Političen list za slovenski narod.
poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljd: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta S gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 1 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. Je se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob uri popoludne.
Štev. 206.
V Ljubljani, v petek 7. septembra 1888.
Letnil* XVI.
„SOKOL-ovau petindvajsetletnica.
»Mens sana in corpore snno.«
Slavnostni so dnevi odkritosrčne radosti in navdušenja, ko »Sokol« ljubljanski s svojimi brati praznuje petindvajsetletnico svojega obstanka. Ideja, ki ga je rodila, stvar, kojo zastopa, zasluži, da se vsa domovina slovenska raduje tega narodnega praznika. Posebno pa slovensko prebivalstvo ljubljansko naj ima v živem spominu, kako blagodejno je »Sokol« deloval že petindvajset let za probujenje narodne zavesti v beli Ljubljani. »Sokol« ponosno lahko zre nazaj v minolo dobo svojo, ko je razpel prvič svoje šibke peruti, vspel se v sinji vzduh nad domovino svojo ter rezal nasprotne ostre sape silni tok in si krepil život — krepil sokolsko idejo.
Nimamo ga društva v slovenskem središči, v čegar življenji bi se razvoj slovenskega življa v Ljubljani tako jasno zrcalil, kakor je to ravno v življenji našega »Sokola«. Vsplaval je kvišku v dobi, ko je slana narodnega nasprotja morila vse družinsko življenje, ostrupovala javno gibanje ter potujčevala slovenske sinove in hčere.
Od iste dobe pa začela se je v prestolnici slovenski krepiti narodna stvar, škodljiva dvojezična malomarnost se je izgubljala ter utvorilo se jedro domačemu življu, ki se je bujno razcvital med stanovniki, malone potujčenimi. »Sokol« je v prvi vrsti razgrebel tuje površje v žarek upihal tlečo iskro narodne zavesti in budil narod iz spanja.
Obsezajoč vse vrste prebivalstva in goječ med njimi pravo bratovsko ljubezen trudil se je »Sokol«, da je v Ljubljani ogromna večina slovenske narodnosti prišla do svoje veljave. Čilemu pokolenstvu našega »Sokola« gre velika zasluga, da je Ljubljana postala bela, da je ohranjena našemu narodu in da po vročem boji združenih moči plapola danes zopet raz mestno hišo — slovenska trobojnica!
V najhujših dobah in najkrutejših borbah poletal je »Sokol« mej narod ter dramil in krepil narodno čustvo po širji domovini ob vsaki priliki, da je narodna zavest prodrla konečno tudi med rodne nam brate na Korotanu, ki so nam bili skoraj že izgubljeni.
Te zasluge »Sokolove« ve ceniti vsak zaveden Slovenec, pozna pa tudi vse Sokolstvo na severu in jugu širne naše države. Zato so prihiteli bratje »Sokoli« od vseh strani, da bi skupno slavili narodni praznik, slavnostni dan našega »Sokola«.
Pozdravlja Vas prvostolnica slovenska, bela Ljubljana, junaški bratje od srebropene Veltave in temno-zelene Šumave. Dobro došli, vrli Čehi. Narod slovenski, ki ga vodi ideja sokolska, kliče Vam kot dragim gostom: Na zdar!
Bog Vas sprejmi, dragi nam bratje od Sotle in Kolpe, bistre Save in sinje Adrije. Čestita mati Slava pritiska Vas na svoje ljubeče osrčje, stiska Vam roke v svoji čisti materini ljubezni do zvestih in udanih ji sinov. V tem trenotji navdušenja prošinja srce naše gorka želja, da bi slavnost sokolska pokazala velikanski napredek mirnega narodnega razvoja in neomahljive udanosti mogočni Avstriji tudi ondi, kjer tega nočejo umeti.
Proslavljajoč ljubljanskega »Sokola« petindvajsetletnico prestopamo prag nove dobe za ponosno vihrajočo zastavo sokolsko. Želimo, da bi čvrstemu »Sokolu« tudi v prihodnje ne omahnili čili peruti, da bi se mu ne omračil bistri pogled, marveč da bi i nadalje mej nami gojil vzvišene idejale življenja, budil navdušenje za sveto stvar narodovo, učil sorojake rodoljubne požrtvovalnosti in možatosti ter izpodbujal k neumorni delavnosti. Tako se bodo povsod nabirale srčne posadke, ki bodo na življenje in smrt branile pod zastavo našega svetega prava dom svoj in cesarja.
Krščansko-slovanska ideja naj nas tesno druži pod orlom avstrijskim, pomlaja in krepi naj narode ob Veltavi in Moravi, ob Savi, Sotli, Dravi in Soči. Slovanska kri je tekla na apeninskem poluotoku in v osrčji Nemčije; tam povsod še živi spomin na slavna dela naših pradedov za dom in cesarja. Na jugu in severu, proti vnanjim in notranjim sovražnikom branil je Slovan svojega cesarja. On je ustanavljal državo, branil jo in ohranil. Zato pa hočemo vsi biti svojih očetov vredni sinovi. Sloga naj brati nas vse pod geslom: Milujme se! Ljubimo se! Množimo in utrjujmo si svoje moči, akov bo treba zopet vihteti brušene meče za domovino in državo. Ne pozabimo pa tudi nikoli, da smo Slovani. Živi naj torej ideja sokolska!
Vsem bratom »Sokolom« od severa in juga pa kličemo navdušeno:
NA ZDAR!
Politični pregled.
V Ljubljani, 7. septembra.
Notranje dežele.
S kupno vojno ministerstvo je izdalo naredbo, da oe more nikdo postati rezervni častnik, kdor ne zini nemški. To je bil zopet hvaležen predmet za neko vrsto listov, ki so zopet prelivali potoke črnila, da bi dokazali, kam bo prišla Avstrija z jezikovnimi naredbami, ki zatirajo »plemenito" nemščino. To časopisje je seveda po svoje zasukalo to uaredbo, kajti ista ue zahteva popolnega znanja nemščine, marveč le toliko, kolikor to zahteva izvrševanje vojaške službe, ter še posebno določuje, da mora biti član izpraševalne komisije vedno častnik, ki razume materinščino dotičnega nenemškega aspiranta.
Z ozirom na zadnje napade na biskupa Stossmayerja je zanimiva vest „Bud. Tagbl.", da ga je pozval nadžupan grof Teodor Pejačevič, naj vstopi v deputacijo, ki bo pozdravila cesa/ja na hrvatskih tleh.
Grof Julij Andrassij bo v kratkem popolnoma okreval ter se bo kmalu mogel zopet posvetiti ja vnemu življenju.
„Srbobranglasilo srbskih opozicijonalcev na H rvatskem, je prenehal izhajati, ker mu je manjkalo naročnikov.
»Kreutzztg.» piše: Ivedaj se bo sešel Kdl-noUij z Bismarckom, ni še določeno; gotovo je le toliko, da se bo to zgodilo še v tekočem meseci.
odpotoval s carico v južno Rusijo. »Graždaniu" pravi, da se bo car mudil na jugu vsega skupaj dva meseca.
Francoske liste je Gobletova zadnja nota o Masavi jako zadovoljila; posebno povdarjajo pohvalno, da je Goblet omenjal velikih zaslug, koje so si pridobili francoski misijonarji v afriških pokrajinah. — Naslednik Oonstansov bo postal sedanji začasni gubernator v indijskem Kitaju Richaud.
Gladstone je imel v Wrexhamu govor o irski politiki. Mej drugim je rekel: »Nisem imel mnogokrat priložnosti, z zadovoljnostjo govoriti o politiki Avstrije; z velikim radoščeujem pa sem slišal, da se je gališkim Poljakom dovolila liberalna mera samouprave. Avstrija je torej v tem oziru mnogo pred Anglijo".
Turčija izpodbuja sama Armence, naj se povrnejo h katoličanstvu, ter je vsled papeževe okrožnice tudi večina naroda pripravljena to storiti. Pravoslavna Rusija se jako malo briga za Armence, ki upajo, ako postanejo katoličanje, da jih bodo podpirale vdeležene katoliške države; kajti kaj je vshodeu narod brez protekcije velesil, o tem ve pripovedovali vsaka narodnost ua Balkanu.
