1 " ■ ............. « _1____________._' XXII. Sladkor sme biti samo lic funt. Vlada naziianja vsem cle-velandskim gospodinjam, kakor tudi vsemu prebivalstvu Uradniki živilske administracije so pronašli, da je 11 centov za funt sladkorja dovolj visoka cena. Vlada je ra-ditega naročila vsem državnim pravnikom, da strogo gledajo, da se sladkor proda-k ja odsedaj naprej po 11 centov funt v vseh trgovinah. Vlada je dala to naznaniti ker. so nekateri grocerji zahtevali za funt sladkorja po 12, 13 in celo 14 centov. Na debelo velja sladkor 10 cen- | tov funt, in vlada pravi, da je en cent p^pfita pri funtu sladkorja dovolj velik dobiček. Sedaj pa bi bilo umestno Se j pogledati poslovanje velikih kompanij, ki proizvajajo 1 sladkor, če namreč cenaJOc. j funt na debelo ni prevelika. , Kaj pa če bi tudi velike kom- , panije prisilili, da bi prodaja-li nižje groceristom, potem -bi tudi groceristi lahko odne- i hali od cene? Pa je že tako, j da majhne trgovce pri vsaki , priliki gledajo, velikih kom- , panij se pa bojijo, ker imajo j "groš". i -o--• ( NOVICE IZ ^EWBURGA. < Rojak Jos. Mesojedec sta- 1 nuje v La Salle, 111. Zadnji j teden enkrat pa se inahoma J spomni, da je nekoč videl de- 1 kle v Newburgu. Hajd v ( Newburg iskat dekleta. Sre- 1 ča mu je bila mila, in Čer par ( dni se je že vrnil domov, več ^ kot dvakrat toliko vreden, \ kajti s seboj je imel "boljšo polovico." Poročil se je tukaj j z Antonijo Lindič, zelo pridnim in delavnim dekletom. Novemu paru želimo obilo 1 dpbrega. Praznik cerkvenega patro- ( na je bil zelo dostojno praz- y no van. nikdar poprej se ni , toliko društev korporativnb , udeležilo. Kolekta je znesla j $674.74, in to kljub temu, da s mnogo ljudi ne dela. Can you | beat it! j Šola sv. Lovrenca jte vsa j prenovljena od znotraj, in ko < pridejo otroci v šolo, bodo j 1 mislili, da niso v domači Soli. \ Delo so prevzeli domači de- , lavci pod nadzorstvom Jos. j Juha. Pričetek šole bo s 1. , septembrom. c . Tu se je. ustanovilo novo j pevsko društvo pod imenom i Katoliško Pevsko društvo , * Slovenija". Namen društva \ je oskrbovati cerkveno petje k in gojiti lepo narodno petje. s posebno med našo mladino. j Poleg delujočih, bo imelo s društvo tudi podporne člane, ( ki bodejo plačevali mal do- j prinos vsake štiri mesece ali , letno. Drufttvp šteje že tepo j število članov in članic. Ma- c terijala je dovolj na razpola- s so. in nil vzroka.n zakaj se i "Slovenija" ne bi v kratkem poktzala med prvimi pevskimi zbori v Clevelandu. Vsi ,, pevci so vabljeni, da pristopi- j jo k temu društvu. >nrJ j — Lov na veverice se prične ^ letos 3. sept. in ne 20. avgusta kot prejšna leta. 80 lovskih nadzornikov je zaposlenih, da lovijo one, ki prekršijo lovsko zako/ie. » ini ) -^The Humane Society ima i 6 malih dekletc, sirotic, kate- c re žeji oddati poštenim dm- ( žinam, da jih vzamejo fca t svoje. Za otroke plačuje dru- t Žba f80r#a teden, poleg l tega pa daje mleko in obleko, »i ....... , . ri Vdemesaiji pred po-, rotniki v Clevelandu County prosekutor Doer-fler je dal poklicati pred javno poroto, ki sedaj preiskuje vzroke draginje, petero glavnih mož, ki kontrolirajo mesno industrijo v Clevelandu. Morali bodejo odgovarjati, zakaj leži v hladilnicah toliko mesa v Clevelandu, in kako to upljiva na tržne cene. Ako poslovodje petih velikih klavnic ne bodejo mogli dati povoljnega odgovora tedaj namerava prosekutor poklicati iz Chicage lastnike teh ogromnih klavnic. Kom-panije so morale izročiti prosekutorju vse knjige in zapisnike o svoji trgovini. Nadaljni dogodki glede preiskave o draginji so: Mesto namerava začeti prodajati mleko v nadi, da cene mleku padejo. Ustanoviti se namerava posebna državna komisija, ki bo odločila ceno vsakemu predmetu. Mestni tržni nadzornik Linn je šel v Chicago, da dobi 50 železniških vož živeža. Vlada namerava v bodoče priobčiti v javnosti imena vseh onih, ki išče jo prevelike dobičke pri prodaji blaga, nadalje imena onih, ki kopičijo hrano v ogromnih zalogah ter prepustiti take ljudi ljudski sodbi. Vlada se je izjavila, da , je javno mnenje v takih slučajih najbolj uspešno, da prisili pro fi ta rje, da odnehajo od svojih cen. Iz Washingto-na je prišlo povelje od vlade da morajo vsi vladni organi v Clevelandu brez usmiljen- i ja nastopiti proti profitarjem. 7000 vreč sladkorja je bilo zaplenjenih od vlade v Rock- j ford; 111. in lastniki sladkorja i ki so ga skušali prodajati po i 14 centov funt, aretirani. — John F. Gibbens se je ne- j dolgo tega vrnil od vojakov. 1 V torek zvečer je zašel v neki ' restavrant, katerega vodi človek, ki ni državljan. Gibbons j je začel napadati lastnika re- { stavranta ter ga celo dejansko napadel. Raditega je "bil | aretiran. Sodnik Silbert mu { je naredil sledečo pridigo: ] "Dejstvo, da ste se vrnili šele t pred kratkim iz bojnega polja v Franciji, bi vas moralo | toliko bolj opominjati, da se -pošteno obnašate. Nihče ni- , ma pravice norčevati se iz ] onih ki niso še državljani ali j jim celo škodovati. V nekaj , letih ti tujci lahko postanejo i ravno tako dobri državljani •! kot ste vi, ki ste slučajno v J Ameriki rojeni. Ni vaša za- , sluga, da ste tukaj rojdni. Če j pa tujec pride sem in iz proste volje postane j i ameriški ( državljan ter se obnaša kot pošten in postavo ljubeč mož, je veliko več vreden i ko,t marsikateri, ki se baha, « da je tukaj rojen. Zapomnite i si to, in sedaj vam naložim < čnega f^Tn^ tariete dražili i Moške besede so to. In sodnikov kot je Silbert je treba še 1 več. „ J — Te dni se je oglasila na 1 urad SDZ mati Ana Bednar ; iz Trebčevasi pri Žužem- i berku na Dqlenjskem, od 1 un^rje Ane Bedna?,;« članice s dr. št. U. SDZ. Matt prosi, i da se ji pošlje usmrtnina nie bna podaniSp11 fhe Jj i shington, D., C i liDicija iz Amerike na potu v Rusijo. Washington, 14. avgusta. Vlada Zjed. držav je odobrila pošiljatev ogroitfne množine orožja, topov in muni-cije, kar se vse pošlje v Rusijo. Orožje in municijo bo dobil v roke admiral Kolčak poveljnik armade, ki se bori proti boljševikom. Poroča se nadalje, da je ameriška vlada poslala že prej admirala KolČaku 260.000 izvrstnih pušk. To orožje je že na potu v Vladivostok. Topovi in municija je bila izdelana v Ameriki še za staro rusko vlado, toda pošiljatev orožja v Rusijo je bila ustavljena ko je moral Kerensky zapu- j stiti vlado v Rusiji. V vladnih krogih Amerike seSe ve- i dno pričakuje, da bo admiral Kolčak uspešno nastopil i proti boljševikom, toda splošno se misli, da je to upanje : zaman. Le če pride ameriško * orožje in municija v pravem ; času do Kolčaka, je upanje, < da bodejo boljševiki poraženi. Če pa prej nastopi zima bo ves boj ustavljen, ker po i zimi je v Sibiriji vsak boj , nemogcjf. , London, 14. avgusta. Dne 1 10. avgusta so angleško-rus- ke Čete se podale v trdovra- 1 ten boj z ruskimi boljševiki 1 ob reki Dvini. Posledica je ! bila, da so Angleži uničili 6 boljševiških bataljonov, za- 1 jeli en tisoč ujetnikov, 12 to- 1 pov in mnogo strelnih pušk. j Angleži so napredovali za 12 milj. Bitka se je vršila 90 1 milj južno od Arhangelska. ! -^-- — Pred kratkim so prišle na 1 svitlo v Jugoslaviji nove { umetniške razglednice, katere je narisal Maksim Gašpa- 1 ri. Založila jih je Umetniš- j ka propaganda v Ljubljani, : ih na urad S. N. Zveze jih je 1 ta teden prišlo več. Slika 1 predstavlja Korošico in šta- 1 jerko v narodnih nošah in Gorenjca v narodni noši z . napisom: Zdaj luč ljubezni , nove nam gori, zavist nobena je ne zatemni! Druga razglednica ima sliko Pri- 1 morke v narodni noši in Pri- 1 morca z-napisom: Trst! So- 1 pek tvoj oveneti ne sme, za- j vedno darujem ti svoje srce! Tretja razglednica predsta- 1 vlja nemškega orla z rdečimi kremlji, zelenim klobu- 1 kom s hrastovim perem in 1 steza svoj dolgi vrat po za- . željenem Gosposvetskem polju Slovenškem Koso- 1 vem. Četrto razglednico je 1 založita družba sv. Cirila in ! Mfe^V Ljubljani. Razgled- 1 nice so razstavljene v našem 1 oknu. J V,sredo popoldne je umrl 3 v Newburgu John Pjntar, \ star 70 let, doma iz Prinčko- i vega na Dolenjskem. Bil Je i Član sam. dr. sv. Vida, Za- j pušča tu Ju j 3 hčere in sina, \ ki se nahaja pri vojakih. Maj | v miru počiva! — Ne pozabite na piknik v . nedeljo 17. avgusta na Re- ] cherjevih farmah. Eno naj- j starejših slovenskih društev I« v Clevelandu, dr. sv, Vida, št. f, 25 K£KJ bo to nedeljo pri- , redilo zabavo, da; / malo 4a- , ki h . Pri društvu; so večinema j stari naši naseljenci, trde in < poštene slovenske korenine, in ti imajo skušajo za dobro zabavo, vsi člani jfruštva, pa ] tudi ostalo fk*vcpsko , ob*, s CinSrrfk0nik Pri,MI* VaM)en0 ! pinii*« (H'Mit te, M.* ..5 . „ ! Sil v i: i 3 -h \ v Wt h iM v1.' i & ■ ■ sl i .. ^Milili ;r »s-v*7 . Ali zmagajo radikalci pri voStvap jeseni? Columbus, 14. avgusta. Politični krogi kiržave Ohio so prepričani, fla se bodejo prihodnje volitvt v državi vršile veliko bolj fadikalno kot mislijo nazadnjaški politi-karji, ki so toKl o let kontrolirali volitve. P imame volitve, ki so se v Šile po vsej državi Ohio 12 .avgusta kažejo, da je med volivci mnogo radikalnega elementa, ki prerokuje pro >ad starih, konservativnih trank. Jako značilno so se izvršile primarne volitve v Lkronu, kjer je propadel seda ni demokratični župan M) ars in je bil na njegovo mes o postavljen kandidatom za iupana councilman Henry . Berodin, ki se je naslanji|na delavsko stranko. Župan Myers je bil ves čas zvest pri|taš trgovske zbornice in je zagovarjal postavne predloge zbornice in zahteval 6 centno vožnjo na ulični železnici v Akronu. Berodin, njego^ nasprotnik, je bil proti šestlentni vožnji in s programom, da lahko ostane petcentitt vožnja, če mesto kontrolira dohodke in stroške kompanije. Politični prerfljci, ki so pre cej dobro poučili o političnem položaju, ' rerokujejo, da bo ameriško unijsko delavstvo pri letošt jih volitvah posebno pa pri foUtvah duu, gega leta, ko se bo volilo predsednika, pokazalo nenavadno moč.* V poštev pa pridejo tudi vojaški glasovi, ki do sedaj sicer še niso krista-lirani, toda je pričakovati, da bo vojaštvo, oziroma bivši člani ameriške armade imeli veliko besedo v politiki in pri volitvah. Sedanje primarne volitve so pa jasno pokazale, da reakcijQnarni elementi v politiki, ki so slednjo toliko časa kontrolirali, nimajo nobene veljave več. — Harry Waxman toži J. Tomana, pogrebnika na 2155 W. 14th St. za $10.000 odškodnine. Waxman je prišel k Tomanu, da plača pogreb, in ker se mu je zdel račun prevelik, so se sprli. Tekom prepira je pogreBnlk zgrabil Waxqiana in ga vrgel v neko prazno mrtvaško trugo. — Mestni nadzorniki plum-berskih del so dobili $300 poboljšanja plače na leto. — The Zenith Tire a. Tu-^ be Co. je kupila od The Tel-ling-Belle Vernoh Co. farmo pri Willoughby za en miljon dolarjev. Kompanija bo postavila tam * novo tovar-no*za izdelovanje avtomobilskih obročev. — Vsi mestni policijski vozovi so dobili posebne vrste troblje, s katerimi bodejo trobili po mestu, da se bo .slišalo milje daleč, kadar bodo lovili posebno nevarne lopo; ve. (To bo ravno jjjiko, kot če bi rekli: beži, da te ne bom /jel). — Državne oblasti v Clevelandu si na vse načine belijo glave, kako bi prišle v posest 80 sodov "jesiha", ki pa nI bil jeslh, ampak fini, domači drožnik. T & drožnik so prodajalci prodajali za Jeeih iti v pol ure je bil ves prodan. Sedaj država išč<"jesih*rje." -r- Pošta v Jugoslaviji i je podražila pristojbine za pi-si*a. Na pismo je treba sedaj znamko za 30 vinariev za , _ JflKl L "1 i i Sedem kandidatov za mapa vClevelandu Councilman 23. warde, A. J. Damm, se je izjavil, da bo pustil letos organizacijo Ha-serodta, sedanjega county clerka, ki namerava v jeseni ponovno kandidirati za župana na neodvisnem tiketu. Kot je volivcem znano, se je Haserodt spri z demokratično stranko pred nekako 3 leti in hodi od tedaj svojo politično pot. Pred dvema letoma je kandidiral za župana v Clevelandu, toda ker ni imel stranke za seboj, je propadel, dasi je bil takoj drugo leto, ko je kandidiral brez stranke za county clerka, izvoljen z ogromno večino. Haserodta je ves čas zvesto podpiral councilman Damm. Letos pa je Damm naznanil, da bo stal z demokratično stranko, ki je postavila dr. Bishopa za kandidata županstva. S, tenf izgubi Haserodt precej močno podporo. V soboto se vrši piknik republikanske stranke: Na tem pikniku bo sedanji župan Davis najbrž izjavil, da je zo-petni kandidat za župana, in sicer že tretjič. Našel bo sko-ro enotno podporo pri vseh republikancih, razven malega dela, katerega zastopa Hugh Taylor, ki je tudi republikanski županski kandidat. Precejšno besedo prTleto-Uajih županskih volitvah bodejo imeli tudi prohibicijoni-sti. Izjavili so se, da njih člani ne bodejo nikogar podpirali pri volitvah, razven kdor priseže na njih platformo, da mora biti Cleveland tako suh, kot afriška puščava, In grozijo kandidatom, da imajo za seboj 40.000 volfvcev, brez katerih glasov ne more nihče dobiti večine. Poleg prohibicijonistov bodejo nastopili najbrž tudi socijalisti, ki pa nimajo nobenega najmanjšega upanja, da bi prodrli, kajti ameriško orjganizi-rno delavstvo je proti njim. Pač pa bo pri letošnjih volitvah se prvič pokazal organiziran delavski element. Županskega kandidata delavci sicer niso postavili,. pač pa kandidate za councilmane, in od teh volitev bo odvisno, kakšno smer zavzame v bodoče delavska stranica. Na vsak način je pa gotovo, da bodo letdšnje volitve v novembru jako zanimive. — Delavci,' ki se ponesrečijo v tovarnah, bodejo od četrtka > 14. avgusta naprej dp-bili večjo odškodnino. Nova postava gre omenjeni dan v veljavo. Največja odškodnii na, ki j,o dobiva delavec za časa poškodbe, je $15 na teden, prej je bilo le $12. Kdor deloma izgubi vid, dobiva tOO tednov dve tretjini svoje plače ;tlprej jii dobil tak človek nič. Za smrtno poškodbo dobijo dediči od poškodo-vanega $50W. je bilo določenih $3700. Ta polkodni-na se tudi izplača, £e delavec šele dve leti po poškodbi umrje. — 33-000 podpisov se je nabralo v Clevelandu s prošnjo na kongres, da dovoli vsem odpuščenim vojakom $30Q nagrade: M > i ; — Znano Andrews htfp ,ai Euclid ave. k? ^ bodejo prodalbpotoiri • j^vne £raf lotoptfc "sroroaV i Kajzer ne sme Hi i sojen, pravijo Lahi Rim/ 14. avgusta. Državni poslanec italijanskega parlamenta, Stoppato, ki je član parlamentarne komisije, ki študira mirovno pogodbo, se je danes izjavil, da ni umestno kaznovati one, ki so bili odgovorni za evropsko vojno. Sodnijsko postopanje proti bivšemu kajzerju Nemčije je naravnost blaznost, je dejal Stoppato in v nasprotju i vsemi pravili modernega so-dnijskega postopanja. Stoppato je profesor pravoslov-ja na Paduanskem vseučilišču in avtoriteta na polju mednarodnega prava. "Kako moremo soditi bivšega nemškega vladarja," pra vi poslanec Stoppato, "ne da bi kršili ustavo Nemčije in voljo nemškega ljudstva? Ali je bil nemški kajzer izključni povzročitelj vojske, ali pa je samo izvrševal voljo svojega ljustva? Nemogoče je na svetu dobiti nepristranskega sodnika in tožitelja proti kajzerju. Sodnika za kajzerja ne smemo iskati med zavezniki, kajti tožnik ne sme biti sodnik. Nevtralec bi moral biti sodnik za kajzerja, toda prepričan sem, da bi vsak nevtralec to mesto odklonil." Te besede italijanskega poslanika so ponoven pojav laškega mnenja, ki čimdalje, bolj zagovarja Nemčijojn kajzerja, in je le dokaz da se Italijani približujejo Nemcem, s katerimi hočejo stopiti v zvezo proti Slovanom v splošnem, a proti Jugoslovanom posebno. Iz teh besed tudi vidimo, da vsa italijanska gonja proti Netočiji je bila le umetna, in da vrana vrani ne izkljuje oči. Nemci kot Italijani in vsi veliki narodi sploh gledajo na to, da uničijo male narode. j. .; --- ,'V — Zve zini delavski urad poroča, da radi prohibicije ni dosedaj še en sam bartender prosil vlado za drugo delo, ker je delo v gostilni zgubil. Nadalje naznanja isti urad, Ja je danes zaposlenih v Zjedinjenih državah 12.000 000 žensk v raznih tovarnah. — Dvanajst mož je bilo prijetih od zvezinih detektivov v četrtek, ko so skušali import i rati v Ohio 100 zabojev piv$, 100 zabojev žganja ter 3 sode vina. Vrednost te pija Če se ceni fla $10.000. Aretacija se je Izvršila blizu Young stowna. . 