Številka 184 IibaJa Tc&ki dan VU tudi ob nedeljah In praznikih «b 5., «b ponedeljkih ib 9. zjutraj Posamične Številke se prodajajo po S n-rfi. (6 stotink) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju, Petru, Sežani, NabreŽini. Sv. Luciji, Tolminu, AjdovSfflni, Postojni, Dornbergu, Solkanu Hd. C EHE OGLASOV ae raćnnajo po vrstah (Široke 73 mm, visoke 2% tom); za trgovine ke in obrtne oglase po 20 stotink; zsl o smrtnice, sahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 50 stot. Za oelase v tekstu lista do 5 vrat 20 K, vsaka na-daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 9 stot. beseda, najmanj pa po 40 stot. — Oglase sprejema Inseratni oddelek uprav« Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". TRST, v soboto 6. julija 1907. Tečaj XXXII. Edinost Glasilo političnega društva „Edinost4 za Primorsko. V edinosti Je moči Naročnina snala za vae leto 34 K« pol leta 12 K, 3 mesece 6 K — na naročbe brez dopoalane naročnine, ae uprava ne ozira, laročiiia la nedeilsro izdanje .Edinosti'stane: celoletio K 5-20, pol leta 2-60 Vsi dopisi naj se po&iljajo na uredništvo lista. Nefrank. van p pisma so ae sprejemajo In rokopisi se ne vrafajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: «1. Glortfo Galattl 18. (Narodni (lomK Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTEFAN GODINA. La^toik konsorcij lista „Edinost". "— Natisnila tiskarna konHorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica GHorgio Galatti it 18. PoStno-hrantlnlČnt račun Bt. - TEL£FOX iU?. 1167. —— Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK". BRZOJAVNE VESTI. Cesar v Iiiu. 1ŠL 5. Danes je šel cesar prvič na lov. Hrvatski delegati. BUDIMPEŠTA 5. Hrvatski delegati so danes nadaljevali razpravo glede njihovega postopanja v hrvatskem saboru. Ukrenili so potrebno za slučaj, ako bi novi ban odgodil sabor, prej nego bi se sešel. Delegati odpotujejo zvečer v Zagreb. Na vseh postajah hrvatskega ozemlja se prirede poslancem ovacije, posebno slovesen vsprejem bo pa v Zagrebu. Glasovi o atentatu na bana Rakod-czaya. BUDIMPEŠTA 5. Danes se je razširjala govorica, da je bil izvršen v Zagrebu atentat na bana Rakodczaya. Govorica je bila pa povsem neosnovana. Ogrska poslanska zbornica. BUDIMPEŠTA 5. Zbornica je na predlog imunitetnega odseka sklenila, da je imunitetna stvar posl. Tuškana končana, ker je posl. Tuškan izjavil, da ni hotel nikakor žaliti predsedstva zbornice. Zakonski načrti glede službene pragmatike in ureditve plač železniških uslužbencev ter druge predloge rešene na včerajšnji spe-cijelni debati so bili vsprejeti v tretjem čitanju. Posl. Eber je potem poročal o sklepnem računu za leto 1903 ter predlagal, naj zbornica vsprejme na znanje poročilo državnega računskega dvora ter mu podeli absolutonjj. Vladi naj se pa naloži, da se prepreči ponavljanje pripetivših se nepravilnosti in anomalij, naj pravočasno stavi potrebne predloge. Poročevalec je nadalje predlagal, naj se izreče graja radi postopanja bivšega minister-skega predsednika Tisza in trgovinskega ministra Hieronymi, ki sta porabila iz blagajne državnih železnic v svrho dispozicij skega fonda — 200.000 kron. Naj se pa nadaljna kazen vzlic težkemu kršenju zakona pregleda, z ozirom na to, ker. je sedanja vlada prevzela nasproti kroni politično odgovornost, da se ministerstvo Fejervary ne postavi pod obtožbo. Posl. Farkas-Nazy je predložil mino-ritetni votum, da se skupni stroški izdani brez odobrenja poslanske zbornice proglasijo nezakonitim. Državni tajnik Popovics se je izjavil proti predlogu Farkas Nazy-ja. Mini-Bterski predsednik dr. AVekerle je izjavil, da ni možno vsprejeti predloga posl. Farkasa, kajti to bi bilo zelo nevarno. Kajti vladi se ne sme po splošni prepovedi vezati rok. Je slučajev, v katerih je vlada prisiljena, da več troši in ne utegne prositi za naknadne kredite. Postopanje vlade v tem slučaju ni nezakonito, ampak odgovarja popolnoma zakonu. Na glasovanju je bil vsprejet predlog poročevalca Eberja, predlog posl. Farkas-Nazy-ja pa odklonjen. Generalni Strajk ponesrečil. RIM 5. (Agen. Štefani). Že nekoliko dni sem štrajkaj o poljski delavci nekega dela pokrajine Ferrara. Prišlo je že do spopadov z delavci, ki so šli na delo in z oblastnijami. Sodne oblastnije so radi tega dale zapreti več voditeljev štrajka. Delavska zbornica v Benetkah je proglasila sinoči generalni Štrajk, ki naj prične danes. Generalni štrajk je pa ponesrečil, na delo niso šli le tobačni delavci in peki. Ker so bile izdane primerne naredbe, za to ne primanjkuje živil, izlasti ne kruha. 3festo ima svoje navadno lice. Prebivalstvo je radi štrajka ogorčeno. Iz francoske zbornice. PARIZ 5. Konservativni posl. Jules de la Fosse je obvestil ministra za unanje stvari, PODLISTEK. VOHUN 105 Amerikanski roman. — Spisal J. F. COOPER. V blaženi sreči je pritiskal na srce svojo krasno nevesto. Gospod Hvarton in teta Ivanka sta brez ugovora privolila v poroko, teta je z največjo naglico pripravila potrebno — in četrt ure pozneje je stal mladi par pred duhovnikom. Fanika je stala uri ravno nasproti in ušel ji je marsikateri plah pogled na njena kazalca. In ravno ko je bil izrekel duhovnik svoj blagoslov, je ura bila devet. Od Har-perja določeni čas je potekel. Težko breme se je odvalilo Faniki s srca. Sveti obred je bil končan, in tu so se odprle duri in na pragu se je prikazal poročnik Mazon. „Major, mi smo pripravnem. Ali naj jezdimo naprej ? Saj nas kmalu dohitite.'