V Makedoniji in Albaniji se potikajo od kraja do kraja osebe, ki hujskajo mohamedane zoper kristijane. Kjer no opravijo ničesa z besedo, pokažejo se kot roparji. Nedavno so oropalPnad 70 hiš broječo vas Prapadišta ter jo zažgali. Turška vlada je ukazala vsem oblastnijam, naj strogo pazijo na »tujce", kar pa skoraj gotovo ne bo ničesa pomagalo, ker se v Turčiji pač izdajajo naredbe, a navadno se ne izvršujejo.
Vnanje države.
Srbski vladni krogi pripisujejo posebno važnost okoliščini, da je kralj poklical k sebi Rističa v Opatijo. Tjekaj je odpotoval tudi minister Bogičevič. Pravijo, da se bodo v kratkem že vršile premembe v ministerstvu. »Pol. Corr." trdi temu nasproti, da je zajedno bivanje Risticevo v Opatiji s kraljem Milanom le slučajno. — Radikalna stranka je delala odločno priprave, da slovesno proslavi po celi deželi imendan kraljičin, ki je danes, dn4 7. sept. Minister notranjih zadev je sicer vse mogoče ukrenil, da prepreči to namero, a ravno pod vlado Kristicevo bati se je hudih nemirov.
Bolgarski list »Tirnovska Konstitucija", glasilo Karavelovo, ki je zadnji čas že jako neredno izhajal, prenehal je životariti, kakor je sam naznanil, na nedoločen čas.
Potovalni vspored nemškega, cesarja je konečno sestavljen. Najprvo bo šel Viljem v Mainau, kjer se bo dne 30. septembra praznoval rojstni dan cesarice Avguste. Od tod bo odpotoval v Friedrichs-hafen, da pozdravi virtemberškega kralja, čez Mo-nakovo odpeljal se bo naravnost na Dunaj, kamor bo pričel dne 2. oktobra. Mudil se bo v Avstriji več dni ter se vdeležii lova na severnem Štirskem. Z Dunaja bo šel v Italijo ter se povrnil v Berolin dne 23. oktobra v imendan svoje soproge.
Petintrideseti shod nemških katolikov v Freiburgu je jako mnogobrojno obiskan, kakor že 17 let ne. Došli so odlični možje iz Avstrije, Švice, Francije in vseh nemških držav. Velikansko dvorano so si izbrali za zborovanje, in vendar je premajhna, da bi imeli vsi vdeleženci v njej prostora. Zborovanje je otvoril stolni kapitular Knecht z ognevitim govorom o prostostosti cerkve. Glavna lastnost tega shoda je navdušenost za sv. Stol, za Leona XIII., »vzvišenega starčka, velikega diplomata in bogoslovskega učenjaka". Kardinal Lavigerie je pismeno naznanil, da m u je nemogoče vdeležiti se shoda, a poslal mu bo svoj spis o afriških sužnikih, koji ravno izdeluje.
Ruski car je naznanil kodanjskemu dvoru, da ga letos ne bo obiskal. — Predvčerajšnjim je
LiSTEK.
Jugoslovansko Sokolstvo.
Od prvega onega trenotja, ko je v zlati Pragi, t središči duševnega gibanja in v srci bratskega nam naroda češkega, uajprvo zavihrala in se razvila ponosna zastava sokolska — oznanjujoča navdušenim srcem probujajočega se naroda, da je na severu slovanskem po temno-zeleni Šumavi, na obalih srebro-pene Veltave in pod sivimi Krkonoši zopet viplam-telo živo hrepenenje po svežem, pomladnem življenji, od onega nepozabnega trenotja do daneš-njega dne postala je in bila sokolska stvar neizčrpni vrelec velikih in krasnih idej v izvršenje možatih, rodoljubnih činov in teženj. Jedna najkrasnejših teh idej bila je vedno: pobratimstvo zvestih sinov naroda z ostalimi sokolskimi društvi. In ta ideja, koja ima družiti v nerazdružno, tesno vez odkritosrčnega, iskrenega prijateljstva naše »Sokole" z bratskimi »Sokoli" od severa in juga, ta ideja zavednega, skupnega cilja, skupnih naporov vresničiti se ima v slavnostnih dneh, povodom 25letnice ljubljanskega »Sokola".
Izvirni dopisi.
Iz Prage, dne 4. septembra. Kam vede ta pot, do kakega cilja vendar dospejemo? Tako se tu vpraša vsak odkritosrčen Ceh, komur blaginja naroda ni gola fraza, ako se ozre na pogubno po-čenjanje »Narod. Listov" iu mladočeških poslancev, kojim nobena prevara ni zadosti silna in nijedna laž dosti podla, kjer se gre za teptanje resnice in sramotenje imena poštenih čeških mož, koji dalje vidijo in so več stvorili, nego prazno besedičenje, s kojim ti ljudje hote pahuiti ljud v pogubo in skazo.
Žalostno je gledati, kako na nekaterih krajih rije vrtoglavost na površje in kako se politična zavednost in mirna preudarnost umika v kot, da dobiva tiil strast in fanatizem. Kalni življi drve se v prve vrste in se hote polastiti našega političnega vodstva. Rodoljubna navdušenost pa prepušča prostor napuhnjenosti in kričačem, iz src gine narodna zavednost in prej bistri pogled postaja zamračen.
Od minolo jeseni bilo je pri nas nekoliko novih volitev in mnogo volilskih shodov, na kojih so bodisi poslanci poročali o svoji delavnosti v zakonodavnih zborih, bodisi da se je posvetovalo o prihodnjih kandidatih za deželni ali državni zbor. Pošteni češki listi položaja niso nikoli olepšavah, v kojem se nahaja narod, na male izjeme so priznavali vsi, da ima ljud mnogo vzrokov nezadovoljnosti. Popolnoma umevno je in v redu, da zavedni volilci, uvažujoči položaj na Češkem, izražajo ob takih prilikah svoje mnenje, da naj vlada bolj izpolnjuje dane obljube in dolžnosti svoje.
Toda politično zrelo ljudstvo se ne da v svoji sodbi in predsodkih begati z obrekovanjem zastopnikov svojih; isto se ne da ščuvati zoper nje, tem-
in s temi mislimi, v tej zavednosti se je gibanje sokolsko širilo po pokrajinah slovanskih i v domovino našo; misel sokolske velikosti in vzvišenosti junaške polastila se je mladih slovanskih src in prošinila lik jutranja zora krasne slavske kraje, troseča in zanašajoča sokolsko navdušenost v srca zavednega slovanskega ljudstva.
Sokolska stvar se je poslovanila, in ti možje, koji bodo jednoč pisali povestnico slovanskega zbli-žanja v dobi naši, morajo sokolskim društvom od-kazati častno mesto med onimi, koji so slovanski vzajemnosti možato gladili pot do velike slavne bodočnosti.
Prvo in najslavnejše sokolsko društvo, oče vseh »Sokolov", je ono v zlati, starodavni Pragi, kojemu ustanovnik in budnik je bil pokojni starosta in učitelj Henrik Fiigner (leta 1862), pozneje pa umrli dr. Miroslav Tyrš. Med slovanskimi narodi, koji je pristopil v bratsko kolo čeških „Sokolov" in povzdignil nad glave svoj ponosni prapor sokolski, bil je prvi n a r o d s 1 o v e n s k i, bil je »S o k o 1" ljubljanski!
V kratkih potezah bodi tii omenjeno, da je bilo na poziv gosp. trgovca J. Jen tla dne 27. julija I 1863. založeno telovadno društvo »Južni Sokol"
več uvažuje mirno in hladno, kje pač tiči vzrok, da se ne napreduje na Češkem tako hitro h konečnemu cilju in izpolnitvi želja, kakor si marsikedo želi in kakor narod pričakuje. Politično zrelo ljudstvo spoznil brez težave tudi te vzroke in se uveri, da so poslanci njegovi se trudili, kar jim je bilo moči, toda razmere bile so silnejše, močnejše nego njih napori. Politično zrelo ljudstvo in volilci kmalu pridejo do spoznanja, da je treba premagati velike zapreke in da samo z neumornim delom in previdnostjo moči je česa doseči.