25.000 "senvičev" je bilo j^odarjenih na pikniku mesarjev v sretio 13. avgusta v Luna parku. Mesarji so darovali v ta namen 3000 funtov mesa in 1200 štruc kruha. Nihče se ni pritoževal čez draginjo. —o-- ZA $223.000 LIBERTY BONDOV UKRADENIH. New York, 14. avgusta. Ne ki bančni sluga v New Yor-ku, star 21 let, je pted kfat-fcim ukradel $32,000 Liberty ^opdex od tvrdke, kjer je bil prej zappslen. Sodnik Malone ga je ohsodil na dve leti ^ter^ite takoj pri drugi tvrdki, kjer je drugi din odnesel za $45. OpO Liberty bondov in ga ob-Usj^s^^nemorajoJbbrri. J i v- ' j Ogrska naj bi po- I i stala del Rmnaiisb j ™■» ■ -v - ff-BČl Dunaj, 14. avgusta. Ru-, munska vlada je potom svojega zastopnika v Budimpe- j šti naznanila začasni ogrski vladi pod načelstvom nadvojvode Jožefa, da se mora ogrska združiti z Rumunsko pod vlado rumnskega kralja Ferdinanda, in objednem grozi rumunska vlada, da bo opu-stošila vso Ogrsko, če zavezniki prisilijo rumunsko arma do, da se umakne iz Ogrske. Nadalje pravi rumnska via- * da zaveznikom, da je v Budimpešti 250.000 delavcev, ki bodejo nemudoma začeli pleni^ in upeljali bofjševiško vlado, kakor hitro se rumnska armada umakne.. Rumunska vlada se je izjavila, da nikakor ne veruje zavezni kom, ker zavezniki so pripravljeni, da ponižajo Rumuni-jo, kakor hitro se jim bo nudila prilika. Mi $mo pri volji zapustiti Ogrsko, toda ©pustošili bodemo prej to deželo in odnesli vse, prav kakor je naredil nemški maršal Ma- > ckensen z Rumunsko, ko so se njegove armade nahajale v : Rumuniji. DINAMIT ZA TOVARNO. M Peoria, 111. 14. avgusta. Zgodaj danes zjutraj so se l -pripetile tri eksplozije v to- mi i varni Keystone Wire a. Steel i i Co. Razstrelba se je slišala cele milje daleč. Delavci omenjene tovarne so na štraj ' ku že 6 tednov. Zahtevali so ■ da mora komjpanija priznati [ unijo. Pa ker je kompanija . importirala skebe, je prišlo do ponovnega pretepa med stavkarji in stavkQlomilci. 800 delavcev je na štrajku. Governer Lowdejj je poslal i včeraj v Peorio en regiment vojaštva. I BLAGAJNIK TREBLE j MRTEV? Iz> Loraina se poroča, da smatrajo prijatelji William Treble, pobeglega blagajnika City banke v Lorainu, da si , je slednji sam vzel življenje, 1 ko je bil obtožen da je pone-veril $100.000 bančnega denarja, s katerim je igral na borzi. Neki njegov prijatelj je baje dobil dopisnico od pobeglega bančnega uradnika, ' se baje nahaja v Texasu. dočim drugi zopet trdijo, da : se nahaja nekje v Ohio. Vsa > zadeva je precej skrivnostna Žena pobeglega uradnika pa ' neprestano trdi, da se bo ' Treble vririLin poravnal škodo, katero je naredil. Kot so dognali državni preiskovalci knjig, znaša skupna tatvina H 10.000. Treble nI kradel : denar amprfk denarne vrednosti in bonHe, katere je zastavljal nit 1 borzi ih hotel z njimi zaslužiti velike svote, nakar bi dotične papirje vrnil banki; > Radi njegovega , ponev^rjenja ne rgubi nihče , vlagateljev denarja, kajti | banka ima dovoli lastnega premoženja, da dvakrat pokrije poifeverjeno svoto. Poleg tega pa za slučaj potrebe ? pomagajo vse druge banke. 1 $5.000.000 V ZLATU » I DVIGNJENIH r 1 Dtiig 'iM atf ■ yVn^'T^s?' DomorsKe oblasti so _ - A_ __ru"L—■ aa i iif> nn ftftr (j — V Slovenska Dobrodelna Zveza, II mtmm i»wi l—rtu __Y UBT. II tfOV. IN«4 II. MARCA M V DRŽAVI OHIO V DRŽAVI OHIO V/ Sedel Cl^eland, Ohio II Vrhovni u«d: 1042 I. 62nd 8t II TeL O. 8. Princeton 127« E. W UPRAVNI ODBORI V Blacajnlk: JERNEJ KNAUS, 10H But «lnd St. II NADSOMVI ODBORI V LOUIS J. PIRC, »lit St. Clfclr Av»nu». IGNAC SMUK, 14815 Halle Avenue N. E. V JOSIP RUBS. MIT Bonna Avtnui N. B. /\ POROTNI ODBORI [ I v JOSIP KALAN, 1007 East 74th Street. I J AONBS ZAL.OKAR, 1011 Addlaon Road. \I FRANK ZORICH, <217 8t CIalr Avenu«. ^ FINANČNI ODBORI \/ F. M. JAKAIC, «0IJ flt. Clalr Avenu«. JL FRANK CKRNW, 0011 St. Clalr Avonue. S? ANTON GRDINA, 1053 East 02nd Street. S? VRHOVNI ZDRAVNIKI /l FRANK J. KERN. «202 fit. Clalr Avenue. GLASILO ZVICZRi I I "Ameriika Domovina " 0119 St. Clair Ave. N. E. V Vit denarne »adnve ln atvarl. kar se tlfie O upravneRB odbora, nal »e poiilia na vrh, talnlka. O Vae prltotbene zadeve, ki jih je relll drultvenl A porotni odbor, a« podiljajo na predaednlka porot- #1 nega odbora Joalp Kalan. .... II Seje vrhovnega odbora aa vrle vaako Četrto nedeljo v meaecu ob 9.10 dopoldan v piaarnl vrhov- II nega urada. \/ OPOMBA VRH. TAJNIKA: Bratje in sestre! Z današnjim dnem pride SDZ. s svojim pol letnim računom v javnost pred Vas, da Vi natanko pregledate celi račun, kako je vse na svojem mestu, tako, kakor imajo urejene vse moderne organizacije. Malo dolgo časa vzame predno pride račun v javnost, a to si lahko vsak član in članica predstavlja, da je uradu, kjer je toliko dela, samo ena oseba nastavljena, ker so pri druzih večjih ali malih Jednotah in Zvezah nastavljeni gotovi pomagači. Iz računov lahko razvidite vse posamezno koliko je katero društvo plačalo v teku 6 mesecev ln koliko je vzelo ven. Vrh. odbor skrbi, da se denar dobro obrestuje, zato vidite da je premoienje naloženo po 4, 44Ya, 5. 5% in 6 odst pro-centno. Na vse načine se trudi odbor, da se denar več obrestuje, ker je to čisti dobiček Zvezi. Lansko jesen je bila Zveza zelo prizadeta glede epidemije Influence. Umrlo je veliko članov ter izplačalo se je lepo število bolnikom večjo svoto bolniške podpore. V teku letošnjega pol leta smo imeli zelo malo bolnikov vsih skupaj jih je bilo 268 za kar smo plačali $6.363.74 prejeli smo tega sklada v teku tega časa $10408.75, torej je ostal lep ostanek, kar pri druzih Zvezah in Jednotah so imeli celi čas doklade v ta sklad. Smrtnih slučajev jih je bilo 14 v tam Času, eden je bil umrl še leta 1918 in je bil šele naznanjen, ko ja imel biti črtan, torej imamo v teku 6 mesecev 15 smrtnih slučajev. In v kljub temu ima Zvesa še premoženja v tem skladu I43.601.6s. Da je toliko smrtnih aaoatalo s plačilom je bila vzrok vojaka in ker je bila pošta zaprta iz stare domovine tja in sem. Kakor ste še čltali poročila v glasilu "Ameriška Domovina", smo ie dobili 3 sporočila, ko so se dediči oglasili, da še Živijo, kakor hitro dobimo vse potrebne listine, bo skrbel vrh. odbor, da se denar odpošlje na svoja mesta, kamor sliši. Novih članov in Članic je pristopilo k Zvezi od novega leta do 30. junija 157. To je jako lepo število za to majhno podporno organizacijo. Če sebi naši člani in Članice malo bolj zanimali pri nekaterih društvih bi bil tudi napredek večji, tako pa vidimo, da ae ena društva celo leto dni ne oglasijo z enim novim Članom, to as mi ravno tako zdi, kakor, kar delajte, nas je že zadosti pri. društvu. In pridejo agitatorji slovenskih tujih organizacij, dobijo naše ljudi na limanice, da je njih lestvica ceneja, kakor je pa naša, te tuje Jednote plačajo mastno nagrado in ljudstvo jim sledi alepo in pristopijo v take podjetja, ki ne nosijo nam Slovencem nobenega dobička. Poleg vsega tega pa niso zavarovani do smrti ampak samo do gotove starosti, kakor je lestvica do 50 ali 60 let, kar pri Zvezi JE CELO ŽIVLJENJE. Bližamo se tudi 3. redni konvenciji. Po mojem mnenju bi bilo najbolje za Zvezo, da Zveza Še posluje samo za državo OHIO, in da dobi otročji oddelek. S tem bo Zvezi napredek za v bodoče zasiguran. Imamo gotove osebe pri društvih, ki na vse načine delajo, da bi naredili Bpremembo pri Zvezi s tem, da jih tešči bolniška blagajna, ki presega na $27.000.00 rezerve. Nekateri so tudi i:a io, da se združimo z drugimi Zvezami in Jed« notami, hitro to naredimo je ustavljen napredek pri Zvezi. Samo za Ohio, naj bo geslo vseh naših Članov in Članic pri SDZ. Za katerega ni ta Zveza je dovolj druzih slovenskih Jednot in Zvez po širni Ameriki in naj tja pristopi. Vsak član, ki je pri Zvezi bi moral biti zadovoljen, ker ni bilo celi Čas nobene doklade ne na smrtno ne na bolniško podporo, mesto da bi bile te osebe zadovoljne se pa postavljajo na sejah, da prinašajo na dan vsakovrstne načine poslovanja Zveze, insurance itd. in Bog ve vse kaj. Da bi pa Ti ljudje gledali, da bi pridobili vsaj enega novega Člana za pristop k Zvezi, tistega pane. Napisal sem te vrstice, ker celi čas .....$ 1,500.05 E. 1st Liberty Bond's • 4%. :................ I .500.00 F. 4th Liberty Bond's • 4%% ................$ 3,000.00 G. 5 yi% ni First Mortgage.................. $12,000.00 H. 6% na First Mortgage .................. , #1,020.00 A. Na hranilni vlogi « 4% The Lake Shore Bank No. 33534............................... $ 2,583.01 B. Na hranilni vlogi ® 4% The Cleveland Trust Co. No. 24648 .........!............$ 2,821.90 C. Na Čekovnem računu The Lake ShoreBank $ 2,175.8a D. 2nd Liberty Bond's ® 4% ..................$ 1,000.00 E. 3rd Liberty Bond's ® % ...............$ 3,000.00 F. 4th Liberty Bond's ® %............,...,$ 2,500,00 G. 3th Liberty Bond's ® 4H%. ... \ ' $ 2,00X00 H. 6% na First Mortgage......f.............$11,200.00 Skupaj $27,280.77 J 3. Upravni sklad. General fund: 1 A. Na hranilni vlogi • 5% The Slovenian Loan and Bldg/ Ass'n. No. 87.........f........$ 2,088.13 1 B. Na čekovnem računu The Cleveland Trust. .$ ,371.86 C Na rokah tajnika ...............j........$ 3.81 D. 7 knjižic ali 140 velik War S. S.............$ .600.60 Skupaj.. ..$8,064.40 $85,955.79 j Neizplačane smrtnine .......................$12,009.00 j Ostanek skupnega premoženja v gotovini dne 1 30. junija, 1919. .........................$73.946.79 Cleveland, Ohio dne 1. avgusta, 1910 Pregledano in najdeno vse v najlepšem redu. Louis J. Pire, Ignac Smuk in Josip Russ, nadzorniki. Primož Kogoj, preds., Jer. Knaus, blag. Fr. Hudovernik taj 6. John Pirnar,.. .od dr. št 20. SDZ. $1000XX) dedič v Jugoslaviji 7. Anton Le^at,;:., M dr. št. 5. SDZ. $1000.00 - dedič v Jugoslaviji 8. Jakob Oblak,.....od dr. St. 1. SDZ. $ 500.00 - dedič v. Jugoslaviji. 9. Anton Samsa,.....od dr. št. 17. SDZ. $1000.00 — izplačano meseca july 10. John Kerhin,.....od dr. št. l. SDZ. $1000.00 — izplačano v mes. july 11. John Vegeelj,.....od dr. St. 1. SDZ. $ 300.00 — dedič v Jugoslaviji 12. Frank Petrich, ... .od dr. St. 21. SDZ. $ 834.00 - ostali dediči v Jugoslaviji 13- John Meden,.. .. .od dr. St. 3. SDZ. $ 300.00 — oporoko sam p<%#evil, se čaka .... / odgovor od matere. 14. John Marolt,......od dr. St. 7. SDZ. $ 500.00 — že izplačano v juliju. 15. Josip Salamon.....od dr. St. 20. SDZ. $ 500.00 — izplačano v juliju. 16. John Gornik,.....od dr. St. 17. SDZ. $1000.00 — dedič v Jugoslaviji. 17. Jakob Mesojedec,.od dr. St. 1. SDZ. $ 300.00 — Se nimajo oskrbnika. 18. Andrej Draksler,.,.od dr. St. '7. SDZ. $ 300.00 — dedič v Jugoslaviji. 19. Martin GoriSek,.. .od dr. St. 14. SDZ. $1000.00 — izplačeno v avgustu Skupaj ................... $12.009.00 Pridobite novega člana za S. D. Z. ' _Pol letni račun S. P. Z. od L januarja do 30. junija 1919._ - _DOHODKI _[j_STROSKI_ S — M M '2 ... 12 C tf >'8 3 J ti i 1 SI P4 o 3 3 2 3 Ub J-s ji a a si is Ji al gi St. 63. Jan. $4.059.71 $2.031.86 $1.630.51 $397.34 $4.439.81 $3.000.00 $1.226.71 $213.10 St. 64. Feb. 3.907.96 1.929.20 1.623.06 355.70 2.159.50 1.488.00 67L50 St. 65. Marc 3.976.95 1.909.76 1.698.34 368.85 9.247.48 7,925.00 1.099.01 223.47 St. 66. Apr. 4.012.31 1.925.28 1.727.68 359.35 2.634.76 1.300.00 1.141.58 193.18 St. 67. Maj 4.112.69 1.991.76 1.720.83 400.10 5.836.35 3.000.00 2.666.44 169.91 St. 68. Jun. 5.456.47 3.099.04 2.008.33 349.10 2.144.20 1.166.00 742.00 236.20 $25.526.09 $12.886.90 $10.408.75 $2.230.44 $26.462.10 $16.391.00 $8.363.74 $1.707.36 Pol letni račun med SDZ. in krajevnimi društvi od 1. januarija do 30. junija 1919. Asesment št 63 do 68 DOHODKI | STROSKI I !l 11 1 i1 f I i 'a 1 i ll I If I $4.761.27 $2.338.16 $2.027.^1 $ 348.45 $7-5°l 600 $6.00 $33.50 $3.75 $3.198.00 $ 1.800.00 $ 1.398.0c 3 597-88 387.58 343.75 64.05 3.00 1.00 .50 1.183.16 i.000.00 183.16 3 839.84 415.81 35948 54-3° 300 1.00 5.00 1.35 119.00 119.00 4 3-357-49 1.843.89 1.167.35 in-"* *$.75 9-oo 3.35 5.35 1.43487 1.000.00 434-8? 5 797-53 367.03 350-*5 63.00 1500 x.oo 1.35 40.00 40.00 6 73700 384-10 a89-75 55-65 5-oo .00 3.50 357.14 357'M 7 748.47 354-16 338.16 55.65 .00 .50 1.156.00 800.00 356.00 8 580.76 359.71 370.75 45.45 300 1.60 .35 1.593.00 1.500.00 93.00 $ 1.564.87 754-66 683.41 115.05 7.00 3.00 3.50 .35 344.00 344.00 10 1.464.1a 699.37 633.00 1x9.35 5-35 5-oo .50 1.75 1.309.00 v x.000.00 309.00 i II 1.134.65 596.95 436.50 103.30 4.00 3.00 1.00 19857 198.57 j 13 653.33 340 77 363.50 49.05 1.00 3.138.00 3.000.00 138.00 j 14 1.615.91 738.41 749-35 116.35 14.00 3.00 5.00 .50 .50 3.556.00 1.500.00 1.056.00 16 130.53 94-33 13.00 34.30 .00 17 963.49 5".44 374.35 64.80 3.00 3.00 6.00 1.00 1.00 333.00 333.00 18 484.70: 363.30 177-75 34-65 4-50 1.00 3.50 I .50 1.50 1.384.00 1.000.00 384.00 30 1.886.96 835.43 894.78 1,52.35 935 x.oo I 1.50 3.75 ,i.357-oo 635.00 733.00 31 1.311.89 535 44 535-00 83.55 33.75 3.90 10.00 I_H.35 I.355.OO 1.166.00 89.00 $33.530.67 $11.599.43 $9.793.74 $1-863.00 $133.00 39-50 $38.00 I $37.35 $37.75 $19.754.74 $13.391.00 $6.363.74 ..... I I II. 1 1 I J .......Ill ........ Pol letni račun Slovenske Dobrodelne Zveze. Januar do junij, 1919. —-—-- * ^ .......— ) ■, -' 1 — ......... •' j ? -o £ . ^ ?si !i 'i.' -L ■.4 Pl , |l lil HI. Krajevna druStva plačala .......................$ 23.530.19 '^ $11.599.43 $ 9.793.74 $2.137.50 Obresti od'banCnih vlog ® 4 in5% prvo polovico leta.............231.19 .140.47 63.18 27.54 Obresti od posojil na First Mortgage ® 5/3 in6%..................1.494.00 1.137.00 .357.00 Obresti od Liberty Bondov U. S. ^America............