( da bo pričetkom današnje seje stavil vprašanje glede potovanja Etiennesa t Nemčijo. Minister je izjavil, da odgovori na to vprašanje. PARIZ 5. Posl. Denys Cochin je inter-peliral ministra za unanje stvari Pichona o francosko-španski pogodbi. Cochin je tudi omenil tajno misijo Etiennesa. Minister za unanje stvari Pichon je odvrnil, da ni Etien~ nes imel nikđar niti oficijelne niti oficiozne misije pri nemški vladi. Francoski poslanik v Berolinu je pooblaščen, da razpravlja o stvareh Francije. Sijajen vsprejem naših rojakov v Nemčiji, je rekel govornik, more le izvrstno delovati na odnošaje med obema državama. (Živahna pohvala na levici). f Kano Fiicher. HEIDELBERG o. V minoli noči je umrl filozof Kuno Fischer v starosti 83 - let. Ekspedicija zaloge karborita. KOLIN 5. Pri Miihlheimu ob Renu je zletela v zrak zaloga karborita. Štirje delavci so bili usmrteni, mnogo jih je bi'o pa ranjenih, med temi trije težko. Dopolnilna parlamentarna volitev na Angleškem. LONDON 5. Na današnji parlamentarni volitvi v volilnem okraju Jarros je bil izvoljen s 4698 glasovi kandidat delavske stranke Curran. Strajk zidarjev. BELFORT 5. Štrajkujoči zidarji so priredili sprevod po mestu, v katerem so nosili zastave z napisom: r Ako podjetniki ne popuste, zapustimo me&to !" Okolu 150 vridarjev je res zapustilo mesto, ki so odšli deloma v Alzacijo, deloma v Švico. Položaj podjetnikov je težaven. Požar. OPAVA 5. Včeraj je v občini Kisselau pri Bielici divjal požar, ki je upepelil 23 hiš in cerkev. Ameriška flota v Tihem Ooeanu. OAKLAND 5. (Kalifornija) (Nem. atl. kabel.) Državni tajnik vojne mornarice, Met-cali', je potrdil poročilo, da odpluje prihodnjo zimo velik del flote Združenih držav v Tihi Ocean. Izjavil je, da nima to potovanje flote z vojaškega stališča nikakega pomena. NEW-JORK 5. (Nem. kab. družba). Iz Oysterbai-ja poročajo, da je tajnik predsednika Roosevelta Love, včeraj na nekem pre-df vanju izjavil, da se bržkone prihodnjo zimo združi flota 16 bojnih ladij, ki bo imela vaje v Tihem, Atlantskem oziroma v Srednjem morju. Razmerje med Združenimi državami in drugimi vlastmi ni bilo še nikdar tako prijateljsko kakor sedaj. Ako poj de flota v Tihi Ocean, nima to nikakega druzega pomena, nego da bo odsotna tri ali štiri mesece. Lovr se je zavaroval proti mnenju, češ, da odide flota v Tihi Ocean, ker je možno, da se pojavijo zapljetljaji z Japonsko. Državni zbor. DUNAJ 5. Početkom seje je predsednik sporočil, da so nemški radikalci spremenili svoje nujne predloge glede razveljave § 14, glede uvedbe dveletne vojaške službe in glede dovolitve kolportaže, dr. Susteršič pa nujni predlog glede spremembe društvenega zakona v navadne predloge. V odgovoru na interpelacijo glede velikanske razlike med ceno živine in ceno mesa je poljedelski minister zagotovil, da ima vlada to dejstvo pred očmi in da si prizadeva osnovati organizatorične naprave za znižanje cen mesa. Minister je izrazil svoje prepričanje, da bode podpirala vlada pri izvedbi tozadev- „Da, da, dragi moj — kar pojdite. Pri prvi postaji se dobimo." Vsi so se odstranili zdaj in pustili novo-poročenca sama, da vzameta slovo. „Zdaj grem pomirjen svojemu bratu naproti," je rekel Dunvud. „O, ako bi ga le mogel pridobiti za našo stvar! Saj je stvar njegove domovine! — Ali čim preje grem, tem preje sem zopet nazaj. Dunvud je objel Faniko poslednji krat, ko je pripeljal njegov sluga v sobo častnika, v katerem je spoznal major enega Vošingtnovih adjutantov. „Major Dunvud," je rekel prišlec po prvem pozdravu, „vrhovni poveljnik Vam pošilja to-le pismo." Nato se je takoj zopet poslovil „radi nujnega službenega opravila." „Ah, kakšen nepričakovan preobrat cele stvari!" je vzkliknil Dunvud, prečitavši pismo. „A razumem... Harper je dobil moje pismo — in njegov vpliv se že kaže!" „Ali imaš kako vest o Henriku.''" je hlastno vprašala Fanika. „Poslušaj sama." „Gospod! Ko prejmete to pismo, zberite svoj nih odredb v to poklicane faktorje. Vlada namerava staviti v proračun za leto 1908 200.000 kron glede povspeševanja aproviza-cijskih odredb. Na interpelacijo posl. Demšarja in tovarišev glede trgovinskih pogodb, ki se jih ima skleniti z balkanskimi državami je poljedelski minister izjavil, da ni po mnnenju vlade smatrati veterinarske konvencije kakor neizogibno potrebni predpogoj za primerno ureditev trgovin sko-pohtiČnih odnošajev. Glede interpelacije posl. Leysa in tovarišev radi še ne objavljenega vinskega zakona je poljedelska minister rekel, da razglasi vlada ta zakon čim prej, tako da stopi v veljavo še na letošnjo jesen. Nato je zbornica razpravljala o nujnem predlogu socijalnih demokratov glede uvedbe splošne in enake volilne pravice za deželne zbore. Utsmeljevaje nujnost je posl. Nemec naglašal potrebo splošne volilne pravice v deželnih zborih in občinah. Posl. grof Sternberg je polemiziral s predgovornikom ter se zavaroval proti razpravljanju vprašanja splošne volilne pravice za deželne zbore v poslanski zbornici, ker bi se s tem kršilo zgodovinske pravice dežel in kraljestev. Posl. Krek je podpiral nujnost predloga, ker je potrebno, da pridejo vsi sloji ljudstva do samouprave. Posl. Starik se je kakor svoboden socijalist izjavil proti nujnosti predloga, ki le zapira pot do realne delavnosti zbornice in ki je le volilni manever socijalnih demokratov. Posl. Redlich in Romanczuk sta se izjavila za splošno in enako volilno pravico v deželnih zborih. Posl. Abrahamovicz je tudi v imenu poljskega kluba izjavil, da je isti pripravljen glasovati tudi za razširjenje volilne pravice v deželnih zborih na širje sloje prebivalstva, vendar pravico o tem sklepati imajo edino le deželni zbori. Potem ko sta bila še izvoljena glavna govornika in sicer posl. Neilinger pro, Hribar pa contra, je