•o Its ■o -O ir- im ¡«/"> im -t-» ¡r-- Najboljši so bili graditelji snežnih gradov iz Šmarjete Celjanka Grmova v finalu drsalnega evropskega prvenstva 90,6 95,1 95,9 100,3 Št. 9/Leto 66/Celje, 1. februar 2011/Cena 1 EUR □ t Bodite opazni z Novim tednikom ■ in Radiem Celje Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn Smučišče namesto asfalta Kako se da odlično povezati zagnanost J V* • V lv» "|v • domačinov in pomoč občine, kaze primer iz Luč, kjer je zraslo novo smučišče. Namesto njega bi sicer lahko uredili tri kilometre ceste, toda očitno je prevladala želja občanov. Podkupnine: se obetajo še kakšne ovadbe uradnikov? Ji 'Y7/\ Lapornikovi iz Žigona: Kmetu ob podražitvah le drobtinice Na Planini želijo nazaj zobozdravnico, ki je odšla zaradi dela na črno 2 DOGODKI NOVI TEDNIK »Velike barabe nikoli ne odgovarjajo« Planinčani zaradi dela na črno ob priljubljeno zobozdravnico - Njenega početja ne podpirajo, a bi jo vseeno radi nazaj Kot smo poročali, so v začetku leta pri delu zobozdravstvene ambulante na Planini pri Sevnici ugotovili hujše nepravilnosti, zaradi katerih je celotna ekipa - zobozdravnica, zobni tehnik in asistentka - dala odpoved. »Nanje nihče ni pritiskal, vendar je jasno, da je bil to bistveno bolj ugoden izhod kot krivdna odpoved delovnega razmerja, ki se ji tudi sicer ne bi mogli izogniti,« je povedala direktorica ZD Šentjur Melita Ilič - Tasič. »Žal mi je za celotno zgodbo, razumem reakcijo domačinov, vendar so stvari jasne in jih kot odgovorna na tem mestu ne morem spregledati.« Hkrati je zagotovila, da bo zobozdravstvena oskrba na Planini tudi v prihodnje čim manj motena. Naj spomnimo, da so zaradi naknadno izdanega računa pregledali poslovanje zobne ambulante na Planini v preteklem letu in ugotovili, da so Melita Ilič - Tasič zaposleni nekatere nadstan-dardne storitve izvajali mimo poslovanja matičnega zavoda. Ker so uporabljali svoje materiale in tudi nekaj svoje opreme, Zdravstvenega doma Šentjur niso neposredno oškodovali in zato v rednih pregledih dokumentacije tudi niso ničesar zasledili. A ker gre za hujšo kršitev pogodbe o delovnem raz- merju, so posledice jasne in so se jih glede na njihovo reakcijo očitno zavedali tudi vpleteni. Domačini, ki imajo z odhajanjem zdravnikov iz kraja že slabe izkušnje, pa so enotni in v sodbah precej bolj milostni. S sveta krajevne skupnosti je k direktorici ZD romal dopis, v katerem jo pozivajo, naj da zobozdravnici še eno priložnost. »Povsem jasno je, da njihovo početje ni sprejemljivo, da bi si sankcije zaslužili, vendar nas glede na stanje v tej državi, ko za resnično velike lumparije leta in leta ali sploh nikoli ne odgovarja nihče, čudi predvsem hitrost in drastičnost ukrepov, ki so jih zadeli,« je pomisleke domačinov povzel predsednik KS Planina Rihard Stopinšek. »Ni bilo prav, vseeno pa s svojim ravnanjem niso praznili zdravstvene blagajne in niso delali večje družbene škode, razen uporabe prostorov in energije.