Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 100 lir
Leto XXX. Št. 41 (8747)
TRST, nedelja, 17. februarja 1974
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Korenine krize
Zadnja izraelsko-arabska vojna nikakor ni samo popolnoma spremenila razmer na Bližnjem vzhodu, ko je pomenila konec posebnega stanja «ne vojna ne mir», ki je vladalo polnih šest let. Stvari so dozorele do take stopnje, ko je bilo nujno eno ali drugo, ali vojna ali zaresni mir, se pravi dejanska rešitev krize, za kar zdaj teko Prvi poskusi.
No, ta vojna je nehote dobi-In še dosti večje razsežnosti. Zdi se, da se je prav z njo dosti pomembnega začelo lomiti v svetu, v vseh mednarodnih odnosih. Tako je ta vojna postala tista skala, ki je še bila potrebna, da se je sprožil vilikanski plaz nakopičenih Protislovij, ki so tiščala mednarodne, zlasti gospodarske odnose v vsem povojnem obndob-ju. Dejstvo, da je nafta kot eden femed najvažnejših sodobnih virov energije, ki je še kako Pomemben za ves industrijsko razvit svet, postala zelo pomembno orožje političnega boja v rokah arabskih držav, je sprožilo globoke procese v celotnem mednarodnem življenju. Obstoječa energetska kri-za je na mah razkrila v vsej razsežnosti neustreznost svetovnega gospodarskega sistema : zdaj je svet prisiljen, da išče izhod iz krize, izhod pa bo mogoč le v spremembi sistema mednarodnih gospodarskih odnosov.
Vse povojno obdobje je poteka^ lo v znamenju velikanskih sprememb v mednarodnih političnih ®dnosih. Pred našimi očmi se je v dveh desetletjih zrušil svetovni sistem kolonializma, nadvlade nekaj močnih držav nad mnogimi celinami. To je bil resnično velik revolucionarni preskok iz starega v novo stanje. Toda, narodi so se rešili samo političnih spon kolonialistične nadvlade. Vse obdobje Po vojni, kljub velikanskim spremembam, pa je označeval obstoj gospodarskega sistema, kakršen je bil vzpostavljen v času kolonialne oblasti kot svetovnega sistema. Nastop novih držav v mednarodnem življenju je odkril in postavil pred vso svetovno javnost enega naj-bolj globokih in usodnih vprašanj. To je vprašanje velikanskih razlik med industrijsko razvitim delom sveta in deželami v razvoju. Ves gospodarski sistem, še posebej pa sistem mednarodne trgovine, je vsa leta po vojni šel na roko bogatih držav in preprečeval, da bi novonastale in gospodarsko zaostale države kdajkoli prišle na zeleno vejo. Zastonj so bila vsa prizadevanja za izravnavo razlik med bogatimi in revnimi. Bogati so povojni čas gradili svoj napredek na Izkoriščanju osnovnega protislovja našega časa: surovine so dobivali po nizkih cenah, svoje izdelke pa so nerazvitim prodajali po visokih cenah. Vsi napori, da bi razviti svet privolil, da nekaj svojega bogastva odstopi za razvoj zaostalih delov sveta, so bili bob oh steno.
Kapitalistični svet se je ves Čas spretno prilagajal novim razmeram, da bi obdržal in še utrdil privilegije, ki izhajajo iz časov kolonializma. Ena izmed vidnih oblik takega prilagajanja je obstoj in razvoj ter silovita okrepitev tako imenovanih večnacionalnih družb, ki so selile kapital tja, kjer je prinašal več dobička, ne glede na državne meje. Večnacionalne družbe so danes po gospodarski moči tretja sila sveta, takoj za ZDA in Sovjetsko zvezo, njihove niti so razpredene po vsem svetu, pogosto so povsem nevidne. Te družbe posegajo v notranje življenje mnogih dežel, vplivajo na njihovo politiko. Zlasti pa so te družbe Posegle po naravnih virih dežel v razvoju in seveda v prvi vrsti po nafti.
Novoosvobojene dežele so v svojih prizadevanjih prišle do spoznanja, da ni politične neodvisnosti, pa tudi napredka ne, brez istočasne gospodarske neodvisnosti. Lanska četrta konferenca neuvrščenih držav, nied nje sodi večina dežel v razvoju, je bila izraz in dokaz spoznanja in odločenosti teb dežel, da začno boj tudi za tospodarsko osamosvojitev. La-
tinskoameriške države so prav tako pristopile v krog neuvrščenih, ker so spoznale, da so-mo v tem krogu lahko uresničijo cilje, ki so postali smisel vsega njihovega boja: gospodarsko neodvisnost in varnost. Geslo: naravna bogastva pripadajo deželam, kjer ta bogastva so, je danes že postalo revolucionarno geslo, ki teži k spreminjanju sveta, se pravi spreminjanju obstoječega sistema mednarodnih gospodarskih odnosov. Arabski primer kaže, kako se dežele v razvoju postavljajo vse bolj na lastne noge : nič več prosjačenja drobtinic od bogatih, pač pa pravico, da sami razpolagamo z naravnimi bogastvi. Gre torej za izredno pomemben proces, ki mu je cilj nova prerazdelitev svetovnih dobrin. Gre za nove odnose v mednarodnem gospodarstvu. Nedavni wa-shingtonski sestanek 13 držav uporabnic nafte je zgleden primer, kako si bogate dežele skušajo še naprej zagotoviti privilegije in s politiko skupnega pritiska na dežele proizvajalke zagotoviti stare odnose. Vendar prav primer Francije, ki se je uprla takemu odnosu, ki ga zagovarjajo ZDA in teži k neposrednemu in enakopravnemu sodelovanju z arabskimi deželami, je dokaz, kako se le nekaj lomi v mednarodnih gospodarskih odnosih.
Ves prihodnji tok v mednarodnem življenju pojde v znamenju sedanjega procesa gospodarskega osvobajanja držav in vzpostavljanja novega gospodarskega sistema na svetu, ki bo ustrezal novim odnosom in novemu stanju na političnem področju, se pravi, M bo upošteval načela o enakopravnosti, samoodločanju narodov in podobno.
Kmalu bo sestanek zunanjih ministrov neuvrščenih držav ves posvečen vprašanjem novih gospodarskih odnosov. Že so v teku priprave na izredno zasedanje Združenih narodov prav tako o gospodarskih vprašanjih. Torej ne samo bogati med seboj, pač pa vsa mednarodna skupnost naj išče pota k novim odnosom v gospodarskem življenju sveta.
Začelo se je. Ruši se stari sistem podrejenosti. To bo velik in težak boj, spremljale ga bodo mnogotere težave, krize in zapleti. Toda plaz se je sprožil, nakopičena protislovja so zahtevala sprostitev in zdaj nastopa čas velikih sprememb v gospodarskih odnosih sveta. Naftna kriza je postala tako le glasnik resnične krize v gospodarskem stanju sveta, krize mednarodnega gospodarskega sitema, ki je jemal revnim, da so postajali še bolj revni, in dajal bogatim, da so postajali še bolj bogati.
DRAGO KOŠMRLJ
■ri ’
V Veliki Britaniji je v polnem teku volilna kampanja za predčasne parlamentarne volitve, ki bodo 28. februarja. Na sliki: premier Heath po volilnem shodu v Kentu
NA DNEVNEM REDU TUDI «IZMENIČNO» KROŽENJE Z AVTOMOBILI
Ta teden bo vlada sklepala o cenah bencina in blaga široke potrošnje
Čedalje živahnejša razprava o javnem finansiranju političnih strank
RIM, 16. — V torek ali morda v sredo se bo sestala vlada pod predsedstvom posl. Rumorja. Na dnevnem redu bodo pomembna vprašanja, ki od blizu zadevajo «varčevanje» z energetskimi viri in dinamiko cen.
Po vesteh, ki krožijo v prestolnici, namerava vlada s prvo soboto v marcu uvesti «izmenično kroženje za konec tedna» glede na liha ali soda števila evidenčnih tablic. Dejansko bi vsak avtomobilist lahko krožil za 48 ur (v so boto in nedeljo) vsakih petnajst dni. Z majem pa naj bi v Italiji uvedli še racioniranje bencina. Ni še točno določeno, koliko bencina naj bi prejel vsak avtomobilist, domnevajo pa, da bo količina nihala med 50 in 70 litri mesečno.
Na svoji seji naj bi vlada razpravljala tudi o «davčnem bremenu na proizvodnjo bencina», kar preprosteje povedano pomeni, da bo sklepala o podražitvi cene bencina. Govori se, da bo «super» stal 250 lir za liter in navadni bencin po 220 lir.
Končno naj bi vlada še sklepala o «odmrznitvi» cene 21 vrst živil, ki so bile doslej zamrznjene. Gre, v glavnem, za olje, suho meso, delikatesne izdelke, mlečne izdelke in sir. Te sklepe bo moral na svoji seji potrditi še medministr-
..........................
Minister Gromiko jutri v Italiji
Sovjetski zunanji minister je sedaj v Franciji
RIM. 16. — Sovjetski zunanji I dnevnem redu nameravanega obi-
nunister Andrej Gromiko bo v ponedeljek prispel v Rim na dvodnevni uradni obisk. Že kmalu po prihodu bo sovjetski gost začel politične razgovore z ministrom Morom, naslednjega dne pa bo na sporedu sprejem na Kvirinalu pri predsedniku republike Leoneju. Gromiko se bo istega dne sestal še s predsednikom vlade Rumor jem, nato pa bo na Farnesina zaključil razgovore z Morom in podpisal nekaj dvostranskih sporazumov. Sovjetski zunanji minister bo ostal na zasebnem obisku v Italiji do petka, 22. februarja. V tem času si bo ogledal Orvieto ter bo prisostvoval odprtju razstave ruske umetnosti v palači Venezia v Rimu.
Za sedaj se Gromiko mudi v Parizu, kjer je ime) danes dva dolga pogovora s šefom francoske diplomacije Jobertom. Jutra nje srečanje je bilo v celoti posvečeno poteku evropske kon ference o varnosti in sodelovanju, popoldne pa sta ministra razprav Ijala o dvostranskih odnosih in predvsem o gospodarskem sodelovanju. Vsi ti argumenti bodo na
ska predsednika Pompidouja v So-vietski zvezi. Datum obiska še ni bil določen, verjetno pa bo v drugi polovici marca. Po najnovejših neuradnih vesteh naj bi se Brežnjev in Pompidou srečala na Krimu.
WASHINGTON, 16. — Guverner italijanske osrednje banke Carli je imel danes v Washingtonu razgovore s predstavniki mednarodnega monetarnega sklada, s katerimi se je dogovoril o novih kreditih sklada Italiji v višini ene milijarde in
ski odbor za cene CIP.
Medtem ko se stranke pripravljajo na odjek, ki ga bo ta sklep imel na javno mnenje (KPI je že sklicala za torek sejo svojega vodstva) in se sindikati pripravljajo na splošno stavko, ki bo 27. februarja, pa postaja v Rimu iz dneva v dan bolj aktualno drugo vprašanje, ki je po škandalu zaradi podkupovanja v zvezi z zadevo «ENEL-Cazzaniga» še bolj pereče. Gre za javno finansiranje političnih strank, vprašanje, ki so ga večkrat postavljali na dnevni red parlamenta že pred leti, a nikoli tako jasno in naglo kot sedaj.
V zvezi z vprašanjem finansiranja strank iz zasebnih ali javnih virov se množe stališča političnih osebnosti. Posl. Paolo Vittorelli (PSI), je v svojem časopisu zapisal, da «kdor je brez greha, naj vrže prvi kamen» in nri tem mislil desnico, ki se dela nedolžno. Stranke morajo imeti svoja finančna sredstva, obenem pa jim je treba zajamčiti samostojnost. Zato naj parlament dodeli, če se izkaže, da jih potrebujejo, vseh 160 milijard in ne manj. V nasprotnem primeru se bo zasebno finansiranje in pogojevanje še nadaljevalo. Socialdemokrat Orlandi je k temu dodal še, da bi stranke morale objavljati svoje proračune, da bo javnost vedela, kam gre denar davkoplačevalcev.
Daljši članek bo v «Unità» objavil komunistični voditelj Amendola. Zapisal je, da je nedavni andai dal desnici priložnost, da širi kvalunkvistično zmedo in splošno nezaupanje. Res pa je, da so demokristjani s svojo klientelistično politiko zrahljali trdnost demokratične republike, kjer ga ni javnega podjetja, RAI-TV ali ustanove, kjer bi se mesta delila po sposobnosti, pač pa glede na pripadnost stranki, struji, skupini itd.. Ta sistem je zajel tudi njene zaveznike. Ni pa res, da so vsi podkupljeni, nasprotno, gre za manjšo skupino ljudi, ki stremi po čedalje večji oblasti.
Sodstvo, je predlagal Amenaoia, naj gre stvari do dna in kaznuje odgovorne, tudi če so ministri ali poslanci, parlament pa naj naredi v javnem gospodarstvu red in obnovi zaupanje ljudstva Ne gre nam za škandale, poudarja Amendola, pač pa za priložnost, da se moralizira javno življenje. To je mogoče storiti ob enotnosti vseh demokratičnih in antifašističnih strank.
Glede finansiranja strank je KPI vedno bila za tak osnutek, ki naj bi strankam ne dajal mnogo denarja, pač pa iž javnih šredstev zagotovil storitve, kot so sedeži, dvorane, razsvetljava, telefon, tiskanje letakov in lepakov, plačevanje socialnih prispevkov uslužbencev in podobno.
Tudi socialistični dnevnik «A-vanti!» objavlja jutri članek o «petrolejskem škandalu» in finansiranju strank. Glasilo PSI poudarja, da je dolžnost sodstva, da korenito iztrebi vse, kar je gnilega v demokratičnem sistemu, obenem pa opozarja na strumentalizacijo fašistične desnice, ki bi rada z napakami pokopala tudi demokracijo samo. Glede finansiranja strank predlaga «Avanti!» večje nadzorstvo nad finančno dejavnostjo političnih strank in take ukrepe, ki naj zmanjšajo njihove stroške. Med temi navaja skrajšanje volilnih kampanj, omejitev «lova na preference», normalizacijo dela notranjih struj, ki naj ne bodo «stranke v stranki» ijd,,
V bistvu, zaključuje «Avanti!», mora politični razred dokazati, da je sposoben voditi družbo «ob luči sonca», v nasprotnem primeru pa se bližamo «samomoru demokracije».
SEJA GLAVNEGA ODBORA SLOVENSKE KULTURNO GOSPODARSKE ZVEZE V ČEDADU
Šolske oblasti naj prekličejo prepoved poučevanja slovenščine!
Dolžnost dežele je, da se za to ponovno in odločno zavzame! - Beneški predstavniki Černo, Del Medico in Predan podali izčrpen prikaz položaja v Beneški Sloveniji
ČEDAD, 16. — Na sedežu društva «Ivan Trinko» v Čedadu se je danes sestal glavni odbor Slovenske kulturno - gospodarske zveze, ki je najprej obravnaval položaj v Beneški Sloveniji na osnovi poročil, ki so jih podali domačini — člani glavnega odbora.
Dr. Viljem Černo je ugotovil, da je prišlo do prepovedi pošol-skega pouka slovenščine do nekaj novega, saj so prvič zavzele o-dločnejše stališče demokratične politične sile, ki so izrekle solidarnost in je tudi deželni odbornik Coloni zavzel načelno pozitivno stališče do beneških Slovencev, čeprav je istočasno tudi zahteval, da se morajo beneški Slovenci sami uveljaviti. Nesporno je dejstvo, da prihaja do spontanih pobud v Nadiških dolinah vse tja do Trbiža in da se poraja neka nova živahnost. Vse to pa seveda ustvarja vedno večjo odgovornost in zaradi tega je tudi zelo važno, da se še bolj trdno povežejo kulturna društva, izseljenci in kulturni delavci in utrjujejo svojo enotnost. Kulturno društvo «Ivan Trinko» je važna kataliza-cijska sila. Treba je razvijati dejavnost med ljudmi in prirejati tečaje povsod, kjer je to možno. Treba je iskati nove oblike dejavnosti in tudi take, ki jih dose-daj niso bili vajeni.
Letos bo dvajseta obletnica smrti Ivana Trinka, ki mora biti za vse važen datum, ki nas bo povezoval. černo je nadaljeval, da so že imeli več sestankov s političnimi dejavniki na raznih ravneh, vendar pa je treba predvsem gojiti .tftMpvore i» bazi in s sekcijami raznih stršnk marsikaj pojasniti. Doseda j še niso imeli stikov z občinskimi odbori in sveti, kar pa bi bilo. še zlasti važno. V nadaljevanju je predsednik društva «Ivan Trinko» navedel konkreten program dela, ki mora vsebovati tradicionalne kulturne prireditve, vključiti nove in ki mora zlasti zajeti (akoimenovana «siva» področja. Navedel je pozitiven uspeh prve okrogle mize, ki sta se je udeležila deželna svetovalca Štoka in Specogna in napovedal novo s socialističnim podtajnikom Le-prejem. Svoja izvajanja je zaključil z ugotovitvijo, da «veje boljši veter».
Dino Del Medico je govoril o delu društva emigrantov, ki se trudi, da bi se dosegel tak gospodarski razvoj, da bi se lahko vsi izseljenci vrnili na svoje domove. Napovedal je vrsto konkretnih akcij, kot bo sodelovanje pri sestavljanju novega deželnega zakona o izseljenstvu in sestave deželne konzul-te za izseljence v sodelovanju s furlanskimi organizacijami. Čez nekaj mesecev bo vsedržavna konferenca posvečena izseljeništvu, marca pa bo sestanek društev v Milanu.
Na kongresu, ki je bil lani v Orbah, je bilo sklenjeno, da se prenese center društva nazaj v
Benečijo. To je bilo sedaj storjeno in nudi nove boljše pogoje za delo. Del Medico je nadaljeval, da nikoli kot sedaj ni bila potrebna v Benečiji tesnejša povezava društev in da je treba delati tudi v prihodnosti za večje sodelovanje ter da se ustvari funkcionalna organizacija.
Izidor Predan je prav tako ugotovil ,da se je marsikaj razgibalo, nato pa je obširneje govoril o «Novem Matajurju», ki je naletel na zelo dober odjek med bralci. Predan je podčrtal, da je že sedaj uredniški odbor dokaj širok in da se bodo trudili, da bo Ust vseboval vsa številna vprašanja, ki ljudi zanimajo. Prejeli so številna pisma iz ItaUje in tujine, ki pričajo o vehkem zanimanju, za kar je tu-
di dokaz, da se je že sedaj javilo večje število novih naročnikov.
V	razpravo je obširneje posegel predsednik društva «Nediža», Pe-tricich, ki je najprej govoril o jeziku in o važnosti, da se preide iz narečja do slovenskega jezika. Nato je govoril o gorskih skupnostih in končno o sodelovanju društev.
V	živahno razpravo so nato posegli Jurij Kuferzin, Stanislav Renko, dr. France Škerlj, Mundi Košuta, Duša Kosmina, Marino Košuta, Gorazd Vesel in drugi.
Jožko Morelj j» ostro obsodil prepoved goriškega šolskega skrbnika, da bi dijaki goriških slovenskih šol priredili predavanje, na
(Nadaljevanje na 10. strani)
Izjava Glavnega odbora SKGZ s seje v Čedadu
Glavni odbor SKGZ je zboroval dne 16. t.m. v Čedadu, na sedežu Kulturnega društva «Ivan Trinko» in obravnaval položaj v Beneški Sloveniji ob prepovedi poučevanja slovenskega jezika v okviru pošolskega pouka v Brdu in Teru.
Po podrobnih poročilih in pojasnilih odbornikov iz Benečije in :t posebnim ozirom na izjavo, ki jo je podal deželni odbornik Sergio Coloni na seji deželnega sveta 12. t.m. izhaja, da so utemeljitve hu-minskega šolskega nadzorništva, zakaj je bil prepovedan tečaj slovenskega jezika, brez pravnih osnov, na katere se 'nadzomištvo sklicuje.
Predvsem ni pošolski pouk obvezen. Še manj obvezno je poučevanje katerega koli predmeta v tem okviru. Kot potrdilo, da je bil tečaj slovenskega jezika fakultativen, velja dejstvo, da se ni od 17 učencev na željo staršev udele-ila tega tečaja ena učenka.
Določba, da morejo vršiti pošolski pouk le tisti šolniki, ki jih imenuje šolska oblast, ne obstaja. Pošolski pouk sam je podpornega značaja in o njem odloča le šolski patronat, ki je odraz krajevnega prebivalstva in ki imenuje učitelje in vaditelje. Šolsko ravnateljstvo ima edino nalogo, da pouk nadzoruje.
Izvršena ni bila torej nobena pravna ali proceduralna napaka ob uvedbi pošolskega pouka na o-beh omenjenih šolah. Vsako nadaljnje vztrajanje šolskih oblasti v trditvi, da so bile storjene napake, bi pomenilo, da nočejo, da se poučuje slovenski jezik v Beneški Sloveniji celo v pošolskem pouku. Zato glavni odbor SKGZ poziva naj svojo prepoved takoj prekličejo.
DOLANC NA SREČANJU SAMOUPRAVLJAVCEV V KRAGUJEVCU
Nove naloge ZK v procesu razvoja notranjih in mednarodnih odnosov
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 16. — Na šestem srečanju samoupravljavcev v Kragujevcu, na katerem sodelujejo delegati delovnih organizacij vseh republik in pokrajin, je danes govoril tajnik izvršnega biroja predsedstva ZKJ Stane Dolanc. Dolanc je med drugim dejal, da je delavski razred Jugoslavije v kratkem času dosegel take rezultate, kakršne nobena družba do sedaj ni dosegla. Za dokaz te svoje trditve je Dolanc navedel več podatkov in med drugim, da se je nacionalni dohodek Jugoslavije od leta 1947 do 1971 povečal za štiri in polkrat. Socialistično samoupravljanje Jugoslavije pa je
200 milijonov dolarjev.
m..........................................................................................................»hmiiim»
..... ....... , ................glavnega odbora preučil položaj
........................
V torek ali v sredo bo vlada sklepala o cenah bencina, novih ukrepih za «varčevanje» energetskih virov (izmenična vožnja z avtomobili glede na številko e-videnčne tablice in odmrznjenju cene 21 vrst živil ter blaga široke potrošnje.
Nadaljuje se razprava o jav nem finansiranju strank, kar je tudi posledica škandala o podkupovanju v zvezi s prikrivanjem petroleja. Napredne sile v Italiji poudarjajo, da se škandal o za-
DANES
ll:
....................i_______.§
sebnem finansiranju ne sme spremeniti v nezaupanje do demokracije, kar bi bil njen samomor
Glavni odboi SKGZ se je v soboto sestal v Čedadu, kjer je na osnovi poročil domačinov članov
v Beneški Sloveniji. Glavni odbor je sprejel resolucijo v zvezi z izjavo deželnega odbornika Co-lonija, v kateri odločno zahteva, da deželna vlada naredi odločne napore, da se prekliče krivična prepoved pouka slovenščine. O-dločno resolucijo so sprejela tudi beneška slovenska kulturna društva in društvo izseljencev, ki podrobno navajajo razloge, zaradi katerih je prepoved pouka slovenščine neupravičena.
po besedah Dolanca tarča napadov, ker je Jugoslavija postala najsvetlejši primer narodne demokracije, družba, v kateri ima človek možnost, da neposredno odloča, v kakšne odnose bo stopil. Zahteva po večji udeležbi v samoupravljanju ni več samo jugoslovanska posebnost, temveč je postala last sodobnega človeka, sodobne družbe. Dolanc se je ozrl tudi na domače kritike in je v zvezi s tem dejal, da zveza komunistov ne zanika potrebe kritike, nasprotno, nihče doslej ni bil tako kritičen, kot sama zveza komunistov Jugoslavije. Končno je pismo predsednika Tita in izvršnega biroja najstrožja kritika stanja v zvezi komunistov in v jugoslovanski samoupravni družbi. Z novo ustavo so po besedah Dolanca, utrjeni pogoji, da delavski razred neposredno odloča o vseh družbenih vprašanjih, zato pa je potrebno, da se delavski razred v osnovnih organizacijah združenega dela tako organizira, da bo sposoben za to delo in odgovornost. Zveza komunistov se mora prav tako organizirati, da ima v vsaki osnovni organizaciji združenega dela svojo osnovno delegacijo. Dolanc je nadalje dejal, da je vodstvo ŽK, kot tudi vsa vodstva re-
publik in pokrajin, popolnoma e-notno, da pa so posamezniki, ki skušajo formirati skupine, ki bi v določenem političnem trenutku lahko postale frakcija, ki bi se lahko borila za oblast. Proti takim skupinam se bo ZK z vso odločnostjo borila, kajti za Jugoslavijo ni več vrnitve, kakor tudi ni več prostora za unitarizem, za centralizem, oziroma za katerokoli obliko neostalinizma.
Dolanc se je ozrl tudi na najnovejši razvoj mednarodnih gospodarskih odnosov in je med drugim potrdil pravilnost politike Jugoslavije in neuvrščenih, ki človeka opozarja na posledice neenakopravnih mednarodnih gospoda- «kih odnosov. Razvoj mednarodnih gospodarskih odnosov zahteva resno analizo. Dolanc je ugotovil, da bodo spremembe v mednarodnih gospodarskih odnosih resne, i’a bodo zahtevale racionalne sklepe glede prilagoditve jugoslovanskega gospodarstva spremembam v mednarodnih odnosih in v zvezi s tem poudaril potrebo, da se jugoslovansko gospodarstvo v veliki meri usmeri k sodelovanju z državami v razvoju in neuvrščenimi državami Afrike, Azije in Latinske Amerike.
B. B.
Deželni odbor se je res zanimal pri merodajnih oblasteh za vzroke prepovedi, toda iz odgovora odbornika Colonija izhaja, da je bil poseg dežele nezadosten in zato nezadovoljiv ter ni omogočil uresničevanja programskih napovedi deželnega odbora glede uveljavljanja pravic slovenske narodnostne skupnosti in akcijskega potrjevanja načela, da predstavlja slovenska narodnostna manjšina v deželi Furlaniji - Julijski krajini kulturno in družbeno bogatitev dežele same.
Glavni odbor SKGZ ugotavlja tudi, da predstavlja zagotovilo dežele, da bodo kulturna društva lahko prirejala tečaje slovenskega jezika v šolskih prostorih nezadostno rešitev, zato poziva deželni odbor, da ponovno zastavi ves svoj vpliv, da se omenjena prepoved prekliče, ker se mora poučevanje materinega jezika, čeprav za sedaj izven rednega pouka, vršiti v okviru javnih šolskih ustanov.
Glavni odbor SKGZ
Resolucija slovenskih beneških društev
Beneška združenja: Krožek za znanstvene raziskave v Brdu, Združenje slovenskih emigrantov iz Beneške Slovenije, Študijski krožek «Nediža» iz špetra Slovenov, Kulturno društvo «Ivan Trinko» ii Čedada, duhovniki skupine «Dom» in Kulturno društvo «Rečan» so naslovila na predsednika deželnega odbora, na pristojna odborništ-ya, na tajništva političnih strank in na tisk naslednjo resolucijo:
«F odgovoru na vprašanja Slovenske skupnosti, KPI in PSI, kateri se je pridružil tudi PSDI in Furlanskega gibanja glede poskusnega tečaja slovenščine dvakrat na teden v pošolskem pouku v Brdu in Teru, za katerega se je odločil šolski patronat v Brdu, je deželni odbornik Sergio Coloni na seji deželnega sveta 12. februarja 1974 med navajanjem dejstev izrekel glede tega nekatera mnenja.
Čeprav ugotavljajo novo usmeritev in odprtejše politične poglede pri izvajanju vprašanja svobodnega jezikovnega in kulturnega izražanja Slovencev videmske pokrajine, podpisani kulturni krožki in združenje emigrantov poudarjajo, da je obiskovanje popoldanskih šolskih lekcij bilo in je fakultativno, zaradi česar ostaja še toliko bolj svobodna udeležba pri poskusnih tečajih slovenščine, kakor je razvidno tudi iz patronato-vega zapisnika.
Ker je šolski patronat sam po sebi podporna ustanova, je poveril nalogo poučevanja na osnovi ocene osebne sposobnosti šolnika, ki lahko, kakor se je že dogodilo drugod, opravlja svoje delo brezplačno, samo da bi dosegel točke, veljavne za natečaje.
Upoštevajoč tudi, da bi poučevanje slovenščine v pošolskem pouku v Beneški Sloveniji omogočilo otrokom poglabljanje v jeziku in v kulturnih vrednotah, ki so jim prirojene, in da ne bi zardevali zaradi svojega preprostega kmečkega in hribovskega izvora, s pospeševanjem socialne pobude in obnavljanjem izgubljenega stika med ljudsko kulturo in šolo, podpisana združenja zahtevajo obnovitev poučevanja slovenščine v pošolskem pouku v Brdu in Teru in da to nalogo zaupajo istemu profesorju.»
Primorski "dnovTufc
RESOLUCIJA DEŽELNEGA ODBORA CCIL
Deželni načrti za premostitev krize izpričujejo vse premalo odločnosti
Nakazana sredstva ne zadostujejo ■ Za čim večji uspeh splošne stavke ■ Deželni kongres CGIL bo junija v Trstu
V petek se je v Trstu sestal deželni odbor sindikalne organizacije CGIL. Na seji, ki ji je prisostvoval tudi vsedržavni tajnik A. Giunti, je podal glavno poročilo o najvažnejših vprašanjih v razpravi član vsedržavnega tajništva organizacije G. Migliorini. Na dnevnem redu je bila zlasti razprava o delovanju sindikalne organizacije za preusmeritev dosedanjih razvojnih smernic v državnem gospodarstvu v luči sklepov, ki jih je pred dnevi sprejel vodilni odbor vsedržavne zveze sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL.
Deželni odbor CGIL je po zaključku razprave sprejel resolucijo, v kateri med drugim naglaša nujnost, naj bi se deželno vodstvo vsedržavne zveze CGIL - CISL - UIL, ki se bo sestalo jutri v Trstu, zavzelo za čim širše sodelovanje deželnega delavstva pri splošni štiriurni stavki, ki bo po vsej državi v sredo, 27. februarja. Resolucija nadalje naglaša, da morajo delavci v tem trenutku glasno izpričati svoja stališča do vseh važnejših vprašanj v državnem merilu in se enotno zavzeti za izhod iz gospodarske in politične krize.
Enoten nastop delavstva je toliko bolj potreben prav v Furlaniji-Julijski krajini, kjer je deželni odbor v zvezi z omenjenimi vprašanji zavzel povsem enaka stališča kakor osrednja vlada. Ta stališča kažejo, da se deželna vlada praktično odpoveduje vsaki pohtiki globlje pre-osnove gospodarskega in družbenega razvoja. Na področju javnega prometa, pravi resolucija CGIL, je dežela doslej omejila svoja prizadevanja na to, da je nakazala dve milijardi lir, ni pa pripravila načrtov za takojšnjo uporabo teh sredstev. Na področju ljudskih gradenj si dežela prizadeva, da bi ohranila sedanji položaj, pri katerem imajo prednost zasebni podjetniki. Na področju živinoreje pa predstavljajo deželni načrti le zmanjšan vzorec državnih «mesnih načrtov».
Sindikalna organizacija zahteva, naj se takoj pripravijo podrobni načrti za izboljšanje javnega prometa v deželi in naj se za njihovo uresničitev določijo še dodatna finančna sredstva. Dodatna sredstva naj se namenijo tudi gradnji ljudskih stanovanj, pri tem pa naj ima prednost gradbeništvo na zadružni osnovi. Tudi načrte za okrepitev živi-
noreje je treba temeljito predelati, kajti ugodnosti sedanjih smernic na tem področju bi se lahko pokazale šele čez 18-20 mesecev. Po mnenju sindikalne organizacije je treba s posebnimi deželnimi posegi predvsem preprečiti, da bi se živinorejci v Furlaniji - Julijski krajini odpovedali še tistim maloštevilnim repom, ki jih imajo danes v hlevih. Deželna vlada naj tudi brez vsakega oklevanja določi ustroj in sestavo ustanove, ki bo skrbela za zbiranje in prodajo živine. Pri tem jo treba vsekakor preprečiti, da bi ustanova prišla v roke določenim organom in združenjem, katerih interesi se ne ujemajo z interesi prizade-
tih živinorejcev. Poleg tega je treba načrt za razvoj živinoreje uokviriti v širši načrt za razvoj kmetijstva. Izkušnje na tem področju namreč opozarjajo, da je dežela doslej sicer izdala precejšnja denarna sredstva, učinek na kmetih pa ne ustreza naložbam.
Deželni odbor CGIL poziva nadalje deželni odbor, naj prevzame pobudo, ki naj zagotovi na našem področju primerno nadzorstvo nad cenami, pri čemer naj se javni organi oslanjajo predvsem na obstoječe zadružne zveze. Končno je vodilni odbor sklenil, da bo deželni kongres CGIL v dneh 21. in 22. junija v Trstu.
SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
M. Košuta, A. Rustja S. Verč, A. Kralj
DLAKA V JAJCU
Satirični kabaret za pokušino
Režija: Adrijan Rustja Scena: Atilij Kralj Kostumi: Marija Vidau Glasba: Aleksander Vodopivec Songi: Miroslav Košuta Režija: Adrijan Rustja
Danes, 17. februarja ob 17.00 v Prosvetnem domu na Proseku
PD «Ivan Cankar»
pri Sv. Jakobu priredi v sredo, 20. t. m. ob 20.30 v društvenih prostorih, Ul. Montecehi 6
PREŠERNOVO
PROSLAVO
Sodelujejo Tržaški oktet in člani Slovenskega amaterskega gledališča.
			
PARTIJSKA KONFERENCA V KRIŽU
Komunisti za napredno slovensko upravo gorske skupnosti za tržaško-goriški Kras
V svojem poročilu je Lavriha poudaril tudi stališče KRI glede kraških rezervatov
V Ljudskem domu v Križu so se včeraj popoldne zbrali komunistični občinski svetovalci in aktivisti vseh občin, ki bodo sestavljale Gorsko skupnost tržaško - goriškega Krasa. Poročilo o pomenu gorske skupnosti, ki bo v kratkem ustanovljena, in nalogah komunistov je podal deželni svetovalec Dušan Lovriha. Konferenci sta prisostvovala tudi deželni podtajnik KPI Arnaldo Bara-cetti in pokrajinski tajnik Rossetti.
Lovriha je v začetku svojega poročila utemeljil stališče komunistov glede ustanovitve desetih gorskih skupnosti v deželi in pri tem poudaril, da taka delitev ustreza načelom družbeno - gospodarske homogenosti. V šestih gorskih skupnostih bo občutno prisotna tudi slovenska manjšina, kar nalaga komunistom in vsem demokratom dolžnost, da že pri sprejemanju statutov, na-
I)iu)(;e vesti
NA DESETI STRANI
PO TATVINAH V «FOTOTECNICA» IN «FOTO 0MNIA»
Policija odkrila vlomilce v trgovine s fotoaparati
Gre za dva «strokovnjaka» iz Milana in dva mladoletna Tržačana
Policija je prišla na sled tatovom, ki so v zadnjem letu okradli tri tržaške trgovine s fotografskimi a-parati in odnesli za skoraj 70 milijonov lir plena. Gre za 37-letnega Roberta Baldassarija s stalnim bivališčem v Milanu, ki pa je v zadnjem času živel v Trstu v Ul. della Tesa 27, 24-letnega Edmonda Morsellija iz Milana in dva tržaška mladoletnika, B. D. in S. S., oba iz Ul. Limi-tanea.
Po prvi letošnji tatvini, v noči od 1. na 2. januar so neznanci vdrli v trgovino «Fototecnica» v Ul. Carducci 25, so si tržaški preiskovalci ustvarili precej natančno podobo o storilcih, niso pa imeli dokazov. Ko pa so tatovi 11. t.m. obiskati trgovino «Foto Omnia» v Ul. Gatteri, so napravili usodno napako. V trgovini so pustili kartone, ki jih vložijo tovarnarji v kovčke iz mehkega usnja, da se ti ne deformirajo. Ti kartoni so privedli policijo najprej do trgovine, v kateri je bil kupljen kovček, trgovec pa je dokaj natančno opisal kupce — tri mladeniče. Enega od teh so na podlagi opisa in prejšnjih sumničenj prijeli, ta pa je priznal
tatvini in izdal imena pajdašev.
Organizator prve tatvine je bil Baldassari, ki je bil že prijavljen sodišču zaradi tatvine v trgovini Euro - Japan, ki jo je izvedel lani skupaj z Morsellijem. Druga tatvina v trgovini «Foto Omnia» pa je sad obeh mladoletnikov, ki ju je prvi uspeh tako navdušil, da sta si pripravila kovček z vso potrebno o-premo in celo načrt za naslednje vlome: na vrsti je bila neka trgovina konfekcije na Korzu Italija.
Plen so tatovi takoj poslali v Milan in zato so odšli trije agenti tržaške kvesture v glavno mesto Lombardije, da bi ugotovili, če je mogoče priti do ukradenega blaga. V Milanu je namreč centrala razpečevalcev ukradenega blaga. Namestnik državnega pravdnika je izdal tržaškim agentom v Milanu, ki jih vodi podčastnik Luongo, nekaj dovoljenj za hišne preiskave.
Tatovi so torej zagotovljeni pravici. Morselli že sedi za rešetkami, za Baldassarija pa bo državni pravd-nik v kratkem podpisal zaporni nalog. Oba mladoletnika bosta ostala na začasni svobodi.
to pa pri oblikovanju letnih izrednih zaščito kraških rezervatov, katere
_____ji____ ---------------------- ----UUi	«o
proračunov in večletnih družbeno gospodarskih načrtov gorskih skupnosti močno poudarijo koristi Slovencev in pri tem pospešujejo splošno demokratično rast na teh področjih.
Glede Kraške gorske skupnosti je Lovriha poudaril, da je treba vanjo vključiti Zgonik in Nabrežino, kot je to poudarila tudi «komisija petnajstih» na deželi. V tej skupnosti bodo Slovenci predstavljali večino, kar pomeni, da bo moral biti njen predsednik Slovenec. Glede sestave vodilnega odbora skupnosti pa je Lovriha izrazil upanje, da bo izraz enotnosti vseh demokratičnih sil in napredno usmerjen. Možno je oblikovanje takega odbora, ki naj bo izraz enotnosti slovenskega prebivalstva in njegovih naprednih teženj. Kraška gorska skupnost, je dejal, mora postati zgled tudi drugim, posebno glede uresničevanja koristi slovenske narodne skupnosti,
Glede statutov je Lovriha poudaril, da bodo komunisti predlagali v vseh šestih gorskih skupnostih, kjer žive Slovenci, osnutek statuta, ki vsebuje1 tudi odstavek «Gorska skupnost jamči, v okviru svoje dejavnosti, popolno enakopravnost Slovencem, vse-strapski razyoj, sjev^^ke narodne skupnosti, zaščito narodnostnih značilnosti občin in naselij, skladno z načeli republiške ustave in deželnega statuta».
Naloga naprednih sil bo, da v statutih posameznih skupnosti ta načela razširijo in konkretizirajo.
Razprava je trajala nekaj ur in je pokazala, da je cilj komunistov, da razčistijo tudi vprašanje zaščite Krasa in kraških rezervatov. Stališče KPI je, so poudarili na konferenci, da je treba Ustanovo za zaščito Krasa podrediti demokratični in samoupravni gorski skupnosti, ki je edina pristojna, da ureja gospodarske in druge posege za zaščito tipično kraških dejavnosti. Gorska skupnost, oziroma občine, ki jo sestavljajo, naj torej usmerja Ustanovo za
Prosvetno društvo «Ivan Grbec» v Skednju
priredi v sredo, 20. t.m. ob 20.30
PREŠERNOVO PROSLAVO
Vsi rojaki vljudno vabljeni!
Dramski odsek PD «Kraški dom»
z Repentabra priredi danes, 17. t.m. ob 17. uri v stari šoli na Colu
PREŠERNOVO PROSLAVO
pristojnosti morajo biti omejene na zgolj naravoslovni in znanstveni a-spekt.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Ljudski oder
JAKA ŠTOKA
MUTASTI MUZIKANT
in
NE KLIČI VRAGA
(enodejanki)
Scena:	VLADIMIR RIJAVEC
Kostumi:	MARIJA VIDAU
Glasba:	URBAN KODER
Besedilo pesmi:	ERVIN FRITZ
Korepetitor:	IGNACIJ OTA
Režija:	ADRIJAN RUSTJA
V sredo, 20. februarja ob 10.45 v Finžgarjevem domu na Opčinah
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
Karl August Gbmer
P E P E L K A
Pravljica v štirih dejanjih
Prevod:
Scena:
Kpreograf:
Kostumi:
Glasba:
Režija:
Fran Govekar Demetrij Cej Selma Micheluzzi iz fundusa SSG Aleksander Vodopivec ADRIJAN RUSTJA
V torek, 19. februarja ob 15.30
SPDT priredi v petek, 22. t.m.
5. planinski večer Predaval bo prof. Pavel Kunaver o temi:
KRAS IN POSOČJE ob spremljavi številnih diapozitivov
Prosvetno društvo «Vesna» prireja Prešernovo proslavo v Ljudskem domu v Križu danes, 17. t.m. ob 17.30.
Na sporedu je nastop otrok osnovne in srednje šole, pevskega zbora in godbe.
Vljudno vabljeni!
iimiiiiiiii........................................................................................................................................................................................................................................
