-
agsEgf
■
TErt'pj slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemfii nedelj in praznikov.
GLAS NARODA
t
List slovenskih delavcev v Ameriki.

The only" Slovenic daOj^
in the United States* Issued every* day* except Sundays and Holidays.
BELETON PISARNE: 4687 CORTLANDT.
Entered as Second-Class Hatter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEPON PISARNE: 4687 CORTLANDT.
NO. 21. — ŠTEV. 21.
NEW YORK, TUESDAY, JANUAR? 26, 1909. — TOREK, 26. PROSINCA, 1909.
VOLUME XVLL — LETNIK XVTL
Nesreča pri Nantucketu« "Baltic" v Inki.
3PARNTK BALTIC JE DOSPEL Z 1650 REŠENCI NESREČNIH PARNIKOV REPUBLIC IN PLORI DA V NEW YORK
Haftilna dela ar vspela; v bližini sta bila trudi parnika 7s ew York
in Lucas ia.
Skoda 12500.000.
Pajrnfk Baltie oč White Star Line jm dospel srečno v našo lak o in do-•vedel seboj 1650 ljudi ponesrečenih jMnikor Republic od White Star EAas ia italijanskega pa mik a Florida, k ter« sta, kakor smo včeraj porezali, ▼ megli sedela skupaj aa vi--iuri Nsntaeket, nafcar se je paraik Rspnblie potopit.
Taaa, kjer je čaka] parnik Belki«, da se dviga« megla, da aamei* take nadaljevati s rejo pot proti New Yerko, sta 6e mudila tudi v a epe wreduej bližini pamika New York ia I ..Mania, tako, da je bila potrebaa pomoč vedno blizo.
Med potniki, ki so bili na pene-t»reč«tiih parni k iH ubiti, sta tudi Mrs. Eugene Linch iz Betona, Ma-sfs., im W. J. Mooney iz I^angdo-aa, N. D., ktera sta bila potnika parnika Republic. Ostali štirje urt>iti Ijsdje so bili mornarji na italij&s-4tem parniku Florida. *
I'arrnk Republic leži na dnu 4« vije v globoke vode, r.e dale* od obrežja No Ma<n's Land, južno od Marta's Vineyarda. Parnik se je potopil, ko sta ga vladina parnika Gresham in Scneca skušala odvleei na pežeenine. Kapitan William I. Saalby iin večina mornarjev paraika Republic, so ostali do zadnjega tre-notka na parniku, in končno so se rešili na vladin parnik Seneea, s kterim so jih prepeljali v Gay Head. Italijanski parnik Florida, ki je bil «'Jo poškodovan, je še vedno na potu proti New Yorku. Njemu je prijel na pomoč parnik Furnessia od Arvehor Line, kteri gra sedaj vleee proti'našej luki. Ta parnik je bil tako poškodovan. da ni bilo varno /ia njem ostaviti potnike, radi česar jih pn kreali na parnik Baltie od Whit*1« Star Line. Ko se ,j«e pripetila nesreča, ■se je italijanski parnik takoj vrnil na 1 i«** mesta in nanj «c. se •rešil* vsi potniki potopljenega parnika Rep obli p. Ko je potem doepel parni k Baltie na lice mesta, so se nanj prek real i potniki obeh n«*n"eč-nih pam*ikov. To «e je zgodilo po ■noti.
Kapitan parnika Bal tic je takoj tih to poslal v New York sledeč*) 'bi*siično brzojavko:
lt Florida, na poti v Ameriko in Ropirbliie, na poti v Evropo, sta zadela »kopaj 175 milj istočno od svetilne ledi je pri Ambrose, in sicer v »oboto ob 5:45 ajutrej. Republic je zadet na sredi desne strani jm voda je takoj prioela vhajati v prostore /a stroje. luči na ladiji so takoj iiga-tiilc. 17. Kepubli« so brzojavili na vne strani po pomoč. Baltie je bil prvi parnik. Vi >e je napotil na liee mesta, in po d vanajsturnem iskanju v megli, smo našli oba pariiika. ki sta stala jeden kraj drueepa, oba zelo poškoodvasa.
"Ob 7. uri zvečer so potniki ia možtvo parnika Republic, ostavili sw>jo ladijo, na kterej so ostali le š*1 kapitan, ča-^tniki šn nAolsko mor-• narjev, ki so ostali na straži pri rešilnih čolnih. Baltie je* potem plul do parnika Florida, od kjer so se prek real i v*i potniki in mornarji na Baltie, izimši kapitana in mornarjev . na krovu. Sprejeli smo 1610 ljudi. Na republic sta bili ubiti dve in na Floridi štiri osobe, toda imena slednjih niso znana. Zatrjuje se, da so bib to potniki medkrovje. po m*-rodnosti Italijani. Mnogo potnikov je bale rrnjenih, toda m se dobro počutijo. JZjatraj so Florido pritrdili k parniku Furnsssia, ktera
vleče
poškodovani parnik proti New Y«r-ko. Pamik Repwblw se je poiopil v Mdeljo sve&er ob oazah. Ne penriku Republic med potniki in moitwo m prišla da panike In kapitan je «Mr-
*» rm M T
"Raz poveljniški most je potnikom naznanil, da je dobil brzojavna poročila, da se iz vseh strani bliža pomoč.
Škoda, ki je nastala vsled imenovane nesreče, je sledeča:
Sest osob je bilo ubitih.
Mnogo ljudi je ranjenih.
Tisoč devetsto potnikov in mornarjev- je bilo rešenih.
Materijalna škoda znaša vec kakor $2.500.000.
Brezžični brzojav se je sedaj v prvič obnesel kot najboljša pomoč pri katastrofah na morju. Potniki in mornarji se morajo v prvej vrsti zahvaliti za svoje življenje brzojavnemu uradniku J. R. Binnsu, ki je na poškodovanem parniku Republic vztrajal do zadnjega trenotka. Njegova prva brzojavka se je glasila:
'fNaŠ parnik se potaplja, toda jaz sem še pri delu in ostanem do konca."	%
To brzojavko so vjeli na francoskem parniku La Lorraine, in od tu so takoj brzojavili na poškodovani pamik:
"Prijatelj, ostani hladnokrven in srčen. Prinesemo vam pomoč. Naši kotli se bodo skoraj počili, tako hitimo in plujemo po 22 uzlov na ero."
Vineyard Haven, Maes., 25. j an. Kapitan Sealby od potopljenega parnika Republic, kakor tudi vsi ■jegovi mornarji, so dospeli srečno v tak. luko na malem vladinem parniku Gresham. Tu se bodo prekrcali na vladin parnik Seneca, s kterim
potujejo v New York.
• * *
Parnik Baltie je dospel s potniki ponesrečenih parnikov Republic in Florida včeraj po po! ud ne v našo luko. Na pomolu White Star Line se je nabralo najmanj 5000 ljudi, da pozdravijo one, kteri	grozotam
nrorja in gotove j smrti ušli.
Potniki pamika Baltie. so bili na krovu ločeni od onih ponesrečenih potnikov in že od daleč je bilo po oblekah spoznati potnike parnika Republic. Oblečeni so bili večinoma nejx>p<'!no, ali pa zaviti v odeje in nočne obleke, kajti vsakdo je v naglici vzel ono, kar mu je bilo najbolj priročno, ko se je pripetila nesreča. Mnogi za nekaj časa niso imeli nič druzejra, nego ono, kar je bilo na njih. Kreditna pisma, denar in sploh vsi vrednostni predmeti, ktere so vzeli seboj na pot, n^e to je ostalo aa potopljenem parniku Republic. Kljub temu pa na nijednem ni bilo opaziti žalosti, kajti vsakdo je bil vesel, da je ostal saj pri življenju. Ko so se potniki izkrcali, so pa postali nakrat lazburjeni, kajti šele sedaj so zavedali, da je njih rešili v popolna. Dve ženski sta se onesvestili. Vsak pojedini potnik ve mnogo povedati o nesreči, vendar je pa smisel vsega pripovedovanja jed-naka, oziroma taka, kakor smo o tem že poročali. Največje vrednosti je bilo dejstvo, da med potniki ni prišlo do panike, dasiravno je bila spočetka zmešnjava zelo velika, kajti vsakdo je iskal obleko in svoje imetje, dasiravno je le malo potnikov našlo ono, kar so iskali.
Kapitan je raz poveljniški most ]»omiril potnike, kterim je zatrdil, da je pomoč že pozvana in obljubljena in sicer potom brezžičnega brzojava. Tudi je dejal, da se zamore parnik preo-j časa vzdržati nad vodo.
Mornarji in častniki so medtem deli-
. - -
'i rešilne pasove in pripravili rešiJ-ne <'•<>! ne. Končno je dospel zopet italijanski pamik Florida v bližino, in tako je prišla prva pomoč. Potem j«* Kapitan pamika Republic ukazal, da morajo žen«&e in otroci prve v rešrilne čolne. Nektere ženske se niso hotele lomiti od trvojih mož. toda z urilo «ilo w> jih v to prisilili in končno s.. v«e potnike srečno prekreali »ia italijanski pamik. To je trajalo dve uri. Kr> f=o bili potniki »si na ■ I al i,jan«kem parniku. j*. kapitan l»oy.val ti»di svoje mornarje, naj t^e f*>da kteri hoče na Florido, toda ni-.i«-deri l<e.ga ni hotel storiti.
Potniki na italijanskem parniku I »a niso bili tako mirni. Takoj po nesreči je le malo manjkalo, da med njimi ni prišlo do panike, in ko so prišli na njihov pamik tudi potniki pemika Republic, so morali mornarji rabiti le silo, ako so jih hoteli vzdržati v miru ki redu. Končno je dospel na liee mesta parnik Baltic, na kterega so se vsi potniki obeh pamikov prekreali, nakar se je nadaljevala pol proti New Yoikn, ka-mer je Baltie, kakor
Parnik Baltie od White Star Line, kteri je pripeljal včeraj v našo luko potnike ponesrečenih parnikov Republic in Florida.
Extra! Jerseyski vrag končno vjet.
V WAREN COUNTY JU, NEW JERSEY, SO KONČNO VJELI "VRAGA", KI JE VZNEMIRJAL OKOLICO.
Kmalo na to je pa zopet ušel, ker se je prestrašil fotografične kamere.
ZAMORCI ŠE VEDNO V STRAHU.
-o-
Columbia Junction. N. J., 25. jan. Junaštvu treh državljanov v Columbia Junction, se imamo zahvaliti. da je bil znani jerseyski vrag, ki je ves teden vznemirjal južne kraje države New Jersey, saj nekaj i-a-a vjet. Prijeli so ga namreč v gričih za tovarno jabolčnega vina, ki .je last Slocuma. Vraga so prijeli, ko je lezel 7. glavo uavzdolj raz neko orehovo drevo, pod kterim je najbrž* nameraval znest-i jajca. Državljani -o namreč biii tega mnenja vsled tedanja prometa bode brezdvomno ta, ^a. ker je vrag med tem skoraj rav-da se bodo zemljišča v New Jerseyu no tako kokodakal. kakor kokoš,
bil
Hudson-tunel bode dodelan v juliju.
S 1. JULIJEM SE PREČNE PODVODNI TUNEL MED NEW YORKOM IN JERSEY CITY.
To bode druga podvodna zveza med državama New York in New Jersey.
MNOŽITEV PREBIVALSTVA. -o-
William McAdoo, predsednik Hudson & Manhattan železniške družbe, naznanja, da se prične v novem tunelu pod reko Hudson, ki bode vezal mesti New York in Jersey City, pro-met s 1. julijem. Novi podvodni tunel bode vodil iz kolodvora Pennsylvania železnice v Jersey City pod rt ko Hudson naravnost v New York, kjer bode zadnja postaja najnovejšega tunela na Cortlandt St. v neposredne] bližini poslopja lista Glas Naroda.
Za vožnjo pod vodo bodo vlaki rabili le tri minute. Posledica izbolj-
takoj podražila, kajti, dasiravno je New Jersey sedaj primeroma še precej oddaljena od naše metropole, bo potem, ko so tuneli dodelani, dokaj blizo, tako, da se bode iz New Yorka izselilo mnogo ljudi v bližnjo državo New Jersey, kjer je podnebje boljše kakor v Manhattanu ali Brooklynu. Prevozni parniki bodo kmalu spadali v zgodovino. Sedaj rabijo parni ki po osem minut za prevoz preko reke in odhajajo od obeh bregov vsakih deset minut. Vlaki bodo vozili od obeh koncev vsako minuto, tako, da bode Hudson County v New Jerseyu oddaljen od Manhattana v New Yorku ravno tako. kakor sta oddaljena mestna dela Bronx in Brooklyn. Vsled tega se bode najmanj v teku desetih let prebivalstvo Hudson countyja v New Jerseyu pomnožilo tako, da bode štelo ravno toliko prebivalcev, kakor jih šteje sedaj mestni del Brooklyn.
Tunelska dela na Cortland'. St. so skoraj že dogotovljena.
Governer države New Jersey skuša pridobiti mesto New York tudi za to. da se zgradi med obema državama velik m«>st. ki bode vodil preko Hudson Riverja na višini 57. ulice. Jednak most bodo zgradili tudi Hied Camdenom, N. J., in Philadel-phijo. Pa., preko reke Delaware.
Cena vožnja.
Parnik Anatro-Amerieana Črte MARTHA WASHINGTON >dpluje dne 6. februarja. Vožnji listek velja
ia New Yorka: 4a Trata ali ] 4e UilUaM
kadar znese jajce, samo, da je njegov glas izdatno jačji.