bila razprava prekinjena. — Prihodnja seja v torek dne 9. t. m. Nujni predlog posl. Strekelja in tovarišev radi bede na Krasu se je glasil: Glasom došlih poročil traja suša na kraškem ozemlju okrajnega glavarstva v Sežani že tako dolgo, da je uničila pretežni del poljskih pridelkov. Trava je skoraj popolnoma pogorela, na fižolu, ječmenu itd. ne bo skoro nikakega pridelka, ker že od Bin-košti ni deževalo. Uboštvo prebivalcev Krasa je splošno znano, radi česar ni treba dalje dokazovati, da jih ta nezgoda hudo zadevlje in zahteva hitre odpomoči. Z ozirom na to stavljaj o podpisani predlog : „Visoka zbornica izvoli skleniti: Vlada se poživlja, naj občinam na kraškem ozemlju, prizadetim od suše v gori imenovanem okrajnem glavarstvu dovoli izdatno pomoč proti bedi, izlasti za nakup krme za živino. V formalnem pogledu je ta predlog z vsemi po § 42 poslovnega reda dovoljenimi okrajšavami predložiti v razpravo. Italijani proti premestitvi učiteljišča v Gorico. Posl. dr. Marani je vložil interpelacijo radi nameravane preložitve koperskega učiteljišča v Gorico. V tej interpelaciji prosveduje v imenu vseh italijanskih občin proti temu napadu na italijanski značaj mesta goriškega in trdi, da so vsled tega užaljeni in razburjeni Italijani v v s e h italijanskih pokrajinah. Kolikor besed, toliko laži, in sicer tako očitne laži, da se je le čuditi, od kod je dr. Marani eskadron, da pojezdite proti sovražnemu oddelku, ki je določen, da krije svoje furažeije ob reki. Jutri ob desetih dopoldne imate biti na krotonskih višavah, kjer najdete pehote v Vaše ojačenje. O begu angleškega vohuna so mi sporočili, a njegovo zopetno vjetje je majhnega pomena v primeri z nalogo, ki Vam jo s tem odkazujem. Če ga torej Vaši ljudje zasledujejo, pokličite jih nazaj in izkušajte z njimi pobiti sovražnika. Vaš Jurij Vošingten." „Hvala Bogu !" je vzkliknil Dunvud. „Rešen sem te strašne naloge." ENAINTRIDESETO POGLAVJE. Krošnjar in stotnik sta bila prišla kmalu v dolino in, ker nista zapazila nič sumljivega, sta krenila na veliko cesto. Kadar pa so se pokazale amerikanske straže in patrulje, je naredil Breza — z vsemi stezami in poti dobroznan — majhen ovinek preko navidezno nedostopnih skalnatih hribov. Čez več ur sta se ustavila vrhu večjega hriba, da se pokrepčata — bila sta že oba pri kraju svojih močij. Stotnika so zelo skrbeli dragonci, glede katerih je bil gotov, da vzel toliko poguma, da se je upal javnost tako farbati. Poglejmo si le podpise na tej interpelaciji in takoj zapazimo na svoje veliko začudenje, da manjkata podpisa dveh najožjih somišljenikov dr.a Maranija, namreč dr.a Rizzi-ja in dr.a B a r t o 1 i - j a. Če bi bilo razburjenje res tako veliko in tako splošno, potem vendar n(> bi smela manjkati ta dva „velika" Italijana. A treba še pomisliti, da klub liberaluih Italijanov obstoji iz samih 4 členov, da je torej za tak klub vsak podpis zlata vreden (interpelacije morajo namreč biti podpisane vsaj od 15 členov) in da je tudi v resnici moral Marani iti beračit po podpise h konservativnim Italijanom in celo k Romuncem. Iz tega se daje sklepati, da ona dva predstavnika istrskega Italijanstva ne samo da nista bila niti najmanje razburjena, ampak da sploh Hista hotela podpisati Maranijeve interpelacije. In v tem domnevanju nas potrjuje dejstvo, da se je dr. Marani na kompetentnom mestu izjavil, da v tem vprašanju Italijani niso edini, da ne bi on nič imel proti temu, da se slovensko učiteljišče pusti v Kopru, ali, da se isto premesti v — Trst. Pomislite le, kako bi bili zarjoveli istrski in tržašlri Italijani, če bi bili mi Slovenci zahtevali k^j tacega! Kaki protesti, kake interpelacije bi bile padale na vlado. Ta vlada pa naj misli sedaj, koliko so vredni laiki protesti, koliko je vredna njihova hlinjena razburjenost! Vlada naj pride vendar enkrat do spoznanja, da liberalni Italijani so bili in so ostali šarlatani brez vsake resne podlage. Gonja proti poslancu dr. Ploju. Z Dunaja smo prejeli: Odkar je državni poslanec dr. Ploj vstopil v skupen klub s Hrvati v „Jugoslovansko zvezo", se trudi „Slovenec44 dan na dan z znašanjem materijala, ki naj bi dokazal, da je dr. Ploj človek brez značaja, brez prepričanja in brez — sposobnosti. Sedaj mu očita celo, da niti sloveunlri ne ! V notici o važnih dogodkih na Hrvatskem pišejo mariborske „Siidosterreichische Stimmen" med drugim: rNovim načelnikom oddelka za bogočastje na Hrvatskem nima postati veliki župan Anton pl. Mihajlović, ampak Platon pl. Mihaljevid, torej — Srb. To je dejstvo, ki kaže, da nova vlada jako računa na pomoč Srbov. Težko da bi se motila. Srbi so že često pokazali, da jim zadostuje tudi najmanji strankarsko-politični dobiček, da pozabljajo tudi na n a j v i t a 1-neje koristi dežele." „Siidosterreichische Stimmen" so zagrešile nelepo in neopravičeno obdolženje, ki je moramo zavrniti tem bolj, ker hoče biti mariborski list glasilo za slovenske interese. Kakor tako pa mora gojiti ljubezen, zbliževanje med slovanskimi plemeni in izlasti pa med jugoslovanskimi. Da so „Siidosterreichische Stimmen" rekli, da je tudi mej Srbi takih, ki radi strankarsko-političnih interesov izdajajo splošne interese, mi gotovo ne bi oporekali temu. Ali mariborski list je izrekel svojo zatožbo na srbstvo sploh. TaJco generaliziranje, tako paušalno obdolženje in sum-ničenje, moramo zavrniti najodločneje v imenu resnice in slovanskega interesa. Mari niso ravno dogodki od reške-resolucije sem pokazali, da so sedanji nositelji oficijelne politike Srbov na Hrvatskem značajni politiki, pravi rodoljubi in apoBtoli bratstva med Hrvati in Srbi ? ! Sosebno v