Danes, NEDELJA, 17. februarja SILVIN
Sonce vzide ob 7.04 in zatone ob 17.34 —- Dolžina dneva 10.30 — Luna vzide ob 4.12 in zatone ob 13.06.
Jutri, PONEDELJEK, 18. februarja
DRAGOSLAVA
Vreme včeraj: naj višja temperatura '11.4 stopinje, najnižja 9,1, ob 19. uri 10,2 stopinje, zračni tlak 1009,6 mb, narašča, veter 4 km na uro severovzhodnik, vlaga 87-odstotna, dežja je padlo 5,8 mm, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 9,8 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 16. februarja 1974 se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo pa je 14 oseb.
UMRLI SO: 83-letna Antonia Požar vd. Collini, 74-letni Guglielmo Bitesini, 89-letna Luigia Premuda vd. Pasch, 62-letna Bianca Rossitti vd. Miani, 66-letna Maria Cociani por. Ceppi, 73-letna Agostina Evangelisti por. Mattioli, 85-letna Maria Hrovatin por. Crevatin, 73-letni Al-
KRZNA
SUPER ELEGANTNI MODEU VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NAŠIVK1
VELIK PRIHRANEK
PELLICCERIA CERVO
TRST	TEL. 796-301
Viale XX Settembre št. 16/111
Včeraj-danes
frcdo Bertoli, (53-letni Alcide Lau-noy, 62-letni Bogomiro Rudez, 77-letna Carolina Gravina vd. Uva, 84-letna Anna Bandel vd. Babic, 91-letna Lucia Novel vd. Angelini, 66-letni Bruno Cechet.
OKLICI: natakar Libero Gambo in gospodinja Maria Igiottini, uradnik Giorgio Norbedo in uradnica Paola Fragiacomo, uradnik Franco Carlovich in bolničarka Giannina Lozej, industrijec Fulvio de Zotti in profesorica Renata dr. Caruzzi, delavec Mario Sinotti in gospodinja Nevia Klobas, zdravnik dr. Miran Dolhar in uradnica Nadja Peric, uradnik Paolo Cadelli in otroška vrtnarica Iolanda Žele, restavrator Giuseppe Moi in učiteljica Cosima Geremia, železničar Gianni Mare-schi in delavka Zdenka Jelenko-vic, uradnik Roberto Duiz in učiteljica Patrizia D'Arrigo, uradnik Antonio Tommasi in uradnica Anna Velia, univ. študent Giovanni Battista Camozzi in uradnica Gabriella Pelin, pomorščak Franco Petronio in trg. pomočnica Onorina Del-ben, delavec Gianfranco Cadenaro in delavka Sonia Zeriali, mehanik Efisio Cicu in trg. pomočnica Silva Radizlovic, zastopnik Franco Verchi in gospodinja Marialieta Leale, pristaniščnik Guerrino Alberili in gospodinja Livia Berzech, podčastnik fin. straže Ademo Im-brogno in računovodja Ermelinda Imbrogno, mesar Flavio De Giorgi
in študentka Laura Giassi, uradnik Andrea Zigiotti in trg. pomočnica Rina Biasin, računovodja Edilberto Moratto in računovodja Patrizia Radivo, tehnik Rinaldo Alberti in uradnica Daniela Predonzan, natakar Lino Bencich in delavka Elvira Grison, elektrikar Giuliano Millo in gospodinja Marina Vattovani, tehn. uradnik Secondo Rossi in blagajničarka Maria Elisa Pereni, o-premljevalec Fulvio Koch in trg. pomočnica Jeannette Silvestri, u-radnik Giorgio Milocco in trg. pomočnica Liviana Timeus, pomorski kapitan Roberto Gianni Grillo in uradnica Fulvia Brugnera, učitelj
r//MM7/HZA\ ^S£ a*US£f'
ir«
^optika
TRST -UI.Maiiini 5/
Tarcisio Dal Maso in gospodinja Angela Novielli, univ. študent Roberto Morittu in univ. študentka Nelly Solnoff, univ. študent Lanfranco Filograna in uradnica Maria Grazia Dellavalle, uradnik dr. Walter èrazzati in uradnica Dora Pavan.
BARI	LOTERIJA 15 57		49	11	62
CAGLIARI	13	35	39	88	64
FIRENCE	1	79	52	45	36
GENOVA	2	17	26	25	8
MILAN	64	44	87	22	62
NEAPELJ	79	63	82	29	31
PALERMO	77	51	68	55	84
RIM	54	17	32	46	26
TURIN	60	39	24	81	>
BENETKE	21	42	73	14	35
ENALOTTO 1 1 1	1 2 2	2 X X				1 2 1	
KVOTE: 12 - 11.098.060 lir, 11 -213.400 lir, 10 — 17.300 lir.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Pizzul — Cignola, Korzo Italija 14; Prendini, Ul. Tiziano Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AU'Esculapio, Ul. Roma 15,- INAM, Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Alla Maddalena, Istrska ulica 35.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec (tel. 228-124); Bazovica (tel. 226-165): Opčine (tel. 211-001); Pro sek (tel. 225 141); Božje polje — Zgonik (tel. 225-596); Nabrežina (tel. 200-121); Sesljan (tel. 209-197); žav Ije (tel. 231-137); Milje (tel. 271-124).
Gledališča
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE v Trstu gostuje s predstavo F. Bevka - B. Grabnarja «Kaplan Martin Čedermac» v sredo, 20. t.m. ob 20. uri v Postojni in v četrtek, 21. t.m. ob 20. uri v Idriji.
SAG
Slovensko amatersko gledališče v
Trstu gostuje s satiričnim kabare-tem «Dlaka v jajcu» avtorjev M. Košute, A. Rustje, S. Verča in A. Ki a j ja
Danes, 17. februarja ob 17. uri v Prosvetnem domu na Proseku.
Jutri, 18. februarja ob 20. uri v gledališču v Kopru.
V soboto, 23. februarja ob 19.30 na škofijah.
OBČINSKO GLEDALIŠČE
«G. VERDI»
Danes ob 16. uri in v torek ob 20. uri ponovitev Puccinijeve opere «Tosca». Dirigent Michelangelo Veltri.
AVDITORIJ
Danes ob 16. uri bo skupina «Rocca» ponovila v okviru ciklusa «Teatro oggi», ki ga prireja Stalno gledališče, šesto abonmajsko predstavo. Na sporedu je delo Bertoka Brechta «švejk v drugi svetovni vojni». Zadnjič.
Koncerti
KITARIST GUERRATO
V	DVORANI CCA
V	sredo, 20. t.m. ob 20.30 bo v veliki dvorani CCA v Ul. S. Carlo 2 v okviru koncertov, za katere je dala pobudo bolniška blagajna glasbenikov v sodelovanju z vsedržavnim sindikatom glasbenikov in CCA, recital mladega tržaškega kitarista En-nia Guerrata, ki je diplomiral na tržaškem konservatoriju pod vodstvom Bruna Tonazzija. Guerrato je že nastopal kot solist in v komornih zasedbah, na RAI, v gledališču Verdi, v Italiji in v tujini. Trenutno poučuje na glasbenem zavodu v Gorici ih na konservatoriju v Veroni. Program njegovega koncerta obsega skladbe De Vissea, Roncalli-ja, Bacha in Giulianija, Poulenca, Ville Lobosa. Tarrege, Albeniza in sodobnika tržaškega skladatelja Sergia Chiereghina. Vstop prost.
Mali oglasi
Zlate izdelke vseh vrst plačamo do 2.500 lir za gram v odvisnosti od čistoče.
Prodajamo garantirane briljante za investicijo — popolnoma čiste brez barve (Extra Col-lection) začenši od 300.000 lir po karatu. Pismena garancija. DARWIL, Trst, Trg sv. Antona 4/L II.
TISKARNA GRAPHART išče vajenca (ročnega stavca) 15 — 16 let. Telefonirati na štev. 772-151.
PLINSKE NAPELJAVE utekočinje-»esa plina in metana z najsodobnejšimi napravami LANDI. Maksimalna rentabilnost in ekonomičnost. Montaža na vse avtomobile . avtomehanična delavnica BRUSAFERRO, Ul. Revof-tella, 63 tel. 741-984.
HIŠO NA SAMEM z zemljiščem, tudi staro, na Krasu kupim. Plačilo v gotovini. Telefonirati na štev. 77-13-19.
128, 127 TAKOJŠNJA DOBAVA; 128 71, 72; 850 coupé 67, 69; 850 spyder 69; 124 coupé 68, 69; 124 67, 69; 850 special 68, 70; 500 L 68, 69, 70; fiat 750 66, 69, fiat 1300 66 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v Ul. Giulia 10 in Ul. Cotogna 7 -AUTOSALONE TRIESTE.
MOBILI ALABARDA - UI. Rossetti 4 — vogal Ul. Giotto — Trst. Vozički — športni vozički — visoki stolčki — stajice — vse za otroka — za hišo — za vrt. Zelo ugodne cene.
«CITROEN» — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov v Ul. Rittmayer 4/a.
Kino
Ariston — I.N.C. 15.00 «La cerimonia», režiser Nagisa Oshima.
Nazionale 14.30 «McKlucky, metà uomo, metà odio». Barvni film Igra Buri Reynolds.
Excelsior:	matineja ob 10.00—11.30
«Miao miao Amba Arriba».
Excelsior 14.30 «La signora è stata violentata». Barvni film. Igrajo; Pamela Tiffin, Carlo Giufrè, Enrico Montesano. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Grattacielo 15.00 «Il sorriso del grande tentatore». Barvni film. Glenda Jackson, Claudio Casinelli, Lisa Harrov. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Fenice: matineja ob 10.00—11.30 «Oggi a me domani a te». Igra Terence Hill.
Fenice 14.30 «Pane e cioccolata». Nino Manfredi, Paolo Turco, Ugo D'Alessio, Johnny Dorelli in Anna Karina. Barvni film.
Eden 14.30 «Il rompiballe», barvni film. Igrata Lino Ventura in Jacques Brel.
Ritz 15.30 «Polvere di stelle». Barvni f:lm. Igrata Monica Vitti in Alberto Sordi.
Aurora 14.30 «Come si distrugge la reputazione del piu grande agente segreto del mondo». Jean Paul Beimondo. Barvni film.
Capitol 14.30 «Chi ha ucciso Jenny». Barvna kriminalka.
Cristallo 14.30 «Ci risiamo vero Previdenza?» Barvni film. Igra Tomas Miljan.
Impero 15.30 «La sepolta viva», Barvni film. Igra A. Belli.
Filodrammatico 15.00 «Le svedesi continuano a ballare la mazurka a letto». Barvni 1 ilm. Igrata Bi rt e Tove. Mladini pod 18. letom prepovedane
Moderno 13.30 «Via col vento». Clark Gable, Vivien Leight, Olivia de Hawiland.
Vittorio Veneto 14.30-16.45-19.00-21.30 «La proprietà non è più un furto». Igra Ugo Tognazzi.. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ideale 15.00 «Trinità e Sartana, figli di...». Barvni western. Igrata Robert Widmark in Harry Baird.
Abbazia 14.30 «Lo chiamavano verità». Barvni western film. Igra Mark Damon.
Astra 15.00 «Un avventuriero a Tahiti». Barvni film. Igra J. P. Beimondo.
Radio 14.30 «I maghi del terrore». Barvni film.
Iris • Prosek 16.00 «Prendi i soldi e scappa».
MLADINSKI KROŽEK Trst
Ulica Ginnastica št. 72
prireja danes ob 16. uri ameriški film
«Il ribelle dell’Anatolia»
Režija: Elia Kazan
isaiEffi
BANCA Dl CREDITO DI TRIESTE,
tržaška kreditna banka
TRST - UL F FILZI 1Q ,,, 38-101, 38-045
URADNI TEČAJ BANKOVCEV 15. februarja 1974
Ameriški dolar	701,—
Funt šterling	1590.—
Švicarski frank	218,30
Francoski frank	137,80
Nemška marka	255,50
Avstrijski šiling	35,10
Dinar: debeli	41.—
drobni	41,—
MENJALNICA
vseh tujih valut
ZAHVALA
13. februarja 1974 smo izpolnili poslednjo željo, da uživata svoj večni pokoj na domačem pokopališču v Sežani naša draga
Slovenski klub priredi
v torek, 19. feb. ob 20.30 predavanje:
POHOD XXX. DIVIZIJE V BENEŠKO SLOVENIJO
Ob tridesetletnici partizanskega pohoda v Benečijo, katerega najhujša bitka se je bila prav 19. februarja na Kolovratu, bo oživljal spomin soudeleženec pohoda in urednik Primorskega dnevnika JOŽE KOREN
Predavanje bo ilustrirano s projekcijo slik. Toplo vabljeni!
Razna obvestila
Odbor Tržaškega partizanskega pevskega zbora vabi vse orkestraše in pevce, da se udeležijo vaje na kateri bo Julij Guštin prikazal potek novega programa.
Odbor za postavitev spomenika
NOB v Bazovici in Tržaški partizanski pevski zbor obveščata, da bosta priredila 1. maja letos v Bazovici «partizanski miting».
PD «France Prešeren»
iz Boljunca priredi danes 17. t.m. ob 17.30 v srenjski hiši predavanje Maria Magajne POTOVANJE PO MAROKU z barvnimi diapozitivi.
Vljudno vabljeni!
Razstave
V	Tržaški knjigami razstavlja svoja olja in tempere Jaka Renko. Razstava bo odprta do 2. marca.
V	galeriji «Forum» v Ul. Coroneo mednarodna grafična razstava.
V	galeriji «Rettori - Tribbio» v starem mestu so odprli razstavo grafike skupine znanih italijanskih likovnikov.
V	tržaški galeriji «Tommaseo» v Ulici Canal Piccolo 2 je retrospektivna razstava tržaškega slikarja prof. Avgusta Černigoja. Razstava bo trajala do 20. februarja.
Danes, 17. februarja 1974 bo ob 16. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah gostoval dramski oder iz Štandreža z Molierovo komedijo
ZDRAVNIK PO SILI
Režija: Aleksi j Pregare
Vabljeni!
Šolske vesti
Združenje staršev osnovne šole v Dolini vabi vse, ki jih zanimajo vprašanja razvoja otroka, na predavanje dr. D. Sedmaka «Otrok, njegovi šolski in življenjski problemi in uspehi». Predavanje bo v sredo, 20. t.m. ob 20. uri v šolskih prostorih.
Prosveta
Slovensko prosvetno društvo TABOR prireja v sredo, 20. t.m. ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah PREŠERNOVO PROSLAVO. Sodelujejo dijaki srednje šole «S. Kosovel, učenci osnovne šole z Opčin ter pevski zbor «Tabor». Vabljeni!
SOŽALJE
Ob smrti matere tovariša Alojza Rogelje mu sekcije KPI devinsko-na-brežinske občine in svetovalska skupina izražajo globoko in občuteno sožalje.
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo darovalcem cvetja, vsem, ki so z nami sočustvovali in v tako velikem številu spremili na zadnji poti našo drago
Felicijo Kovačič vd. Rogelja
žalujoči: hčere, sinovi, sestra, bratje in drugo sorodstvo
Sveto, Šempolaj, Buenos Aires, Trst, Ljubljana, Zagreb, 17. februarja 1974
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage žene, mame, babice in prababice
EME SEDMAK por. TENCE
Posebna zahvala zdravniku Settimu, darovalcem vencev in cvetja, godbi, pevskemu zboru «Vesna» ter vsem tistim, ki so jo spremili na zadnji poti.
,,	Žalujoči: mož s hčerkama in sinovo-
ma z družinami
Križ, Koper, Novi Sad, Melbourne, 17. februarja 1974
i G: ij-'. .>.4»-. .■/ Li/ >lt .lij -	'	.
ZAHVALA
Toplo se zahvaljujem vsem, ki so z mano sočustvovali ob bridki izgubi ljubljenega meža
IVANA GRGIČA
Posebna zahvala prof. dr. Doniniju, zdravniku dr. Russu, bolničarki Sabini Malalan iz Trebč, g. župniku Živcu, sorodnikom in vsem, ki so z mano sočustvovali v teku dolge bolezni.
Žalujoča žena Francka
Padriče, 17. februarja 1974
ZAHVALA
Vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega predragega sina
EDVARDA MILANA ŠTURMANA
se iskreno zahvaljujemo.
Posebna zahvala dolinski občinski upravi, g. župniku, mladini in pevskemu zboru iz Mačkolj, godbi iz Brega, direkciji in sodelavcem ITALSIDER, prijateljem in darovalcem cvetja in tistim, ki so ljubega pokojnika spremili na zadnji poti.
žalujoči starši
Trst, 17. februarja 1974
■■■■■■■■■■■■■■
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage
IVANE NAGANJA vd. DEVETAK
Posebna zahvala č.g. župniku, dr. Delamiju, vsem sorodnikom in prijateljem, godbenemu društvu, darovalcem cvetja ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti.
Družine GRUDEN, SFARCICH in PAPUCCI Nabrežina, Trst, ZUrich, 17. februarja 1974
ZAHVALA
RUDOLF HUSU
HI
OLIMPIJA HUSU roj. KURET
Posebno se zahvaljujemo dragemu bratrancu Miru Škapinu za nesebično pomoč in skrb, preč. g. župniku I. Mavriču za poslovilne besede, g. pevovodji M. Širci in pevskemu zboru iz Dutovelj za lepo petje, g. V. Lipanju za ganljiv govor ob odprtem grobu, vsem Orlečanom	za njihovo	vsestransko	požrtvovalnost	ob
spremstvu rojaka	ter sanitetnemu inšpektorju	M. Pavšiču za ra-
zumevanje.
Ganjeni zaradi tolikih izrazov sočutja se zahvaljujemo tudi vsem sorodnikom,	prijateljem in	znancem, ki so nam bili ob	strani ob mamini in	očetovi smrti	ter počastili	že v Trstu	njun
spomin.
Žalujoča hči Viola, zet Andrej in vnuk Adrijan Obersncl Trst, 17. februarja 1974
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage
BERTE PERT0T
Posebna zahvala č.g. župniku Zupančiču, darovalcem cvetja in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti.
DRUŽINE PERTOT
Barkovlje, 17. februarja 1974
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage
AMALIJE FABJAN roj. FURLAN
Posebna zahvala č.g. župniku, sorodnikom, darovalcem cvetja ter vsem, ki so jo spremili k večnemu počitku.
DRUŽINE FABJAN
Koludrovca. Nabrežina. 17. februarja 1974
PRIZADEVANJA TRGOVINSKE ZBORNICE
Zn vzpostavitev letalskih zvez med tremi sosednimi deželami
V ospredju vprašanja male industrije in obrtništva sel o premestitvi sejmišča v Barkovlje - Poročilo
Zbornica podpira zami. 3 sestanku z Markičem
Pretekli četrtek se je sestal vodilni odbor tržaške trgovinske zbornice. Na seji je predsednik Caidassi poročal o stikih, ki jih je v zadnjem času navezal z gospodarskimi dejavniki v tržaški pokrajini v zvezi s sodelovanjem male in srednje industrije ter obrtniških podjetij z večjimi proizvodnimi enotami. Te dejavnosti — je naglasil Caidassi — postajajo čedalje važnejši člen proizvodnega procesa v razvitem svetu, še posebne važnosti pa so za gospodarski ustroj Furlanije - Julijske krajine, kjer mala in srednja podjetja prevladujejo ne le v obrtništvu, temveč tudi v industriji. Dobra volja, da bi se tovrstne dejavnosti v prihodnje hitreje razvijale, obstaja na vseh ravneh, je še pristavil Caidassi, na tem področju pa je potrebna tudi ustrezna zakonodaja. Prizadevanja trgovinske zbornice so sedaj usmerjena prav v to, da bi pristojne oblasti preučile položaj in pripravile predloge za u-Strezne zakone.
Predsednik Caidassi je nadalje o-^■enil, da se je zbornica v zadnjem času ponovno zavzela na pristojnih niestih za vzpostavitev redne letalske zveze med Ronkami in Dunajem. Ustanova je navezala stike tudi z drugimi zbornicami v deželi in z gospodarskimi ustanovami v Jugoslaviji in Avstriji, da bi skupaj pripravili vrsto konkretnih predlogov za vzpostavitev novih letalskih zvez na obmejnem področju.
Odbor je nato vzel v pretres možnosti, ki jih za industrijske dejavnosti v tržaški pokrajini odpira zamisel, po kateri naj bi v Tržiču zgradili postajo za spreminjanje tekočega metana iz Alžirije uonovno v plinsko stanje. Kakor znano, se Pri tem procesu sproščajo velike množine fngorij (industrijskega hlada), ki bi jih lahko s pridom uporabljali v razne proizvodne namene. Plin naj bi iz Tržiča uotiskali v zaledje po posebnem cevovodu. Pri vsem tem, so naglasili odborniki, so za razvoj novih industrijskih dejavnosti posebnega pomena prometne zveze, ki pa so na področju Tržiča zaenkrat nezadostne.
Odbor je razpravljal tudi o načrtu za premestitev tržaškega sejmišča v Barkovlje. V tej zvezi je naglasil, da bo treba napeti vse sile, da bi bili birokratski postopki za premestitev kolikor mogoče poenostavljeni, saj je novo sejmišče neobhodno potrebno za ohranitev sedanje vloge velesejma in zlasti za uresničitev kongresnega središča, ki ga Trst že leta močno pogreša Hkrati s tem naj bi se tržaški sejem specializiral na določenih področjih. O tem bodo predstavniki trgovinske zbornice razpravljali tudi na posebnem sestanku z zastopniki prizadetih krajevnih uprav.
Na koncu je dr. Caidassi poročal o sestanku, ki ga je imel z gospodarskim svetovalcem pri jugoslovanski ambasadi Markičem. Na sestanku je bila poudarjena nujnost okrepitve medsebojne blagovne menjave med obmejnimi področji, prilagoditve ustreznih spiskov za brezcarinski u-voz blaga in vzpostavitve novih o-blik industrijskega sodelovanja. Na sestanku so nadalje izmenjali mnenja o povezavi tovornega postajališča pri Fernetičih z avto cesto proti Ljubljani.
z OF, se podal v Barkovlje, kjer I sodelujejo namreč učenci in dijaki je dobil stik s takratnim znanim * ? rwitar-Hanii n «v.
barkovljanskim aktivistom Venčkom Krečičem in se preko njegovih zvez odpravil čez Prosek v Vrtovin naravnost k partizanom. Vse to je bilo še pred kapitulacijo Italije. Po kapitulaciji je bil vključen v 2. bataljon Kosovelove brigade, nato pa premeščen v komando mesta Sežana. Pri neki akciji na Erzelju so ga Nemci ujeli, ga zaprli na sežanskem sodišču, nato je dva meseca prebil v tržaškem Koroneu, od koder so ga poslali v nacistično taborišče v Mauthausen.
Po osvoboditvi se je izmučen in izčrpan vrnil v Trst in se zaposlil pri PNOO, kmalu pa kot hišnik na sedežu političnih organizacij PNOO v Ul. Ginnastica. Po letu 1952 je dobil zaposlitev kot garažist pri gen. konzulatu SFRJ, kar je ostal do upokojitve.
Vsi smo ga poznali kot tihega in pridnega delavca, čeprav je večino življenja prebil v Trstu, je vendar ostal zaveden in pristen Kraševec in tudi pokoj bo z družino užival v Kobdilju, od koder je doma njegova žena. Želimo mu, da bi ostal še dolgo čil in zdrav in da bi še naprej zvesto kot doslej prebiral naši list, brez katerega — tako pravi — bi sploh ne mogel živeti.
1 z recitacijami, ki jih bodo z glasbenimi točkami prepletali gojenci društvene glasbene šole. Spored bo obogatil še šentjakobski otroški pevski zbor s svojimi nežnimi glasovi.
V soboto, 23. t. m. pa priredi društvo že tradicinalno otroško rajanje. Takrat pa bo razigrani o-troški živžav privabil tudi zadovoljne mamice in nonice.
Delovanje PD «Ivan Grbec» iz Skednja
Ta teden na sporedu Prešernova proslava in pustno rajanje
Pretekli petek je prosvetno društvo «Ivan Grbec» iz Skednja priredilo predavanje. V gosteh je imelo pedagoškega svetovalca prof. Janeza Sivca, ki je v svojem zgoščenem predavanju prikazal vprašanje sodelovanja doma s šolo v njunem vzgojnem in izobraževalnem poslanstvu, žal le premajhnemu številu staršev in drugih poslušalcev je predavatelj nakazal širino vzgojne problematike, s katero bi se morali soočiti starši in drugi vzgojitelji, da bi bila vzgoja naših otrok uspešna. Tu je široko področje dela, ki se ponuja novemu društvu staršev. Ker kaže vodstvo društva dobro voljo in razumevanje, pričakujemo, da bo razvilo dejavnost, ki ne bo koristila le rasti naše mladine, temveč bo okrepilo tudi slovensko šolo v Skednju.
Ta teden bo imelo društvo «Ivan Grbec» kar dve prireditvi: v sredo, 20. t.m. priredi vsakoletno Prešernovo proslavo. Ker škedenjsko občinstvo zelo rado posluša naše otroke, bo v sredo društvena dvoranica gotovo polna. Pri sporedu
9 Danes, 17. februarja ob 10. uri bo v Ljudskem domu v Ul. S. Lorenzo in Selva srečanje upokojencev s senatorjem Šemo. Srečanje, na katerem bodo obravnavali stališče KPI o prečem vprašanju pokojnin, prireja sekcija KPI iz Skednja.
Novinarskega plesa letos ne bo!
Ker nas je že mnogo čitaie-Ijev vprašalo, kako bo z letošnjim tradicionalnim pustnim novinarskim plesom v Kulturnem dermi, sporočamo, da plesa letos ne bo zaradi znane prepovedi vožnje z osebnimi avtomobili ob nedeljah in omejitev pri nočnem zapiranju javnih prostorov in ker nam pristojne oblasti niso mogle dati nobenega jamstva, da bodo te prepovedi in omejitve v pustnem času prekinjene.
V nadomestib za novinarski ples v Kulturnem domu pa bo v soboto 23. t.m. pustni družabni večer v prostorih slovenskega Dijaškega doma v Ul. Ginnastica, kjer bo poskrbljeno za prijetno razpoloženje in ples. Vabila bodo na razpolago v upravi Dijaškega doma.
• Včeraj so se predstavniki enotnega odbora prebivalcev področij, ki bi jih prizadela gradnja hitre cestne povezave, sestali s predstavniki PRI, ki so zagotovili, da ne bodo glasovali za načrt, ki bi prizadel prebivalce tako, kot so sami uvodoma obrazložili.
Včeraj so pokopali Ivana Grgiča-K ptanovega
Včeraj so v Padričah pokopali Ivana Grgiča - K’ptanovega. Njegova življenjska pot ni bila posuta s cvetjem: kot vsi pri nas, se je moral trdno spoprijeti z delom, da je lahko po poroki z domačinko Francko Grgičevo, vztrajal doma, v vasi, ki jo je nad vse ljubil in kateri se ni nikoli izneveril. Po prvi svetovni vojni je sodeloval ori p. d. Slovan in v tamburaškem zboru, med drugo svetovno vojno pa je bil aktivist OF in kasneje obveščevalec najprej pri VII., nato pa pri IX. korpusu.
Zavednega Ivana bomo ohranili v najlepšem spominu. Naj mu bo lahka domača gruda, ki jo je tako ljubil. Užaloščenim svojcem naše i-skreno sožalje.
• Sekcija KPI «Che Guevara» iz Magdalene bo danes, 17. februarja proslavljala na svojem sedežu na Reški cesti 7, 53. obletnico ustanovitve stranke, 5C-letncio Unità ter 5G. obletnico Leninove smrti.
• V sredo, 20. t.m. bo ob 20. uri v Ljudskem domu v Ul. Madonnina 19 govorila članica osrednjega vodstva KPI posl. Adriana Sereni na javnem shedu o referendumu
Hiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilii,i„,nniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui^iiiiiiiimiu
V POLNEM TEKU PRIPRAVE NA MILJSKI KARNEVAL
Pri Korošcih startajo za prvo mesto
Skupina «Lampo» bo uprizorila komedijo-satiro z naslovom «Austerity»
V nedeljo, 24. t.m., bo v Miljah tradicionalni miljski karneval, ki ga prirejajo že 21 let in spada med največje take prireditve v naši deželi. Če ne bo vreme nagajalo, pričakujejo prireditelji izreden obisk, saj imajo Milje dobre prometne veze s Trstom in jih bodo za to priliko še bolj ojačili, odpadle pa bodo težave in zastoji zaradi parkiranja, ker je ob nedeljah prepovedan promet z avtomobili.
Razne skupine, ki so se že uveljavile na dosedanjih pustnih prireditvah v Miljah, se zdaj mrzlično pripravljajo, da bi presenetile občinstvo in seveda odnesle prvo nagrado. Lani je prvo nagrado odnesla skupina «Lampo» od Korošcev, ki je zasedla prvo mesto tudi pred tremi leti. Konkurenca je huda in se je treba dobro pripraviti, še prej
ŠD BREG
priredi v soboto, 23. februarja 1974 na stadionu «Prvi maj»
PUSTNI PLES
Igral bo ansambel ROBBLES Brežansko vino
Domače klobase^ Rezervacije miz na sedežu društva.
Jo/e Turk odhaja v pokoj
Te dni je vstopil v pokoj Jože Turk, doma iz Gabrja pri Štanjelu, ki je vsa povojna leta služboval v Trstu, kamor je iz rodnega kraja Prišel že leta 1929. Zaposlil se je kot težak pri takrat zelo uglednem slovenskem gradbenem podjetju Martelanc (ki je med drugim zgradilo tudi Narodni dom Balkan). Leta 1934 so ga prvič poklicali k vojakom na Sicilijo, leta 1936, potem ko je le malo časa prebil doma, pa so ga spet vpoklicali in poslali v Afriko v Abesinijo, ki jo je; prekrižaril od Adis Abebe do kenijske fueje. Leta 1939 se je vrnil domov in ostal brez dela. Zato se je z večjo skupino odpravil na delo v Nemčijo na Saško, kjer je ostal nekaj manj kot leto dni. Po povratku v Italijo, ko je ta že vstopila v vojno, so ga spet mobilizirali in po krajšem službovanju v Gorici Poslali na francosko mejo. Tam je dobil kratek dopust, ki ga je na povratku v Trst izkoristil za to, da je iz vlaka izstopil že v Miramaru, odšel na Kontovel, se tam povezal
Osrednji odbor za Kraški pust na Opčinah obvešča
da sprejema prijave za tekmovanje pustnih mask v trgovini Renar, Proseška cesta 3, do vključno srede, 20. t.m.
iiiiiiiHtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiimiiiiiimniiiiimtiiiiiiiimiimiimnmmtmmmtimHmiiHmiiiiiiiii
PISMO SO IZROČILI ŽUPANU SPACCINUU
ZAHTEVE STARŠEV OTROK v lonjerskem otroškem vrtcu
Starši otrok lonjerskega otroškega vrtca so nam poslali v vednost pismo, ki so ga izročili na svojem nedavnem sestanku tržaškemu županu Spacciniju. Ker so vprašanja, ki jih pismo obravnava, zelo aktual na. ga objavljamo v celoti.
Dne 8. februarja 1974 — ob 20. uri smo se v prostorih slovenskega otroškega vrtca — Lonjerska cesta, 240 — zbrali starši otrok, ki obisku-i jejo zgoraj navedeni vrtec. Sestanka so se udeležili še socialistični odbornik D. Hreščak, komunistični svetovalec S. Spetič, predstavnika staršev v občinskem odboru za ustanovo ONAIRC S. Stopar in R. Palomba, učiteljica slovenskega otroškega vrtca v Lonjerju M. Tozon, bivši rajonski svetovalec SSL Kokorovec, nekateri člani odbora staršev slovenske osnovne šole «F. Milčinski», vaščani in drugi. Sestanek je bil sklican z namenom, da razčistimo vprašanja, ki so nastala po sklepu občinskega sveta, da se namesti v poslopju kjer je sedaj slovenski otroški vrtec še sekcija 1-talijanskega vrtca pri Sv. Ivanu za otroke iz svetoivanskega okraja.
Prvotno smo se sporazumno lo-njerski starši z občinskimi funkcionarji domenili, da se dodelijo spodnji prostori (razen kuhinje, ki naj bi bila skupna) novi italijanski sekciji: vse zgornje prostore pa naj se da na razpolago obstoječemu slovenskemu otroškemu vrtcu.
Žal se ta dogovor ne izvaja. Dogodilo se je namreč, da je občinska uprava še pred otvoritvijo italijanske sekcije hotela dodeliti poleg pritličnih prostorov tudi sobo v prvem nadstropju. Ta vest je povzročila pravo ogorčenje in upravičeno reakcijo med nami starši.
V želji, da se ta neprijetna zadeva čimprej uredi, zahtevamo naslednje:
1.	Da so pritlični prostori dodeljeni novi italijanski sekciji, vsi prostori v prvem nadstropju pa izključno slovenskemu otroškemu vrtcu;
2.	Da občinska uprava izjavi do katerega šolskega leta bo sekcija italijanskega otroškega vrtca pri Sv. Ivanu nameščena v slovenskem otroškem vrtcu v Lonjerju;
3.	Da se občinska uprava obveže, da po premestitvi italijanske sekcije v otroški vrtec pri Sv. Ivanu da poslopje v katerem je sedaj nameščen slo'.«oki otroški vrtec v Lonjerju ponovno in izključno v uporabo slovenskemu
šolstvu;
4.	Da se uvede šolski avtobus za prevoz slovenskih in italijanskih otrok, ki obiskujejo vrtec v Lonjerju in osnovno šolo na Kati-nari;
5.	Da mora pomožno osebje v službi na italijanski sekciji obvladati slovenski jezik — učno osebje pa ga poznati, kar naj bi pripomoglo boljšemu sožitju med italijansko sekcijo in slovenskim o-
6.	Da se osebje italijanske sekcije prilagodi dnevnemu in tedenskemu urniku, ki ga ima v veljavi obstoječi slovenski otroški vrtec.
Starši otrok, ki obiskujejo slovenski otroški vrtec v Lonjerju (Sledi 26 podpisov)
lliliiiiiiiiiiiiilliiiiiiiiiKiiniHiiniiiiiiflililliiiiiiini
pa «pogruntati» dobro idejo. Skraja potekajo priprave v strogi tajnosti, da ne bi nasprotniki izvedeli, kaj drugi pripravljajo, da jim ne bi ukradli ideje itd. Potem, ko so se skupine že prijavile odboru za miljski karneval in so začetna dela že stekla, odpadejo skrivnosti in laže nekaj izveš. Tako smo si v petek zvečer ogledali priprave pri Korošcih in se pogovorili z organizatorji ter sodelavci.
«Kdo je šef?»
«Nimamo šefov in direktorjev. Delamo kolektivno, vsi skupaj, vsak pa je zadolžen za neko delo.»
Elvin Viola, ki je modelar v ladjedelnici Sv. Marka in je specialist v tej stroki, pripravlja modele in nadzoruje delo, da bodo velike maske, tanki, okraski, kulise, vsi kalupi najlepše izdelani do najmanjše podrobnosti. Lino Tul skrbi za mehanizacijo, ki je precej zapletena in je sploh ne boste opazili, videli pa boste, kako se bodo pošastne maske, arabski šejki in predsedniki, gibale in s strašnimi očmi švigale po občinstvu.
Poleg teh mogotcev iz papirje-vine pa bodo vzbujali smeh in dobro voljo domači šejki, Arabci, I-žfaelci, ubogi Evropejci, avtomobilisti brez bencina. Orientalske plese bodo plesale v pariškem nočnem lokalu ....boste že videli v nedeljo popoldne, če boste prišli v Milje. Poskočne in vesele koračnice pa bo igrala godba na pihala iz Pridvora pri Kopru. Nastopalo bo nad 150 ljudi in vsak bo odigral svojo vlogo v sodobni pustni komediji, satiri, ali tragikomediji, kot jo pač hočete imenovati, z naslovom «AUSTERITY». To je namreč naslov, s katerim bo letos na-stupila skupina «Lampo» na milj-skem karnevalu, za katero je izdelal načrt Nicola Dobrovich iz Trsta. Dela so se lotili že pred dobrim mesecem.
V pustnem sprevodu, ki bo krenil po miljskih ulicah na pustno nedeljo ob 14.30, bo na čelu te skupine Mario Kolarič, kot izkušen kapitan «krecal» veliko petrolejsko ladjo, za njim bodo prihajali v Evropo šejki s polnimi kovčki denarja, najboljše valute. Potem se bodo pri km 101 srečali Arabci in Izraelci, na vojaškem džipu se bo peljal sam Dajan, za njim godba na pihala, okrog nje pa «sedem sester» v spremstvu sedmerih partnerjev. Na velikem vozu se bo režal veliki Arabec, Gedafi bo delil nafto prijateljem, odrival pa sovražnike. Za vozom se bodo morali Evropejci voziti s starimi bicikli, skirami in skiricami. To pa bi bil žalosten zaključek. Zato bo sprevod zaključil šejk, gurman in veseljak (Pino čač), ki si bo v
družbi lepotic v najbolj luksuznem pariškem nočnem lokalu privoščil vse dobrine tega sveta, kar se pač v Miljah da. Pri Korošcih torej startajo za prvo mesto. Srečno!
LISTNICA UREDNIŠTVA
Iz včerajšnjega članka o Prešernovi proslavi v Bazovici je pomotoma izpadlo ime Dore Križmančič. Bralce prosimo, da nam pomoto o-prosti jo.
REŠITEV DANAŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: 2. Matej. 6. ZAGRADEC, 14. osoren, 16. Caprera, 17. rir; 19. Lorca, 20. Koroška, 21. doma, 22. Endo, 23. maserka, 24. minus, 25. tja, 26. basisti, 27. Devin, 28. na, 29. Purič, 30. botanik, 32. emporij, 35. soben, 36. t.L, 37. Irska, 38. manever, 40. Tea, 41. zlata, 42. Mariner, 43. Nets, 44. Lisi, 45. Celovec, 46. verni, 47. oče, 48. masiven, 49. ZGONIK, 50. citronin. 51. čolni.
NAVPIČNO: 1. poletne, 2. morda, 3. Arco, 4. tea, 5. en, 6. zares, 7. aporti, 8- grški, 9. Reka, 10. ara, 11. dà, 12. Cronin, 13 KRAS, 15. SONJA MILIČ, 16. Co-sič, 18. imunitetni, 20. Kasij, 21. divan, 23. Maria. 24. meter, 26. burka, 27. dober, 29. posti, 30. Bovec, 31. klasiki, 33. prašeč, 34. darovi, 35. senen, 38. malin, 39. Niven, 40. Terni, 4L zlom, 42. meso, 43. neon, 45. car, 46. Vgl, 48. M.T., 49. Z.O.
V OKVIRU BENEČANSKIH KULTURNIH DNEVOV V ŠKRUTOVEM
Besedno ustvarjanje v Beneški Sloveniji v posrečenem predavanju dr. Matičetovega
Zbirati bi bilo treba ljudsko slovstvo • Natečaj «Moja vas»
S petkovim predavanjem dr. Milka Matičetova so Benečanski kulturni dnevi dokončno stopili v drugo fazo. Dosedanja predavanja so namreč bila bolj ali mani izrazito jezikoslovna, zadnjim predavanjem pa so se Benečanski kulturni dnevi začeli spoprijemati s širšimi kulturnimi vprašanji, konkretno z vprašanjem besednega ustvarjanja. To pride v teh krajih najbolj do izraza v ljudski tvornosti, katere izreden poznavalec je dr. Matiče-tov. Zato je bila izbira predavatelja izredno posrečena tudi zato. ker dr. Matičetov ni samo odličen poznavalec beneških pravljičarjev in pevcev, ampak obenem odličen predavatelj, ki zna preprosto in neposredno postaviti stik z občinstvom. Posrečena pa je bila tudi izbira teme predavanja, saj so člani študijskega centra Nediža, ki prireja Benečanske kulturne dneve, tudi sami zainteresirani za to, da bi začeli sistematično zbirati ljudsko slovstvo. Tako je namreč uvodoma poudaril odgovorni Pavel Petričič, ki je obenem pozval prisotne naj pomagajo pri izpeljavi natečaja Moja vas», ki bo verjetno tudi v tem pogledu prinesel kaj zanimivega.
Da se preprečijo nepotrebne polemike, je dr. Matičetov uvodoma povedal nekaj o narodnostni pripadnosti prebivalstva Beneške Slovenije. Poudaril je, da ozemlje, ki ga označujemo z imenom Beneška Slovenija, nikakor m kaka slovanska oaza, kak otok sredi romanskega sveta kot je to na primer ozemlje v Abrucih, kjer živijo Hrvati. To ozemlje je, kot je posrečeno povedal pokojni profesor Cronia, polotok, saj je povezano z ostalim slovenskim in slovanskim ozemljem. V dokaz za svojo trditev je dr. Matičetov navedel nekatere italijanske in beneške avtorje kot so Ippolito Nievo. Francesco Musoni in Bruno Guyon. Nato se je ustavil pri posameznih izrazih, ki jih rabijo za označevanje tega prebivalstva. Odklonil je rabo besede «slavi», ker je ta presplošna in anahronistična. Izraz je namreč veljal takrat, ko se Slovani še niso razvili v posamezne narode. Prav tako so Slovani nekoč označevali besedo «lah» romanskega soseda, danes pa rabijo točne izraze za posamezne narode. Tudi glede tega vprašanja je navedel nekatere avtorje, ki brez problemov rabijo besedo Slovenci. Musoni in Trinko že v prejšnjem stoletju, nato pa še Renata Steccati, Cronia, Tagliavini, Perusini in druoi. Obsodil je še rabo vresplošnih izrazov kot so «prebivalci Nadiških dolin», «Furlani» v geografskem smislu in podobno.