Omenjenim trem državljanom se je posrečilo privezati vragu vrv krog vratu, nakar so ga tako pretepli, da se je onesvestil, in mu končno- zvezali tudi noge. Mr. Hi Bowers in Sila« Ramsey, sta potem držala vraga za vrvi, med tem, ko je njun prijatelj starček Slocum tekel v svojo tovarno, od kjer je prinesel star met, kteri je bil še v rabi v bitki pri Trentonu, N. J. Istočasno je prišla na lice mesta tudi učiteljica Miss Peters, ki je imela seboj fotografič-no kamero. Učiteljica je vraga takoj fotografirala, toda, ko je nameravala napraviti še več slik, se je vrag vsled ropota kamere . pričel zopet zavedati. Pri tem je pričel kričati in z jednim mahom se je oprostil vezi, medtem, ko so vsi trije junaški držav
ters se je onesvestila, in le Slocum je imel še toliko srčnosti, da je pričel na vraga streljati. Pri tem je pa vrag tako zažvižgal, da so delavci v Slocumovej tovarni mislili, da je to žvižg tovarne, ki naznanja, da je de-!o konča po. vsled česar so prenehali /. delom i.n odšli domov. Vrag se je med tem dvignil najmanj što čevljev visoko v zrak in zgrnol. Ivam je čudna žival odletela, ni znano, in upati je, da se sedaj ne bode več pojavila.
Ljudsko šolo na Mt. Bphram so sedaj jednostavno zaprli, kajti ni jeden otrok s>e ne upa priti v šolo. Od dvesto delavcev tovarne Haineaport, jih je prišlo včeraj le 80 na delo. dočinn so vsi drugi ostali doma, ali so pa odšli na lov na vraga.
Zemljiške prevare na jugu in zapadu.
SAMO PREISKAVA TEH PREVAR BODE VLADO VELJALA $1.000.000.
Tajnik notranjih zadev, Garfield zahteva, da se mu v to svrho dovoli imenovana svota.
Položaj na Balkanu. Odgovor na predloge.
AVSTRIJA JE IZDELALA ODGOVOR NA NOVE TURŠKE ZAHTEVE; NEČE V NIČESAR PRIVOLITI.
Turčija zahteva od 'Avstrije nadalj-ne koncesije; položaj še vedno zamotan. —o— SRBSKE ZAHTEVE.
-o-
Dunaj, 25. jan. Avstrijska vlada je izdelala odgovor na najnovejše zahteve Turčije. Odgovor za Turčijo ni ugoden, kajti Avstrija izjavlja, da je že dovolj žrtvovala, tako, da nadaljnih koncesij Turčiji ne more dati. Ako pa že kaj stori, potem to ne bode veliko.
Bojkot proti vsemu, kar je avstrijsko, se v Turčiji še vedno nadaljuje, vendar pa Avstrija sedaj ne zahteva več od vlade, da konča z bojkotom, ker je znano, da bojkot kontrolira stranka Mladoturkov. Škoda, kojo je napravil turški bojkot Avstriji, je velikanska, tako, da se trgovci dan za dnevom pritožujejo pri vladi in zahtevajo od nje odškodnino j* Minister inostranih del Ahren-thal skuša sedaj avstrijsko javno i mnenje, ki je naperjeno proti nje-[ mu, na ta način pomiriti, da izdelu-i je statistične podatke, ki bodo izdelani tako, da bodo škodo predstavljali v manjšej meri kakor je v resnici.
I Dunaj. 2.">. jan. I/. Tripolija se javlja, da je tamošnje prebivalstvo \ v zvezi s protiavstrijskim bojkotom, ki še vedno traja, javno žalilo urad-1 nike avstrijskega konzulata v luki I Mersini. Avstrijska vlada je vsled j tega po svojem poslaniku v Cari-j gradu zahtevala od turške vlade za-; doščenja.
Srbska vlada je poslala danes av-strijskej vladi, kakor tudi vsem sig-liatarnim vlastiui berolinske pogodbe spomenico, v kterej na dolgo in široko razpravlja o aneksiji Herceg-Bosne po Avstriji. Srbija zahteva od Avstrije predvsem, da podeli Hereeg-Bosni avtonomijo in da da
Iz Avstro-Ogrske. Izgredi v Pragi.
V PRAGI SO PROTINEMŠKE DEMONSTRACIJE ŠE VEDNO NA DNEVNEM REDU.
Nekega Nemca iz Nemčije so doma-čini pretepli, in sedaj se je pritožil.
FRANCOSKI GOSTJE.
Dunaj, 26. jan. Iz Prage na Češkem prihajajo zopet vznemirljiv® vesti, kajti javlja se o novih velikii protinemških izgredih, tako, da postaja notranji položaj Avstrije od dne do dne vedno težavneji. Izgredi proti nemškim pritepen<*m so sedaj na dnevnem redu. Nemški pritepenei so včeraj na Prikopih zopet izzivali s svojo mask era do in [K>vsem naravno je, da so jih domačini nagnali. Pri tem je prišlo do bojev s policijo. Policijska konjiča je napadla množico z meči in tem povodom je bilo mnogo osob ranjenih in še več areto-vanih.
Zvečer so Čehi oblegali ta.kozv:uii nemški dom in tu je množiea neprestano kričala "živela Srbija in kralj Peter!"
Čehi so napadli tudi nekega Nemca iz Nemčije, ki se je vozil na ulične j železnici. Tega so pretepli in nekoliko poškodovali. Nemec se je nato pritožil pri nemškem konzulatu.
Francoski gostje se Še vedno mude v Pragi. Rektor nemškega vseučilišča jih ni hotel sprejeti na nemškem vseučilišču.
VARANI INDIJANCI. -o
Washington, 26. jan. Prevare z vladinimi zemljišči na zapadu, o kte-rih je tajnik notranjih zadev nedavno poročal in zahteval za, preiskavo svoto $500.000. so po njegovem zatrdilu tako velikanske, da ta svota za natančno preiskav^ nikakor ne bode zadostovala. Vsled tega je tajnik notranjih zadev, Garfield, sedaj naprosi! kongres, da se mu v to svrho dovoli svota milijon dolarjev. To j poleg tega Srbiji gotovo ozemlje v -voto bode potreboval v svrho najet- jnžnej P.osni. Avstrija se tem zalite-ja novih agentov, kteri bodo pre is- | va m protivi in vsled lega je položaj kovali vse male slučaje takozvanega j postal zopet zelo nevaren, zemljiškega '-srrafta". Starejši po- Sotija, Bolgarska, 25. jan. Bol-sebni ajrentje. ki so pri prevarah že
INDIJSKI VST ASI.
Nameravali so umoriti Lord Kitchener j a.
Calcutta, Indija, 25. jan. Iz Lil-looaha se javlja v Calcutto, da tamkaj skušal nek domačin, ki je brez dvom no v zvezi z revoluei jonar-nim gibanjem, umoriti vrhovnega poveljnika indijskega vojaštva, Lora Kitchenerja. Slednji je prišel v vlak, ko se je v njegovem vagonu pojavil napadalec. Napad so k sreči preprečili železnični vsKižbenci.
zvedenci. l»odo izdelovali samo večje in težje slučaje.
San Antonio, Tex.,'26. jan. J. H. Sheppard, ki je zastopnik pravosodnega oddelka nase vlade, in ki je preiskal prevare za zemljišča Indijancev v Eagle Pass, Tex., dospel je semkaj, da nadaljuje s preiskavo. Posedaj' je radi imenovainih prevar vloženih 138 obtožb, ktere so pa naperjene le proti osmim osebam. Ti ljudje bivajo v Oklahomi in ako ne bodo prostovoljno prišli k obravnavi, se jih bode v to prisililo.
Zasnan ženin.
Bančni predsednik in blagajnik v jeei.
bos Angeles. I'al., 25. jan. V San
Diego so zaprli Homer G. Taberja.
bivšega predsednika United States
banke v tukajšnjem mestu, ki je bil
~ .	"... " ,f ~~ dosedaj predsednik San Diego banke,
ljam odleteli. Uciteljica Miss Pe- j	'J ^ . , . /	„
Obdolzen je. da je poneveril $750,000
v državi Nevadi. Poleg imenovane svote je Taber poneveril tudi za 40 tisoč dolarjev bondov aeke telefonske družbe v škodo TJ. S. Grant jr. v San Diego, Cal.
Zajedno s Taberjeui so zaprli tudi S. K. Williamsona, bivšega blagajni-čarja Lincoln National banke v mestu Searchliight, ker je tudi on iz-vrsil večje prevare.
Xa-
PoreAnjt na
Portland, Ore., 2*. ju. Od British Columbije pa tn do Californije jt morje izredno valevik) in deloma preplavilo obredje, kjer je nastala velikanska škode. V MerahAeldu je valovje odneslo vaMks nasipe, tako, da je voda prepiavikt vss polno hiš in da je tafi tki iddhs etanola. Zapadno od Asfteijje fcttflo valovje najveš^s dls«, Vedi jm War-reeatoea m m	jani Y<
i•
garska vlada je nepričakovano pozvala pod zastave rezervne vojake osme divizije, ktera ima svoje posadke na b o 1 ga rs k o- turške j meji. Na tisoče rezervistov koraka sedaj proti meji. Vlada izjavlja, tla je rezerviste pozvala pod zastave, da prisostvujejo vajam, ki bodo trajale tri ti-dne, dasiravno se kaj tacega v zimi še nikoli ni zgodilo. Danes se naznanja, da bodo tudi rezervisti drugih divizij v kratkem pozvani k zastavam. Vlada naznanja tudi, da jc to storila baje radi tega, ker je Turčija pomnožila svoje posadke v Rumeliji. Časopisje hvali vlado, da je tako previdna.
Carigrad, 26. jan. Turški parlament. kakor tudi vse prebivalstvo brez izjeme, je z odgovorom, kojega je sklenila turška vlada z Avstrijo, skrajno nezadovoljno, tako, da je za gotovo pričakovati, da parlament tega dogovora ne potrdi, vsled česar se bodo vse avstrijske nade izjalovile. Včeraj je vse polno poslancev obiskalo velikega vezirja, pri kterem so odločno protestovali, proti vsakemu sklepanju kake pogodbe z Avstrijo. V parlamentu bodo vsi poslanci vlado interpelirali radi njenega nepremišljenega koraka. Boj-diot proti avstrijskemu blagu traja še vedno in nikjer se več ne naroča blago iz Avstrije.
Dunaj, 26. jan. Pogajanja, ki so se vršila med Turčijo in Bolgarsko, se zopet prekinjena, kajti Bolgarija ni voljna plačati odškodnine za svojo neodvisnost. Vsled tega so pričeli v Bolgariji z mobilizacijo. -o-
Konec viharja v CalifornijL
Vihar, ki je divjal po vsej Cali-forniji že par dni, je sedaj končan, toda železniški promet je vsled napravljene škode še vedno nepopolen in selo pomanjkljiv. Ob Rio Saera-mente mi pričakovati, da bi se Se ea-►▼i
Athol. Mass.. 25. jan. Roy E. Bu-zel bi se moral v nedeljo zjutraj ob določeni uri poročiti. Ker je bilo določeno, da se poroka vrši rano zjutraj, si je previdni ženin napravil uro, tako. da bi pravočasno vstal-Pri tem se je pa ura pokvarila i a zjutraj ni zvonila, vsled česar je ženin štiri ure predolgo spal. Medtem so ga čakali nevesta in svatje. Med-tem^ ko se je nevesta obupana jokala, so se sva 1 je norčevali, toda končne so šli pogledat v ženinovo stanovanje, kjer so ga našli še v fi dream -landu". Ko je končno prišel k nevesti. je le malo manjkajo, da se poroka ni razdrla, kajti nevesta nikakor ni hotela verovati, da je njegova ura pokvarjena. Šele ko so pozvali nekega urarja, da je dognal, je K ženinovo zatrjevanje resnično afi ee im ko je izjavil, da je bila ura preveč-navita, se je nevesta potolažila, n.-i-kar so odšli k sodniku, da ja je zvezal do razporočitve
Denarje v staro domovino
poifljamc
re $ 10.36................bO kro*.
i- 20.50................109 kree
-a 41.00............400 kroa
t* 102.50................500 krte
ia 204.50........ 1000 kres
sa |1018.50 ..............5000 krse
Poštarina je všteta hA teh vsotak Doma se nakazane vsot« popolnoma izplačajo brex vinarja odbitka.
Naia denarne pošOjatv« toplafo^ c. kr. peštni hranilni urad 1L 12. dnef.
Denarje nam poslati je aeje do |26.00 ▼ gotovini-v pripore-taaem ali raftetriraneai piana, vatte ne. s po Domestic Postal Mo—9 Vrder aH pa New York Beak Draft
FBAXK BAmnnt oo, <1 OorUaadt 9L, Vesr Ysck. X. Y-«1M WL Okst r A**, V. K,
\
..... ifc, . '



"GLAS NARODA"
(Slovenk Daily.)
„<roed and published by the KOVENIC PUBLISHING COMPANY
(& oorporation.) FRANK SAKBER, President. VICTOR YAJLJAVEG, Secretary. LOUIS BEN EDI K, Treasurer
Naše in avstralske Zje-dinjene države.
O Zjedinjenih državah avstralskih so pri nas le redkokedaj kaj piše, kajti časopisje se neče zameriti našim mogotcem, kar bi brezdvomno
Place of BuHineeB of the corporation and storilo, ako bi pisalo o razmerah v addressee of ftbove officers: 82 Cortlandt Avstraliji, ktere so izdatno boljše
t, Borough of Manhattan, New York ^^	^
•Uy. N Y.
■ft leto vel)« list
.Oanado......
„ pol leta......