| .204.83 10.00 .194J83 j Obresti od War Savings Stamps ® 4%...................j 8.40 1 , 8.40 Raznoterosti (Miscellaneous) .........................j 57.00 ___57.00 Total...... ..........25.526.09 12.886.90 16.408.75 2.230.44 6% Mortgage Loan, St. 31 ..............................| 3.000.00 3.000.00 V. Liberty Bonds ...................................rf 2.000.00 _ 2.000,00__ Total............H 30.526.09 15,886.9p 12.408.75 2.230.44 Prenos blagajne v gotovini iz leta 1918..................| 81.891.80 56Jli4.^ 23.235.76 j 2.54132 Skupaj blagajne z prenosom v red......... .......... ..! 112.417.89 | 72.00li2 I 35.644.51 4.771.76 StroSki v času Šestih mesecev.........................j 26.462.10 16391.00 8363.74 1.70736 Bilanca........ ... | 85.955.79 55.610.62 27.280.77 3.064.40 Dolg ne plačanih smrtniilah...........................[ 12.009.00 12.009.00____ Ostanek blagajne v gotovini z dne 30. junija, 1919........j $73.946.79 $43.601.62 $27.280.77 $3.064.40 Imenik umrlih članov in članic pri SDZ. prva polovica leta, 1919. 1. C. 711 John Kerhin.... od dr. St. I. — 30 let. $1000.00 — Flu. 2. C. 253 John Muhič, ... od dr. St. 12. — 42. let. $1000.00 — Flu. 3. C. 989 John Muhič..... od dr. St. 1. — 38. let. $ 300.00 — Flu. 4 C. 707 Anton Samsa,.... od dr. St. 17. — 54 let. $1000.00 — Revmotizem. 5. C 1523 Katarina MatoS,. od dr. št. 4. — 21 let. $ 500.00 — Porod. 6. C. 1286 John Vegelj..... od dr. St. l. — 53 let. $ 300.00 — Revmatizem. 7 C 2528 Frank Petrich,.. od dr. St. 21. — 38 let. $1000.00 — Flu in plufinica. 8 C 1067 John Meden,.... od dr. St. 3.-48 let. $ 300.90 — Alkohol. 9 C. 621 Frances Dremelj, od dr. St. 2. — 30 let. $1000.00 — Jetika. 10 C. 2240 Josip Salamon,.. od dr. št. 20. — 37 let. $ 500.00 — Jetika. 11. C. 1280 John Marolt.....od dr. St. 7.-46 let. $ 500.00 - Jetika. 12 C. 746 John Gornik,... od dr. St. 17. — 54 let. $1000.00 — Padec. Se ubil. ^ 13 C. 1285 Jak. Mesojedec, od dr. It. 1. — 38 let. $ 300.00 — Alkohol. 14. C. 950 Andrej Draksler, od dr. St. 7.-33 let. $ 300.00 — Jetika. 15. C. 301 Martin GoriSek,. od dr. $t. 14. - 34 let. $1000.00 - Jetika. Skupaj fll^^RW .• i* t V : " ' ' ; . TsmSm. Kaj imamo na srcu? — Po Domoljubu. Ni na svetu hujSega kakor so skrite bolečine, zaduSene solze in hipi brez sočutja in brez tolažbe, kadar človek kliče in toži gluhim uiesom. Mi kmetje prosimo in zdihu-jemo dan na dan in upravičeno Dobavljamo svoje zahteve. Dostikrat nas odpravijo in pomirijo z lepo besedo. Razni uradi pa za kmeta Se danes nimajo srca; Hišo re- jdki uradniki, ki rentačijo nad kmetom ter ga odpravljajo s •pikrimi opazkami. Kdor ima j opravka s sodnijo, bi vedel | marsikaj povedati. Kolikokrat prehodi stranka ure ho-(da, a uradnik, h kateremu ije namenjen, je odsoten. Dru-|gič je dotični uradnik slabo razpoložen ali pa nima časa, zato mora stranka priti v tre-itjič; Sele zdaj se ji posreči, da 1 pride na vrsto seveda jo po izgubi časa, ki ga je potfatila j z nepotrebnim potom, ni nihče vpraSal, zakaj "službeno" se le malo govori in bi bilo po mnenju nekaterih gospodov preponiževalno spuSčati se s kmetom v daljSi pogovor. Tudi kmet, ki se povspne do "igospoda" se rad pomeSa med gospodo. Celo pri nekaterih občinskih uradih imajo mnogokrat prednost bogatini, revež pa se postavlja v ozadje. Se vedno se najdejQ gospodje z boljšimi službicami, ki se v svoji oSabnosti čutijo neizmerno viSje nad preprostim ljudstvom. Znani so nam slučaju iz zadnjih orožnih vaj. Orožniki, ki so zganjali v vojake naSe •fante, so se ponekod brez : vzroka obnaSali skrajno surovo. Žugali so atarSem vpoklicanih, da bodo na mestu postrelili njih sinove, celo ženske so suvali, ki si vsled Strahu pred vojaSko uniformo niso znale pomagati.. Cenimo energično nastopanje naSih orožnikov, odločilo pa protestiramo,,da bi službeno in brez povoda begali naSe mirno ljudstvo, predvsem naSe ljubeče matere, ki so v vojnem Času doprinesle ogromne žrtve. Glede proSenj na vojaSka poveljstva se nam zdi skrajno čudno mnenje vojaških oblasti, da morajo biti iste potrjene od orožniEbv ali okrajnega glavarstva. Zahtevamo, naj' bo1 podpis In potrdilo županstva popolnoma merodajno, Občinsko pred-stojništvo razmere svojih ol\ čanov najbolj pozna in 7e tu-^ di odgovorno za razloge, ki jih podpise; drugo pa je razvidno Iz priloženega posestnega in družinskega lista, ki je itak podpisan od dotičnih uradov. Veliko manj potov in sitnosti bi imeli prosilci na ta način in prošnje bi tudi hitreje dospele na pristojno mesto. Te stvari imamo zaenkrat posebno na srcu. Naročamo nasi Kmetski zvezi, da izpo-sluje na merodajnem mestu Eotrebne prijaznosTT in na-lonjenosti napram kmets-kemu ljudstvu v političnih uradih, jenja naj enkrat za vselej surovo obnašanje organov; ki so postavljeni, da vzdržujejo red, zlasti pa naj se da našim občinskim uradom v gotovih ozirih več pravice ln veljave kakor dosedaj. Ljudski duh naj v naši de^ mokratični državi za veje nad slednjo hribovsko vasico. f * ? Lta j* SPISAL VICTOR HUGO, - - . - ZA "A. D." PRIREDIL P. Seveda učenemu Spiagu-dryu ni bilo toliko, da pregovori Ordenerja od nadaljnega potovanja, ampajc trudil se je le, da ga pregovori, naj nikar ne obišče Hansa iz Islanda, i kamor je bil Ordener namenjen. Spiagudry je dobro vedel, da se s Hansom ne bode-ta lepo pogledala, kadar se s£ srečata. Skrivnostna skri-jica, katero je , nekdajni mrliški stražnik prejel od Han- ; sa, da jo ponose udovi Stadt, je bila vzrok temu. Spiagudry je sklenil v stoji pameti, da skrinjica tthlco njemu veliko več koristi kot pa udovi in raditega sklepa se jfe bilo seveda treba ogibati Hansu. Ordener pa se ni zmenil dosti za opombe Spiagudrya, ampak je le tupasem odgovoril z eno besedo, včasih s tremi, kot veliki govorniki, ki s kratkim razlogom pobijejo dolgovezne kritike na shodih. Tako sta dospela do Elmo vasice, kjer sta našla nenavaden prizor. Vaški prebivalci — lovci, ribiči in kovači — so vsi zapustili svoje koče, in se v naglici zbirali v sredini vasi, kjer je stala skupina mož, izmed katerih je eden giskal na rog ter mahal z belo-čmo zastavo nad svojo glavo kot bi dajal gotova znamenja vaškim prebivalcem. "Najbrž je kak pasji zdravnik," reče Spiagudry in polglasno pristavi še nekaj latinskih besed." Najbrž je kak mazač, ki spreminja zlato v svinec in rane v oteklne. Poglejmo. Zal, da je dovoljeno tem pasjim zdravnikom razlagati in prakticirati svojo modrost pri nevednih kmetih, namesto da bi se držali kraljev. Toda zdi se mi, da so ravno tako Iakomni na beliče priprostih kmetov kot na mi-ijone princev in kraljev." Toda Spiagudry se je motil. Ko se približujeta z Or-denerjem govorniškemu odru, okoli katerega se je zbrala množica, sta takoj spoznala v možu na odru, ki je nosil črno obleko in okroglo, v sredi Vzvišeno kapo, vaškega župana, ki je bil obkoljen od oddelka strelcev. Mož, ki je trobil z rogom, pa je bil vaški klicar. Pobegli stražnik mrtvašnice se preoej vznemiri ko vjdi te može postave pred seboj in zamomlja: "Gqspod Ordener, prav gotovo nisem pričakoval, da naletim na župana* ko sem dospel v to vas. Sveti Hospicius, prosim te,varuj me vsega zlega, čuj-mo kaj govorijo!" Muke nestrpnosti so bile prav kratke za Spiagudrya, kajti zadnji odmev roga se komaj poleže, ko se množica « odkrije in molk nastane okoli, tako da je župan lahko govoril sledeče besede: "V imenu njegove veličanstva in na povelje njegove ek-selence, generala Levin de Knud, governerja, naznanja lord župan iz Trondhjema prebivalcem vseh mest, trgov in vasij v provinci Trond-hjem, da se nudi nagrada tisoč kron za gla^o Hansa iz Islanda, rojenega v Klipsta-durju, ki je znan kot morilec, požiralec in ropar v tej provinci.;! Lahko mrmranje se pojavi med ljudstvom. Vaški župan pa reče s krepkim glasom: "Nadalje se razpisuje nagrada štirih kron za glavo Benignusa Spiagudry, bivšega stražnika mrtvašnice v Trondhjemu, ki je s tem obtožen 4 omadeževanja mrtvih trupel in sakrilegija. Ta razglas se mora naznaniti po županih mest, vasij in trgov vse province Trondhjem, in **.« 10 •k*0™': * * tako zgodi." > Ko se nemir med množico i nekoliko pdleže pristavi vaški župan še sledeče besede: I "Kdorkoli ubije omenjene dve osebi, dobi omenjeno na- ; grado in stori državi veliko < uslugo." \ * Cenjeni čitatelj naj si bla- 2 govoli predstaviti čustva, ki 1 so napolnla po tem čitanju < dušo ubogega, nesrečnega, I preganjanega Spiagudrya.. i Brez dvoma bi množica okoli ; njega pričela sumiti Spiagu- 1 drya, kajti slednji ae je tresel ' po celem telesfc in se tako sa- -mega sebe izdajal, toda med ' množico je zdajci nastal pre- i pir in vnele so se ostre deba- i te radi kraljeve proklamaci-l je. i "He, nagrada za glavo Han ] sa iz Islanda j" kriči neki ; stari ribič, ki je prihitel na 1 vaški trg in vlekel za seboj ' dolge, še mokre mreže." "Kdo bo dobil nagrado I Meni se l zdi, da bi ravno tako lahko 1 razpisali nagrado na glavo 1 Belcebuba, in bi jo prej zaslužili kot pri Hansu.' I "Da, da," se vmeša zdajci 1 v pogovor neki lovec, katere- 1 ga si spoznal po obleki, dela- j ni iz jelenovih kož, "raje bi 1 razpisni petnajsto kron za 1 rep in roge Belcebuba, a za 1 Hansa pa celo kraljevino, in prepričan sem, da bi Belce- 1 buba nemudoma vjeli, dočim < Hansa lahko lovijo do sod- t njega dneva." ] "Čast bodi Materi Božji/' ! zakriči zdajci stari ženica, 1 ki je stresala z glavo. "Jaz bi 1 samo želela^ja vidim glavo I Hansa, da W prepričam, če i je resnica, kar ljudje govori- i jo, da ima namesto oči dva 1 živa ogljena." , • 1 "Res je tako," odvrne neka 1 druga stara ženica; "ali ni ! Hans samo pogledal s svojimi 1 očmi. katedralo v Tronahje- 1 mu, pa je začela goreti na vseh konceh? Tudi jaz bi 1 repom z nogami, ki so par- ] kijem podobni. Govore tudi, 1 ljom podobne. Govorijo tudi, 1 da ima Hans velike perutni- ; ce kakor krvoses." "Kdo vam je pravil take 1 bedarije, dobra mamica!" se 1 vmeša v pogovor stari lovec 1 z glasom notranjega zado- i voljstva. "Videl sem tega i Hansa iz Islanda na svoje i lastne oči v gorskih kotlinah v Medushat; on je človek kakor smo mi vsi drugi, samo da 1 je visok kakor 40 let star topol." "Ha, ali res?" se oglasi neki glas iz množice s čudnim povdarkom. Ta glas, radi katerega se je naš Spiagudry znpva stresel po celem telesu, je prihajal odnekega malega, čokatega moža, katerega obraz je bil zakrit s širokim rudarskim klobukom, a njegovo truplo zavito v kožo morekega leva. Zdelo se je, da se Spiagudry močno boji glasu tega* moža. "Vraga!" zavpije zdajci neki surov glas v množici. Govoril je kovač, katerega si i takoj lahko spoznal, kajti no- 1 sil je močno kovaško kladivo I obešeno okoli vratu, "kralj 1 lahko ponudi tisoč ali pa de-setitosč kron za Hansovo glavo, in naj bo Hans en če- 1 velj ali pa štirideset čevljev < visok, gotovo je to, da mene 1 ne bo med onimi, ki ga bodejo iskali" Mene tudi ne," odvrne rl- 1 bič. 'Tudi nas ne," krjči sto-glava množica. - "Toda kljub temu, če je kdo med vamiuki bi se podal na lov za Hansom," pristavi zdajci omenjeni mali, čokati mož, "ga prav lahko dobi ju- 1 tri v razvalinah Arbarja, bli- 1 zu jezera Miosen; prihodnji dan na si ootfče Han«; svoie W! - ' . S» k <-, .. *••••• 'S inBfBfff*.' •' l",11 ifTJiiiffT???11 s. 1 bivališče v Walderhog duplini." "Ali je to gotovo, moj dobri mož?" v To vprašanje je bilo hkrati stavljeno od dveh mož, in sicer od Ordenerja, ki je opazoval prizor na vaškem trgu z največjo zanimivostjo, v največji strah Spiagudrya, in objednem pa pd nekega, malega, toda precej debelega moža, oblečenega v črno obleko, z veselim izrazom na obrazu ki je pravkar prišel iz edine vaške gostilne ter je slišal zadnje pogovore množice in cnditev malega, čokatega moža,da ve kje se nahaja Hans iz Islanda. .,<, • j Mali, čokati mož z rudarskim klobujcom je najprvo pazno motril obe osebi, ki ste stavili sprašanje, potem pa odgovori z votlim glasom: "Da." "Toda kako morete tako gotovo trditi, kje se nahaja Hans iz Islanda?" vprašuje Ordener nadalje. "Meni je znano kje se nahaja Hans iz Islanda ravno tako dobro, kot mi je znano kje se nahaja Benignus Spiagudry, in povem vam tudi, da niti Hans niti Spiagudry nista v tem trenutku daleč od tukaj." Vsi pošastni strahovi v ubogem Spiagudryu so se dvignili z novo silo, in komaj seje drznil ubogi stražnik pogledati govorniku v obraz. Spoznal je, da ga njegova francoska lasulja nikakor ne more prikriti, v dnu duše je bil grepričan, da ga je mali Čokati človek, o katerem je naš Spiagudry vedel, da ni nihče drugi kot Hans iz Islanda sam, spoznal na prvi trenutek. Nervozno prime Spiagudry za plašč' svojega mojstra in mu začne šepetati: "Mojster, gospod, za božjo voljo, imejte usmiljenje z menoj. Prosim in rotim vas, pojdiva takoj od tukaj, za-klinjam vas, zapustiva nemudoma to peklensko predmestje." Ordener je bil skrajno začuden, prvič radi neumevne naglice, ki je naiganjala Spiagudrya naprej, drugič pa radi gotovosti, s katero se je' izražal mali mož pred njim, ki se je trudil; da ne bi svetloba padala na njegov obraz, in da bi ga ljudje čim manj poznali. "Jaz sem videl Benignusa Spiagudry," se oglasi zdajci ribič, "videl sem ga v mrtvašnici v Trondhjemu. Spiagudry je precej visok mož. Štiri krone dctf>i, kdor ga ubije ali pripelje pred kraljevo so-dnijo". In lovec se dvje zasmeje. "Štiri krone! Kdo se bo tru dil, da ujame in. ubije siro-maškega mrliškega stražnika! Saj mi več plačajo, če ubijem severno lisico." Ta primerjava, ki bi sicer ob vsakem drugem času in položaju močno užalila učenega Spiagudrya,mu je v tem trenutku dala veliko tolažbo. Toda kljub temu pomirjevalnemu zatrdilu, pa bi Spiagudry nadalje silil v svojega mojstra, naj zapustita čimprej nevarno mesto, da se Ordener zdajci ni spomnil, da je slikal in videl dovolj in vse, kar je hotel pozvedeti, in je sam namignil Spiagu-dryu naj mu sledi. Tudi množica na trgu se je pričela razhajati. Kljub temu, da sta ob prihodu v vas Elmo Spiagudry in njegov mojster sklenila, da prenočita v vasi, pa sta zapustila vas, kot bi imela oba enake misli, ne da bi eden druaega vprašala kam sta namenjena. Seveda vzroke )e imel vsak svoje. Ordener Spiagudry pa je imel pobožno željo, da se čimprej umak-j ne kraljevim strelcem v vasi, katerih vsak bi prav goto-j vo rad zaslužil štiri krone, da mu. zavije vrat. "Obrniti morava proti levi, cam vzadaj za Elmo gorskimi skalinami. Vzelo naju bo najmanj dva dni predno prideva tja." "Starec, ali ti je mogoče znano," pripomni Ordener previdno, "'kdo neki je oni mali, čokati človek, ki je navidezno tako dobro bil pou- - Cen o tebi, da je celo trdil, da se nahajaš v bližini vaškega trga?" To vprašanje je znova zbudilo strah Spiagudrya, ki se je nekoliko polegel ko sta ime la oba potnika1 vas Elmo za seboj. "Prav nič ni 'znano," odvrne mrliški stražnik s tresočim glasom. "Le toliko vem, da je imel jako čuden glas.". 