Po teh pojasnilih je prešel k predavanju samemu in sicer najprej k orisu zgodovine folklorističnih raziskovanj na Beneškem. Začel je z mpoleonsko anketo iz leta 1811,
ki je zajela tudi te kraje. Med gradivom te ankete najdemo tudi dve ljubezenski pesmi iz Benečije. V raziskovalnem delu začne nato premor tridesetih let, se pravi do takrat, ko je leta 1841 prišel sem ruski znanstvenik Sreznevski. Posebno zanimiva so njegova pisma materi, v katerih so točni opisi življenja in navad v teh krajih. Pomembno je dalje, da je ta znanstvenik našel v Reziji tudi epsko pesem — varianto kraljeviča Marka, ki ga tu imenujejo kar «Mladi Marko». To pesem so našli v Vrazovi zapuščini šele pred dvema letoma in je bila res izredno odkritje, saj so dotlej mislili, da se je v rezijanskem ljudskem slovstvu izredno močno razvila lirika, ni pa bilo posebnih sledov e-pike.
Med raziskovalci, ki so prišli v te kraje po Sreznevskem, je predavatelj omenil Stanka Vraza, ki je zbiral ljudsko slovstvo v Reziji, nato Matijo Majerja - Ziljskega. Petra Podreko ter Antona Klod.ča -Sabladoskega.
Za temi je prišel v Rezijo in Tersko dolino poljski lingvist Bau-douin de Courtenay, ki je predhodnik moderne lingvistike. Glede izvora Rezijanov je izdelal tako i-menovano turansko teorijo, po kateri naj bi bili Rezijani mešanica nekega slovanskega in nekega turan-skega plemena. Vendar je v zadnjih letih življenja sam Bnudouin de Courtenay priznal netočnost te teorije. Folkloristiki sami pa je Boudouin de Courtenay doprinesel kakih trideset pravljic in trideset pesmi iz teh krajev.
Medtem se je začelo večje zanimanje za ljudsko slovstvo tudi v krajih samih. Med domačimi zbiralci je predavatelj omenil Trinka. ki je v Ljubljanskem zvonu objavil zgodbe o krivopetah, dalje Gorenjščka, Škurja in pozneje Cuffola ter seveda Musonija in Guyona. Glede Gu-yona je omenil nekatere netočnosti v njegovih delih, tako na primer trditev, da v rečanjski dolini ljudsko slovstvo ni razvito ter prikazovanje pesmi «Te dan je usiga veselja», ki je znana tudi iz slovenskih protestantskih pesmaric, kot nekaj ekskluzivno nadiškega.
Na to je predavatelj opozoril prisotne na dejstvo, da je ob prelomu stoletja v furlanskih revijah veliko še neraziskanega gradiva.
Med poznejšimi raziskovalci je nato omenil Rinalda Vidonija. potem Tiziana Feletiča in Renato Steccati Dlje časa se je ustavil pri nrnf Bezlaju, ki je v Teru odkril ljudskega pesnika Petra Negra. Ta je napisal tudi neko enodejanko, ki pa se je žal med drugo svetovno vojno izgubila.
- Iz časa po drugi svetovni vojni je predavatelj omenil Antona Cuffola, čigar gradivo je žal raztreseno po raznih nekritičnih izdajah
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiw

Darovi in prispevki
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V MAČKOLJAH
Sergio Bandi (Prebeneg 10) 2.000 lir, Josip Kocijančič (Prebeneg 42)
3.000	lir, Pietro Mariani (Mačkolje)
5.000	lir, Vilko Smotlak nabral med delavci Sv. Marka 10.000 lir, Mirko Maver (Lakotišče) 2.000 lir, Viktor Ota (Kroglje 14) 5.000 lir, Zorka Tul por. Parovel (Kroglje) 1.500 lir.
Namesto cvetja na grob Josipa Krala od Domja darujeta Ema Mu-žina (Mačkolje) 2.000 lir in Bazilija Purger (Mačkolje) 2.000 lir.
Namesto cvetja na grob Milana Šturmana darujejo Ema Mužina (Mačkolje) 1.500 lir, Josip Tul (Mač-
Oskar Stefani se prisrčno zahvaljuje dr. DUŠANU ŠČUKI zaradi hitrega in prizadevnega posega, s katerim mu je rešil življenje ob srčnem napadu v Ajdovščini, 9. t.m.
nuiiiiiiiMimiiiiiiiiimiiiiiiiHiiiiiimiiiiiimfiHifiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiitiiiimiiiiiiimiiiiiiiiniiimiiiiimiiiiiiiia
Prešernova proslava p. d. Rdeča zvezda in š. d. Kras
V vrsto Prešernovih proslav, ki so jih tudi letos priredila zamejska prosvetna društva, spada tudi proslava, ki jo je v petek zvečer priredila mladina iz skupine kraš-kih vasi in zaselkov zgoniške občine. V mislih imamo Prešernovo proslavo, ki sta jo priredili PD «Rdeča zvezda» in športno društvo «Kras». Prireditev je bila v telovadnici slovenske osnovne šole v Saležu. Navezanost našega človeka na svojo kulturo ter dejavnost mladine sta prispevala, k temu, da je na prireditev prihitelo zelo veliko ljudi, tako da je bila dvorana še premajhna.
Razveseljivo je pri tem tudi, da so Prešernovo proslavo v Saležu letos pripravili izključno mladinci, ki so recitirali posamično in zborno. Na sporedu so bile Prešernove poezije, torej pesmi pesnika, po katerem nosi naš kulturni praznik svoje ime, hkrati pa so naštudirali tudi poezije drugih slovenskih pesnikov, kot na primer tudi Davorina Jenka, Mateja Bora in Karla Destovnika - Kajuha, torej tudi dveh partizanskih pesnikov.
Priložnostni govor je imel Miloš Budin, ki je poudaril naprednost naše mladine in njeno borbenost, predvsem v zaščito naše kulture in
nacionalne bitnosti, pa tudi za o-hranitev miru v svetu.
Na proslavi je nastopil tudi mladinski pevski zbor, ki je pod vodstvom Janka Obada zapel več narodnih in partizanskih pesmi, med katerimi seveda ni manjkala Prešernova «Zdravljica». Na proslavi so poleg zbora nastopili Dragica Blažina, Sonja in Igor Milič, Dragica in Boris Pegan, Sonja in Neva Rebula, Marta Žigon, Vlasta Štubelj, Nada Simoneta in Sonja Caharija. Mladino je za nastop pripravila Tamara Blažina. Napovedovala in program povezovala pa je Pierina Furlan.	M. M.
kolje št. 4) 3.000 lir, Aleksander Smotlak (Mačkolje) 10.000 lir, Bernarda Štefančič (Boljunec) 1.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
V	KRIŽU
Namesto cvetja na grob none Jo-žineve darujeta Dušan in Božena Košuta 5.000 lir.
V	počastitev spomina Eme Tence darujeta Vlasta in Armido 1.500 lir.
Vida Gerlanc (Kontovel) 2.000 lir, Bubnič Adrijana (bar) 4.500 lir.
Namesto cvetja na grob Justine Tence darujejo Cvetko in Zora Ma-ganja 2.000 lir, Srečko in Jolanda Tretjak 2.000 lir, Viktorija in Ivan Košuta 2.000 lir, Danilo in Ada Per-tot 2.000 lir.
V	spomin pok. Marice Guštin daruje družina Ida Filipčič (Maribor) 5.000 lir.
Namesto cvetja na grob Eme Tence darujejo Viktorija in Danica Košuta 3.000 lir, Danilo in Ada Pertot
2.000	lir.
V	spomin pokojnega sina daruje Nina škrlavaj 5.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA
IN OD SV. ANE
V	počastitev spomina Alojzije Zobec darujeta Klara in Dario San-tin 5.000 lir.
Ana Orel daruje 5.000 lir.
V	počastitev spomina pok. Pjerina Sancina daruje družina Mazlù-Kra-vos 5.000 lir. V isti namen darujeta Mila in Genio 5.000 lir.
Namesto cvetja na grob Milana šturmana darujejo Žarko in Milan Hrvatič 5.000 Ur, Adalgisa Bjekar
1.000	lir.
V	spomin pok. Franca Gerka daruje Adalgisa Bjekar 1.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
V	BAZOVICI
V	počastitev spomina ob petnajsti obletnici predrage mame Antonije Česnik daruje hči Zora z družino
5.000	lir.
Ob 20. obletnici smrti drage mame Tereze Marc daruje sin Toni
10.000	lir.
» « •
Anton Husu daruje 40.000 lir za kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	počastitev spomina none Jožine-ve darujeta Vlasta in Armido 1.500 lir za PD Ivan Cankar.
Za doprsni kip Primoža Trubarja na osnovni šoli v Bazovici darujejo Karlo Križmančič z družino 5.000 lir, Ivanka in Ivan Grgič 10.000 lir, Svetko Čufar z družino 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Ivana Grgiča darujeta Marija in Silvo Grgič iz Bazovice 2.000 lir za PD Slovan.
Namesto cvetja na grob Ivana Grgiča darujeta Ivanka in Karlo I
Drejcev iz Padrič 2.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob svaka Ivana Grgiča darujejo družina Žvenko-va 10.000 lir, družina Stanjeva 10.000 lir in teta Zofija iz Vicenze 10.000 lir za Center za rakasta obolenja.
Nečaki pokojnega Ivana Grgiča iz Padrič darujejo 10.000 lir za Center za rakasta obolenja, 10.000 lir za balinarski odsek Gaje in 10.000 lir za PD Slovan.
Namesto cvetja na grob Ivana Grgiča darujeta Marija in Ludvik Kralj 1.000 lir za PD Slovan.
Natale Ota daruje 3.000 lir za pevski zbor Valentin Vodnik.
Mario Puntar daruje 20.000 lir za kulturni dom Prosek - Kontovel.
Namesto cvetja na grob Pepke Sosič Pregelj darujeta Radi in Danica L'olenc 2.000 lir za SPD Tabor Opčine.
Namesto cvetja na grob Pepke Tončkine darujeta Pepka in Marjo Dolenc 2.500 lir za ŠD Polet in 2.500 lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
Namesto cvetja na grob Pjerina Sancina daruje Anica Fonda Welley
5.000	lir za PD Ivan Grbec. V isti namen daruje društvu Grbec Justina Furlan 1.500 lir.
Ob 5. obletnici smrti žene Justine Gombač daruje mož Miče 3.000 lir za PD Lonjer - Katinara in 3.000 lir za Tržaški partizanski pevski zbor.
V	spomin na ljubo mamo daruje Vera Udovič 10.000 lir za Tržaški partizanski pevski zbor.
Namesto cvetja na prerani grob Pepke Sosičeve darujejo Draščkovi
5.000	lir za sklad Sergija Tončiča.
Ob obletnici smrti mame Marije Bizjak daruje družina 5.000 lir za PD Slavko Škamperle.
V	spomin na ljubo mamo daruje učiteljica Lidija Strnadova 20.000 lir za slovensko osnovno šolo pri Domju.
Namesto cvetja na grob pred kratkim preminule mame kolegice Lidije Strnadove, darujejo učitelji dolinskega ravnateljstva 17.000 lir za slovensko osnovno šolo pri Domju.
AUTORALLY
Pahor Giorgio
Ul. Zonta, 3/A tel. 69-250
Avtopritikline — novosti PERSONAL — domači in uvoženi nadomestni deli. Zastopnik avtomobilskih gum DUNLOP.
ter Hektorja Špekonjo, v zadnjem času pa še Pavleta Merkuja in Nevo Di Lenardo ter Andreina Ciceri.
Nato je predavatelj prešel k o-risu lastnega dela, ki ga je usmerjal predvsem v Rezijo, kjer je do danes zbral približno tri tisoč pravljic in tisoč pesmi. Svoje delo pa je kot študent začel leta 1938 v Prosnidu in Brezjah. Takrat zbrano gradivo je objavil v ilegalnem litografiranem mladinskem listu «Brinjevke». Z zbiranjem je nadaljeval dve leti pozneje na desnem bregu Tera. Tu je našel odlično pripovedovalko Regino Cramaro • Količeso, od katere je slišal šestnajst pravljic, ki se odlikujejo po svoji lirični noti. Poleg tega je legenda o Kristusu in sv. Petru, stimuliralo prisotne, da je nekdo povedal še nekako parodijo te legende. Naslednji informator, s katerim se je srečal je bil Lois Ku-kovač iz Fradela, od katerega je slišal zagovor proti kačjemu piku.
Vojni dogodki so nato orekinili njegovo delo. Vrnil se je šele leta 1962 in se ustavil v Reziji. Med boljšimi pripovedovalkami je omenil Rozalijo Di Renardo - Čunkino, kateri je posvetil svoje Zverinice iz Rezije.
Dalj časa se je nato ustavil pri Tini Pielich-Vajtovi, ki mu je povedala, poleg številnih pogovorov in ugank, več kot tristo pravljic. Ta rekord so v Evropi dosegli le redki pravljičarji. Zato pripravlja predavatelj zdaj monografijo o tej pravljičarki.
Svoje izvajanje je dr. Matičetov končal s pozivom vsem prisotnim, naj se tudi sami lotijo zbiranja. Pri tem je citiral Guyona, ki toži nad tem, da se za vse to bogastvo zanimajo bolj tujci kot domačini.
Ž. Gruden
T^idhtO- ulednič-tim
Hudo leto
Cenjeno uredništvo!
Naša Kmečka zveza je že dvakrat objavila znano opozorilo lastnikom zemlje na Hudem letu. Danes pa sem na strani znanega tržaškega tednika (ki je v zadnji številki kar nenavadno dosti pisal tudi o nas Slovencih ) pod naslovi, ki opozarjajo na «Kontestacijo Golf kluba pri Padričah» in da je sicer «zmagala kmetica, toda...» da pravzaprav po najnovejši razsodbi ni zmagala, ker da so jo zviti pravniki vendarle prelisičili in o-dločili, da je lista lonjerska zemlja, ki je bila tudi na podlagi razsodbe tržaškega tribunala oraj vsa t.j. (vseh sedem sedmin) niena, sedaj njena samo ena sedmina, šest sedmin pa je nenadoma last gospodov od Golf kluba.
Pa to še n: najhujše!
Najhujše se šele pripravlja: o-menjeni tednik je namreč zvedel, da «Golf club, federato al Coni...» namerava proglasiti za «javno koristna» načrtovalna dela z izvajanjem zakona 865 glede razlaščanja».
Smo že zopet tam!
Zakon 865 je tisti razlaščevalni zakon, ki smo ga krvavo občutili tržaški Slovenci na svoji koži in ki nam je po vojni prizadejal tako škodo, da se more primerjati samo s tisto, ki jo je delal fašizem.
Istočasno pa beremo, da član deželne vlade dr. A. Mizzau vsaj v zvezi z rezervati zagotavlja, da razlaščanja ne bo!
Tako torej: po eni strani toke obljube, po drugi pa so očPno zelo vplivni voditelji «Golf kluba» dosegli, da je sodišče razlastilo slovenski kmetici 6/7 zemlje, sedaj pa nameravajo razlastiti vso zemljo še ostalim slovenskim kmetom na Hudem letu Trst, 14. 2. 1974
(Sledi podpis)
RENAULT 5
L - 850 kub. TL - S50 kub.
: 125 km/h -140 km/h
Dobava še po star! ceni
IZREDNA PRILIKA RABLJENIH VOZIL
128 Giannini 73; Mercedes 28CS 70 plinska napeljava ; R4 Export 68 -69; R8S 70; R 16 TS 71.
Brez predplačila, tri mesečne garancije, plačljivo na obroke.
ZASTOPSTVO:
SILVANO PRIZORI & C.
Trst Rotonda del Boschetto,
3/1
Tel. 793940 -762778
JUTRI IN POJUTRIŠNJEM NOVI PREVERJANJI
Del goriškega letališča uporabiti za avtoporto in industrijsko cono
Od naše skupnosti ni več mogoče terjati nadaljnjih žrtev
V prvih dneh tedna, ki je pred nami, sta na sporedu dve preverjanji. V ponedeljek se sestaneta vod stvi krščanske demokracije in Slovenske demokratske zveze, da bi primerjali svoja stališča o nekaterih pomembnih vprašanjih splošnega razvoja ter specifičnih vprašanjih slovenske narodnostne skupnosti. V torek pa se v Gorici sestanejo stranke leve sredine, da nadaljujejo preverjanje, ki traja že nekaj tednov.
Eden izmed zelo spornih vprašanj, okoli katerih se vije razprava, sta avtoport in industrijska cona. Objektivno ima Gorica velik interes, da ti dve vprašanji čimprej reši in da nadaljuje z izgradnjami infrastruktur, ki so se zaradi cele vrste razlogov v zadnjem času zaustavile.
Težave v izbiri lokacije za avtoport nastajajo predvsem zaradi različnih gledišč, pri katerih ima važno mesto slovenski narodnostni interes. Po prvotnih zamislih bi morali za potrebe avtoporta zaseči no ve površine slovenske zemlje v Štandrežu in s tem povzročiti občutno škodo specializiranemu kmetijstvu v tej vasi kakor tudi hudo narodno škodo, ker bo šla iz slovenskih rok spet nova zemlja.
FTitiski, da se zaseže nadaljnja slovenska zemlja, so neupravičeni tudi zato, ker obstajajo možnosti, da se za potrebe avtoporta in industrijske con® uporabi zemlja na desnem bregu Soče ali pa letališče, ki meri okoli 150 hektarov. Partnerji bi se zlahka lahko dogovorili za izgradnjo avtoporta na e-nem delu letališča, in sicer v bližini železniške proge, kjer bi bil neposredno povezan z avtocestnim priključkom in tudi z železniško progo. Na tistem koncu letališča bi lahko zgradili tudi nove industrijske o-brate ter določili prostor za preselitev industrijskih obratov iz mesta.
Z odstopom enega dela letališča za potrebe avtoporta in industrijske cone bi še vedno ostalo za športno letalsko dejavnost dovolj prostora, saj se nahaja polovica letališča na področju sovodenjske občine, ki ga ne bodo pozidali, ker je sovodenj-ska občinska uprava sklenila, da industrijskih obratov ne «spusti» na svoje ozemlje.
Rešitve, ki smo jih nakazali, so stvarne in bi jih morali partnerji leve sredine sprejeti, če nočejo doseči popolnega uničenja slovenskega gospodarstva v Štandrežu in s tem splošne oslabitve naše skupnosti v tem občutljivem goriškem predmestju.
Deželni odbornik Giust seznanjen s problemi Gorice in Gradišča
Na sedežu deželnega odborništva za javna dela so se včeraj sestali odbornik Giust in predstavniki gori-ške občinske uprave, ki jih je vodil župan De Simone. V razpravo so vzeli vprašanje novih cest za tovorno postajališče pri Štandrežu. V tej zvezi so naglasili nujnost tehničnega pregleda dejanske lege mejne črte z Jugoslavijo in ustreznih variant k regulacijskemu načrtu. Predstavniki goriške občine so se obvezali, da bodo v najkrajšem času vnesli morebitne spremembe v omenjeni načrt ter nato predložili ustrezno dokumentacijo v dokončno odobritev deželni upravi. Prav tako se je odbornik Giust obvezal, da bo tudi deželna uprava v najkrajšem času opravila postopek, ki spada v njeno pristojnost.
Odbornik je pozneje sprejel predstavništvo iz Gradišča, ki ga je spremljal deželni svetovalec Bergo-mas (KPI). Bergomas, ki je nastopil v svojstvu predsednika krajevne kmečke zveze, je prikazal neumestnost nekaterih odločitev v o-kviru novega regulacijskega načrta, po katerih bi predvidena raztegnitev mesta odvzela kmetijstvu nekatera plodna zemljišča. Odbornik Giust je zagotovil, da bodo deželni organi upoštevali želje prizadetega kmečkega prebivalstva.
pol kg sladkorja na prebivalca občin Gorica in Sovodnje. Razdeljevanje je možno zaradi skromnega prihranka kontingenta sladkorja proste cone iz lanskega leta. Upravičenci bodo blago dobili na odrezek št. 76 osebne živilske nakaznice.
Trgovci na drobno naj se z grosisti dogovorijo za prevzem blaga. Blago bodo lahko dobili tudi pri grosistih, pri katerih običajno niso nakupovali. Do takšnega načina preskrbe je prišlo zaradi porazdelitve ostankov v skladiščih. Za prevzem blaga so potrebni boni. Sladkor bodo lahko dvignili tudi zavodi, ki so jih vključili med upravičence. Razdeljevanje se bo zaključilo dne 5. marca. Trgovci na drobno bodo morali potrdila o prevzemu oddati trgovinski zbornici do 11., grosisti pa do 15. marca.
V PRIREDBI DRUŠTVA «BRIŠKI GRIČ»
DANES SPET SESTANEK V «ZADRUGI»
Prešernova proslava je bila PODGORCI OBLIKUJEJO STALIŠČE v petek tudi v Steverjanu
Nastopili so recitatorji in domači pevski zbor
Tudi v Steverjanu so imeli v petek zvečer Prešernovo proslavo. Priredilo jo je domače prosvetno društvo «Briški grič», to v skladu s smotri in tradicijami društvenega delovanja. Dvoranica na Valerišču je bila nabito polna.
O pomenu Prešernovega praznika za Slovence, in v zamejstvu še posebej, je govoril član predsedstva Slovenske prosvetne zveze prof. Leopold Devetak. Dejal je, da moramo Prešerna danes tolmačiti v naši realnosti. Njegove pesmi so še danes aktualne, slovenski jezik, ki ga je on tako visoko povzdignil, pa nam mora biti v oporo v našem vsakdanjem življenju.
Sledile so recitacije, ki so jih podali gojenci Dijaškega doma. Dijaki so recitirali dela slovenskih pesnikov ob spremljavi diapozitivov. Ob koncu je, pod vodstvom Jožka Hareja zapel še domači mešani pevski zbor. Predsednik dru-
štva Ivan Humar se je ob zaključku prireditve zahvalil nastopajočim in vsem domačinom, ki so s svojo prisotnostjo počastili slovenski kulturni praznik.
# Jutri in v torek bodo eno uro. ob koncu vsake izmene, stavkali delavci tekstilne tovarne SNIA v Zdrav-ščini. Stavka bo zajela vse tovarne tega koncema po vsej Italiji. To v znak protesta proti delodajalcu, ki zavlačuje sprejem sindikalnih zahtev.
GLEDE SVOJE RAJONSKE KONZULTE
Predlog za popravo meja ter izključitev Perme
0 V dopolnilo našega poročila o pokrajinskih dijaških smučarskih tekmah v Sappadi, ki so bile objavljene v petek, naj omenimo, da je dijak slovenske trgcvske šole Loris Nanut zasedel v veleslalomu peto mesto med desetimi tekmovalci. Njegov rezultat je bil T30” (prvi na cilju
Razdeljevanje sladkorja proste cone
Od ponedeljka dalje bo trgovinska zbornica pričela razdeljevati po
MmiiiiiiiiiiiiiiiiitiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiuiiiDHoniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiuiiiiiiiiiiiiu
Preprečimo razkrajanje izvoljenih krajevnih ustanov
Splošni politični položaj v pokrajini Gorice, v občini Gorica kakor tudi v vseh ostalih srednievelikih občinskih uprav na območju pori-ike pokrajine označujejo zaostreni odnosi znotraj levosredinske vladne koalicije, ki jo sestavljajo štiri vsedržavne stranke in slovenska stranka. Zaradi različnih stališč, ki jih imajo stranke do nekaterih vprašanj. kakor tudi zaradi prisotnih ozkih osebnih interesov, ki se nujno prepletajo s širšimi interesi skupin, se je krizni položaj na pokra' jinski upravi, ki je izbruhnil po dolgotrajnem bolj ali manj prikritem tlenju, razširil tudi na ostale krajevne ustanove
Notranja nasprotja v levi sredini prihajajo do izraza tudi preko preverjanj, ki jih partnerji leve sredine že delj časa vodijo na različnih nivojih, na pokrajinskem in na občinskih, da bi preučili vsaj poglavitna vprašanja, okoli katerih i-majo različne poglede, ter skušali poiskati kompromisne rešitve.
V preverjanju so splošna družbena vprašanja, vprašanja nadaljnjega gospodarskega razvoja, vprašanja slovenske narodnostne skupnosti, predlogi za zamenjavo določenih oseb na vodilnih položajih z novimi itd.
Eden izmed osnovnih razlogov za sedanje soočanje znotraj leve sredine je prav gotovo vztrajanje demokristjanov na zaprtih stališčih. Spori, o katerih govorimo, so nastali tudi zaradi tena, ker stranka relativne večine brani konzervatima stališča in z njimi tudi ljudi, ki so na strani teh stališč, ter hoče v vsakem primeru doseči vedno popolno zmago, ki je ne sme zasenčiti senca popustljivosti. Takšna je pač stranka relativne večine in s tem je treba do neke mere tudi računati.
To je ena stran medalje. Sedaj pa jo poskušajmo osvetliti še z druge strani. Osvetlimo jo, na primer, s stališča širokih demokratičnih interesov ter ob ugotavljanju stanja, p katerem so med sedanjim preverjanjem nekatere krajevne ustanove in zlasti pokrajinska uprava.
To demokratično telo, z vsemi o-mejenimi pristojnostmi, ki jih ima, že nekaj časa pred preverjanjem ni ustrezalo svojemu namenu, seda) pa, ko je preverjanje v teku, živi v popolnem mrtvilu, tako na administrativnem. še celo pa na političnem področju. Zaradi sicer pomembnega vprašanja, kakršno je vprašanje umobolnice in vse, kar sodi k njej, se izgubljajo izpred o-či široki interesi celotnega prebivalstva. Kako je mogoče, da morejo parcialni interesi odprtim silam zamegliti pogled na nekatera ključna vprašanja, kot so utrjevanje izvoljenih krajevnih ustanov in skrb za njihovo delovanje. Kako je mogoče zanemarjati ta vprašanja in dovoljevati propadanje z žrtvami priborjene osnovne pravice o sodelovanju ljudskih slojev pri vodenju javnih poslov. Kakor se sedaj stvari odvijajo, izgubljajo krajevne u-stanove svojo vlogo Nihče drugi kot fašisti si tega najbolj ne želijo ker se s tem nadaljuje njihova politika
izza prve svetovne vojne, ko so si zadali za glavno nalogo zmanjšati pristojnost krajevnih ustanov na golo administriranje. Taistim stališčem pomagajo tudi tisti, ki niso še spoznali, da je preverjanje pripeljalo marsikatero krajevno ustanovo v slepo ulico in da napredek ni mogoč z zamenjavami ljudi, ampak z zamenjavo politike. Po našem mnenju nima smisla «siliti» z glavo skozi zid za neko določeno rešitev okoli umobolnice, ko pa vidimo, kako se šibi veljava pokrajinske uprave, kako protifašistične sile ne najdejo u-činkovitega prijema proti kvarjenju omikanih odnosov in demokratičnega vzdušja v Gorici, odkar se je priselila v mesto skupina fašističnih provokatorjev.
Sektorski uspehi, doseženi za ceno nazadovanja demokracije, niso več uspehi. Tega bi se morale v večji meri zavedati predvsem tiste sile, ki so v levi sredini najbolj dolžne skrbeti za družbeni napredek.
Zato se nam zdijo zlasti pomembne pobude, ki prihajajo iz vrst meščanov po mestnih četrtih, ki hočejo sedanjo stagnacijo v demokratičnih odnosih odpraviti s prenašanjem boja za razvoj demokracije med ljudi, z odpiranjem vprašanj, ki se pojavljajo v osnovnih celicah, kakršne postajajo rajonske četrti.
če se je goriška krščanska demokracija zabarikadirala na nekaterih stališčih in postaja obramba teh pozicij zanjo vprašanje moči in ugleda, potem obstajajo druga področja, kjer je možen skupen jezik med demokratičnimi silami.
je imel rezultat 1T7”4)
UIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIflllllllllllllllllliliilliiMiiifiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinim,1111111,11,||||||||||||||||||,1,11,1,1111,||||,|,,||,||||||||||||||||n|U|||||||||||||||||B
V TEKU SO PRIPRAVE ZA GOSPODARSKO RAZSTAVO
Na letošnjem Espomego mednarodni simpozij o trgovanju med zahodno in vzhodno Evropo
Pričakujejo več razstavljavcev kot lani • Priredili bodo tudi seminar o možnostih za živinorejo na Goriškem
Tudi letos bo razstavišče gospodarske razstave Espomego v dolini Korna in v stavbi v Ulici Cadorna. Razstavljavcev bo skoro gotovo letos več kot lani, zaradi česar bodo poleg velike telovadnice v dolini Korna usposobili zasilni pokriti prostor z montažno konstrukcijo ter tako pridobili 400 kvadratnih metrov. Za to zasilno rešitev so se v trgovinski zbornici odločili, ker ne bodo imeli letos na razpolago novih razstavnih prostorov pri Mostu 9. avgusta. Trgovinska zbornica je namreč pripravila načrte za gradnjo razstavnih paviljonov na področju bivšega vojaškega skladišča v Ulici Della Barca. Načrti in finansiranje pa niso še dokončno odobreni. Upajo pa, da bodo težave premostili že v tem letu in da bodo do naslednje razstave Espomego v letu 1975 lahko imeli na razpolago vsaj prvi paviljon.
V okvir letošnje razstave, ki bo od 27. aprila <jo 6, maja, bodo, podobno kot lani, priredili štiri seminarje. Prvi bo posvečen državni in deželni zakonodaji na področju obrti. Ta seminar bo‘28. aprila in bo vsedržavnega značaja. Predsedoval bo minister za stike z deželami Toros uvodno poročilo pa bo imel predsednik ESA prof. Diego Di Natale.
Dva dni kasneje bo seminar posvečen perspektivam razvoja živinoreje na Goriškem. Prirejata ga deželno odborništvo za kmetijstvo in pokrajinsko združenje živinorejcev. Poročila bodo imeli univerzitetna profesorja Prestamburgo in Parigi Bini ter predsednik italijanske zveze živinorejcev dr. Venino.
Dva dni, 2. in 3. maja, bo trajal mednarodni simpozij o možnosti blagovne izmenjave med skupnim evropskim tržiščem in državami vzhod. Evrope. Ta simpozij bo pod pokroviteljstvom ministrstva za zunanjo trgovino. Sodelovali bodo zastopniki vlad in tudi gospodarski strokovnjaki Italije, Jugoslavije, Bolgarije, Češkoslovaške, Poljske, Romunije. Madžarske in Nemške demokratične republike. Italijansko delegacijo bo vodil minister za zunanjo trgovino Matteotti, pričakujejo pa prihod uglednih osebnosti iz povabljenih vzhodnoevropskih držav.
Zadnja prireditev bo 5. maja, ko bodo na goriškem gradu priredili že tretjo specializirano prireditev «Bianco e bianco», posvečeno vinogradništvu in belim vinom. Na tej prireditvi bodo ob okrogli mizi govorili predavatelji prejšnjih dveh podobnih in skušali dati odgovore na postavljena vprašanja. Ti bodo prof. Tullio De Rosa, dr. Franco De Francesco, prof. Corrado
Cantarelli, prof. Giuseppe Berna-bucci.
To so specializirane prireditve v okviru goriške gospodarske razstave Espomego. Na strogo razstavnem področju pa bo letos, kot smo že uvodoma omenili, več razstavljavcev kot lani. Več jih bo iz Italije. Jugoslavije ter Avstrije, z uradnimi razstavami bodo zastopani Madžarska in Češkoslovaška. Najbrž se bodo razstave prvič udeležili tudi Romuni.
Jutri stavka v davčnih izterjevainicah
Jutri, 18. februarja, zadnji dan za plačilo davkov, bodo uradi davčnih izterjevalnic zaprti. Stavkajo u-službenci, ki so včlanjeni v sindikat FABI, FIB - aSL, FIDAC - OGIL. Uslužbenci izterjevalnic stavkajo, ker niso hotele uprave bank sprejeti njihovih sindikalnih zahtev.
Dr. Eldere Bon obiskal goriško bolnišnico
Goriško bolnišnico je včeraj s sodelavci obiskal predsednik pokrajinskega nadzornega odbora dr. Elidere Bon. Sprejel ga je predsednik u-pravnega sveta bolnišnice dr. Peter Sanzin.
Nesreči v Gorici
V petek zvečer se je v Ulici V. Veneto hudo poškodoval 51-letni upo* kojenec Stanislav Tratnik iz Ulice Lunga 66. Tratnika so takoj po nesreči pospremili v cdtopedski oddelek splošne bolnišnice, kjer se bo mora! zdraviti mesec dni zaradi zloma leve noge.
Druga nesreča se je pripetila včeraj zjutraj na Travniku. Pri trčenju dveh avtomobilov se je laže poškodoval agent javne varnosti, 30-letni Vincenzo La Porta iz Gabrijelove ulice 25. Ponesrečenca so v bolnišnici le obvezali.
Prejšnji dan smo poročali o se- j obveznostmi in Stanku skupine kakšnih tridesetih I se lahko zaint italijanskih in slovenskih mladincev rajona «Svetogorska cesta - Placata» glede vprašanj, ki se pojavljajo v tej četrti. Podobni sestanek, ki so se ga udeležili prebivalci iz Podgore ter so ga sklicale sekcije KPI, ANPI in športno društvo Pie-dimonte, so imeli prejšnjo nedeljo v Zadrugi, na njem pa so govorili o političnem predstavništvu v rajonskem svetu ter o njegovi ozemeljski pristojnosti. Skupščina je bila zaskrbljena zaradi govoric o poskusnem delovanju nekaterih kcnzult, kar bi povzročilo diskriminacije nasproti drugim konzultam ter potrdilo govorice o odporu nekaterih sil proti ustanavljanju decentraliziranih občinskih teles. Nasprotovala je spremembi prvotnega predloga ter zavrača priključitev Pevme k Podgori, medtem ko se skušajo izpustiti iz podgorskega o-koliša ulice, ki so bile vedno sestavni del tega kraja, kakor tudi športno igrišče Podgora, ki ga po novem nameravajo priključiti Lečniku.
Danes ob 10. uri se bo skupščina ponovno sestala ter je na sejo povabila tudi vse stranke ustavnega loka, sindikalna zastopstva ter prebivalstvo kraja «Piedimonte - Podgora», da zavzame stališče okoli obravnavanih vprašanj.
Obvestilo Kmečke zveze
Kmečka zveza obvešča kmetovalce na Goriškem:
1.	Posestniki izkaznic za nakup in uporabo raznih strupenih škropil in kemičnih preparatov 1. in 2. razreda lahko zaprosijo v najkrajšem času, po zakonu 1255 iz leta 1968, za podaljšanje veljavnosti izkaznic.
2.	Do 28. februarja se lahko vloži prošnjo za prispevek za razna popravila kmečkih stanovanj, kjer zakon predvideva prispevek 400.000 lir. oziroma 500.000 lir za dela do 1.500.000 lir.
3.	Do 30. junija je čas za prijavo uporabe goriva za kmečke stroje v lanskem letu in za prošnjo za nova nakazila.
Za pojasnila v zvezi z gornjimi
za sestavo prošenj se lahko zainteresirani oglasijo Gorica, vsak delavnik v uradnih uradu Kmečke zveze. Ul. Malta 2, urah.
Plačati davek na pse
Goriško županstvo obvešča, da morajo vsi lastniki psov plačati najkasneje do 28. februarja davek na pse in da morajo obesiti na ovratnik živali posebno ploščico.
Pomenek s Standrežcem Permom Budalom
Brez rezultatov sestanek na deželi o obstoju tovarne Artesac
Sestanek sindikalistov na deželi z lastnico tovarne Artesac je imel negativni rezultat. Kljub posredovanju deželnega odborništva za industrijo (na sestanku je bil v odsotnosti odbornika Stopperja prisoten funkcionar dr. Pastorini) ni hotela lastnica ničesar slišati o začasnem nadaljevanju dela v tovarni, dokler se ne najde drug lastnik, ki bi bil voljan prevzeti tovarno. Niti ni hotela lastnica ugoditi zahtevi sindikatov, ki so želeli postaviti delavce v integracijsko blagajno. Poudarila je še enkrat veljavnost množičnega odpusta uslužbencev z dne 31. januarja letos.
Sindikalisti so upoštevali dobro voljo deželnega odborništva, ki je posredovalo v sporu z lastnico tovarne. Sindikati bodo položaj še proučili.
NEVARNA OGRAJA NA MOSTU V RUBIJAH
Na mostu čez Vipavo v Rubijah je ograja že več časa razbita in na njeno mesto so pokrajinski cestarji postavili začasno leseno ogra-
jo. «Začasnost» pa je postala «trajnost». V tem kraju ni omejitve hitrosti, prometa je precej tudi zaradi bližnje tovarne Lacego. Domačini
želijo, da bi pokrajinska uprava, ki upravlja to cesto, čimprej popravila ograjo.
iiiiiiiiiiiimuiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiimuMiMnjMMniiMHimmMmHHumHMHHHHimmHnHHmuiiiiiuinni
INTERPELACIJA SVETOVALCA PSI
Goriški šolski skrbnik naj dovoli predavanje dijakom o Benečiji
Za 25. april naj si dijaki ogledajo film o Matteottiju
V	zvezi s prepovedjo goriškega šolskega skrbnika dr. Imbrianija go-riškim slovenskim dijakom, ki so se hoteli seznaniti s položajem v Beneški Sloveniji, je včeraj pokrajinski svetovalec PSI Marko Waltritsch poslal pokrajinskemu predsedniku dr. Chientaroliju interpelacijo.
V	njej je izražen protest slovenskega dijaštva in javnosti proti prepovedi in proti nastopanju goriškega šolskega skrbnika, ki želi očitno v naših šolah uvesti politiko pa ternalistične trde roke z odpravo vsega naprednega, modernega in pozitivnega. Proučevanje položaja Beneški Sloveniji ne spada samo v nujno obveščanje dijaške javnosti o sodobnosti (ministrske okrožnice določajo tudi branje in komentiranje dnevnega časopisja na šolah), marveč spada tudi v program civilne vzgoje, ki določa, da morajo naši dijaki proučevati tudi zakone in ustroj italijanske republike.
Istočasno poudarja Waltritsch v svoji interpelaciji nujnost, da pride čimprej do dovoljenja goriškega šolskega skrbnika za ustanovitev medšolskega odbora slovenskih in italijanskih goriških dijakov. Pro svetno ministrstvo je dalo šolskemu skrbniku proste roke in ta mora u-poštevati voljo, ki jo je na decembrskih shodih javno izpovedala velika večina goriškega dijaštva.
Poleg tega pa opozarja socialistični pokrajinski svetovalec v svoji interpelaciji, da je lani pokrajinska uprava priredila za 25. april izlet delegatov višjih srednjih šol iz Gorice v tržaško Rižarno. Letos naj bi za 25. april, praznik osvoboditve, goriška pokrajina priredila širšo akcijo, in sicer za vse goriško dijaštvo dopoldanske predstave filma o zločinu Matteotti ali pa kakega drugega protifašističnega filma.
• Proti zavlačevanju izplačil pokojnin s strani zavoda za socialno varstvo (INPS) je odločno protestiral sindikat upokojencev CISL.
PO DEŽELNEM ZAKONU 36/1973
Do konca marca prošnje za priznanje nagrad obrtniškim vajencem
Pokrajinska komisija za obrtništvo opozarja vse prizadete, da deželni zakon štev. 36 z dne 4. maja 1973 predvideva posebne premije za vajence, ki so najmanj eno leto v službi pri istem obrtniškem podjetju. Zakon določa, da se omenjene premije lahko priznajo vajencem, ki so nastopili službo po 22. novembru 1972 in id so ostali pri Istem obrtniškem podjetju najmanj za leto dni. Vajenci, ki ustrezajo omenjenim pogojem, lahko zaprosijo za premijo, in sicer so jim za to na razpolago posebne tiskovine pri tržaški komisiji za obrtništvo. Prošnje morajo prispeti v urad komisije najkasneje do 31. marca letos. Podrobnejše informacije prejmejo vajenci na trža-
ški trgovinski zbornici (Trst, Borzni trg štev. 14 - telefon 35941), vsak dan od 9. do 12. ure.
• Organizacija «Pro natura Carsica» sklicuje v torek, 29. januarja ob 18.45 v prvem sklicanju in ob 19.15 v drugem sklicanju letni redni občni zbor. Dnevni red obsega poročilo predsednika o pretekli dejavnosti ter o bodočem programu, pregled letnega obračuna in proračuna ter razno.
VOZNI RED VLAKOV
ODHODI
Za Trst: 5.44 (L); 6.26 (L); 7.32 (D); 7.52	(L);	8.18	(D);	11.09	(L);
13.26 (D);	14.05	(L);	15.26	(D);	17.08
(L); 18.15	(D);	18.44	(L);	20.07	(L);
21.19 (L);	22.03	(D);	23.01	(DD***);
23.43 (L).
Za Videm: 4.32 (L); 6.27 (L); 6.55 (D); 7.20 (L); 8.06 (D); 11.10 (L); 13.06 (D); 13.51 (L); 14.41 (DD**); 14.50 (D); 15.27 (L); 17.50 (L); 19.01 (L); 19.56 (D); 21.07 (L); 21.32 (D).
Za Jugoslavijo: 8.24 (L); 13.29 (L).
PRIHODI
Iz Trsta: 4. 31 (L); 6.23 (L); 6.53 '"D); 7.18 (L); 8.04 (D); 11.06 (L); 13.25 (D); 13.49 (L); 14.40 (DD**); 14.49 (D); 15.23 (L); 17.48 (L); 18.57 (L); 19.54 (D); 21.05 (L); 21.31 (D);
23.41	(L).
