21SlovenSki čebelar 1/2016 letnik CXviii ČEBELJE PAŠE Ocena čebelarske pašne sezone 2015 Leta 2015 je konec in čebelarji se že pripravlja- mo na začetek nove sezone. Aktivna čebelarska sezona pridobivanja medu je kratka, saj traja le od konca aprila do konca junija, torej približno tri me- sece. Izjemoma je v letih, ko dlje časa medi hoja ali se pojavi kaka druga paša na listnih manah, sezo- na pridobivanja medu lahko nekoliko daljša, vendar so takšna leta vedno redkejša. V obdobju intenzivnih čebeljih paš lahko v različnih delih naše države pri- dobivamo različne vrste medu, odvisno od količine medovitih rastlin na določenem območju in od šte- vila povzročiteljev medenja – ušic in kaparjev. Kadar so vremenske razmere ugodne, v Sloveniji zgodaj spomladi pridelamo nekaj medu oljne ogrščice in cvetličnega medu, pozneje pa še akacijev, smre- kov, javorjev, gozdni, lipov, kostanjev in hojev med. Na nekaterih območjih je mogoče pridelati tudi kako drugo vrsto medu, vendar le v manjših količinah, npr. ajdov med, med zlate rozge, bršljana, sivke, hrasta itd. Izjemno redka so leta, v katerih so vremenske razmere tako ugodne, da pridelamo zadostne ko- ličine vseh navedenih vrst medu. Po letu 2014, ki je bilo za čebelarstvo katastrofalno, tudi leta 2015 predvsem zaradi vremenskih dejavnikov nismo pri- delali vseh navedenih vrst medu, kljub temu pa lahko rečemo, da je bila čebelarska letina 2015 povpreč- na, saj smo pridelali približno 2.000 ton medu. Ta količina pa za slovenske razmere ni več samooskrb- na, saj se je povprečna poraba medu na prebivalca precej povečala. Lanska pomlad je bila za čebelarje zadovoljiva, saj so bile vremenske razmere dokaj ugodne, tako da jim je pravočasno uspelo razviti čebelje družine in jih pripraviti na novo sezono. Žal pa je lanski hladen in deževen april svoj davek terjal na prvi paši – na paši oljne ogrščice. Ker to rastlino sejejo že jeseni prejšnje leto in ker je bila leta 2014 jesen zelo mo- kra, nekatera območja pa so bila tudi poplavljena, je bila setev nemogoča. Kolikor so je kmetje vendarle posejali, pa seme ni vzklilo, tako da so njive spomla- di preorali. Zaradi tega paše na oljni ogrščici lani ni bilo ali pa je bila izjemno pičla. Zaradi majhnih povr- šin, posejanih z oljno ogrščico, tudi čebelarska dru- štva na to pašo niso sprejemala prevaževalcev. V začetku maja čebelarji pričakujemo pašo na akciji na Primorskem, proti sredini tega meseca pa tudi v Pomurju in Beli krajini. Akacija je obilno cvete- la, pred tem ni bilo pozebe, ki je zanjo lahko usodna, najpomembneje pa je, da je bilo vreme med cvete- njem lepo, zato so čebele dobro izrabile to pašo. Na Primorskem so po večini nabrale za povprečno to- čenje, enako na jugu Slovenije, na vzhodu pa je bi- lo nekoliko bolje. Najslabša bera na akaciji je bila na območjih, na katerih cveti najpozneje, to je na ob- močju Goričkega in v okolici Ilirske Bistrice, saj se je takrat vreme poslabšalo, zaradi dežja pa je medenje presahnilo. Obeti za medenje v drugi polovici maja in junija so bili po ogledih na terenu ugodni. Pričakovali smo pašo na smreki in javorju, skoraj sočasno tudi na hoji in kot zadnji še paši na lipi in kostanju. Ker je dobro medenje odvisno predvsem od vremena, je izostala polovica paše na smreki in hoji, prav tako pa tudi