„ ieto u mesto New York
Ameriko in
.....$3.00
.....1.50
. 4.00
.pol Leta xa mesto New York . 2.00 'Evropo im vee leto ..... 4.50 .....pol leta .... . 2.50
Z :; .. Srtieta .... 1.75
▼ Evropo pošiljamo sknpno tn številke.
•K3LA8 NARODA" izhaja vsak dan i vsemii nedelj in praznikov.
«GLAS NARODA"
("Voice of the People") riatH every day, except Sondaya and Holidays. Subscription yearly $5.00.
^Advertisement on'aereement.
Dopisi brez podpisa in oeobnoati se ne aatfenejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po
Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov
E-^dase nam tndi preJAn]© &HAČ« naznani, da hitreje naj-naalovaika. Dopisom in pomljztvam naredite naslov:
"QLAS NAHODA" ti Oortlandt Street, New York City. ""Telefon: 4687 Cortlandt
Deb otrok na jugu.
lvakor =mo v "Glasu Naroda" že večkrat poročali, prevladuje v naših južnih državah običaj, da delajo povsem mah otroci v tovarnah, oziroma v tkalnicah in predilnicah.
Posledic«' dela otrok na juga so pa \ novejšem »'asu postale že take, da ► . pričeli tudi lastniki tovarn premišljati m skrbeti, kako naj uravnajo to delo Ako gredo otroci v tovarne na delo, potem naravno ne morejo obiskovati šole, kakor zakon zahteva, in posledica temu je, da se Število iliteratov na jugu izredno hitro množi.
Zamorsko prebivalstvo v južnih državah je pa pametnejše kakor belo, kajti zamorci pošiljajo svoje otroke običajno v šole in ne v tovarne, kakor počenjajo to beli, kterih otroci morajo vso svojo mladost prebiti v bombaževih tovarnah. Medtem, ko se morajo otroci belih mučiti z na-]»ornim delom, se otroci zamorcev marljivo ui-e. V večini južnih držav pa imajo zakon, ki določa, da smejo le oni državljani voliti, ki imajo gotovo mero šolske vzgoje, oziroma, ki znajo brati in pisati. Ta zakon je veljaven predvsem v onih državah, v kterih se je obrt pričela razvijati. Ker pa delajo otroci belih v tovarnah, dočim obiskujejo zamorski otroci šole, nastala je sedaj nevarnost, vsled ktere bode v jednem ali dveh desetletjih na jugu vzrasla generacija belih, ki ne bode znala biati in pisati in ki torej ne bode imela pra^-vice voliti, dočim bodo samogli zamorci vsled marljivega šolskega obiska \oliti in voljeni biti. Na ta način škoduje delo otrok na jugu političnemu prvenstvu belih. In to je vzrok, da so pričeli tovarnarji premišljati.
V* Oharlestonu, S. C., so nedavno zborovali člani organizacije Cotton Manufacturers Association in tem povodom so sprejeli resolucijo, vsled ktere bodo pozvali postavodajo, naj uvede zakon, vsled kterega bo vsak otrok prisiljen obiskovati šolo in sicer do 14. leta. Istodobno se bode določila za otroke, ki delajo v tovarnah, gotova starost.
Na ta način so bili iužni tovarnarji zgolj iz materijalnih ozirov prisiljeni skrbeti za to, da se uvedo re-
že vlada Zjedinjenih držav avstralskih nam dokazuje, da ima tamkaj prvo besedo ljudstvo, oziroma večina ljudstva, in večino ljudstva tvorijo v Avstraliji ravno tako kakor pri nas — delavci. Samo za treno-tek si predstavljajmo, da bi bili pri Dašem kabinetu v TVasliingtonu delavci glavni člani vlade in da bi one "gentlemane", ki sede pri nas s predsednikom pri jednej in istej mizi, prepodili na ulico. Bi li ne bilo to grozno t Ali se nam že samo ta trditev ne dozdeva smešna, ako jo premotrivamo iz stališča razmer, v kterih živimo v našej republiki!
Toda v Zjedinjenih državah av-slralskih se je bas to zgodilo. Mesto da bi zavzemal sedež ministerskega predsednika povsem navaden odvetnik, ki je v neposrednej zvezi z raznimi trusti, kakor sta pri nas Root in bodoči zvezini tajnik Knox, zavzema v Avstraliji to velevažno mesto povsem navaden rudar, imenom Fisher, ki je delal dolgo vrsto let v potu svojega obraza v avstralskih rudnikih. Predsavljajmo si tudi, da jc podpredsednik avstralske postavo-daje povsem navaden pivovarniški delavec, dočim je bil sedanji minister inoLtranih del preje ključavničar. Minister avstralskih pošt je bil preje v navadnem življenju tudi rudar, dočim je bil vojni minister, ali minister deželne obrambe, svojedobno navaden tesar, ki si je moral služiti svoj kruh z delom svojih rok v raznih avstralskih mestih. Trgovinski minister je bil preje klobučar in minister notranjih zadev je bil preje urednik nekega delavskega lista.
In kljub temu Zjedinjene države avstralske ne propadajo, temveč se ni nogo lepše razvijajo kakor naše dr- j zave. v kterih vladajo le ljubljenci j trustijanov in odvetniki, ki so bili , ir. ki so deloma še v službi velikih j korporacij. Vlada, kakoršnjo imajo v Avstraliji, nam da. mnogo premišljati, kajti na vsakem njenem koraku nam dokazuje, da znajo zgoraj j navedeni ministri mnogo boljše mi-1 sliti kakor naši.
meram vsake dobe im vsakega Saša.
Zato je pa za skupne stvari absolutno potreben skupen parlament, ki bi se mu resno npirali edino le Ma-djari, kteri pa tvorijo komaj sedmino prebivalstva monarhije. In radi jedne sedmine naj bi trpelo ostalih šest sedmin t!
Ako je možno, da r Nemčiji, kjer jc- toliko samostojnih in suverenih državic z lastnimi vladarji centralni obstoji parlament, ne da bi pri tem trpela samostalnost teh državic na znotraj: bilo bi to možno tudi z avstrijsko monarhijo. Na morebitni prigovor, da je v Nemčiji en sam narod, a v Avstriji toliko različnih narodov, kterih interesi se ne da-jajo tako lahko združiti, odgovarjamo, da je v Nemčiji različnih dinastij s protivnimi interesi, dočim je v Avstriji ena sama dinastija. Če je torej v Nemčiji možna zvezna država z več vladarji, zakaj bi ne bila možna v Avstriji zvezna država pod enim samim vladarjem TI
Princ Lachtenstein se je izrazil v dunajskem parlamentu za jugoslovansko državo, torej za triaKzem. Toda kako, v kaki obliki T! Ali naj se pridruži k vlastoječima delegacijama še tretja?! Vprašanje, ali naj s» anektirani pokrajini priklopita
želelo njegovo srce. Da, mora jo dobiti, če ne zlepa, pa zgrda!
Štiri dni nato je prišla Milka k vodovodu s škafom po vodo. Ravno je natočila, ko je iz nekega vežnega kota pristopil k njej Rudi in dejal resno:
"Povej mi zdaj, ali me češ, ali me rečeš?"
"Kaj pa hočete od mene t" je vprašalo dekle, ki se ji je citrarjev nastop zdel nekam čuden.
" Vprašam vas, če me hočete za moža; če me ne marate, se na mestu zakoljem!' *
Kdor pozna mehko žensko srce, ve, kaj se je zgodilo nato.
"Oh, nikar, nikar", je hitelo dekle in vleklo nož od njegovega vratu, "saj vas hočem imeti rada, rajši kot koga drugega. Vrzite proč tisto vražjo reč!"
Rudi jo je ubogal, vendar Milka mu je morala dati poljub, sicer je zagrozil, da se vseeno zakolje.
Odslej - je pustil Milko pri miru. Ni ji več pisaril, le ko je izvedel, da jc je dr. Šivanka pustil na cedilu, ravno ko je dekle že dodobra bilo prepričano, da bo v kratkem gospa doktorica, poslal ji je razglednico z napisom: "Ali me češ, če te čem T"
Ker ni dobil nobenega odgovora, je bilo zveze med njima enkrat za vselej konec in nas Rudi se ni nikdar več jokal zaradi kake nesrečne ljubezni, pa tudi kake srečne se ni ve-seliL
LISTNICA UREDNIŠTVA.
S tem se obračamo do naših slovenskih farmarjev, da bi nam izvolili naznaniti iz popolnoma zanesljivega vira in zaupljivo o morebitni prodaji kakega zemljišča ali farme in drugih tozadevnih podrobnostih. Nek naročnik iz države Wisconsin obrnil se je
tozadevno na nas, pa bi mu radi
Rudi je tako prišel do dekleta, ustregli.
Zat. "Avstrijanee", New York.
Avstriji ali Ogrski, privedlo je dualized po 40 letih "ad absurdum", a trializem bi dovedel morda še preje do — bankerota! Mislimo namreč trializem, v kterem bi se osnovala še tretja delegacija. Mesto da se pomanjša število prepornih vprašanj, bi se število istih še povečalo. To zna tudi princ Liehtenstein. Zato moramo vsprejeti izjavo voditelja nemških krščanskih socijalistov z vso potrebno previdnostjo ter se vprašati, da-li ni to samo vaba t Znano je, da je Dunaj vedno jako radodaren z obljubami napram Jugoslovanom vsakikrat, ko se je monarhija nahajala v nevarnosti. Ali se tudi takrat ponavlja zgodovina? Ali ni sumljivo že to, da se nam sedaj naenkrat ponuja vse, medtem ko se je nam do-sedaj ponujalo — nič?! Čuvajte se Dunajcev tudi takrat, ko vam prinašajo darove!
Hodil je zopet citrat večer za večerom k Milki, ob nedeljah so šli ven, on, dekle, Reza in Rudijeva mati, dan za dnevom so pa romala pisma iu razglednice od ljubečega fanta do neljubeče ga dekleta. Ta se sicer na noben način ni mogla ogreti za usi-Ijivega mladeniča, ampak storila vsako dejanje nagnenja do njega prisiljena. Zato ji je postalo to življenje zoprno in silila je iz kraja proč. To pa posebno od takrat, ko ji je ljubeči Rudi pretil s samokresom, on, jokavi Rudi! Nekoč je namreč v gostilni spregovorila par prijaznih be-sedij z znancem, kar ji je vzel tako za hudo, da ji je pokazal samokres, rekoč: "Tale ti ozdravi vse take pregrehe!" Rudiju so na policiji odvzeli samokres, ljubosumen pa zato ni bil nič manj, pač pa še bolj.
Reza in Milka sta dober mesec nato odrinili v drugo mesto. Rudi je
poop, društvo
Slovensko leafcoM^tecxs
Zjedinjene države Severno.
Sedež: Forest City, Pi
,dn*«M« M»nu«rJ« lOOl <&Hkanr% j
ODBORNIKE:
Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. o. Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51. West Mineral, I. tajnik: IVAN TKLBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. EL tajnik: ANTON O STIR, 1143 E. 60th St, Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHIČ5, P. O. Box 537, Forest City, Pa.
V Little Falls, N. Y., se zamorete peljati z Grand Central železnico iz postaje na 42nd St. v New Yorku. Še cenejše pa pridete tje, ako potujete s parnikom od People's line do Albany, N. Y., in od tam s Central železnico preko Schenectady in Amsterdama v Little Falls. Parniki vozijo le v poletju in jeseni. —- V mesto Elizabeth, N. J., pridete po Pennsylvania železnici iz Jersey City, N. J. Po vodi bi prišli v Elizabeth, ako bi se peljali po kanalu Kill Van Kull, toda te vodne potniške zveze, v kolikor nam je znano, ni. Lahko sc tudi peljate preko Staten Islanda po Staten Island Rapid Transit že-! leznici, in sicer iz St. George v Tot- i tenville, od tam s prevoznim parni- j kom v Perth Amboy, N. J., in od 1 tam naprej s ulično železnico v Elizabeth. — Najcenejše potovanje iz j
NADZORNIKI":
MARTIN GERČMAN, predsednik porotnega odbora, Weir, KAROL ZALAR, L nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa.
FRAN KNAFELJC, H. nadzornik, 909 Braddock Avenue, ****** a
FRAN SUNK, HL nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa.
POROTNI IN FRIZIVNI ODBOR:
PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Wfflock, Pa. IVAN TORNIČ, n. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo L tajnika: IVAN TELBAN, P. O. Forest City, Fa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA"
Jurežev Rudi.
Avstrijski problem.
in.
forme, ' energien
proti vili.
30 let mrtev,
Povdarjali smo že, da je sedanja dualistična uredba monarhije mon-slruozna. Imamo sknpno vojsko, skupno valuto, skupno carinsko o-zemlje in skupna konzularna zastopstva. Kljub temu morajo vsi zakoni ir> predlogi, ki se tičejo skupnih stva-ni,	Karibdo in Ohrido dveh
vlad in dveh parlamentov in končno dveh delegacij. Kam dovajajo take razmere, za to je najbolji dokaz po- ■ .slednja doba bojev med obema via- j dama. Trpela je trgovina, trpela in- j lustrija, položaj je bil neznosen. -
To se bode zopet ponavljalo leta 1917 Mad j ari bodo zahtevali samostojno carinsko ozemlje in samostojno banko. In zopet utegne trajati borba več let. Vleklo se bo naprej k pomočjo provizorijev. Ali je sploh možno, da bi se v takih nesignrnih razmerah povspela industrija do kakega višjega poleta?! Gotovo je, da mora zavladati neko stanje stagnacije in sterilnosti. Trpi ugled in moč države na zunaj, trpi gospodarstvo na znotraj, oviran je vsaki gospodarski in neomogočen kulturen napredek.