sedanjih viharjih, ko se bližajo Hrvatski kruti časi, kakoršnjih morda še malo pozna zgodovina hrvatskega sabora, stoje tudi srbski politiki kakor hrasti in dajajo najlepši izgled abnegacije in politične značajnosti in moralnosti. Taki možje, kakoršnji so sedanji členi hrvatskega sabora, oziroma delegatje v skupnem parlamentu v Pešti, pač ne zaslužujejo, da se jih stavlja v grdo luč sebičnežem, ki radi strankarske koristi izdajajo korist dežele. Gotovo je tudi med Srbi brezznačajnežev in koristolovcev, ali istotako jih je tudi med Hrvati in — roko na srce in priznajmo : med slovenskimi politiki. Da, ravno mi Slovenci bi morali biti jako previdni s takimi očitanii, ker žalostna resnica je, da se ni morda ▼ zadnjih letih v nobenem drugem narodu radi strankarskih interesov žrtvovalo toliko velikih interesov skupnosti, kakor ravno v nas Slovencih! Se je žrtvovalo in — se še žrtvuje. Stranka je bog in ko gre za to, da se ona debeli, morajo vsi drugi interesi pod klop. Tako tudi v sedanjem trenotku. Znamenja kažejo, da preživljamo ravnokar dobo velike evolucije, da smo na kriZpolju, od katerega vodi pot v boljšo bodočnost, ali pa — v staro mizerijo. Da uberemo srečno ono prvo pot, je prvi pogoj ta, da narod naš nastopi, jedinstveno, kompaktno vsaj v svojih zastopnikih na Dunaju! A kaj smo gledali do sedaj ? Žalostne prizore, ki jemljejo človeku skoro vsako nado do boljše bodočnosti ! Kje je resnični vzrok, da ni prišlo do jedinstvenega kluba ? ! Strankarska sebičnost in tesnosrčnost nadvladuje rodoljubno skrb za interese in bodočnost naroda. Ali naj vprašujemo kje in kdo so krivci ? Oemu ? „Siidosterreichische Stimmen" jih bolje poznajo nego mi, saj izhajajo v — Mariboru! ! In tudi v lastni hiši mariborskega glasila niso brez take tesnosrčnosti, kajti zelo zelo se nam dozdeva, da pavšalni napad na Srbe ima svoje izhodišče v dejstvu, da so Srbi — pravoslavni! ! Ali bilo, kakor bilo : predno mi Slovenci obsipljemo ptuje pragove s takimi obdolže-vanji, glejmo, da osnažimo — svoj prag!! Vsesokolski zlet v Pragi. (Od našega posebnega poročevalca.) Dne 27. junija 1907. Triumfalni vhod bolgarskih junakov v Prago. Radostna pojava je, da zanimanje praškega prebivalstva ne pada, temveč da vzrašča vsakim dnem mogočneje. — Ulice in trgi v Pragi že dolgo niso bili glediščem teko iskrenega navdušenja za slovansko stvar. V tem ravno se pokazuje čustvo in mišljenje ljudstva: brez povelja in brez aranžiranja so se sešli tisoči praškega občinstva, ki so jasno dokumentirali zanimanje za slovansko stvar. To je bilo prekrasno pozdravljanje; oči so solzele in srce je poskakovalo. Po Pragi se je daleč razlegala mogočna himna „Kde domov muj ?", ki so jo peli tisoči: možje in žene. Ves promet je bil za časa patrijotičnih in slovanskih izrazov prekinjen in narod si je iz polnih src zapel svoje milj ene pesmi. In vzoren je bil red ; mir se ni rušil in ravno tako vzorno se je vršil razhod. Dasiravno so teh dni novine izhajale skoro v podvojenem številu, so bila opolu-danska izdanja, ki so naznanjala prihod bol garskih junakov, že ob dveh popoludne popolnoma razprodana. Dopoludne nam je' naznanjal brzojav, da pride zvečer ob 8. uril v Prago 188 bolgarskih junakov zajedno sej Srbi s posebnim vlakom. Ta vest se je raz-! širila bliskoma po vsej Pragi. Kolodvor in1 vse bližnje ulice so bile že ob sedmih zvečer1 prenapolnjene. Na peronu so Sokoli sestavili i°b 8' Uri 40 m- ie PrfSel posebni S il 8 1 sestoječ iz 14 vagonov. Komaj 3e vlak zapustil vinogradski predor, je ljudstvo v Sadovi ulici začelo klicati : Zdravo I' Živeli! Iz vagonov pa je odzvanjalo : Nazdar! Bolgarski junaki so se postavili na peronu v četverostope se zastavo na čelu. To so skozi in skozi čvrsti, krepki možje, zagorelih lic, jako zdravega izgleda, v resnici pravi junaki. Starosta češkega sokolstva, dr. Scheiner jih je pozdravil. Ko jih je v imenu slovanskega kluba pozdravil na bolgarskem jeziku g. Stanislav Forman, pregovoril je za bolgarske junake starosta bolgarskega sokolstva K e f s i z e v. Govoril je gromko in navdušeno: »Smatramo za veliko čast, da smo bili povabljeni in prinašamo Vam pozdrave iz dalnje Bolgarije. Čutimo se srečne, da smo mogli v tako velikem številu priti v Prago. Samo mi je žal, da ne morem povedati vsega, kar srce čuti..." Zaključil je sokolskim Nazdar! V Sadovi ulici so tisoči naroda klicali Nazdar! Dr. N o v o t n y je pozdravil srbske došlece češki. Dr. H v o z -d o m i 1 pa jih je pozdravil v njih materinščini. Krasno, do solz ginljivo je govorila srbski gospica Suchankova v imenu češkega ženstva. Srb dr. Račić je odgovoril in se zahvalil. vDotaknil se je češke zgodovine, Husa in Žižke, navel tudi novodobno historijo : Gregra in Tjrša. Govoril je o slovanskem zbližanju ter zaključil z apostrofo sokolstva. In ko je zadonelo „Nazdar!", o čemer so gospe in gospice podajale gostom cvetlice, je začel sprevod. Bila je to v resnici triumfalna pot, ki so jo korakali bolgarski junaci v notranje mesto. V Sadovi ulici in na Vaclavskem namestju so bile ogromne mase občinstva, ki je burno klicalo „Nazdar! Živeli ! Zdravo !" Na Vaclavskem trgu je začelo občinstvo peti „Hej Slovani 1" in „Kde domov muj!" Ni mi bilo možno Bolgarov spremljati do njih stanovanj, ker sem se povrnil na kolodvor, kamor so ob 9. uri in pol zvečer imeli dospeti Črnogorci. Prihod Črnogorcev. In zopet so se ulice napolnile. Občinstvo samo je vzdrževalo vzoren red. Ko so prišli Crnogorci in je občinstvo z njimi vred korakalo v mesto, se je ves tok občinstva vstavil pred nemškim gledališčem, kjer so se pele slovanske himne. Občinstvo je črnogorske