po- lovica paše na lipi in kostanju. Od junija do konca julija so se pojavljala ciklič- na obdobja toplega in sušnega vremena, ki so se izmenjevala z obdobji hladnega in vlažnega vreme- na. Takšne razmere pa zlasti škodujejo pašam ma- novega izvora. Zaradi tega je bilo lani le malo smrekovega me- du, saj je čebelam samo na območjih, na katerih smreka medi najprej, uspelo nabrati nekaj kilogra- mov. Paše, kakršne smo bili na smreki vajeni v pre- teklosti, ni bilo že štiri leta. Podobno je bilo z lipo in kostanjem, saj je bilo v obdobju medenja preveč dežja. Te paše so občutljive na padavine, kajti če jih Jure Justinek*, jure.justinek@czs.si * Vodja Opazovalno-napovedovalne službe medenja pri ČZS Zelena hojeva ušica Fo to : G re go r L už ar 22 SlovenSki čebelar 1/2016 letnik CXviii ČEBELJE PAŠE ploha opere samo dvakrat, je medenja po navadi že konec. Zaradi padavin cvetje porjavi, se postara in odpade. Lani je bilo zanimivo tudi to, da se je že precej pred začetkom cvetenja lipe na njej pojavilo veliko listnih ušic, ki so obilno izločale, vendar se če- bele za to mano niso preveč zmenile. Ko pa je lipa začela cveteti, je zaradi izčrpanosti, ki jo je povzroči- lo čezmerno sesanje ušic, izjemno slabo medila. Po- dobno je bilo, ko se je razcvetel kostanj, saj so tudi drevesa kostanja izčrpana zaradi kostanjeve šiškari- ce, zato slabše medijo. Sicer pa lani pridelan kosta- njev med nima tako izrazitega grenkega okusa, kot smo ga čebelarji vajeni. Za minulo leto je bilo zanimivo tudi to, da je jelka ali hoja na območjih osrednje Slovenije in Notranj- ske ter na severovzhodu države začela mediti že v začetku junija, saj po navadi začne izločati mano naj- manj tri tedne pozneje. Po ogledih na terenu je kaza- lo, da bo hoja medila skorajda na vseh območjih, na katerih je razširjena. Žal se je pozneje izkazalo, da je hladen in deževen val, ki je sledil, te napovedi izni- čil. Kljub vsemu so čebelarji na omenjenih območjih pridelali nekaj hojevega medu. V letih, v katerih hoja dobro in dolgo medi, je to tista paša, ki lahko čebe- larsko letino s povprečne dvigne na nadpovprečno. Ker je bila lani tako rekoč samo polovična, je bila to- rej tudi čebelarska letina povsem povprečna. Ponekod po Sloveniji se je julija in prve dni av- gusta pojavilo tudi medenje hrasta in druge listne mane. Ko so se namnožili naravni sovražniki ušic, je medenje prenehalo. Jesen je bila po večini topla, kljub temu pa je bilo dovolj vlage, da so se čebele okrepile na je- senski paši, zato smo jih čebelarji lahko dobro pripravili na jesen in zimo. S številnih območij so poročali, da je bilo zaradi precej toplega poletja tu- di manj varoj, vendar povsod temu le ni bilo tako, posledice površnega zdravljenja pa so se pokaza- le septembra in oktobra. Temelje uspešnega če- belarjenja v novem letu torej gradimo v obdobju, v katerem začnemo čebele krmiti za jesen in zimo in v katerem jih zdravimo proti varozi. Do sredine de- cembra je bilo vreme po večini lepo in razmeroma toplo za ta čas, to pa utegne biti znak, da lahko v letu 2016 pričakujemo ugodno gozdno pašo. Na zanesljivejše napovedi bomo morali počakati do konca zime. Napovedi medenja in dnevne donose boste lahko tudi v tem letu spremljali v aplikaciji e- -čebelar na spletni strani ČZS in prek telefonskega odzivnika.