Iz Vidma: 5.41 (L); 6.24 (L); 7.30 (D); 7.50 (L); 8.17 (D); 11.07 (L); 13.24 (D); 14.02 (L); 15.25 (D); 17.06 (L); 18.13 (D); 18.42 (L); 20.05 (L); 21.18; 22.01 (D); 22.59 (DD***);
23.42	(L).
Iz Jugoslavije: 10.18 (L); 16.18 (L). (**) Vlak vozi samo v delavnikih pred praznikom od 7. 12. 1973 do 16. februarja letos.
(***) Vlak vozi samo ob praznikih od 9. 12. 1973 do 17, februarja letos.
(L): krajevni vlak; (D): brzo vlak; (DD); ekspres.
V štandrežu je včeraj slavil Perin Budalov (Peter Budal) 73. rojstni dan. Pred nekaj dnevi smo se z njim pogovarjali o njegovem «bogatem» življenju, o križih in težavah s katerimi se je, kot zavedni slovenski možakar, ubadal v teh krajih. Seveda ne moremo vsega njegovega življenja zajeti v nekaj vrsticah. Mož se rad spominja, kako je obiskoval slovensko gimnazijo najprej v Gorici, nato še v Ljubljani, med prvo svetovno vojno. Zaradi vojnih dogodkov je moral študij opustiti, vrnil se je domov in se zaposlil pri železnici. Služboval je najprej na svetogor-ski postaji, na Blančah, kot so takrat pravili temu kraju, nato je bil nekaj časa tudi v Trstu.
Leta 1927, po osmih letih službe, so ga, kot marsikaterega zavednega Slovenca, kratkomalo odslovili iz državne službe brez odpravnine. V ušesih mu še danes zvenijo besede takratnega nadrejenega: «Ai confini della patria desideriamo avere personale fedele e sottomesso.»
To je bil hud udarec za našega moža, ki ni mogel kasneje dobiti nobene službe in mu je zato popolnoma preusmerilo življenje. Listal je doma na kmetiji, ni si ustvaril družine in ko so starši umrli, je nekaj let živel z bratom.
Še danes, ko je dejansko upokojen, ga srečujemo po vaških cestah in seveda v domačih gostilnah. Rad govori in dosti čita, zlasti slovenske knjige in časopise. Dobro pozna slovensko literaturo, rad se spominja del naših pesnikov in vidimo ga skoro na vseh prireditvah v vasi. V njem je ostal živ duh antifašizma, kot sam rad poudarja, uvornosti, borbenosti in zavednosti. Ob današnjem jubileju mu domači prosvetarji iskreno čestitajo in kličejo še na mnoga leta.
d. n.
Zbor «Jezero» nastopi danes na Pivki
Temeljna kulturna skupnost iz Postojne je te dni zaposlena z drugo februarsko kulturno akcijo v počastitev Prešernovega dneva. Slavnosti se izmenično vrstijo po raznih kulturnih domovih postonj-ske občine, šolah, klubih, domovih JLA in kinodvoranah. Na njih sodelujejo poleg krajevnih kulturnih skupin še gostje iz Reke. Izole in drugih krajev.
Na to akcijo se je vabilu odzvalo tudi prosvetno društvo «Jezero» iz Doberdoba, ki bo na proslavi prisotno s svojim moškim pevskim zborom. Zbor «Jezero» bo pel danes ob 19. uri v Prosvetni dvorani v Pivki. Za prisotnost doberdob-skih pevcev na drugi akciji temeljne kulturne skupnosti iz Postojne. so se zavzemali člani treh pastoni-skih pevskih zborov, ki se že vrsto let pod vodstvom pevovodje Je-lerčiča udeležujejo najpomembnejših prireditev v zamejstvu in Jugoslaviji. V Doberdobu je še posebno poznan ženski pevski zbor/ ker je v domači prosvetni dvorani pred dvema letoma nastopil na Prešernovi proslavi.
Koncert, ki bo danes zvečer na Pivki, ga bosta izmenično izvedla pevski zbor «Jezero» iz Doberdoba pod vodstvom profesorja Križman-Čiča in ženskim pevskim zborom it Postojne pod vodstvom pevovodje Jelerčiča.
Italijansko gledališče v torek v Verdiju
Izven abonmaja bo v torek v Verdijevem gledališču odrska predstava «L'educazione parlamentare» Roberta Lercija. V glavnih vlogah bosta nastopila Antonio Salines to Magda Mercatali. Režija je Tina Brassa. Za vstopnice in rezervacije se je treba obrniti na agencijo Ap piani.
Kino
Gorica
VERDI 15.00—21.30 «Scorpio». Burt Lancaster in Alain Delon. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
CORSO 14.30—21.30 «La polizia sta a guardare». E. M. Salerno in L. Paluzzi. Barvni film.
MODERNISSIMO 14.30—22.00 «Alto biondo e con una scarpa nera» P. Richard in M. Darck. Barvni film.
VITTORIA 15.00—21.30 «Le femmine sono fatte per far l'amore». A. Franck in N. Vald. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 14.30-21.30 «U lunga pista dei lupi». D. Me Klure in A. Ott. Barvni film.
Tržič
AZZURRO 14.00—22.00 «Due contro la città» Barvni film.
EXCELSIOR 14.00—22.00 «Polvere di stelle». Barvni film.
PRINCIPE 14.00—22.00 «Fantasia». Barvna risanka.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan m ponoči je dežurna lekarna Tavasani, Korzo Italija 10, tel. 2576.
Aretiran mladoletnik zaradi vloma v avtomobile
Agenti kvesture so prejšnjo noč aretirali 17-letnega B. D. iz Trsta zaradi vloma v avtomobile.
V četrtek, okoli ene ure po polnoči je nekdo obvestil kvesturo, da je v Ulici Manzoni opazil tri osebe. ki vlamljajo v parkirane avtomobile. Trije tatovi, vsi mladi, so namreč z odvijači odpirali stranska okna avtomobilov, in vsaj po mnenju kvesture, iskali bencinske bone, kajti iz avtov niso odnesli nič drugega. Ko je v Ulico Manzoni prišla izvidnica, so vsd trije pobalini zbežali, toda agentom je uspelo ujeti mladoletnika. Sedaj se preiskava nadaljuje, da bi prišli na sled že drugima dvema.
NAROČITE SE NA
PRIMORSKI DNEVNIK
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
ROJSTVA: Marco Merlo, Marko Vidič, Milena Marega, Raffaella Mian, Helga Cecchinato, Francesca Bernabè, Cristian Vecchiet, Barbara Pettarin, Costanza Gasparini, Si-mone Colaut, Fabio Peteani, Flo-rinda Mastroianni.
SMRTI: 73-letna upokojenka Virginia Lualdi vd. Mariani, 64-letna trgovka Elda Piva por. Udovič.
OKLICI: uradnica Clara Fratti in podčastnik mornarice Livio Cristo-foli, učiteljica Maria Cibej in geometer Gianpaolo Franco.
POROKE: uradnica Marta Bregant in bolničar Giancarlo Zanetti, gospodinja Alida Rassatti in kemik Emilio Landi, univ. študentka Beatrice Zanelle in uslužbenec Giorgio Battistella, učiteljica Patrizia Bizjak in profesor Giuliano Verginella.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan In ponoči ie v Tržiču dežurna lekarna Alla Salute, Ul. Cosulich, tel. 72480.
DEŽURNI ZDRAVNIKI
Danes sta v Gorici, Sovodnjah in Steverjanu dežurna dr. Mario Forna-sin, tel. 5077 in dr. Gaio Schirò, tel. 81142. V Krminu in okolici je dežuren dr. Costantino Kouvalis, tel. 86755; v Ronkah pa dr. Mario De Benedittis, tel. 77191.
Predavanja
Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v petek, 22. februarja ob 20.30 v klubskih prostorih na Verdijevem korzu drugo predavanje v tej sezoni. Predaval bo prof. Ciril Hubald iz Ljubljane o temi «Preko alpskih prelazov v Švico». Predavanje bo opremljeno s številnimi barvnimi diapozitivi.
Prispevki
Ob obletnici smrti moža Ivana Pelicona in sina Rudija daruje žena in mati Ana 20.000 Ur za Kulturni dom v Sovodnjah .
SOŽALJE
športno društvo «Juventina» iz štan-dreza izreka prizadeti ženi in drugemu sorodstvu ob tragični smrti Giorgia Cemeja iskreno sožalje.
KMEČKA BANKA
USTANOVLJENA LETA 1909
GORICA - Ul. Morelli 14 Tel. 2206 - 2207
VSE BANČNE USLUGE MENJALNICA
PRIZNANO MEDNARODNO AITO PREVOZNIŠKO PODITI
CA GORIZIANA
GORICA — UL Duca d’Aosta 180 - lei 28-45 GORICA
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
S SEJE UPRAVNEGA ODBORA NŠK V TRSTU
NOVE POBUDE IN STARE SKRBI ZARADI TESNIH PROSTOROV
v
Važnost izrazito kuiturne dejavnosti NSK ■ Sodelovanje z načrtovanim inštitutom pri SKGZ ■ Čestitka ob 200-letnici NUK v Ljubljani
Predsinočnjim je upravni odbor Narodne in študijske knjižnice v Trstu na svoji prvi seji po letošnjem rednem občnem zboru, ki je bl1 24. januarja t.l. pregledal izva-innje sklepov zbora kakor tudi sklepov prejšnje odborove seje 10. januarja 1974, novi upravnik pa je poročal o tekočih opravkih.
Odbor je ugotovil v prvi vrsti, da Ciklus predavanj o «UMETNOSTI NA SLOVENSKEM» ugodno in us-Pesno poteka ter da je obisk boljši, je bilo pričakovati, in da že sedaj vlada za ostala tri predavanja se večje zanimanje kot doslej, Ter bodo ugledni strokovnjaki iz Jubljane obravnavali umetnost na
Rttiiiiuimiiii
■■iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
revije
Literarne vaje 3
gretja številka 25. letnika prinaša vrsto leposlovnih sestavkov, nied katerimi po obsegu pa tudi po jezikovni lepoti in stilistični obliki izstopata nadaljevanka Ester Sfer-o «Petnajst avgustovskih dni» in rike Scheimer «Ot, ta žlahta - teta uPuje bluzo,» Ostalo prozo so prispevali dijaki in dijakinje Nataša »cuka, Miriam Kandut, Eleonora npančič, Franco Koren, Marija sednjak, Lojze Milič, Nives Rac-an, Fabij Gombač, Nevenka Škrlj, andra Tenze in Neva Bogateč, andi Sancin, pesmi pa Marija Besednjak (7), Suzan Gerlanc (2), ataša Škrk (1), linoreze pa Adam apič (za naslovno in zadnjo atran), Marko Zubalič, Eleonora
Pančič, Mirjam Kandut, Darinka	v,,,, j « v	ictui. cavu j,
"ažem in Hugo E emetti. V rubri- I odbor sklenil, da se prav ta kul
Slovenskem v prejšnjem stoletju ter predvojno in povojno umetnost v dvajsetem stoletju.
Odbor je nato določil posebno delegacijo, da glede rešitve še vedno perečega vprašanja novih prostorov v Ul. sv. Frančiška 20. obišče vse pristojne javne organe; pooblastil je dalje predsednika odbora, da predstavlja NŠK v koordinacijskem odboru za sodelovanje z načrtovanim inštitutom pri SKGZ. Istega je odbor pooblastil tudi glede reševanja vprašanja večjega števila delegatov NŠK na prihodnjih občnih zborih SKGZ.
Odbor je ugotovil, da sedanjih tesnih prostorov ni moč razbremeniti, dokler v dveh skladiščnih prostorih v Kulturnem domu ne bo napeljana razsvetljava in postavljene naročene police, za kar bo potrebno vsaj še en mesec čakanja.
Na seji je bil govor še o izvajanju nekaterih lanskoletnih sklepih, dalje o napeljavi telefona, o razdelitvi dela med posamezne odbornike, o programu vseh treh odsekov, o okrepitvi pomoči beneškim Slovencem itd. Precej se je razpravljalo tudi o potrebi ustanavljanja novih odsekov (zlasti na pr. odseka za Kras), o čemer pa bo (tudi v zvezi s programom omenjenega inštituta) sestavil konkretni predlog — na podlagi posebnega pooblastila — predsednik odbora.
Seveda je odbor sprejel ustrezne sklepe predvsem glede prošenj za prispevke iz javnih sredstev med njimi tudi na podlagi deželnega zakona štev. 23/73 za kulturno dejavnost, saj NŠK ni samo navadna knjižnica, temveč je tudi študijska t.j. eminentno kulturna ustanova o čemer med drugim dovolj zgovorno pričajo tudi sedanja predavanja ciklusa o umetnosti na Slovenskem kakor tudi podobna predavanja v prejšnjih letih. Zato je
' «Kulturne novice», poroča prof. "*artin Jevnikar o letošnjih kole-. arj'h in sicer o Jadranskem ko-^arju in njegovih knjigah, o Trin-®vem koledarju, in o koledarju knjigah Celjske Mohorjeve pa še o dvojezični knjigi 4 Poeti sloveni contemporanei».
turna aktivnost NŠK odgovornim deželnim funkcionarjem še posebej temeljito obrazloži, tako da pač ne bo moglo biti izgovorov, da NŠK ne more biti deležna dosedanjih pičlih prispevkov iz deželnih javnih sredstev, češ da novi deželni zakon o knjižnicah še ni bil sprejet. Posledice takšnega odrekanja podpore,
*uill*l«liui„i,il,„,lmmillllllnll.................
OB DVAJSETLETNICI SMRTI
...... ............ 't-
Srečko Kumar - pevovodja in glasbeni organizator
Njegovo delo je vgrajeno v temelje obnove povojne zborovske in šolske glasbene vzgoje pri nas
5. ^ Srečko Kumar, ki je umrl
<JU* 1 2 * *MUar?a 1954 v Portorožu, ni nitj gVariatec in nam ni zapustil dar fcnfs,a plasbenega dela, je ven-benin j'gent organizator in glas-be>io -• ,0°0 krepko posegel v glas-je zlar4enie m Slovenskem, ki ločuin- na Primorskem imelo od-tovjio C v^‘v že tik pred prvo sve-goškn vVno’ ko je začel svoje peda-ski j®*0 v Trstu in kot zborov-Ufflaš rf,9ent- Med prvimi je začel slovpni,-,v sPorede sodobna dela citi skladateljev in tako kr-S ^ novim umetniškim tokovom, ti Pa je seveda skušal dviga-ravetl r0pS * *k° petje nad čitalniško zastai’,•)	pr,;' svetovni vojni je
sti, »11 vse svoje sile in sposobno-olr’oš/c .* s sovrstniki organiziral lak: ^ m mladinske zbore po šo-slove„, nai bi pomagali ohraniti V ta „ Pesem v besedi in glasbi. Pevskiav}en 80 ustanovili učiteljski dii in zo°r, ki ga je uspešno vogavi m °kwu katerega so se nje-Vodje a“ni. usposabljali za pevo-«alce ^odinskih zborov za obliko-To (i„iadinske zborovske pesmi, (asu je v sorazmerno kratkem jih znt0sePl° lepe uspehe, ki so se učileUt0' zbaH- Ko so skoro vse krajjhlstVo. izgnali se je v naših matičn^Čet0 delo nadaljevalo v ra[ ‘ domovini, kamor se je mo-UstannJ?’- Tudi tukaj je Kumar obsta,-. . učiteljski pevski zbor, ki dirtskn ln deluje še danes, a mla-Vilo pet?e Po šolah se je raz-J°sto mrežo po ljudskih in v Sloveniji in je
skladbah in tako rekoč vršili poslanstvo pionirjev glasbenega življenja na tem področju. Imel je izredno organizatorsko sposobnost, znal je navduševati za delo in lotil se je dela tudi z najbolj preprostimi pevci. Tako na primer je dosegel presenetljivo kvalitetne uspehe s skoro improviziranim zborom deklet, ki jih je takoj po osvoboditvi zbral v svojem rodnem Kojskem in jih povedel na turnejo po Sloveniji. Kasneje je vodil nekaj časa mešani zbor in moški zbor Glasbene matice v Gorici. Mnogo je nudil mladini tudi kot pedagog v raznih srednjih šolah in kot učitelj na glasbenih šolah. Po zadnji vojni je bil prvi ravnatelj šole Glasbene matice v Gorici, kasneje je organiziral glasbeno šolo v Portorožu, katere naslednica je današnja glasbena šola v Kopru. Že v enem izmed zvezkov «Grlice» je istrski skladatelj Ivan Matetič - Ronjkov visoko ocenil njegovo zastavljeno delo in izrazil dalekosežni njegov pomen in prav v tem smislu navezujemo spomin na markantno osebnost Srečka Kumarja.
Ivan Silič
do kakršnega je prišlo lani, bi bile namreč za delovanje Narodne in študijske knjižnice v Trstu zelo hude že zaradi dejstva, da so se njeni izdatki v zadnjem trimesečju spričo naraščajoče draginje povečali več kot za eno tretjino.
Končno je odbor NŠK sklenil poslati ob praznovanju 200-letnice Narodne univerzitetne knjižnice v Ljubljani posebno čestitko ter opozoriti Slovence v Italiji na ta kulturni slovenski jubilej in se tudi ob tej priliki zahvaliti vodstvu NUK v Ljubljani za vso naklonjenost, in sodelovanje z našo tržaško NŠK.
S. R.
Skupina Rezijank, ki so v Kulturnem domu zapele nekaj rezijanskih pesmi
niiiiiiiiMiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiituiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
60 LET IVANA BRATKA - PISATELJA, PUBLICISTA, ZALOŽNIKA IN POLITIKA
Vera v človeka in v čas kn jige
Bojevita življenjska pot od dijaških uporniških let zoper socialno krivico, skozi go-narski rov, partizansko politično aktivnost, žurnalistiko do založniške skrbi za knjigo
Prejle* šolah slavcu SVoiečasnega Trboveljskega rQven a,.doseglo visoko umetniško cejjJ.' se še danes manifestira v eTO pevskem festivalu.
Tasta ■ ladinskega pevskega raz-bre I? seveda primanjkovalo do-narrj(j„ ?^ne literature in primernih Po*reč i pesmi- No’ Kumarju se je najLj. 0 . zbrati in zainteresirati hrvntJ, v*dne slovenske, srbske in slaij ,f. skladatelje, ki so mu po-r°dnih1^0 Pesjn* 'n priredb na-dajnij, da jih je bilo mogoče iz-vije 'Je Periodično. V zvezkih re-f>reoi) r!ica» fc* le pomenila popoln TovSL.raf.v snovanju mladinske zbo-hauf ,ferature. je pospešila njen dan ‘ etni razvoj, kar predstavlja Priz„ , dra9°cen dokument tedanjih Pr0Q°e,;ar!i- Srečko Kumar je s sporpHiraniem sodobnih pevskih to na0}’ Potrjeval umetniško lepo-9ocpJ'il del in obenem dajal dra-jalcpn! spodbude glasbenim ustvar-v L k .^e0oui sbori tako v Trstu, Orad 3ani, Zagrebu kakor v Beo-so vedno težili po novih
Bilo je pred dobrimi štirinajstimi dnevi, ko nas je Ivan Bratko obiskal v uredništvu Primorskega dnevnika. Prišel je kar tako, je dejal, samo da nas vidi in pozdravi. Prijateljski pogovor je nanesel tudi na upokojitev urednika Stanislava Renka in beseda je dala besedo.
«Leta pač minevajo,» je rekel ta, «sicer pa tudi ti nisi dosti mlajši. Marca ali aprila jih boš šestdeset.»
«Ja, res je,» je odvrnil gost in skril svoje oči v hudomušen smehljaj, «aprila, aprila...»
Kdor pa pozna Renka se ne bo začudil, da je kljub temu takoj vstal in šel listat po leksikonu; v njem je prebral, da se je Ivan Bratko rodil 15. februarja 1914 v Celju in da nas je s tistim svojim smehljajočim pritrjevanjem pravzaprav hotel že tedaj lepo na-apriliti.
«No, ja,» se je potem vdal pod težo tiskanih dokazov, «pa saj ni vredno, da bi to vlačili po časopisju... Šestdeset jih bo februarja,
šestdesete.. pece}*dolg» poti»
Res, dolga pot za pisatelja, publicista, založnika in političnega delavca, ki se je že v svoji rani mladosti moral spopasti z življenjem.
Njegova resnična zgodba se začenja s šolskim letom 1932/33 na ptujski gimnaziji z včlanjenjem v komunistično partijo in_ organiziranjem prve celice na šoli, korenine te odločitve pa segajo v njegovo otroštvo in v hude socialne krivice, ki so mu ga zagrenile. Izredno aktivno delovanje na šoli, ki ga je naposled pripeljalo do izključitve, izdajanje literarnega časopisa Rast, uprizoritev Cankarjevih Hlapcev in Kreftovih Celjskih grofov, povezovanje revolucionarnega dijaštva s haloškim proletariatom — in po tej poti do leta 1941, ko postane funkcionar Osvobodilne fronte v Ljubljani ali leta 1944 voditelj partijske šole CK KP Slovenije. Enemu izmed teh poglavij pa je naslov Gonars.
Koncentracijsko taborišče Gonars ima v zgodovini slovenskega naroda neko posebno obeležje. Skozi Gonars je namreč šel dobršen del slovenske inteligence, od pomladi 1942 so bili v njem zaprti tudi Boris Kraigher in drugi politični delavci ter Juš Kozak, Jože Udovič, Tone Čufar in še vrsta umetnikov, od katerih naj omenimo vsaj igralca Jožeta 'Hrana, režiserja Bojana Stupico in slikarja Nikolaja Pirnata. Naštevali pa bi lahko še in še.
Drugo, kar loči to taborišče od ostalih, po katerih je krvavel slovenski narod, pa je beg osmerice, edini beg iz taborišča, ki so ga pripravili naši ljudje in ki je v glavnem v celoti uspel. V tem begu je sodeloval tudi Ivan Bratko, ki je potem postal njegov kronist
s knjigo Teleskop. Prav po njej je med nami najbolj poznan. O njej in njenem ozadju je zadnje dni novembra tudi govoril v Slovenskem klubu.
Teleskop je doslej doživel že pet ali šest ponatisov, nova, predelana in dopolnjena izdaja pa se nam obeta še letos pri Mladinski knjigi v Ljubljani. Prevedli so ga v številne evropske jezike in je doslej dosegel skupno dvajset izdaj, kar pa je število, s katerim se po vsej verjetnosti ne more primerjati nobeno drugo delo no-
Ivan Bratko
vejše slovenske književnosti. Bratko je pred vojno pisal članke in razprave s področja književnosti, ekonomije in politike ter jih objavljal v Sodobnosti, Obzorjih in drugih revijah, po osvoboditvi pa je sodeloval v Ljudski pravici, Novem svetu in Književnih novinah, toda v njegovi bibliografiji je prva samostojna knjiga ppav Teleskop, ki nosi letnico izida 1954. Temu sledijo: Pomlad v februarju (1957), Vroči asfalt Evrope (1961), Rakete in sekvoje (1965), Dekletov dnevnik (1972) in istega leta Čas v besedi, izbor lastnih in tujih člankov in zapiskov o knjigi in branju. Izbor je izšel ob mednarodnem letu knjige.
Po osvoboditvi je bil namreč Ivan Bratko najprej glavni urednik Ljudske pravice, potem pomočnik ministra za prosveto NR Slovenije in direktor Radia Ljubljana, od leta 1952 pa je direktor Državne založbe Slovenije in trenutno med drugim tudi predsedmk združenja jugoslovanskih založnikov.
BiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiniiiiiHuiiiiiiiiinitiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiii
NOVO MESTO JE BOGATO SREDIŠČE ITALŠTATSKE KULTURE
.......... . i ><l	'	*	•• - z. • - - •	-
Dediščina prazgodovinskih epoh
Dragocene izkopanine iz ilirskih časov so restavrirali v slovitih delavnicah Centralnega muzeja v Mainzu
Rezijanske «lepe maikere», ki so zaplesale Z ostalimi člani rezijanske folklorne skupine
Zdaj je torej njegova skrb posvečena predvsem knjigi, svetu knjige z vsem, kar ga obdaja. In o knjigi pravi;
«V času humanistov je bila knjiga posebna pravica izbrancev, zanje so se v temačnih, tesnih tis-karnicah trudili Gutembergovi stavci. Tudi v drugi polovici XIX. stoletja so bile knjige le za knjigoljube izbrance, čeprav se je njihov krog postoteril, potisočeril. Sedaj pa ima človeštvo na voljo že sedem do osem milijard novih knjig na leto. Na vsakogar povprečno dve knjigi. Stopila je iz ozkega sveta samostanskih celic, privatnih bibliotek izbrancev, kraljev in mandarinov. Ta korak je mlajšega datuma, ne pozabimo, da so šele pred dvesto leti ustanovili v Parizu prvo — javno biblioteko! Pohod knjige med ljudstvo še vedno traja. Ni mu videti konca. Revnim in bogatim so odprta nebeška vrata v svet nakopičenega znanja in
poezije. Demokratizacija kulture žanje vedno nove plodove. Še vedno pa se jih največja množica tare pred vrati...»
Potem svoje misli zaključi:
«če imaš vero v človeka, jo moraš imeti tudi v čas knjige, ki prihaja».
Ivan Bratko jo ima. Vero v človeka in vero v čas knjige, štirideset let jo je gojil kot pisatelj in publicist, dvajset let kot založnik. S predanostjo in zanosom, s kakršnima se je v svojih dijaških letih vrgel v boj za novo, pravičnejšo družbo. Taka je njegova podoba tudi v nas iz Založništva tržaškega tiska, do katerega je I-van Bratko pokazal vselej veliko razumevanje in naklonjenost, tako osebno kakor v imenu založbe, ki jo vodi. •
Iskreno mu torej kličemo — še na mnoga leta!
Miroslav Kočuta
KOPRSKO KULTURNO PISMO
KOROŠKI IN TRŽAŠKI KNJIŽEVNIKI V PORTOROŽU
Koncert pevskega zbora iz Izole za Prešernov dan in imeni-ten koncert mladega violončelista Miloša Mlejnika v Kopru
V zadnjem času so bile pri nas siti pomembne kulturne prireditve: na proslavi Prešernovega dne v Kopru je imel svoj koncert mešani pevski zbor iz Izole; isti zbor je s krajšim sporedom nastopil na Prešernovi proslavi v dvorani Avditorija v Portorožu, kjer so bili v gosteh književniki s Koroške in in iz Trsta in je svoj delež prispevala tudi tamkajšnja folklorna skupina; nazadnje še dva koncerta mladega violončelista Miloša Mlejnika in pianistke Vlaste Dole žal - Rusove, ki ju je pripravilo Društvo prijateljev glasbe v Kopru.
Zbor iz Izole, ki je nastopil v Kopru pod vodstvom Mirka Slosarja, je imel na sporedu Premrlovo Zdravico, Adamičevo Vččerno pesem, Lajovčev Lan, Mokranjčev II. ru-kovet in Njest svjat, Srebotnjakovo Pesem, Ravnikovo Ženjico, Dekle-vovo Rapsodijo ter Navikova Zakaj sem te spoznala, a med preprosteje prirejenimi narodnimi tudi Vrabčevi tehnično in muzikalno zahtevni Bratci veseli in Polka je ukazana. Obe je zbor zapel z izrednim elanom, posebno zadnja je prekipevala v plemenitem, razigranem zanosu in izzvala navdušeno zadoščenje. Čeprav je zbor to skladbo zapel celo boljše kakor lanskega decembra v Izoli, vendar ni izzvenela tako polnozvočno kakor v izolski dvorani, kjer je akustičnost mnogo boljša. V koprski dvorani učinkuje zvok suho in topo in se zbor počuti nelagodno ter negotovo, zlasti na začetku ga preseneti neodzivnost v prostoru. Zaradi tega se je zbor le proti koncu prvega dela sporeda začel sproščati in do segel večjo zlitost in enotnost v delovanju. Čedalje bolj nazorne in emocionalno otipljivejše so postajale tudi interpretacije. Zanimivo je bilo primerjati Kernjakovo Rož, Podjuna, Žila, ki je v prvem delu sporeda ostala brez notranjega odziva, medtem ko je kot dodatek ob koncu sporeda učinkovala prav nasprotno, polna iskrene topline. V Kopru bi bilo treba začeti razmišljati o novi dvorani za koncertne in druge kulturne in umetivške prireditve; porast kulturnega življenja in vedno večja kvalitetna zahtevnost terjata novih rešitev. Zbor je bil zelo dobro pripravljen, intonančno čist; precej glasovno izravnana zborovska skupina, čeprav številčno prevladujejo ženski glasovi; tokrat je bila tudi sopranska skupina homogena. Vsekakor je bil
Tik pred drugo svetovno vojno, leta 1939 je odkritje bronastega prazgodovinskega oklepa v Novem mestu opozorilo na to važno arheološko najdišče. V Novem mestu izkopani oklep, redka in zelo dragocena najdba, je sodil k bojni opremi ilirskega kneza v času okrog leta 600 pred n. št. Načrtno arheološko raziskovanje v Novem mestu od leta 1960 dalje, še posebej odkrivanje halštatskih gomil na Znančevih njivah med leti 1967 in 1970, je z odličnimi najdbami potrdilo, da je na prostoru Novega mesta bila v hal-štatskem času pomembna in bogata naselbina. Zelo dragocene in presenetljive najdbe s teh izkopavanj kot: šest bronastih vedric-situl (med njimi je pet okrašenih s figurami!), dve bronasti čeladi, zlati diadem, veliko nakit-nih predmetov iz brona, steklenih in jantarnih biserov ter izredno lepo oblikovanje glinaste posode, dajejo izkopaninam iz Novega mesta visoko znanstveno in muzejsko ceno. Razmeroma visoko število figuralno okrašenih situl opravičuje celo domnevo, da je bila v mlajšem halštatskem času (v 4. stoletju pred n. št.) v Novem mestu tudi delavnica teh lepih okrasnih vedric.
V okvir bodočih arheoloških raziskovanj v Novem mestu sodi še načrtno odkrivanje prazgodovinske naselbine - gradišča na Marofu nad mestom. Ta najstarejša aglomeracija v Novem mestu, ki je imela utrdbeni značaj, katere obrambni nasipi so ob Kettejevem drevoredu še danes zelo dobro vidni, bo dala dragocene podatke o življenju Ilirov in Keltov v tisočletju pred našim štetjem.
Med najdbami je gotovo najdragocenejši bogati inventar iz groba halštatskega kneza, ki je bil ubit (to kažejo sledovi udarcev bojne sekire na čeladi) v 4. stoletju pred n. št. Ta grob je vseboval poleg bronaste čelade, treh sulic, bojne sekire, noža in bronastega opasača, še dve s figurami okrašeni bronasti situli, na-rebreno bronasto vedro - cisto, 5 lončenih posod, 8 bronastih zapestnic, 3 zaponke in ogrlico iz jantarnih in steklenih biserov ter dele konjske uzde in konjske zo be, kar pomeni, da je bil ta ilirski veljak pokopan skupaj s svojim jezdnim konjem. To je doslej najbogatejša grobna celota iz prazgodovinskega obdobja v Sloveniji.
Že večkrat je bilo poudarjeno, da so novomeške najdbe iz halštatskega časa evropsko pomembne. To je ocena, ki je prišla iz tujine, saj so velik del novomeških izkopanin restavrirali v slovitih de-
lavnicah Centralnega muzeja v Mainzu. Vedeti je treba, da v tamkajšnjih delavnicah sprejmejo v delo le takšne najdbe, ki lahko reprezentirajo kulturo določenega obdobja in prostora v evropskem okviru. V slovenski in jugoslovanski arheološki ter spomeniškovar-stveni praksi je to edinstven primer, da je bil tako velik fond (blizu 100 kosov) arheoloških predmetov restavriran izven državne meje. Do sodelovanja s Centralnim muzejem v Mainzu je prišlo po zaslugi zelo dobrih strokovnih stikov med slovenskimi in nemškimi arheologi, osebnega prizadevanja raziskovalca, predvsem pa zaradi visoke znanstvene cene in evropskega slovesa, ki ga uživajo arheološke najdbe iz Novega mesta. Še lepši dokaz o pomembnosti novomeških izkopanin je v XIH. knjigi Propylàen Kunst-geschichte, v kateri so objavljene ena barvna in dve črnobeli fotografiji najdb iz Novega mesta.
Južni in zahodni del Slovenije sodita med arheološko najbogatejše slovenske pokrajine, prav posebno veljavo dajejo temu področju številni in dragoceni spomeniki iz starejše železne ali hal-štatske dobe. Desetine utrjenih naselbin - gradišč in blizu tisoč gomil iz tega časa so dale ogromno število izkopanin. Imena kot: Vače, Magdalenska gora, Novo mesto, Šmarjeta, Sv. Lucija (Most na Soči), so danes znana prazgo-dovinarjem po vsej Evropi. Ta bogata arheološka najdišča so postala pojem za izredno prazgodovinsko civilizacijo, ki se je razvila okvirno med leti 800-300 pred našim štetjem na južnih obronkih Vzhodnih Alp, še pred prihodom Keltov v naše kraje.
Iliri so bili tisti prebivalci, ki so od 8. stoletja pred n. št. dalje intenzivno in trajno naselili večji del Slovenije ter na njej razvili visoko civilizacijo in kulturo, ki ji pravimo halštatska. To njihovo delo in razvojni dosežki so zapustili globoke in trajne sledove tudi po zlomu politične moči ilirskih knezov, vse do slovenske naselitve. Z naselitvijo Ilirov so naši kraji stopili iz prazgodovinske anonimnosti v krog protozgo-dovinskih ljudstev ob robu sredozemskih visokih kultur na prostoru med Jadranskim morjem in Vzhodnimi Alpami. Halštatske najdbe iz Slovenije so naša naj-reprezentativnejša prazgodovinska dediščina, ki je znana in cenjena tudi v evropskih okvirih.
Obsežne arheološke raziskave v Novem mestu v zadnjih letih so pokazale, da je bil novomeški prostor intenzivno naseljen že celo tisočletje pred prihodom Rimlja
nov v naše kraje. Izkopanine kažejo, da je bilo Novo mesto prvič naseljeno že ob koncu bronaste dobe, približno okrog leta 1.000 pred n. št. Sredi zadnjega tisočletja pred n. št. pa je postalo kot sedež ilirskega kneza že tako pomembno središče da, relativno gledano, najbrž ni prav nič zaostajalo za pomembnostjo današnjega mesta ob Krki.
Tone Knez
Prejeli smo
opazen splošen napredek, iz česar lahko sklepamo, da dela resno in sistematično.
Dva dni kasneje, to je v nedeljo, 10. t.m. dopoldne, se je v dvorano Avditorija v Portorožu, zgrnila množica dijakov in profesorjev in čeprav je dvorana precej prostorna, vendar jih mnogo ni moglo priti do sedeža. Osrednja zanimivost in posebnost proslave je bil nastop koroških in tržaških književnikov, ki so nam predstavili nekaj iz svojih del v poeziji in prozi. Trenutek slovenske koroške stvarnosti se je v jedkih bodicah, satiri in humorju odražal v delih Valentina Polanska (Smrt v materinščini), Florijana Lipuša (Poklic), sestavkih Gustava Januša in Janka Messnerja (Pogovor v maternici koroške Slovenke). Literarni del sporeda sta zaključila s svojimi u-stvaritvami Marij Čuk in Irena Žerjalova. Sledil je razgovor na nekaj vprašanj, ki so jih zastavili dijaki. V odgovorih in izvajanjih Janka Messnerja je mladina zvedela, da je minil čas objokovanja nezavidne usode slovenskega življa na Koroškem, da si le-ta v prvi vrsti mora sam utirati pot do enakopravnega položaja in da je hrbtenica teh prizadevanj klub študentov na Dunaju. Samostojnega slovenskega šolstva na Koroškem ni, temveč le dvojezične osnovne šole Pomembna je slovenska gimnazija v Celovcu. Vprašanja so se dotaknila tudi prosvetne delavnosti med ljudstvom, širjenja slovenske knjige in podobno. Kako je to srečanje z mlado generacijo, prav na slovenski kulturni praznik, bilo posrečeno izbrano, potrjuje vprašanje: Kaj je krivo, da smo slabo informirani o koroških Slovencih in kaj nai storimo. Tako je mladina marsikaj izvedela iz neposrednega vira. Pred nastopom književnikov je ubrano zaoel nekaj pesmi mešani zbor iz Izole, na koncu pa je predstavila gorenjske ljudske plese tamkajšnja folklorna skupina.
Koncert violončelista Miloša Mlejnika v dvorani glasbene šole v Kooru ie navdušil poslušalce, bodisi mladino v popoldanskih urah bodisi obiskovalce večernega nastopa. Čeprav je Mlejnik zelo mlad. vendar nudi sočno zrele poustvaritve, ki vzbujajo izredno močne odzive. Njegova igra je dovršena, kakor da za izvajalca ne predstavlja ni-kakih tehničnih problemov: čista in jasna, plemenitega in v vsem obsegu izenačenega tona. Predvsem pa je odločujoča prodornost v dojemanju in oblikovanju muzikalne vsebine, ki se odraža v svežem zanosu. Že v. Boccherinijevi Sonati v A-duru, št. 6 smo zaslutili poustvarjalca iztanjšane umetniške narave. Oba stavka te sonate, tako impresivno učinkujoč lirični A-dagio kakor Allegro sta bila v sijajni igri. izoblikovana z veliko kulturo. Prav tako Šostakovičeva Sonata, op. 40. še posebej sta nas pritegnila Allegro non troppo in Largo. Lipovškova Balada se nam je razodela v popolnoma novih vrednostnih razsežnostih, poglobljeni vsebinskosti in nazorni izraznosti. Pravo vrelo muzikalnega razkošja je bila Brahmsova Sonata, op. 99 v F-duru, pri kateri moramo še posebej poudariti prinos k celotni ostvaritvi pianistke Vlaste Doležal Rusove, ki je bila sploh izrazitejša sopoustvarjalka kakor lansko jesen na Beograjskih glasbenih svečanostih. Izvrstno je Mlejnik izvedel tehnično zapleteno delo Pendereckega Capriccio a Palm za violončelo solo ter Saint - Saénsa Pesem laboda, s katero sta se u-metnika poslovila od navdušenih poslušalcev. Tudi v popoldanskem koncertu, ki sta ga priredila za mladino, sta bila deležna toplih aplavzov.
Ivan Silič
KAJ MORA ZDRAVSTVENI DELAVEC VEDETI O RAKU. Izdalo društvo SR Slovenije za boj proti raku. Gradivo so pripravili sodelavci onkološkega inštituta v Ljubljani. Publikacija vsebuje vrsto zelo nazorno prikazanih oblik rakastega obolenja začenši z rakastimi oboljenji v ustni duplini, v pljučih, želodcu in jetrih pankreasu in črevesju, pa tudi v možganih, na dojkah in maternici ter drugod, kjer se ta zla bolezen najpogosteje pojavlja.
iniiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiMiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimuiiiuiiiiiiin
Mnenja
Spoštovano uredništvo!
Zaslužna tržaška «Biblioteca del Popolo» je s sodelovanjem s tržaškimi mestnimi zgodovinskimi in drugimi muzeji organizirala zelo zanimivo razstavo diplom v simpatični dvoranici v Ul. del Teatro Romano v Trstu. Razstavila je kakih sto diplom iz dobe od ISSO do 1900.
Za slovenskega obiskovalca je seveda med drugim tudi važno, koliko teh diplom je v slovenščini. Toda, žal, ugotoviti mora, da so vse diplome razen redkih nemških, francoskih in španskih izjem, samo v italijanščini.
V slovenščini ni prav nobene!
Da nima nobene slovenske diplome iz omenjenih let «Biblioteca del Popolo», je skoraj razumljivo, ker gre za povojno mlado «pome-morandumsko» ustanovo. Toda. da nimajo prav nobene diplome v slovenščini tržaški muzeji, pa se nam zdi skoraj neverjetno. Res je, da so fašistični «kulturniki» tudi iz tržaških muzejev čistili vse, kar je bilo napisano v tem našem «barbarskem» jeziku. Vemo pa tudi, da so bili fašistični oblastniki — kot so oblastniki sploh v svoji
oblastvenosti — primerno leni in da niso svojih sklepov izvajali vedno stoodstotno, tako da je v teh muzejih — verjetno v njihovih kletnih skladiščih — ostalo še marsikaj slovenskega. To nam dokazuje med drugim tudi na primer znano skladišče Henriquezovega tržaškega muzeja v Ul. S. Maurizio štev. 13.
Vse to vam pišem iz dveh razlogov:
1.	Iz omenjene razstave v tržaški Ulici Teatro Romano sledi, da v Trstu v drugi polovici prejšnjega stoletja, sodeč po razstavljenih diplomah, Slovencev sploh ni bilo.
2.	Sledi pa tudi primeren nauk, ki se glasi:
Če tržaški muzeji Slovence in njihovo zgodovino tudi na tak način diskriminirajo, bi morali tržaški Slovenci storiti vse, da si ustanovijo svoj lastni slovenski tržaški muzej.
Kaj se vam zdi?
Če boste to pismo objavili v Vašem dnevniku, se Vam že vnaprej zahvaljujem.
S prisrčnimi pozdravi
S. L
(sledi podpis)
Trst, 14. februarja 1974.