Zato TMora biti alfa in omega vsega ^šega delovanja, da se odpravi ■ stanje nesigurnosti in nestabilnosti. To pa je možno le tako, da se smiie močan centralen parlament, v kterem i>odo zastopane vse državne rburyju je že itvorbe habsburške .monarhije in ki L'uddyja mr-r° edino kompetenten v vseh vpra-
s<»daj tako
sedaj zopet živ.
i.. "J4. jan. Zapu
\ctm.. bury, mudoi s prei t a rine
jgovo premo-jove sorodni-►ko j ni Cuddy vesel v dr- j je pisal od-hu v Water-a. da mu ne-
E je ^ matere
Ka-
ranjih e^lokupnosti: vojska, financa <•;•:•!; e, l.aneno vprašanje ;n konzu->rn:i zastopstva. Kai se nam ne oči-la. a hočemo igrati ulogo nekakih l!iofratov"! Za nas ne eksistujejo i kaki takozvani "višji oziri", ako • ne dajajo spraviti v soglasje z in-[eresi naroda. A mi moramo računati z okolnostjo, da je usoda našega naroda tesno zvezana z usodo monarhije, da se naš mali narod more Sorodniki so za Cuddyjem žalo-j rozvyati ie kakor jednakopraven člen vali ie trideset let, kajti tedaj je velike državne celokupnosti 1 umrl, kakor predpisuje zakon. Tudi j To pa bo mojno ie tg^ afc0 ^ njegova mati je že pred leti umrla.! meij to državo celckupnostjo in nje--•He materi je podedoval John Cud- j nimi posamičnimi členi neko razmer-d\ ,fl«00 in ker ie bil mrtev, so to je — stalnosti, ki ne bo podvrženo razdelili med druge sorodnike. F erijodičnim spremembam in odvis-< ,dvetyik je sedaj naznanil tapuščin- j no od pogodb, ki se morale obnavljala sodišču, da se je zgubljeni in ti v gotovih rokih.
skesa
mrtvim proglašeni John Cuddy našel iu sodišče bode sedaj skrbelo za to, da dobi svoj delež materine zapuščine.
To razmerje bi moralo torej biti stalno določeno in urejeno ter podvrženo postopnemu razvoju, kakor bi to odgovarjalo novo na vstalim raz-
(Konee.)
Neki večer ni bilo Reze doma. ko j jc Rudi prinesel pod pazduho svoje • citre k Milki. Ko mu je dekle povedalo, da sta sama in da gospodinje I morda še celo uro ne bo domov, se i je tudi pri vsakem komadu, ki ga je ; igral, zmotil. Tako grde disakorde ; je spravljal v življenje, da je kar trgalo po ušesih, končno so se mu pa utrgale tri strune. Žalostno je pobesil oči nesrečni igralec, zroč na potrgane strune, po licih so mu pa privrele gorke solze in se razbile ob citerni deski.
"Kaj vam je, gospod Jurež?" ga je vprašala deklica začudeno jokajoče ga gosta.
Ta pa se je spustil v popolen jok.
"Kaj vam je, gospod?"
Globoko je zavzdihnil, vzdignil glavo in oči proti dekletu in zašepe-tal:
"Gospodična!"
"Kaj je, gospod?"
"Gospodična, jaz vas imam rad, jaz vas imam strašansko rad!"
"No, potem vam pa še ni treba jokati", je menila ona; "mislila sem, da je kaj hujšega."
"O, še hujše je!" je dejal v solzah.
"Kaj pa?"
Zavzdihnil je zopet in rekel težkih besedi:
"Ne vem. če imate tudi vi mene
radi."
Rekoč jo je pogledal tako bolestno. da bi omečil skalo. Dekle je pa
odgovorilo:
4' 1 seveda vas imam rada, saj nimam nobeneea vzroka vas sovražiti."
"Radi me imate, Milka?" je skoči! Rudi pokonci in planil k njej. "Ah, recite še enkrat to sladko be-!-edo!"
Rekši jo je prijel za roko, hoteč jo poljubiti.
"Tako pa ne!" je rekla ona. "Prosim, bodite dostojni v tujem stanovanju!"
Rudija so te besede strezuile, da je stopil korak nazaj, milo pogledal dekle, ki mu je povedalo, da ga ima rada le toliko kot vsakega drugega rloveka, potem pa pobral citre in jo-kaje odšel skozi vrata.
"Prismoda!" bi bil slišal, ee bi bil
čul dekle, ko je vrata zaprl.
• « •
Če je Milka mislila, da je s tem spoznal sosed, da ne mara imeti z njim nobenih posebnih ceremonij, se je zelo motila. Rudi je sicer opustil dnevno poeečanje Rezino in Milkino, v njegovem sreu je pa zorel sklep, da mora dobiti dekle, ktero si je za-
I ri njunem odhodu britko jokal ter j -ew Yorka v Cleveland,. Ohio, je po obljubil, da obi?če kmalu svojo lju- železnici Erie in stane $10 do $12, bieo. Sicer ga ni nihče vabil in že- \ ker se cene vožnje spreminjajo- — lel. vendar je čez štirinajst dni spol-; Taka poroka bode v Vašem smislu nil svojo obljubo. Prinesel je seboj ; nemogoča, izimši ako se poročite na citre in milo in ginljivo citral, da so j City Hall, kar je naravno zakonito zopet jokali vsi trije. Ko je odhajal, j priznano. Na ta način ostaneta lahni hotel vzeti seboj citer, da je imel ko vsak pri svojem in se imata kljub v prihodnje vzrok priti. Prihajal je j temu vendarle rada. namreč najmanj vsak mesec, prinesel Mr. Venceslav Palčič, East Greens-| Milki zdaj to zdaj ono, citre so pa burg, Pa. Drage volje! K dopisu iz ; vedno ostale pri njej. Ker je fant j Greensburg, Pa., v št. IG Glas Na-' vselej ves objokan prišel in jokal, r°da pristavljamo še, da sta za spo-predno je šel, kazalo se mu je dekle j menik Adamiču in Lundru darovala prijazno iz usmiljenja, da bi si res, po 25<f tudi: Fran Pire in Anton morebiti kaj ne napravil, če bi mu | Ravnikar. Iskrena hvala Vam in nji-pokazala, da ne mara zanj.	; ma! Hvala Vam na pozdravu in
Minulo je tako leto. Rudi je MU- | ostalem:! Pozdrav! ki nanosil že vse polno darov, pri- Mr" Fran Berlin, Eveleth, Minn.
Zdravju
najprimernejša pij ara je
^LEISV Pi VO
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Radi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih.
Lelsy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-ju 6102 St. Clair Ave. N.E. kteri Vam drage volje vse pojasni.
THE ISAAC LE1SY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
eenši od pavole pa do Marijine podobice v zlatem okvirju. Tudi knjige ji je kupoval, da bi ji ne bilo dolgčas, kadar bi njega ne bilo pri njej. V resnici je pa bilo dekletu prav takrat najbolj dolgočasno, kadar je sedela nasproti svojemu neljabljene-mu ljubimcu.
V novem mestu se je Milk* seznanila z dr. Živanko. Hodila je v gledališče, kjer se je storilo znanstvo. Ta doktor je bil silno medenih be-sedij. sladak skozinskoz, zato je neizkušenemu dekletu, ki je gledala in videla samo zunanjost, ugajal in se ji priljubil. Živahno dopisovanje je Lilo v najlepšem tru, ko jie prišel Milko zopet obiskat Rudi.
Dekle je temu že v zadnjem pismu naznanila, da naj si izbije iz glave, da bi onadva kdaj bila mož in žena. Ves razburjen je prihitel Rudi k njej in ji prinesel zopet daril, misleč, da jo še enkrat prepriča, kako velika je njegova ljubezen do nje in da se ji bo dobro godilo pri njem. Vendar to pot ni našel prijaznega obraza, ne prijaznih besedij. Dasi je jokal kot otrok, vendar vse je bilo zaman. Dekle mu je povedalo, da
Vaš popravek radi priobčimo, vendar Vam moramo pripomniti, da krivda ni na naši strani! Iz poslanega dopisa nismo mogli razvideti manjkajočih darovalcev. Teh vendar ne moremo vedeti, ako se nam ne naznanijo! Prosimo torej vse nabiralce, da imen darovalcev ne pozabljajo, da ne bo po nepotrebnem ne pisarenja in ne zamere. K dopisu v št. 11 Glas Naroda za spomenik Adamiču in Lundru so še darovali sledeči rojaki: Fran Peterlin in Josip Kobi po $1.05, Ivan Jerina, Ivan Drob'iič in Mihael Gruden po 25<f. Upamo, da Vam je s tem ustreženo in Vas pozdravljamo!
DABOVL
Za poforelce Slovence aa Chia-holmu, Minn-:
Rev. Josip Zalokar, Bridgeville, Pa,, $4.35. Lepa hvala! Do sedaj izkazano $11.50.
Upravništvo "Glasa Naroda".
POZDRAV.
Pred mojim odhodom v staro domovino pozdravljam vse rojake Sirom Amerike, znance in prijatelje ga ne mara in da je to njen odločen v Ralphton, Pa., posebno Ivan De-
NAZNANILO.
Društvo sv. Andreja št. 84 J. S. K. J. v Trinidad, Colo., naznanja tem potom, da je preloženo iz Forbes. Colo., .v Trinidad, Colo.
Pri glavni seji meseca decembra 190S je bil izvoljen za leto 1909 sledeči odbor: predsednik: Jurij Pre-skar, Forbes, Colo.; I. tajnik: Anton Čeligoj, 213 W. Main St., Trinidad, Colo.; n. tajnik: Ivan Orešar. Forbes, Colo.; blagajnik in zastopnik: Martin Orekar, 213 W. Main St., Trinidad, Colo.
Opomin vsem članom našega društva! Naj pazijo vsi, da jim bode v slučaju bolezni bolniški list od zdravnika pravilno izpolnjen, poseb-: no oni člani, kteri so oddaljeni, naj ; se takoj javijo prvemu tajniku, da t jim pošlje potrdilo, ktero jim zdrav-i nik izpolni.
Obenem vabim vse rojake v okolici Trinidad, kteri še niso pri nobenem društvu, da pristopijo k našemu. Za informacije naj se obrnejo na I. tajnika, kteri jim bode vse drage volje razložil.
Pozdrav vsem sobratom J. S. K. J.
Anton Čeligoj, L tajnik.
(26-27—1)
diča in soprogo. Vsem skupaj kli-
drugega?" je čim: Na veselo svidenje!
New York. 25. jan. 1909.
Mihael Centrih.
sklep.
"Imaš že morda vprašal Rudi v joki^ "Res ga imam." "Kdo je to i" Povedala mu je. i' Cak? hudič!''
Dejal je klobuk na glavo in šinil skozi vrata.	si. 30 J. S. K. J. je imelo dne 27.
Odšel je nad dr. Šivanko.	decembra 1908 svoje glavno zboro-
Dobil je svojega tekmeca pri ko- * anje in volitev glavnega odbora za silu.	v	j leto 1909. Izvoljeni so sledeči:
"Ali veste, kdo sem jazt" ga je Predsednik: Ivan Kočevar; pod-vprašal ostro in ga meril gori in! j redsednik: Alojzij Kočevar; I. taj-
NAZNANTLO.
Chishom, Minn.
Slovensko podp. društvo sv. Jožefa
Kje je F. KRALT Doma je iz fare Trebno, vasi Parjenc. Pred 18 leti sva bila skupaj v Wedney v Pennsylvaniji. Za tega svojega prijatelja bi rad zvedel podpisani. Ako kdo rojakov ve zanj, naj mi blagovoli naznaniti njegov naslov! F. Rogel, Box 84, Aldridge, Mont. (26-29—1)
Kje so IVAN, ANTON, JOSIP in MARIJA MAČEK t Doma so is Bukovega vrha, pošta Poljane nad Škofjo Loko. Cenjene rojake prosim, če kdo ve za tega ali onega, da mi to blagovoli naznaniti, ali pa naj se sami oglasijo. Za njih naslov bi rada zvedela sestra Katarina Maček. — Naslov: Catherine Maček, Box 220, East Palestine, Ohio.	(22-26—1)
doli.
"Doslej še ne!"
"Kaj pa mešate moji Milki glavof Svetujem vam, da jo pustite pri miru, sicer vam zdrobim bučo. Varujte se me!"
Po teh besedah je hitro odšel, a najbrž zato naglo, ker je bil dr. Šivanka velik človek, ki bi bil morda zlomil kaj na Rudiju, če bi ga bil prijel v roke.
Prišel je naš junak še enkrat k svoji ljubici, prosil zlepa za njeno ljubezen in grozil grdo, ee ne usliši tjegovih prošnja. Ko je pa videl, da je res vse zastonj, povezal je svoje reči v culico, se še enkrat britko zjokal, potem pa odšel potrtega srca in skrivljenega hrbta na svoj dom.
nik: Fran Arko, Box 275; II. tajnik: Ivan Russ, Box 21; zastopnik: Ivan Kočevar; gospodarski odbor: Ivan Lipovec, Fran Litničar m Fran Hren; bolniški odbor: Ivan Hren, Josip Zadolnik in Lovrenc Kern; porotni odbor: Gregor Prijatelj, Ka-rol Zgonc in Ivan Arko; maršala: Anton Palčič in Mat. Kočevar; zastavonoše: Ivan Milavec, Andrej Vadnar drugi, Anton Zadoljnik, Josip Mihelčič in Anton Perko.
Društvo zboruje v Štefan Zgonc dvorani vsako prvo nedeljo po dvajsetem točno oh 2. uri popoldan.