« Zavoljo človečnosti še eno priložnost »Po informacijah, ki jih imamo, je zobna ambulanta na Planini ena najuspešnejših, z največjim številom pacientov, ki so zelo zadovoljni z delom tako zdravnice kot ostalega osebja, ki dela v ambulanti. Zdravnico smo krajani težko pričakovali, saj so se prej zdravniki menjavali skoraj na dve leti. Z njo smo pridobili stalno in marljivo zdravnico, ki se je razdajala in delala tudi preko delovnega časa v zadovoljstvo pacientov, vendar ji za to nismo znali ali zmogli dati pohvale, zelo hitro in drastično pa smo jo kaznovali,« so krajani zapisali v dopisu. Ker se zavedajo, da bodo težko dobili rednega zobozdravnika, ki bi bil pripravljen živeti in delati na Planini, odhod dosedanje zobozdravnice za kraj pomeni precejšnjo izgubo. V imenu krajanov se je v bran nekdanji zobozdravnici postavilo vodstvo krajevne skupnosti na Planini. Na sliki podpredsednik Ivan Koželj in predsednik Rihard Stopinšek »Predlagamo, da se zdravnici omogoči še ena priložnost, da se izkaže in dokaže, da zna in zmore delati v zadovoljstvo tako pacientov kot tudi svojih nadrejenih in širše skupnosti, in sicer s stalnim in z doslednim nadzorom nad njenim delom in delom njenih sodelavcev. Strinjamo se s kaznijo, ki ji sledi, vendar naj bo kazen takšna, da bo omogočala zdravnici delo na Planini in s tem ne bo motena zobozdravstvena oskrba za naše krajane.« Menda so krajani skupaj z vodstvom za to pripravljeni uporabiti vsa možna legalna sredstva. »Predlagamo, da se še enkrat pretehtajo vsa dej stva in z malo dobre volje ter človečnosti omogočimo zdravnici nemoteno delo v zobni ambulanti na Planini pri Sevnici še naprej.« Včeraj je uradno potekel razpis za prosto delovno mesto zobozdravnika na Planini. Čeprav je nekaj zanimanja bilo, je vprašanje, če je med prijavami tudi pravi za to službo. Ilič -Tasičeva pa zagotavlja, da bodo kljub vsemu zagotovili nemoteno delujočo zobozdravstveno ambulanto in da pacienti ne bodo prikrajšani. Na vprašanje, če se lahko dosedanja zobozdravnica na razpis znova prijavi, pa odgovarja: »Glede na to, da ni bila krivdno odpuščena, pravno verjetno ne bi bilo sporno. Vprašanje zaupanja pa je seveda druga stvar.« SAŠKA T. OCVIRK Ugotovitve Rimskih term niso presenetile Po številnih zapletih in težavah so v Rimskih Toplicah le dočakali obnovo in skorajšnjo oživitev dolga leta propadajočega zdravilišča. Včeraj so v Rimskih termah opravili tudi tehnični pregled, kjer je strokovna komisija ugotavljala skladnost in pravilnost zastavljenega projekta. Največ pripomb je komisi- pomanjkljivosti. »Ugotovitve ja izrekla na račun dokonča- upravne enote, strokovnih nja del, dopolniti pa je treba izvedencev in prisotnih so- tudi določeno dokumentacijo in v roku 30 dni Upravni enoti Laško predložiti obvestila in dokazila o odpravi glasodajalcev so v skladu s pričakovanji. Med vsebinskimi pripombami ni nič takega, kar ne bi bilo možno od- praviti v doglednem času,« je dejala direktorica term Marjana Novak. Dodala je, da se bodo dela v Rimskih termah v februarju nadaljevala z vso intenzivnostjo, pri čemer ocenjuje, da bodo v danem roku izpolnili zahteve iz zapisnika tehničnega pregleda ter da bodo terme pridobile uporabno dovoljenje v začetku marca. Takrat bodo Rimske terme, ki so od 1. decembra lani zaradi del zaprte za obiskovalce, tudi odprle svoja vrata. Ponudba term bo namenjena visoko zahtevnim gostom. Nudile bodo celovit in celosten sprostitveni program. V 190 namestitvenih enotah bo na voljo okoli 380 ležišč. Prav tako