goste spremljalo notri do meščanske besede. Francoski gostje v Narodnem divadlu. Odlični gostje francoski, namreč dva-najstorica pariškega občinskega sveta in re-prezentanti francoskega tiska so popoludne obiskali francoskega generalnega konzula v Pragi g. C o 1 o m i e s - a ter so se zvečer podali v Narodno gledališče na Čajkovskega primijero „ Labud je jezero". Tu so jim bile na razpolago reprezentančne lože. V med-aktih so bili gostom razkazani razni prostori Narodnega divadla. Gospodje so bili predmetom velike pozornosti vseh obiskovalcev Narodnega divadla. Pozdravni večer v meščanski Besedi. Prekrasni vrtovi meščanske Besede so ta večer zažareli v bajnih lučih. Častna miza je bila okrašena redkimi eksotičnimi cveticami. Sem so prišli ob 8. uri zvečer odlični ruski gostje kakor: general A zarje v, general Vladimir Mihajlovič Volodimirov, prof. Sobolev z Jalte, general Butovskij iz Petrograda z damami, redaktor „N o v. Vremena" Prokoijev, urednik „Sveta" Nikolaj M a k s i m o v, ravnatelj petrograj-skega „Slova" K 1 e p e r, general G u r k o itd. Na koncertu so peli členi najštevilnejšega češkega pevskega društva „H 1 a h o 1". Predsednik Meščanske Besede inženir Pasovskv je pozdravil goste sledečim govorom : „Mili gostje! Smo na predvečeru sokolskih praznikov. Čehi so vsikdar slavili Boga, domovino in pesem. Zato vas pozdravljamo, dragi gostje s češko pesmijo, in vam kličemo: Dobro došli v slovanski Pragi! Došli ste sem z daleka, da nas počastite svojo prisotnostjo, povišate lesk sokolskega slavja ter okrepite slovansko vzajemnost. Bodi vam za to srčna hvala! Meščanska Beseda, kakor središče občanstva praškega, vas pozdravlja staro prišlovico „Host do domu, Buh do domu!" — Sokolski zlet! Na to povelje je vstal ves narod in v teh dneh se zbira njegov cvet. Kar Čeh, to Sokol, je njegovim geslom in Sokol reprezentuje v našem narodu možatost, ponos. Bodite tisočkrat pozdravljeni se sokolskim „Nazdar!" Na to je praško pevsko društvo ,.Hlahol", kakih 200 členov, zapelo vse slovanske himne. Navdušenje se je stopnjevalo, ko 60 prispeli Črnogorci, 20 po številu. V vrt so prihajali iz ulice glasovi narodnih pesmi, ki so jo v pozni uri na ulici peli tisoči občinstva. Na to je župan dr. Groš v francoskem jeziku pozdravil goste iz Francije, pevsko društvo „Hlahol" pa je zapelo marseljezo, ki so jo vsi prisotni stoje poslušali. Profesor češke univerze Louis Feller, rojen Francoz, ki na univerzi predava francoski jezik, je pozdravil francoske goste omenivši, da se danes zamorejo prepričati, kako ljubljen in gojen je njih milodoneči jezik na Češkem. Svoj govor je zaključil: Bodite srčno pozdravljeni v Besedi in smatrajte njen dom za svoj lastni! Vivent nos amis fran^aises, vive la France !u „Hlahol" je zopet zapel mar-seljezo, na kar so govorili ruski general Volodimirov iz Petrograda, prof. G o r-č e n s k i j iz Moskve, vicepresident Lampue. urednik Maksimov ter profesor Bučar iz Zagreba, ki je imenjm Hrvatov omenil „da Hrvati putovasmo kao k rodnoj majci u kraljevi Prag." Hvalil je petje „Hlahola", ki tako dobro poje j u go slo van sk e pesmi. Pevcem in pevkam kliče : Živele pjevačice, živeli pje-va6u Za amerikanske Čehe je govoril Košat, ki je rekel, da amerikanski Čehi črpajo v Pragi novih sil, da ne izginejo. Srb Jako-ljevič in Črnogorec pop Po p o vid sta označala sokolsko idejo za vsestransko. Za ruske žene je govorila gospa Gorinjevova. Iz Budimpešte je prišlo 64 čeških in slovaških Sokolov. Srbov iz kraljevine je došlo 46. Sokolska župa nižjeavstrijska je poslala v Pra^o 295 Sokolov. Odličen angležki gost v Pragi. Istočasno z delegacijo pariškega municipija je prišel tudi A. R. C o 1 q u h o u n, urednik največjega lista na svetu „The T h i-mes" iz Londona, ki se je kakor vojni ko-respodent vdeležil rusko-japonske vojne. On je na glasu kakor znamenit potopisec. Nedavno je izdal o Avstro-Ogrski obširno delo, kjer piše o Čehih jako simpatično. Namerava izdati posebno publikacijo o Cehih in bo bival dalje časa v Pragi, da spozna nje zgodovinske znamenitosti ter narodno in politično življenje Čehov. Kakor član britskega koloni-jalnega urada je prepotoval kot vodja anglež-kili vladnih ekspedicij vseh pet delov sveta. Bil je tudi guverner v južni Afriki. Dal se je podrobno informirati o češko-francoskih stikih, o katerih namerava obširno poročati v angleške liste. Drugi znameniti gost iz Rusije je general in član ruskega vojnega sveta Arkadij Klatanović Skugarevskij. Prišel ie, da spozna češko sokolsko organizacijo, ki jo hoče na Ruskem propagirati. Spor med Madjari in Hrvati. Polom ogrske ustave. Ogrska vlada je storila nekaj, česar ne bi bil nikdo pričakoval: prežagala je vejo, katere so se Madjari ddslej toli krčevito oprijemali. Minister za trgovino, Fran Košut, ta nesposobni sin velikega očeta, menda naj-nesposobneji minister, kolikor jih je imela Ogrska doslej, je pogazil ogrski parlamentarizem in ogrsko ustavo. Vzrok velikemu konfliktu med madjarsko večino in hrvatsko manjšino v skupnem saboru je znan. Košut je hotel s svojo železniško pragmatiko uzakoniti dosedanjo prakso madjarizacije na Hrvatskem. Temu so se Hrvatje uprli z zobmi in nohti. In njihov odpor je bil tako odločen in izdaten, ker je fundiran po zakonu in jasnih pogodbah, da je ogrska vlada izgubila vsako nado, da bi mogla železniško predlogo parlamentarno rešiti. V tej skrajni zadregi je minister Košut posegel po uprav obupnem, samomorilnem sredstvu. Umaknil je vso svojo predlogo, izvzemši paragraf 1, ki ga je pa modificiral tako, da je v njem uvrščen ma-djarski jezik kakor obvezna kvalifikacija