Pozdrav in veselo novo leto vsem sobratom J. S. K. J.!
Fran Arko, I. tajnik.
(26-1—1-2)
* " A■
VABILO NA VESELICO.
Johnstown, Pa.
Podporno društvo sv. Cirila in Metoda št. 16 J. S. K. Jednote je imelo zadnjo nedeljo t. j. 17. prosinca t. 1. svojo meser-no sejo, pri kterej se je sklenilo, da se napravi \tselica s plesom, in sicer v svoji lastni dvorani na 8. Avenue v Cambria City dne 30. prosinca zvečer; začetek točno ob 7. uri. Vabljeni so uljudno sploh vsi Slovenci iz Johns-towna in okolice, ker veselica je namenjena v blag namen: za spomenik raših bratov oziroma ponesrečencev v naši domovini.
Vem, da si bodete mislili: no, saj je čas, da se tudi vi že zbudite! —| Vzroke naše zakasnelosti Vam o pri- ( liki razjasnim.
Torej bratje johnstownski in iz ckolice, še jedenkrat vas vse iskreno t opozarjam na ta velevažni večer. Za; dobro zabavo, izborne valčke, koračnice in poskočnicc skrbi "Muzi-1-anter". Za punce si skrbite sami, za sveže pivo pa in dober prigrizek bode -skrbel odbor. Vstopnina: moški $1.00, dame proste.
Z odličnim spoštovanjem
Gregor Hreščak, I. tajnik.
(25-27—1)
Rojakom na znanje!
Tu podajamo našim čitateljem in naročnikom sliko potnika hrvatskega tednika "Hrvatski Svijet" Mr. Dragutin Brešana, kteri obiskuje sedaj hrvatske naselbine po državi Pennsylvaniji. "Hrvatski Svijet" je jedini v Ameriki izhajajoči hrvatski list, ki zastopa splošne koristi hrvatskih naseljencev v Zjedinjenih državah.
Mr. Brešau je zajedno tudi pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda", tako, da se zaaoore vsak Slovenec zaupno do njega obrniti. Vsled tega ga našim rojakom naj topleje priporočamo.
Upravništvo "Glas Naroda" is "Hrvatskega Svijeta" 82 Cortlandt Street, New Yoik N. Y.
,, „—,


jugoslovanska
l^gfporiraiia dne 24. janu&ija 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
Wjo.
sauoc MEDOfl, pnadeedrik, MB3 fiwa| Atcl, fla rV4-V OEKM, podpredeedoik, P. O. Bos 67, BrsAde*, Pa. BHa L. BfijOKlCH, gUvm tajnik, P. ©. Box 404, By, MAiKfi KEBŽIfiNIK, pomoli tajnik, L. Box 383, Boek CTULM fiOVŽE, bda^mjuk, Box 106, E2y, Minn.
NADOOfitflKX:
ftSAJHIJ VUfcAOT, imdMdiiik na^enega odbora, Gor. LOtfc A-rn.
;jt, So. Loram, O. ITAK PRIMOŽIČ, dnei nadzornik, P. 0. Box Ml Math, Mm arraanr. KLOHUOAiE, tretji nadaorndk, H6 — Bt^
P. O. Box 118,
0L JoHet, IX.
POHOTNI ODBOB: EERŽIfiNIK, Prodaedciik pocota^p Pa
I7AH X. GOBAiB, drogi porote*, 6818 Batter Bt, UAJT MERHAfl, tretji porotnik, Box 06, By, Minn.
Mk, DR. MAfifTEK J. IWC, TIL K. GUeaf Krajema društva naj blagovolijo po&ijati vae dopiše,
fcafcLne na glavnega tajnika: GKBORGB L. HR0S2GCH, Box po avojom tajnik« ia nobenem dnym.
poUljatv* naj pošiljajo krajevna didMiit aa MJHX QGUtX, P. a Box 106, By, H\vm, po svojem mutapaftw in LaMopnai krajevnih MUr naj pofijajo vodi na giarnegm tajnika Jednote. Tn nitoAw od atrau krajevnih didMtr Jodaote aH eaj m pošiljajo na predsednika porotnega odbora: IVAM KXRHSNIK, 198, Bordiae, Pa. Pridejani morije bili
Ustanovljeno
Bol. Pod. Društvo.
16. januvarja 1892«
JOHN KRAKER
EUCLID, O.
Sedež: Frontenac, Kans. > «
OLJLVM ODBOB: Mm Bedene, predsednik, P. O. Box 164, Karol Starina, -jodpredaednik, MoLbaxry, Leo Hranek, tajnik, P. O. Box 263, fVootenaa, Blsš Morij, blagajnik, P. O, Box 2M,
UPRAVNI ODBOR:
Frank Markovih, Frontemae, Frank Pivnik, Cherokee, Frank Bnriiui, Radley, Anton	Cfcieopee,
Drofereno glac£k> |a "OLAJ KAS0DA."
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
Kje dobiti dobro pitno vodo za Belo krajino. S tem vprašanjem, ki je vele važnega pomena za Belokraji-■©, ee bavi deželni odbor. Ker studenci Gorjancev ne bi zadostovali potrebam, stopil je kranjski deželni odbor v obravnavo s hrvaško zemalj-sko vlado zaradi studencev v Žnm-berku. Generalni projekt za to vodno preskrbo izdelal bo deželni stavbeni urad.
' Bind Sle ein Krainer?" Nem-£ko-naciona!no pest Čutijo Slovenci prav dobro tudi na dunajskem vse-aollišču, ki bi sicer moralo biti jed-nako pravično Slovencem in Nem-•em. Če se zglasi Slovenec pri kakem židovsko-nemškem profesorju, mora slišati najprej vpraanšje, stavljeno iz gole nacijonalne mržnje: "Sind Sie edn Kramer?" Neki slovenski dijak je dobil Še natančnejše pojasnilo, kako se bo odslej postopalo s Slovenci: "Slovenci bodo •meli tukaj težko stališče. V domovini tepejo Nemce, tukaj pa vlagajo prošnje." Zopet drugemu se je krat-komalo povedalo, da Slovencem * na nekem zavodu sploh ne bodo dajali nobenih pod|>or. Zopet drugega se je ironično opozorilo na Kranjsko hranilnico. — Ne maramo naštevati ▼»eh slučajev, konštatiramo le, da mora slovensko dijaštvo izgubiti zaupanje do takih nacionalnih profesorjev, ki najprej vprašajo po narodnosti Ln potem šele klasificirajo; frrpeti mora slovensko dijatšvo v enotnem o žiru, ker mu odrekajo podporo inštitucije, ki so ustanovljene za vse vse slušatelje brez razlike aarodnostL
PRIMORSKE NOVICE.
Hadvojvodinja Marija Josipa in nadvojvoda Karol Fran Joeip v O-
patijL Nedavno sta prispela v Opatijo nadvojvoainja Marija Josipa in aadvojvoda Karol Fran Josip. Na kolodvoru v Matuljah je visoka gosta vaprejel okrajni glavar baron Schfnied Zabierov. V hotelu Palace kjer sta »e nadvojvoda in nadvojvo-dinja nastanila, sta ju med drugim.
• '-"vila tudi župan volosko - opa-tijski dr fttar-ger in župan veprinski ; BaiiA
Tržaški italijanski sodrugi si prizadevajo na vso moč, da bi ne prišlo aa dan veliko poneverjenje. ki ga je r uprarujtvii socialističnega ;r asila ' * TI Lavorat<re" zakrivil sodru? fcid Jesurum. Poštenjak je pobral prrcej naročnine in pristojbin za oglase ter izginil iz Trsta. Sedaj se baje sprehaja po Milanu. Uprava li-se ga ne upa zasledovati, ker se boji. da bi petem ne izdaj gotovih Arivnosti, ki se tičejo vprašanja: "Kam romajo prispevki, ki jih v podobi "flik" nosijo nedolžno- preprosti delav n na tržaški združeni sedež takozvanih socialistov?"
O goriškem županu. Goriški Lahi gledajo srepo vojak«, posebno pa jo imajo z dragonci in planinci. Po kremah in na ulici jih dražijo in smešijo, vsled česar prihaja večkrat do pretepov, pri čemer jih laški izzivali dobivajo pošteno po hrbtu. Ker dobivajo česar iščejo, so razžaljeni in kar tramom* letajo k župana, ki
tudi ni iznašal smodnika, naj jih varuje pred avstrijsko soldatesko. Ta leti hipoma vojaškemu zapovedni-ku tožit vso garnizijo. Ker je pa vojaškim krogom dobro znano, da civilisti začenjajo vedno prepire in se vojaki le branijo, so večinoma vse poti prvega meščana neuspešne. To prepričanje je župan mogel dobiti že sam, zatorej se je napotil v četrtek dne 7. jan. na namestništvo v Trst, kjer je zahteval, naj se to potegne za meščane in naj zahteva, da se vojaki strogo kaznujeji. Vojakom res gre včasih vino v glavo, posebno ker niso navajeni goriških močnih vin, a tudi tedaj ne napadajo, ako se jih pušča v miru.
ŠTAJERSKE NOVICE.
3000 kron so nabrali mariborski Nemci "Schillerjevega narodnega dneva" za "zatirane spodnještajer-ske in kranjske Nemce".
BALKANSKE NOVICE.
Srbska skupščina. Beligrad, 2. januarja. Naprednjak Stojan Novako-v!č, radikalec Stojan Protič, mlado-radikalec Ljuba Stojanovič in tovariši so stavili vladi sledečo interpelacijo :
1.	Kaj je storila srbska vlada pri velesilah za pravice srbskega naroda in je-li nade. da se priznajo potrebe Srbije in Črnegore za razvoj njene popolne samostalnosti? „
2.	Ker je mednarodni položaj Bosne in Hercegovine odločilnega upli-va za politično in gospodarsko življenje Srbije in Črnegore, je-li srbska vlada storila pri velevlastih korake, da se izpolni želja bosanskega in hercegovskega prebivalstva po avtonomiji in samostojni upravi teh dežel pod snvereniteto sultana in rancije velesil?
3.	Si je li zagotovila srbska vlada opravičeno udeležbo Srbije na konferenci velesil, da z&more srbski narod po svojih delegatih pojasniti srbske zahteve, brez izpolnitve kterih ne more obstojati, ter potemtakem sporočiti, česa da pričakuje od konference po pravici in po mednarodnem pravu?
Nato je skupščina ^rsprejela zakonsko predlogo glede podaljšanja proračunskega provizorija za 1908 I in za tekoče leto. Potem je povzel : besedo minister za zunanje stvari Milovanovič ter izjavil, da so bile I pravice srbskega naroda vsled anek-I sije težko kršene. Omendl je sporazum. ki se je glede tega vprašanja dosegel - Črn o goro. Doeim je Rusija osvobodila balkanske narode, je se-laj prvi korak Avstro - Ojrrske na Balkanu podjarmljenje dveh slovanskih držav. Tedaj je treba proti Avstro - Oirrski praviti protutežje ter jej zapreti pot do Egejskega morja. Treba, da Avstro _ Ogrska preneha biti balkanska država. Zboljšanje razmer, ustvarjenih od berolinskesra kongresa, je možno doseči le, ako dobita Bosna in Hercegovina popolno ali vsaj polovično suvereniteto pod kontrolo Evrope. — Prfvne meje med Avstro - Ogrsko in Balkanom mora ostati Sava in Donava.
Ako Avstro - Ogrska izpolni svojo misijo, da napravi zvezo germanskega naroda z romanskimi in slovanskimi narodi, potem bi se balkanske države mogle zbrati okolu nje, ne pa pko bofce uporabljati silo.
Ta sloga zamore vladati, čim smatra Avstro - Ogrska svoje dosedanje meje kakor definitivne. Minister je konečno prosil, naj skupščina izreče vladi zaupanje. (Ponovna viharna pohvala in ploskanje pri mladoradi-kalcih in naprednjakih, ostem t at i vno molčanje pri staroradikalcih. Narodnjaki so bili skoraj vsi odsotni).
Bolgarija. Sofija, 5. jan. Veliki vezir je dal vprašati pri bolgarski vladi, ako je pripravljena poslati v Carigrad ministra Lapčeva, ki bi nadaljeval pogajanja. — Bolgarska vlada ni še odgovorila.
— Bolgarski proračun prihodnjega leta nakazuje carju en milijon levov civilne liste, prestolonasledniku 200.000, carici 50.000 levov.
Napadi na kralja Petra. Beligraj-ska "Otačbina" je prinesla zelo oster članek proti kralju Petru, v kterem ga poživlja, da odstopi s prestolja in zapusti deželo. Na koncu članka je apel na skupščino, naj ona v interesu srbskega naroda in njegove bodočnosti stopi pred kralja in mu reče v lice: Kralj, ti nisi sposoben vladati te dežele. Pusti krono, prestolje in deželo dobrovoljno, da ne upotrebimo sile. — Urednik "O-tačbine" je tožen radi veleizdaje.
RAZNOTEROSTI.
Mošejo za bosanske muslimane, zlasti trgovce in vojake, ki bivaju na Dunaju, je sklenil zgraditi dr. Lueger in se bo tozadevni predlog v občinskem svetu dunajskem v kratkem stavil. Dr. Lueger je to v svojem pomenljivem nagovoru na banketu v čast muslimanski deputaciji iz Bosne slovesno obljubil v znanem prisrčnem tonu: "Jaz hočem na Dunaja v znamenje našega prijateljstva dati sezidati mošejo (Viharni živio - klici), da bo vsak moslim, ki pride na Dunaj, mogel svojim verskim dolžnostim prav zadostiti. Saj vsi molimo enega Boga, ta tako, oni drugače. Vsi pa to hočemo, da moremo moliti in to naj bo tudi muslimanom na D una jo mogoče. Ne vem, kdaj se bo ta ideja vdejstvila, toda mošeja se bo zidala v spomin vašega obiska na Dunaju in poklonitve, ki \ ste jo storili cesarju v teh težkih časih."