Po peščeni puščavi koraka popotnik. Vsled dolzega, trudapolnega potovanja utrujen naenkrat ugleda pred seboj čarobno pokrajino, on vidi pred seboj prav blizu sočnato zelenje iu vrelec, po kojem hrepeni. Tej prikazni pravijo: fata morgana. O gorje onemu neizkušenemu popotniku, koji napne zadnje svoje moči in hiti temu čarobnemu kraju nasproti; kmalu se zgrudi opešan in pogine v peščenem morji. Bila je to goljufiva prikazen, koja ga je zapeljala. Toda izkušeni potnik se ne du prevarati po taki prikazni, on koraka naprej vztrajno po težavnem potu v gotovem smeru in konečno doseže svoj cilj. Kar zdaj češkemu ljudu kažejo njegovi brezvestni sovetniki, ni druzega, nego goljufiva prikazen, to je »fata morgana", kojo so si izmislili ti krivi proroki, da brezobzirno begajo ljud po čeških okrajih. Gorje onim, koji se dado preslepiti od tacih življev in hodijo za to slepico!
Pošteni češki listi dan za dnevom narodu dokazujejo, da sredstva, kojih se poslužuje stranka »Nar. Listov" (Gregr), so puhla, ničemurna, da pota, na koja izvabljajo ljud češki, vedo v pogubo. Pri-slovica veli, »da je vsak svoje sreče kovač", torej tudi nesreče, in to velja i o narodu. Kar se nekaj časa godi na Češkem v domačem taboru, o čemur sem pa iz tehtnih vzrokov raje molčal, ni to narod, koji iz lastnega nagiba sili na pogubno pot, temveč to so brezvestni zapeljive?, koji iz raznoterih sebičnih namenov narod ščujejo in vabijo za seboj. Kar ti ljudje obljubujejo, ne more se izpolniti, iu ko bi se i moglo izpolniti in vresničiti, gotovo ne s temi sredstv', katera mu češki radikalci svetujejo.
Češki narod se je že od nekdaj odlikoval z zdravim razumom, in to je gotovo najboljše poroštvo, da se odstrani njemu preteča nevarnost. Baš ona strast in slepo rovanje, koje poštene može odvrača od takega počenjanja in je napolnila nekedaj naj-zvestejše privržence »N. L." z gnjusom, dokazuje, da se bodo i ti kalni valovi polegli, in da se narod vzdrami ter prepodi od sebe te zapeljivce. Dosti ima še moči, da napravi neprodoren jez proti pogubni povodnji in zapreči to beganje z lažmi in izmišljotinami na politiškem shodu v 16. dan septembra, koji so zaupui možje izmed poslancev čeških sklicali iz celega kraljestva, da narodni poslanci pojasnijo delovanje svoje v državnopravnem, narodnem, kulturnem, gospodarskem in socijalnem oziru, da se odstranijo one zmešnjave, s kojimi bega mladočeška stranka politiško življenje naroda češkega.
Slov. Bistrica na Štajerskem, 4. septembra. Vse se je bilo pri nas silno veselilo prihoda presvetlega cesarja, ne že toliko iz gmotnih ozirov,
(Dalje v prilogi.)
v Ljubljani. Meseca avgusta leta 186-3. pričelo se je telovaditi pod vodstvom pokojnega g. Mandiča v Koširjevi hiši na Žabjdku. Društvena obleka bila je vsprejeta po vzoru čeških »Sokolov", izvzemši čapko, koja je bila polem zameujeua s klobukom-širjakom. Načelnikom društvu bil je izvoljen umrli dr. E. H. Costa, in za gaslo vsprejelo se je kot pozdrav: »Na zdravje !" (Čehi: »Nazdarl")
To je bil prvi poskus vzvišene ideje sokolske na Slovenskem in prvi napor bodočega približanja slovanskega sokolstva. »Sokol" ljubljanski, kot repre-zentant in cvet slovenske mladine, postal je v hipcu ljubljenec narodov. Toda že leta 1867.. bil je raz-puščen „Južni Sokol" vsled vdeležbe nekaterih členov pri politični demonstraciji, in tudi dr. Costa odstavljen kot župan ljubljanskega stolnega mesta. A takoj so rodoljubi mislili na ustanovljenje novega telovadnega društva z imenom »Ljubljanski Sokol". Za starosta je bil izvoljen pokojni Josip Debevec in tajnikom g. dr. Karol B1 ei \ve i s-Tr s te n i š k i.
Od te dobe delal je ljubljanski »Sokol" vedno marljivo in neumorno na narodnem polji, budil ljubezen do telovadbe, do slovenske ideje med slovensko mladino, vzgojevaje jo v duhu možate narodne zaveduosti in narodne požrtvovalnosti. V dneh
Priloga 206. štev. „Slovenca" dn6 7. septembra 1888.
kakor še velikoveč iz neizmerne udanosti in ljubezni do cesarske hiše.
Od onega leta. ko je cesarsko Veličanstvo bilo s svojim prihodom počastilo naše mesto, in je lju-beznjiva prijaznost njegova očarala mnogobrojue trume ljudstva od blizo in daleč, ostal je spomin na našega Očeta neizbrisljiv. Žalibog! naše upanje se ni izpolnilo — vsled zuanih dogodkov.
Vendar pa bode naše mestece imelo čast, 9. t. m. sprejeti tri svetle goste, namreč nadvojvode Albrechta, Viljema in Eajuerja, ki bodo baje vsi stanovali v tukajšnjem bistriškem gradu od 9. do 11. t. m. Mesto bode o tej priliki priredilo slovesnost na spomin 401etnega vladanja našega cesarja, po načinu v sedanjem časi sploh običajnem. 9. t. m. zjutraj že izobesijo se zastave, ki ostanejo celi čas bivanja svetlin gostov, hiše se bodo kar najbolj mogoče s cvetjem in zelenjem okrasile, zvečer isti dan pa bodo razsvetljava mesta, krasna, kakor jo najbolj ko mogoče premore — po naročilu mestnega odbora — mesto in mestni prebivalci, bakljada itd.
Prijetno nas je iznenadilo naročilo mestnega odbora — zato ker se je zdaj to zgodilo prvokrat — da se „narodne" zastave ne smejo rabiti. Drugod bi se morda znala ta opazka narodnega dopisnika čudna zdeti, a pri nas srno že veseli, če tudi ne smemo slovenskih trobojnic izobesiti, da naši nasprotniki vsaj ne žalijo naš naroden čut s svojimi frankfurtaricami! Zanimiva je opomba istega mestnega ukrepa, da morejo meščani, ki imajo nemške trobojnice, iste lahko spremeniti v cesarske — z izpuščeujem rudeče barve. Da, res dobro in pametno bi to bilo. A ker je pri nas toliko veliko-nemških turnarskih, ognjegasnih in drugih slovesnosti, kje bi se pa potem vzelo toliko potrebnih „nemških" barv! Torej bo že bolje za ta čas shraniti frankfurtarice za drugo priložnost, za sedaj pa omisliti si nove cesarske zastave, kar bode olepšavo mesta še bolj povzdignilo.
Odkritosrčno rečeno, naše ljudstvo se pa ne veseli kaj posebno vojaških vaj. Boji se, da bodo vojaki veliko pohodili, posebno pa turšico, ki letos pri nas tako lepo kaže, kakor že dolgo ne poprej, za odškodnino pa še nihče no ve, kakošna da bo. Naj bo pa temu kakor-koli, eden dober nasledek bodo vojaške vaje pri nas gotovo imele. Kakor je povsod znano, je kmečko ljudstvo glede popravljanja cest in cestnih mostov preveč „konservativno". Naše občinske ceste, dasi je na njih (ker so blizo železnice in na podnožji lesobogatega Pohorja) prometa več, kakor na marsikaterih okrajnih, so bile večjidel v takem stanu, da se Bo^u usmili! A sedaj je temu čisto drugače. Kamorkoli kdo zdaj po našem okraji pogleda, so ceste dobre, tudi okrajni mostovi povsod popravljeni — vsled strogega ukaza okrajnega glavarstva. Rečemo lahko, da se je v tem oziru zdaj več storilo, ko celih zadnjih 10 let skupaj! — Da, čez kakih 10 let bo pa potem spet pri starem : „kakor so moj oče delali", stereotipen izrek našega v tern oziru še premalo vzbujenega kmeta!