bodo terme nudile celovito gostinsko ponudbo, posebnost pa bodo seminarske in kongresne dvorane. V prvi fazi naj bi v termah na novo zaposlili med 60 in 70 ljudi. BA Dežela Celjska na ljubljanskem sejmu Minuli konec tedna je bil v Ljubljani sejem Turizem in prosti čas, ki so ga s svojimi predstavitvami obogatili številni turistični ponudniki s Celjskega. Sejem velja za največjo turi- hkrati največjo promocijo Slo-stično prireditev v Sloveniji in venije na enem mestu, na Go- spodarskem razstavišču pa so poskušali pritegniti kar največ pozornosti podjetja, ustanove in posamezniki, ki se tako ali drugače ukvarjajo s turizmom. Tudi za bodoče študente Tako so obiskovalci na razsta-viščnem prostoru dobili vse informacije o tem, kako v »naših« krajih kakovostno preživeti konec tedna, dneve ali počitnice, pri čemer seveda niso manjkale predstavitve bogate turistične ponudbe, posameznih znamenitosti ter tudi kulinaričnih posebnosti. US, foto: TT Potem ko je sredi meseca izšel razpis za vpis v prve letnike srednješolskega poklicnega in strokovnega izobraževanja ter gimnazij v šolskem letu 2011/2012, so včeraj tudi dijaki zaključnih letnikov srednjih šol dobili razpis za vpis v študijske programe. Razpis z vsemi podatki o vpisnih postopkih in pogojih so letošnji maturanti dobili v šolah, prav tako pa je - tako kot je v navadi že zadnjih nekaj let - objavljen tudi na spletnih straneh. Splošna značilnost letošnjega razpisa je manjše število vpisnih mest za bodoče študente. Tako je v primerjavi z razpisom za vpis v tekoče študijsko leto razpisanih 531 mest manj za redni študij in 1.623 za izrednega. A ker je tudi generacija letošnjih maturantov številčno manjša od lanske, je kljub temu ponudba vpisnih mest za redni študij prvič večja od števila dijakov zaključnih letnikov. V številnih srednjih šolah te dni že gostijo predstavitve posameznih fakultet in njihovih študijskih programov. Za prav vse, ki bodo jeseni nadaljevali z izobraževanjem na srednji in višji oziroma visoki strokovni ali univerzitetni stopnji, pa sta zdaj najpomembnejša datuma prihodnji petek in sobota, 11. in 12. februar. Takrat bodo v okviru informativnih dnevov prav vse šole odprle svoja vrata in predstavile vse svoje izobraževalne oziroma študijske programe. IS i i \ \ l 1 i OSREDNJA SLOVESNOST OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU V NARODNEM DOMU CELJE IjaGOSnflEOfflHS^^^^^M Vstop prost. Mestna občina Celje -"'"""(¡i/ ' 0(š3j,.2. c!ta s.a.ii Več info: TIC Celje, Krekov trg 3, 03 42 87 936, 03 49 25 081, e-mail:tic@celje.si www.celeia.info Dokaj organizirano je izgledala predstavitev destinacije Dežela Celjska. Skupno sta nastopili dve subregiji, in sicer Osrednje Celjsko z občinami Celje, Laško, Dobrna, Štore in Vojnik ter Spodnjesavinjska subregija, ki vključuje občine Žalec, Braslovče, Tabor, Polzela, Prebold in Vransko. Dneve kulture je omogočila Medijski pokrovitelj Dnevov kulture nm Organizator Dnevov kulture ZAVOD cam CELJE I Operacija se sofinancira iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru programa INTERREG IVC awMps- cities '' yrEHBEg IVC NOVI TEDNIK DOGODKI 3 Evropski denar za ojezeritev Zaradi čiščenja dna Vonarskega jezera kazenska ovadba Dolga in težka pot do