Sploh je dunajski občinski svet SOčlansko muslimansko depntacijo na Dunaju sprejel tako slovesno in prisrčno, da dozdaj skoro nobene de-putacije tako. Med depntacijo so tudi nekteri zastopniki katoliških Hrvatov in voditelja srbske samostalne strankje dr. Drmitrijevič in pop Jo-kanovi-6.
Avstrijska vlada predložila je parlamentu obljubljeni zakonski načrt o socijalnem zavarovanju. To je načrt za največje zakonodajniško delo, ki je bilo dosedaj izdelano na polja socijalnega zavarovanja delavcev (bolniškega zavarovanja in zavarovanja proti nezgodam), nadalje zavarovanje oremoglih delavcev in končno starostno zavarovanje delavcev in samostojnih oseb (malih posestnikov, malih obrtnikov in kupče-valcev na drobno). Za vse te stroke socijalnega zavarovanja se postavi skladen organizem, kakršen v ^ enaki enotnosti še ni bil ustvarjen v i nobeni državi. Tako zavarovanje priteguje torej ti^te, ki so zmožni kaj pridobiti, za tiste, ki so nezmožni kaj pridobiti, in mlajše in starejše. Pomen državnega prispevka pa je iskati v tem, da se ž njim prevali del rizika na rame občnosti in da se nadalje plača bistven prispevek k prispevku iz davčnih novcev tistih, ki zaradi svoje večje posesti in dohodka niso zavarovani, torej niso deležni koristi zakona. S tem, da se na ta način imovitejši pritegujejo k prispevanju za starostno zavarovanje in zavarovanje za onemoglost, se v veliki meri pospešuje socijalno znaČenje. Skrb zakona se razteza na bolniško zavarovanje in zavarovanje proti nezgodam, potem pri delavcih na zavarovanje zoper onemoglost ia pri delavcih ter samostojnih osebah za starostno zavarovanje. V zakona se potemtakem enotno »dro-
žo.i e celo socijalno zavarovanje, kakor ustreza to njegovemu značaju socijalne varstvene uredbe. V obče bo vse tiste, ki zaradi nizkega dohodka niso v stana s prihranki skrbeti za svojo starost, pritegniti k zavarovanju, vseeno, ali gospodarijo kakor samostojne ali nesamostojne osebe.
"Siidmarka" je najnevarnejše bojno drutšvo, kar jih imajo Nemci. To društvo dela že mnogo let na gospodarsko uničenje slovenskega naroda in čim več bo imelo sredstev, toliko laglje bo vodilo boj zoper nas. Zdaj je to društvo izdalo bloke, e kterimi si pridobiva novih sredstev. Med nemškim dijaštvom na dunajskih visokih šolah se prodajajo listki teh blokov z največjo živahnostjo, a tudi meščanstvo sega pridno po njih. "20 Heller fiir die Siid-mark anlasslich der Laibacher Ereignisse", je tiskano na teh listkih.
ZAHVALA IN PRIPOROČILO.
Pri tvrdki Dergance-Widetich Co. v Denverju, Colo., sem nedavno kupil uro, s ktero bjm prav zadovoljen, Ker bi rad, da se rojaki, kteri kaj sličnega, zlatih in srebrnih ur itd. potrebujejo, na domačo tvrdko obra čajo, kjer bodo točno in pošteno postrežem, zato sem napisal te vrste l Pozdrav vsem Slovencem po Ameriki!
~ Fran Terček, East Palestine, O.
^Jpr
W V
(Oa
VOTA, kura T kakovosti aadkrilj* jejo v* draga amarišk
ftadaše viae (Conoord) po 60 oenftoT galono; Me tawba) po 70 eantor ploaa KAJMAirjfts NAROČILO ZA TOFO JX KO SALOM. BRXNJXVEO, aa kterega portiral brinje ia Kranjeka, velja IS steklenic sedaj $13.00. TWOTTK+ VSO |1M galona. DROfclVXK $2.71 galona. —. Najmanje poeode njeso galona. Naročilom je prOoftM Za obila naroftla ee priporeše JOKU wwaww^
Bratom Slovencem naznanjamo, da je Slovensko Tflrn rtiOm _ ktero stoji pod ravnateljstvom zdravnika Dr-. E. J. Thompsona radi preozkih p ros torij preselilo svoje pisarne iz 334 West 27 ti Street t mocmo večja prostonje in sicer na 3-42 W. 26th St. Ti prostori sa na mumoderolil na in urejeni in v njih se nahajajo vse zdravniške priprave, ktere mo pri xdrav-Uenju potrebne. Radi tega se obrnite vi vsi, kteri bolujete na kterajkoK hnkuiii Slo vensko zdravile, ker tu se vam garantira, da »e vas oadravi popolnoma. Vsa svoja pisma adreairajte tako:
Slovensko zdravišče. Or. J. E. Thompson, West 26th St.,	New York, N. Y.
Kretanje parnikov.
Sledeči parniki odplujejo iz New Yorka :
V TRST faTstre-ameriika proga):
6 febr........ Martha Waahingtoa
17 februarja................ Aliee
24 marca...... Martha Washington
V ANTWERPEN Oted Star Line):
27 jaaaaija............ Vaderiaad
3 februarja............ Kroonland
10 februarja.............. Zee land
17 febrnazja............. S ami and
24 februarja.............. Finland
3 marea................ Vaderland
6 marca............... KJroonland
13 mar<ca..............
20 marea..............
marea................. Finland
V HATkl (francoska progah: 28 januarja.......... La
4. februarja .........La Gaaeogne.
II febrnarja.......... La BnvtafM
18 februarja.......... Le Proveoe«
25 februarja............ La Sarote
4 marca................ La Savote
11 marea............ La Breta^e
18 marea............ La Proveaea
25
La Barsie
27
ŽENITNA PONUDBA.
Mladenič star 24 let želi se sezna niti s Slovenko v starosti do 22 let, ktera razume vsaj nekoliko angleško. Službo imam dobro in stalno ter nameravam v kratkem na svoje pričeti. Pisma in slike pošljite na:
Joseph Škrabe, 200 Jefferson St., Brooklyn, N. T.
* (25-26—1)
Iščem JOSIPA TEVŽA, doma iz Kraš (Šmartno) pri Gornjem gradu na Štajerskem. V stari domovini zapušča ženo in dve hčerki, kterim že ni pisal jedno leto in pol. Zatorej prosim naše rojake, če kdo ve za njegov sedanji naslov, naj mi ga naznani, hvaležen mu bom zelo, ali pa naj se sam javi na naslov: Lukas Hren, Ravensdale, Wash.	(22, 25 & 27—1)
Kje je FRAN BEDENK, doma is Čemuč pri Ljubljani t Zanj bi rad zvedel njegov bratranec Fran Ker-šič. Ako kdo rojakov ve za njegov naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti, ali pa naj se mi sam javi. Frank Keršič, 708 South 10th St.. Minneapolis, Minn. (23-27—1)
Kje je ANTON BEČIČ, doma iz Be-ča, občina Bosiljev, Hrvatska t Za njega bi rad zvedel brat njegove žene. Pred leto dnij sva bila skupaj v Wheelingu. Slišal sem, da je bil nekaj časa v Virginiji, W. Va. Ker sem bral, da je bila katastrofa v rudnikih, bi rad zvedel, če je še živ. Cenjene rojake prosim, če kdo ve sa njegov naslov, da mi ga naznani, hvaležen mu bo-dem zelo! — Josph Kralj, Box 226, Farmington, W. Va. (22-28—1)
Pozor Rojaki!
Novoiznajdeno garantirano mazilo s> pleSaste in goiobradoe, od katerega v < tednih lepi lasie, brki in brada ipopoi noma zrastejo I Revmatisem ali trganji v nogah, rokah in ■ krilu Vam po polnoma odstranim. Potne noge, kur ]e očesa, bradovice in ozeblino Vac v 3 dneh popolnoma odstranim, dal ji to resnica se iamči $600. Upraiajte st pri —
Jakob Waheie,
P. O. Box 69 CLBVBUAND, OUiC
De Hamburga.)
(Hamburg Am. Line.J
23 januarja.............. Patricia
Zeeland 30 januaija......President Timu*!«
Samland 6 feb..........Kaia. Aug. Victoria
13 februarja...... Graf Waldereee
V SOUTHAMPTON	*eh™Ti*...... Prerident Or^
27 februarja............. Amerika
'(American Line):	6 marca.................. Patricia
30 januarja............ New York 11	............. Deuteehland
6 februarja.............. St. Lowia 13
marca........ President Lineob
13 februarja......... Philadelphia 20 m®rca...... Kaia. Aug. Victoria
20 februarja............. St Parni j 27 1Barca.......... Graf Waldeieee
27 februarja............ New Torki
6 marca................ St. Louis|	(White Star line):
13 maW!a............. Philadelphia1 3 februarja.............. Adrfati.
St. Paul 19 februarja............ Majeatie
marca..............
marca.............. New York
V BREMEN
(severonemiki Lloyd):
28 januarja............. Chemnitz
2 februarja....... Kaiser Wilh. H
4 februarja............... Neekar
14 januarja.......... Brandenburg
16 februarja...... Kronpr. Ceeilie
18 februarja............... Zieten
. 23 feb...... Prim Friedriek Wilh.
2 marca............ TT»U, Wilh. II
11 marca............... Oneieenau
23 marea.......... Kronpr. Ceeilie
25 marca................... Zieten
30 marea----Kaia. Wilh. der Crro—e
17 februarja.............. Oceani«
24 februarja............. Teutonic
3 marca................ Adriatic
10 marca................ Majestic
17 marca................. Oceanic
24 marca................ Teutonic
31 marca................. Adriatic
Do Rottcrdama. (Holland Am line.)
2 februarja.............. Noordaca
16 februarja............. Ryndasa
2 februarja........... Stateudam
9 marca.............. Noordaa
23 marca................ Ryndaa
30 marca......... New Amsterdam
(Ponatis iz "Glas Naroda").
I.	knjiga:
Po puščavi.
0 •>-- ■C	- .
II.	knjiga:
Po divjem iKurdistariS
je dobiti in sicer:
vsak zvezek po 60c. s pošto vred.
Obsdva zvezka $1.
Prvi zvezek obseza 302 strani, druei os 300 strani.
SLOVENIC PUBLISHING CO,
82 Cortlandt St., New York. N. 1
MARKO KOFALT,
644 A 846 So. 2nd Street, STEBLTON, PENNA.
Pripoi-oča se Slovencem in Hrvatom * bteeltonu in okolici za izdelovanje knD-nih pogodb, pooblastil ali polnomo« (Vollmacht^ in drugih v oot.r.kJ posel »padajočih stvari, ktere toino in poccni izvršujem.
Dalje prodajem parobrodne listke sa v stan kraj za vse bolj Je parnike in paro-bradne proge ter pošiljam deaarje vstaro domovino po najniiji ceni.
Mr. MARKO KOFALT je naS zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo.	"GLAS NARODA".
I
I
AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA
(preje bratje Cosulich.)
-as Najpripravnejsa in najcenejša parobrodna črta za Slovence In Hrvate, sv-
Slovencem in Hrvatom pri-porotanvsvoj
SALOON
v obilen poset. Točim vedno sveže pivo, dobra vina in whiskey ter
imam v zalogi zelo fine
Hmodkc.
Rojakom pošiljam denar*
Jo v staro domovino bitro :n poceni.
Pobiram naročnino sa ~*GJas Naroda". V zvezi sem z gg. Frank Sakser Co. v New Yorkn.
2 velespoitovaniem

Novi parni k na dva vijaka "Maktiia Washing n".
KJSGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM rV kHK ..
v ei apodaj navedeni novi parobrodlT na dva rijaka imajo bresiifinl f/; braojav:
AlilCB, IjAUKA, MARTHA WASHINGTON, | ABGHNTINiv.
v meeefrtk maju ln Jmlfti se hod ere •goraj awtincffl« brodo^B pri-Infill fti tn-dfiisiion potatSk* J
Cm VBžnlb listkov Iz NEW YORKA za III. razred so de:
TESTA
LJUBICAM.

>t 28.60
ZAQBBBA.... KABLOVCA,.
.........................................
.....................................
IL RAZRED do TRSTA all RBJKR................$50.00, «6.00 1. »60.0»
Pkdpi Bros* & Co., Gen. Agents,
2 Washington Street, NE* \ORft


JI
r
V padi&ahovej senci.
L E
TRETJA KNJIGA. IX BAGDADA V 8TAMBUL.
leborao! Najbrž sta šla po dragotine in zlatnino! Jaz moram za Od krčmarice. še poizvem, da sta odšla šele pred kratkim časom. Tudi peterem, da je bil pred njima tudi Omar v kremi in je takoj za obe-nm odiel. Maščevalec je bil torej takoj za morilcem. Za jaham konja in ditjsze proti Galati. V temnih ulicah tega mestnega dela kar mrgoli vojakov, snornarjev, krošnjarjev in barantačev, težakov, usiljivih Čifutov ia dragih oseb, da se človek le težko premika po ulicah med toliko gnječo.
G a ječa pa postane še večja, ko se približam galatskemu stolpu. Primerita »e je moralo nekaj izvanrednega, ker množica se je drenjala in prerivala kot na sodnji dan. Oddam torej konja lastniku, ki je hodil za meoej, mu plačam in -topim bližje, da poizvem o vzroku ljudske vzruja-riusti. Neki Turčin. ki se je l>aš izvil iz gnječe, mi razloži:
"Dva t,ta šia na galerijo na stolpu in sta padla na tla; sedaj pa ležita z razbitimi glavami na tleh."