1 Ordener pa je skušal privabiti nekoliko več poguma v trepetajoče telo Spiagudrya. I "Nič se ne boj, starec! Dokler mi boš dobro in zvesto služil, toliko časa si pod mojim varstvom. Če se zmagoslavno vrnem in dosežem kar hočem od Hansa, tedaj ti ne I oblubim samo popolnega po-miloščenja, ampak dobiš tudi tisoč kron, katere je razpisala vlada na Hansovo glavo." 1 Pošteni Ben*gnus je stras-1 tno ljubil svoje življenje, ' toda ravno tako je ljubil tudi ; zlato. Obljube Ordenerja so I donele kot čarovne besede , v njegovih ušesih. Mahoma | r je bil ves njegov strah preg-( nan, vzravnal se je, in začel [ je klepetati in učeno razla-! gati svojemu svojemu mojs-1 tru razne naravne, zgodovin-' ske in zemljepisne pojave. J "Gospod Ordener," reče, ; "če sploh kdaj dobim priliko j govoriti z največjim učenja-, kom v državi, tedaj ni take [ zapreke na svetu, da ne bi . omenil vas kot spoštovanega, poštenega moža, ki se plemenito obnaša in vselej drži svojo besedo. Kje more dobiti bolj plemenito, bolj junaško delo, da v resnici, quid cithara, tuba, vel campana di-gnius, kakor plemenita nevarnost, v katero se vi podajate da rešite deželo pošasti roparja demona v katerem so v resnici združene* vse pošasti, drugi roparji in demoni! Naj mi le kdo pove in trdi, da vi greste nad Hansa iz dobičkažel jnosti! Plemeniti lord Ordener je obljubil na-| grado za svoje delo svojemu spremljevalcu, staremu mo-| žu, ki ga pripelje blizu Wal-_ derhog dupline. Dovolili mi bodete, plemeniti mojster, da { ostanem jaz v vasi Surb, ki j je oddaljena komaj eno miljo od bivališča Hansa, kjer hočem počakati vašega junaškega napada? In kakor hitro se vaša slavna zmaga razglasi po celi deželi, tedaj bo vsa Norveška trepetala od veselja, prav kakor tedaj, ko je ! gorelo na Munkholm stolpu _ katerega lahko vidimo, iz te " skaline, mimo koje sva prav-* " kar zavila." Po teh besedah Ordener r vzkliknem živahnim glasom: 1 "Kai, ali je mogoče videti . Munkholm stolp raz vrh te f skaline?" "Da, gospod, dvanajst milj - proti jugu je, med gorami, i katere so naši predniki nazi-. vali "Vznožje boginje Frigge' 1 in posebno ob tej uri vam bo ; prav lahko mogoče razločiti f luč v stolpu trdnjave." 1 "Res je!" vzklikne Orde-, ner, ki je bil ves iz sebe v mi- - slih, da še enkrat lahko po- - gleda zidovje, za katerim bi- ■ va vsa njegova sreča. "Hej starec!"ovzklikne napram - Spiagudryu, 'ali ti je znana f kaka steza, ki vodi do vrhun-, ca te skaline?" - "Da, prav gotovo: steza se 1 začne v gozdu, ki leži prav 1 pred nama, in pelje med ska-1 linami do nekake gorske pla-; note, odkoder vodi kozja ste- ■ za prav do vrhunca skaline. Ta kozja steza je vsekana v i skale že iz starodavnih časov 1 na planoti je stal včasih Ver-mondov grad, in tam lahko vidite še razvaline.'' 1 "Dobro, starec, pokazal mi 1 boš pot in sledila ji bodeva 1 do konca; prenočiva pa lah- | ko v razvalinah na vrhu ska- 1 line — v onih razvalinah, odkoder se lahko vidi munkhol- 1 mski stolp." "Toda, gospod, pa vendar ne mislite,' ugovarja Benig- \ nus. 'Pomislite koliko sva danes prehodila, koliko sva trpela —" "Starec, pomagal ti bom pri hoji, da ne omagaš; kar se tiče mene, nisem nikdar tako lahko korakal kot sedaj." "Toda gospod, pomislite na ostre skale, ki ovirajo pot, po kateri že dolgo sploh ni ko rakala Človeška noga, pomislite na temo in nevarnost-—" "Hodil bom naprej in ne-česar se ti ni treba bati." "Pomislite pa tudi, da lahko naletiva na divjo zver, nečisto zver, mogoče na silovito pošast —" "Nisem se podal na pot, da bi se izogibal pošastem." Benignus Spiagudry je uporabil vso zgovornost svo-bistre glave, da pregovori Ordenerja naj nikar ne gre % vrhunec. Zato je imel svo-1) dobre vzroke. Spiagudryu se je dozdevalo, da se v razvalinah najbrž nahaja Hans in priti ponovno ter na samem s,Hansom, je pomenilo smrt za Benignusa. Bivši mrtvaški stražnik bi najraje korakal daleč naprej, naravnost po cesti, čim bolj proč od vasi Elmo. Toda Ordenerja ni bilo mogoče več pregovoriti, odkir je« slišal, da lahko vidi Munkholmski grad. Tam je bivala njegova Ethel, edino bitje na svetu, za katero je čutilo njegovo srce. In da vidi še enkrat bivališče svoje oboževanke bi Ordener prekoračil najbolj strme gore. Medtem pa je Spiagudry poskusil zadnje sile siiirw^! "Mladi mojster, prosim vas I nikar se ne trudite na vrh gore, poslušajte moj nasvet, 1 ne bo vam žal. Neka temna 1 slutnja mi pravi, da nama ta pot na goro ne prinese nobe- 1 ne sreče." ] Toda kaj se je zmenil Or- 1 dener za starčeve ugovore. 1 "Naprej," reče skoro nepo- i trpežljivo, "pomni, da si i svečano obljubil, da mi boš ves čas zvesto služil. Raditega zahtevam, da mi nemudo- 1 ma pokažeš pot ki vodi proti vrhuncu!" "Takoj prideva do nje," od vrne stražnik prisiljeno. Videl je, da noben ugovor ne pomaga več. In res sta. kmalu prišla na stezo. Zlobne slutnje* katere je gojil Spiagudry so še uresničile. Z grozo v srcu je opazil Benignus, da je trava pred njimi razhojena in poteptana. Očividnp je nekdo pred njima korakal po isti stezi. Spiagudry je dobro vedel kdo je ta oseba. Tresoč se po celem telesu je korakal za svojim mojstrom. Dvajseto poglavje. General Levin de Knud je sedel pri svoji pisalni mizi ki je bila vsa pokrita z različnimi papirji, pergamenti in odprtimi pismi. Očividno je bil globoko zamišljen v neko stvar. Pred njim stoji eden izmed tajnikov in pričakuje generalovih povelj. General pa je tupasem udaril z ostrogami v bogate preproge na tleh, potem se je pričel igrati s slonovim okraskom blišče-čega reda, ki mu je visel okoli vratu, zdaj pa je zopet vstal naredil par korakov po sobi, zdaj se zopet vsedel kot ne bi vedel kaj naj ukrene. Včasih je napol odprl usta kot bi hotel nekaj povedati, pa se je mahoma premislil Tn molčal, začel se praskati po glavi, nakar je zopet z nevrjetnim očesom zrl na zapečatena pisma in dokumente, ki so le- UamaIM« ____f.. € ž1 Konecno vzklikne. Po tej precej značilni kfeil tvici se general globoko za-1 misli, toda le za kratek čas. J "Kdo bi si mislil kdajT* zač- S ne general znova, "da bi ta prokleta rudarska svojat ae drznila tako daleč! Seveda, ne dvomim, da Je imel nekdo svoje prste vmes in jih počasi pripravljal na revolucijo. Toda ali vel, Wapherney, da je stvar postala jako nevarna? Ali morda veš, dtMflH kih petsto ali šest*r> rudar* jev iz Farae otokov, pod na-* čelstvom nekega starega ta* tu, po imenu Jones, že zapustilo rudnike in se pridružilo puntarjem? Nadalje, da je neki mladi mož, neki vročekrven fanatik, Norbith po imenu, prevzel poveljstvo vseh nezadovoljnežev v Gul-denbrandsdal? In vročeglav-ci v Kongsbergu, Sunmoer in Hubfallo so ta trenutek prav gotovo že na potu, da se pri- j družijo ostalim ustajnikom! "4 Čakali so samo signala, pa so pustili svoje dalo. In prokleti hribovci l Kaj je nje nahujs-kalo, da so pridrveli iz svojih bajt v hribovju ? In najbolj zviti lisjak kar jih je v Kioln gorovju, stari Kennybol, jih vodi! In konečno pride najlepše. če hočemo vrjeti ljudskim govoricam, ki so jako razširjene v okolici Trondhje- , ■ ma, če se lord župan ne laže, ki mi je pisal obširno pismo tozadevno, je vrhojvni bandit vseh banditov, notori-čni kriminalec, Hans iz Islanda, pred katerim vse trepeta, in na katerega glavo smo razpisali nagrado, prevzel vrhovno poveljstvo vseh us-tajnikov! Kaj praviš k temu, moj dragi Wapherney, he!" Vaša ekselcnca," odvrne Wapherney, "gotovo vam je znano, kakšne odredbe je treba -" Dalje prihodnjič. O . ^ j Katera peč je zadovoljiva peč? To vprašanje je na mia- V lih vsak te re ženske, ki si k Uprav katastrofalna je politika, katero vodijo Italija- | 0 ni: v Istri. Ne samo, da sploh ničesar ne naredijo na gospo- i c darskem polju, da se prepreči silna nezaposljenost, ampak i kar je še hujše, Italijani preprečujejo vsako privatno iniei- i » jativo. Zabranjeno je iti preko demarkacijske Črte, pa tudi J " potovanje v notranjo Istro je zabranjeno. Vsak korak, ki 4 - ga naredi Slovenec v Istri se smatra kot politična propagan- i da. ■ ' i Draginja je strašna, veliko hujša kot v Jugoslaviji, in r • kar velja v Ljubljani 5 kron, je v Trstu gotovo 10 kron. 1 f Tihotapstvo; veriženje cen in drugo izkoriščanje se vrši v p a največji meri. z E Bližnja bodočnost pomeni smrt za istrske Jugoslova- h • ne, ako se razmere v kratkem ne zboljšajo. č Italijani izganjajo lisico iz Istre, toda pripeti se lahko, c da bodejo morali računati z medvedom, in po mnenju ne- n i, katerih čakajo Italijane taka iznenadenja, o katerih niti ne 2 sanjajo ne. < v -»-- k JUGOSLOVANSKEMU KMETU. k --n Vstani neustrašeno, jugoslovanski ratar! C Uma moči si okrepi in volje t k Tvoji so travniki, tvoje polje, lc ti si gora in dolin gospodar. g Tvoje so hiŽe in koče! b Žarki jim stene poljubljajo bele, je kakor mladeniči ljubijo vroče, g, bele so deye srce jim razgrele. z Rožni in sadni je vrt tvoje posestyo in tvoje veselje, ( brajde in vrtte so trt ^ sladkega tvojega upanja želje. Tiho cvete ti pšenica, Z1 tvojega polja kraljica, ' C skrita ostala bi rada, J>! kakor nevestica mlada, K dokler ji oče, ljubeč iz srca, U1 ? zlatov rumenih in teikih ne da, - i 111 dokler je ženin na dom ne pelja. m Kmalu bo klasje rumeno in pride ga žet, sc zopet čez kratko povabi te ajdice med, zs v goro pa grozdič, od sokov napet. p< Kmetič, bogat si, oj bodi srčan! ki Truda se tvoje roke ne bojijo, _ ti se ne boj, ko viharji hrumijo, lepši po hudi nevihti je dan. / i Bodi ponosen in složno Be združi, i , svojemu domu in skupnemu služi! * 4 Svojemu oče ostani skrbeč, * skupnemu sin, ki ga straži ljubeč! TATVINA KOZLA IN OREHOV. Dva tata sta se dogovorila da gresta ponoči krast. "Jaz ukradem kozla", je dejal prvi tat. "Jaz pa ukradem vrečo orehov*', pristavi drugi. "Če boš ti prej ukradel vrečo orehov," reče prvi tat, "pa me počakaj na pokopališču za cerkvijo, ako pa jaz prej ukradem kozla, pa te ja$?am počakam." Prvi je prišel k cerkvi tat z orehi. Ker ni bilo tovariša še nikjer videti, se vsede na neki zapuščen grob, vzame v roke mrtvaško kost in začne ^ njo tolči orehe. Toda tatu, ki je Šel krast kozla, so zalotili kmetje in ga zaprli. Začel se je že delati dan. Kmečki cerkovnik gre v cerkev, da zvoni "Ave Marijo", ko opazi tatu z orehi na pokopališču, hitro spusti vrv in zvonec in beži v župnišče k župniku, misleč, da je vstal kak mrtvec od smrti. Župnika prosi naj gre z njim na pokopališče in spravi mrtveca, ki se 4grs z mrtvaškimi kostmi, zopet v zemljo. Župnika pa je bilo strah in reče, da ne more na pokopališče, ker ga boli noga. Cerkovnik pa ne odneha, ampak prime župnika okoli pasu ter ga odnese na pokopališče. Tat za cerkvijo pa, misleč, da prihaja tovariš s kozlom, skoči kvišku, zaropoče z orehi in vzklikne: "Kje si bil tako dolgo, osel? Daj ga hitro sem, da ga spečem na ra-žnju, dokler se nfc zdani popolnoma " Ko župnik to Čuje, se iztrga mežnarju iz rok ter pobegne naravnost proti domu. cerkovnik pa za njim. Tat pa misli, da je tovarišu ušel kozel, pa steče za njim in kriči: "Drži ga, drži ga, da ti ne uide!" Toda kmalu spozna cerkovnika, prestraši se in zbeži na polj«, pustivši svoje orehe na ookopalftču. Cerkovnik Še vedno trdi, da .je ne£cfo od mrtvih vstal, a tata sta ostala brez kozla in orehov. LJUBAVNA PISMA. V Parizu je prišla na svitio knjiga, katero je pisala M* dame Ami de Pene. Naslov knjigi je: "Les plus joiles lettres." (Najlepša ljubavna pisma). V tej knjigi se nahajajo ljubavna pisma najbolj znamenitih Francozov. Slavni pisatelj Balzac je pisal nekoč oboževani gospej Hanski sledeče: "Moja draga duša, moja ljubljena Eva, moje nebeško dete, moja miljenka, moj ljubljeni angelj, moja vroča ljubezen." George Sandov piše syoji izvoljenki sledeče: "Miljeno dete, rojeno v medu in sladkosti, čar vse zemlje,, zvezda vseh zvezd; solnce vseh solne, kraljica vseh kraljic." Kakšna ljubavna pisma so pisali kralji? * Tu imamo en vzgled iz pisma galantnega kralja Henrika VI. ki je pisal svoji lepi Gabrieli; "Vi me zaklinjate, da prinesem toliko ljubezni s seboj, kolikor je teža vašega nebeškega telesa! Ah, s kakšno radostjo sem čital te vrstice, ker sem prepričan, da ste se od zadnjega najinega sestanka učvr stili v zdravju in pridobili na teži in bo toraj moja ljuke-cen do vas toliko večja!" 50.00 NEODREdENIH. "Domoljub" št. 24. poroča, da je na Koroškem še 50.000 Slovencev neodrešenih. In nato: "Seveda je malo upanja da bi jih dobili." Žalostno, jako žalotsno, če je istina, da je malo upanja! Nam tu na Koroškem je neumljivo, zakaj se je sklenilo premirje, še predno je bilo zasedeno ozemlje, kjer biva teh* 50.000 Šlo bi brez večjega boja, ker so Nemci, potem ko je bil strt njih odpor, bežali, da jih Jugoslovani niti dohajati niso mogli. Marsikje so zbežali cel dan poprej, kakor so prišli naši. Zakaj našim ni bilo dovoljeno iti za Nemci do kraja? Italijan je protestiral? < Italijan je protestiral tudi, ko so naši zasedli Celovec. Sicer pa, koliko se pa Italijan zmeni za naše proteste? Zakaj bi se ravno mi morali za njegove? In yendar so naši bolj opravičeni nego Italijanov!, ki ni ničesar izgubil na Koroškem, če hi bili naši šli dalje, bi morali spet nazaj? .Mogoče, mogoče pa tudi ne. ! ^^ bm i še na istem mestu dalje: i "Gospodje v Parizu se na vse ■ prej ozirajo nego na pravico, in zavedamo se sedaj, da bomo samo toliko pravice dobili, kolikor si jo bomo sami priborili." Zavedamo se, a zasedli vendar nismo. Oboje bi bilo menda preveč. — In če Italijan res hoče železnico Trbiž-Beljak, zakai naši niso šli vsaj do Beljaka, do Žile? Da bi bili Nemcem vsaj iztrgali lepe slovenske kraje od St. Jakoba, ozir. Ledenic do Beljaka in Pocl-kloštra, Če je že res omenjena železnica nedotakljiva? Čudno da so nekateri radikalni gospodje časih tako malo radikalni. Čudno tudi, da g. vladni »predsednik "v Ljubljani ni imel časa, da bi sprejel deputacijo koroških beguncev, ki je hotela govoriti z njim o tej zadevi. Ameriški predsednik pa ima čas, da sprejme najpriprostejšega človeka, čuden demokrati-zem nekaterih demokratov; Čudno tudi, da nihče izmed gospodov, ki so sklepali v Krnju premirje, ni Smatral za umestno,'kamokoli za potrebno, da bi vprašal katerega izmed koroških beguncev, ki so se tedaj mudili v Kranju, za svet ali vsaj za mnenje; potem bi morebiti ne bili tako zelo hiteli z premirjem. HISE NAPRODAJ. ' v Collinwoodu od $150 do $500 takoj drugo kot rent. Zi dana hiša za 1 družino cena $3600. Zidana hiša za 2 družini, cena $$800. Imam različne vrste hiše, kakoršne želite. Samo $300 takoj, drugoj kot rent. Sedaj se vam Audi lepa prilika, da pridete lahko do svoje hiše. Oglasite se na 1065 E. 66th St. ali v naši pisarni na 6508 St. Clair av6. J. Ltpin. Naprodaj imam tudi farmo 15 akrov s sadnim drevjem, 40 milj od Clevelanda, 100 kokoši,- 120 dreves hrušk, jablan. Krava in dva prasca, vse orodje. Cena samo $2200. Farma 75 akrov, 4 milje od Willoughby, cena $9000. Se zamenja tudi za hišo v mestu. Vprašajte na 1065 .E. 66. St. (97) JAVNA ZAHVALA! Podpisana Rozi Marolt se v imenu svojem in v imenu svojih otrok Franka, Johna, Louisa in Rozi najprisrčnjšje zahvaljujem Slov. DobrodeU ni Zvezi za točno in hitro iz-plačitev smrtnine po mojem pokojnem možu John Marol-tu. Ravnotako se zahvaljujem članom dr. Novi Dom, št., 7. h katejemu je ra-njki pripadali ko so obiskovali ranjkega tekom njegove dolgotrajne bolezni in se u-deležili njegovega pogreba, ter celemu društvu za darovani venec. Na podlagi oporoke pokojnega je izplačala SDZ meni $250 in oskrbniku otrok g. Jos. Zalokarju $250. Poleg zahvale naj služi to tudi v potrdilo prejete svote. Cleveland, 0.13. avgust. Rozi Marolt. Lepa soba za enega fanta se odda v najem. 