ponovne ojezeritve Vonarskega jezera, ki bo na območju dveh držav. Podjetje, ki je zarast na fotografiji v zadnjem času posekalo brez dovoljenja, si je prislužilo kazensko ovadbo. KULTURNI PRAZNIK Z načrtovano ponovno ojezeritvijo nekdanjega Vonarskega jezera, ki je v dolini med občinama Rogaška Slatina in Podčetrtek, si občini želita nadaljnji razvoj turizma. Občina Rogaška Slatina se je tako vključila v projekt Flood Wise, v katerem sodeluje deset evropskih držav ob šestih pomembnejših rekah. Za sodelovanje v približno dva milijona evrov vrednem skupnem čezmejnem projektu je povabila Slatinča-ne republiška agencija za okolje, s čimer občina črpa denar iz evropskega strukturnega sklada neposredno. Od skupnega denarja pripada Rogaški Slatini 181 tisoč evrov, od česar mora občina sama zagotoviti 27 tisoč evrov. Njihov partner v projektu je sosednja hrvaška občina Hum na Sotli, ki je prav tako ob zaenkrat suhem Vonarskem jezeru, ki je na območju dveh držav. S tem denarjem namerava Rogaška Slatina pridobiti tehnično dokumentacijo za infrastrukturno ureditev načrtovanega Turistično rekreacijskega centra Vonar-sko jezero. Sodelovanje v tem projektu je del širših prizadevanj za ponovno ojezeritev umetnega jezera v dveh državah, ob mejni reki Sotli, ki so ga napolnili pred približno tre- mi desetletji. Odmaknjeno dolino Vonarja ter njeno Sotlo so zajezili, ker so nameravali zagotoviti večjo poplavno varnost širše okolice ter da bi imeli tam zalogo pitne vode, kar se žal ni uresničilo. Prav zaradi slabe kakovosti jezerske vode ter manjkajoče čistilne naprave so morali jezero leta 1986 izprazniti, v turističnih občinah Rogaška Slatina in Podčetrtek pa si že precej časa prizadevajo, da bi pripravili pogoje za ponovno ojeze-ritev Vonarskega jezera ter tam poskrbeli za dodatno turistično ponudbo. Na območju nekdanjega Vonarskega jezera je po izpraznitvi zrastlo različno drevje, ki ga je šmar-sko podjetje Ramatek v zadnjem času posekalo brez dovoljenja republiške agencije za okolje. ARSO je zato odgovorno osebo podjetja prijavila inšpekcijskim službam, zadeva pa je trenutno v fazi predka-zenskega postopka. Vodno soglasje je bilo potrebno, ker je Sotla mejna reka ter spada med vodotoke prvega reda. Po dogovoru z ministrstvom za okolje in prostor iz leta 2007 izdeluje občina za Turistično rekreacijski cen- ter Vonarsko jezero občinski podrobni prostorski načrt za obvodni svet za dve lokaciji, to je za Akel in Breznico (podobne aktivnosti imajo v sosednji Občini Podčetrtek), čakajo pa na pogovor na ministrstvu za okolje in prostor, da bi spoznali, kako daleč so z izpolnitvijo svojih nalog v Ljubljani. Po dogovoru z ministrstvom naj bi bi občine pripravile vsebine za obvodni svet ter ministrstvo, v sodelovanju s Hrvati, za vodni svet. Minister za okolje in prostor, Roko Žarnic si je to območje že ogledal, v Obsotelju pa se bojijo, da uradniki v ministrstvu niso bili tako delavni kot v občinah. Od ministrstva je seveda odvisno marsikaj, med drugim določitev višine vode bodočega jezera. Kot je bilo slišati na zadnji seji občinskega sveta Rogaške Slatine, si občinska uprava zato zelo prizadeva za čimprejšnji sestanek župana Branka Kidriča z ministrom, vendar zaenkrat nimajo sreče. BRANE