za Železniške uradnike na Hrvatskem, glede ostalih 55 paragrafov pa je zaprosil parlament, naj mu dovoli, da jih izvede potom n a r e d e b. In ogrski parlament je privolil v to. S tem se je ustvaril za Madjare jako nevaren precedens: parlament se je odrekel svoji glavni prerogativi in Madjari so porušili podlago, na kateri so toli trdno stali dosedaj. Vso svojo borbo proti kroni so opravičevali s svojo skrbjo za obstanek ogrske ustave in svobode. Za kar se je ogrski parlament boril toliko srditostjo, temu se je sedaj sam odrekel. Kar je pri na3 v Avstriji vsemožni § 14, ki dela vse prerogative parlamenta Uuzorične, to bo v svojih posledicah sedanje dovoljenje ogrskega parlamenta, da sme vlada naredbenim potom, torej brez parlamenta, izvesti železniško pragmatiko. Po vsej pravici smo rekli, da je to za Madjare usoden pre-cedenčni slučaj, kajti s tem so dali najsilneje orožje iz rok proti Avstriji in kroni, Po isti pravici, s katero hoče ogrska vlada izvesti pragmatiko naredbenim potom, se utegne danes jutri najti na Ogrskem druga vlada, ki se ne bo menila za proteste parlamenta in bo naredbenim potom reševala najvažnejša vprašanja, kakor so : razmerje do Avstrije, do Hrvatske in do krone. Ves svet se čudi, kako se je mogla ogrska vlada tako daleč spozabiti. Nikdar niso bili najveljavniši časopisi v monarhiji in izven nje tako jedini v obsojanju madjarske vlade kakor so sedaj. Vsi obsojajo Košutovo nasilje proti Hrvatom, s katerim je pač dosegel hipen efekt — ker se je rešil hrvatske obstrukcije — ali faktično pomenja umak-nenje železniške pragmatike iz parlamenta begpred hrvatsko obstrukcijo — poraz. Tudi trezneji madjarski politiki uvidevajo, da je ogrski parlamentarizem doživel hudo sramoto, ker ga je vlada na svojem begu pred hrvatsko obstrukcijo pohodila v blato. V teh parlamentarnih krogih vlada zato pravo razpoloženje — velikega petka. Celo nasilnik Banffy se srdi na vlado in jo obdolžuje, da je nesposobna. Ta bivši ogrski ministerski predsednik je te dni na nekem banketu v Segedinu izjavil glede hrvatske krize, da je položaj danes težji nego je bil leta 1848. Ogrska stoji pred politično družbeno in gospodarsko katastrofo, a politični faktorji, ki so danes na krmilu nimajo moči, da bi to katastrofo preprečili. Hrvatsko vprašanje je naj veča kriza, ki je od leta 1867 naprej potresla madjarski parlament. Seveda hoče reči Banfij, da bi bilo vse drugače, ako bi bili še bolj brutalni ljudje na krmilu, kakoršen je n. pr. — on sam. Moti se. Hrvatje so v tem sporu — kakor se pravi — t železnem sodu, da jim ni možno blizu. Ta železni sod so zakoni in obvezne pogodbe. To je zid, ob katerem si mora tudi Banffy razbiti glavo. Usodno je za Madjare, da nimajo sposobnosti za trezno razmišljanje, da bi prav ocenili svoje moči in ovire, ki se jim stav-ljajo nasproti. Njihova domišljavost nima mej. Tudi v sporu s Hrvati so posegli po nasilju, mesto da bi se bili — ko so videli srditi odpor — pametno in dostojanstveno umaknili se svojo železniško pragmatiko. Nič ne doku-mentuje jasneje madjarske slepote, nego ravno to, da so v tem hipu, ko hočejo izvojevati gigantsko borbo z avstrijsko vlado za gospodarsko samostojnost ogrske, izzvali najhuji konflikt na tisti hrvatski strani, kjer bi bili lahko imeli trdno za3lombo. Kogar hočejo bogovi uničiti, ga udarijo s slepoto. Sklicanje nekaterih deželnih zborov. Poslanska zbornica. Delegacije. Dunajska rZeit" poroča, da namerava vlada sklicati na jesen nekatere deželne zbore v zasedanju, ki bi pričelo dne 10. septembra. — Poslanska zbornica bi se potem sklicala še le sredi oktobra. Delegacije pa se sesta-nejo še le decembra. Dogodki na Ogrskem. Za splošno in enako volilno pravico. Kakor poročajo iz Budimpešte, se je vrčil včeraj tamkaj velik ljudski shod, ki se ga je udeležilo okolo 3000 ljudi. Na shodu se je sklenila resolucija, naj se na Ogrskem nemudoma uvede splošna in enaka volilna pravica. Po shodu je prišlo do spopada med delavci in policijo, ki je rabila orožje. Drobne politične vesti. Zbornim poveljnikom v Bosni je imenovan FML Anton pl. Windsor. Nagodbena pogajanja se bodo, kakor poročajo z Dunaja, nadaljevala prihodnji ponedeljek 8. t. m. Zato pridejo na Dunaj že v nedeljo ogrski ministri AVekerle, Košut in Darany s tremi državnimi tajnik; in strokovnimi poročevalci. Učiteljski štrajk pričakujejo v Bolgariji. Tamkaj obstoja zelo močno učiteljsko društvo, (nad 4000 členov), ki je že davno trn v oku današnji bolgarski vladi. Vlada dela na vse kriplje, da bi to društvo razbila. Učitelji so nedavno na nekem shodu sklenili, da prično borbo tudi z nedopustnimi sredstvi, ako bi vlada skušala razpustiti učiteljsko društvo. Volilna pravica frančiškanov. Državno sodišče je 3. t. m. razsodilo, da imajo členi frančiškanskega reda volilno pravico, ker že od leta 1789 ni pri njih već v navadi beračenje. Cesar Viljem na velikih vojaških vajah v Avstriji. „Deut. Volksblatt" piše, da se letošnjih velikih vojaških vaj v Avstriji bržkone udeleži tudi nemški cesar Viljem. Dnevne vesti. Imenovanje v sodni stroki. Predsednik trgovskega in pomorskega sodišča v Trstu Karol D e j a k je imenovan dvornim svetnikom vrhovnega in kasacijskega sodišča. Za slovensko srednješolstvo in vseučilišče je vložilo peticijo na poslansko zbornico tudi „Dramatično društvo" v Trstu. Na c. kr. učiteljišču v Kopru se je oglasilo k sprejemnemu izpitu za I. slovenski tečaj, kateri se je vršil od 1. do 3. julija, 40 dijakov. Prebilo ga je z dobrim vspehom 2~ dijakov. Ker se torej ni doseglo najvišje dopustno število gojencev za I. tečaj (40), vršilo se bo nadalje