6813 Bonna ave. — V sporazumu s šolskim odborom mesta Cleveland se začne vpisovanje v večerno šolo za ameriško državljanstvo v sredo, 3. sept, in se nadaljuje v četrtek 4. sept in v petek 5. aept Redni pouk o državljanstvu pa se prične v pondeljek 15. sept Pouk se! ho vršil v St Clair javili knjižnici, na 55i cesti in Si Clair ave. Mik je popolnoma pod državnim nadzorstvom in se vod^Ukf«***« M^jPHieUt , . J f* , TTB^INPRi^; r f! MO VAS^ASTONT.'mAW V^^^T^w^ M NICNIH ^i1?/^Fj/voZNftr^^ * JCtoA /jiT j cNi^ra^ ^ kroni~ ^Jhm fež^J BOLNI NA 2ELODCuf^OBISTIH, Al/čE Ž^^feSI P o m ih teflNMvet'b prewEvi j« zastonj. Odlaiinjs zdravijo- I ■ nja postanejo luliko nevarna. Pridite k meni takoj, Co potrebujete na- ■ ■ svet akrbneta in izkušenega zdravnika. ■ ■ 647 Euclid ave. Second Floor, Cleveland^ Ohio. I *' 1 , ...........* 1 *1 i^^^ii^^^^^^^^^^Bssr Lake Shore Banking & Trust Co. ST. CLAIR AVE. VOCAL 55. CESTE Pošiljamo denar v staro domovino točno in hitro. Vs^ka pošiljatev je jamčena. Prodajamo šifkarte. Pomagamo dobiti legitimacije, pase. ' Plačamo od hranilnih vlog 4 proc. obresti. Pilite za nac aljne informacije slovensko ali hrvatsko. J. B. MIHALJEVIC, upravitelj inozemskega oddelka. j DELAJTE SVOJO PIVO DOMA PO 3c STEKLENICA j; Mi prodano dovolj hmelja in mak« za $1.50, da naredit* SO steklenic najboljše okusne pire, po naših priproetih navodilih s vsakim ; zabojem. Zamaike, gumijaste cevi, stoperje po cenah na debelo. HOME BREW SUPPLY CO. 1 1105 Walnut Ave. blixu 9th St., Cleveland, O. I Prospect 2768 SEDAJ LAHKO POŠLJETE DENAR V JUGOSLAVIJO • ! v > Glavni urad popolnoma varno, hitro dostavljeno In po naj- American Express Co. nitjih cenah potom 85 Broadway, New York. t American Express Company GLAVNICA $18.000.000.00 m Pošljite svo) denar potom stare poštene tvrd ke. Ta velika druiba je bila vstanovljena leta 1841, imn veliko glavnico, agente in urade v vsakem delu sveta ter pošilja v evropske drŽave veliko več denarja kot vsak drugi odpoftiljalec. V svoji trgovini je popolnoma poštena. Vsak odjemalec dobi isto ceno izmenjave. Cene izmenjave ao sedaj nizke, če pošljete sedaj svoj denar, bodo vaši domaČi dobili ve6 kron za en dolar. DANAŠNJA CENA (ae lahko izpremeni) je 100 kron za $4.00. Poštarina 25c za naročilo. Vi nam lahko pišete v svojem maternem jeziku, ali pridite v katerkoli American Expresa Officc. 1 Varnost Hitrost Nizke cene. Izpolnite to denarno nakaznico, pridenite ekapresni Money Order, poitni Money Order afi gotovino v registriranem piamu In pošljite nA Foreign Money Order Dep. Romb 313 , AMERICAN EXPRESS COMPANY — , .. 66 Broadway New York all 2048 E. 9th St. To veliko in kraano po- Cleveland, Ohio slopje je zgradila Ameri- Agentje in dopisniki povsod. Kadarkoli odpošlje* can Express Company In je te denar glejte, da dobite American Expreaa njena laat. Company potrdilo. s NOE............... ...19.... ZNESEK IME, KOMU NAJ SE IZPLAČA DENAR........................... KJE PREBIVA .............................................. POSTA ..................................................... OKRAJ;..................................................... DEŽELA ....................•_••'•••I................ IME ODPOSILJALCA.........?................................. P. O. B................ŠTEVILKA........CESTA............ MESTO .................................V................... DR2AVA .................................................... -:_ t 11 ' l LIKAJTE UDOBNO V POLETJU. U Letni meseci vedno povzročijo, da je več perila kot po navadi. To pomeni dolge in težavne urd v zaduhli ku-~ hinji po starodavnih metodah. Toda z elek- [t _ y tričnim gladilnikom se naredi delo lahko / jako udobno v najbolj hladni sobi hiie. Ce nimate električnega gladilnika, bodite gotovi in dobite ga sedaj. Električni gladilniki se prodajajo v vseh električnih delavnicah. • ' .'.f: ijjj . v ' t r. , THE ILLUMINATING CO. , ILLUMINATING BLDG PUBUC SQUARE i • • 1] t i i t; v 1 '' I 1 4' y ' ' si', ;f' fr "'t • • M -f T< r? fin ' m si f ' is . ■ " p. • i \ ,1-1 f; ilduit 8VQII reprcicnUiH iruiiusi oiu-13 f^S^^^S I eijp. ramstei je kijud tonami izpia- ; j čanim smrtninam po žrtvah influence, a '^ruKw^ance ^reiewn^St 17. Je j t ml dr f zasiguran za svojo zavarovalnino,, kt- j kor tudi 2& podporo v slučaju bolezni : To druAtvo namreč, dr. France Pre- • 'teren, si je naložilo nalogo, da prido- • bi 50 novih članov dO'konca tega le- | ta, in raditega želi naznaniti, da spre- S j jema nove kandidate u članstvo brez : vstopnine do konca tega leta. v Za smrtnino se lahko zavarujete za • $150, $300, $500, $1000 aH $2000, za : bolniikp podporo pa za $7 all $H na te- ; Vsakteri ki se zanima za sebe in za • lepe podatke o Slovenski Dobrodelni f Zvezi in hoče pristopiti k društvu, naj • se obrne na predsednika John Centa, : <6105 St. Clalr ave. ali pa na tajnika i F. M. JakSič, 0019 St. Clair *ve. i11,. JTL ' (Ffi S5) t NAZNANILO. I Uradnim potom se naznanja vsem članom dr. Slove-, neešt. 1. SD2 da se gotovo' udeležijo prihodnje mesečne h seje, 7. sept. v navadnih prostorih. To je zadnja seja fend konvencijo in so proSen i j vsi člani, da se gotovo udeležijo, da se lahko naroči našim delegatom, kar zahteva, članstvo. Sedaj je čas, da izrazite svoje mnenje, Objednem prosim vse Člane, da bolj redno plačujejo svoj asesment, da ne bo toliko suspendiranih vsak mesec kot se to godi sedaj. Ali veste, bratje, da suspendirani člani ne dobijo podpore in tudi usmrfninfe ne, ako je že drugi mesec suspen4ir«i. j Nekateri si mislijo, saj (sva s tajnikom prijatelja bo pa on ! založil za mene. Bratje, laz | pri temjie poznam prijatelja ! celo sedaj ne, ko 'se vračajo frratje v staro domovino. Objednem se tudi naznanja da je naše društvo sklenilo na mesečni seji 3. avgusta, da se korporativno utM^ži-/mo korakanja Javnost at-i^kega društva K ms, ^ >, S. YD.Z. ob priliki h!ago >vlje-Arja nove dmStv zastave, Wk\ se ima vršiti avgusta p v Collinwoodu člani so prošeni, da so ieleže te slavnosti. Zbir se točno ob ppl eni u društveni dvorani. Nadalje se .nanja, da kateri član želi ti na banket, katerega prih 'ijo bratska društva SDZ due 14. sept, v Grdinoyi dvorani, lahko dobijo vstopnice pri bratu predsedniku ali tajniku na 6217 St. Clair ave. in to do 5. sept. ket pozneje se vstopnic ne bo moglo dobiti. Toliko v naznanilo vsem Članom dr. Slovenec št. 1. SDZ. Bratski (»zdrav s Flunk Zorich, tajnik, (Fri 101) HI&E NAPRODAJ. Tri hiše na Warner Rd. vsaka po 13 sob, vse moderno lot 30X120, vsaka po $0000. ♦Takoj $500, drugo na lahka L fdfttačii* Dve ^iši na 143 cesti, 10 sob, cena $9000, ta-I ko j $500. Tri hiše na 146. ce-l sti vsaka 10 sob, cena $0000. Takoj $500. Tri hiše naTha-f%lg8 ave. lot 34X140, cena f $5500, dve pa po $5000. T? koj $500. Dve hiši po 5 sob na 106. cesti, cena $3500. Takoj $500. Hiša na HLofmes ave. 8 sob, elektrika, kopališče, cena $5006. Takoj $1000. Hiša 11 sob na Standard ave. I elektrika, kopališče. 5 sob h praznih, lahko takoj selite. Cena $500. Hiša za 2 družini na E. J02. cesti, veli Jot, garaža, elektrika, kopališče, fumes, cena $6400. Hiša z 12 sobami na 64. cesti, 2 kopališč škriljeva streha, cena $6000. Hiša 8 sob na Sylvia ave. lot 40X140, elektrika, kopališče, škriljeva streha, cena samo $4800. Proda se radi odhoda v staro domovino. Imamo dosti drugih hiš, ki se poceni doBijo. Vprašajte na 6106 St. Clair ave. udovcu zk gospodinjo. Ima tudi lahko otroka s seboj. ] d*9 E. S£ S H. ______________ Z 1 CH1PPERS I Za dnevno ali nočno delo. | ' s Dobre plače in stalno delo. B j Oglasite se pri | 1 Employment Office i i I- THE PARISH and i! BINGHAM CO. Madison Ave. & W. io6thSt j iHimiimiHimiuuiiminmimmiHii J ^STTTi ŽUPNIK^; SLOVENSKI .ZOBOZDRAVNIK,'; 6127 St Clair Ave. * t ! Knausoro poslopje sad Grdi- 1 - * novo trgovino. p Najboljše zobozdrav- 4 ' i 4 niiko delo po nizkih cenah. { , < "i > Urad«« ur« od *:30 ajutraj de ' ] S JO nrftr. 7 j wSH ! ■ < Slovenska trgovina Z ŽENSKIM BLAGOM IN OPRAVO. 746 E. 152nd St v Collinwoodu, frank russ, Javni notar 6104 St. Clair ave. Izdelujem vsa notanska opravila v slovenskem in angleškem jeziku, tudi v zadevi odškodnine sem vedno pripravljen vse potrebno ukreniti. Ako potrebujete tolmača za razne zadeve na sodniji, sem pripravljen po vaši želji narediti (Pri) GLAVOBOL JE PREŠEL. MR. Joseph Packo, RFD No. 1. (Jnion City, Pa. nam piie 3. aprila kot sledi: Severove tablete zoper glavobol in nevralgijo so pomagale moji ženi in glavobol je zginil." — Prosimo, da si zspomnite spremembo imens teh zdravil: Severove tablete zoper glavobol in nevralgijo, (Severa's Tableta for Headache and Neuralgia.) So lata ldravila kot prej, ko so bili vafer}l, namesto da bi rabili vaferje, rabimo tablete. Zdravilne primeanine ao iste in so iatotako uspelne kot pre}. Cena 25c. in le. davka. Po vseh lekkrnah. W. P. Severa Co. Cedar Rapids, la. DODATNO VABILO, qanidr. sy. Vida se še, posebno opozarjajo, da se mora vsakteri udeležiti vrtne veselice, katere program bo obširnejši kakor se je v začetku računalo. Društvo je tudi naprosilo pevsko društvo 'Ura' da nas razveseli z lepimi pesmi. Objednem pa bodemo imeli nove vrste srečolov, pri katerem bo vsakdo obogatel, ki bo kupil številko. To se pravi, da bo vsakokrat nekaj dobil. Poleg tega je pa pripravljalni odbor dal še drugih stvari na program. Radi vožnje na vrt je prav lahko. Kdor se želi peljati z avtomobilom naj pride na Knau-sovo dvorišče vsak čas od 9. ure naprej. Nekateri društveni člani ki imajo avtomobile, so obljubili za ta dan bolj ugodne cene. Kateri pa greste s karo, lahko vzamete St. Clalr London Rd. karo do Emmerich a, potem pa še naprej, dokler vozi kara, nakar hodite po St. Clair ave. ka-kifTl2 minut do Rechaifcve-1 ga vrta. Ali pa, če vzamete Shore Line karo do stop 126, nakar ste v desetih minutah na vrtu. Toliko v pojasnilo. ^ r- ■ PfinravlialsJ Vfrihor aH 2 fanta. 1750 E. +Ut St. J_ Soba se odda v najem za 1 fanta. 1032 E. 76th St. (96) iiMiin»r.i -"i ............■■■■■■•"-i ■ - my NAZNANILO. Skoro zadnje priložnost imate sedaj za rozine. Potrudite se sedaj in naročite, dokler ne bodemo začeli delati novih. Objednem se vam pa sedaj nudi prva prilika, da jtiaroči-te califomijsko grozdje po $125.00 tona. Prosim, da vpo-števate, da jaz nimam nobenih agentov ali kompanistov niti tega niti onega, in ne vr-jemite nikomur, da imajo kako zvezo z menoj, in < da je vseeno, ako oni naročilo vzamejo ali jaz. Trgujte naravnost z menoj in potem veste, da ste na pravem mestu. Telefonirajte alf pa pridite k meni. Se vam priporočam Geo. Travnikar, Wood 603 - Stop 125 Shore Line. (110) IdčE SE Frank Breceljnik ; stanujoč nekje v Collin woo- ( du. Išče ga tajnica dr. Napredne Slovenke, št. 137 S. N.P.J. glede posmrtnine za pokojno Frances Breceljnik. Kdor izmed rojakov ga pozna, je prošen, naj mu to pove. ali pa če sam bere, ga prosim, da se nemudoma zglasi pri mefri na 6615 Bonna ave. 1 Fannie Trbežnik, tajnica. <97) DELAVCI dobijo stalno delo, dobre plače. The Walworth Run Foundry Co. 1488 W. 27th St. (95) . _ Dr. S. BoDander, I I zobozdravnik j I [ :1355E.55ASl.Yn St.CUir: :: Vslop na 55. cesti nad lekarno :; j , ii Ure od 9. zjutraj I; do 8. zvečer. i i ZaprfcTIiTTZkii pop. i: ! tudi v nedelo zjutraj. ♦»^♦♦»Hl I I 111 » ! »♦»♦« I M čedna soba se odda za 1 fanta ali dekleta. 993 E. 74th St. 1 (97)( POZOR! PLUMBING! Ako rabite v hiši zanesljivega delavca za vsakovrstno plumbersko delo, potem se oglasite pri vašem starem, dobro znanem prijatelju Geo. A. Lorentz, 6203 Superior ave. Snrejemam vsakovrstna pdpravila, postavljam kopališča, vsakovrstne sinke, boi-lerje na paro, za vročo vodo toilete in najnovejše vrste fomese. CENE NIZKE IN DELO GARANTIRANO! Bell Phone Rosedale 5224 Princeton, 1319 (x25) DRUŠTVO SV. ANTONA PADOVANSKEGA, št. 138 C. K. of O. Ima sejo vsako 4. nedeljo ob 2. popoldne v stari šoli sv. Vida. Predsednik: Anton SkUlj, 1139 E. 74 St. Podpredsednik: Jos. Glavich 6210 Shade ave. Zapisnikar: ,Anthony Skulj, 1139 E. 74th St. Finančni tajnik: Josip Perko, 828 E. 76 St. Blagajnik J. Ogrinc, 6026 Qlass a. Bolniška podpora $5.00 na teden; posmrtnina $500.00, $1000, in $2000. Sprejemajo se praktični katoličani, društvo si je omi-slilo tudi uniformo. (Fri) Krasna moderna hiša je naprodaj, ima 8 sob, velk porč, garaža, velik lot. Samo $5500. Takoj $2500. Vprašaj- j : •• 1 Ivan Zormana Slovenci in Slovenke, kupite prvo slovensko knjigo poezij, ki je izšla v Ameriki: Poezije Iva- | na Zormana. Knjiga je prav lično izdelana in vsebuje skoro sto krasnih slovenskih pesmic, mojstoreko delo g. Zormana. NaroČite to knjigo, berite jo in ohranite v spominu. Knjiga velja samo $1.35 .in s* naroči pri Ameriška Domovina 6119 ST. CLAIR AvkN Ista cena za pošUjatve po pošti ^ Naprodaj je $25.00 vred-la peč za na plin, za gretje sob, dva burnerja, skoro noža. Proda se za $8.00. Poiz-ie se na 1023 E. 76th St. zgo-•aj._ (96) Naprodaj je lep, pleten otročji voziček po nizki celi. 1161* E. 61st St zgoraj. : _ (97) IŠČE SE stanovanje, 5 ali 5 sol), med 55. in 65. cesto. Kdor ima kaj naj se oglasi v upravništvu lista. (97) j Dr. i Semolunas i i O. D. : ; SPECIALIST ZA OCI. j ! 8115 ST. CLAIR AVENUE. ! 2. nadstropje. * * Zdravimo oči in jih preiš- * čemo. h Preskrbimo prava očala. * liaaimaiiminiimag 8 Je poletna potoiba. Id binda 1« raz- X 0 nih vzrokov. Mnogokrat ima svoje O V vzroke vsled viivai^a nezraleca sa- V ' C dja ali zeleniva. V vsakem sloAajn 5 1 Me to znak mizertje, ki je bolestna 8 J j ln ne prijetna. Ustavite jo. Rabite 9 I Several i i Diarrhoea Remedy i i it (i ! 1 (Severovo Zdravilo zoper drisko). | ' I 1 Njena vrednoet Je preiskuiena v 1 1 J 1 zdravljenju driske, oolkte, poletnih ] | ! I potoib, želodčnih krčev in raznih { \ 1 1 notranjih neredov. Dobro je za o* 1 1 ' j troke in odraal^. Cena SOo in So ] | davka. Naprodaj t vseh lekarnah^ i i Odklonite imitate. 1 i POZOR! Ako hočete kupiti ali prodati hišo ali zemljišče, ogla sitč se pri Jakob llsovec, 1 Ako potrebujete odvetni-j ka, da se pogovorite v slo-" venskem jeziku, oglasite se " pri Harry F. Glick, odvetnik. Jakob Tisovec 1 1366 Marquette Rd. nasjpro-1 ti Lake Shore Banke.