K sklepu naj še o upanji naše bodoče vinske letine omenim. V spodnjem delu našega okraja, namreč okoli Poličau in Makol bodo imeli precej dobro vinsko letino glede dobrote in množine, v zgornjem, namreč okoli Slov. Bistrice bode pa slovitega Šmicbergerja, Brandnerja, Riterspergerja pač le bolj srednja mera, a veliko boljše ko lani. K največji sreči se še dozdaj niti v našem, niti v mariborskem okraji trtna uš ni prikazala. Pa vendar je vse v velikem strahu, ker se nam ta grozna uima od vseh strani vedno bolj in bolj približuje. Vinski pridelek je edini, ki ga naš kmet še lahko in dobro v denar spravi, če nas pa ta nesreča obišče, je splošen gospodarski polom pri nas neizogiben.
Dnevne novice.
(Presvetli cesar) daroval je ljudski šoli v Rečici 200 iu požarni brambi v Hočah 60 gld. — Siromakom iz Sočerge (ua Buzeščini) je daroval 300 gld.
(Kranjski deželni zbor) sešel se bo po sv. maši v stolnici prihodnji ponedeljek ob 11. uri dopoludne. Na dnevnem redu prve seje je 37 točk, mej temi volitve v razne odseke in poročila dež. odbora.
(Štajerski deželni zbor) je imel včeraj sedmo sejo. Poslanec Reicher je poročal o premembi občinskega reda mesta Gradca, da bi namreč mestni zastop volil dva podžupana. Ker je cesarjev na-mestuik baron Kiibeck opomnil, da bi se vsled tega morale premeniti mnoge točke občinskega reda, vrnil se je predlog občinskemu odseku. Po nasvetu poslanca Schmidererja izvolil se je železniški odsek devetih udov.
(Magistratni greni ij) je sklenil, da bo dal ob slavnostnih dneh sokolskih razobesiti zastave na vseh mestnih hišah v posnemo drugim meščanom.
(Zagrebški „Sokol") odpeljal se je v Ljubljano, kakor čitamo v „Obzoru", danes opoludne.
(Vspored I. dirke kluba slovenskih biciklistov »Ljubljana"), prirejene o priliki slavnosti petindvajsetletnico telovadnega društva „Sokol" due 8. sept. 1.1. na čast došlim bratskim gostom. Dirka so vrši na progi Št. Vid-Ljubljana s konečnim ciljem poleg Kozlerjevega vrta. Daljava za vse točke vsporeda 4 klm. Društveniki in bratski gostje zbirajo se ob 7,1. uri v društveni dvorani. Odhod skozi mesto točno ob 1. uri pred Kozlerjev vrt, oziroma tekmovalcev v Šent-Vid. — Začetek dirke točno ob 3/42. ure z naslednjim vsporedom: I. Dirka za društvenike kluba slovenskih biciklistov na velikem kolesu z naslednjimi nagradami: a) srebrna svetinja z darilom ljubljanskih dam; b) bakrena svetinja s „Sokolovim" darilom; c) društvena nagrada. — II. Dirka na velikem kolesu za bratske goste z naslednjimi nagradami: a) srebrna svetinja z darilom č. gospe predsednikove; b) bakrena svetinja. — III. Dirka na nizkih kolesih (Safety) za bratske goste, z naslednjimi nagradami: a) srebrna svetinja z darilom gosp. blagajnika; b) bakrena svetinja. — IV. Dirka na nizkih vozovih (Safety) za domače, z naslednjimi nagradami: a) srebrna svetinja z darilom
25letuice svojega obstoja broji „Sokol" 214 členov, starosta mu je mestni odbornik iu vrl rodoljub g. Ivan Hribar, tajnik gosp. Ferko K rs ni k. Po vzgledu Ljubljane ustanovilo se je pozneje na Kranjskem še več sokolskih društev, in sicer: v Vipavi, Postojini, v Planini in v Kranji; mimogrede bodi omenjeno, da je bil „Sokol" v Kranji .jedini, ki je nosil m o d r o srajco, mestu rudeče. Toda žal, vsled neugodnih razmer in strankarskih, večinoma osebnih mržeuj, razpala so pozneje vsa ta društva.
V poslednjih letih so znova povstala in so bujno razvijajo iu procvitajo na slovenskem sokolska društva: v Novem Mestu, v Mozirji (Savinjski „Sokol"), v Trstu in Gorici; osebito „Sokol" v Gorici se ima boriti z mnogimi neprijetnostmi in težavami, da, odposlanstvo ljubljanskega „Sokola" k sokol,ski slavnosti v Gorico se te dni niti smelo ni prikazati v rudeči srajci in s peresom za širjakom.
Med brati Hrvati vzletel je proti sinjemu nebu „Sokol" 1. 1874.. ko se je po prizadetji in neumornosti zaslužnega Torb ar j a založilo društvo „Sokol" v Zagrebu. Njemu prvi predsednik je bil velezaslužni Ivan V on čin a (t 1- dec. 1. 1885), v telovadbi sta poučevala Singer iu Hajdemak.
Pozneje je prevzel načelništvo in vodstvo dru-
štva telovadec pražkega „Sokola", dragi'mi prijatelj Fr. Ilochmann, koji je zagrebško društvo pri-vedel na visoko stopinjo dovršnosti in izurjenosti iu si s tem stekel neprecenljive zasluge za sokolsko stvar na slovanskem jugu. Doslej je Fr. Ilochmann najiskrenejši gojitelj vzajemnosti sokolsko-slovanske, ou je med brati Hrvati udomačil češko telovadno sostavo iu vso upravo sokolstvu jugoslovanskemu. „Sokol" zagrebški zdaj broji 1117 členov, starosta mu je g. Josip F on.
Poleg zagrebškega „Sokola" se pa uri in krepi še v telovadbi mladina hrvatska v telovadnicah „Sokola" v Belovaru, Karlovci, Koprivnici, Novi Gradiški, Vukovaru in Zemunu.
V slavnostnih dneh 25letnega obstoja slovenskega sokolstva v središči Slovenije, v beli Ljubljani, poljubijo se prvikrat v vzajemni narodni ljubavi so-kolski prapori severo- iu jugoslovanski; prvi korak k zbližanju slovanskega sokolstva je s tem učinjen, kar navdaja srce naše z neugasno navdušenostjo in utrjuje v nas nadejo in zavednost, da delo truda-polno, koje so započeli rodoljubi, počivajoči že večinoma pod hladno zemljo, obrodi slovauskim narodom veselejšo in slavnejšo dobo pod žezlom habsburškim.	A. S.
gosp. predsednika; b) bakrena svetinja. Dirka vrši se tako, da posamezni tekmovalci od minute do minute oddirkajo; in sodni odbor določi najhitrejšim tekmovalcem nagrade, katere jim bodo po dovršeni dirki narodne dame svečano izročile. — Potem odpeljejo se vsi biciklisti z odičenimi vozovi, na čelu jim odlikovanci, skozi mesto nazaj v društveno dvorano, od koder se vrnejo na prostor slavnosti.
Odbor kluba slovenskih biciklistov v Ljubljani.
(Za dirko slovenskih biciklistov) poklonila sta vsak po jeden dar „Sokol Ljublj." in g. Auer ml.; zadnji je daroval tri cekine,
(Častna darila za telovadbo sokolsko) razstavljena bodo jutri v izložbenem oknu prodajalnice g. V. Petričiča.
(Dramatično društvo) priredi v nedeljo dne 9. t. m. slavnostno predstavo na čast gostom 25-letnice ljubljanskega Sokola". Vspored: Proslov. Besede Frana Gestrina, govori gdč. Z. Krsnikova. Nato se bo predstavljala že znana narodna igra s petjem „Revček Andrejček", po C. Morretu poslovenil J. Benedek. Začetek ob 7,8. uri zvečer.