vsprejem v pričetku prihodnjega šolskega leta in sicer dne 14. in 15. semptembra. Sprejemanje časnikov. Najviše sodišče je razsodilo, da mora vsakdo, če tudi ni naročil kakega časnika, a ga je vendar uspre-jema.1, plačati naročnino. Trojna smrt tekom 11 dni v rodo Ijubni družini. Gospod Fran Gulin, kance-list na tuk. policijskem ravnateljstvu, je bi! brzojavno pozvan k svoji materi v St. Juri,} na Spod. Štajersko. Prišedši tjakaj, je naše! mater mrtvo ! — Povrnivši se od materinega pogreba zopet v Trst, našel je svojo nadebudno edinko, šestletno hčerko Franico, n a mrtvaškem odru. — A tik pred desetimi dnevi mu je v Mariboru umrl stric. Rodoljubni družini izrekamo o priliki tako britkega udarca naše odkritosrčno sožalje. — C. kr. državne železnice. Izvrši se izmena lesenih nosil z železnimi pri mostovih km 108/4 in 106/7 črte Ljubljana-Kamnik in železnih no3il mosta v km 454/d (Saverdnikov most) črte Trbiž-Ljubljana. Ponudbe se morajo doposlati najkasneje do 30. julija t. 1. 12 ure opoludne vložnemu zapisniku c. kr. ravnateljstva drž. žel. v Trstu, via Giorgio Galatti ft. Pogoji, tiskovine in načrti se morejo vpo-gledati pri omenjenem ravnateljstvu, oz. kupiti za znesek K 3*— Izlet na Kras. Iz Rocola nam pišejo : Minolo nedeljo smo priredili mal izlet na Kras — v Dutovlje in Tomaj. Z vrdeljskega kolodvora smo se divili divnemu razgledu po svetoivanski dolini. A ko je vlak dospel više. pod Konkonel se nam je odprla lepa panorama na Greto in lepo barkovljansko obrežje. Skoro smo bili na openski postaji, na kateri vender ni — hvala Bogu — napis po „Pic-colovem" ukusu : Opicina. Zopet lep razgled po openski planoti in pa zrak, da ga človek se slastjo diha va-se. Bilo nam je, kakor da V Trstu, dae 6. julija 1907 »EDINOST« štev. 184 Stran IIj smo prerojeni. Vlak je oddrdral proti Repen-tabru, kjer je izstopila množica potovalcev — večinoma naših kmetov. Tu smo opazili z obžalovanjem, da nekateri kondukterji jako neuljudno postopajo z našim ljudstvom. Uprav ogorčilo nas je. Neki naš prijatelj in sopotnik je bil namenjen v Tomaj na slarnost tamkajšnjega dekliškega zavoda „Elizabetišče". Izstopivši na kolodvoru v Dutovljah smo se uiu pridružili tudi mi, da si ogledamo ta zavod. Mejpotjo smo občudovali lepo obde-iane tomaj ske vinograde, kakoršnjih je videti le malokje. Grozdje kaže letos prav dobro in je kaj lepo ; ako je Bog ohrani do trgatve, bo obilo in dobrega vina. Oddahnivši in okrepčavši se pri Jakobu v Tomaju, smo se podali na tomajski hrib, kjer stoji prelepa cerkev, a blizu nje lepi Elizabetin zavod. Srce se nam je radovalo, ko smo gledali s hriba po okolici toliko prijaznih vasi med kraškim zelenjem. Kras res ni več samo kamenit. Cerkev je bila pražnje odičena in na zvoniku je plapolalo več slovenskih trobojnic. Šolske sestre so nam z največo uljudno stj o razkazale ves zavod : šolske sobe, kapelico, obednico, spalnico, lepo urejeno moderno kukinjo. Kar prečuditi se nismo mogli redu in čistosti, ki vladata v teli prostorih. Otrok smo našli le še malo, ker je večina že odšla na dopust. In še enkrat smo se nasladili na divnem razgledu s hriba in se potem napotili zopet proti Dutovljam. V gostilni g. Bončeta smo bili prav po slovenski gostoljubno vsprejeti in postreženi. Čas nam je le prehitro potekal v razgovorih s tamošnjimi možmi. Poslovivši in zahvalivši se, smo odšli na kolodvor in ne da bi se prav zavedli tega, bili smo že zopet na rocolski postaji. Bil je zares lep dan, poln užitka na našem kršnem in vendar poetičnem Krasu ! Izletnikom v Črnikal se naznanja, da je odhod v nedeljo dne 7. t. m. ob 7. uri in 20 minut zjutraj s postaje državne železnice. Zlat denar po 100 K In srebrn po 5 K. Vlada je predložila državni zbornici načrt za kovanje zlatih denarjev po 100 K in 44.800.000 K po 5 K. Po tem načrtu se iz kilograma denarnega zlata nakuje 29*52 komadov 100 K, torej iz kilograma finega zlata 32*8 komadov po 100 K. V primeru bo novi zlat od 100 K imel 37 mm, tehtal bo pa 33*8 gramov. Te zlate bodo kovali v spomin 60-let-liice vladanja cesarja Fran Jo3ipa I. Da se nakuje toliko srebrnih komadov po 5 K, je vzrok, da je ta denar zelo priljubljen, posebno v industrijalnih krogib. ker ga rabijo za izplačevanje dnine. TRŽAŠKA MALA KRONIKA. Velik požar v Bazovici. Predvčerajšnjim popoludne okolu 5. ure in pol so bili gasilci v Trstu obveščeni, da je navstal velik požar v Bazovici. Gasilci so takoj odšli z Lrizgalnico v Bazovico, a ko so prišli tja, so našli že tri hise v ognju. Pred prihodom gasilcev iz Trsta so gasili Bazovčani in pa vojaki, ki so tam na orožnih vajah. Prišli so bili gasit tudi gasilci s Prošeka. Vsi gasilci skupaj so se potrudili v to, da so ogenj omejili, da se ni razširil še na druga poslopja. Tri ure po prihodu gasilcev iz Trsta je pa bilo že pogašeno, a one tri hiše so popolnoma zgorele. — Pogorelci so Andrej Maver hšt. 23, Marc hšt. 21 in Matej Ražem hst. 112, Škode je kakih 10.000 K. Marc in Rnžem sta bila zavarovana proti požaru, Maver pa ne. Dvojni poskus samomora. Predvčerajšnjim smo poročali o samomoru mizarja Mihaela Kordiča, ki je bil skočil z okna svojega stanovanja v hiši št. 5 v ulici della Ma-donna del Mare in je bil takoj mrtev. — Pokojni Kordič je živel skupaj s 35-letno Matildo Bevilacqua. Ta se je pa vsled njegovega samomora tako vžalostila, daje hotela še istega dne tudi ona skočiti z istega okna 1 kakor je bil skočil on. Vendar so jej to še f pravočasno zabranili in jo odvedli v mestno bolnišnico, kjer so jo bili radi njene razburjenosti zaprli v opazovalnico za umobolne. — Ker se je bila pa naslednji dan, to je predvčerajšnjim, že — vsaj nevidezno — v mirila, so o takoj izpustili. — Predsinočnjim je pa /.op jt skušala končati Bvoje bedno življenje : pograbila je bila britev in si hotela z isto prerezati vrat. A tudi to pot so jej zabranili izvršitev tega blaznega namena ter jo zopet odvedli v bolnišnico, kjer so jo zopet zaprli v rečeno opazovalnico. Poskus samomora v zaporu. Predvčerajšnjim popoludne je bil v neki krčmi aretovan 36 letni težak Aleksander Z., stanujoči v ulici Evangelista Torricelli, in sicer za to, ker je bil obdolžen tatvine. — Kuharica one krčme je bila namreč pustila moš-njiček, v katerem je bilo 50 K, na mizi, pri kteri je sedel Aleksander. Ko je pozneje hotela po mošnjiček. ga ni našla več, vsled česar je obdolžila Aleksandra, da ji ga je on vkral. Na policiji je Aleksander najodločneje trdil, da je nedolžen, a niso mu verjeli in so ga dali odvesti v zapore v ulici Tigor. Tu je pa — v celici — raztrgal svojo srajco in s to napravil nekako vrv ter se hotel s to obesiti nad vratmi celice. K sreči je pa zapazil to neki jetniški čuvaj, ki mu je pravočasno preprečil izvršitev samomora. — Odvedli so Aleksandra za tem zopet na policijo, kamor so pozvali k njemu zdravnika se zdravniške poBtaje, ki ga je dal odvesti v bolnišnico v opazovalnico za umobolne. — Tu je revež izjavil, da raje vmrje, nego da bi moral biti zaprt po nedolžnem. — Pozneje smo izvedli še nastopno : Kuharica, ki je dala aretovati Aleksandra, je 26-letna Regina Fontanuzzi, ki je doma iz Vidma v Italiji in stanuje tu v ulici Chiozza št. 9. Ko je videla, da tirajo Aleksandra v zapore, jej je bilo pa tako žal, da se je onesvestila. — Bil je pozvan k njej zdravnik dr. Liebman, ki jej je podelil najnujnejo pomoč in jo potem spremil z izvoščekom na njeno stanovanje. A v ulici Chiozza je Regina skočila iz kočije in pobegnila. Nastopala sta proti redarjem, v bran aretovanega demonstranta. Kakor smo poročali že včeraj, je bilo predsinočnjim aretovanih več Garibaldijevih čestilcev. ki so bili vprizorili demonstracijo. Ko sta dva redarja aretovala enega demonstrantov, sta priskočila v bran tega poslednjega 23-letni Dunaj čan Ljudevit Zigler in 28-letni Budimpe-štanec Dezider Reich. Ta poslednji je enega redarjev celo vdaril s pestjo po obrazu. Seveda sta dosegla s tem, da sta bila areto-vana tudi ona dva. Sitnež In nasilnež. 35-letni Alojzij V., stanujoči v ulici Evangelista Torricelli, je bil prišel predvčerajnjim okolu 6. ure popoludne v vežo mestne vbožnice in tam zahteval, da ga puste k ravnatelju vbožnice, gosp. Ciatto. Ker mu pa niso pustili napiej, je začel tam razgrajati in vpiti in je slednjič dejanski nastopil proti tam službujočemu občinskemu redarju ter vdaril oba parkrat s pestjo. Bil je vsled tega aretovan. Ker je imel pri sebi klešče in dežnik. Neki policijski agent je predvčerajšnjim popoludne aretoval v ulici Vienna 38-letnega Feliksa T., ki stanuje v ulici di Rena. Aretoval ga je pa zato, ker je imel pri sebi neke klešče in pa ženski dežnik. Agent je namreč sodil, da je Feliks klešče in dežnik vkral. Na policiji je Feliks sicer trdil, da je oboje njegova lastnina, bil je vzlic temu pridržan v zaporu. Nesrečen Jat je 22-letni težak Josip V., stanujoči v Škorklji. Predsinočnjim okolu 1. ure po polunoči je brskal po žepih težaka Jakoba Petrovčiča, ki je spal pri postaji openskega tramvaja. To sta {pa videla dva gospoda, ki sta bila ravno izstopila iz „Trgovinske kavarne". Pristopila sta bližje in vprašala Josipa V., kaj da hoče spečemu. — Dejal je, da je speči njegov prijatelj in da ga hoče zbuditi. Ko sta mu pa ona dva gospoda opazila, da more prijatelja vzbuditi, ne da bi mu brskal po žepih, jo je Josip V. urnih nog pobrisal proti kavarni „Fabris". — Gospoda sta pa zdirjala za njim in pri kavarni Fabris sta ga vstavila. Tu je pa Josip potegnil iz žepa nožiček in jima grozil. Priskočili so pa gostje kavarne Fabris in ga razorožili. Na to sta prišla dva policijska agenta, ki sta ga aretovala m ga odvedla na policijo, kamor je prišel tudi Petrovčič, ki so ga bili mej tem drugi ljudje zbudili. Petrovčič je spoznal kakor svojo lastnino oni nož, s katerim je aretovani grozil onima gospodoma. Glede denarja pa ni vedel povedati, če ga je sploh imel kaj pri sebi, ker je bil grozno pijan. — Josip V., je bil pridržan v zaporu. Brezvspešen tatinski obisk. Gospod Josip Petelin, uradnik južne železnice, stanujoči v hiši št. 45 na miramarski cesti, je prijavil na policiji, da je predvčerajšnjim opo-ludne neznan tat vlamil v neko njegovo shrambo, kjer hrani zimsko obleko. Najbrž je pa kdo motil tatu na delu, kajti odšel je, ne da bi bil kaj odnesel. Slabo je meril, še slabše zadel. 24-letni težak Just G., stanujoči v ulici Luigi Ricci, je bil predsinočnjim ob 3. uri po polunoči še v kasarni „Rosa" v ulici della Barriera. Tu se je pa spri z vodjem kavarne, imenom Cian, ter mu hotel zalučati v glavo kavino skudelico. Meril je pa tako slabo, da je — mesto Cianove glave — zadel v zrcalo, ki je šlo seveda na drobne kose. S tem je napravil za 10 K škode, vsled česar ga je dal Cian aretovati. Na policiji so ga vzeli na zapisnik in ga pridržali v zaporu. Čudna grožnja. Anton Bellueci in Fran Spadoni stanujeta oba v hiši št. 444 v Škorklji. Predsinočnjim sta se bila sprla. V prepiru je pa Bellucci, držeč nekaj v roki, grozil Spadoniju, da ga vstreli. Spadon je ves prestrašen šel po redarje in dal Belluc-cija aretovati. Na policiji je pa Bellucei pokazal orožje, s katerim je hotel vstrelita Spa-donija: bila je to stara, zarjavela in popolnoma nerabljiva pištola. ■moinica. Gospod (slogi)-1 „Kako to ? Jaz sem vam velel.