Davčna posvetovalnica
V tej rubriki seznanja nai davčni izvedenec dr. Stanislav Oblak čitatelje z novostmi, ki jih uvaja nova davčna reforma. Prav tako odgovarja na vpraianja čitateljev, ki se nanaiajo na novo davčno reformo in na vpraianja, ki kakarkoli zadevajo davčne obveznosti državljanov. Vpraianja lahko naslovite na uredniitvo lista v Trstu (Ul. Montecchi 6) in v Gorici (Ul. 24. Maggio 1) ali na strokovni združenji Slovensko gospodarsko združenje ali Kmečka zveza, obe v Trstu v Ul. Cicerone 8/2.
Davki na mezde in plače sedaj in v preteklosti
VPRAŠANJE: (J. L. Dolina, industrijski delavec) Ob prejemu januarske mezde je bilo med delavci mnogo razprav o novem načinu pobiranja davkov. Večini namreč še danes ni jasna razlika med prejšnjim in sedanjim davčnim sistemom. Pravijo tudi, da so se delavci in nameščenci v preteklosti v veliki meri izogibab plačevanju predpisanih davkov. Sedaj napoveduje davčna oblast ukrepe proti dozdevnim kršiteljem, če ne bodo vložili prošnje za pomilostitev. Prosimo vas, da nam zadevo podrobneje razložite in pojasnite, da se bomo znali ravnati. Vsekakor lahko zagotavljamo, da smo ravnali vedno v dobri veri in v prepričanju, da nimamo odkritih davčnih postavk, saj nam je delodajalec redno odtegoval davke od mesečnih prejemkov.
ODGOVOR:	Taka in podobna
vprašanja nam pismeno in ustno postavljajo tudi številni drugi bralci te rubrike iz vrst delavcev, u-radnikov in upokojencev.
Do konca lanskega leta so bili dohodki od dela podvrženi dohodninskemu davku («richezza mobile») in hkrati dopolnilnemu davku («complementare») torej dvema davščinama. Delodajalec je vsem podrejenim nameščencem odtegoval definitivno vse zneske, ki jih je predvidevala davčna lestvica za dohodninski davek. Odtegljaj je znašal na nižje prejemke 4,2 odst. Na ta način so vsi delojemalci brez izjeme iz tega naslova sproti in dokončno poravnali svoje obveze do finančne uprave. Naj pripomnimo še, da so bile vse pokojnine INPS (do konca lanskega leta) po zakonu oproščene dohodninskega davka.
Nekoliko drugače so stvari potekale pri dopolnilnem davku («complementare»). Davčna lestvica tega davka je bila progresivna (do 50 odst. na letni dohodek po odbitku neobdavčljive osnove, ki je nazadnje znašala 960.000 lir). Zakon je obvezoval delojemalce na fiksni odtegljaj na mezde in plače le v prvotnem iznosu okoli 1,5 odst. To je bil le predujem na dokončno odmero davka na podlagi celokupnih letnih prejemkov. Zaradi tega so nalagali davčni predpisi vsem delojemalcem in upokojencem obvezo, da do 31. marca vsako leto položijo prijavo «Vanoni» za dokončni obračun zadevne obdavčitve. Razliko je davčna uprava vnesla v davčno pozivnico («cartella») in vsak davkoplačevalec jo je moral sam odplačevati davkariji v šestih mesečnih obrokih. Isto pravilo je veljalo za upokojence, s pripombo, da nam od pokojnine zavarovalni zavodi sploh niso odtegovali dopolnilnega davka, za katerega ni veljala oprostitev, kakor za dohodninski davek.
V opisani sistem davčnega pobiranja pa se je vrinila še neka okoliščina, ki je vso zadevo še bolj skomplicirala. Čeprav so po zakonu veljali za vse enaki predpisi, je 1948. leta — sedaj že pokojni finančni minister — verjetno zaradi volilnih nagibov, saj so se prav v tistem obdobju vršile precej «vro-
če» volitve — z okrožnico odredil naj se na mezde delavcev zgoraj navedeni predujem ne pobira. Tako niso od tega leta do 31. 12. 1973 delodajalci odtegovali na prejemke delavcev nobenega predujma na dopolnilni davek («imposta complementare»). Ostalo pa je še vedno v veljavi pravilo, da morajo vsi delojemalci (in upokojenci) redno polagati svoje prijave, ki pa so bile uvedene in uzakonjene kot prijave Vanoni šele dvanajst let kasneje. Odtod zmešnjava, ki jo je povzročila pravzaprav protizakonita odločba finančnega ministrstva. Večina delojemalcev, zlasti delavske kategorije, ni namreč v dobri veri polagala letnih prijav dohodkov. Nastale pa so na ta način na splošno majhne «utaje», ki jih je, kot rečeno, v bistvu zakrivila de-magoška politika takratne vlade.
Kot znano so začeli z letošnjim letom na mezde in plače dokončno pobirati progresivni davek na fizične osebe (ki nadomešča oba odpravljena davka, o katerih je bil
govor). Opisane «abnormalnosti» se ne bodo potemtakem ponavljale.
Vsekakor je delojemalcem in u-pokojencem dana sedaj možnost, da se «pobotajo» z davčnimi oblastmi s tem, da vložijo do 28. februarja prošnjo za oprostitev ali pomilostitev na podlagi zadevnega zakona, ki je bil izdan ob prehodu med starim in novim davčnim sistemom. Delodajalec (in upokojenec), ki nikdar ni polagal prijav «Vanoni», bo klican na poravnavo dopolnilnega davka samo na dohodke dveh zadnjih let in mu bodo prizanesli vse kazni in globe, ki bi jih sicer moral nositi, če bodo «utajo» uradno odkrili, za kar ima finančna uprava čas do 31. decembra 1975.
Vse potrebne informacije prejmejo prizadeti na finančnih intendan-cah, kjer bodo razdeljevali tudi o-brazce za pomilostitev.
Na koncu naj navedemo, da bi znašal strošek za celotno poravnavo pri mezdi oženjenega specializiranega industrijskega delavca z 2 otrokoma, kakršen je današnji
spraševalec, približno 60.000 lir.
* * *
Vprašanje (obrtnik M. K. na Goriškem): V tisku napovedujejo hude kazni za delojemalce, ki ne bodo pravočasno položili zneskov, ki jih mesečno odtegujejo svojim nameščencem za odplačilo davka na fizične osebe (Glej Prim. dn. 7. febr.). Moje podjetje je danes delavno in gospodarsko zdravo, vendar nastanejo okoliščine, ki lahko spravijo zlasti malega obrtnika in trgovca v stisko ob določenih rokih vplačil. Zaradi tega me zanima kakšne so konkretno kazni za zamudnike?
Odgovor: Kdor ne vplača dolgovanega zneska v predpisanem roku (prva zapadlost je 15. februarja!), bo moral za kazen («sopratassa») prišteti 10 odst. na dolgovani znesek. Za zamudo, ki ne presega tri dni, se kazen zniža na 2 odst. Poleg tega predvidevajo 5 odst. obresti za vso dobo trajanja zamude. Globe in obresti si mora sam zamudnik izračunati in vplačati. Celo za polog na nepristojno izterjeval-nico («esattoria») je določena kazen od 5 do 10 odst. vplačanega zneska. Za neredno izpolnitev predpisane položnice bodo nalagali kazen od 3.000 do 20.000 lir. Ob tej priložnosti pripominjamo še, da se nezadostno odtegovanje na mezdah in plačah kaznuje s pribitkom 20 odst.
Kot vidite so sankcije prav krepke, saj bo moral davkoplačevalec n. pr. za 4 dni zamude doplačati znesek, ki ustreza 900 (!) odst. obresti v letnem razmerju. Nasploh je vsa nova davčna zakonodaja sila stroga in ne prizanaša niti majhnim in najmanjšim «grešnikom». Kar smo navedli bo veljalo v enaki meri za vsa vplačila, ki jih bodo morali davkoplačevalci odvesti od leta 1975 naprej za lastne dohodke prejšnjega leta.
Po nepotrjenih vesteh proučuje vlada možnost, da bi poklicala vse davčne obvezance (torej ne samo uslužbence in upokojence) k vplačilu predujmov za davke, ki jim bodo odmerjeni na dohodke v letu 1974.
Vsedržavne sindikalne organizacije si prizadevajo za zvišanje neobdavčljivega dela dohodkov ter za davčno oprostitev družinskih doklad.
Odvetnik svetuje
V tej rubriki seznanja goriški odvetnik dr. Peter Sanzin čitatelje našega dnevnika z vsakdanjo problematiko pravnega značaja tako z lastnimi sestavki kot z odgovori na vprašanja, ki jih lahko čitatelji naslovijo na uredništvo v Trstu (Ul. Montecchi 6/11.) in v Gorici (Ul. 24. Maggio 1) ali v pisarni dr. Sanzina v Gorici, Ul. Duca d'Aosta 42.
Sodno ugotavljanje očetovstva
«Pred štirimi leti sem spoznala fanta; bila sva si všeč, začela sva hoditi skupaj in delati načrte za prihodnost. Kmalu nato se je zgodilo, da sem zanosila. Fant mi je rekel, da ne moreva še misliti na poroko, da je mlad in še brez stalne službe, da pa seveda to ne bo vplivalo na najine odnose in na otroka. Odnosi med nama pa niso bili več kot prej in stanje se ni izboljšalo niti po rojstvu punčke; videvala sva se vedno bolj poredkoma, dokler ni odšel iz Trsta na novo službo in je po redkih pismih obmolknil. V meni je nastopilo razočaranje in grenka žalost, edina tolažba mi je otrok, ki ga imam nadvse rada. Teta, s katero živim, ima znanca, ki je izobraženec in «veliko zna»; slednji ji je rekel, da bi imela pravico do vzdrževalnine za otroka in celo tudi, da bi mu moral oče dati svoj priimek. Meni ni do tega, da bi dobila prispevek za vzdrževanje otroka, četudi bi mi prav prišel, ker živim ob skromnih dohodkih, mislim pa, da bi bilo prav in koristno za hčerko, ki bo kmalu šla v vrtec, da bi imela «očeta», tako kot drugi otroci, in bi ne dobila jutri kakih kompleksov.
«Rada bi zato vedela, če je mogoče doseči, da bi moj otrok dobil ime očeta in kaj naj s tem v
zvezi napravim».
Tako se glasi — v izvlečku — sicer dolgo pismo bralke, ki se sklicuje na to rubriko.
Kot razumem iz dopisa, sta fant in dekle neporočena in oče noče vedeti za otroka. Iz tega izhaja, da je treba ugotoviti očetovstvo po sodni poti: to se pravi, da normativi členov 269-279 civilnega zakonika.
Italijanska zakonodaja je — z razliko od jugoslovanske — zelo omejevalna v možnostih ugotavljanja o-četovstva. V konkretnem primeru bo sodišče ugodilo zahtevi, «če sta mati in domnevni oče javno živela kot mož in žena v času, ko je bil otrok spočet» (čl. 269 št. 1), ali pa «če očetovstvo izhaja... iz nedvomne pismene izjave osebe, kateri se pripisuje očetovstvo» (čl. 269 št. 2).
Slutim, da ne bo zadosti elementov za uveljavljanje prvega pogoja; kaže namreč, da sta prizadeti osebi živeli vsaka zase in sta se dekle in fant «srečavala» občasno, več ali manj pogosto: moški bo lahko oporekal, da ni imel intimnih odnosov, da sta bila samo «prijatelja», da sta samo «simpatizirala», da je dekle lahko «imela stike z drugimi» in podobno: ne da bi se spuščal v nedvomne moralne odgovornostš pri-
zadetega, bo s pravne plati zelo težko dokazati, da je dekle v res niči živelo s fantom «kot mož in žena».
Izredne važnosti pa je omemba bralke, da ji je fant nekaj časa, ko je šel iz Trsta, pisaril: če je iz pisem razvidno, da je govoril o «njunem otroku», da je fant omenjal, naravnost ali posredno, da je otrok njegov, lahko mati doseže, s predložitvijo lastnoročnih pisem moškega, da mu sodišče prisodi očetovstvo o-troka.
Dejstvo je namreč, da po obstoječem italijanskem pravu skoro edinole pismeno priznanje moškega privede do prisodbe očetovstva: niti pričevanja, niti drugi elementi ne morejo v takih primerih služiti kot dokazno gradivo (kar je sicer dovoljeno v Jugoslaviji).
Postopek se vrši v obliki civilnega spora pred sodiščem (Tribunale) ob pomoči odvetnika; razsodba, ki sprejme zahtevek in ugotovi očetovstvo, daje med drugim pravico materi, da zahteva od očeta materialni prispevek za vzgojo otroka. Ugodna rešitev sodnega zahtevka ima seveda za posledico, da gredo vsi procesni stroški v breme očeta, ki ni hotel prostovoljno priznati in sprejeti svojih očetovskih dolžnosti.
Ob koncu naj pripomnim, da je na materi — ki ima elemente za dokaz očetovstva svojega otroka — resna moralna odgovornost, da uveljavlja zgoraj omenjeni sodni zahtevek: zakon hoče, sicer tudi ob upoštevanju posebnega stanja matere, predvsem zaščititi otroke, in mati mora iti preko svojih tudi žalostnih občutkov ob misli na nedavno preteklost, v postopek, ki utegne koristiti njenemu otroku, za katerega je pred zakonom v celoti odgovorna.
........................»......lin..
VZOR VAŠKE SLOGE V SKADANŠČINI
NIČ VEČ «BOGU ZA HRBTOM»
Zavihali so rokave in brezplačno zgradili novo cestno traso Zdaj čakajo na ugodnejše vreme, da jo bodo še asfaltirali
Franc Poles - Vardjanov
Ko sem se prvič pred osemnajstimi leti želel popeljati z mopedom v Skadanščino, so mi ljudje ob cesti pri Materiji odsvetova-;i: «Nikar ne, je škoda vozila! To ie bogu za hrbtom, kolovoz pa je bolj primeren za kozji voz.» Toda šel sem kljub temu. Saj se tudi počasi daleč pride. Moj mali mo-
ped — «konjiček» je brž začel drugače brneti. Strašansko je poskakoval po tisti komeniti, grmičev-nati gmajni skozi markovski Dol, Pečac, Komeščino, Brezdan in Ba-tico, kakor rečejo posameznim predelom tega kraškega sveta. Ljudje ob cesti so imeli prav! «Konjiček» mi je tistikrat zaradi pregretja ob zanj nenavadnih a-krobacijah, skoraj povsem odpovedal. Več kot petnajst let me potem ni bilo več v Skandanščino.
» • »
Vasica je tiha in mirna, v svežem ozračju, odeta z ne kaj preveč bogato, radodarno naravo onkraj Slavnikovega vznožja. Niti ni panoramska. A okolje je navzlic temu mikavno, zlasti za lovce. Prvi partizani na Primorskem, kot so bili Nanos, Jadran, Branko in drugi so celo menili, da je bila Skadanščina kot nalašč ustvarjena. zanje. Tod so se križale vse kurirske poti jugovzhodne Primorske. Že v začetku marca 1943. leta so tu postavili trajno kurirsko karavlo, imenovano P-2. Pozneje je bil tu ustanovljen tudi II. bataljon Istrskega odreda. Borci številnih enot so tod našli zatočišče. Vaščani, tedaj po večini najrevnejši med Brkini in Čiči, so s partizani delili vse, dobro in zlo. Bili so kot ena družina. Šest domačinov je darovalo svoja življenja v boju s sovražniki. Skupaj in složno so branili domove pred sovražnikovimi napadi. Moč te složnosti, ki so jo skovali tedaj, je čutiti tudi dandanes.
Skadanci so po naravi zelo delavni, pošteni in veseli ljudje.
Dolga leta so bili tihi in niso postavljali z kdo ve kakšnimi zahtevami zaradi svojih zaslug v preteklem boju, kot so to pre-tendirali marsikje. Razumeli so, da je njihov kraj gospodarsko pasiven in da pravzaprav niti ne bi imeli kaj donosnejšega razvijati. Precej se jih je odselilo in so šli pomagat drugam. S tem so se marsičesa tudi naučili. Toda zadnja leta je pri njih čutiti čedalje močnejšo težnjo, da bi o-stajali doma, si obnavljali stare domove in izboljševali senoženi, hleve in domačije sploh. Vzpored-
no s tem pa biti povezani s svetom, kajti na svojem se itak ne bi mogli preživljati, ker zraste premalo na tistih nekaj bornih njivah. Torej delati nekje v bližini in prihajati domov vsak dan. Tako kot sta sklenila, denimo, brata Vido in Stanko Škerjanc (Matičevna), ki si pravkar obnavljata hišo.
Pred dvema tednoma sem zvedel, da so imeli Skadanci nekega običajnega delovnega dne, neko posebno slovesnost. Pa nisem
(Nadaljevanje na 8. strani)
■C*-


Trita nove catte v delu
NEDELJA, 17. FEBRUARJA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
11.00	Maša in V nedeljo ob 12. uri
12.15	Kmetijska oddaja
12.55	Risani filmi
Gustavove prigode; Magoojeve prigode; Polža
13.30	DNEVNIK
14.00	Toliko govorimo o njih
Nagradno tekmovanje staršev 10-letnih otrok
15.00	Scaramouche
16.00	Kratek film
16.30	Disneyland in Rdeči panter
17.30	DNEVNIK
17.45	Rezultati in kronike nogometnega prvenstva
18.00	Napoved programa za prihodnje dni
18.15	Pozor na ona dva PREBRATI IN UNIČITI
TV film v katerem igrajo med drugim Tony Curtis, Roger Moore, Migel Green, Magda Konopka, George Merritt, itd. 19.10 Italijansko nogometno prvenstvo
REGISTRIRAN POLČAS NOGOMETNE TEKME
20.00	Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.30	MLADI GARIBALDI
Drugo nadaljevanje Garibaldijevega življenjepisa. Scenarij so po nekem delu Homberta Bianchija napisali Lucio Mandarà, Tullio Pinelli, Franco Rossi in Francesco Scardamaglia
21.35	ŠPORTNA NEDELJA
Kronike, rezultati in komentarji o športnih dogodkih
22.30	DNEVNIK Vremenska slika
DRUGI KANAL
15.00	Neposreden prenos športnih dogodkov
17.30	Karneval v Viareggiu
18.40	Italijansko nogometno prvenstvo:
Strnjen polčas nogometne tekme
19.00	Kitara, ljubezen moja
Glasbeni spored s Francom Cerrijem in Mariom Gangijem. Sodeluje Arnoldo Foà, igra orkester p. v. Enrica Simonettija
19.40	športni dnevnik
20.00	Ob 20. uri
20.30	DNEVNIK
21.00	SKUPINSKA SLIKA
Glasbena prireditev, ki sta jo pripravila Castellano in Pipo-lo, vodi pa jo Raffaele Pišu
22.00	Sedmi dan: kulturne aktualnosti
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
9.30 L. N. TOLSTOJ: VOJNA IN MIR
Angleška barvna televizijska nadaljevanka
10.15	Kmetijska oddaja
Govorijo trije delegati za kongres ZK. Uresničenje «zelenega načrta» Podravke. Pogoji za kmečke pokojnine Pridelovanje zelenjave
11.00	Otroška matineja
Poly in črni diamant, Enciklopedija živali in Pravnuki
12.20	POROČILA
14.40	Na Loškem gradu
Barvna oddaja narodnozabavne glasbe
15.20	Pisan svet Mladinska oddaja
16.05 Eenergetska kriza: rešitev je v Soncu
16.55	DRŽAVNO PRVENSTVO V SMUČANJU NA JAHORINI
17.20	Za konec tedna:
Novosti in posebnosti doma in po svetu
17.40	Moda za vas 17.50 POROČILA
17.55	Retrospektiva jugoslovanskega filma:
SOLUNSKI ATENTATORJI
19.45	Barvna risanka
20.00	DNEVNIK
20.25	Tedenski zunanjepolitični komentar
20.35	A. Kovačič: V REGISTRATORI
21.35	športni pregled
22.25	TV DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
19.45 Ornitologija
Serijski film za otroke
20.15	Pregled sporeda za prihodnje dni 20.30 «I Walk Alone», film
22.00	Jazz «Ljubljana 73»
PONEDELJEK, 18. FEBRUARJA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
9.30 - 11.30 Šola
12.30	Poljudna znanost:
Razsoljevanje
12.55 Tedenska knjižna oddaja
13.30	DNEVNIK
14.00	Sedem dni v parlamentu
14.25	Tečaj nemškega jezika
15.00	do 17.00 Srednja šola
17.00	DNEVNIK
17.15	Program za najmlajše Risani filmi iz vsega sveta
17.45	Program za mladino PODOBE IZ SVETA ELEKTRONSKE LUTKE
18.45	Sindikalno - ekonomske aktualnosti
19.15	ITALIJANSKE KRONIKE Danes v parlamentu Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	FURIA SELVAGGIA
22.30	DNEVNIK Vremenska slika
DRUGI KANAL
18.45	Športni dnevnik
19.00	I RACCONTI DEL MARESCIALLO
Po istoimenskem delu Maria Soldatija. V glavni vlogi igr3 Turi Ferro, nadalje igrajo še Mauro Bosco, Dany Paris, Antonella Della Porta, Mario Siletti in drugi. Delo režira Mario Landi
20.00	Ob 20. uri
20.30	DNEVNIK
21.00	TV razprava
22.00	V svetu simfonije
Berlinski filharmonični orkester bo pod vodstvom Herberta von Karajana izvajal Beethovnovo Simfonijo štev. 2 opus 36
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
8.10 in 14.10 TV šola:
Pravopis, Matematika, Korenina in list 9.00 in 15.00 Angleščina
9.15	in 15.15 Nemščina 9.30 in 15.30 TV šola
Srbohrvaščina, Avstralija in Havaji
17.40	Kljukec kot Indijanec
Zgodba iz luktovne serije o Kljukčevih dogodivščinah 18.10 Obzornik
18.25	Enciklopedija živali: KITI
19.00	Mladi za mlade
19.30	Kaj hočemo
V	obdobju številnih ustavnih in kongresnih razprav so časnikarji političnega uredništva pripravili filmski zapis o Prl' pravah na volitve v Pomurju. V razgovorih po delovnih kolektivih bo zajet predvsem pomen delegacij, delegatskega sistema in razmerij v tem sistemu
19.45	Risanka v barvah
20.00	DNEVNIK
20.35 A. STRINDBERG: «PELIKAN»	,
Švedski pisatelj in dramatik Avgust Strinberg je živel od 18fs do 1912. V svojem prvem obdobju umetniškega ustvarjanja le pod vplivom naturalizma prikazoval ljudi, ujete v determinizem bioloških, socialnih in predvsem psiholoških zakonov. P°' membna sestavina njegovega naturalizma je prepričanje 0 sovraštvu, ki vlada med socialnimi plastmi, med posamezniki, celo med spoloma. Tudi drama «Pelikan», ki jo je Strindberg napisal 1907, sodi med naturalistične drame. Prvič s° jo uprizorili 1908 na Dunaju in koj za tem je zaslovela P° vsem svetu, tudi na slovenskih gledaliških odrih.
V	drami «Pelikan» igrajo Mira Zupan, Rade Serbedžija, Nataša Maričič, Ana Hercigonja itd.
21.45	Kulturne diagonale
22.15	TV DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
20.00 Risanke za otroke
20.15	DNEVNIK
20.30	Ray Anthony Show
Zabavno - glasbena revija v barvah 21.20 Po sledeh napredka 21.50 S SPLAVOM ČEZ OCEAN
Serijski film iz vrste «Nevarnost je moj poklic»
TRST A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.05 Slovenski motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša 9.45 Brahmsov Trio; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Nepozabne melodije;
13.00	Zvočni zapisi; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Revija solistov;
16.30	Glasba in šport; 17.30 Ni-codemi-Komac: «Zavetišče»; 18 55 Koncert; 19.35 Zgodovina ital. popevke; 20.00 Šport; 20.45 Pratika:
22.00	Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; 22.35 Elektronske orgle.
KOPER
6.30,	7.30, 12.30, 14.30, 18.10,
20.30	Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.45 Melodije; 10.30 Dogodki in odmevi; 12.10 Glasba po željah;
12.35	Zunanjepolitični pregled;
14.00	Plošče; 15.00 Zvoki in glasovi; 16.30 Popevke; 17.00 Sosedni kraji in ljudje; 17.35 Glasba po željah; 19.00 Domače viže; 20.00 Glasba v večeru; 21.15 Operetna glasba; 22.35 Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 9.00 Godala; 10.55 Nedeljski ansambli;
11.35	Roditeljski krožek; 12.00 Popularne plošče; 14.30 Ital. folk glasba; 15.30 Glasbeni oder z Milvo; 16.00 Nogomet od minute do minute; 17.25 Glasbeni variete; 18.15 Nedeljski koncert; 19.45 Jazz; 20.20 Ponovno na sporedu; 21.15 Gledališki pregled; 22.00 Radijska nadaljevanka.
II. PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 19.30 Poročila;
8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete;
11.00	Šaljiva oddaja; 12.00 športna prognoza; 12.15 Domače popevke; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 Glasbeno-govorni spored; 14.00 Plošče; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 15.35 Glasbeni spored;
17.00	športna nedelja; 18.40 Najnovejše pesmi; 19.55 Operni svet;
21.00	Operetna glasba; 21.25 Nedeljska revija; 21.40 Zgodovinski zapori; Castel Sant’Angelo.
III. PROGRAM
8.05 Antologija interpretov; 9.45 Sličice iz Francije; 10.00 Dunajski filharmonični orkester; 11.30 Koncert na orgle; 12.20 Plesna in odrska glasba; 14.00 Domače pesmi; 14.30 Operna glasba; 15.30 Radijska priredba; 17.30 Plošče; 18.45 Lahka glasba; 19.15 Večerni koncert; 20.15 Preteklost in sedanjost; 20.45 Literarna oddaja;
21.30	Pisan glasbeni spored.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 8.05 L. Fel-dek: Zeleni jeleni — igra za otroke; 8.45 Skladbe za mladino; 9.05 Se pomnite, tovariši...; 10.05 Prvi aplavz; 14.05 S- Rozman: O psu, ki je šepal — humoreska; 15.10 Nedeljsko športno popoldne; 17.05 Nedeljska reportaža; 17.25 Popularne operne melodije; 18.03 Jacques Audiberti: Iz zla se zlo rodi — radijska igra; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer;
22.30	Zaplešite z nami; 23.05 Literarni nokturno — I. Martin: Pesmi; 23.15 Jazz za vse.
TRST A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Šola;
12.00	Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Šola; 18.50 Glas in orkester; 19.25 Jazzovska glasba; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Naši kraji in ljudje; 22.15 Sestanek v Riu.
KOPER
6.30,	7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 8.45 Strani iz albuma; 10.10 Otroški kotiček; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Športni ponedeljek; 14.40 Plošče; 16.40 Parada orkestrov; 17.00 Glasbeni mozaik; 17.45 športni pregled;
18.00	Izložba Hitov; 19.00 Od Triglava do Jadrana; 20.00 Glasba v večeru; 20.45 Festival «Opatija ’73»; 22.35 Godalni kvartet Amadeus.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00,	13.00, 15.00, 20.00
Poročila; 7.10 Jutranja glasba;
8.30	Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža;
11.30	Orkester; 12.10 Na rimski način; 13.20 Hit Parade; 14.05 Odprta linija; 14.40 Nadaljevanka «Upor na ladji Bounty»; 15.10 Program za mladino; 17.05 Popoldanski glasbeni spored; 17.35 Program za otroke; 17.55 Opravljivci; 18.45 Sindikalno-ekonomska panorama; 19.25 Plošče; 20.20 Ponovno na sporedu z O. Vanoni; 21.15 Tedenski kulturni spored; 21.40 Koncert.
II PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 15.30, 19.30
Poročila; 7.40 Pojeta Tom Jones in Loretta Goggi; 8.40 Kako i3 zakaj?; 8.50 Melodrama; 9.53 Radijska nadaljevanka; 9.50 P®' sem za vsakogar; 12.40 Glasbeno-govorni spored; 13.35 Program * Walter jem Chiarijem; 13.30 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.00 Ki3' sik leta:	Niccolò Machiavelli j
15.40 Glasbeno-govorni spored: 17.30 Posebna reportaža; 17-56 Telefonski pogovori; 19.55 Plošče.
Ili PROGRAM
9.30 Pianist S. Fiorentino; 10-3® Koncert; 11.40 Barok v gl38^ 12.20 Sodobna ital. glasba; IS^ Glasba skozi čas; 14.30 Dva P'3' nista; 17.25 Enotni razred; 18-0® Brez naslova; 18.20 Jazz; IS-’P Kulturni pregled; 19.15 Večerni koncert; 20.15 Mussorgski: H<>' vanščina; 21.30 Camus:	«N®'
sporazum».
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19-3® Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.1® Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic; 9.20 Pisana paleta lahke glasba; '10.15 Za vsakogar nekaj; 11.15 Z nami doma in n» poti; 12.10 Majhni ansambli; l?-3.® Kmetijski nasveti; 12.40 Tuje P1' baine godbe; 13.30 Priporočaj® vam...; 14.10 Amaterski zbori: 15.40 Pavel Šivic: Dve narodni; 16.00 «Vrtiljak»; 17.00 Koncert P® željah; 18.00 Aktualnosti; l8l3 Lahka glasba slov. avtorjev: 18.45 Interna 469; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel M'" he Dovžana; 20.00 Ti in opera: Dragiša Ognjanovič; 22.15 Z3 ljubitelje jazza; 23.05 Literarni nokturno — T. Bole: Pesmi; 23.1® Popevke.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 19. DO 23. FEBRUARJA 1974
TOREK, 19. februarja
8.10, 9.30, 14.10 in 15.35 šola;
16.45	Smučarski teki na 15 km;
17.45	Srečko Kosovel: Pesmi; 18.00
Risanke; 18.10 Obzornik; 18.25 četrta oddaja partizanskih pesmi; 19.00 Starost in staranje; 19.20 Na vrsti je nemi film; 19.45 Barvna risanka; 20.00 Dnevnik; 20.35 Razgovor s člani kolektiva tovarne Meblo; 21.35 H. Fallada:	«Sam
med volkovi»; 22.00 Dnevnik.
Koprska barvna TV 19.00 TV šport, smučarski tek na 15 km, prenos iz Faluna; 20.00 Risani filmi; 20.15 Dnevnik: 20.30 Celovečerni film; 22.00 Nemška demokratična republika, dokumentarna oddaja.
SREDA, 20. februarja 8.10, 10.45 TV šola; 17.40 «Poly in črni diamant»; franc, serijski film: 18.10 Obzornik; 18.25 Na sedmi stezi: šport in telesna kul-
tura; 19.00 Zabavna glasba; 19.20 Beneško slikarstvo 18. stoletja; 19.45 Barvna risanka; 20.00 Dnevnik;
20.35	Film tedna «Monolog», sovjetski barvni film; 22.10 TV dnevnik.
Koprska barvna TV
20.00 Risani film za otroke: 20.15 Dnevnik; 20.30 Pesem gozdov, ital. dokumentarni film; 21.45 «One in oni», zabavni glasbena oddaja.
ČETRTEK, 21. februarja 8.10 in 14.10 šola; 9.05 in 15.05 Angleščina; 9.20 in 15.20 Nemščina;
9.35	in 15.35 Francoščina; 16.35 Smučarska štafeta 4x10 km, posnetek iz Faluna; 17.35 A. Ingolič: «Mladost na stopnicah»; 18.10 Obzornik; 18.25 Tako je govoril Rihard Strauss; 19.15 Naš ekran; 20.00 Dnevnik: 20.25 Kam in kako na oddih; 20.40 E. Zola «V kipečem loncu», nadaljevanka; 21.40 četrtkovi razgledi: 22.10 Likovni noktur-
no: Kipar Janez Pirnat; 22.25 Dnevnik.
Koprska barvna TV
20.00 Risanka za otroke; 20.15 Dnevnik; 20.30 «Ljubimec», ital. film. 22.00 Smučarska štafeta 4x10 km, posnetek iz Faluna.
PETEK, 22. februarja
8.10 in 14.10 šola; 10.00 in 15.45 Angleščina; 17.00 Rokomet: Jugoslavija — Japonska; 18.15 Obzornik;
18.45	Kuhinja pri violinskem ključu; 18.55 Cesta in mi; otrok v prometu; 19.05 Nalezljive bolezni;
19.45	Barvna risanka; 20.00 Dnevnik; 20.25 Tedenski gospodarski komentar; 20.40 «Bunny Lake je izginila», ameriški psihološki film: 22.25 Dnevnik; 22.40 Umetnost in človek.
Koprska barvna TV
20.00 Risanka za otroke; 20.15 Dnevnik, 20.35 «Trpinčeno upanje», poljski dokumentarec; 20.55 Ko pri-
de Bronson; 21.45 Argentinski 113 rodni plesi.
SOBOTA, 23. februarja .
9.30, 10.35 in 12.00 šola; 12-5U Smučarski skoki 90-metrske kalmce, prenos iz Faluna; 15.45 N® gometna tekma Sloboda — Celiš' 16.30 Košarka Rabotnički — h0-komotiva; 18.00 Obzornik; 18.15 Daš' tari, film; 19 05 Moda; 19.15 Gl3" dališče v hiši; 19.45 Risanka; 20.®® Dnevnik; 2025 Notranjepolitična komentar; 20.30 Nagradni kviz; 2l | Cannon, serijski barvni film; 23J Dnevnik.
Koprska barvna TV 14,45 Nogomet Sloboda — Čelik' 16.30 Košarka Rabotnički — Lok® motiva; 18.00 Smučarski skoki, P°s netek iz Faluna; 19.45 «Ljubezen n3 podstrešju; 20.15 Dnevnik; 20.3 «Maj 1940», serija Colditz; 21-2f Srečanje v vili Luisi:operne ^ poje Mario del Monaco.

Ob osvoboditvi je morala nova oblast začeti na žalostni dediščini preteklosti
Dvajset let Splošne bolnice Koper argumenti za gradnjo nove bolnice
_	Vr"
Projekti za novo bolnico pri Izoli že pripravljeni - Že letos začetek gradnje?
v	teh dneh je prišla iz tiska publikacija, ki jo je založila Splošna bolnica Koper in ki obravnava z vrsto strokovnih prispevkov 20-let-no povojno obdobje zdravstvene službe ob obali oziroma na južnem Primorskem ali točneje, razvoj zdravstva na tem področju od njegovih Povojnih začetkov s krajšim posegom v daljšo preteklost, pa vse do zadnjih let. Publikacija, ki že po formatu, obliki in grafični opremi presega značaj priložnostne brošure. je po eni strani dragocen do-
ogromnih naporov ljudske oblasti, da bi zdravstvo na tem pednju dvignile iz hude zanemarjenosti in zaostalosti v časih italijanske pripadnosti Istre, dokument vztrajnosti, požrtvovalnosti in člove-. ljubja cole vrste zdravstvenih Pionirjev, po drugi strani pa nudi tudi bogato in izčrpno argumenta-nijo za nadaljnji kvalitetni skok na področju zdravstva in zdravstvene oskrbe prebivalstva z zgraditvijo nove moderno opremljene bolnišnice za celotno obravnavano pod-rečje
Nemogoče je v kratkem povzetku Podrobneje obravnavati vsako po-Slavje iz te publikacije, zato se ^ustavili le pri nekaterih splošnih navedbah v uvodnem prispevku mag. Borisa Fillija z naslovom «Zdravstvo na južnem Pri-niorskem», zlasti pri njegovem pri-'azu dosedanjih naporov za izgradnjo nove bolnišnice, ker sodimo, da bo to čitatelje najbolj zanimalo.
stale sestavke, ki obravnavajo posamezne oddelke bolnice Koper (splošna bolnišnica Koper, Ortopedska bolnišnica Valdoltra, Bolnišnica Ivana Regenta v Sežani, Bol-n!f.nica Postojna in Mladinsko zdravilišče Debeli rtič), bomo samo navedli: dr. Jože Trstenjak obravnava kirurški oddelek, dr. Karl umenjak, prim. dr. Mirko Birsa m prim. dr. V. Pertot interni od-delek, prim. dr. Marko Kolenc gi-nekološko-porodniški oddelek, dr.
»nislav Černič otorinolaringološki oddelek, prim. dr, Branko Šalamun otroški oddelek, prim. dr. Vojteh tertot infekcijski oddelek, dr. Franc £ajc očesni oddelek, dr. Boris recko rentgenološko službo, dr. «^ajko Novak anastezijskoreanima-oijsko službo, dr. Božena žen - Boh transfuziološko službo, inž. Milena Vesel laboratorijsko službo, mr. Ph. Liana Stipanich lekarniško služ-bo. dr. Ivan Podpečan nevropsihia-jneno službo, dr. Ranko Kario-no Patoanatomsko službo, Rafael tome upravno-tehnične službe. Sle-oijc še seznam zaposlenih v splošni bolnici Koper, seznam oseb z Visoko in višjo izobrazbo, ki so bita zaposlene v splošni bolnici Ko-Par ter še seznam strokovnih objav zdravnikov, zaposlenih v splošni bolnici Koper.
(isako od navedenih poglavij bi whtevalo in tudi zaslužilo obšimej-Sl Povzetek, toda povrnimo se k u-vadnemu sestavku. Nova jugoslovan-ska uprava je bila dedič skrajno alabih in nezadostnih zdravstvenih razmer na tem področju, zlasti na Podeželju, ki je bilo sistematično ^Postavljeno na račun Trsta.
Zdiavstvena služoa je bila sarla-tanska, priseljeni italijanski zdravniki so delali le za denar in o Posledicah svojega dela niso razmi-s Jali. Tuberkuloza je bila na pri-n-.ei' v Istri v letih 192G do 1928 v‘i>ia kot kjer koli v mžavi. V vsej aavemi Istri je delalo leta 1939 ktPno 16 zdravnikov na območju I Kopra do Umaga in od teh so e trije imeli svoj sedež v nepo rednem zaledju, ostalih trinajst je , alo v Kopru. Izoli, Piranu, Por torožu m Umagu.
Avtor sestavka mag Boris Filli da se je po osvoboditvi zdrav vena služba in organizacija ravstvenega varstva razvila v ugoslavijj skladno z razvojem ^•užbe in njenimi normativi in da .e Je. zdravstvena služba razvijala d' interno po potrebah, ki so se
da bi lahko datala prebi-'elstvu čimboljše in popolnejše d ’avstveno varstvo. Za prvo ob-°Pje je bil značilen popolen admi-'strativni in centralistični sistem,
vi	^ s sP*°šno preobrazbo jugoslo-tl-ke družbe prešel z decentralis-
smerjo v razčlembo zdravstve-
®^lužbe na majhne, samoupravno pdpolnorna samostojne in tudi stro-ovtio skoraj v celoti neodvisne e-tar? ^ončno se je v Sloveniji us-n u a Praksa da naj bo zdravstveni •!ÌU.Ìba organizirana na štirih _ 0J*:	preventivno varstvo, os-
orno varstvo, bolnišnično varstvo Podaljšano zdraviliščno zdravlje-e- Sedanja zakonodaja določa ob-e tega zdravstvenega varstva tasti obstajajo zavodi za zdrav-v..en° varstvo, ki opravljajo ored-, erP Preventivno epidemiološko *uzb°, zdravstveni domovi, ki daje-Prebivalstvu osnovno zdravstve-° varstvo, splošne in specialne cii- *' k' Pravijo ob hospitaliza-*JI' « zdravilišča, v katerih o-Podaljašano varstvo s kli-atski;nj, termalnimi, thalassotera-cel , arli in drugimi sistemi. Nad sek rna kompetence republiški retai,at za zdravstvo in social-cin ,Varstvo- Pr' demer mu medi-,0-strokovnc rešitve posreduje Pobliski medicinski svet.
Avtor obravnava v ločenih po-®vjih vse te oblike zdravstvene-i^.^rstva, nas pa v tem povzetku Jfibolj zanima bolnišnično zdrav-Q.,®P° varstvo. Mrežo bolnic, ki ^krbujejo prebivalstvo južne Pri-orske, lahko ločimo po namembno-lui V ^Ve skuPini- Bolnice, ki de-UJtJ0 Pretežno za domačine, in
Idejni osnutek za novo bolnico v Izoli
bolnice, ki delujejo za prebivalce vse Slovenije in obenem za domače prebivalstvo. V prvo skupino štejemo Splošno bolnico Koper, porodnišnico v Postojni in tbc bolnico v Sežani, v drugi skupini pa sta ortopedska bolnica v Valdoltri in mladinsko zdravilišče Debeli rtič, V vseh štirih bolnicah je bilo leta 1971 1178 postelj in v mladinskem zdravilišču 140. Upoštevajoč bolnice v Kopru, Valdoltri in Postojni ugotavlja avtor, da ima 10,24 postelje na 1000 prebivalcev, kar bi bilo zelo veliko, če bi služile samo krajevnemu prebivalstvu. Ker pa služijo nekatere bolnice tudi prebivalstvu iz drugih predelov Slovenije, se ta promil za domače prebivalstvo zniža na 4,2 postelje na 1000 prebivalcev, kar daje komaj potrebno kritje. Avtor pri tem še ugotavlja, da sta v primernih prostorih le bolnica v Sežani in deloma bolnica v Valdoltri in da je
položaj že zlasti zaostren na obali, kjer je nemogoče karkoli dograjevati ob stavbah oddelkov v Kopru, Izoli aii Piranu, ker ležijo v samem mestnem jedru. Zato u-gotavlja pisec, da je treba pričeti s postopno izgradnjo nove splošne bolnišnice.