Ta me pograbi strah. Omar je šel za obema možema; kaj če se je ■godila aesreča?
Orenjam se torej z vso silo in s-urovostjo naprej; seveda sem dubil tudi ja« cnarsikteri sunek in udarec med rebra ali po glavi, vendar že v kratkem sem popolnoma v ospredju, kjer opazim na tleh dvoje razbitih trupedj, kterih pogled je bil grozen. Galerija galat*kega stolpa je visoka kakih 140 čevljev, in lahko si naislite, kako -e pobije človek, ki pade iz take visočine! Omarja ni med njimi, kar opazim na prvi pogled. Obraz enega je bil nepoškodovan, in takoj spoznam v njem onega Aleksandra Ko-letisa, ki smo ga ujeli pri Iladedinih in je pozneje pobegnil. (Glej prvo knjigo, stran 205.) Toda kdo je drugi T Njega ni bilo mogoče spoznati. Prestati je moral grozno smrt, kakor mi je pripovedoval nekdo izmed mooeioe, ki je bil priča vsega prizora. Med padcem se mu je namreč posrečilo poprijeti >e nekega klina v stolpu; toda komaj se je držal minuto, je is padel na tla. Nehote pogledam njegove roke.' Ah, čez roko opazim ura z aoeem; mož se ni ponesrečil, temveč nekdo ga je sunil s stolpove galerije. Kje je Omar? Pridrenjam se torej do stolpa; bakšiš, ki ga po-daei strežniku, mi podeli dovoljenje, da vstopim. V vsej naglici drvim po etopejioah do petega nadstropja, kjer se nahaja kavarna, V kavarni je ssbm eatakar, a nobenega gosta. Hitim še naprej do galerije; po kratkem pregledu opazim na tleh več kapljic krvi. Pred no sta bili trupli vrženi aeradol, se je tu vršil boj. Boj v taki visočini, in sicer, kakor sem 6lutM, dve proti enemu! Grozno! Ne da se zamudim v kavarni, stopim zopet eevsdol ter hitim domov. Prvega srečam starega Jakuba, kterega obrae se je svetil samega zadovoljstva. Objame me in reče:
"Hmir, veseli se z menoj: ukradena zlatnina mi je vrnjena!"
"Nemogoče!" odvrnem.
''Is vendar je res."
"In kje si jo dobil?"
"Tvoj prijatelj Omar ni; jo je prinesel."
"Kje jo je on dobil?"
"Ne vem. Izročil mi je zavoj, nakar je odšel v svojo sobo v vrtni hiši, kjer se je zaprl. Odpreti neče nikomur."
Pri vratih vrtne bi-iee stoji Tlalrf. Ko me zagleda, stopi k meni in ^ašepeče na uho:
Maflej v Štambulu na vrsto. Pri njegovem založniku Galingrčju v Skadru so že zaceli. Takoj moramo pisati ter svariti Hnlama v Drinopolju in Galingržje v Skadru."
"Pisati?" reče Isla. "Pismo ne pomaga dosti; sami moramo jahati v Drinopolje in sicer takoj, da dobimo Barud el Amacata v pest. Efendi, ali greš z menoj?"
"Da," odvrnem. "V Drinopolje grem rad, ker je ob potu v mojo domovino."
"Zakaj se ti tako mudi domov?"
"Ker sem že dalj časa na potovanju, kakor sem sklenil''
"In kdaj odpotujemo?" vpraša Isla, ktere mu se je neznansko mudilo.
"Takoj!" odvrne Ozko, oče Zenice. "Kar strpeti ne morem, dokler ne dobim roparja svoje hčerke v pest."
"Jaz pa mislim, da se moramo še nekoliko poprej pripraviti," pripomnim. "Če odpotujemo jutri na vse zgodaj, je še dovolj časa. Jahamo ali se peljemo?"
"Jahamo!" reče Maflej.
"In kdo gre na pot?"
"Jaz, jaz, jaz, jaz!" kričijo vsi hkrati.

*
* 82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
Podružnica
6104 ST. CLAIR AVE. IN. E., CLEVELAND, Ow
?
■9
(Dab*
Cenik: knjig,
katere se dobe v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY,
82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, IN. V
DUŠNA PAŠA (spisal Sko? Fr. Be-, DOMAČI ZDRVHTK PO KSiMV, raga,) platno, rodeča obran 76o_
broširana 60e. JEZUS IX MAHU A, vezeno v stane-kost $1.50, fino vezano ▼ $2.00, vezano v platno 76o. KLJUČ NEBEŠKIH YEAT,
v slonokoet |1M "M" A T J DUHOVNI ZAKLAD,
kaj <e j<- zgodi t^ne izpira."
7. Abrahini-mamuriei
Omar ben Sadek je pri.šel domov ve.s krvav.
n ira je vrgel iz sralatskega
Seveda t- tein ne ^me!!^ 2ovo~
Sedaj si pa
"Srečat
stolpa."	-
"Mašalah, ali je re-?"
'•'Samo slutim, vendar bo najbrž res. riti. Molči tudi ti!"
Odidem pr-.ti Omaijevim vratom, potrkam in povem svoje ime. Omar takoj odpre in posti tudi ITalefa v sobo. Ne da bi ga vprašal, začne pripovedovati, kaj se je zgodilo.	;
Bil je v Koleti-ovi krčmi, kamor je >premi: zdravnika k ranjencu ter je v krčmi opazil tudi Abrahim-mamurja v pogovoru z Aleksandrom Koletis. ne da bi ju spoznal. Slučajno jc slikal nekaj besed njih pogovora in postal pozoren. Vstal je in odšel ven, toda vrnil se je skozi druga vrata v sosednjo sobo, kjer ob steni prisluškoval nadaljnemu pogovoru. Govorila >ta o dragocenostih iz Damaska, ktere hočeta dobiti v stolpu, kjer je bil eden Abrahimovih , ljudij stražnik. Omarju sem že pripovedoval o tatvini v Damasku; ko je pa slišal ?edaj v krčmi pogovor o tej tatvini, je takoj pravilno slutil, da ima tatu pred -eboj. X a dalj ni pogovor ( ga je prepričal, da jc njegova slutnja resnična, ker je Abrahim tudi pripovedoval kako je včeraj skočil v morje, da se reši preganjalcev. Ko je bil pogovor dokončan, je vrnil nazaj v njih sobo in sklenil, da uba lopova zasleduje. In r. s. ko -ta odšla i/, krčme, jima je tajno .sledil. A* pritličju stolpa sta se dalj ča-a zamudila, nato pa se podala po stopnjicah. Omar za njima. V kavarni sta Abrahim-mamur in Aleksander Koletis spila vsak čašico kave, nakar -ta se podala na galerijo, kamor jima je sledil tudi Omar, nakar sta ga ga zagledala.
'■Kaj iščeš tukaj:" ga vpraša Abrahim-mamur. "Ali nisi bil pravkar v Koletisovi krčmi?"
"Kaj tebe briga!" odvrne Omar.
"Kaj naju hočeš morda izdati, pe?!" je zasikal Abrahim.
Ta psovka je Omarja neizrečeno razžalila, ker se je spomnil, da je svoboden Arabec in polastila se ga je ogromna jeza.
"Da, posiušal sem vajin razgovor!" reče odkritosrčno. "Ti si Abra-him-mamur, dekličji ropar in tat zlatnine, kterega brlog smo včeraj raz-djali. Maščevanje je blizu. Pozdravljam te od emirja iz Frankistana, ki ti je Gieelo odvzel in te pregnal iz Damaska. Tvoja ura je prišla!"
Abrahim je skoro okamenel; to priliko je Omar porabil in ga bliskoma vrgel raz galerijo. Koletis pa je zakričal in potegnil bodalo. Borila sta se samo en trenutek. Omar je dobil lahek sunljaj na vrat m t<» ga je še bolj razburilo: tudi Ki de tisa je \ kratkem zagnal čez ograjo galerije. Tu je opazil Omar. da >e j«' A brali kn z eno roko poprijel nekega klina ob stolpu: takoj je pristopil k njemu in mu odrezal roko. da je truplo padlo iz visočine na tla.
To vse se je zgodilo tako hitro, da se ne more povedati. Omar je v naglici pobral še zlatnino, ktero -sta lopova prinesla na vrh stolpa in pobegnil. Dasi se je okoli obeh trupelj namah nabralo številno ljudij. vendar je srečno odnesel pete.
Vse to je pripovedoval s tako priprostim glasom kot bi ubil muho, ki ga nadleguje. Tudi mene vsa zadeva ni mnogo brigala; O uarju zave-žem rane. potem ga pa vzamem s seboj k Maflfeju in Jakubu, ki, ko tudi njim i>ov<e ves dogodek, takoj odbite na lice mesta. Vrneta se šele čez dalj ra-a in sporočita, da ~o trupli prenesli v pritličje* stolpa. Nihče ne pozna mrtvecev in tudi oba trgovca :ti>la izdala, da jima je sploh kaj
znano o vsem dogodku.	•
• Eden izmed glavnih rokovnjaeev, ktere smo zasledovali, j** torej prejel zasluženo kazen. Pre->stajala >ta nam še «»ba Amazata. kterih eden je mrrabil in prodal Zenico v sužnjost Abrahimu in drugi umoril francoskega trgovca v puščavi ter ustrelil Omarjevega očeta.
"Alahu je znano, če nam pridejo kdaj v roke!?' reče stari Maflej.
"Vam zadostuje -amo Barud el Amasat, ki je ugrabil in prodal de-klioo; drari vam I»i >tonil ničesar zalega. mi obljubite, da ga izročite sodnikn. tedaj ga vam izročim."
Slednje besede vzbudijo novo začudenje. Vpraševali so nie. vendar ostanem trden, dokler mi ne obljubijo, kar sem zahteval. Nato pa jim povem. kar sem se pogovarjal z detviSem v samostanu.
Komaj sem končal, že plane Jakub kvišku in vzklikne:
" Alah kerim! Meni se dozdeva, kaj lopovi nameravajo. Sklenili so, da TKtičijo vso našo d rum no. ker je Isla Abrahimu od vnel Zenico. Najprvo so hoteli mene popolnoma okrasti, ker se jim ni posrečilo; sedaj so obrnili »tojo pozornost na naie sorodnike ▼ Drinopolju, nakar pride morda
zlata obreza 90c.
NEBEŠKE ISKRICE, ■o 60«
OTROŠKA PCKBOŽNOST,
RAJSKE GLASOVI, 40s.
SKRBI ZA DUŠO, zlata obreza fino vezana $1.25.
BRCE JEflOBOVO, rm. Ma
SV. ROŽNI VENEC,
SV. URA, riaie
mM.
VRTEC NEHE&KI, pUta« 70s., sfte-ookoet inet. $140.
UČEI MfJIGR
ABECEDNIK NEMŠKI, 25c.
ABECEDNIK SLOVf^SKI, veeee aoe.
AHNOV NEMŠKO — ANGLEŠKI TOLMAČ, 60a.
ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA. 40c.
B LE I WE IS KUHARICA, fino vezana $1.80.
ČETRTO BERILO, 40©.
Dimnik: BESEDNJAK SLOVENSKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA 90c.	i
EVANGELIJ, rezan 50e.
GRUNDRISS DER SLOVENI-SCHEN SPRACHE. vezan $1.26.
HRVATSKO — ANGLEŠKI RAZGOVORI, veliki 40c, mali 30c.
HITRI RAČUN AR, 40c.
KATEKIZEM mali 15e, veHki 40e.
NAVODILO KAKO SE P06TANF DRŽAVLJAN ZJEDIN. DRŽAV. 5e.
NAVODILO ZA SPISOV ANJE RAZNIH PISEM, ne vez. 76c.
DOMA IN NA TUJEM, 20 et DVE ČUDOPOUTI PRAVLJICI, 80 eL
ELIZABETA, 90a
ENO LEPO MED JmUMMC^ tta.
ENO URO DOKTOR, ialoigra, 20c. mKATiffif ramuiiaagT ^
KBT| na.
EVBTAHJJA, Ifle. FABIOLA. m*. GENERAL LiUDOV, flBa. GEORGE STEPHENBOOT, dk «e-
GOLOBČEK IN KANARČEK, 15«. GOG5DOVNIK, 1	70s.
GRIZELDA, 10* ORQF RADECKI, Me.
GROFICA BERAČICA, 100 zveskov
skupaj $6.50. H3LDEGAIRDA, aOe. HEDVIGA'
Hvstiijskl denar
kupujemo in prodajamo po dnevnem kurzu. Ako potuješ v staro domovino in imaš večje svote denarja ali draft, isto lahko pri nas zmenjaS in kupiš ček za ljubljansko kreditno banko. Ta ti ček "takoj izplača, nemore ti ga nihče vkrasti, ker njemu ne bo plačan. Imašli iz stare domovine kaj denarjev sem dobiti, piši svojcem, da vplačajo r Ljubljansko kreditno banko in mi potem izplačamo.
Ne prezreti!
Imateli v staro domovino koma kako pooblastilo poslati, obrnite se na nas, mi vam ceno in brzo postrežemo, in pooblastila bodo pravilno narejena. Ako želi kte« vojak biti oproščen od orožnih vaj in preglednih zborov, (Kontrolsversammlung) naj se obrne na nas in pošlje svojo vojaško knjižico, mi mu preskrbimo, da ne bo imel sitnosti, ko se domu vrne.
m si namenjen
NEVE-
BANDTPOVA STA, 30*. HIRLANDA,
IVAN RESNICOLJUB. 90« IZANAMI, mala Japonka, 20a. IZDAJALCA DOMOVINE, 20a
IZGUBLJENA SREČA, 20«. IZIDOR, pobožni kmet, 20e.* IZLET V CARIGRAD, 40c. JAMA NAD DOBRUSO, 20e. JAROMTL.