(Slovensko delavsko pevsko društvo „Slavec") priredi v čast došlim gostom jutri zvečer na čital-niškem vrtu koncert z godbo. Iz posebne prijaznosti bo sodeloval g. Ivan Meden. Začetek ob 8. uri. Vstopnina 20 kr. Sokolovci v društveni opravi in člani „Skvca" so vstopnine prosti.
(Č. g. Janez Krek) uovomašnik ljubljanske škofije, sprejet je v c. kr. višje duhovniško izobra-ževališče pri sv. Avguštinu na Dunaji.
(Ustav šolskih sester) iz tretjega reda sv. Frančiška v Repnjah (fara Vodice, pošta Smlednik na Gorenjskem) se priporoča v našem inseratu za deklice, katere sprejema v vzgojo. Tudi mi priporočamo ta ustav zaradi zdravega kraja in pouka primernega bodočim dobrim gospodinjam. Skušnja ob koncu lanskega šolskega leta se je kaj dobro obnesla. Bilo je navzočih več gospodov duhovnikov z g. dekanom kamniškim, ki so se vsi jako pohvalno izrazili o lepem napredku tega mladega zavoda in čvrste šole.
(Nabiranje krajepisnih imen.) Odboru so doslej došli ugodni odgovori na poslane pozive iz katastral-občin: Brezovec in Log (nabiratelj župnik Potočnik), L j ub no na Gorenjskem (nab. župnik Teran), Soča pri Bolci (nab. provizor Kranjec), Trnovo pri Koboridu (nab. vikar Kokelj), Mozelj na Kočevskem (nab. Fr. Andrejak), Koprivnik, Nemška Loka in Ceplje na Kočevskem (nab. župnik K. Jančigar), Videm, Cesta in Zdenska Vas pri Laščah (nab. bogoslovec A. Zni-daršič.) Razun tega ima na razpolaganje obilo po-rabljivega gradiva od župnika M. Sile iz Repentabra na Krasu.
(Ogenj) S Šutine pri Žabnici se nam poroča, da je v torek zvečer ob	uri prestrašil ljudi
zvona žalosten glas, naznanjujoč, da gori — letos že petič v našem obližji. Pogorela je na Šutini hišica neki revici. Zopet se je pokazalo pomankanje gasilnega orodja. Ko bi imeli orodje pri rokah lahko bi rešili hišo, in zgorela bi le streha. Nekateri mladeniči so se prav vrlo trudili pri ognji.
(Za cesarjev prihod) delajo v Belovaru velike priprave. Dovažajo zelenje, pleto vence in redarji dobivajo obširna naročila. Od Križevca bodo vsi brzojavni stebri pobeljeni in olepšani z zastavami in grbi. Pod glavnim slavolokom pričakoval bo Nj. veličanstvo mestni podnačelnik g. Ivan Quinc. Na kolodvoru v Križevcih pričakoval bo cesarja ban Khuen-IIedervary. Cesar se pripelje v Belovar dne 12. t. m. pred poludnem.
(Toča.) Due 31. avgusta je toča pobila v jare-ninski žapniji, posebno v Vajgnu in Kaniži. Škoda je precej velika.
(Za železnico) iz Celja v Šoštanj in Velenje prične se delo prve dni oktobra, za železnico iz Radgone v Ljutomer pa se poteguje posebno okr. zastop v Ljutomeru in G. Radgoni. Poseben od-! bor ima nalogo, da dela priprave za to železnico.
(Nova kaznilnica v Mariboru,) ki bo gotova ! do pomladi, imela bo prostora za 500 jetnikov, i -----
j	Telegrami.
Kranjska Gora, 7. avgusta. O oh i in ! Korošci navdušeno sprejeti. Govorila sta 1 notarski koncipijent H u d o v c r n i k in ka-
plan B orni k. Gospodičine in dve deklici v narodni noši obsipale so goste s šopki. Pozdravljali so jih s strelom iz topičev; obilna množica pa je navdušeno klicala; „ Živio" in „ Slava".
Opatija, G. septembra. Kralj Milan je danes Jovana Ristiea sprejel v avdijenci.
Zader, 9, septembra. Že nekaj dni kopljejo v Podgradji pri Benkovci pod vodstvom konservatorja Glavinija; izkopali so več zanimivih stvari.
Freiburg, 7. septembra. Na katoliškem shodu je imel včeraj Windhorst daljše predavanje. Enoglasno so bile sprejete resolucije o obnovljenji posvetne oblasti papeževe, verski šoli in zoper italijanski kazensko-postavni načrt.
Rim. Na osrednjem kolodvoru pogrešajo voznih listkov prvega razreda v vrednosti 80.000 frankov.
Berolin, 7. septembra. ,,Nationalzeitung" : Vesti, da se bo pomnožila mornarica in zgradil prekop mej Severnim in Vshodnim morjem, so istinite.
Novi York, 7. septembra. V torek je napravil hud vihar na Kubi veliko škodo; več ljudi se je ponesrečilo.
Vremensko ntporočflo.
nunnnnnnnnnnnnnnnn n IKrata KferrL n
o 8» n	Čas	Stanje		Veter	Vre m e	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		zrft^omeru r ram	toplomera po Celziju			
6	7. u. zjut. 2. u. pop. V. u. zveč.	742 7 740 7 739-6	13 2 24-6 18-6	brezv. sl. vzh.	megla jasno n	o-oo
Srednja temperatura 1S8°C., za 3 0° nad normalom.
Dnn:ij»ka borza.
(Telegrafično poročilo.) 7. septembra.
(s 16 fo davka)
81 gl. 65 kr.
82		30 „
. 111		20 „
. 97		70 ,.
. 882		
. 315		10 „
. 122		10 ,.
9		63\V
5		79 ,.
59		55 „
Papirna renta o% po 100 Sreberna „ 5% „ 100 ~ „ 16% 4% avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta . . . Akcije avstr.-ogerske banke . .
Kreditne akcije .......
London ..........
francoski napoleond.......
Cesarski cekini .... . . Nemške marke	...
Za šolsko mladino pri slavnostih povodom 40letnega vladanja Nj. veličanstva cesarja priporočava z barvotiskano sliko cesarja našega in 17 lesoreznimi podobami okrašeni, v najinem založništvu izišli slavnostni spis
Naš cesar
(1848—1888).
Zgodovinski spis za slovensko mladino.
3? i* i i- o d i 1 učite 1 j.
Slavnostni ta spis, koji so priporočali visoki c. kr. deželni Šolski svčti kranjski, koroški, primorski in štajerski najtopleje v nakupovanje, je kaj priličen zaradi svoje patrijotične vsebine kakor tudj zaradi bogate oprembe svoje v stalen spomin na letošnjo Stiri-dcsctletnico vladanja Nj. veličanstva cesarja našega Frana Josipa I.
Cena spisu je 18 kr. Za 100 in več kupljenih izvodov se znatno cena zniža.	(20)
Itazprodajalcem dovoljuje se rabat. "^BJ
\l i KleiiafT & M. Mkii
Gospodom šolskim predstojnikom in učiteljem priporoča
. trgovina z železnino in orodjem
•	mestni trg lO.,
[ vsa vrtnarska orodja, kakor tudi orodja [ za sadjerejo in obdelovanje sadnih [ dreves, in sicer: drevesno sterguljo, [ škarje za gosenice, ročno lopatico, ' drevesno žago, sadni trgač, drevesne škarje, cepilnik, cepilnik za mladiče, cepilni nož, vrtnarski nož in drevesno ščetko; orodja so vsa na lepo j»o-pleskani leseni plošči vrejena, po prav nizki ceni.	(27)
m m f
izdelovalca oljnatih barv, lirnežev, lakov ^ in napisov.
Pleskarska obrt stavbe in meblje. ||
B^JSJs® m® ^®,, S || za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4.
aa priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče dolo v mestu in na deželi kot 2 5 znano reelno lino delo in najnižje cene.
Posebno priporočilne za prekupee so oljnate barve v ploščevinastili pušicah (Blechbiiehsen) v domačem lanenem oljnatem firneži najfineje naribane in boliše nego vse te vrste v prodajalnah.
UVT Cenilce na zahtoranje.