V resnici je bilo to vprašanje zastavljeno že leta 1945 in takrat je bila gradnja nove bolnišnice v zveznem planu na tretjem mestu. Pred njo so planirali le izgradnjo ceste Ljubljana - Koper in tovarno Tomos. Bolnico naj bi zgradili še pred koprsko luko in koprsko železnico. V juniju 1958 je izvršni svet LRS potrdil investicijski program okrajnega ljudskega odbora Koper za izgradnjo nove bolnice Koper za investicijsko vsoto 2.293 milijonov dinarjev in kapaciteto 525 postelj. Pozneje je bila z dodatno odločbo kapaciteta razširje-
1000 prebivalcev prišlo po 5,2 postelje. Leta 1964 je okraj Koper dokončno obravnaval gradnjo nove bolnice in dal na razpolago tudi sredstva za izdelavo izvedbenih načrtov, republika pa je še isto leto odklonila sofinanciranje. Do lete 1965 je bilo potrošenih 120 milijonov dinarjev za projektiranje nove stavbe in načrti so bili izdelani do 75 odst. Leta 1965 je bilo ugotovljeno, da primanjkuje sredstev za tako gradnjo in da se zgradi le manjša nova bolnica v Gorici, da pa bo koprska bolnica začela kapitalno izgradnjo v naslednjem letu. Ideja o novi gradnji je do leta 1967 zamrla, ponovno pa je bila dana v javnost leta 1969, ko je Obalna konferenca socialistične zveze postavila v svoj program na prvo mesto gradnjo nove bolnice. Obstajala pa je dilema ali zgraditi povsem novo bolnico ali pa le dograditi ob sedanji v Valdoltri
dodatne kapacitete. Tudi o lokacijah je bil že govor. Prva je bila predlagana Izola in sicer tam. kjer je sedaj Mehanotehnika. V poštev je prihajala tudi lokacija v Škocjanu pri Kopru, ali pa pobočje Strunjanskega hriba. Z zadevo se je bavila posebna komisija strokovnjakov. ki je s posebno študijo programirala bolnišnično službo do leta 1990. Na podlagi razprav, predlogov in ob upoštevanju vseh elementov se je končno tudi obalni svet odločil za novo bolnico v Izoli in občina Izola je na tej podlagi sprejela novembra 1971 odlok o splošni prepovedi gradnje na zazidalnem območju predvidene splošne bolnice. V marcu 1972 je bila dokončana projektna naloga. Invest-biro Koper pa je pozimi 1971-72 naredil geodetski posnetek. V februarju 1973 so pristojni občinski organi sklicali predlokacijsko obravnavo, kjer so ponovno proučili celotno vprašanje najbolj ustreznega lociranja, že leto prej pa je u-pravni odbor sklada poveril izdelavo programske zamisli splošne bolnice raznim specializiranim projektantskim organizacijam. Končno je bila izbrana idejna zamisel arhitekta Kristla, ki je zasnovana v obliki dveh okroglih stolpičev z brajtfusom v obliki glavnika (glej priloženo sliko). Okrogla stolpiča naj bi zamenjali s trikotnima,, tako da. bi vse sobe imele pogled na morje. Gradnja neve bolnice naj bi se začela dve leti po odobritvi idejnega projekta, v prvi etapi izgradnje pa naj bi nova bolnica stala brez medicinske opreme 17,8 milijarde starih dinarjev.
Koprski zdravstveni delavci, ki so toliko prizadevanja vložili in vlagajo v boj za zgraditev nove bolnice, pa tudi vsa javnost upa, da se bo že v letošnjem letu velika ideja začela uresničevati.
Anagrafski podatki za leto 1973 v okoliških obiinah na Tržaškem
OBČINA DEVIN-NABREZINA
Objavljamo statistične in ana-grafske podatke za leto 1973 iz devinsko-nabrežinske občine. S tem seznamom zaključujemo objavo podatkov iz vseh slovenskih občin tržaške pokrajine.
Ob koncu leta 1973 je bilo v tej občini vpisanih 7.847 oseb.
Rojstva
Rodilo se je skupno 77 otrok.
Smrti
UMRLI SO: Giuseppe Doglia — Praprot, Augusto Zaccaria — Nabrežina, Amalia Legisa — Devin, Giuseppina Jarc va. Furie — Na brežina - Križ, Luigia bkerk por Marcussi — Nabrežina, Kctvige rio schetti — Naorezina postaja, Ma na Zunta vd. lurman — Sesljan, Lucia Babich por. Zacchigna — Sesljan, Innocente Bessich — Sesljan, Carlo Macor — Sesljan, Attilio Tramontali — Nabrežina, Maria Gum — Nabrežina kamnolom, Luigi Romanzin — Nabrežina kamnolom, Flora Lovro-vich vd. Consolari — Sesljan, Rodolfo Leghissa — Cerovlje, Luigi Marconcini — Nabrežina, Francesca Soave vd. Mora — Nabrežina, Maria Terzoni por. Trobec — Cerovlje, Antonio Vascotto — Sesljan, Leda Ganzerla por. Nicolino — Sesljan, Giovanni Venier — Nabrežina. Bruno Hutter — Nabrežina-Križ, Giuseppe Bencich — Sesljan, Flora Cociancich vd. Sain — Sesljan. Giacomina Minca por. Do-brigna — Sesljan, Amedeo Lucchini — Nabrežina, Leopolda Leban por. Leghissa — Devin, Francesco Leghissa — Cerovlje, Demetrjo But-tignoni — Sesljan, Leopolda Zaccaria vd. Zaccaria — Nabrežina, Vladimir Peinc — Slivno, Giuseppe Macchione — Sesljan, Roberto Maiola — Devin, Antonio Marzari —Sesljan, Carlo Trevisani — Devin, Egidio Vatta — Sesljan, Emilio Felluga — Sesljan, Nicolò Rossi — Sesljan, Giuseppe Lupini — Mavhinje, Giovanna Gruden vd. Lansetti — Nabrežina postaja, Fulvio Leghissa — Medja vas. Pietro Fascila — Devin, Mauro De Mas
—	Nabrežina kamnolom, Augusto Caharija — Nabrežina, Carmela Giovanelli vd. Tuppy — Sesljan, Claudio Rossetti — štivan, Albina Merluzzi vd. Siila — Nabrežina postaja, Emilio Zorzi — Sesljan, Anna Pertot — Nabrežina, Luigi Colja — Sesljan, Maria Minca — Sesljan, Antonia Perich vd. Prodan — Sesljan, Maria Valeria Pel-lizzaro vd. Bologna — Sesljan, Maria Leghissa por. Sardo — Cerovlje, Oreste Verin — Sesljan, Clementina Pilastro — Sesljan, Antonio Perini — Sesljan, Giusepne Terčon — Nabrežina, Attilio Radin
—	Ribiško naselje, Igor Zaccaria
—	Nabrežina, Edoardo Kobau — Nabrežina, Luigi Skerk — šempo-laj, Maria Pelizzer — Devin, Giu-sepne Valeri — Devin, Ermaco-ra Kobau — Nabrežina kamnolom, Itoopoldo Leghissa — Devin, Au-relia Feltrin por. Burger — Nabrežina kamnolom, Giuseppe Gruden — Nabrežina. Antonio Gruden
—	šempolaj, Eugenio Miniussi — Devin, Arturo Angeli — Nabrežina.
Poroke
POROČILI SO SE:	Giuseppe
Broccardo (Trst) in Graziella Ra-cozzi (D-N), Damiano Gruden (D-N) in Mila Katana (Jugoslavija), Sante Di Stanislao (D-N) in Maria Tomšič (Jugoslavija), Ivan Markuza (D N) in Marija Lozej (Jugoslavija), Claudio Braico (D-N) in Eliana Cechet (Trst), Sergij Kosmina (D-N) in Marisa Skerk (D-N), Demetrio Gruden (D-N) in Elsbeth Schenkel (Švica), Ezio Ver-zegnassi (D-N) in Dina Radizlovic (Jugoslavija), Aldo Pussini (D-N) in Gigliola Olivo (Tržič)., Marco Campi (D-N) in Rosanna Marchesan (D-N), Liviano Padoan (Tržič) in Anna Tomini (D-N), Angelo Giorgi (Trst) in Alda Birri (D-N), Rino Vogrig (Trst) in Anna , Ca-rannante (D-N), Edoardo' Crociati (D-N) in Magda Kràlj (D-N), Giorgio Tessaris (D-N) in Adriana Cervini (Trst), Giampaolo Millo (Trst) in Edda Bordon (D-N), Alberto Tonut (Tržič) in Valnea Mmiussi (D-N). Giuliano Martini (D-N) in Maria Drndic (Tržič). Gianni Dé-meo (Trst) in Sergia Mora (D-N),
na na 652 postelj tako, da bi na
..............mm...miimmim.......imuimm.......lumi.......mi.mmim......
ENERGETSKA KRIZA JE OSREDNJA TEMATIKA SOBOTNEGA SPREVODA NA OPČINAH
Letošnji «Kraškipust» ne pozna... bencina
Pošalili se bodo tudi z zaščito Krasa - Za zabavo bodo poskrbele štiri godbe na pihala in zvončarji z Viškova
Kras se vestno pripravlja, da bi se spet, kot vsako leto ob tem mrzlem času, sam sebi od srca nasmejal. Da bi se obenem prisrčno nasmejal vsem nerodnostim in napakam človeka, ki jih drugače spoštljivo skriva pod masko resnobnosti in dostojanstva. Ob pustnem času to dolgočasno masko lahko odloži in se pokaže v bolj šegavam obličju.
Najboljša priložnost je sprevod Kraškega pusta na Opčinah, ki bo v soboto, 23. februarja ob 14. uri. In ob vsakem vremenu, pravijo prireditelji, ki jih bolj straši dejstvo, da še niso mogli izslediti vrednih naslednikov lanskega kralja «Pusta 7.» in njegove prečastite soproge, kot pa dež in burja.
Poleg številnih alegoričnih vozov se bodo na openskih ulicah zvrstili tudi ugledni gostje. Letos so kot gostje na vrsti «zvončarji» z Viškova s 45 maskami. Celoten sprevod bodo letos spremljale kar štiri godbe na pihala in sicer godbe s Križa, Divače, Brega in Proseka. Praznovanje Kraškega pusta se bo zaključilo v prosvetni dvorani z nagrajevanjem najboljših vozov in posameznih mask ter s plesom.
Zabave torej ne bo manjkalo. Za vsak primer (in za boljši uspeh prireditve) pa je vsak denarni prispevek dobrodošel. Kralj Pust 8. ima namreč zaradi splošne energetske krize v svojih blagajnah precejšnjo sušo. Seveda ima tudi svoj tekoči račun, ki ga radi objavljamo: «Kraški pust — cc. 11/1109».
K0NT0VEL
Kontovel je bil trikat prvi na pustnem sprevodu. V zadnjih treh letih se jim sreča 'ni nasmehnila, kljub temu pa niso obupali: tudi tokrat vztrajno delajo in upajo na uspeh. Na svoj način bodo prikazali «petrolejsko krizo», ki bo zelo razgibana, saj je kontovelski voz zelo velik in bo na njem kriza res potanko obdelana. Priprave so v polnem teku, domačini pa skrivnostno delajo zaprti v stari dvorani za Zadružno gostilno. Le kaj pripravljajo? To bomo videli v soboto.
Na Kontovelu imajo dvojno delo, saj bodo na pusto sredo, kot je že v tradiciji, «na mlaki» pokopali pusta. Pri tem slovesnem pogrebu, bodo sodelovali tudi Pro-sečani, saj je Pust državljan obeh vasi in je prav, da se ga vsi spomnijo, ko odhaja.
saj je Praprot mnogo mirnejša vasica in je obče znano, da šol ne gradijo, kjer je mir, ampak tam, kjer vlada ropot in polni ozračje dim iz avtomobilskih izpušnih cevi (razen ob nedeljah).
Ne glede na to so v Praprotu trdno prepričani, da morajo tudi oni imeti svoj «college», ki ga postavljajo na 8 metrov dolgem vozu in ga bodo pokazali tudi radovednim Opencem, da bodo videli kako se takim stvarem streže.
VELIKI REPEN
Mrzlične priprave na Kraški pust so v polnem teku tudi v Velikem Repnu. Z navdušenjem sodeluje pri teh pripravah staro in mlado. Tako bi mogli vsaj sklepati iz ve-
selih obrazov organizatorjev. Žal o-staja zaradi stroge tajnosti vse le pri sklepanju. Znano je to, da bo glavni junak letošnjega repenske-ga pusta Deškova hiša, okrog katere so tekli potoki polemik. Kako
bo s’ to hišo, bomo videli na pustnem sprevodu. Za sedaj, pravijo, ima vso zadevo v rokah sodnija.
OHEH
Pustne priprave so povsod bolj ali manj tajne. V Gropadi so nepro-dime. Nad vsem kar se kuha v tej vasi vlada popoln «top secret». Seveda tudi tajne obveščevalne službe ne stojijo križem rok in tako je vendarle pronicnilo nekaj pomembnih vesti tudi iz te nepredirne trdnjave. Splošna kriza
v državi, nedelje brez avtomobi- ' lov, pomanjkanje nekaterih vrst blaga široke potrošnje — vse to • spremljajo v Gropadi z največjo pozornostjo in to bo tudi tema njihovega alegoričnega voza. Kaj več obveščevalne službe sosednjih konkurentov niso odkrile, čeprav jim sicer ni ušlo, da se tudi v Gropadi soočajo z nekaterimi težavami organizacijskega značaja. Tudi tam je težko pripraviti ljudi k sodelovanju pri prapravah na pust, vendar, ko pride «voda do grla», kot se običajno reče, jih je še preveč.
SALEZ
u»
'11
»i >
.z obširne tematike zaščite Krasa, ki je temeljni kamen openskega pusta, so v Praprotu izbrali zadnji kamen (pa ne temeljni) spotike. Gre za mednarodno šolo OZN v Sesljanu, za katero se očitno potegujejo tudi v Praprotu. Vendar pa smo mnenja, da trenutno ni nobene nevarnosti, da bi to šo lo premestili iz Sesljana v Praprot,
Kraški od leta do leta pustni sprevod se razpleta
1967
Prvi pustni sprevod in kronanje kralja Pusta. Sodelovalo je 17 skupin iz petih vasi: Opčine, Padriče, Trebče, Gropada in Bazovica. Takrat smo zapisali: «Posrečena in lepa pobuda, ki se bo uveljavila».
1968
Pustni sprevod je postal tekmovanje: prvo mesto so tokrat osvojili Kontovelci z ribiškim čolnom «tunara», velik aplavz pa je žel tudi «škovacodotm. Bili smo v Času naftovoda in smetišča pri Trebčah.
1969
Velik uspeh sprevoda, ki se ga je udeležilo 12 voz. Kontovelci so bili tudi tokrat nepremagljivi. Na velikem vozu so prikazali, kako poteka maloobmejni promet in njihov prikaz je bil dokaj realističen.
1970
Še enkrat prvo mesto za Kontovel, ki je prikazal branjevke na Ponterošu ob začetku stoletja. Tokrat pa so morali deliti Kontovelci prvo mesto s Trebenci, ki so se pošalili na temo «Naš paket in unsere paketen». Prvič je na sprevodu sodelovala skupina ptujskih kurentov.
1971
Kras postaja aktualen. Z vozom «Kraški naravni park» so si prvo mesto zaslužili Banovci. Njihov Kras pa je bil dokaj nenavaden, saj so ga ponazorili z veliko podgano, ki so jo primerjali s tržaškimi MISI. Kot gost se je sprevoda udeležila s štirimi vozovi tudi Divača.
1972
Prvo mesto se vrača na zahodni Kras, tematika pa ostaja še vedno kraška. V konkurenci 12 voz je zmagal Prosek z velikim bikom, ki je ponazarjal Kras 1972.
1973
Kras je bolj aktualen kot kdajkoli prej, saj smo v obdobju hude borbe za boljši zakon o kraških rezervatih. In v kraški tematiki je bil še enkrat neprekosljiv Prosek z vozom «Modras še brani Kras». Navdušenje občinstva so želi tudi laufarji s Cerkljanskega.
Minili so časi, ko je hodila delegacija Kraševcev na Dunaj, kjer so jim dajali sena. «Kraševci ne jejo več sena,» pravijo v Saležu in to bo tudi tematika njihovega voza. Toliko govorimo o zaščiti Krasa, ne vemo pa, kakšen bo Kras brez Kraševca. Šaleški voz bo torej obravnaval kraška vprašanja, ki pa so tudi povezana z energetsko krizo. Kako jim je to uspelo, ne vemo, to pa je razlog več, da se zberemo v soboto na Opčinah, kjer bomo videli, kakšna je povezava med energetsko krizo in kraškimi rezervati.
KRIŽ
V Križu se vestno pripravljajo na letošnji pustni sprevod. Njihove priprave pa so dvojne, saj bodo na pustni torek v Križu pripra-vili «Kriški pust», to je domači sprevod, na katerega so povabili tudi skupine iz drugih vasi.
Tudi Križ je ena izmed tistih vasi, ki se je pošalila s petrolejsko krizo. Na velikem vozu bodo to pereče vprašanje po svoje predstavili, njihovo «krizo pa bo spremljala tudi mlada domača godba na pihala. Kriški pust je v tem času že postal inštitucija, saj ima tudi lastno zastavo in seveda zastavonošo. Oboje domačini že dobro poznajo saj so imeli že možnost spoznati domačo zastavo, ko so pred dnevi domači pusti krenili po vasi in polnili blagajne pustnega odbora.
PROSEK
Na Nabergojevem ' dvorišču vlada te dni pravo pustno vzdušje. Prosečani namreč pripravljajo alegorični voz za kraški pustni sprevod na Opčinah. Z delom so sicer nekoliko zaostali; verjetno sta e-nergetska kriza in razvrednotenje lire prizadela blagajno pustnega odbora. Po mnenju večine pa bo do sobote vse pripravljeno, čeprav je še precej dela.
Prosečani letos pripravljajo kar dva vozova, ker jim na enem samem ne bi uspelo prikazati njihove zamisli, ki bo tudi letos v kraški tematiki. Prosečani bodo prikazali zgodovino Krasa od kamene dobe
do danes. Naslov voza pa bo verjetno «Satira asimilacije Krasa».
Kot je že prosti ki iobičaj_(lcta 1972 so pripravili velikega kraškega bika, lani pa ogromnega modrasa) bo letos atrakcija voza žival, ki živi na Krasu. Iz železnih ogrodij, ki smo jih videli bi lahko sklepali, da gre za afriškega slona (toda slon nima zveze s Krasom), ima štiri noge in ne leti. Pravijo namreč, da ta žival leti, čeprav ni ptica. Sicer pa kaj naj bi si belili glave in spraševali, ko dobro vemo, da ima tudi Pust svoje skrivnosti in tajnosti. Sobota je namreč blizu in proseške skrivnosti ne moremo razvozljati, kajti nekoliko presenečenja, posebno pa smeha je treba pustiti za soboto popoldne.
Omenili bi lahko le, da bodo na vozovih tudi prikazali dogodke Krasa ter lik človeka, ki je živel na Krasu, človeka ki se je vselil na Kras in človeka ki sedaj živi na Krasu.
Zamisel Prosečanov se nam zdi zelo posrečena in, kot vsako leto, jo bodo tudi letos prav gotovo znali dobro izpeljati.
TREBČE
Ste že kdaj videli kako se v gledališču pripravljajo na uprizoritev pomembnega dramskega dela? No, prav tako se pripravljajo Trebenci na praznovanje letošnjega Kraškega pusta na Opčinah. «Do potankosti je bilo vse skrbno proučeno,» nam je povedal Atilij Kralj, ki je scenograf, koreograf in režiser letošnjega trebenskega alegoričnega voza. «Pripravil sem točen načrt, kot bi bil to načrt za hišo. Na njem je označeno vse do zadnje potankosti. Celo posamezna mesta na vozu in kostimi so označeni. Sedaj je treba vse, kar sem zarisal, le praktično izvesti.»
Kaj pa je Trebence v zadnjem času najbolj prizadelo? Ja, energetska kriza vendar, kot vso ostalo Evropo. Zato tudi njihov alegorični voz ne more biti pripravljen na kakšno drugo temo. To smo izvedeli kljub najstrožji tajnosti, ki prikriva letošnje priprave, kot smo izvedeli tudi, da bo trebenski voz najkrajši. To pa še nič ne pomeni, pripominja Atilij Kralj. Alegorični voz je treba ocenjevati po njegovi duhovitosti in satiričnosti, ne pa po kubaturi.
Da znajo biti Trebenci pri tej pustni šali iznajdljivi in duhoviti, so že večkrat dokazali, saj so se v zadnjih letih vselej potegovali za najboljša mesta na tekmovanju. Kako se bodo letos odrezali, pa bomo še videli.
K0L0NJA
O krizi govori tudi Kolonja. Predstavnik tega kraja je bil zelo redkobeseden, saj se je omejil na naslov voza: «Kraške špičke», Kaj bo torej to. Špičke so majhne špice, to pojasnilo pa ne pojasni ničesar. Pojasnil nismo mogli dobiti nikjer, saj ne vemo, kje priprav-
ljajo, smo dobili odgovor: «V neki hiši». In če bi se zglasili v Usti
SvisirCpSSi
da ne bi odkrili njihove tajnosti.
SEMP0LAJ
Lansko leto so šempolajci predstavili alegorični voz «La Scarsica», s katerim so se pošalili na račun krajevnega podjetja za prevoze. No, leto je prišlo okoli in kaže, da bo kmalu vprašanje podjetja dokončno rešeno.
Letos so se šempolajci spoprijeli z drugim vprašanjem. Upajo, da bo tudi to v kratkem rešeno, čeprav se zavedajo, da bo nekoliko težje kot s Carsico. Njihov voz se namreč imenuje «Kam plove naša lira?»
OPČINE
Opčine so že sedem let prireditelj pustnega 'sprevoda, prvega mesta pa ei še niso priborile. Letos so se vztrajno spusUle v boj in pripravljajo kot lansko leto dva voza. Prvi predstavlja petrolejsko krizo, ki je zajela tudi Opčine, vendar pa nekoliko manj, saj tramvaj še vedno vozi in se Tržačani lahko podajo na Opčine, kadar se jim le zljubi. Opencem pa ni potrebno, saj so že na Opčinah in kaj bi torej hodili tja.
Drugi voz, ki ima začasno le italijansko ime, je pripravil domačin «Biondo» (njegovo ime ni važno, saj ga vsi poznajo s tem nazivom), bo predstavljal «L’introvabile 73». Videli bomo vse, česar je primanjkovalo v lanskem letu in tega ni malo.
Geza Seriani (D-N) in Evelina Riosa (Trst), Aldo Monti (Sovod-nje) in Sonia Gruden (D-N), Fabio Ravalico (D-N) in Elisabetta Del Rosso Rossi (Trst), Giorgio Contento (D-N) in Gianna Andre-anni (Rim), Fabio Rigo (D-N) in Luciana Stoeca (D-N), Paolo Ga-bellotto (D-N) in Rita Puntin (Fiu-micello), Giovanni Rinaldi (D-N) in Luisa Dorigo (Cavazzo Gamico), Bruno Plazzer (Vallarsa) in Franca Della Mea (D-N), Ettore Sanna (Videm )in Sherley Taylor (D-N), Marino Mechis (Gorica) in Adriana Chiussini (D-N). Claudio Crul-ci (D-N) in Maria Grazia Derossi (Milje), Giuliano Toscanini (Voghera) in Vedrana Caris (D-N), Vincenzo Bellini (D N) in Tiha Bolkovic (Pulj), Rodolfo Martinis (D-N) in Vera Sirotic (štarancan), Otello Ribolli (Trst) in Sandra Lanza (D-N), Daribor Peric (D-N) in Anita Radetti (Doberdob), Žarko Bogateč (Trst) in Lucia Prelep (D-N), Vasja Pertot (D-N) in Vedrana Trampuž (D-N), Giorgio Marangon (D-N) in Ada Rebula (Zgonik), Franco Tulliach (Trst) in Liviana Perziano (D-N), Edoardo Rosini (D-N) in Fosca Polla-strelli (D-N), Mariano Battigelli (D-N) in Svetka Verginella (Zgonik), Ferruccio Oliosi (D-N) in Breda Petelin (D-N), Agostino Ba-rattiero (Repentabor) in Viviana Tausani (D-N), Dino Scarper (Trst) in Iolanda Furlan (Vižovlje), Bruno Biagi (Trst) in Silva Bergamasco (D-N), Giampiero Paolini (D N) in Romanità Chert (Štarancan), Bruno Toneato (Trst) in Svetlana Kosmina (D N). Costante Fabris (Ruda) in Silvia Leghissa (D N), Gianfranco Drioli (Trst) in Eva Gruden (D-N). Umberto Salvioli (D-N) in Anna Ukmar (D N), Giuseppe Gruden (D-N) in Jelka Hrovat (Jugoslavija). Mario lancovich (D-N) in Noemi Peritz (Trst), E-ligio Piergianni (D-N) in Maria A-lessio (Trst). Lutoi Longhino (D N) in Maria Radovcič (Poreč), Pietro Polli (Trst) in Annamaria Goi-na (D-N), Federico Leghissa (D N) in Angela Petkovič (D-N). Livio Antonič (D-N) in Vera Faganel (Jugoslavija), Livio Deste (D N) in Rosanna Deigiusto (D N), Nicolo Doglia (D-N) in Marina Zaccaria (D-N), Giovanni Penso (D-N) in Iolanda Tanče (D-N). Lucio Ra-mani (D-N) in Romana Dvorak (Dunaj). Lucio Mele (D-N) in Maria Gambaro (Trst). Edoardo Cerne (D N) in Lucilla Mania (Tržič), Biagio Albano (D-N) in Maria Va-resano (Trst), Mario Cosma (D N) in Xenia Roi (D-N). Adelchi Pian (Tržič) in Luciana Nigrin (D-N), Silvestro Gabrovec (D N) in Oli-via Raico (D-N). Boris Zidarič (D-N) in Eda Milic (Zgonik). Vincenzo Ščurek (Trst) in Olga Caris (D-N), Roberto Bignolini (D N) in Laura Chierici (Tržič). Sergio la-concich (Trst) in Elisabetta Cosoli (D N). Udo Cestra (D-N) in Pierina Morandini (Humin), Sandro Reggi (Sv. Ivan ob Nadiži) in Dragica Štolfa (D-N), Franco Mmca (D-N) in Ermida Filipaz (D N), Angelo Giardina (D N) in Danica Ferfolja (D-N). Dario Curci (Trst) in Vittorina Salvagno (D N). Federico Goiča (.Trst) in Nadia Petelin (D-N). Adriano Boscarol fTržič) in Maria Sauro (D-N), Gaetano Bondi (Trst) in Lidia Solinas (D N). Antonio Verni (D N) in Valeria Santin (Gradež). Aldo Zullich (D-N) in Nadia Tensi (Trst), Federico Leghissa (D-N) in Paolina Minine! (Ronke). Giorgio Rauena (D-N) in Daniela Ponzar (Turjak), Roberto Pipan (D-N) in Anna Maria Durnik (Trst). Mario Praselj (Trst) in Sonia Pieri (D-N). Gianni Gerin (Doberdob) in Danila Ze-ga (D-N). Orazio Camocino (Trst) in Giovanna Fornasaro (D-N), Guerrino Mariussi (D-N) in Elena Padovan (D-N), Almo Pertotti (D-N) in Eele Sartore (D-N), Dario Aloisio (D-N) in Giuliana Pra-sel (D-N), Frank Gattonar (D-N) in Daniela Quattrin (Videm), Luigi Raugna (D-N) in Gioia Rigo (Gradež), Giusenpe Frank (D-N) in Giovanna Oliosi (D-N), Aldo Zullich (D-N) in Nadia Tensi (Trst). Gianfranco Zarcone (D-N) in Annamaria Lissiach (D-N). Giuliano Sabadin CTrst) in Anna Maria Marinelli <D-N).
Kot običajno, podajamo tudi letos statistični pregled vseh okoliških občin tržaške pokrajine. V primerjavi z lanskim letom se je nekoliko znižalo število rojstev in smrti, medtem ko se je zvišalo število prebivalstva, ki je doseglo številko 29.512.
STALNI	PREBIVALCI		OB	KONCU	LETA	
Občina	1968	1969	1970	1971	1972	1973
Devin-Nabrežina	7.224	7.318	7.456	7.520	7.677	7.847
Zgonik	1.327	1 327	1.341	1 381	1 504	1 617
Repentabor	664	671	711	700	729	746
Dolina	5.436	5.569	5.654	5.646	5.761	5.846
Milje	13.001	13.061	13.094	13.061	13.269	13 456
Skupno	27.652	27.946	28.247	23.308	28.940	29.512
		ROJSTVA				
Občina	1968	1969	1970	1971	1972	1973
Devin-Nabrežina	104	113	100	92	112	77
Zgonik	17	7	22	19	16	31
Repentabor	8	14	17	12	11	10
Dolina	66	84	87	85	78	76
Milje	151	179	171	137	136	130
Skupno	346	397	397	345	353	324
		SMRTI				
Občina	1968	1969	1970	1971	1972	1973
Devin-Nabrežina	80	77	81	85	76	71
Zgonik	15	17	20	13	14	17
Repentabor	8	9	7	3	10	3
Dolina	55	58	70	67	67	62
Milje	153	170	157	152	142	139
Skupno	311	331	335	320	309	292
horoskop horoskop horoskop horoskop horoskop

OVEN (od 21. 3. do
20. 4.) Že vaš nastop vam bo odprl vrata k •večjim uspehom. V primeru negotovosti bodite bolj odločni. Zagotovljen vam je napredek, toda zavihati bo treba rokave in vztrajati tudi ko se bodo pojavile ovire. Ljubljena oseba se vam bo postavila po robu. Močno nervozni boste in prehlajeni.
BIK (od 21. 4. do 2«. jr	5.) Potovanje ali poš-
I	vsekakor reden stik
z nekom v tujini. Ve-./ liko bo dela, veliko naporov, rezultati pa bodo bolj skromni, za kar pa ne iščite krivde drugje. Poženite se v delo, tudi če vam ne bo prijalo. S svojim okoljem pa bodite kar se da ljubeznivi. Nervoza.
DVOJČKA (od 21.5. do
22. 6.) Ideje bodo iz y vas kar bruhale, toda, ideja ostane kvečjemu le možnost uspeha, če je ne izpeljemo. Volje do tega bo pa bolj malo in zaradi tega bi znali priti v težave. Veliko bo stroškov. gmotni rezultati pa bodo bolj pičli. Tudi v ljubezni bo bolj malo uspeha. Glavobol.
Veljaven od 17. do 23. februarja 1974
RAK (od 23. 6. do 22.
“jV D Nekdo vam bo raz-
(	\ kr^ neko taj11081'
l	J bi jo vi mogli izko-
V 'ristiti, če boste pri-pravljeni na tveganje. Trkajte na vsa vrata, pripravljeni	bodite	tudi na, afront, kajti
sicer ne boste prilezli nikamor. Nekdo je ljubosumen. Počutje kar dobro.
---^	LEV (od 23. 7. do 22.
/	8.) Malone zajamčeno
f	|	vam je, da boste v
l	J svojih načrtih uspeli,
'v'	In vendar ne boste
povsem zadovoljni. Neki nesporazum bo tudi vaše uspehe izničil, tako da ne bodo imeli veljave, ki bi jo imeli sicer. Vendar imejte zaupanje vase. Močno utrujeni boste.
DEVICA (od 23.	8.
22. 9.) Naprtili vam bodo nove odgovornosti in vi jih boste rade volje sprejeli. S tem pa se boste za nekaj dni zapletli v težave. Drugič bodite treznejši in bolj smotrni. Tudi v ljubezni ne rinite z glavo skozi zid. Z zdravjem prav nobenih težav.
TEHTNICA (od 23, 9. do 23.. 10.) Vabilo ali ponudba, ki vas bo kar potegnila v teža-žave. Premalo ste previdni, da bi mogli bi-• ti kos krogom, v katere rinete. Po intuiciji nekega sodelavca pa se boste iz zagate vendarle rešili. < Neko novo poznanstvo bo vedno bolj prijetno. Prehlad.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21. 11.) Vse ka-' že na dobro, pa ven-
dar ne bo prav tako. Neko srečanje se bo sprevrglo v hud spor	z	negativnimi posledicami.
Pazite na svoje živce, da vam v najbolj kritičmh trenutkih ne odpovedo. Nekaj prijetnih večerov v novi družbi. Utrujeni boste.
STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) Teden se bo začel bolj slabo in vendar boste mogli ob koncu reči, da že dolgo ni bilo tako. Vsak vaš napor bo dobro poplačan in se bodo rezultati kar kopičili. Tudi	v	ljubezni bo zelo lepo in
prijetno. Z zdravjem prav tako vse v redu
oiutuc c v
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Ljudje, med katerimi se kretate, vam kažejo bolj temno podobo kot je. Zato imejte zaupanje vase	in	v	svoje sile tudi v primerih,	ko	bo mračno. Tudi v
ljubezni	ne	glejte na sleherno be-
sedo, izrečeno v jezi. Z zdravjem bo kar dobro, vendar se ne smete preveč utrujati.
VODNAR (od 21.	1.
do 19. 2.) S požrtvovalnostjo si boste utrdili položaj in hkrati odprli pot k novim uspehom. Dobili boste pismo ali obisk, ki vas bo opogumil. Nekoliko narobe pa bo v vaši običajni družbi, morda tudi v vašem družinskem krogu, kjer bo nekaj zaškripalo. Prehlad in utrujenost.
RIBI (od 20. 2. do 20.
3.) Vsi se bodo drenja-
,_______ .	li s svojimi ponudba-
I mi in nasveti in tež-ko bo iz tega izbrati tisto, kar bo veljavno. Ne podcenjujte ljudi, ki niso tako inpulzivni in stoje raje ob strani. Ne podcenjujte niti svojih ožjih sodelavcev, ki se na zadevo tudi spoznajo. Prebavne motnje.
KRIŽANKA... z našim krajem
Rešitev križanke je na eni izmed današnjih strani dnevnika
VODORAVNO:	17. Kurir pri koncu;
2. Ime slovenskega pesnika Bora; 19. Garcia, španski pesnik;
6. Vasica v «našem kraju»;	20. Kljub vsemu, še ni potujčena;
14. Srep;	21. Povsod je lepo najlepše...;
16. Otok, kjer je umrl Garibaldi; 22. Najboljši japonski telovadec
vseh časov;
23.	Fizioterapistka;
24.	Znak za. odštevanje;
25.	Sem ter ...;
26.	Pevci z gromečim glasom;
27.	Vas pri štivanu;
28.	Predlog;
29.	Slovenski zamejski priimek;
30.	Se bavi z rastlinstvom;
32. Tržišče, trgovska baza;
35.	Stanovanjski;
36.	Tega leta;
37.	Otok z Belfastom;
38.	Ravnanje, prijem;
40.	Žensko osebno ime;
41.	Označena z AU;
42.	Ameriška vesoljna ladja;
43.	Newyorška profesionalna ekipa;
44.	Virna, ital. filmska igralka;
45.	Slovenski Klagenfurt;
46.	Pobožni;
47.	Eden od staršev;
48.	Množičen;
49.	«Naš kraj» z županom Guštinom;
50.	Kemijska kisla snov;
51.	Manjše ladje.
NAVPIČNO:
1.	Najdaljše šolske počitnice;
2.	Verjetno;
3.	Mesto pri Trentu;
4.	Angleški čaj;
5.	Najmanjše število;
6.	Gotovo;
7.	Dodatki v ekonomiji;
8.	Največji filozofi;
9.	Hrvaško mesto;
10.	Papiga;
11.	Naša pritrdilnica;
12.	Angleški romanopisec (Joseph Archibald) ;
13.	športno društvo v «našem kraju»;
15.	športnica leta «našega kraja»;
16.	Trenutno najboljši jugoslovanski košarkar;
18. Zavarovani pred boleznijo;
20.	Eden izmed Cezarjevih morilcev;
21.	Blazin jak;
23.	Ime ital. pisateljice Bellonci;
24.	Dolžinska mera;
26.	Farsa, gluma;
27.	Radodaren;
29.	Verski prazniki ...brez mesa;
30.	Kraj v Sloveniji;
31.	Priznani umetniki;
33.	Mastna žival;
34.	Pokloni;
35.	Iz trave;
38.	Mišični želodec pri pticah;
39.	David, filmski zvezdnik;
40.	Mesto v Umbriji;
4L športna poškodba;
42.	Belo je perutninsko;
43.	Plin:
45.	Ruski vladar;
46.	Vogel, brez vokalov;
48.	Twainove začetnice;
49.	Založba Obzorja.	(lako)
NEkET DEXEV'ME APRIL.” SKE. KlOČI L-ETA 3E V POSTOSNSkl 3AM( ZGORELO DVA” MA3ST VAGONOV &ENCINA. TRI3E PARTIZANI, TOMO, OOÌE IN RUDI, 6.0 IZ1/EDU TO DIVERZANTSKO AKCI30. O TEM SOVORJ
NASA
v postoini
danes v Ljubljani, danes v Ljubljani, danes v Ljubljani,
GLEDALIŠČA DRAMA SNG
Jutri, v ponedeljek, 18. februarja ob 19.30: POET TVOJ NOV SLOVENCEM VENEC VIJE... — Recital Prešernove poezije. Dijaški abonma a, večerni in izven.
MALA DRAMA SNG
(vhod iz Igriške ulice)
Jutri, v ponedeljek, 18. februarja ob 20. uri:	MIROSLAV KRLEŽA:
MAŠKARADA. Za redne abonmaje Drame SNG m izven. Vstopnice so v prodaji pri blagajni. Redni a-bonenti zamenjajo za vstopnico zeleni bon.
OPERA IN BALET SNG
Jutri, v ponedeljek, 18. februarja ob 15. uri: M. MUSSORGSKI: BORIS GODUNOV. Za gimnaziji Trbovlje in Stična ter za šolo Ljubljana -Šentvid.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO
(Gledališka pasaža)
Danes, v nedeljo, 17. februarja ob 10.30: «VAŠA MATINEJA»; KOROŠKI AKADEMSKI OKTET.
Jutri, v ponedeljek, 18. februarja ob 16.00 in 19.30: IVAN CANKAR: ZA NARODOV BLAGOR. Gostovanje v Novem mestu.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Mestni dom
Danes, v nedeljo. 17. februarja ob 16.00: MARIN DRŽIČ: TRIPČE DE UTOLČE. Komedija.
GLEDALIŠČE PEKARNA
Danes, v nedeljo, 17. februarja ob 17. uri RUDI ŠELIGO: ALI NAJ TE Z LISTJEM POSUJEM?.
Ob 21. uri: PETER BOŽIČ: KAKO SREČEN DAN.
Gledališče Pekarna je na Tržaški cesti 15, na dvorišču, nasproti Tobačni tovarni.
EKSPERIMENTALNO GLEDALIŠČE GLEJ
Danes, v nedeljo, 17. februarja, ob 19.30 PAVLE LUŽAN: ŽIVELO ŽIVLJENJE LUKE D. Igra Anton Petje. Predstava bo v gostilni «Vodnjak» v Colu nad Črnim vrhom.
FESTIVALNA DVORANA
Danes, v nedeljo ob 19.00 in 22.30 NEDELJSKI PLES.
ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna zdravniška služba na področju Ljubljane je za nujne obiske na domu od 19. do 7. ure ob nedeljah in praznikih ves dan v naslednjih sedežih Zdravstvenega doma: Bežigrad: Križičeva cesta 10 — tel. 310-533.
Center: Miklošičeva cesta 24 — tel. 313-063.
Vič-Rudnik: Postojnska 24 — tel. 61-121.
Moste - Polje: Prvomajska 5 — tel. 316-155.
šiška - Šentvid: Derčeva ulica (za občinsko stavbo) — tel. 55-221. Medvode: Medvode — tel. 71-215.
DEŽURNE LEKARNE
Centralna lekarna.
KINO
KINO UNION: Domači barvni WS film «PASTIRCI». Viba film iz 1973. Scenarij po povesti Franceta Bevka napisal Ivan Potrč. Režija France Štiglic. V glavnih vlogah. Jože Zupan in otroci Miha Levstek, Ksenija Sinur, Bogo Ropo-tar, Andrej Čevka in drugi. Krat-
KINO
SOČA: «Pastirci», slovenski barvni film. Predstave ob 16. in 18. uri. «Brez naloga», francoski barvni film ob 20. uri.
SVOBODA: «Cesar in Rosalie», francoski barvni film, ob 16.00, 18.00 in ob 20. uri.
DESKLE: «Bratje maščevalci», am. barvni film ob 17.00 in 19.30.
RENČE: «Begunec», slovenski barvni film ob 16. uri.
PRVAČINA: Prosto.
AJDOVŠČINA: «Chattova dežela», a-meriški barvni film.
ki film «Deteljček». Predstave ob 15.00, 17.00, 19.00 in 21. uri
KINO KOMUNA: Ameriški barvni CS musical «ZBOGOM GOSPOD ČIPS». Prod. MGM 1969. Režiser Herbert Ross. V glavnih vlogah Peter 0’Toole, Petula Clark, Michael Redgrave itd. Predstave ob 15.00, 17.45 in 20.30. Zaradi dolžine filma višje cene.
Ob 10. uri MATINEJA: ameriška barvna CS risanka W. Disneya «TRNJULČICA». Spet priložnost za otroke. Zadnja predstava.
KINO VIČ: Film letošnjega beograjskega Festa: francoska barvna W komedija - parodija: «PLAVOLASEC Z ENIM ČEVLJEM». Prod. Gaumond 1972, režija Yves Robert. V glavnih vlogah Pierre Richard, Mireille Dare, Bernard Blier in drugi. Hrvaški podnaslovi. Predstave ob 15.00, 17.00, 19.00 in ob 21. uri.