— Cen-- tral 6026 L._(105) SPREJMEM OTROKE v varstvo ) čez dan ali pa v popolno oskrbo. Mary 1 Saje, 1238 E. 58th St. (96) ' DVE ČEDNI FRONT SOBI se odda-'* jo za 2 ali S fante ali dve dekleti. 5409 / Standard ave. (95) ^ NAPRODAJ ste dve hifti na Addison Rd. moderno urejene, hiia zidana za dve družini ha 74. cesti, dve hifti na velikem lotu, ena II sob, druga 6 sob. ^ Rent $61. Cena $5950. Oglejte ei te hifte, niso drage. Več se poizve na 1065 E. 66th St. ali na 6508 St. Clair ave.__(95) U PRIPOROČILO." * Spodaj podpisana babica se uljudno * priporočam slovenskih! in hrvatskim « materem kot izkuiena babica, ker opra-" vljam jo delo 2e mnogo let in vam lah-n ko postrežem v polno zadovoljstvo. m f Mrs. Mariana Put, slovenska babica, > 6102 St. Clalr ave. (100) ; Naprodaj je mesnica in ; grocerija, zajedno s hišo in S lotom, 80 čevljev fronta, le-: pa okolica. Proda se po nizki E ceni radi družinskih razmer Poieve se v uredništvu. (99) I ITN A PARK SREČE LiUIlii Plavajte Plesajte Sketajte ZASTONJ VAUDEVILLE, KABARET, KONCERTI, PREMIČNE SLIKE. Veselja in radost za celo družino. HIŠE so drage, toda bodo še dražje drugo leto. Torej, če ste namenjeni kupiti hišo, pojdite takoj na delo, kupite sedaj, dokler ni še prepozno. Ali ste že preraču- I nali koliko renta plačate v 10 ali 15 letih ali v 20 letih? Računajte in spoznajte koliko ste na koristi, če kupite svojo hišo* Tabela kaže, kako oni, ki plačuje rent zapravlja de- I nar tekom 10. 15. 20 let, tako da bi v tem času lahko ku-.pil dve ali tri hiše. .Zato pa imajo bogatini svoje hiše. Njih ni treba plačevati renta. Ali ga morate vi? Ront s« miM t 10 letih ▼ 18 letih v 20 lotih $15.00 $2372.59 $4189.64 $6621.39 U $20.00 $3l63-36 $5586.19 $8828.52 $25.00 $3940.20 $6982.72 $11035.65 || $30.00 $4717.04 $8379-29 $13242.78 "Strah pred posestnikom hiše je začetek modrosti. Pojdite na delo. Kupite sedaj. Jutri bo menda prepozno. || Oglasite se pri Joseph Lušin, I 1065E.66thST. H Pisarna: 6508 ST. CLAIR AVL, - CLEVELAND, OHIO | To je mož, ki vsem ljudem pošteno postreže. I Kdor izmed rojakov ima posestvo naprodaj v Cleve- II landu ali v Collinwoodu-naj mi naznani, jaz imam kupce, II ki hočejo kupiti, če ni vaša cena pretirana. Vsak mož, ki drži na sebe ima reč ali manj prihranjenega, katere prihranke bi rad vloftfl v podjetje, kjer ni samo sagotovlj««, da na nosi dobre obresti hi je popoln »ms varno, ampak tndi, kjer svoj denar lahko dvtgne ob vsakem času kadar ga potrebuje, » Je to vsrok, zakaj U morali vložiti svoj denar v 1 THE LORAIN ST. SAVINGS & TRUST CO. KJER LAHKO DVIGNETE SVOJ DENAR VSAK CAS. Na . tujezemaki oddelek H>o4ilja denar v Ceho-Slovakijo, Jugoslavijo, Tranailvsnijo, Ban«t, Avstrijo in Nemčijo po najnižjih dnevnih cenah, in je vsaka po&iljatev garantirana od banke. * Mr. JOSEPH FAREL, ki lahko govori z vami v vašem jeziku, je načelnik tega oddelka. The Lorain St. Savings S Trust Co. Vogal Lorain St. in Pulton Rd. Kapital $200.000. Preoetanbk $206.015.3» 1 |5%1-I—=l5% w' Avtoriziran kapital ' || $100.000 T Nobena banka vam ne plačuje tako visoke obresti SLOVENSKO STAVBINSKO IN POSOJILNO DRUŠTVO 6313 ST. CLAIR AVE. Vloge nosijo po 5 odst. in delnice lepe dividend«. Naš u vod je pod državnim nadzorstvom. Vss denar se posojnfo sanso na prve vknjižbe, in Je najbolj varno naložen. II BŽL m OSEBNI DOHODKI. Vlada bo letos plačala dvajset milijonov osebam, ki so kupili Liberty bonde $806 ,000.000 v obrestih. Ti posebni dohodki bodejo dobrodošlo plačilo varčnim osebam, ki so pomagali strijcu Samu zmagati v vojni. Vsakdo ima lahko posebne dohodke, s tem, da hrani in zasluii štiri odstotke na dvoje prihranke. Dajte deset odstotkov svojega zaslužka v hranilnico, kjer vleče 4 odst. obresti, ae svota vedno veča, kar pomeni vašo neodvisnost v poznejših letih. 171D CT TRUST A SAVINGS CO rllwl NATIONAL BANK 247-303 EUCUD AVE. BLIZU SQUARE Skupno premofcn)e nad Jiio.ooo.pop. I , Zi ""' v i- •■ ijChW i.^. 7 .J -jj^Stil- 1 ^ • :. t . - ']■ ...J.'.SbJu Imetje . Ali vam je znano veselje, če imate dobro del-nieo ali bond, ki vam prinaša lepe obresti? Skušnja vas bq prepričala, da če vložite svoje prihranke v dobre varnosti ki so priznano za-1 ^ftiAijWe/aa in|itt več ziddvoljštvk, kot denar' 9 nepotreben zapravljen brez ozira na bodoče dohodke. H Hranite, investirajte in živite v veseli skušnji imetja. B Naš cirkular "Ponudbe Avgusta" vam bo pomagal, da zberete predmet investiranja in mi vam z veseljem damo vsa tozadevna pojasnila. OTIS & CO. Cuyahoga Building, Cleveland, Ohio MAIN 7500 ERIE 146 I. EPSTEIN 7«" ST. CLAIR AVE. Trgovina z modnim blagom in moško opravo Nale pametno kupovanja luško leto vam nudi blago 50 odst. ceneje kot kie drugje. Čudili se bfcdete, ds prodajamo Wage tako poceni, toda ker nameram ostati na svofem mestu je moj prihranek, kar ai vi prihranite ni novi odvetnik! V mojem srcu so vrele najrszliCnejSe nade in v spanju sem spravljal že velike vreče, nabasane z najtežjimi cekini! Upi so živeli v meni in prav nič ni padala slana nanje, in naj sem se destkrat ogledal po svoji novi pisarni! Ni ^bila Bog ve kaj, tičala je v eni sami skromni sobici, v kateri je stala stara pisalna in neka druga navadna, še bolj stara miza. Pri tej je sedela edina moja pisarniška pomoč, mlada gospodična, pri pisalni mizi je bil sedež zame, gospoda šefa. Obe mizi sem bil posebni sreči dobil v Kranju ter sem ju kupil, kar je pogoltnilo vso mojo prometno glavnico, prištedeno zadnjih deset let. Da sem svoj inventar speljal iz Kranja, moral sem se po železnici peljati v prijetno gbrenjsko mestece, da sem potem naloženo robo osebno | spremljal, ker bi drugače morda bila par mesecev po ( moji smrti dospela v Ljubljano. Nastalo je zame pretežav- j no vprašanje, kako naj pokri- 1 jem stroške tega osebnega in tovornega prometa Kranj- , Ljubljana. Pa sem zopet imel -srečo, financiranje tega zame , talevažnega gospodarskega { podjetja sta prevzeli a metta j Ljubljanska kreditna in Ja- . dranska banka, tako da ste ! obe mizi srečno prispeli v ' Ljubljano in v ponižno mojo pisarno. In sedaj, kakor sem že omenil, sedel sem v svoji i pisarni, tik mene pri dolgi navadni mizi pa je sedela go- , spodična in oba sva čakala j prvega klijenta. Dopoldne ga ni hotelo biti, ker občinstvo { še gotovo ni čitalo mojega in- j serata. Popoldne pa se je oglasil; in močno mi je utripalo , srce* ko se okrog tretje ure ( začujejo težki koraki pred pisarno. Gospodična je kar ble-da postala in je veselja vzkliknila: 11 Kak mesar bo! Ti imajo sedaj dosti pratd in de- , narja nosijo v Sirolclh' in tež- ; kih listnicah!" Bom! Nekdo je zunaj sunil v vrata! "Grob in ošaben ^ človek bo" —sem si mislil — ] "no, pa ravno taki ne gledajo na vsak vinar! Bog blagoslo- ; vi tvoj prihod!" 1 I Še enkrat bom! Vrata so se odprla pod drugim, moč-nim udarcem in v pisarno je j stopil mlad Človek s klobu- j kom na glavi in z debelo grče- ; vo palico v roki. Ozrl se je ponosno okrog sebe ter zakričal: "B|oj!" Vstal sem, da prinesem gospodu Boju — o katerem do-sedaj še vedel iiisem, da je sploh na svetu, — stol, ker mora začetnik svojemu kli-jentu nasproti ponižen biti, in naj si je grob in ošaben, pospod Boj je bil oboje Sklepal sem toraj, da pojde za kako žaljenje časti. Pri tem mi okrog duše ni bilo posebno prijetno, a Če ne gre drugače, naj se v božjem imenu prične klijentela tudi z navadnim žaljenjem časti. Vpra šam prišleca, kake so njegove želje. Ni mi odgovoril, še vedno se je oziral po moji pisarni. Nato je treščil grčev-ko pred mojo pisalno mizo, da je tintnik odskočil in se prevrnil. "Boj!" je še enkrat zakričal. "Vidim, da gospodarja ni doma! Prav, bom vsaj resnico zvedel!'' "Ali smem vprašati? —" se oglasim ponižno. "Tiho!" zarenči gospod Boj. "Govorite, kadar Vas bom vprašal! Sicer pa morate imeti toliko droba — vsaj koruznega — v glavi, da veste, da pridete tudi Vi na vrsto!" Nato se je obrnil k gospodični: "Kako se pišete? In koliko imate mesečne plar če?" Gospodična se je tresla in v svoji zmedi je milo pogledala moti meni. "Holt I" je kričal gospod samevam vašega osountjid,i koj^*^^ Si- cer pa vstanlte!" / Revica je trepetajo vstala oči pa so ji plavale v solzah, ko je na ponovljeno vpraSa-nje povedala gospodu Boju svoje ime. Ta je izvlekel star ih osvalkan no'tes ter zapisal v njega dekletovo ime. Nato pa se je vsedel na njen stolček, ki res s kakim foteljem ni bil niti v najmanjšem dvomu. Takoj se je dvignil ter spregovoril zaničljivo: "Na taih grobljah sedeti, in to v dobi velike boljševiške ruske revolucije, to je škandal! Po- i vejte to svojemu gospodarju, ] sodružica!" 1 "Oprostite! —" poskušam i da bi se oglasil. i "Tiho! Če ne Vas kaznu- i jem, da boste črni kot pre- j mog!" l "In sedaj, sodružica, mi po- 1 vejte resnično in kakor pod i prisego, koliko imate meseč- i ne plače?" ' r Odgovorila je: "Dvestopet- l deset kron!" s Prijel se jeza glavo: "Raz- j ložite mi vendar, kako more- j te Živeti ?" > "Že shajamo, že živimo!" s razkladala je gospodična, r "Oče je uradnik v tobačni tovarni, sestra je pri Ja- s dranski banki, brat pa je dobil službo pri poverjeništvu za socijalno skrb, tako da znosimo vsacega prvega še l precej denarja v hišo." i "Za druge vas ne vprašam" " zatogotil se je gospod Boj, < "samo to vem, da z dvesto- < petdeseimi kronami na me- < sec,niti kavka na nunski cer- < kvi živeti ne more! Basta! J Skrajno ponižno se ume- < šam: "Prve mesece bi pisar- < na brez gospice tudi izhajala. < "Tiho! Vraga, ali hočete J na luno frčati! Nikar me ne < dražite!" < Veliko je pisal v svoj notes < potem pa* je pristopil k me- < ni: "No, sedaj govorite, sedaj < odpirajte usta, sedaj Ite na < vrsti. Koliko dobite Vi prvi j mesec?" / iNe vem. "Nič zamolčati, če ne Vas ; še na tem mestu kaznujem! ; Koliko toraj?" Bled sem zajecljal: "Če bo : šlo dobro, morda štirideset I kron!" , j Gospbd Boj pričel je v pra- \ vem pomenu besede divjati ; in besneti: "Kaj štirideset ; kron! Oj, to vpije do neba! ; Zapišimo!" I: - da so se kar iskre jcresale. • "Se boste slišali o meni?" Pograbil je za palico in klo- i buk na moji pisalni mizi In , pri tem še enkrat prevrnil • tintnik, katerega sem bil zo< i pet postavil na njegovo me-r sto. Nato je odšel ter zalo-l putnil vrata za sabo, da se je > stresla moja pisarna. Tako je - izgledal moj prvi klijent. i Koncem meseca prejel sem - tale uradni dopis: "Gosp. dr. Nekdo, odvet-i nik v Ljubljani. ! Dne 10. tega meseca sem nadzoroval Vašo obrtno podjetje. Pri tem Se je dognalo, da vladajo neznozne so-cijalne razmere v Vaši pisarni. Eni pisalni moči plačujete mesečno 250 K. drugi pa golih 40 K. kar je krvavo kapitalistično izmozgavanje, katero se mora takoj odpraviti. Predpiše se Vam, da morate vsaki pisarniški moči na mesec plačati vsaj 600 K z besedo šeststo kron. Radi dosedanjega zanemarjenja svojih dolžnosti nalaga se Vam globa 1000 K. Objednem se Vam priporoča, da kupite ža svojo pisarno stole, na katerih se bode vsaj sedeti moglo. Poverjen ištvo za socijalno skrb. Za poverjenika: " Vatroslav Boj, l.r. Pograbil sem svoje računske knjige, sestavil sem vesten in natančen račun o vseh il | in prijazen, da sem se karču- h jdil, da se sodrug Boj od rfje-s- ga v tem oziru ničesar nau->- čil ni. Na protokol je dal za-e pisati obsežno in temeljito e mojo pritožbo. Po preteku i nekoliko mesecev došla mi n je rešitev: | " Gospod dr. Nekdo, odve-t- tnik v Ljubljani. I Vašo pritožBo proti tukaj-n šni odločbi v zadevi socijal- 0 nih razmer v Vašem obrtnem i- podjetju je poverjeništvo za >- socijalno skrb v svoji lasno- - sti kot drugi inštanca zavrni- - lo s spremembo, da se odloč-a ba tiče samo jedne pisarniš- - ke moči, vdinjene v Vašem i, obrtu. Globo 1000 K je tem - primernejša, ker našemu nad - zorniku niste pojasnili, da ste 1 odvetnik in ne pisar, ter ste i ga s tem grdo za nos vodili. Poverjeništvo za socijalno - skrb. i Vatroslav Boj, l.r. ; Gosplco, hčer najboljšega i prijatelja sem takoj odslovil - ker ji nlaem mogel na mesec . dajati 600 K in ker njen oče ) ni hotel od mene sprejemati nikakih daril. Dekle Je grenko jokalo, čutilo je pa tudi, . da je v korist naši socijalni - slcrbi, da jo odslovim in sicer i otfmah! i Nekdo. . HENRY J. SCHN1TZER STATE BANK. i 0 ena najstarejših bank, ki stoji pod 4 v stalno rdžavno kontrolo. j / ; razpošilja, denar na vse kraje s polno < garancijo. i < ► prodaja vozne listke za vse črte po o- < < ► riginailni ceni. 5 J izvršuje vse zadeve v starem kraju. < ) . Ki MI potovati r staro domovino. Id želi poslati denar ali kateri i«U- < p Jo opraviti katerikoli sadeve v stari domovini, naj ae obrnejo na na- . v * to banko, bi sluil svojim rojakom ie preko 25 let v popolno sad o vol J- S > utvo, polteno lit eiyumo. < ► VSESTRANSKA NAVODILA IN POJASNILA dobi vsakdo takoj v < (, materlnakem jeziku. i < ► . Henry J. Schnitzer Stal« Bank 4 < ► 141WASHINGTON 8T., NEW YORK, N. Y. < 1 NOVICAt NOVICA! k pravega pristneca hmelja in P UIT AN M ^T EX-TRAKTA si vsak lahko naredi doma 6 salonov najbolj&egl hmelovca » $1.S0. Poskusit« enkrat, da se prepričate. Natančna navodila po-\ iljemo s naročnino. Naročnina za manj kot $1.56 ae ne pošilja. Z naročnino vred poiljite money order, bančni ček all draft. — Iščemo zastopnikov. Vsa poftiljatve na) se naslovijo na : M. Mladič, J. Verderbar Company : j 2603 SO LAWNDALE AVE., CHICAGO, ILL. (un. Inc.) POŠILJAMO DENAR V EVROPO. če vidite, da je potrebno poslati denar v Evropo, bo vam nas urad v vasi soseski točno, prijazno in po najnižjih cenah postregel Mi nudimo tudi našo službo, da vam preskrbimo potne liste. Vložite svoje prihranke v to veliko, močno in varno banko, kjer dobite 4 odst obresti za vaše prihranke. Zhc Cicvcimb Zrust Company §| Premoženje nad $74.000.000.00 GLAVNI URAD EUCLID IN E. 9th ST. 4008 St. Clair Ave. 752 E. 152nd St. i 8436 Broadway, Lorain, Ohio, 2202 Woodland Ave. Bedford, Ohio, Euclid in E. 105th St Willoughby, Ohio Painesvill«, Ohio IN SEST DRUGIH PODRUŽNIC * preproge m lmolej. j ^^ V AVGUSTU. ...../ . . :'';.. _ JVa tej razprodaji dobite popolnoma vr ZASTONJ NAMIZNO POSODO ^a x -VsaKtrn nakupom od f75.00 'Vrednosti. SIM FURNTTURE CO.1 5824 St. Clair-av. blizu E. 55 St. j Liberty hade »K make maw kat gotov desar. | ! TafaiLa oa Vrtno Veselico! KATERO PRIREDI 1 DRUŠTVO SV. VIDA, " i'i " C.VMpri^i" n i'iii^iTT ST. 25 K. S. K. JEDNOTE | i V NEDELJO, 17. AVGUSTA na L REHARJEVDHU VRTU ; I V EUCLID, OHIO I I S VESELICA OBETA BITI DOKAJ ŽIVAHNA in RAZVESELJJ- I V A. PRESKRBLJENO BODE ZA STARE IN MLADE j DOVOLJ ZABAVE. j Godci vas bodo razveseljevali* 3 II Kelnarji vam bodo s pijačo vroča in suha grla hladili, j S Kuharce bodo vršile sVojo dolžnost, | Koštruni pečeni se vam bodo rogali, I 9 Zlati cekini yam bodo na razpolago za