Vi
DOOOOOOOC
Slacškcvih zbranih spi:
(I. del: „Šola in odgoja" str. 180; II. del: „narodna politika in narodno gospodarstvo" str. 183—354; ' III. del: »razna poučna tvarina" str. 357—428 do-) biva so izvod po 1 gl. pri izdajatelju: Mili. Len-dovšku, župniku v Makoiah (Maxau b. Poltschacli); ' III. knjiga, životopisi. str. 397 pa po 70 kr. Po i ravno isti coni tudi po vseh slovenskih bukvarnah!
Prva in druga knjiga ste pošli; Val. Orožnovili pesni 1 jo še nekoliko izvodov na prodaj po 40 kr.
Pete knjige: »Slomškovi „pastirski listi" ni moči izdajati, dokler za III. in IV. tiskovni stroški niso poravnani.
:xxxxxxxxxxxxxx!
sreljrar v Gorici, ulica Morelli St. 17,
so priporoča velečastiti duhovščini za izdelovanje corkvonih potrebščin najnovejšo obliko namreč:
Monštranc, kelihov, ciborijev, svetilnic, svečnikov, itd. itd. po najnižji ceni. Tudi se pri njem stara cerkvena priprava v ognji pozlati, posrebri in popravi.
Na blagovoljna vprašanja bode#radovoljno odgovarjal.
Pošilja vsako blago dobro shranjeno in poštnine prosto. Ig	(31)
g Janez Dogan,
mizarski mojster v Ljubljani
na Dunajski cesti št. 15, (Medijatova hiša)
priporoča svojo dobro vrejono zalogo raznovrstne
Mšm©
i politovane in likane: altarne podstavke po 5 gld. ► 50 kr., divane, garniture, modroce na peresih po } 10 gld., žimnate modroce po 20 gld., vozičke za E otroke, okvire za svete in posvetne podobe t	po mogoče nizkej ceni.
Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela. ! Cenilnik s podobani zastonj in franko.
!!XXXXXXXXXXXXXX
ESENCA i
lekarjaPicCOli-T
i
::«-iti. 38 a.r
ni nikakor sredstvo, ki skoraj raztrga črevesa in sili
naravno njih delovanje! Marveč ta esenca je polajševalna pa vendar gotova, uspešna pomoč, ki ie podpira naša notr.-nja telesna delovanja in tedaj ne škodi črevesom nikcV-, če bi se še toliko časa zavživala. Ona ozdravlja vse obolelosti želodčeve in telesne, vranične in jetrne bolezni, kakor posebno zlato žilo, vsako telesno zaprtje, vodenico, dolgotrajajočo drisko vsled pokvarjenih čreves, in je povrhu najuspešnejše sredstvo zoper gliste pri otrocih. — Izdelovatelj jo pošilja v zabojčkih po 12 steklenic za 1 gld. 36 kr., poštne stroške trpe p. t. naročniki. V steklenicah po 15 kr. dobiva se v skoro vseh lekarnah na Štajerskem, Koroškem, v Trstu, na Primorskem, Tirolskem, v Istri in Dalmaciji. — V Rudolfovem se dobiva v lekarni Rizzioli-jevej. (6)
(glej podobo), najbolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z modernim in močnim blagom in popolno pozamenterijo, to je s čopi in dolgimi franžami iz blaga, izdeluje po — 38 gold. a. v. — zajamčeno dobro in solidno narejene
Anton Obreza,
tapecirar in dekorater
v Ljubljani, Šolcnburgovo ulice št.
Uzorci blaga rosnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroce na peresih (Federmadratzen) lO gjl. in višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto: altarne preproge.
3-§ i s
F. P. VIDIC & Co.
priporočata p. t. občinstvu za salone, kavarne gostilne, privatna stanovanja itd. lepe
lončene peči
po jako nizki ceni ter iz najboljšega blaga izdelane.	02)


ffl t
s
I
M
I
Zavod za barvanje, pranje in prenstrojenje vsako-
vrstnega iiianiifaktnrnega blaga
Antonije Gestrinove,
jotr© udove v SkifmfeJJ&aip BSo.agre^sii, tsrg šrfc« 5?
se priporoča slavnemu občinstvu v izvršitev naročil za snaženje, barvanje in preustro-jitve mkb S«. ■■ s* 9 "■»iSftoi-ar.aa«.« , ?*iwJI ■ **9
itd. Zlasti se priporoča visokočastiti duhovščini za izvršitev v svojo stroko spadajočih	kt"v«?:««.JLlm.	® ter obljubuje da bo visokoistej po moči ustregla.
Konečno so zahvaljuje za tekom mnogih let ranjkemu soprogu izkazano zaupanje ter prosi, da bi isto tudi njej ohranili.	(1)

Za "bodoče šolsko leto?
Šolske sestre v Repnjah
(fara Vodice, pošta Smlednik, sprejemajo tlelilieo v vzg-ojo. Mesečno plačilo 13 gld. W Lep zdrav kraj. "^tt (')
ZABAVI IN POUKU.i
pmr .....
	
	
	C
	c) ; ® < i
1 m i	)-* Hlj ? ii
Službo	<r'>
organista in cerkvenika
išče mlad človek, cecilijanec, star 29 let, neoženjen. zmožen tudi v kakem mestu, trgu, ali pri kaki župniji orgljarsko in cerkveniško služIjo vestno in natanko opravljati.
Več se izve pri A. Grčarji vAjdoviei, p. Žužemberk.
Spominjajte se ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje pri igri in stavah, pri slovesnostih, oporokah in nepričakovanih dobitkih.
Stev. 4293.
Slavni deželni zbor vojvodine Kranjske je v svoji drugi seji izvanrednega zasedanja dne 21. junija I. 1888, katero je bilo sklicano z Najvišjim patentom z dne 13. junija 1888, na podlagi zakona z dne 17. junija 1888 o prenaredbi dogovora z deželnim zastopom kranjskim z dne 29. aprila 1876, drž. zak. št. 72 glede kranjskega zemljiško-odveznega zaklada, potem o državnih olajšavah, ki se dovoljujejo ob preosnovi zemljiško-odveznega dolga vojvodine Kranjske v deželni dolg v znesku 4,000.000 gld., kakor tudi na podlagi § 2. ukaza ministerstva za notranje stvari, za tinance in za pravosodje z dne 31. julija 1855, drž. zak. št. 136, v katerem je bila izrecno pridržana pravica izplačati kranjske zemljiško odvezne obligacije tudi v krajši dobi kakor v štiridesetih letih, pooblastil deželni odbor kranjski, da premeni še obstoječi zemljiško-odvezni dolg v nov deželni dolg, kateri je poplačati v 40 letih.
Vsled tega pooblaščenja je deželni odbor v seji dne 22. junija 1888 sklenil izplačati vse še neizžrebane kranjske zemljiško-odvezne obligacije, ter se bodo te obligacije dne 30. junija 1888 v navzočnosti po predpisu navodila o žrebanji zemljiško-odveznih obligacij sestavljene komisije izžrebale tako, da zapadejo potem v izplačanje dne I. januarjia I. 1889.
Deželni odbor vojvodine kranjsko naznanja torej, da bode v šestih mesecih računši od dne 30. junija 1888 izplačal vse še neizžrebane kranjske zemljiško-odvezne obligacije v polnem znesku s postavno 5°/0 premijo vred, v kolikor bi posestnikom obligacij ne ugajalo bolje, zamenjati svoje stare obligacije za obligacije novega 4°/0 deželnega posojila, katere so po državnem zakonu z dne 17. junija 1888 drž. zak. št. 121 proste davka, koleka in pristojbine in katere se dalje morejo uporabljati za nalaganje ustanovnih, sirotinskih in enakih giavnic.
Natančnejše pogoje; kako se bodo zamenjavale obligacije, razglasil bode javno denarni zavod „Unioubank" na Dunaji, pri katerem se je vzelo novo deželno posojilo.
Poleg navedenega se kot obrok za poplačanje zemljiško-odveznih obligacij določi 1. dan januarija 1889, s katerim dnevom neha vsako daljno obrestovanje teh obligacij.
Od deželnega, odbora kraiijskega
v Ljubljani dne 22. junija 1888.