KINO SLOGA: Ital. barvna W ljubezenska melodrama «BENEŠKA LJUBIMCA». Režiser Stelvio Ci-priani. Glavne vloge Florinda Solkan, Tony Mussante in drugi. Brez tednika. Predstave ob 16.00, 18.00 in ob 20. uri.
KINO ŠIŠKA: Amer. barvna VV detektivka «87. POLICIJSKA POSTAJA», po zgodbi Eda McBaina. Režiser Richard Colla. V glavnih vlogah: Burt Reynolds, Racquel Welch, Jack Weston, Tom Skerrit, Yul Brynner. Tednik št. 6. Predstave ob 16.00, 18.00 in ob 20. uri.
KINO SAVA: Barvna W kriminalka «NA UKAZ PODZEMLJA». I-grajo: Mario Adolrf, Henry Silva in drugi. Tednik št. 5, hrvatski podnaslovi. Predstave ob 16.00, 18.00 in ob 20. uri.
KINO KRIŽANKE: Amer. angl. barvni film «DEMONI». Režija Ken Russel. Igrajo: Vanessa Redgrave, Oliver Reed, Max Andrian, Brian Murphy, Dudley Sutton. Ni primeren za otroke! Predstavi ob 18. in ob 20. uri. Prodaja vstopnic uro pred začetkom.
KINO TRIGLAV: Amer. barvni pustolovski film «TARZANOV UPOR
V	DŽUNGLI», samo še danes ob 16. uri. Režija: William Whitnex.
V	vlogi Tarzana nastopa Roy Ely. Srbohrvaški podnaslovi.
Angl. barvna grozljivka «SLA PO VAMPIRJU», samo še danes ob 18. in 20. uri. Film ni za otroke. Režija: Jimmy Sangster. Igrajo: Ralph Bates, Barbara- Jeffords, Susan Leigh. Slovenski podnaslovi. Prodaja vstopnic od 15. ure dalje.
KINO VEVČE: Slovenski film «KO PRIDE LEV»; ob 18. uri. Igrajo: Marko Simčič, Marina Urbanc, Milena Dravič.
KINO ZALOG: Hrvat, barvni mladinski film «BRATOVŠČINA PETRA GRČE», mladinska predstav a ob 16. uri. Režija: Vladimir Ta-
i dej. Igrajo: otroci in Boris Dvornik, Ingeborg Apelt, Anton Nalis in drugi.
Amer. barvni pust. film iz Turčije «PLAMEN NAD SMIRNO»; ob Ì8. uri. Režija Peter Collinson. Igrajo: Tony Curtis, Charles Bron-son in Michele Mercier. Slovenski podnaslovi.
KINO ČRNUČE: Amer. vest. v barvah «ČLOVEK IMENOVAN HRABROST»; ob 10. uri. Ang. film v barvah «DVOJČKI HUDOBIJE»; ob 18. uri.
DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA
Nova Gorica: dr. Otokar Perco, Zdravstveni dom, Nova Gorica, tel. 22-122.
Dornberk, Miren in Šempeter: dr. Josip Orlič, Splošna ambulanta Miren, tel. 72-011, in bolničar Miro Suban.
Dobrovo in Kanal: dr. Boris Terseglav, klicati Dobrovo, tel. 71-055 ali postajo milice, tel. 71-002.
DEŽURNA LEKARNA
V Novi Gorici je danes dežurna Centralna lekarna, tel. 21-456, ki je odprta od 8. do 12. ure; odprta pa je tudi ves prosti čas in vso neč do ponedeljka zjutraj za izdajo zdravil na recepte in za nujne primere. Lekarna opravlja dežurno službo tudi za območja Šempetra, Dornberka, Kanala in goriških Brd.
KINO SVOBODA - Dolgi most Ljubljana: Amer. ital. barvni film «MALORI KAKOR SMRT»; ob 18.
KINO SAVLJE: Kino predstave ne bo zaradi dramske predstave «O-
KINO
KOPER: ob 10.00 ameriški film Veliki rop banke; ob 15.00 in 20.00 ameriški film Pustolovci; ob 18. uri ameriški film Umor na vikendu.
IZOLA: ob 10.00 risani film Vrabec abstinent, ob 16.00 in 18.00 ameriški film Kapitan Sloughter. ob 20.00 ameriško - španski film Svetilnik na koncu sveta.
ŠKOFIJE: ob 16.30 in 19.30 ameriški film Kralj rančarjev.
PIRAN: ob 10.00 italijanski film Tujec imenovan pokopališče, ob 16. 18. in 20. uri francoski film Dvor-ne spletke.
PORTOROŽ: ob 20.00 ameriški film Bedford strelja brez opozorila.
TRGOVINE
Piran in Portorož sta ob nedeljah še brez dežurnih trgovin.
V	Kopru bosta v nedeljo dežurali med 8.00 in 11.00 market Emona na cesti Jugoslovanske ljudske armade in trgovina s sadjem Nanos v Župančičevi ulici.
V	Izoli pa bosta dežurali trgovina Jestvine v Ljubljanski ulici in poslovalnica Kmetijske zadruge v Smrekarjevi ulici.
Kot vsako nedeljo, bo tudi tokrat v Izoli v dopoldanskih urah sejem rabljenih avtomobilov.
(Nadaljevanje s 6. strani)
zvedel, za kaj je šlo. «Pridi, pa boš videl», me je bil povabil ta mlajši Franc Poles (Vrdjanov). Menil sem, da ni ničesar kaj tako pomembnega, kar se ne bi pravočasno razvedelo. Priznati moram, da me tudi ni kaj preveč mikalo po tistem kolovozu z avtomobilom, kot sem pred dvema letoma kljub vsemu šel na spominsko svečanost ob postavitvi plošče H. bataljonu Istrskega odreda. Kolovoz je bil zares nekoliko izboljšan, saj ga je pet let popravljal starejši vaški cestar Jože Bubnič iz Poljan, katerega so Skadanci sami plačevali celih pet let in je bil po dogovoru1 kot'delavec pri Vrdijano-vih, ker se to drugače ni dalo urediti. Nedavno je ta cestar šel v pokoj in kdo bi vedel, v kakšnem stanju je zdaj ta trikilometrski kolovozni odcep z glauie ceste Trst — Reka.
«No pa grem», sem se odločil te dni. Takoj pri odcepu v markovskem Dolu sem kakor nalašč spet srečal Franca Vrdjanovega. Njegov «kombi» je parkiral ob cesti in sva se z mojim vozilom zapeljala po novi trasi. Vzdolž vseh treh kilometrov bodoče a-sfaltirane ceste, ki bo široka tri metre in pol, so pripravljeni kupčki zdrobljenega kamenja. Več kot polovica trase je popolnoma na novem terenu, brez ostrejših ovinkov in večjih vzpetin. Za celotno traso so nadrobili več kot tisoč petsto kubičnih metrov kamenja, ki bo služilo za podlago asfaltu. Drobilec so si vaščani izposodili v Slopah in sami so se brž izurili drobljenja. Najemnino zanj so kajpak morali plačati. V dobrem letu pa pol so. s pomočjo buldožerjev «Kraškega zidarja» iz Sežane, ki so delali le nekaj dni in kar so morali prav tako drago plačati, ter s skupnim brezplačnim delom v 5 tisoč in petsto delovnih urah, pripravili celotno traso, ki zdaj čaka še samo ugodnega vremena za položitev asfaltne prevleke. Izračunali so, da je vredno doslejšnje opravljeno delo nad 25 milijonov starih dinarjev, še veliko stroškov pa bo potrebno za asfalt in stroje, ki jih bo treba najeti. «Vendar poskrbeli smo tudi za manjkajoča denarna sredstva. Ob-
PERACIJA».
KINO VRHNIKA: Ital. barvni film krim. «PRIZNANJE POLICIJSKEGA KOMISARJA»; ob 15. in 20.
LEKARNE
V	nedeljo dopoldne so odprte vse glavne lekarne v obalnih mestih, za nujne primere pa je popoldanska dežurna služba.
ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA
V	vseh treh obalnih mestih _ je organizirana celodnevna zdravniška dežurna družba. Tako v zdravstvenem domu v Kopru kot v zdravstvenih ustanovah v Izoli in Pi; ranu dobite pomoč od 7.00 zjutraj v nedeljo, do 7.00 zjutraj v ponedeljek.
ZABAVE
Danes zvečer bodo v vseh večjih gostinskih lokalih na obali i-grali zabavni ansambli, barski program pa si lahko ogledate v barih Hotela Triglav v Kopru, v Palacu, Centralo in Metropolu v Portorožu, Pri treh papigah v Piranu in v Simonovem zalivu.
Čez nedeljo bodo nadalje odprti vsi zimski plavalni bazeni in kegljišča. Odprta bodo tudi gostišča na izletniških točkah.
ŠPORT
Danes popoldne, ob 14.30, bo v Kopru prijateljska mednarodna nogometna tekma med domačim moštvom in avstrijskim klubom Wolf-sberg.
činska skupščina v Sežani nam je zagotovila svojo pomoč iz občinskega sklada za ceste. Med vaščane smo porazdelili na enakopravni podlagi, sporazumno, vsi skupaj, tudi preostale stroške», pripoveduje s posebnim zanosom in zadoščenjem Franc Vrdjanov, kot pobudnik in duša te velike akcije Skadancev. «Na vsako družino, sorazmerno z imetjem staleža goveje živine, vprežnih vozil, kosilnic, avtomobilov in motorjev, predvidevamo, da bo znašal strošek, poleg že opravljenega dela, še okrog milijon in dvesto starih tisočakov. To bomo lahko plačevali tri leta.»
«To niso mačje solze!» sem hotel nekoliko še bolj ovrednotiti ta vzor sloge tako majhne vasice, da bi mi sogovornik še kaj povedal.
«Ne, zares niso», je brž dejal Vrdjanov. «Ampak kadar smo se z odborniki, Vidom Škerjancem ( Matiče vnim), Antonom Grdeli-čem (Jučetovim), Francem Hrvatinom (Oštirjevim), Stankom Škerjancem (Matičevnim) in Darjom Juriševičem (Kovačevim) o tem odločali, smo vse to predvidevali. Za nas pomeni ta ceste življenje, v obratnem primeru bi naša vas razpadla, kot marsikje že razpadajo zakotne vasi. Bili smo bogu za hrbtom pa nočemo več biti. Vsi smo zavihali rokave. Stari in mladi, pa brezplačno .in še plačali bomo, ampak hočemo imeti okno v svet. Samo primerjaj te številke:	deset domačij,
prav toliko zasedenih hišnih številk, štirinpetdeset ljudi v vasi, dvanajst avtomobilov, tri motorna kolesa, v vsaki hiši je kosilnica in še kak podoben stroj zraven, v vsakem hlevu po najmanj dva in največ sedem goved, ter od vseh delazmožnih, se še samo trije ukvarjajo izrecno s kmetijstvom. Ostali so vsi zaposleni. Na Kozini, v Gradišču, v Materiji in drugje. Cestna povezava s svetom nam je bila torej potrebnejša od vsega».
Kakor predvidevajo Skadanci bo otvoritev nove sodobne ceste v njihovo vas že enkrat junija ali najkasneje julija letos, pripravna za vožnjo pa bo verjetno še prej. Kajti kar v taki slogi sklenejo, je zanje več kot sveto.
Dj. PLANJAVEC
danes v Novi Gorici
danes ob obali
■ I UH II II llrUIIIIIIIIII UH III Ulili III Hll Hill MII IIIIIIIIIHIIIIIIUUIIIIIIII lllllllll MII III lllllllllllllllllll III llllllllllltf
NIČ VEČ
«BOGU ZA HRBTOM»
TONE
SVETINA
Domači gorski vodniki so odpovedali. Šele po petih dneh so dunajski plezalci prišli do njega in ga spravili iz stene. V Dovjem ga je Aljaž izročil zemlji.
Joža je bil namenjen v steno z vedrim in mirnim srcem. Pred tednom dni se je oglasil pri Vahici. Pogledala mu je v levo dlan in rekla, da dobro kaže. Naj se kar zakadi, ker se mu ne bo nič pripetilo, je dejala. Če pa se bo zaplezal, naj krepko zavpije, da ga bo prišla iskat. Opozorila ga je, naj raje ne hodi sam, čeprav mu vse dobro kaže. Skala da rada ugrizne. In naj se potem ne pozabi zglasiti pri njej, da ji bo povedal, kako je bilo. Strašno je bila radovedna. Kako ne bi bila! Vedela je za vsakega gamsa, kje je poginil, za srno, ki jo je zadavil potepuški pes, in za drevo, ki ga je podrl plaz.
V Aljaževem domu v Vratih ju je sprejela harmonika. Oskrbnik Torkar je z vedrimi zvoki vžigal dobro voljo in si prizadeval, da bi se gostje čimprej znebili dolinskih skrbi. Mladega Volkarja sta našla pri mizi v kotu, Juga pa ni bilo nikjer. Zvrnili so nekaj kozarcev, ko so zunaj zaslišali prešeren vrisk.
«To je Klement,» je dejal Volkar, «samo on se tako oglaša, kadar se vrača z uspešne ture.» Potem je povedal, da je bil’ Jug na Razorju. Vstopil je Klement, od sonca in vetrov
ožgan. Z zelenim žarom v očeh je preletel prostor, dokler jih ni zagledal.
«Sem že mislil, da vas ne bo!» je rekel.
«Mi pa smo mislili, da tebe ne bo!»
«Mene? Že ves teden se potepam po hribih, če se ne bi bili zmenili, bi že sam preplezal steno!»
Vrgel je v kot nahrbtnik in sedel. Beseda je stekla. Brž so bili domenjeni, da bodo steno preplezali po kamnih v Tumovi smeri. Poznali so jo iz opisa v Planinskem vestniku. Potem bo prišla na vrsto nemška in nazadnje njihova smer.
Jug jim je razgret pripovedoval, kako je bilo zadnje dni, ko je oblezel vse vrhove od Jalovca do Škrlatice. Radi so ga poslušali. Joža je videl, da Jug doživlja gore drugače kot on. Jug se je hotel s steno bojevati, preizkusiti v njej svoje duševne in telesne moči, zmagati. Preizkušal je vrednost prijateljstva, iskal nekaj za protiutež tistemu, kar je v dolini izgubil ali česa m dobil. Šolal je voljo. Svoje delovanje je vedno namenil nekemu cilju. Zakaj? Da bi se nekaj spremenilo v dolini med ljudmi.
čeprav je bil samohodec, je videl, da bodo prehiteli Nemce v steni samo z združitvijo vseh moči in vzpostavitvijo organizacije, ki bo delovala po načelu: Vsi za enega, eden za vse. Dal jim je vedeti, da se v njem oblikuje predstava o človeku, ki bo drugačen od tistega, ki ga je porodila mizerija svetovnega klanja in idejne zmede po njej. Kmalu so odšli počivat.
Jutranji svit je oblil orjaško ostenje Triglava s tajinstveno lučjo vijoličaste barve, ki je pri vrhu, obdanem z večnim snegom, rumenela in stapljala goro z nežnim nadihom modrine.
Vsi štirje so, oprtani z nahrbtniki, cepini, vrvmi in derezami ter veliko mero pripravljenosti in kančkom dvoma, obstali pod steno in se zagledali vanjo. Prepričani so bili, da bodo steno preplezali tam, kjer so se namenili, ali morda napravili ob Tumovi kakšno svojo smer. Molče so se preobuli
v plezalnike, čevlje pa zaupali nahrbtnikom.
Ker so prejšnji večer oni trije imeli glavno besedo, Joža pa je le poslušal, se je prvi zagnal z melišča v skalo. Preplezati je bilo treba skok po izvešeni polici, ki je imela prav dobre oprimke.
Navezali se niso. Vsi so že toliko prosto plezali, da bi jim bilo navezovanje pod častjo, pa tudi časa je bilo škoda. Držali so se načel klasičnega gorništva, da se vrv uporablja v skrajni potrebi, klin zabiti pa je sramotno.
Trema ob vstopu je kmalu skopnela. Stena je bila proti pričakovanju krotka. Kmalu so se znašli v kaminih, ki so vodili navzgor, eden nad drugim. Oprimki so bili dobri in plezali so naglo. Kmalu so zagledali skupino viharnih macesnov in se jih razveselili. Vedeli so, da so tod plezali dr. Tuma in Trentarji; tudi Vahica je poznala te macesne.
Klement je predlagal, da bi urezali svojo smer. Toda skala jih tod ni marala. Ko so plezali poldrugo uro, so se znašli pod vstopom dokaj ozkega kamina. Skozenj se je bilo treba go/diti. Preklinjali so nahrbtnike, posebno Joževov je bil težak. Najraje bi ga bil s cepinom in derezami potočil čez steno. Zdelo se jim je, da so ljudje težave v steni pretiravali, in tesnoba se jim je povsem razblinila, čeprav je višina rastla. če jih je Joža zvečer občudoval v besedi, so morali oni zdaj njega v plezanju.
Jug ga je skrivoma opazoval in se mu čudil, kako varno leze. Višino je zavzemal tako prožno in mehko, kot velika mačka prodira v drevo. Pazil je, da je bil vedno oprt na treh točkah. Razrahljanim prijemom pa se je izogibal, da niti kamen ni zdrsnil izpod njegovih rok in nog. Vsi drugi so kdaj pa kdaj vsaj v spodnjem delu sprožili kakšnega, zakleli in se opravičevali, dokler ni precej velika skala padla med Juga in Kvedra in povzročila prepir. Potem so lezli previdneje.
Ustavilo jih je zanimivo mesto. Ozek kamin je zapirala
skala, pod katero je bila luknja, velika prav toliko, da se je dalo brez nahrbtnika zlesti skoznjo. Tu so si pomagali tako, da so potegnili nahrbtnike čez z vrvjo.
Prestop v polico je bil težavnejši. Čop se je ponudil, da bo zabil klin, pa je bil Jug proti. Njegovo načelo je bilo: ne zganjati nasilja nad skalo brez resne potrebe; čim manj varovanja z vrvjo, da bo zmaga tem slajša in večja!
Podredili so se mu. Tako so priplezali do Belih plati. Lepa stenska formacija, stisnjena med raz dveh stebrov, dobro razčlenjena, je omogočala plezanje, polno užitkov. Klement je težko trpel, da kdo pleza pred njim. Težnja po prvenstvu je bila tako močna, da ga je kar bolelo, ko je gledal Joža, kako jim izbira in utira pot. Na Belih plateh je bil srečen. Tu je bilo dovolj prostora, zato so vsi štirje lezli vsak zase, kot vojaki v strelcih, vsak v svoji smeri. Toda v kaminčku proti Škr-binici, kjer je prehod ozek, so spet morali plezati drug za drugim. Kadar je Jug plezal sam ali prvi, se je čutil vodnika. če pa je kdo plezal pred njim, je mislil, da prispeva manj, kot bi lahko.
Plezali so svečano, ne da bi se pogovarjali. Strme jezike snega v Komačevi grapi so zdelali v čevljih in z derezami. Cepini so jim bili v napoto in tudi vrvi še niso rabili. Kar razočarani so bili, ker ni bilo večjih težav.
Na robu Komačeve grape, tam, kjer se je prvi vzpenjal Trentar — morda celo z gamsom na hrbtu — so sedli in počivali. Predali so se soncu, se razgledovali in natepall kruh, slanino in meso. Tudi dobre vode so imeli dovolj : curkoma se je odcejala s skledastih snežišč, ki so se vlekla vse do pod-stene, kjer je šumel z ledenika slap.
čop, Volkar in Kveder so se vdali lenarjenju. Poslušali so pretakanje vode, padajoče v žlambore. Jug pa ni zdržal dolgo. Spet so morali poslušati njegove teorije, ki so podžigalo k novim podvigom.
(Nadaljevanj sledi)
smučarski SKOKI
NA SP V FAIUNU
PRVO ZLATO ODLIČJE ZA H. G. ASCHENBACHA
Slab nastop jugoslovanskih skakalcev
FALUN, 16. — V Falunu se je danes pričelo svetovno smučarsko prvenstvo v nordijskih disciplinah. V prvem tekmovanju, v skokih z •dale skakalnice (70 metrov), je za-sulzeno zmagal vzhodni Nemec Hans "®org Aschenbach. Tudi srebro je slo Vzhodni Nemčiji, medtem ko Je tal tretji Sovjet Borovitin k; je Pravo odkritje tega prvenstva. Zeto slabo pa so se odrezali jugoslovanski skakalci, saj je bil Norčič komaj 36., Štefančič pa je bil šele
dvainpetdeseti.
Jutri bodo na sporedu tek na 30 m, kjer bodo nastopali tudi Ka-an, Jelenc in Dornik, ter skoki za kombinacijo z Gorjancem. LESTVICA:
;• Aschenbach (NDR), 258,9 točke ,• Kampf (NDR) 239,2 borovitin (SZ) 239,3 a- Steiner (švi.) 239,1
3* xTCkftein (NDR) 238,1 f - Norčič (Jug,)
Štefančič (Jug.)
Prelovšek (Jug.)
Jurman (Jug.)
i^UCANJE
P (Od našega dopisnika) v „1 , URAD, 16. — S tekmovanjem nJ^cmu se je danes na Javorini . aljevalo 29. prvenstvo Jugosla-nah LalP'skih smučarskih discipli-jp. ' Rr* ženskah je zmagala Irena Rstk zma) s časom ri3"78 pred arbaro Pikon (Radovljica) 1T7”75 V ^ žerial (Olimpija) 1T7”88. šan p,ornu za moške je zmagal Du-l’l>4„efc ^®k 'z Radovljice s časom štl 58 pred Gašperšičem 1’24”39 in Štravsom l'26''58.
B. B.
iiPSARKA
PRVA zvezna liga
'Z|di 17. kola
Ukmpija - Beograd	96: 91
artizan . Borac	95: 74
■ zvezda - Industromontaža 80: 68 ctalac . Jugoplastika 55: 68 ®dar . Bosna	98: 81
Lokomotiva - Rgdnički FOB 105:103 jezničar - Rabotnički danes .i^^LVICA: Zadar 30, Jugopla-iiìm5 (Averta zvezda 24, Rad-. i FOB 22, Bosna 20 Partizan Lokomotiva 18, Olimpija 16.
* * *
REGGro EMUJA, 16. - V prven-i ?Ul tekmi prve italijanske ko-. rkarske lige je Ignis preriiàgal tdaxmobili s 70:66.
SINOČI V TURINU
ARCAR! «HRANIL NASLOV PRVAKA
5l TURIN, 16. _ V srečanju za na-VpH svet°vnega boksarskega prvaka Itap tuni°r kategorije je danes Ujan Arcari ohranil svoj naslov .dvoboju s Špancem Ortizem. Sre-,Je' ki je bilo tehnično na zelo
k^uravni'
"izki ravni, se je zaključilo v 8. z Ortizevo izključitvijo po
Jem opominu sodnika.
PPSOJKA
J ženski C ligi je sinoči Breg šesterko Summana s 3:0 Uo:10. 15:10, 15:12).
ŠPORT
NA TRŽAŠKEM RADIU
Oddaja šport in glasba se bo da-slp- z.aée'a pol ure kasneje kot dodo ’ A" sicer 0,5 id-Jd, trajala pa bo š L".30. Pri našem zamejskem Ijj r u je v ospredju slovenski der-i v’ N- amaterski ligi med Bregom Juventino v Dolini. S te tekme hn neposrcdni prenos, prav tako pa , Povezava s stadionom pri Sv. Ani, hp > Triestina sprejela v goste Vpjesk° moštvo. Poleg tega bo se-šnka Sovor o vseh ostalih dogodkib POrtne nedelje.
LHIRostno drsanje
„ ^SBRUCR, 16. - Na svetov-m prvenstvu v hitrostnem drsa-ran V°d' Pr* m°ških Norvežan Bjoe-tv??’ pri ženskah pa Sovjetinja Jana Averina.
v^ERCHTESCADEN. 16. - Po pr-s.m dnevu svetovnega prvenstva v Ujčkanju vodita vzhodna Nemca nn ih Schumannova.
Hugo m et
tg^REGGIO, 16. — V povratnih tljt,rnaf1 osmine finala nogometnega slc^jlrja v Viareggiu so dosegli nasuje izide:
na^,sterdam — Lnter 5:2 po e-Jstmetrovkah, Vojvodina — Ge-et. 2:0, Roma — Everton 4:2 po jJWmetrovkah, Rangers — Bo-g-rj® 1:0, Lazio — Eintracht 3:1, Nnk i Mfe — Dinamo Zagreb 1:1, re P?u — Rapid Bukarešta 2:0, Fio-«na — Ferencvaroš 2:0. sjj,,četrtfinale so se uvrstili Am-Ftan am' Vojvodina, Roma, Napoli, rentf^rs' Sampdoria, Lazio in Fio-
•• * ?
MONCHEN, 16. - V prijateljski Sometni tekmi je splitski Hajduk
premagal Kaiserlautern z 2:1. Strelca sta bila šurjak in Žungul.
Prijateljsko
srečanje v minibasketu Breg — Bor	42:6
V prijateljskem srečanju v minibasketu za najmlajše letnike, ki je bilo v četrtek v Dolini, je Breg z visoko razliko premagal Bor. Brežani so že od vsega začetka povedli z odličnim Florijanom Žerjalom (ki je dosegel kar 22 točk) in so nato zanesljivo zmagali. Med borovci se je izkazal Kajetan Kravos, ki je za svoje moštvo dosegel vseh šest točk.
b, 1.
Danes popoldne bo v Gorici (v telovadnici UGG) zelo zanimiva tekma košarkarske B lige med domačo Patnarco in ekipo Alpe iz Bergama. Gostje zasedajo trenutno drugo mesto na lestvici skupno z Brino. V primeru, da bi Patriarca danes popoldne zgubila, bi avtomatično zgubila tudi vse upe za u-vrstitev v finalni del turnirja B lige, na katerem lahko sodelujeta le prvi dve na lestvici.
NA PETKOVEM OBČNEM ZBORU V NABREŽINI
CUPA JE DOBRO ZASTAVILA VESLA V PRVEM LETU SVOJEGA DELOVANJA
Klubski sedež in jadralni tečaji glavna naloga za bodočnost
V petek je bil v Nabrežini drugi redni občni zbor članov Slovenskega pomorskega kluba Cupa. Občni zbor je bil tem pomembnejši, ker je bil prvi po ustanovnem občnem zboru in smo lahko na oodlagi poročil ocenili prve korake te naše edine zamejske organizacije, ki se ukvarja z vodnimi športi.
Iz predsedniškega poročila, ki ga je podal Niko Kosmina. so bila razvidna vprašanja, s katerimi se je klub ukvarjal v prvem letu svojega obstoja in pa načrti za bodočnost.
Za dosedanje delo lahko rečemo, da sicer navidez ni bilo veliko, zlasti, ker je klub deloval brez «reklame», v resnici pa je opravil dokajšnje delo, zlasti če upoštevamo dejstvo, da je moral odbor na tem področju orati popolno ledino, saj ni imel nobenih izkušenj, niti svojih, niti se ni mogel poslužiti pomoči kake druge sorodne zamejske organizacije. Kljub temu je klub v prvem obdobju svojega življenja dejansko izpolnil skoraj vse naloge, ki si jih je zadal. Zlasti je razveseljivo dejstvo, da je začel ustvarjati lastni plovni park. Odbor je namreč za svoje društveno delovanje že nakupil nekaj jadrnic, v bližnji bodočnosti pa jih bo še nekaj.
Za bodočnost pa si je zadal te
iiiuiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHmimniniiiimimiiiiiiinmiiiiiiHiiiimmimimiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiii
ODBOJKA
V KANALU
Salonit že tretjič zimski prvak SRS
Odlična igra dveh izbranih vrst Slovenije
Četrto zimsko prvenstvo Slovenije za člane, ki je bilo preteku teden v Kanalu, se je končalo z zmago domačinov in ponovno afirmacijo Salonita, ki je že tretjič osvojil naslov zimskega slovenskega prvaka.
Na četrtem zimskem prvenstvu se je zbralo 13 ekip, med katerimi je treba omeniti ekipo Doma iz Gorice.
Od najboljših slovenskih predstavnikov : nista sodelovali ekipi Kamnika in Maribora. Vsi ostali .pa,., ki v slovenski odbojki nekaj pomenijo, so bili zbrani v Kanalu, da bi se pomerili med sabo in izkoristili naporen dvodnevni turnir za priprave na bližajoče se prvenstvo.
Ekipe so bile razdeljene v 4 predtekmovalne skupine, katerih nosilci so bili Fužinar, Salonit, Izola in Sava.
Fužinar je v svoji predtekmovalni skupini imel dovolj preglavic s Trimom iz Trebnjega, ki je skorajda presenetil prvega favorita. Bled pa se je predstavil v najlepši luči.
Do presenečenja je prišlo v drugi skupini, v kateri so Jesenice izločile iz finala favorita in nosilca skupine — Izolo.
Bovec, ki je bil v tej skupini, je obema ekipama zadal obilo preglavic. V tretji skupini je Salonit zlahka odpravil Žužemberk in Mežico, medtem ko je v četrti skupini Sava brez večjih težav odpravila ekipe Kopra, Ljubljane in Doma.
Nedeljski finale, v katerem so nastopili štirje zmagovalci skupin, se je začel z velikim presenečenjem in hladno prho za domačine. Razigrana ekipa Jesenic je zasluženo premagala Salonit in se tako maščevala za Številne poraze v preteklosti.
Še večje presenečenje pa smo doživeli v drugi tekmi, ko je Sava gladko odpravila Fužinar ja! S to zmago so Črnučam napravili veliko uslugo domačinom, ki so si kasneje v neposrednem dvoboju z Ravenčani zagotovili prvo mesto.
Na finalnem turnirju so številni gledalci prišli popolnoma na svoj račun, saj so bili priča šestim zanimivim in izenačenim tekmam.
Za nameček sta na koncu tega uspešnega prvenstva nastopili dve selekciji Slovenije, ki sta s prikazano igro navdušili in dokazali, da bi lahko imela Slovenija odlično moštvo, ki bi bilo kos tudi najboljšim ekipam.
Na koncu naj še napišemo, da so celotno prvenstvo vodili domači sodniki Kolenc, Berdon in Bavdaž, ki so svojo nalogo opravljali dobro.
REZULTATI PRIMORSKIH EKIP Predtekmovanja:
Sava — Koper	2:0
Koper — Ljubljana	2:0
Koper — Dom	2:0
Ljubljana — Dom	2:0
Izola — Jesenice	0:2
Izola — Bovec	2:1
Jesenice — Bovec	2:1
Salonit — Mežica	2:0
Salonit — Žužemberk	2:0
Finale:
Salonit — Jesenice	1:2
Sava — Fužinar	2:1
Salonit — Sava	2:0
Jesenice — Fužinar	0:2
Fužinar — Salonit	1:2
Sava — Jesenice	0:2
Lestvica:
Salonit
Jesenice
Fužinar
Sava
5 3 4 43 4 4 4 2 2 4 2
E. Hvalica
KOLESARSTVO
CAGLIARI, 16. rodni kolesarski
«25. medna-teden Sardinije»
se bo letos pričel 28. februarja s
prvo etapo 17. kolesarske dirke po Sardiniji in se bo zaključil 28. februarja s klasično cestno dirko Sassari - Cagliari. V petih etapah bo dirka po Sardiniji šla od Arezza do Nuora v skupni dolžini 682 km, katerim je treba dodati še 225 km dirke Sassari - Cagliari. Tekmovanje so predstavili danes v sardinskem glavnem mestu ter seveda poudarili pomen, ki ga to tekmovanje dobiva iz leta v leto. •Letos so ga vključili tudi-med najvažnejša svetovna tekmovanja za nagrado «Challenge Gan,>, prenesli pa so tudi etapno dirko od Pariza do Nice, ki je prej sovpadala z italijanskim tekmovanjem. Nastopili bodo vsi najboljši profesionalci, od Gimondija do Merckxa.
* « *
MONTREAL, 16. — Svetovnega kolesarskega prvenstva, ki bo v Kanadi od 14. do 25. avgusta se bo udeležilo čez štirideset držav.
OBVESTILO
SPDT priredi danes, 17. t. m.
6. ZIMSKI SPREHOD Zbirališče ob 9. uri pri končni postaji avtobusa št. 23 (pred tovarno Grandi Motori). Izletniki bodo nato krenili čez Mačkolje in Osp v dolino Rižane. Povratek preko Črnega kala in Prcbenega v Dolino. Udeleženci izleta morajo imeti s seboj prepustnice.
temeljne naloge: postavitev lastnega sedeža ob obali, utrditi ekonomsko stanje kluba, povečati število članov, pridobiti čim več privezov v Sesljanskem zalivu ter začeti z jadralno šolo za mladino in starejše. Na teh točkah bo skušal razvijati svoje letošnje delovanje in glede na stvarnost načrtov ni nobenega dvoma, da jih bo tudi uspešno izpeljal.
Vodstvo Čupe je začelo z akcijo, da bi pridobilo v svoje jadralne tečaje, ki bodo v poletnih mesecih, čim več mladine, zlasti dijakov. To je še posebno pomembno in bo ta akcija prav gotovo naletela na naših šolah na velik odmev, saj je Čupa edini slovenski zamejski klub, ki se ukvarja z jadranjem.
V razpravi, ki je sledila predsednikovemu poročilu, je prišla jasno do izraza potreba po lastnem sedežu ob obali. Prisotni so razpravljali o nekaj predlogih za rešitev tega vprašanja in odbor je dobil vsekakor koristne napotke za reševanje naloge. Člani so govorih še o denarnih sredstvih, članarini, raznih društvenih akcijah itd., kar je odražalo zavzetost, ki vlada pri Čupi za aktivnost in življenje te organizacije.
Na tem občnem zboru niso volili novega odbora, ker mora članstvo to storiti, v skladu s statutom, vsaki dve leti.
NOGOMET
PRED NOVO SEZONO
Renče se pripravljajo
Nogometaši TVD Partizana iz Renč so po daljšem odmoru pričeli trenirati.
Čaka jih namreč zelo težka naloga, saj bodo skušali tudi v spomladanskem delu obdržati težko priborjeno prvo mesto v Primorski nogometni ligi jeseni.
V poštev prihajajo sledeči igralci: Žnidarčič Zoran, Cijan Mitaj, Rojc Marjan, Vižintin Eneo, Krajnik Zvonko, Dončič Srbobran, Fajt Jordan, Rijavec Darko, Ivančič Jože, Žigon Jože, Rebec Zoran, Le-sizza Jurij, Cukjati Žarko, Anic Franjo, Gregorič Franko, Zelinšcek Darko, Uršič Vidko, Petejan Zvonko in Simčič Boris. V poštev prihajajo še mladinci: Šinigoj Marjan, Černič Marjan in Pisk Miran, ki mnogo pbetajgjjoj
Tehnična komisija je pripravila tudi program prijateljskih tekem. Namreč že 17. marca se prične prvenstvo in v prvem kolu igrajo Renčani na domačem igrišču proti ekipi iz Brd. 17.2. bo pokalna tekma v Ajdovščini, med Primorjem in Renčami. Od te tekme Renčani tudi veliko pričakujejo. V primeru zmage bi 24.2. igrali finalno pokalno tekmo v Renčah z novogoriškimi Vozili. 3.3. gostuje v Renčah slovenski ligaš Slavi ja iz Ljubljane, 10.3. pa Vozila.
Treningi se redno odvijajo po začrtanem programu in je opaziti veliko vnemo, kajti konkurenca je res velika. Zelja vseh v Renčah pa je, da bi se ekipa uvrstila v višji rang tekmovanja.
Na koncu pa še mnenje predsednika kluba Branka Turela:
«Naslov jesenskega prvaka nas obvezuje, da doseženo tudi obdržimo. Zato smo se že zgodaj začeli skrbno pripravljati. Spomladi so se tudi vsa moštva močno okrepila in le maksimalna zavzetost bi o-mogočila dosego tako zaželenega cilja.»	IGOR VARL
Nogometna enajsterica Olimpije iz Gabrovca (zgoraj) in med tekmo z barkovljauskim Libertasom (spodaj)
ATLETIKA
PREGLED SEZONE 1973
Mladinka Knutsson kandidatka za prvi tek pod štirimi minutami
Na 800 m rekord Zlateve - Skakalka Meyfarth ni izpolnila pričakovanj
NllllllllllllllllllllllllllllllItllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll||||||||||||||||||iiM|||||||||||||||||||||||l||||||||||||||||||||||||||mrn|||,|||||||||,|,,n,||M||m„|m|,||||,)||||m||l,(|||||||||||||||||||||||t||||||||||||||||||m|||||m|||||||||||
POLJSKA


1933 Poljaki osvojijo evropski pokal za turistična letala
Že pred drugo svetovno vojno sta-Poljaka Zwirko in Wigura dosegla zavidljiv rekord: osvojila sta evropski pokal za turistična letala. Ob tej priliki (leta 1933) je poštna uprava izdala znamko za 30 g.
Leta 1948 je bilo na vrsti kolesarstvo. in sicer krožna dirka po Poljski. Izšle so tri znamke, izdelane še v togem, predvojnem slogu. V čast «Dirke miru» (Varšava - Berlin - Praga) je izšla leta 1952 ena znamka, v letih med 1954 in 1957 pa serije po dve znamki. Leta 1962 je izšla nova serija treh znamk, leta 1967, ob dvajseti obletnici dir ke, pa ena znamka.
Športni festivali in mitingi so zelo priljubljena tema poljske poštne uprave. Prva znamka je izšla 1951 (atlet in zastava); leta 1954 je izšlo pet znamk (sabljači, telovadci, tekači in metalci kopja): leta 1965 je ob prihki mednarodnega športnega festivala izšlo šest znamk, ki prikazujejo atlete raznih ras in športne objekte. Poleg teh so pa izšle še tri serije, posvečene raznim
/.f) »j jumw! HHHWWIMffjhi
fS m—~
(•'tfir A9BK31-	- rTjjSfMi
P 0 w S X 4
športom, in sicer: leta 1952 4 znamke (plavalke, nogometaši, tekači in telovadka), leta 1959 4 (jadranje, lokostrelstvo, nogomet in jahanje) in leta 1970 3 znamke (reprodukcije mitoloških športnih dogodkov ter slika o narodnem teku).
Tudi zimski športi zasedajo zavidljivo mesto v športni filateliji. Tako je izšla leta 1954 serija treh znamk (drsanje na ledu, tek in hokej), leta 1956 so pa bile na vrsti enajste študentske zimske športne igre. Izšle so tri znamke, ki nam prikazujejo stilizirane športne pripomočke. Leta 1957 so proslavljali 50-letnico ustanovitve smučarske zveze. Izšle so tri znamke s stilizirano snežinko in tekmovalci. Istega leta se je poštna uprava spomnila tudi tragično preminulih poljskih smu-
^NMtCMHKIf MLIlttllSif/A SVIIATA1951 %
4o
1961 — 6.
evropsko
kanuju
prvenstvo v
1962 Zakopane — mednarodno smučarsko prvenstvo
čarjev Czecha in Marusarza (2 znamki). Leta 1961 so se prvič pomerili vojaki - športniki vzhodnoevropskih držav v zimskih športih. Izšle so štiri znamke, ki prikazujejo to tekmovanje. Leta 1962 je bilo v Zakopanih mednarodno prvenstvo v zimskih športih v okviru FIS. Poštna uprava je izdala šest znamk in blok, ki so zelo dobro izdelani.
Poljski atleti so bili tudi vedno prisotni na evropskih ali svetovnih prvenstvih v vseh panogah. Ob priliki raznih tekmovanj so izšle tudi sledeče priložnostne serije: leta 1953 je bilo v Varšavi evropsko boksarsko prvenstvo; izšle so tri znamke: leta 1954 je ob priliki med-
PRIJATELJSKA TEKMA Bor (kadeti) — Klasična 95:79
BOR: Perko 8, Mazzucca 5, Peter Žerjal 8, Vatovec 22, Bruno Furlan 16, Parovel 12, Košuta 18, Volk 6, Renato Furlan.
KLASIČNI LICEJ: Pečenko 12,
Deško 31, Oblak 16, Dani Žerjal 8, Kravos 6, Pahor 6.
Sodnika: Ervin Žerjal in Boris Siega.
Prosti meti: Bor 3:6, Klasična 3:14.
Tudi v drugem prijateljskem srečanju so mladi borovci premagali košarkarje Klasičnega liceja. Medtem ko so bili «klasiki» v prvem polčasu v premoči, predvsem po zaslugi razigranih Deška in Oblaka, pa so v drugem delu tekme borovci zaigrali znatno bolje in so tako tudi zmagali, V dobri formi je bil predvsem Valter Vatovec.
b. 1.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiHiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiia
DANES
NEDELJA, 17. februarja 1974
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Križu !..
Vesna — Duino » » *
15.00	v Dolini
Breg — Juventina * # *
15.00	v Bazovici
Zarja — S. Anna # # *
15.00	na Proseku
Primorje — Audax * « •
3.	AMATERSKA LIGA
10.30	na Proseku
Olimpija — Primorec * # *
10.30	v Križu
Baxter — Union
NARAŠČAJNIKI
13.00	v Dolini
Breg — Triestina B * * *
8.30	v Trstu, stadion «1. maj»
CGS — Union
* * *
13.15 na Proseku
Primorje — Giarizzole • * «
11.00	na Padriiah
Gaja — Zaule
« » *
13.15. v Križu
Vesna-----Stock
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
11.00	v Trstu, Ul. Monte Cengio
Libertas TS — Kontovel * * *-
KADETI
11.00	v Miijah
Iriter Milje — Bor
PLANINSTVO
6. ZIMSKI SPREHOD V RIŽANO
9.00	v Boljuncu pred «Grandi Motori»
Prireja SPDT
NAMIZNI TENIS
DEŽELNE KVALIFIKACIJE
9.00	v Gorici, Ul. Nizza
Nastopa tudi Kras
Dve srednji progi in dva skoka iz tega pregleda beležita rekord samo v teku na 800 metrov. Dosegla ga je atletinja iz Bolgarije, ki je že leto prej veljala za eno favoritinj na olimpijskih igrah. Svetla Zlate-ya je pa precej podobna nekdanji rekorderki Nikolidevi. Velikih priložnosti verjetno ne zna izkoristiti.