JURČIČEVI SPISI, 11
mettno vezano, vsak svesak tl.00.
KAKO JE IZGINIL GOZD, 20c. KAKO POSTANEadO STARI. 40e KAR BOG STORI JE VSE PRAV
15e.
TTNEZ ČRNI .TURU. 20e. KOSI ZLATE JAGODE, Me. KRVNA OS VET A, 15c. LAŽNIVI KLUKEC, 20c. MAKSTMHJAN L, cesar mefa&es-ski, 30c.
MALA PESMARICA, 30*. MALI VITEZ, 3 zvezki skupaj «2.2f MAT,T SVEZNALEC, 20c. MARTJA, HČI POLKOVA, 90s.
V ^
&
V *
ženo, otroke, ali pa sorod nike, ter prijatelje v Ameriko vzeti, potrebuješ Človeka, kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni se zanesljivo na nas, ker bodeŠ najpošteneje in najbolje postrežem Mi zastopamo vse bolje parobrodne družbe in prodajamo vožnje listke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, podučimo rojake za potovanje in oskrbimo vse potrebno tako, da nimajo nobenih zaprek. Na naselniškem uradu (Ellis Island) služitno jim vedno v najboljšo pomoč.
Denarje pošiljamo
na vse kraje sveta najhitreje in najceneje. Vsaka de-J, narna pošiljatev po nas poslana pride v stari kraj v io
.	_	__do 12 dneh; vse vsote izplačuje za nas c. k. poštna
hranilnica. Nikdar se še ni čulo, da bi denarji ne prišli na določeno mesto, kar se dandanes tisočkrat čuje od drugih. Posredujemo denarne uloge ter jih nalagamo v zanesljive hranilnice ali posojilnice po 4 in 4>4 odstotkov obresti. Vsak uložnik dobi izvirno hranilno knjižico. Obrctt; teko o«i dneva uloge. Izplačujemo uloge na hranilne knjižice in dajemo posojila na nje.
Ilaino za rojake,
ki nameravajo potovati v staro domovino z dobrimi in brzimi poštnimi parniki- Vsakdo naj si izbere jednega _	izmed onih parnikov, kteri so označeni v listu pod naslo-
vom "Kretanje parnikov" in naj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parnika in dan odhoda, da mu moremo zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako, da pride en dan pred odhodom parnika v New Yerk. Vsak potujoč rojak naj nam piše ali brzojavi kdai pride v New York in na ktero postajo; naš človek ga pride iskat in vse potrebno ukrene za prtljago ter ga odpelje na parnik, zakar nima potnik nobenih stroškov. Ce kdo dospe v New York ne da bi nam naznanil svojega prihoda, nam lahko iz postaje telefonira po številki 4687 Cortlandt ^jf in takoj po obvestilu pošljemo našega človeka po Vas. Le na ta način se je rojakom, nezmožnim ! ^ angleščine, mogoče izogniti raznih oderuhov iij sleparjev ter nepotrebnih stroškov. Ne uročite £ nikomur niti centa predno niste v naši hiši, ktero vidite tu naslikano. To je zelo važno g za potujoče rojake, ker dandanes preži na vsth postajah in ulicah po New Vorku obikrsleparjev in j 5J Uudi dvomljive vrednosti. Ako žrtvujete par centov za telefon, prihranite dolarje, ker zagotovo j veste, kam pridete in Vas ne'vlove postopači ali vozniki, ki veliko zahtevajo od Vas, a Vas še pro-r dajo brezdušnim oderuhom, kteri speljejo ljudi navadno na slabe parnike. To jc zelo važno in koristno,
f »F
i iK.
•r *
«
*
PODUK SLOVENCEM ki se hoiejo MARJETICA, 50c.
naseliti v Ameriki, 30«.
PRVA NEMŠKA VADNICA, 35c.
ROČNI SLOVENSKO — NEMŠKI SLOVAR 40e.
ROČNI ANGLEŠKO - SLOVENSKI SLOVAR, 30c.
SLOVAR SLOVENSKO — *TEM-ŠKI Janeži$-Bartel, fino vesen $3.00.
SLOVAR NEMŠKO — SLOVENSKI Jan eži^-Bartel nove iadaja,
fino vezan $3.00.
SLOVARČEK PRIUČITI SE NEMŠČINE BREZ UČITELJA, 40c.
SPRETNA KUHARICA, brofepovm-
no 80e.
SPISOVNIK LJUBAVNIH IN tMr NITOVANJSKIH PISEM, 26e.
VOSClLNI LBSTI, 20c.
ZGODBE SV. FTSMA
STARE IN NOVE ZA VERE. BOe.
ZABAVNE
DRUGE
k

IN BAZNE KNJIGE.
\KDREJ HOFER 20e. AVSTRIJSKI JUNAKI, vs* »Os., ne vez. 70c.
AVSTRIJSKA EKSPHDICIJA. 20« BARON TRENK, 20e. BELGRAJSKI BISER, 16e. BENEŠKA VEDEŽEVALKA, 20b. BOŽIČNI DAROVI, lfie. BUCEK V STRAHU, 2Ba. BTTRSKA VOJSKA. *Vs. _ W.TTEK V DREVO VPREtHN VI
rm, lOa.
AR rs TESAR. 36«. "TRNI BRATJE. 90 et.
ČRNI JURIJ, 82 zveskov skupaj
$5.50.
CERKVICA NA WE1AT.T, Mm. CESAR FRAN I06IP, 20a. CESARICA MiBFiAHI CIGANOVA OSVETA
c v BrriNA CVEflEE, ČAS JS SZJLTD. 28e.
DAMA S KAMELJAMI, brožirana $1.00, fino vezana $1JS0.
OAHEHRA, VALA fwiww I,
DETELJICA, življenje trek kranjskih bratci, 20^
ii iniiiiifnir-il ,
MATERINA ŽRTEV. 60c.
MATI BOŽJA Z BLEDA, 10c. MIKLOVA ZALA, 40c. MIR BOŽJI. $1.00. MIRKO POŠTEN J AKO VIČ, MLADI SAMOTAR, 15c. MLINARJEV JANEZ, 40C: MONTE CHRISTO, svetovna knjižica. 2 knjigi fino vez. skupaj $4.50. MRTVI GOSTAČ, 20c. MUČENTKI, A. A&ere, sl««aatat vez. $2.00.
NA INDIJSKIH OTOCDB, 26e. NAJDENČEK, 20e. NA PRERIJI, 20e. NARODNE PESMI, Žirovnik, S eve
zki, vez. vsak po 60c. NARODNE PRIPOVEDKE, S evee
ki, vsak po 20e. NASELJENCI, Wm. NASELNEKOVA Hft. 20«. SAŠ DOM. Zbirka povwti 20e.
NA VAIX>VIH JUŽNEOA MORJA
15e.	,
NEDOLŽNOST PR EG AJ ANA D»
POVELICANA, 20s. NEZGODA NA P ALA V ANU, 20c. NIKOLAJ ZRXNJSK3, 20e. OB TIHIH "STSČERIH, fino vezano, $2.00.
OB ZORI, 70e.	v
ODKRITJE AMERIKE, 40c.
PAVI TKA. 2fte.
^ESMARTCA "GLAZWF3NE MATI
CE" fino vsaene $lA0e POTOVANJE V LTLIPUT, 20c. POSLEDNJI MOHIKANBC. 20e PRAVLJICE (Majar,) 20e PRED NEVIHTO, ^Oe. PREGOVORI. PRILIKE. IB 80s.
PRI SEVERNIH SLOVANIH, 20» PRINC EVGEN, 20e. PRIPOVEDKE,, 3 siseki pe 20a. PRST BOŽJI, 16e. POD TURŠKEM JARMOM, 20a. RBPU&l'EV, 20a RIBIČEV S1F, lie. RiNALDo Koriimi, n«.
RODBINA POLANESKIH, S zvez* $2£0.
! ROKOVNAČI, narodna igra, 40c. j ROPARSKO ŽIVLJENJE, 20c. RUSKA JAPONSKA. VOJSKA, 5
zveskov 75c. SANJE V PODOBAH, male 15c. SENILLA, 16«.
SITA, mala Hindoeteake, S6e. SKOZI ŠIRNO INDUO, Me. ; SLOVENSKI ŠALJTVBC- 3 zvezka pe 20b. SPISJE, 16c.
SPOMINSKI LISTKI IZ AVSTLJ
SKE ZGODOVINE, 25e. STANLEY V AFRIKI, 20e. STEZOSLEDEC, 20b. STO PRIPOVEDK, 20*. STRELEC, 20a. j STRIC TOMOVA EJOCA, 00s. SV. GENOVEFA, 20c. SV. MOTBURGA 20b. SREČOLOVEC, 20c. SVETA NOČ, 16c.
ŠALJIVI JAKA, 2 sv., vsak po 20* ŠALJIVI SLOVENEC, 71«. ŠALJIVI SLOVENEC, 75c. ŠTIRI POVESTI, 20c. TEGETHOF. slavni admiral, 20c. TIMOTEJ IN FILEMON, 20c. TTDNG LING, 20 a. TISOČ IN ENA NOČ, SI >v«ek<n HM
TRI POVESTI GROFA TOLST« J A, 40ea.
TRT JE MUŠKETIRJI, svetovna , knjižica brožirana $2.30, Pno vezana $3.00.
V	DELU JE REftrrgV, 20c. VENČEK PRIPOVBSn, 20e.
V	GORSKEM ZAKOTJU, 20s VOHUN, 80e.
VRTOMTROV PRSTAN, 20e
V	ZARJI MLADOSTI, 20c. WINNETOU, rdeS giH>iBa. tr
11 tAl KL00.
HBTRKA domaČih is>ravtl sa. ZLATA VAB, 25c. ZIjATOROG, $1.25 ZMAJ IZ BOSNE.
Z OGNJEM IN ME<VM, «2.50. ŽENINOV A SHRTVNOST. »V
Gompegnie Senerais iiansenaaiipt
(Francoska parobrodna družba.
hKREKTNA ČRTA DO UAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLIA*
Poštni parniki ao
"La Pro.ence" na dva vijaka. La Savoie" ,s n „ La Lorraine" „ „ „ LaTouraine" 4	,,
La Bretaen:"...............
Ia Gasgogne"..............
...........14,200 ton, »»,«100 koniskib mo<
...........12,UU0 „ 2o,tK>0	%
...........1*2,000 „ 25,000
...........10,0»J0 „ 12,000
.........8,fJ00 „ 9,00<J „
............ 8,000 „ 9,000	w
Glavna Agencija: 19 STATEJSTREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
?araiki edplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. mi< osladne iz pristanišča št, 42 North Eiver, ob Morton St>, K. I
•LA L»RRAMfE
La Gascogne Le Bretegne _ •LA PROVENCE •LA SAVOIE
firniKft 1
M. jem. 1MW »LA TOURAINE
4. febr. 1909. La Bretegne 11. febr. 190J» »LA PROVINCE
la. i*«* »LA SAVOIE M. t»o.	*LA TOURAINE
V'SWMK	'ati:; 1 <; s
DEtB
SJflJQKWEI OV
ZEMLJEVID AVSTRO
veliki 26e.. meH 10e. ZEMLJEVID KRANJSK3I
LE, mah 10c ZBMJWVSO EVROPE. ■
nefi 10*. wmiTJBinr> tAV. 2B mL
OPOMBA. NaroMfom je prilo žiti denarno vrednoet, bodisi v go to vi ni, poitni nakaznici ali poStnfb znamkah. Poštnina je pri vaeh teb eenah še rfteta.
. l C "
M«	Kozrninski,
" Deaoorn Sit.. whl.	Mi,
PLAČAM $50
slal pravega to t baka, uvoženega (importiranrgal ix At- ! •ttij*. Pakeljc 25 gramov debelo rezan stane 8c, Landtaback iste vTste drobneje rezan 30 gramov, pakeljc stane 9c. Kdor želi dobiti tobak za poskuSnjo, naj ta vsak pakeljc priloži 2c več xa poštarino V zalogi imam tudi pravi turiki. bosanski, hercegovinski, macedonski, dalma tinski in ogrski tobak za. cigarete. Pi*it« I po cenik. ANTON LOGAR, 36 E. llQth St., New York.
vsakemu, ktc NARAVNA C A LI F 0 R NI J SKA VINA
remu nc bi po- >
HARMONIKE
bodisi kakortnekoli vrste isdelajem It popravljam po najnitjih cenah, a delr trpežno in zanesliivo. V popravo zanesljivo vsakdo poSljc, ker sem že nac let tekaj v tem poslu in sedaj v m jem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike te raCunam po delu kakorino kdr zahteve brez nadaljnih upralsnj.
JOHN WENZEL, 1017 •2nd Str.. Qm\mmd, O.
NA PRODAJ
Dobro črno in belo vine od 35 do 4f centov galona.
Staro belo ali čmo vine SO centov galona. Reesling 5o centov galona Kdor kupi manj kakor paJoD vina mora sam posodo plačati Drožnik po $2.50 galona. Sladki molt 24 stekl. $5.06 Novo vino od leta 1909 ima posebna nizko ceno. Pri vef jem naročilu dam popust. Z poftovanjem
STEPHEN JAKSE,
Crecfcett C« etra Cesta Ce^ C