Deželni glavar: Tinini, 1. r.
Konvertovanje zemljiško-odveznih obligacij
vojvodine Kranjske.
Deželni zastop vojvodine Kranjske je na podlagi na Najvišjem mestu potrjenega deželno-zborskega sklepa z dne 19. januarija 1888 zarad konvertovanja oziroma poplačanja vseh zemljiško-odveznih obligacij vojvodine Kranjske vzel štiriodstotno posojilo v znesku štirih milijonov goldinarjev av. velj., obstoječe iz:
3000 obligacij po................ 100 golcl.
2200 „ ................. 1000 „
100 „ ................. 5000 „
100 „ ............... . . 10.000 „
katere se bodo poluletno od 1. julija 1888 začenši obrestovale in najdalje v 40 letih od 1. julija 1889 računši potoni žrebanja poravnale.
Te obligacije so na podlagi zakona z dne 17. junija 1888, drž. zak. št. 121, glede obrestovanja in poplačevanja proste davka, koleka in pristojbine ter jim je popolno oproščenje davka, koleka in pristojbine za ves čas postavno zagotovljeno. Za točno plačevanje obresti in povračilnih obrokov tega posojila jamči vojvodinja Kranjska z vsem svojim premoženjem in s svojimi dohodki.
Na podlagi navedenega zakona z dne 17. junija 1888 se smejo obligacije tega posojila uporabljati v obrestonosno nalaganje glavnic od ustanov, pod javnim nadzorstvom stoječih zavodov, potem od sirotinskih, fidejkomisnih in depozitnih novcev, in po borzni ceni, vendar ne čez imensko vrednost — za službene in poslovne položnine (kavcije).
Denarni zavod „Unionbank" na Dunaji je prevzel vse obligacije navedenega deželnega posojila na gotovi račun ter vabi v smislu dotične pogodbe z zastopom vojvodine Kranjske posestnike izžrebanih, dne 1. januarija 1889 v povračilo zapadlih kranjskih zemljiško-odveznih obligacij, da zamenjajo te obligacije z novimi štiriodstotnimi obligacijami pod sledečimi pogoji:
1.	Za vsakih 100 gld. nominalne glavnice kranjskih zemljiško-odveznih obligacij izplača se 100 gld. nominalne vrednosti novega posojila in 11 gld. 75 kr. v gotovini.
2.	Posestnikom zemljiško-odveznih obligacij je na prosto voljo dano, namesto zneskov v gotovini zahtevati primerno število obligacij novega posojila po kurzu 98 gold. 50 kr.
3.	Zemljiško-odvezne obligacije morajo se pri zamembi izročiti z vsemi še ne izplačanimi kuponi, tudi s tistimi, ki bodo zapadli dne 1. novembra 1888. Neizročene še ne zapadle kupone mora posestnik zemljiško-odveznih obligacij pri zamembi v popolnem znesku plačati v gotovini.
Obveznicam lit. A priložiti se morajo tudi eventualno k njim spadajoče plačilne pole za obresti ter morajo imeti potrjilo dotične izpla-čevalnice (davkarije), da so se obresti vstavile.
Nove obligacije štiriodstotnega posojila imajo po 40 kuponov, katerih prvi zapade dne 1. januarija 1889, in po jeden talon.
Obračun tekočih kuponskih obresti za 1. november 1888 vršil se bode tako, da se bode za vsakih 100 gld. nominale zemljiško-odveznih obligacij povrnilo posestniku 2 gld. 36V4 kr., obresti, za vsakih 100 gld. nom. novega posojila pa se bode v račun vzelo 1 gld. 33V3 kr. za obresti.
Tisti p. n. posestniki kranjskih zemljiško-odveznih obligacij, kateri se hočejo poslužiti njim ponujenega konvertovanja pod navedenimi pogoji, oglasiti oziroma vložiti morajo zemljiško-odvezne obligacije, katere hočejo zamenjati, v dobi od I. septembra do vštetega 31. oktobra 1888 pri enej spodaj navedenih zamenjevalnic, in sicer:
ua Dunaji pri „Unioul»auk'S v Ljubljani |iri g'o$i>. 1. C. liuckmauiiu,
« 99	„ 99 J. C. JIayer-ju,
ker sicer izgube pravico do konvertovanja ali zamembe.
Pri tem je paziti na sledeča določila:
a)	Obligacije se vložd z oglasilnimi listi, kateri so izgotoviti v dveh eksemplarih. Obrazce za take oglasilne liste izdajajo navedene za-menjevalnice.
b)	Vložitelju se vrne jeden oglasilni list s potrjilom prejema ter se bodo proti temu listu izplačalo obligacije novega posojila, kakor tudi ostanek glavnice, kar bi se je ne moglo poravnati z obligacijami samimi in pa iz obračunjenja kuponskih obresti izvirajoči znesek pri tistih zame-njevalnicah, pri katerih so se vložile v zamembo odločene obligacije.
c)	Obligacije novega posojila in pa zneski v gotovini, kar bi se jih ne vzdignilo do 1. januarija 1889, bodo od tega časa naprej na razpolaganje pri dotični zamenjevalnici ob računu in na škodo upravičencev.
Na Dunaji, dne 31. avgusta 1SS8.
(2)	U n i o n b a n k.
Nič več mokre noge ali trdo usnjo!
To doseže le I. Bendiksa iz St. Valentina odlikovana, patentovaua in nepremočijiva
hranilna mast za usnje S
edina svoje vrste, pohvaljena od petih sedaj aktivnih generalov c. kr. vojne; ta hranilna mast naj se nikar ne zamenja z drugimi enakimi pa nič vrednimi sredstvi.
Za likanje usnja vzame naj se e. kr. patentovaua
hranilna tinktura za usnje
(likalno olje za usnje) in ne apretura ali momentni lik, ki razjedata usnje; tinktura je iznajdba, kojo varuje patent.
Dobiva se v Ljubljani pri gg. A. Krisperju in Schusnig & Weberju, kakor tudi v vseh večjih krajih monarhije.
Svarilo pred ponarejanji: Na vsaki steklenici in pločevinasti puSici razvidno mora biti ime izumnika I. Bcndikaa.	(8)
Ustanovljena leta 1847.
J. J. NAGLAS A
Ijj bljana,
Turjaški trg št, 7,
priporoča se za napravo vseh v to stroko spadajočih predmetov, posebno pa
cerkvene, liišne in gostiliii-carske oprave
po nnjiiižjili cenah.	(73)
Črnilniki gratis in franko. "•B
Eazpis učiteljske službe.(2)
Na novo ustanovljeni jednorazredni narodni šoli družbe sv. Cirila In Metoda
pi*i sv. Jakobu v Trstu
se oddaja
acitel j ska slu ziba.
Prosilci naj prilože: krstni list, spričala nravnosti, sposobnosti iu dosedanjega službovanja. Oziralo se bode na prosilce, sposobne za vodstvo več-razredne šole. Plače 600 gld. in funkcijska doklada proti pogodbi.
Prošnje s prilogami do 12. septembra t. i. ali neposrednje na društveno vodstvo ali pa po načel-ništvu tržaške možke podružnice (prof. Mate Man-d'č. Tiskarna Dolenec) Trst.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda
v Ljubljani dne 1. septembra 1888.
Marijaceljske kapljice za želodec,
izvrstno vplivajoče pri želodčnih boleznih.
Nepresegljive pri pomanjkanji teka, slabosti želodca, smrdljivi sapi iz ust, napetji. kislem riganji, koliki, pre-hlajenji želodca, gorečiei, kamenu, preobilnem služil, gnjusu in bruhanji, glavobolu (ako ima svoj izvir v želodci), želodčnem krču, zaprtju, pre-obloženji želodca z jedili ali pijačami, boleznih vsled glist, boleznih na vranici in jetrah, ter zlati žili. — Cena steklenici z navodom o rabi 40 kr., dvojni steklenici 70 kr. Glavni razpošiljatelj lekarnar Karol Bradj, Krcinžir [na Moravsktm].
Marijaceljske kaplice za želodec niso tajno sredstvo. Snovi, koje obsegajo, navedeno so v navodu o rabi koji je pridejan vsaki steklenici.