Med skakalkami ne najdemo olimpijske zmagovalke Meyfarthove. Mogoče zaradi počitka, morda zaradi prevelikega napora iz .leta prej.
800 m	i
Najboljša je verjetno vzh. Nemka1 Gunhild Hoffmeister, čeprav časovno zaostaja za poldrugo sekundo. Trije novi časi pod 2 minutami o-betajo v novi sezoni nadaljnji napredek. Olimpijska prvakinja Falck je nastopala bolj malo in je verjetno že zaključila, svojo tekmovalno pot. O Sovjetinji Sabaite lahko predvidevamo, da bo ena glavnih favoritinj na letošnjih velikih lekmova-njih in svetovni rekord bi lahko prišel prav od nje. Posebno močan skupinski položaj imajo Bolgarke. Prvih pet na lestvici:
1’57”5 Zlateva (Bolgarija)
1’58"9 Hoffmeister (NDR)
1’50”5 Tomova (Bolgarija)
V59”8 Katolik (Poljska)
1’5D'’9 Politz (NDR)
1500 m
Junakinja z olimpijskih iger Bra-
gina je res počivala in se je morda že začela pripravljati na daljšo razdaljo 3000 m, ki bo na sporedu že na igrah v Montrealu. Za Italijanko Cacchi velja isto. Kljub poveličevanju domačega tiska so bili njeni lanski dosežki tehnično komaj poprečni. Velika novost sezone je vzpon švedske mladinke Knutsson, ki je druga na lestvici z odličnim časom 4’7”5. Imamo jo lahko za eno favoritinj na prihodnjem EP v Rimu in v nekoliko daljšem obdobju tudi kot prvo tekačico za čas pod 4 minutami. ’tìSùjjs:.
Prvih pet na lestvici: -
4'04'’6 Krebs (NDR)
4'07”5 Knutsson (Švedska)
4’09”0 Petrova (Bolgarija)
4’09"4 Cacchi (Italija)
4T0”1 Bragina (SZ)
Višina
V resnici ni nobenega napredka na vrhu in niti pod njim. Na prvih mestih najdemo sama znana imena, nato pa kakovost razmeroma hitro pada. Na velikih tekmovanjih je tako mogoče zmagovati tudi s 183 cm ali malo več. Med prvih 10 se je tako ponovno vrinila Italijanka Simeoni. Rekord 185 cm, katerega je skoraj po sreči postavila na OI v MUnchnu, je povišala še za 1 cm: Romunija je dobila svojo drugo skakalko z 190 cm ali več. Vzhodnonemške skakalke, kljub obilici odličnih predstavnic ne morejo priti
1962 — 7. evropsko aileisko prvenstvo v Beogradu
narodnega prvenstva jadralnih letalcev izšlo pet dokaj neokusnih znamk, ki prikazujejo jadralno letalo; leta 1956 je bilo v Varšavi šahovsko prvenstvo gluhonemih: na dveh znamkah sta prikazani šahovski figuri in roki, ki z znaki, ponazarjata figuri. Zanimivo je, da v vseh vzhodnoevropskih državah polagajo veliko važnost na atletsko udejstvovanju telesno prizadetih oseb. To je znak res velikega spoštovanja do človeka.
V čast istega športa je izšla priložnostna serija še leta 1957 (2 znamki) in leta 1968 (6 znamk, ki so zelo lepo izdelane).
Leta 1959 je bilo na Poljskem svetovno prvenstvo v sabljanju za mladince. Na treh znamkah, ki so tedaj izšle, so prikazani floret, sablja in tekmovalci. Leta 1963 je pa bilo v Gdansku svetovno prvenstvo za člane. Na šestih znamkah in bloku so prikazani klasični motivi in grb mesta. Leta 1961 je bilo na sporedu svetovno prvenstvo v kajaku. Serija treh stiliziranih znamk, ki je ta dogodek proslavila, je ena najlepših, ki so do danes izšle na Poljskem. Leta 1962 in 1966 je bilo na vrsti evropsko atletsko prvenstvo. Na dveh serijah po osem znamk so prikazane razne tekme. Leta 1963 pa so se s šestimi znamkami in blokom spomnili na trinajsto moško evropsko košarkarsko prvenstvo. Leta 1968 je bile na sporedu svetovno prvenstvo v
jadrnicah «finn»: izšlo je osem znamk in blokov. V čast nogometnega evropskega pokala pa je izšla leta 1970 še ena znamka.
Na Poljskem so izšle tudi zelo pestre olimpijske serije, in sicer: leta 1956 (Melbourne) 7 znamk, leta 1960 (Rim) 8 znamk, leta 1964 (Innsbruck) 8 znamk in blok, za Tokio prav tako osem znamk in blok. Po igrah v Tokiu je izšla še posebna serija osmih znamk, na katerih so prikazani poljski atleti, ki so na igrah osvojili kolajne (5 zlatih, 2 srebrni in ena bronasta). Leta 1967 je v propagandni seriji za Mehiko izšlo osem znamk in blok, leta 1968 je za Grenoble izšlo 8, za Mehiko pa 9 znamk. Leta 1969 je izšlo v korist olimpijskega komiteja 8 znamk, leta 1972 4 za Sappo-ro, za Miinchen pa osem znamk in blok.
Poljaki so znani kot ljubitelji motociklizma in v čast tega športa sta izšli dve seriji: prva leta 1955 (2 znamki ob priliki trinajstega mednarodnega tekmovanja v Zakopanih), druga pa leta 1973 (1 znamka ob prihki prvenstva.)
Leta 1973 je izšla še serija osmih znamk v čast lovske zveze.
Ob koncu lahko torej rečemo, da je zbirka športnih poljskih znamk zelo številna, znamke iz zadnjih let so pa izdelane s pravim umetniškim čutom.
1963 — 28. svetovno sabljaško prvenstvo (levo); 13. evropsko košakarsko prvenstvo (desno)
do svetovnega rekorda. V hudi krizi so tudi Sovjetinje.
Prvih pet na lestvici:
192 cm Blagojeva (Bolgarija)
191 cm Gusenbauer (Avstrija)
190 cm Kirst (NDR)
190 cm loan (Romunija)
188 cm Witschas (NDR)
Daljina
Svetovni rekord je bil le enkrat v nevarnosti: ogrožala ga je vzhodna Nemka Schmalfeld. Novost sezone sta skakalki -Tfloii«te iz Sovjetske zveze in Rautanen iz Finske. Dokaj prasenetljiva je visoka uvest ite v kar dveh Jugoslovank, ki sta dolgo časa celo vodili lestvico. Žal, sta rezultata Radojke Franzotti (655) in Djur-dje Fo&č (6541 prej plod srečnih naključij, kot pa dejanske vrednosti. Poaebno velja ta trditev za Franzottijevo.
Prvih pet na lestvici:
6,70 m Schmalfeld (NDR)
6,63 m Olfert (NDR)
6,62 m Treinyte (SZ)
6,61 m Albertus (NDR)
6,60 m Rautanen (Finska)
K.	B.
Skoraj tisoč občin na letošnjih MI
RIM, 16. — Šestih mladinskih iger se bo doslej udeležilo 947 občin iz vse Italije. Dežela z največjim številom prijavljenih je Lombardija. Zanimivo pa je, da so ■ občine v svoje sporede vključile predvsem a-tletiko. Kot je znano, ne obstajajo letos več obvezne in neobvezne športne discipline, ki jih morajo izvesti v posameznih občinah.
KOŠARKA
Sokol — Kontovel 32:30 (15:15)
V trening tekmi v minibasketu so se pomerili najmlajši košarkarji Sokola in Kontovela. Zanimivo in vseskozi borbeno srečanje se je odvijalo v nabrežinski telovadnici. Potem ko so se v prvem polčasu nekoliko bolje izkazali predstavniki Kontovela, so v drugem delu srečanja izstopili Nabrežinci, med katerimi se je odhkoval Zidarič.
H. L.
HOKEJ NA LEDU
JESENICE: Kranjska gora — Vardar, prva kvalifikacijska tekma za vstop v I. ZHL, začetek ob
17.30	v dvorani pod Mežakljo.
NAMIZNI TENIS
LJUBLJANA: Drugi republiški pozivni turnir mladincev I. skupine, ob 9. v Zgornji šiški.
NOGOMET
LJUBLJANA: Olimpija — Mercator, trening tekma, začetek ob 15. uri na stadionu za Bežigradom.
MARIBOR: finalni del turnirja v malem nogometu za prvenstvo Maribora, začetek ob 9. uri v dvorani B.
MARIBOR: Železničar — Slivnica, prijateljsko srečanje; začetek ob 10. uri na igrišču na Taboru.
ROKOMET
LJUBLJANA: nadaljevanje zimskega prvenstva SRS. Moški skupina A. Od 8. do 19. ure v dvorani Tivoli.
SABLJANJE
LJUBLJANA: tekmovanje za Han-žekovičev memorial, začetek ob 10. uri v veliki telovadnici na Taboru, finale ob 16. uri.
Seja odbora ZSŠDI bo v sredo, 20. t.m. ob 20. uri na sedežu združenja v Ul. Geppa 9, v Trstu. Ker bo seja izredne važnosti vabimo odbornike k polnoštevilni udeležbi. Na dnevnem redu je med drugim tudi razprava o programiranju bodočega delovanja, predvsem zaradi skorajšnjega začetka proslav 50-letnice' organiziranega slovenskega športa v Italiji.
* # #
Društva, ki se želijo prijaviti za nastop na zimskem pokalu prijateljstva Trst — Reka, lahko to storijo najkasneje do srede, 20. t. m. Prve tekme bodo na sporedu verjetno že prihodnji teden.
* * *
Na ženskem odbojkarskem turnirju za pokal SOL, ki bo 3. marca v Ljubljani, bosta nastopili tudi ekipi Bora in Brega; uro odhoda
bomo javili kasneje.
• * *
Ob priliki letošnjih proslav 50-letnice organiziranega slovenskega zamejskega športa bo ZSŠDI prevzelo pokroviteljstvo nad važnejšimi športnimi manifestacijami, ki jih bodo prirejala društva. Društva, ki želijo svoje manifestacije vključiti v okvir teh proslav, naj to čimprej pismeno sporočijo tajništvu, ki bo zbralo vse podatke. • * •
ZSŠDI je nabavilo v Ljubljani table za trim steze. Društva, ki bi rada imela te table na razpolago, naj to čimprej javijo na urad Združenja, ker je njihovo število o-mejeno.
Uredništvo uprava oglasni oddelek,
TRST, Ul, Montecchi 6 PP 559 - Tel 79 38 08	79 45 38	79 58 23	76 14 70
Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetia mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo prt oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I-
Stran 10	17. februarja 1974 Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja in tiska
PO PROGRAMSKI IZJAVI PREMIERA NAVARRA
Francov režim zaostruje gonjo proti delavcem in demokratom
Aretacije v Madridu in v baskovski pokrajini - Gonja proti dijakom v Sevilli
MADRID, 16.	— Preiskovalni
sodnik madridskega sodišča za javni red je uvedel kazenski postopek proti osmim osebam pod obtožbo, da so bili člani delavskih komisij kovinarske stroke v Madridu. Sodnik je ukazal, naj jih policija pripre ter jim je zanikal možnost, da bi ostali na svobodi do obravnave. Nekateri od obtožencev so bili že obsojeni na denarne kazni.
V dokumentaciji, ki je bila poslana sodišču za javni red, je rečeno, da je bila osmerica aretirana v nekem madridskem stanovanju, kjer se je sestala, da bi obravnavala vprašanje pomanjkanja solidarnosti delavcev v kovinarski stroki zaradi pomanjkljive prodornosti akcije delavskih komisij. Na sestanku bi marali obravnavati to vprašanje ter poživeti sindikalno akcijo v krogih delavcev v tovarnah. Sodni jske oblasti dolžijo člane delavske kopùsije, da so skušali povzročiti nezadovoljstvo med delavci s tem, da so jih pozivali naj, se zavzemajo za zboljšanje delovnih pogojev (zdravstvenih in drugih) v tovarni. V stanovanju, kjer je bila osmerica aretirana, je policija našla tudi že izdelan memorandum, ki je bil naslovljen na ministra za pravosodje.
Tudi z baskovske pokrajine prihajajo vesti o aretacijah. Policija je aretirala 13 ali 14 študentov dveh
vseučilišč v Deustu in v Bilbau. Gre: za aretacijo, ki spada v okvir preiskave o ilegalni dejavnosti v tej baskovski pokrajini, kjer je prišlo že prejšnji četrtek do aretacije nekaterih aktivistov organizacije ETA. Od 14 aretirancev v Bilbau, za katere oblasti menijo, da so aktivisti ETA, so štiri od njih prepustili vojaškim oblastem, ker sedaj služijo vojaški rok. Njihova imena še niso znana. Prvih osem so že prijavili sodišču prejšnji četrtek, a o zadnjih dveh se ne ve še nič. Ker pa so pozneje aretirali še nekega domnevnega aktivista ETA, se lahko sklepa, da se je število aretiranih ljudi v baskovski pokrajini povzpelo na 15.
Protifašistični odpor pa ni zelo živahen samo v Madridu in baskovskih pokrajinah, temveč zajema tudi druge španske predele. Poročali smo že o obsodbi nekega katalonskega duhovnika, ki je bil obsojen, ker je zahteval večje svoboščine za Katalonijo in za baskovske pokrajine. Danes se je zvedelo, da so šolske oblasti v Sevilli suspendirale začasno več študentov srednjih šol, ker so v prejšnjih dneh stavkali zaradi čisto šolskih zadev. Prizadeti študenti ne bodo mogli prihajati na pouk od 18. t.m. naprej. Starši bodo lahko zaprosili za ponoven vpis sinov in hčera v šolo.
«siiiiiiiii min iiHiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiHtiiiiifNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMjjiiiiiiiiiii iiiiim iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
SLABO VREME PESTI DRŽAVE OB VZNOŽJU ANDOV
Na desetine mrtvih in ogromna gmotna škoda v Peruju in Argentini
Nad 50.000 ljudi brez strehe - V nevarnosti templji starih bikov
BUENOS AIRES, 16. — Val slabega vremena, ki je prejšnji teden pestil Bolivijo, je v teh dneh zajel Argentino in Peru, od koder poročajo o desetinah mrtvih, o deset tisočih brez strehe in o ogromni gmotni škodi. Zaradi obilnega deževja so reke prestopile bregove in poplavile na stotine hektarov obdelane pjovršine in tudi nekatera jezera so prekomerno narasla. Kaže, da se v prihodnjih dneh položaj ne bo izboljšal, saj meteorologi predvidevajo še za dalj časa slabo vreme.
Po zadnjih poročilih iz argentinske prestolnice kaže, da je v severnih pokrajinah te države, ki jih je neurje najbolj prizadelo, vsaj p)et-deset ljudi izgubilo življenje, okrog dvesto jih pogrešajo, nad 50 tisoč oseb je p» brez strehe.
Sinoči se je v tej zvezd sestala argentinska vlada p>od predsedstvom Juana Dominga Perona in je odredila takojšnje pošiljke živil in zdravil prizadetemu prebivalstvu. Vojska je organizirala letalske mostove med prestolnico in severnimi pokrajinami, ministrstvo za socialno skrbstvo p« je organiziralo posebne zdravstvene ekip« za pomoč prizadetemu prebivalstvu.
Reševanje ubeglih in ponesrečencev je zelo težavno, ker so se ljudje zatekli na višje kraje, ki so za-
radi vode in blata skoraj nedostopni, voda in padavine p>a so močno poškodovale vse ceste.
Zaradi slabega vremena so v nevarnosti tudi spomeniki, ki pričajo o veličini nekdanjega imperija Inkov. Ogromna masa vode in naplavin sili z nezadržno silo proti Cuz-cu, prestolnici starih Inkov. Templji, ki so toliko stoletij kljubovali vremenskim neprilikam in ki pričajo o veličini in skrivnostnih verskih obredih Inkov, so v nevarnosti.
Preiskovalci na sledi mogotcem ki so finansirali Vetrovnico
PADOVA, 16. - Vse kaže, da so padovski sodniki na sledi ljudem, ki so finančno podpirali prevratniško delovanje Vetrovnice. Govori se o «vplivnih osebnostih», ki so z denarno podporo usmerjale delovanje prevratniške skupine. Kaže tudi, da so sodniki prišli do pomembnih dokumentov, ki neizpodbitno dokazujejo, kako so omenjeni ljudje nakazovali denar Vetrovnici.
Vse kar se dogaja od severa do juga Španije nedvoumno pojasnjuje smisel izjav novega španskega premiera Ari as a Navarra pred španskim parlamentom — Cortes. Navarro je v svoji programski izjavi skušal zbuditi v svetu vtis, da je Španija na poti demokratizacije, da bo v kratkem sprejet nov sindikalni zakon, da bo mogoče dovoljeno ustanavljanje združenj (celo političnih), da bodo župani in predsedniki pokrajinskih svetov voljeni itd. Vse te izjave so bile le posek v oči mednarodnemu javnemu mnenju. Fašistični teror, ki prizadeva Baskovce, Katalonce, delavce in študente in razumništvo po vsej Španiji, dokazuje, da je Francov režim ostal isti kot je bil v preteklosti, se pravd režim, ki skuša zagotoviti do obnemoglosti interese poščice kapitalistov, zemljiških veleposestnikov in visokih državnih birokratov. Aretacija članov delavske komisije v Madridu dokazuje, da se režim, noče spoprijazniti z nepreklicnim dejstvom da v špa-
CAKAL JE NA LJUBICO: IMELI SO GA ZA TATA
Genovski nogometaš Adone Mariotti se je sinoči odpravil v Bogliasco, kjer je imel ljubezenski zmenek. Z žensko točnostjo je pa vedno križ in tako je moral tudi naš nogometaš dolgo čakati na ljubljeno. Kot vsi moški ob takih prilikah se je živčno sprehajal po drevoredu in od časa do časa zarenčal čez Ušpanje in oblačenje.
Njegova živčnost pa se je zdela sumljiva štirim stanovalcem, ki so jih tatiči obiskali prav pred nedavnim. Zato so ga ujeli in odvedli na kvesturo, češ da se je pripravljal na tatinski podvig. Fant se je sicer zaklinjal, da je čakal le na dekle, a niso mu verjeli, ker ni hotel povedati imena ljubljene. Šele na kvesturi se je Mariottiju posrečilo o-tresti se nadležnih spremljevalcev.
Kako je bilo z zmenkom ne vemo. Morda pa mu je ljubljena, ko ga je videla, zabrusila: Uh, nikoli nisi točen!
niji delujejo delavske komisije kot ilegalen sindikat. To pomeni, da bo novi sindikalni zakon priznaval samo uradne falangistične sindikate, ki so slepo orodje v rokah vlade.
Iz Bayonna v južni Franciji sporočajo medtem, da se je 40 baskovskih političnih beguncev zateklo v mestno katedralo, kjer so začeli gladovno stavko v znak protesta proti sklepu francoskih oblasti, da jih preselijo v severne predele Francije ter jih tako odtržejo od svoje rodne zemlje. Pripomniti je treba namreč, da živi tudi v južni Franciji baskovska manjšina.
RIM, 16. — Prihodnji teden se sestane medmindstrskd odbor za gospodarsko načrtovanje (CIPE). Na dnevnem redu je važen sklep o porazdelitvi finančnih skladov, ki naj omogočajo dejavnost gorskih skupnosti. Denar bo CIPE porazdelil med deželami in pri tem upoštevaj finančna leta 1973 in 1974.
Seja Glavnega odbora SKGZ
(Nadaljevanje s 1. strani)
Dober nos za hašiš in marijuana
TRŽAŠKA KRONIKA
katerem bi govorila beneška rojaka Predan in Del Medico o položaju v Beneški Sloveniji. Glavni odbor je bil soglasno mnenja, da gre za primer kršitve predpisov in za prozoren primer, ko se skuša preprečiti, da bi bili slovenski dijaki podrobneje seznanjeni s stanjem v Beneški Sloveniji. Glavni odbor SKGZ je zato izrekel slovenskim dijakom vso svojo solidarnost.
Predsednik SKGZ Boris Race je nato obrazložil izjavo SKGZ, ki je bila po krajši razpravi soglasno sprejeta in ki jo v celoti objavljamo.
V nadaljevanju zasedanja je dr.
Karel šiškovič poročal o pripravah za mednarodno konferenco o manjšinah. Najprej je obširneje govoril o značaju te konference.
Podčrtal je, da bo tudi od udeležbe Slovencev odvisen njen značaj in da je treba udeležbo zago-toviti, kot je treba tudi zagotoviti številne in kvalitetne nastope.
Še {»sebej je podčrtal, da je zaradi sedanjih dogodkov važno, da se bodo na konferenci pojavili Slovenci iz videmske pokrajine in da se bodo tudi ostali sestavljavci poročil ukvarjali s to problematiko.
Delegacija KPI v Egiptu
KAIRO, 16. - Delegacija KPI pod vodstvom Giancarla Pajette je zaključila obisk v Kairu, kjer je imela razgovore s predstavniki Arabske socialistične unije in egiptovske vlade. Po poročilih tiskovne agencije Wafa je delegacijo italijanske partije sprejel tudi palestinski voditelj Jaser Arafat.
................Ulil..IIIIIIIHII.Ulili.iiiiihhiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiii.Ulili...........................................................................
V soboto v Slovenj Gradcu
Stockholmska policija je včeraj zaplenila v avtu mladega francoskega študenta 75 kg hašiša in marijuane. K zaplembi je največ prispeval labradorski pes «Poker» (na sliki), ki je specializiran za odkrivanje tako imenovanih lahkih mamil
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Kljub energetski krizi se Istri obeta dobra turistična sezona
Nelojalna konkurenca drugih turističnih držav - Večer turističnih filmov v Portorožu ■ 30-letnica požiga Branika in Komna ■ Mladina v ljudskem odporu
PORTOROŽ, 16. — Sinoči so se turistični novinarji Slovenije pogovarjali, kako naj prispevajo k večjemu uspehu letošnje turistične sezone. Pri tem je bil govor zla sti o dobronamernem opozarjanju na nekatere pomanjkljivosti, kot so vrzeli v recepcijski in informativni službi, nadalje odnos do gosta itd.
Predvčerajšnjim pa so se sestali v Pulju turistični delavci slovenske in hrvatske istrske obale ter se pogovorili o obetih za letošnjo turistično sezono. Ugotovili so, da zaradi energetske krize ne kaže najboljše, vendar situacija ni kritična. Nekaj nesporazumov je trenutno z angleškimi agencijami zaradi cen in če ne bo prišlo do sporazuma, se bo treba usmeriti na druge goste. Jugoslavija bo letos tudi precej več vložila za turistično propagando in bo sodelovala kar na 28 sejmih in turističnih razstavah. Naši predstavniki bodo na teh prireditvah organizirali tudi tiskovne konference ter seznanili javnost z nelojalno konkurenco posameznih turističnih držav, ki z izmišljotinami skušajo odvrniti turiste, da ne bi obiskali Jugoslavije. • • •
DEBATNI VEČER O NOVIH TURISTIČNIH FILMIH
PORTOROŽ, 16. — Zavod za turizem Portorož in VIBA-film
•niiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiuiiiiiiiiNMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiHiMiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimHiiiiiiiii»
NA OTOKU JOLONA, NA JUGU FILIPINSKEGA ARHIPELAGA
Tristo mrtvih v spopadih med muslimani in vladnimi četami predsednika Marcosa
MANILA, 16. — Nad tristo ljudi je izgubilo življenje v ostrih oboroženih spopadih med filipinsko vojsko in muslimanskimi uporniki na otoku Jolo, tisoč km južno od Manile.
Po sporočilu obrambnega ministra Juana Ponce ja Enrile je bilo v spopadih ubitih okrog 250 upornikov, vojaki so izgubili 26 ljudi, 24 mrtvih pa je bilo tudi med civilnim prebivalstvom, ki se je znašlo v križnem ognju vojske in upornikov. Enrile je demantiral govorice o deset tisoč mrtvih v spopadih, ki so že dober mesec na dnevnem redu na otoku Jolo. Prav tako je demantiral tudi vesti, da je filipinsko letalstvo bombardiralo otok.
Vladnim silam je huda predla in šele po prihodu močnih kontingentov z ostalih otokov se jim je posrečilo, da so spet obvladale položaj v mestu. Po včerajšnjem spopadu kaže, da so bili uporniki začasno poraženi, in da so se umaknili v gozdove.
Muslimanski gverilci so začeli napadati glavno mesto otoka Jolo prejšnji teden. Z oporišč na okoliških hribih so dalj časa obstreljevali mesto z lahko artiljerijo, nato pa so začeli z infiltracijami v mesto in mestni gverilski boj je izbruhnil z vso silo.
Po uradnih sporočilih kaže, da gverilci lahko računajo na podporo okrog tisoč ljudi v glavnem
mestu. Med temi naj bi bil sam župan Barli, Abubakar, nekaj vojaških in policijskih častnikov. Govori se tudi, da se upora udeležuje tudi manjša skupina ljudi krščanske veroizpovedi, ki so prišli na otok Jolo z Luzona, največjega otoka filipinskega arhipelaga. Pripadali naj bi Novi ljudski armadi, maocistični skupini, id se je začela pred časom bojevati za boljše življenjske pogoje v državi in za osamosvojitev izpod ameriškega jarma.
Čeprav je na Filipinih le dva in pol milijona muslimanov na štirideset milijonov prebivalcev, imajo uporniki svoj glavni štab na otoku Jólo, kjer predstavljajo med drugim 90 odstotkov prebivalstva Muslimani se že od nekdaj borijo za odcep otoka Jolo in drugih manjših otokov od Filipinske republike.
Predsednik Marcos je odredil, naj otok zasedejo močne vojaške enote. Kljub uporabi najmodernejšega o-rožja ameriške izdelave v protigve-rilskem boju pa vladne čete nadzorujejo le prestolnico in pas 12 kilometrov okrog mesta. Po včerajšnjem porazu so se gverilci umaknili v gozd, kjer imajo svoja utrjena oporišča.
Spopadi med vojsko in muslimanskimi uporniki se vlečejo že dalj časa. V prejšnjih mesecih je šlo po večini 1* za manjše praske, ta te-
den pa je prišlo do pravih bitk, v katerih so se vojska in uporniki poslužili tudi artiljerije.
Van Thieujev režim pred gospodarskim razsulom
SAIGON, 16. - Celotna južnoviet-namska vlada, z izjemo premiera Tran Thien Hiema je danes odstopila. Predsednik Nguyen Van Thieu je sprejel ostavko. Do ostavke je prišlo po izredni seji vlade. Pravijo, da so južnovietnamski ministri odstopili, da bi tako omogočili sestavo nove vlade, ki bi bolje ustrezala sedanjim razmeram v Južnem Vietnamu.
Vietnamski predsednik Van Thieu se je v zadnjem času znašel pred hudimi težavami. V prvi vrsti je vprašanje gospodarske krize, ki je zajela tudi Južni Vietnam, deloma kot posledica energetske krize v svetu. Poleg tega se je država zna šla v precepu zaradi zmanjšane go spodarske pomoči ZDA. Nadalje ob staja vprašanje korupcije, ki je za jela vodilne kroge državne uprave, visoke funkcionarje ter sploh ljudi iz kroga južnovietnamske buržoazi-
je. Predsednik Van Thieu je že pozval južnovietnamske prebivalstvo naj okrepi gospodarstvo, ker bo samo tako mogoče «premagati komunizem».
Izmenjava civilnih in vojaških u-jetnikov med Saigonom in začasno revolucionarno vlado Južnega Vietnama se nadaljuje. Res pa je, da je bilo do sedaj izmenjanih vsega skupaj le nekaj čez tisoč ujetnikov, medtem ko sporazum o premirju predvideva osvoboditev nekaj čez štiri tisoč ljudi. Izmenjava ujetnikov bi se morala zaključiti 3. marca letos. Južnovietnamska začasna revolucionarna vlada obtožuje sai-gonske oblasti, da zavlačujejo osvobajanje ujetnikov. Dogaja se, da juž-novietnamsko letalstvo namerno bombardira področja, kjer naj bi prišlo do izmenjave.
Južnovietnamske poveljstvo je sporočilo, da bo LR Kitajska v kratkem osvobodila 43 južnoviet-namskih vojakov, ki so bili ujeti pri otokih Paracel.
Ljubljana sta priredila sinoči v di Šimac. Ob tej priložnosti so v
portoroškem avditoriju debatni ve čer o seriji novih turističnih filmih. Prisotni so bili številni filmski delavci ter predstavniki obalnih družbeno političnih, kulturnih in turističnih organizacij. Na sporedu je bilo sedem filmov, od tega štirje izrazito turistično-propagandni.
Občan Urban je glav’ca. V režiji Jožeta Bevca smo gledali zgodbo o «neuničljivem» tovornjaku. čeprav je šlo tu le za reklamno vozil mariborske tovarne TAM, je bilo vmes tudi precej drobnih domislic in zapletov iz vsakdanjega življenja. Tako je film učinkoval nevsiljivo, kar je pravzaprav redek pojav, ko gre za reklamo.
Pismo z gora. Režiser Jane Kavčič nam je predstavil v čudovitih barvah slovenski alpski svet in poiskal v njem vrsto kotičkov, kamor še ni prodrla «civilizacija». Vsekakor je ta film odlična propaganda za tiste turiste, ki si želijo še ne-omadeževano naravo.
Ljubljana. Tudi ta film je ustvaril Jane Kavčič, ki je o Ljubljani povedal vse, kar bi utegnilo zanimati domačega in predvsem tujega turista.
Kamnik. Tu gre za kombinirani kulturno - turistični film Franceta Štiglica. Gledalec je pravzaprav presenečen nad tem, kaj vse skrivajo v sebi mesteca, ki jih morda pozna ne le po imenu.
Življenje po vzorcu. Duhovita humoreska Jožeta Bevca. Kaj vse se pripeti mladima paroma, ki živita v dvojčku in skušata drug drugega posnemati!
Portoroška riviera. V produkciji beograjskega Inex-filma je režiser Zoran Predič ustvaril dokaj poprečen film.
Slovenska riviera. Režiser Bošt-jan Hladnik je imel vsekakor spretnejšo roko pri prikazovanju turističnih posebnosti slovenske o-bale, predvsem pa, kaj lahko nudi obalni turizem petičnejšemu gostu. Mladi par z otrokom, ki uživa dopust na morju, je dobra zamisel, povsem nepotrebna pa je njihova afektiranost, zlasti še otroka.
V debati smo nato slišali kopico takih in drugačnih mnenj o predvajanih filmih. Na koncu pa sta bila najbolj ugodne ocene deležna Kavčičev gorski turistični film in Hladnikova slovenska riviera.
* * *
30-LETNICA NEMŠKEGA ZLOČINA V BRANIKU IN KOMNU
BRANIK, 16. - Vaščani krajevne skupnosti Branik so včeraj s ko-memorativnimi slovesnostmi obudili spomin na žalostne dogodke pred tridesetimi leti, ko je nemški okupator v maščevalni akciji zaradi neuspeha v boju s partizani požgal nad 200 hiš v Braniku in okoliških krajih. Med osvobodilnim bojem je padlo 130 prebivalcev Branika in okoliških krajev, nad 600 ljudi pa so Nemci odpeljali v koncentracijska taborišča.
Spominske svečanosti so bile pred spomeniki padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja v Braniku, Daučah in Preserju, ob 12. je bila slavnostna seja sveta krajevne skupnosti, popoldne pa je v Kulturnem domu govoril predsednik novogoriške občinske skupščine Ru
kulturnem delu programa nastopili pevci, recitatorji in godba na pihala z Vogrskega.
Praznik krajevne skupnosti je bil tudi v Komnu, kjer so prav tako obudili spomin na tragične dogodke pred tridesetimi leti, ko je okupator požgal Tomačevico in Mali dol.
* * *
MLADINA V SPLOŠNEM LJUDSKEM ODPORU
KOPER, 16. — V Kopru sta se končala posveta o vlogi mladine v splošnem ljudskem odporu. Predstavniki obalne in sežanske mladine so se pogovarjali o vključevanju mladine v razne oblike splošnega ljudskega odpora ter o konkretnih nalogah nekaterih mladinskih organizacij, kot so taborniki, mladinske strelske družine in podobno. Poslušali so tudi več predavanj strokovnjakov s tega področja. Naj omenimo še ugotovitev da je na obali zmeraj tesnejše sodelovanje med mladino in rezervnimi vojaškimi starešinami in da narašča število mladih, ki so se odločili za vojaški poklic.
V Kopru se je hkrati sestala tudi komisija za splošni ljudski odpor pri republiški konferenci Zveze mladine Slovenije. Na sestanku so zlasti poudarili pomen ohranjevanja in razvijanja tradicij narodnoosvobodilnega boja. Letos maja bo poteklo 50 let od zloma jugoslovanske fašistične organizacije OR JUNA. Temu dogodku bodo posvetili posebno pozornost z udeležbo na zborovanjih, z organizacijo mladinskih partizanskih pohodov ter z udeležbo na predavanjih. Mladina se bo letos udeležila tudi številnih drugih akcij, kot so pohod po poteh drugega zasedanja AVNOJ, potem proslave Dneva mladosti in tekmovanja od Dnevu JLA.
L.	Omladič
SVEČANA PROSLAVA
SLOVENJ GRADEC, 16. — V soboto je bilo v prostorih osnovne šole v Slovenj Gradcu strokovno srečanje slavistov, posvečeno 100-let-nici rojstva pisatelja Ksaverja Meška. Srečanje je pripravila koroška podružnica slovenskega slavističnega društva in nanj povabila tudi slaviste iz občine Ormož, v kateri je Meškov rojstni kraj Ključarov-ci. Pisatelj Ksaver Meško je služboval v številnih krajih zamejske in slovenske Koroške.
Srečanje je z besedo o Mešku začel ravnatelj študijske knjižnice Ravne dr. Franc Sušnik, nato je profesor Tone Turičnik spregovoril o Meškovih dramah, dr. Anton Slodnjak o orisu Meškovega slovstvenega obraza do leta 1910, profesor Viktor Smolej o nekaterih slogovnih posebnostih Meškove proze. Profesor Anton Kotnik iz Maribora pa je prikazal diapozitive iz krajev, kjer je Meško služboval. Popoldne so udeleženci srečanja o-biskali Sele, kjer je Meško tudi pokopan in s krajšo slovesnostjo počastili njegov spomin.
Na Selah pri Sloveni Gradcu je bila nato premiera Meškove drame «Pri Hrastovih», ki so jo pod režijskim vodstvom Marjana Beline iz Ljubljane naštudirali člani domačega kulturno - prosvetnega društva «Ksaver Meško».
Nastop pevskega zbora «V. Vodnik» v Velenju
VELENJE, 16. — Pevski zbor «Valentin Vodnik», ki ga vodi Ignacij Ota, je kot gost šaleške folklorne skupine na gostovanju v Velenju. V petek zvečer je imel koncert v dvorani velenjske mestne knjižnice, danes pa v Šmartnem ob Paki. Oba koncerta sta zelo uspela. Pevci so med drugim obiskali velenjski rudnik in nekatere druge zanimivosti tega novega mesta in znanega rudarskega središča. Na povabilo prosvetnega društva Valentin Vodnik bo šaleška folklorna skupina gostovala na Tržaškem in med drugim tudi na «Ma-jenci» 5. maja v Dolini.
M.	Kapelj
KPI o krizi v občini Devin-Nabrežina
Občinski svetovalci KPI v devinsko - nabrežinski občini so včeraj naslovili na župana dr. Legišo naslednje pismo:
«Podpisani svetovalci menimo, da bi bil skrajni čas za sklicanje občinskega sveta. Občinska kriza, o-krog katere se vršijo tajna in brezplodna pogajanja med nekaterimi partnerji bivše večine, se vleče v nedogled, kar upravičeno razburja in zaskrblja občane. Mnenja smo, da bi bilo pravilneje razpravljati o občinski krizi, in iskati iz-hodišče iz nje, na javni seji občinskega sveta, kjer bi lahko vsaka svetovalska skupina odkrito povedala svoje stališče in nudila svoj prispevek.
Občinsko krizo je treba nemudoma rešiti, tudi zato, ker se množijo težka in važna občinska vprašanja, ki jih ni mogoče več odlašati-Zato Vas pozivamo, da takoj skličete sejo občinskega sveta».
Na sinočnjem sestanku, ki ga j* Sklicala KPI v šempolaju, so štirje občinski svetovalci KPI poročali o stanju na občini in predočili nevarnost, ki bi jo predstavljala ko misarska uprava. Med tem pa U' prava ne deluje. Sklenili so tudi. da bo zaprosila za sprejem p*1 županu tričlanska delegacija, ki bo predlagala drugačno rešitev razširitve šempolajskega pokopališča. 0 tem vprašanju bomo še poročali-
Sj'ja deželnega odbora PSI
Te dni se je v Vidmu sestal deželni izvršni odbor PSI, kateremu je deželni tajnik Tringale poročal o izvajanju politično programskih obveznosti deželnega odbora, zlasti glede odnosov država — dežela-Nato je tajnik Tringale poročal « temah in problemih, o katerih razpravljali deželni tajniki strank leve sredine s predsednikom deželne uprave Comellijem, s podpredsednikom De Carlijem in odbornikom za finance Colonijem. Na tem srečanju so hoteli tudi ugotoviti, kako potekajo priprave za sestav® petletnega investicijskega načrta, i* so se pogovorili o predlogih za rešitev nekaterih važnih problemov, ki se tičejo javnih prevozov, kmetijstva, gradnje stanovanj in zdravstva.
Razpravljali so o pripravah n8 referendumu in pri tem poudarili, da se predvolilna kampanja ne sm* spremeniti v križarsko vojno. Sej® sta se udeležila tudi podpredsednik deželnega odbora De Carli in vodja deželne svetovalske skupine Pit-toni. Poročilo deželnega tajnika s® odobrili vsi, razen dveh predstavnikov «levice», ki sta glasovala proti-
Seja Sindikata slovenske šole
Tajnik sindikata sklicuje sejo glavnega odbora (upravnega in nadzornega odbora ter razsodišča) za torek, 19. t.m. ob 17. uri. Na dnevnem redu bodo: poročilo tajnika ® srečanju s šolskim skrbnikom dr. Fj-denzijem in višjim šolskim skrbnikom prof. Angiolettijem, razprava o uveljavitvenih predpisih dopolnilnega zakona za slovensko šolo, priprava sestanka z goriško sindikalno sekcijo, razprava o splošni stavki in razno.
Tajništvo ponovno opozarja, da s® odborove seje vedno lahko udeleži tudi članstvo.
Pokrajinska tajništva šolskih sindikatov SNS - CGIL, SISM - ClSl-in FAS - UIL sporočajo, da bo vse šolsko osebje (učno in pomožno) stavkalo v petek, 22. februarja, kot so sklenila vsedržavna tajništva e-notne federacije in treh šolskih sindikatov. To je prva sindikalna akcija proti stališču ministrstva za šolstvo, ki ne mara izvajati dogovorov, podpisanih lanskega maja. o juridičnem stanju. Vlada zavlačuje ministrske predloge glede po-oblaščenih dekretov, razpisan je bil natečaj (23 tisoč mest za pol milijona kandidatov) namesto da bi rivedi: habilitacijske tečaje, kot jih predvideva zakon štev. 1074.
SIMCA CHRYSLER SUNBEAM MATRA
ZASTOPNIK
G. DUPLICA
Drevored Ippodromo, 2
TAKOJŠNJA DOBAVA 28 RAZLIČNIH MODELOV • NOTRANJI PARKIRNI PROSTOR
Olajšave tudi brez vnaprejšnjega vplačila
Autobianchi A 112, Primula; Fiat 500 L: 600 D; 850; 850 special; 1100 D familiare: 1100 R; 1100 R familiare; 128; 124; 124 special; 1300; 1500 C; 2300; Ford Cortina; Taunus; Citroen Ami 8, DS 20; Opel Kadett 70 71; Rekord coupé; NSU 4L 1000: Simca 1000, 1100, 1301 S, 1301 break, 1500. Chrysler 180, 2000 automatica, Alfa Romeo 1300, 1600 GT, 1750; Lancia Fulvia GT, 2 S.
• Odprto tudi ob praznikih
s vež p pražena kava = prihranek
Sveže pražena kava pomeni
prihranek,
ker da več skodelic
okusne in dišeče kave
Cremcaffe praži kavo vsak dan
in jo sproti vsak dan dostavlja
Cremcaffè Vam daie vedno vse najboljše

PRIMO ROVIS
PRAžARNAi UL. PIGAFETTA 6/1 - Tal. 820.747 - Industrijska
PUNTO FRANCO VECCHIO Skladi«« 10 • Tal »OJl0
DEGUSTACIJA: TRG CARLO GOLDONI 10 - Telefoni 793.735 - 730-57®
TRST
Ul. Boccaccio 3 Telefon 4141P1
POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI
v vse kraje, tudi * inozemstvo