srečo, j Goske in purane se bode kar zlahka dobilo, | Posebna gostija bode v košarah napolnjenih jedil za j dobitke. I Mnogo bode še drugih zanimivih »tvarij katere bodete tam videli. I Odbor je sklenil da se vrli ta redka slavnost dr, sv. Vida na ! prostem, na vrtu Iger je vsacemu ugodno, da se lahko udeleži najsi bode vreme kakorkoli, ker je dosti letnih koč za vedriloali pa senco Odbor je tudi preskrbel za pravočasni začetek, namreč oni kateri želijo da gredo takoj zutraj na hlad pridejo tja lahko ob 10. I uri in opoldan bode že koitrun gotov za obedvat. Tudi za one kateri se želijo voziti je preskrbljeno. Pri Knau-sovi dvorani bodo čakali avtomobili od 9. ure zjutraj naprej za [ malo ceno in tako bode celi dan prilika se peljati tja ali pa nazaj. Vabljeni so vsi člami, njih družine in pnjategi kakor tudi drugi j Slovenci in društveni bratje raznih društev. Za obilno udeležbo vabi j ov&on I naS pesnik in poniževal po mislih našega naroda tiste^ m hočejo vreme napovedati. Da so vremenski preroki na if slabem glasu, so krivi največ koledarji in pratike, ki širokoustno napovedujejo, Česar noben človek ne ve in Včasih kdo omeni, da je predrzno, če hoče kdo prihodnje vreme videti že v vzro-j|Jkm, posebno nekateri pravijo, da človek obrača, Bog pa obrne. Je sicer res, da Bog, ki je vse ustvaril, vsak trenutek lahko zapove stvarstvu kar hoče. Toda kdor si svet in vse stvari tako predstvlja, da jih Stvarnik neprestano in neposredno giblje semintje, ne misli dovlj o veličanstvu Stvarnika, ampak pozablja, da je tudi On neskončno mo- »r. Kakor je večji umetnik ti urar, ki uro naredi tako, gre sama, kakor oni, ki je sestavil uro tako, da mora sam s svojimi prsti vedno premikati kazalo naprej, tako je tudi z naravo, ki živi in giblje po stalnih zakonih. Rabimo pamet, katero imamo od Stvarnika, in ne žaliitao nikogar, če rabimo pamet v najboljšo korist našo. Popolnoma zanesljivo se vreme ne more napovedati nikdar. Vendar pa včasih s tako gotovostjo, da človek brez skrbi po napovedi uravna svoja opravila. Vremenske opazovalnice precej zanesljivo napovedujejo vreme. Vremensko opazovanje je zanimivo, in človeka včasih u-brani kake neprijetnosti ali Škode, »zato se ne dajte opla-iiti takoj, ako vam tupasem Izpodleti. Pametno moremo sklepati I za prihodnje vreme, če poz-\ namo tiste vzrolce, kateri raz-| vijajo vremenske razmere, Mji vsaj upljivajo na razvoj '•vremenskih vzrokov. Tako •na pr. če vidiš jeznega očeta lei sega z roko po šibi, pred njim pa porednega otroka, da bo "grmelo" in "padalo". Ti vidiš namreč to, kar tepenje v resnici povzroči. <Če pa vidiš prijateljevega psička, in iz tega sklepaš, da pride kmalu za njim tvoj prijatelj, imaš samo znamenje, ne pa vzrok. V obeh' primerah smeš pametno sklepati. Tako sklepamo tudi pri vre-. menu: vlaga v zraku, toplota, tlak, vetrovi, to so vzroki, ki odločujejo, kakšno bo vreme. A spoznavamo jih le ■s težavo in maj več po znamenjih z vremenom združenih. Kdor ni brstrega duha, naj vremenoslovje prepusti drugim. Kajti kdor hoče vreme res poznati, mora primerjati In tehtati najbolj različne stvari, prikazhi, površen Človek pa prehitro sklepa. Napačno mislijo ohi, ki pravijo, 4*1 je vreme vsakih sedem let enako. Vreme ni- Steyllko sedem nič opraviti. ' Prav pogosto vlada med Ijud-praznoverje, da mora biti ta ali oni dan res tako vreme. Na pr. sv. Matija led „ razbija, če ga ni, ga pa naredi. Povemo, da noben svetnik v pratki ali kje drugje nima z vremenom nič, opraviti. DrugI zopet razlagajo vreme po živalih. N. pr. basan za drugi februar je preceji razširjena: V brlogu medved se zbudi —če gorko je, se obrne —ve, da zima se površne — in spet zaspi. \ Ce jpa mrzlo je, pravijo, da vstane, ker ve, da je že pomlad tukaj. Ta je popolnoma bosa, kajti drugi februar Ima tako malo zveze a spomladanskim vremenom, kakor prvi ali . tretji februar. Med narodom Imajo še neko drugo pnslovi-co . Svetega Jakoba jasno — če je nebo— tud' o Božiču bo krasno -kot ribje okol V kaki zvezi je 25. julij s 25. decembrom? Sv. Jakoba ^ aftcer častimo, toda mislimo, Ijja ni postavljen da bi nam o megle in oblake pre- s Glavna znamenja za napoved vremena so: Lepega vremena Jahko pričakujete, £t se vetrovi vrte proti seve-ro-vzhodu; kadar se pomika veter na desno, se zvedri pfi severozahodu, včasih malo prej; če% pa se pomika na levo, neha dež že pri jugovzhodu, včasih lepo pri jugu. Če pada obilo rose in dolgo obstane. če se vrhovi gora pro-, sti megle in oblakov. Če soln-ce vzhaja svetlorumeno. če solnce zjutraj ali zvečer lepo žari, je le malo rdečkasto ali brez oblakov za seboj. Če je mesec svetlobel. če se luna spremeni v uri blizu polnoči. Če megli pada k tlom. če stoje oblaki na nebu "kot ov-čice. če se zvečer mnogo bliska, ne da bi grmelo. Ce začne padsti zjutraj pred 7. u- ra4- aaaaMAA ■lift TOmU pupuiuilv SUlIlvC r-'■ • • y. J«- *''-'.ti® t i - sa i m 1 && ii & če se dim vzdiguje naravnost r kvišku. Če plamen rad viso- c ko plapola. Če so živali vide- r ti pri svojem delu vesele, ur- e ne. Pajek mnogo prede, žjba 2 pleza kvišku, lastavica viso- t ko leta; slavec veselejše poje; ( škrjanček se dviga v višave; r čebele se vračajo pozno do- r domv. Petelini zjutraj močno s po jo. 2 Slabega vremena je priča- 4 kovati: Če barometer pada. 1 Če se vetrovi sučejo proti ju- < gozahodu od juga ali* jugo- < vzhoda, če je zrak mokrote ( napit. Če se kamni, zidovje j pote. če strune odnehujejo s in se les napne, če sol posta- < ja vlažna, moka kepasta. Če t v zaceljenih udih začn& trga- 1 ti. Če rosa naenkrat izgine. | če rosa zjutraj izostane, kljub temu da ni ne oblačno ne vetrno, če je silno sopar- no ali solnce peče. Če se vidijo oddaljeni kraji nenavadno jasni; če se vidi pri sicer enaki svetlobi mnogo več zvezd, če vzhaja solnce megleno ali ima belkast obroč. Če so zvečer za solncem temni oblaki. Če po jasnem vremenu dobe gore klobuke, če se luna izpremeni ob uri blizu poldne, če oblaki rastejo. Qe začne deževati iz majhnih, temnih in raztresenih oblakov, bo trajen dež. če dim neče naravnost kviiku. Če so živali nestrpljive ali popuščajo svoje dela. Pajki se poskrijejo sti le nekateri delajo mreže, pa majhn* žabe lezejo k tlom, lasts vice letajo nizko, petelini Afkinogo pojo ob nenavadnem času. IZ ČESA OBSTOJI LEPOTA? Lepota je stvar j)kusa, popolno osebni pojem.._. Grški kiparji, ki so izklesavaTf razne boginje iz mramorja, so nam zapustili Diano, Venero, in druge dame iz Olimpa, in te smo smatrali dg danes največ jiiri vzorom lepote. Toda učenjaki so popolnoma drugega naziranja o lepoti. Nedavno tega so v 'pariSki narodni biblioteki Q^krili popolnoma slučajno neko knjigo o ženski lepoti, in v njej piše neki italijanski učenjak svoje nazore o lepoti. Ta knjiga izvira iz petnajstega stoletja, in v njej se nahajajo pravila za lepoto, ki večji-del še danes veljajo. Srednjeveški apostol lepote je očitno uvaževal star pre govpr, ki pravi, da vsake dobre stvari so tri, in tudi on si je vzel za lepoto to načelo. Toraj, ako hoče biti ženska lepa, mora imeti sledeče tri stvari: Tri bele stvari: kožo, zobe in dušo! Tri črne stvari: oči, lase in obrvi! Tri rožnate stvari: nos, ušesa in jezik! Tri dolge stvari: lase, život in ljubezen * Tri kratke stvari: čelo, ramena in razum! Tri majhne stvari: usta, doge in razpoloženje! Tri nežne stvari: prste, ustnice In poljube f Tri okrogle stvari: roke, um (n zavest! Tri vroče stvari: noge. srce in — zakon! Na temenu teh pravil si vsaka cenjena čitateljica sama misli, da če bi ona tako zgledala, da bi bifa v petnajstem stoletju največja lepotica. Kako je pa danes, je pa seveda odvisno od napredka človeštva. Poleg tega se pa vsaka lahko tolaži, da je bilo mogoče pred petsto leti mnogo mani lepih žensk na svetu kot jih je danes — a tudi tedaj je bilo glavno, kakor je danes, da najde moškega, ki je trdil, da je ona najlepša ženska na svetu. 1 Ur ilr _ . _ __ \1 d'PWa : -fSt^^^^^flf* *b M* pa I J^ _ » ^ I V. AD, jUCHTIK fetMed His Grocer. We, heard of a man who wouldn't pay his grocery bill. This man was cruel to his own family. He beat his wife and abused the children. When anybody protested he snarled: "This ; is a free country. I can do as I please." Some mfen, both native and foreign-born, try to excuse wild talk and wicked action by saying, "America is a free country; 1 shall do as I please." In answer, it must be said that America is NOT a free country. No person, either in America or any other nation, can do exactly as he pleases. We must obey laws which are for the good ot aft. Otherwise, there will be robbery, violence, disorder. But some of our American laws are no good, we art told. Also, some of our customs. Verv true. It is the business of American citizens to change them, in an orderly way. This wav is through the ballot. Everv citizen has the right to advocate better laws and to vote for law-makers who will make them. This is not only a right—it is also a ditty. Many of Americas good citi-rtns are foreign-born. It is to the foreign-born of Geveland that these weekly newspaper talks are addressed, thoueh everv word applies just as well to the native-born. Thev are printed under direction of thi Cleveland Americanization Council. This council represents seventeen foreign-language organizations of Cleveland and thirty-three civic organization! Its purpose is to heln the foreign-born—to make it easier for them to become happy, contented residents and gpod citizens. This policy will benefit everybody. and America will gain from it too, for the foreign-bom bring to the nation much talent, ahilitv and intelligence. America needs all of this. Tust now the Americanization Council is arranging wi'th Cleveland shops and factories to establish classes where Enelish wilt , , be taught free of charge. The citv nublic schools soon will open similar classes. \ Watch for announcement of these. Under the auspices of the ' Council there is an Information Bureau for non-English-speaking residents on the first floor of th<» Old Court House—northwest corner of the Public Sntiare. Here vou can receive honest advice and counsel in vow own language. Tf vou get into treble and need an attornev's heln. come here first. Advice, freelv and courteous!v given. Without . chftge. In letter talks to apoear in thi* newspaper we are goinqr to tell vou more about this Information Bureau and how it can heln vou. Published bv arrangement with the Cleveland Americanization Council. ' ">/:; ill • • . ..........I ■ . . ■ ........■'.-.. : Keep these weekly talki. They mean »access. X Th is is H*. 1. Watch for No. 4 next week. Copyright. Bodite Amerikanec Kupite hišo Varčujte Hranite* Bodite delavni Učite se vztrajno Bodite , pošteni, pravični Učite se angleško. On je OGOLJUFAL svojega grocerja. __S asa, SS? fS HQMfc , IB tUTBE SAVINft n •» " ;■; , M g BE THRIFTY g S -mSr jBE INPUSTPtOUSj g - *r i gTUPTjHAPD 1 I PIAYFA1R | I Bi HON1ST J i-Srrr—-i . \ -i LEARN ENGLISH jdMF , v a' Slišali smo o nekem možu, ki ni hotel plačati računa svojemu grocer ju. Ta mož je bil surov s svojo lastno družino. Pretepal je svojo ženo in slabo ravnal z otroci. Ko je kdo ugovarjal, tedaj je zarenčal nad njim: "To je svobodna dežela. Jaz delam kakor se meni ljubi." Nekaterji možje, pa najsi bodo tukaj rojeni ali tujci, skušajo opravičiti svoje divje govore in zlobna dela s tem, da pravijo: "Amerika je svobodna dežela, jaz delam kot se meni ljubi!" V odgovor moramo reči, da Amerika M svobodna dežela. Nobena oseba, najsi bo v Ameriki ali pa v kaki drugi državi, nesme delati kot se njej zljubi. Mi moramo ubogati postave, ki so narejene v korist vseh. Sicer pa nastanejo ropi, nasilnost in ne-miri. Toda nekatere naših ameriških postav nikakor niso dobre, nam bodete rekli. Tudi nekateri naši običaji ne. Tako je prav.Toda vaša skrb, skrb ameriških državlja-hov je, da jihspremenijo in sicer na posta veven način. In sicer se to zgodi potom glasovanja. Vsak državljan ima pravico, da voli in pomaga delati postave potom posta-vodajakev. To ni samo pravica, ampak je tudi vaša DOLŽNOST. Mnogo najboljših ameriških državljanov je bilo rojenih na tujem. In ti tedenski govori so namenjeni onim v Clevelandu, ki so bili v tujini rojeni, dasi se vsaka beseda tiče tudi tukaj rojenih državijancfV. Ti govori so tiskani pod vodstvom Cleveland Americanization CounciL Ta Council reprezentira sedamnajst elevelandskih organizacij, sedamnajstih različnih narodov in 33 mestnih organizacij. Njega namen je pomagati tuje rojenim—da se jim slajša, da postanejo srečni, zadovoljni stanovalci in dobri državljani Ta namen bo gotovo koristil vsakomur, pa tudi Amerika bo imela svoj dobiček, od tego, kajti tujci prinesejo mnogo dobrega v Ameriko, mnogo talenta, zmožnosti in razuma. Amerika potrebuje vse take ljudi Ravno sedaj se pogovarja Americanization Council z voditeljstvi raznih de-velandskih tovaren, da se ustanovijo razredi, kjer bi učilo angleški jezik, in sicer zastonj- Mestne javne šole bodejo odprle enake razrede. Pazite na naznanilo pozneje. Pod nadzorstvom councila smo odprli tudi Informacijski urad za one, ki ne govorijo angleškega jezika in sicer v prvem nadstropju stare sodnijske zgradbe, severo-zapadni vogal Public Square. Tukaj dobite vselej pošten nasvet, in navodila y vašem lastnem jeziku. Če rabite nasvet odvetnika ali če imate kak trubel, pridite najprvo sem. Mi vam damo dober, pošten nasvet z veseljem in brezplačno. * \ • V pogovorih, ki bodejo priobčeni v tem času vam bodemo dali od časa do časa še več informacije o tem, kako se vam more pomagati Priobčeno v dogovoru z Cleveland Americanization CounciL Charles T. Hende^on \ ' : . j J . •'• . i.^: Sf^! v j|(j \ v Z _ Ohranite te delavske potovore. . \ , Oni pomenijo uspeh. To je itevilks 3. Pasite na it. 4. prihodnji teden. Copyrlfht. —- 77""" WTTTV TI UIT lA\I A RJI ti a*.■ ■plHHaiv V Amerijci se rodijo miljo-narji kakor gobe po dežju. Celo multimiljonarji niso redki. Danes je v Ameriki 20.000 oseb, ki imajo več kot en miljon premoženja. To je mogoče samo v deželi, ki je oblagodarjena z neizmernim bogastvom, kjer se razvija trgovina in industrija popolnoma svobodno, ki ni vezana na nobene postave, kakor se to godi v Evropi. i Pred nekako 25 leti je neki ameri§ki časopis obelodanil članek od Thomas G. Sher- 1 mana, ki je prerokoval, da se i bo v 60 letih pojavil prvi mi- s Harder v Ameriki. Tedaj je I bti najbogatejši človek v j Ameriki John Jacob Astor, I katerega so cenili na $150. j 000.000. 1 Interesantno pa je na vsak način, da je prvi Astor pridobil premoženje v zemljišču. On je tedaj nakupil polovico "osrčja Manhattana", otok, kjer stoji New York, za pai miljonov, in ti so se kmalu spremenili v stotine miljonov a nekateri celo trdijo o mi-ljardi. Omenjeni pisatelj, ki je i prerokoval, da bo leta 1930 prvi miljarder v Ameriki, je računal naraSCanje premoženja, kakor se je vršilo v njegovi dobi, a ob koncu svojega članka je pristavil; "Prvi mi- r Ijarderji v Ameriki bodejo prinesli seboj vojsko siromakov." Seveda, pisatelj članka je tedaj sestavil teorijo, ki se je tekom.