Pristne dobiti so skoraj v vsaki lekarni.
Svarilo! Marijaceljske kapljice za želodec se mnogo ponarejajo. V znak pristnosti zavita mora biti vsaka steklenica v rtideč papir, na kojem je zgorajšnja varstvena znamka, ter mora biti vrhu t ga tudi še povedano r.a navodu o rabi, ki je pridejan vsaki steklenici, da je tiskan v tiskarni H. Guseka v Kremžiru.
Pristne so dobiti: Ljubljana: lek. Gab. Piccolli, lek. .los. Svoboda. — Postojina: lek. Fr. Uaccarcioh, — Skofjaloka: lek. Karol Fabiani. — Radovljica: lek. Alcks. Roblek. — Rudollovo: lek. Dominik Rizzoli, lek. Bergmann. — Kamnik: lek J. Močnik. — Črnomelj: lek. J. Blažek.	(29)
5a5HSH5E5HSHSESESHSH525H5H5E
Katoliška Tiskarna
priporoča raznovrstne
vizitniee
nj	po nizki ceni,
Posebna v deželi razširjena bolezen je slabo prebavljanje.
Sedanja kuhinja in sedanji način našega živenja sta vzrok tej nadlogi, ki nas napade nenadoma. Nektere ljudi mučijo bolečine v prsih, na straneh, včasih tudi v hrbtu; čutijo so medle in zaspane, imajo slab okus v ustih, posebno zjutraj; nabira se jim po zobeh nekak lepljiv sluz; tek jim je slab, v želodci leži jim kakor velika teža in včasih čutijo v želodični votlini nedoločeno oslabljenje, kojega tudi ne odstrani zavživanjo jedil. Oči so jim vdero, roko in nogo postanejo jim mrzlo in vlažne; nekaj časa potem dobijo kašelj, začetkoma suh, v nekterih mesecih pa v zvezi s zelenkastim i mečkom; dotičnik je vedno truden in spanje mu skoraj ne daje počitka; potem postane nervozen, občutljiv in slabe volje ter ga napadejo slabe slutnje; ako hitro vstane, zvrti se mu ter se mu zdi, da so mu suče cela glava; črovesa se mu zamaše, koža njegova jo včasih suha in vroča, kri postane gosta in zastaja, belina v očeh orumeni; voda gre pomaloma od bolnika, je temne barve, in ako stoji dlje časa, ostane na dnu goščava; dostikrat se mu riga in pri tom dobi v usta sladek ali pa kisel okus, in mnogokrat mu srce pri tem močno vtriplje; vid njegov oslabi, črno se mu dela pred očmi in navdaja ga čut onemoglosti in velike slabosti. Vsa ta znamenja se menjavajo, in splošno so računa, da nadleguje ta bolezen skoraj tretjino prebivalstva to deželo v eni ali drugi obliki. Vsled „Shiiker-ckstrakta" pa zavro jedi v želodcu tako, da dobi bolno telo hrane in da so zopet povrne prejšnje zdravje. Učinek tega zdravila je v resnici čudovit. Milijoni in milijoni steklonie so že rozprodani in izvanredno je število spričeval, ki dokazujejo zdravilno moč toga leka. Stotine bolezni raznih imen izvirajo iz neprebavljivosti; toda če jo to slednje zlo odstranjeno, zgube se tudi vsa druga, ker ta so v istini le znamenja pravcate bolezni. Zdravilo jo „Shiiker-ekstrakt". Spričevala tisočerih, ki pohvalno govore o njegovih zdravilnih lastnostih, dokazujejo to v izobilji. Ta izvrstni lek se dobi v vsaki lekarni.
Osebe, ki trpe vsled zaprtja, potrebujejo „Seigelove čistilne krogljice" v zvezi s Shiiker-ekstraktom „Scigelovo čistilno ki-ogljioe" ozdravijo zaprtje, zabranijo mrzlico in prehlajenja, oproščajo bolečino v glavi in zaduše rmnenico. Kdor jih je enkrat poskusil, opustil jih ne bo nikdar več. Vplivajo polagoma in ne pro-vzročujejo nikakoršnih bolečin. — Cene: I steklenica „Shaker-ekstrakta" gld. 1-25, I škatljica „Seigelovih čistilnih krojglic" 50 kr.
Svari se pred ponarejanji, ki so brez vse vrednosti ter še celo škodljivo vplivajo.
Lastnik „Shaker-ekstrakta" in „Seigelovih krogljic"	»jr. Wh.ite,
Limited London 35 Faringdan Road E. C.	(15)
T zalogi ima in razpošilja ,,Scigelove krogljice" Ivan Ncp. Harna, lekarna „zum gold Lowen" v Kremžiru na Mo-ravskem. Daljo v lekarnah: Koroško, Kranjsko, Primorsko: Ljubljana, Ub. pl. Trnkoczv, G. Piccoli; Celovec, Peter Birnbaeher, Alf. ligger in W. Thurnwald: Breze, Št. Mohor, Prevalje, Gostontschnig; Trbiž, Beljak, dr. Kurapf, Prid. Seholz; Velikovec, Volšperg, Ajdovščina, Idrija, Kamnik, Pulj, J. Cabuehio; Reka, G Prodam; Gorica, I Oristofolctti, Pontoni, A. Gironzoli: Trst, Suttina A., al Carnelo, Praxmarer A. ai due Mori, J. Sorravallo, al Redentore G. Zaneti, a lia Sosta doro; Novigrad, Nik Bar. Gionovič; Spljet, Aljinovič, Focigl; Zader, Androvič; Susak pri Reki, Mali
Lošinj, O. Viviani, in v večini ostalih lekarn v cesarstvu.
a. čslp jsta-^rbe
priporoča
Andrej Druškovič-a
trgovina z železnino, Mestni trg 10,
v velikem izboru in prav po nizki ceni okova za okna in vrata, štor je za štokodoranje, drat in cveke, samo-kolnice, vezi za zidovje, traverze in stare železniške šine za oboke, priznano najboljši kamniški Portland- in Ho-man-cemenf, sklejni papir (Dachpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena štedilna ognjišča in
njih po sam ez i ta dela.
■" .1. 4. s«. *» s«. ■■ •>
kjer ni blizo vode neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malih urali in majhnimi stroški na pravem mestu dobivati vodo; ravno tako tudi se dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi niesingaste trombe in ventile in železna okova.
2E» i»oljc«l4»l|Ktvo:	(23)
vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi in pluina, železne in lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd.
ipff* Tudi se dobiva zmirom sneli dovski mavec (Lengenfeder Gt/ps) za
gnojenje polja.
rili'

trn,
C. ki*, priv. tovarna za
i in hidravlični
Aloj%. Pra§rliiiikcrja
v KAMNIKU na KRANJSKEM.
Ustanovljena leta 1854.
Glavna zaloga v Ljubljani pri g. F. P. Vidicu & Comp.,
Slonove ulieo štev. O,
priporoča p. n. gg. stavbenim mojstrom, arhitektom, stavbenim podjetnikom itd. svoje hidravlični cement (roman-ceinent) in portlandski cement, po kakovosti vedno izvrsten in enakomeren, ter jamči za večjo trdnost, kakor je predpisana v pravilih društva avstrijskih inženerjov in arhitektov. — l'a cementa sta tudi zaradi tega posebne koiisti p. n. naročnikom, ker sta svojstveno mnogo lažja, nego izdelki večine ostalih cementnih tovarn, zaradi česar je za enako množino cementnega zidovja ali morta treba veliko manj tega cementa glede teže. — Tudi priporočamo lepe in zelo trajne lno/.ajiške plošče, brušene in li kline, v najraznovrstnejših obrazcih, in enobojnnte plošče od portlundskega cementa, črne, ludeče, naraviiobarvciic itd. za polaganje tlaka v cerkvah, po prehodili, vežah, na verandah, po hodnikih, v hlevih itd., klajmi korita, okraske in solie, ccmcutne cevi itd. Blagovoljna naročila se najnatančnejo in najtočneje izvršujejo ter jih sprejema glavna zaloga v Ljubljani pri g. 1». Vidicu At Comp., Slonove ulice št. 9.	(10)
88