časa izkazala zelo ne- v utemeljenim, kajti miljarder- s ji so narastli v Ameriki kakor gobe po dežju, dočim siromaštvo, kakor ga poznajo v Evropi, ni tako raširjeno v Ameriki kakor se je pričakovalo. Na pozdfriico industrije in n trgovine so stopili Vanderbil-ti, Cooperji, Gouldi, Rocke-fellerji, Harrlmani, Haver- b mayerji, Hill, Carnegie, (ki 11 je pred kratkim umrl in zapustil nad $500.000,000, dočim je nekaj let pred svojo P smrtjo razdal skoro $400.000, 000 v dobrodelne svrhe), . Morgani, Fisherji, itd. itd. Kapital teh multimiljonarjev je vložen v vsaki mogoči industriji te dežele, pa tudi v , inozemskih industrijah. Leta 1885 je spisal Moses B. Beach neko knjigo, v kateri je priobčil vsa imena od vseh miljon arjev vsega sveta. s V tej knjigi dobimo na pr- n vem mestu ime William B. Astor z $6,000.000, katere je dobil s prodajo zemljiSča, t potem pride William H. As- ( plnwall z $4,000.000, kateri denar je dobil v trgovini, nadalje Peter Cooper z $1,000. n 000, kar je "zaslužil" z izde- d lovanjem gumija. Peter Goe- ji let z $1,000.000 prodajal je bonde, Peter Harmony je imel $2,000.000. s Zanimivo je, da so bili vsi omenjeni v mladih letih si- j, roma ki, in zanimivo je tudi, da*so vsi delaltTe v zgodnji mladosti. Ko so bili stari 14 r let, so že služili po $10 ali $15 na mesec, in s pridnostjo so prišli naprej, da so dobivali po $30 ali celo$50 na me. f sec. Varnčnost je bila vsem j geslo, in vse prihranke so t hitro vložili v ta aU ona pod-jetja, denar se je množil sam s srečne špekulacije, neumor- t na delavnostma včasih pa tudi seveda brezobzirnost, kako r se denar zasluži vse to je po- s magalo kopičiti miljone. Jo- j nathan Hunt je prišel v Ame- 0 riko in je prodajal jabolka na ^ cesti celih 9 let. Od tega si 0 je prihranil $1500, kar je vlo- g žil z nekaterimi prijatelji v a kapital in začeli so neke vr- £ ste malo banko, ki je med r prijatelji nenavadno dobro 0 vspela. Pet let pozneje je bil T Hunt že predsedflHt največje e ' banke v Mobile. Toda denar v mu ni koristil. Postal je bla- p zen, ko je imel pet miljonov s na strani, in skočil je z neke r ladje v morje. - F j | Miljon a rji so pred leti le ; redko ae pojavljali, in neka- j, S^tk.-, i &.. , jhBSižL^i EŠffitŠsH; ■ be, ravno danes se poigvlja f . stotine miljonarjev vsa ko le- ' • to. Računa se, da je v Ame- 1 riki danes preko 20.000 oseb, ki imajo več kot en miljon, j med $500.000 in enim miljo- J nom pa ima nad 65.000 oseb. i Vsakdo ne more postati < miljonar. Ce bi bili vsi miljo- j narji, bi nihče ne delal. Toda i eno je, kar lahko 'vsakdo na- s redi. Hraniti je treba. Dokler s si mlad in zdrav, natančno ^ preračunaj koliko zaslužiš, r koliko imaš stroSkov. Ce si 1 varčen, ti bo vselej nekaj osta lo. Ta ostanek se pa mora P spraviti, naložiti na banko, kjer nosi obresti. Ni toliko11 odvisen uspeh od tega, koli-ko denete na stran vsak me- £ sec, ampak glavno je, da vsak h mesec gotovo nekaj položite jj na stran. Tako postane var- d čevanje navada. Če položite n vsak mesec $10 v hranilnico 2 imate koncem leta z obrestmi 0 približno $125, in v desetih 11 letih približno $1800, v 20 0 letih $4500. Nudi se pa prilika, da dobite več kot 4 od- z stotne obresti. Treba je po-izvedeti ali je podjetje, ka- ® mor nameravate vložiti de-nar, varno ali ne. In če ste prepričani, da je varno, vlo- ^ žite denar, posil vam bo lepe . obresti. Tako se denar mno- ^ ži. Vlada ameriška danes k mnogo potroši denarja, da Q nauči ljudi hraniti. Benjamin k Franklin, slavni ameriški b- b rilec za svobodo je dejal: te n hočeš kdaj kaj veljati, hrani. ( Če hočeš vedeti, kolllco si n vreden, prosi prijatelja za po-sojilo, pa boš kmalu zvedel. p, DNEVNE LAŽI. 8 Ti si prvi mož, ki me je s kdaj ljubil. * • m Oh ne, naš baby se nikdar j ne joka. / ♦ * * Stara domovina ne potre- I )uje obleke niti živeža, ker 1 ima vsega dovolj. # » * Jutri pridem k vam in vam g plačam, kar sem dolžan. « * * Evropska vojna se je vr- | šila za svobodo malih naro- I dov. • * * «i Ker me državljani silijo in ker sem patrijotičen, sprej- ki mem kandidaturo tega ur£- la da. • • • • Zadnjih deset let, odkar vi sem poročen, se nisem še n< nikdar skregal s svojo ženo. ti * * * v Dragi rojaki, spregovori- -ti hočem samo par besed. (Govor eno uro dolg). ™ Mi smo boljševiki (kadar ^ ni policije, mi. smo pošteni ^ državljani (kadar je polici- " \ ... j Ah, kako me veseli, ker q ste prišli na obisk. - * * . • Prosim, pridite zopet kmalu na obisk. U * * se Še nikdar v svojem Življe- si nju nisem bil pijan. n; -* d< Delo žene. p« R. Gobain, profeser nacijo- pi nalne ekonomije v Bostonu, vi je izdal knigo "Žena v indus- št triji", v kateri se nahajajo le- v; pi podatki o položaju delav- v: ske žene v Ameriki in neka- m terih drugih deželah. §< Velik del žensk že od sta- tr rodavnih časov živi od dela d svojih rok. Odkar se spomin- n ja zgodovina, vedno čitamo k o ženskem delu. Pri primi- d tivnih narodih so ženske s< opravljale najtežja dela, upre- f, gali so ženske tedaj v brano u ali pljug kot živino. V naših ^ časih pa se je žensko delo razširilo preko mej ženskih opravil. Polagoma je žena g* razbila vse okove in postala -enakopravna z možem, največkrat pa je dobila še več pi pravic. Že skoro sto let ob-' v stoji navada, da ženske več la ne pečejo doma,kruha, z ja- vi ko redko izjemo. Pred sto leti k: in prej. odkar svet stoli, je bi- H lo izdelovanje kruha opravilo S 5 j ženske doma. Tako aristokra-1 lične kot dempkratske žene i se čimdalje bolj rešujejo gotovih vezi, ki so žensko držale v nižjih sferah. Čas in pomanjkanje denarja sili ženo, da se bavi s kakim delom. Tako se gospodinja polagoma preobrazuje v delavko. Žensko ročno delo je bilo posebno znano v srednjem veku, a na poljih, katera so lastovale graščine, so žen- ' ske delale poleg svojih mož. 1 A danes, koliko ženskega roč- ' nega dela je še? Kje dobite l n. pr. kake nogavice, ki bi bi- ' le doma narejene po rokah 1 pridne žene. Jako redke so. J Stroji izdelujejo danes, kar s J nekdaj delale ženske roke. Žensk delavke se razdelijo v dve skupini, žene ki de-lajo v tovarnah in zavodih ter žene, ki opravljajo hišna . dela. Ženske imajo mnogo manjšo plačo kot moški, toda zadnje čase se je tudi v tem oziru že mnogo spremeenilo 2 in zboljšalo. Pa tudi vrsta i onih žensk, ki opravljajo hiš- I na dela, se čimdalje bolj 2 zmanjšuje. Hišno -delo, pra- t vijo ženske, krade ženski ■ svobodo, poleg tega pa se ne more pri njem nikdar toliko zaslužiti kot v tovarni. In poglejte naša dekleta. Kako je nališpano, našopir-jeno, kako v tesnih čeveljčkih hodi, kako skaklja v ozkih krilih, bluze globoko doli odprte, frizure tako umetniške, da jih tudi Ludvik XIV ne bi razumel. Počutijo se srečne in svobodne ter pomilujejo svoje prednice, ki so od ranega jutra do črne noči vlačile pljuge po njivah ter bile prave sužnje svojega moža. ^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^ I Velika razprodaja | armadnega blaga. § i Obleka, blago in armadni s _ i šotori, varni proti vodi,me- 1 c I ra 16x16. Pod njega gre 8 | I postelj. Kupite, dokler jih f I je kaj, cena samo $20.00. | B Šotori za boy scoute $3.50, = § beli, mere 1616. Morajo s g 8 biti hitro prodani ta teden. J Pridite v prodajalno armadnega blaga. S 11418-20 Prospect Ave. I i Odprto zvečer do 8. s . BiimiiniiiHiiiniiiimiiiiiniMiiiiiiiMiiil ~ Soba $e odda v najem, ele- 5-ktrika in kopališče na razpo- s lago. 1021 E. 69th St. (96) P 1 ■ --zi Iščem čedno sobo s hrano C vred. Kdor ima kaj priprav— nega od 65. ceste naprej proti 105. je prošen, da naznani J v upravništvu tega lista. (97) ! . ■■■■ — - w Zidana hiša za 6 družin je h naprodaj. Blizu Superior av. -Cena $14.500. Poizve se na 1065 E. 66th St. ali pa na v 6508 St. Clair ave. (100) f ■ ■ -- t( Delo dobijo takoj slovens- L ka dekleta kot prodajalke. E. 1. A. Reimer in Co. 3423 St - Clair ave. * (97) hi POZOR ROJAKI! * Slovenskim fantom in mo- j žem uljudno naznanjam, da sem dobil pravkar lepe jesen- j ske vzorce za obleke in suknje. Vse obleke in suknje izdelujem v lastni krojačnici po meri, garantirano da vam pristoji. Že dolga leta sem v vaši sredini in sem vselej po- ' I šteno kupčeval z vami ter vselej skušal vam ustreči v vseh željah, in upam, da se me spomnite tudi sedaj. Sem še vedno na svojem starem mestu, in vas prijazno vabim da me pridete obiskat, si zbe-rete blago, jaz pa mero v roke, potem pa šivanko in zadovoljni bodete z obleko in se postavili z njo kot fant od fare. Za obila naročila se uljudno priporočam. Vaš sta-, ri znanec; Jds. Gornik, slovenski krojač, 672 E. 152nd St. (104) Naprodaj je Hardware prodajalna in tin shop. 25 let v trgovini. Proda se, ker je lastnik prevzel drugo trgovino. 25 odstotkov ceneje kot -kaže inventar. Vprašajte pri H. W. Lannert, lekarna 6728 St. Clair ave. (97) L- jI k v, 0 PODPIRAJTE DOMAČINA. 1- Spodaj podpisani Jugoslo-a van m priporočam vtem Slo-1- vencem in Hrvatom za vsako-L vrstna plumberska dela, kakor :- upeljavanje toilets, sinkov, boi-t lers, in tako dalje. Vse delo iz-_ vršujem v vašo popolno zado- 1 voljnost in garantirano, po , zmernih cenah. Priporočam se s Vsem rojakom v\obilna naročila. Podpirajte domačega človeka, ki vam pošteno postreže. NICK DAVIDOVI£H, 6620 St Clair ave. r Tel. Princeton 1173 WT i > PROTI VROČINI! 1 Otvoril sem novo 1 . KOPALIŠČE, } z vročo ali hladno vodo, ka-1 kor tudi "shower baths", ka-■ kor želite. Brisače i milo 20c i za kopel j. 921 St. Clair ave. - blizu 9. ceste. (101) i ........ 1 Najboljše zdravilo na avetu zoper zaprtje, dlspepsljo, nepreba-vnoet, obistne neprillke. Laxcarin le krlfilstilec. Vzorec zaston). Pošljite 10c za poitorino. Sest I zavojev $5.00 in 24c vojnega davka. En zavoj $1.00 in 4c vojnega davka. Prodaja te aamo pri Lasal Medicine Co. Laxal Bldg. No. ,18. 4S5 4th Ave. Pittsburg, Pa. t Central 4*58 W Prospect 2699 rgi M. Jung AGENTURA ZA PAROBRODNE U- g STKE IN POŠILJANJE DENARJA, g 24O|,ST. CLAIR AvE. Pofiiljamo denar na vse strani sveta S po najnižjih dnevnih cenah. Zastopnik : za The First NaUonal Bank, Cleveland, = Ohio. .n S — "■ 'I 1 . ' S Išče se čedna soba, med i 53. in 65* cesto, če le mogoče | s kopališčem: Kdor ima kaj i primernega, je prošen, da na- g znani Janko Plehko, 6104 St. f Clair ave. (97) | Poceni se prodajp trije vo- j zovi, in sicef "dump wagon", j "stick wagon", in "spring | wagon". Vpraša se na 663 E. | 160th St;_(97) § Dve ženski, ki ste izkušeni 1 v Dry Cleaning dobijo takoj stalno in dobro delo. Oglasi- j te se pri Mr. Robellet, Davis 1 Laundry <3- Cleaning Co. I 1516 E. 66th St. '(97) 1 V NAJEM ae odda čedna soba, brez [ hrane, za dva fanta ali dekleti. 1378 S E. 47th St. (08) ft . Jlj ^k V ffipl/1 nvniin]/A«a n«| ^ 1 I ^ j^-^ Hfg}/ P ili^/iCll lil lil Cldlid d. uvL ^ bolni brez ozira kaj ie vaia bolezeti ali koliko te ie obunali ^Bir^ ^ bolezni II obisti, i"er*,dplju? nS^ro^^^^Mrož Jo^* t^^^ VajboH^oderalga I{ zdravljenja, bf^le postali boljli v najkrajlem mogotem ftasu. Skrivnost mojega uspeha je mola skrbna metoda preiskave, ita doženem, kaj vaa boU. Jaz rabim X žarke atroj, mikroskop in kemično analizo ter vse Znanstvene metode, da pronajdem vzrok vašega trubla. ■ Ali ste slabič? Pridite k meni, jaz vam pomagam! # Mole posebno proučavanje metod, ki re rabijo na evropskih klinikah v Berlinu, Londonu, Dunaju Pa- I rizu in Rimu in moja dvajsetletna skušnja v zdravljenju akutnih in kroničnih boleznih molkih in ienak mi 1 daje prednoat pri zdravljenju ln meji uspehi so bili jako zadovoljivi. Jaz rabim veliko krvno ^redstvo 606 in 914. Vse zdravljenje absolutno brez bolečin. VI se lahko zaneaete na pošteno mnenje, pošteno postrelho ln ■ ! najbojše zdravljenje za ceno, ki jo morite plačati. Ce je vaša bolezen neozdravljiva, vam takoj povem, če je ozdravljiva, bodete ozdravili v najkrajlem času. Govorimo slovensko. ' I j DOKTOR BAILEY "ŠPECIJALIST" 5611 Euclid Ave. blizu 55. ceste Room 222. Drugo nadstropje. Cleveland, Ohio I I Uradne ure od 0:30 I j Cen'ta!nc™daj0 f i Sedaj morete poslati denar v staro domovino na Kranjsko^ Štajersko, 1 Hrvatsko, Koroško v KRONAH ali lirah v one kraje, katere so Italijani 1 m V Današnje cene zajedno 8 poštarino so: 10» kron ... ........ .$ 4.00 1.000 kron..........$38^0 I 300 kron............,.(12.00 5.000 kron ......... .$185J10 f 500kron..............$1925 | 10.000kron..........$370.00 I Lahko tudi kupite vozni listek pri nas za potovanje v staro domovino, toda pamiki B so 6edaj prenapolnjeni, in naj bo vsak pripravljen čakati nekaj časa v Mew Jorku. Tiso- m če ljudij je, ki čakajo, toda potniških parobrodov je malo. Pišite nam za vsa pojasnila, m in bodete točno in pošteno vselej postreže ni od domaČih ljudij. M Frank Sakser • j 82 Cortlandt St. ' New York, N. Y. I iiiiiiiiiiiminHfiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiii iMiiiminiiiiiiiHiiiiiwiwitiHiiiiwwiiitwiiMwiiiiwt^^ Vabilo na dr. Veselico, j nTTnnirifrTTT,TTfiriTiiii;ininiiT'i!niTTi»nTTT!Mi,i i n 111 11 ff rtt tit: KATERO PRIREDI DR. SV. LOVRENCA i ST. 63. K.S.K.J. DNE 17. AVGUSTA NA VRTU Mr. GRAWUNDE NA 12020 UNION AVENUE. Zatorej so tem potom uljudno vabljena vsa bratska društva, da se polnoiteviho udeleže kakor tudi vsi Slovenci in Slovenke iz Newburga-Clevelanda-Collinwooda in okolice. Na veselici bo mnogo zabave, kakor srečolov in drugo. Za vsestransko postrežbo kakor pijačo in dober prigrizek bo izvrstno preskrbljeno ter postežba točna. Godba bo tudi krasna, torej bo za mlade pare dobro preskrbljeno, I da se zavrte ob zvoku krasnih poskočnic. IlItlHIllllUHIIUIIIMnilflllHIlšIlIllllllllllllllItlllllllllllllllHIŠIIIIIIIIIBIIlItllllllBIIIIIHtiaillllllHMIlllllllllllllllUflflll ______^_______^___i_a_^ The Cleveland liberty Bank I 7625 BROADWAY, S. B. : Kapital ■ prefcitek $110.000. 4% pUfrao m vley. | fi Pošiljamo denar na vse strani sveta. Prodajamo pa-robrodne listke ter vam preskrbimo potne liste. ■ Mr. LOUIS PERHNE 1 je eden izmed naiih del- g ničarjev in član nažega S nadzornega odbora. Vprašajte njega za svet Q I . . , . Si, ' ri Mi prodajamo in ku- j pujemo hiše in zemljiš- fl ča. Vsak nasvet v tem §| oziru je zastonj. . g i j i ki Q l r r 9 g D 9. DO 3. POP. Obnedeljah od devet zjutraj do ta. op. in od 5-^1 zvečer 1 ODPRTp ZVEČER OD C IDO 8. G m ri A. . " "R PRIHRANITE DENAR j I Vi si prihranite od 25 do 33 procentov, če kupite svoje j pohištvo, kakor preproge, peči in drugo od &/>e j Sten Furniture Co. { 7636 BROADWAY i ..... / f ., < fs ;; <>q v - L S i j miiii* J I «;,,.;,] t-f. Odprto vsak veier do pol devetih. V sobotah <}o detetih j ~ i., M Wt .. . . . t I t - » . . !1