JERANKO Ob slovenskem kulturnem prazniku bodo v šentjurski Galeriji Zgornji trg odprli razstavo kiparskih del Ljubomira Melanška, ki so jo naslovili Poezija v jeklu. Program se bo v četrtek, 3. februarja, začel ob 18. uri. Sodelovali bodo umetnostni zgodovinar Aleš Stopar ter kitarista Rok in Miha Lajlar. Razstava bo na ogled do konca marca. Občina Polzela in Osnovna šola Polzela bosta pripravila osrednjo prireditev ob leto- šnjem kulturnem prazniku pod naslovom Dom je tam, kjer je ljubezen, ki bo v četrtek, 3. februarja, ob 18. uri v športni dvorani OŠ Polzela. Letošnja kulturna prireditev bo v počastitev 80-letnice pesnice Neže Maurer, ki bo tudi osrednja gostja večera. S prireditvijo želijo pokazati, da je pesnica še kako zelo povezana z domačim krajem. V ta namen učenci OŠ Polzela skupaj s svojimi mentoricami pripravljajo lutkovno igrico z naslovom Koruzni punčki, ki so jo prepletli s pastirskimi igrami in plesi, pevski zbori (MPZ, OPZ Sonček in Polžki) pa bodo ponesli v slikovit svet Nežinih pesmi. V drugem delu prireditve bodo besedo predali častni gostji, ki bo odgovarjala na vprašanja radovednih učencev, po koncu prireditve pa si bo v prostorih OŠ Polzela moč ogledati tudi razstavo z naslovom Onežimo svet. Osrednji govor ob kulturnem prazniku bo imel župan Občine Polzela Ljubo Žnidar, ravnateljica OŠ Polzela, Valerija Pukl, pa bo spregovorila o zaključku polletnega projekta o Neži Maurer, ki poteka na šoli in v vrtcu. StO, TT Stavka zobozdravstvenih asistentk preklicana Stavka medicinskih sester, zaposlenih v javnih zobozdravstvenih ambulantah celjskega zdravstvenega doma, ki naj bi se po napovedih nadaljevala danes, je preklicana. Kot je po včerajšnjih pogajanjih z vodstvom zdravstvenega doma povedala članica stavkovnega odbora Marjeta Galle, so vendarle dosegli stavkovni sporazum glede razvrščanja medicinskih sester v plačne razrede. »Dogovorili smo se, da se zobozdravstvene asistentke, ki imajo ta naziv v spričevalu, uvrsti v 22. plačni razred. Ostale sestre, ki delajo na tem delovnem mestu, a v spričevalu nimajo naziva zobozdravstveni asistent, pa se glede na potrebe kasneje (zaenkrat teh potreb ni) razvrsti na delovno mesto medicinske sestre s spe- cialnimi znanji (21. plačni razred). To se potem rešuje na državni ravni. Odstopili smo tudi od zahteve po izplačilu odprave tretje četrtine plačnih nesorazmerij. Sklep računskega sodišča je namreč bil, da se to vprašanje ne more reševati samo v ZD Celje, ampak se bo reševalo na državni ravni,« je povedala Galletova. Prav tako je vodstvo zdravstvenega doma pristalo na plačilo stavke, ki se je začela 7. decembra lani. 28. decembra so zobozdravstvene asistentke stavko zamrznile ob napovedi, da bodo z njo nadaljevale danes, če vmes pogajalski strani ne bosta dosegli sporazuma. Včeraj so sporočili, da je stavka končana. BA Izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Med tistimi, ki nam boste kupon poslali do petka, 11. februarja, bomo izžrebali 100 nagrajencev, ki bodo prejeli po 2 vstopnici za ogled filmske predstave Tamara Drew. Predstava bo v ponedeljek, 14. 2. 2011, ob 19. uri v Mestnem kinu Metropol Celje. Valentinovo darilo vam bo po ogledu filma poklonila pekarna in kavarna Rolca iz Celja, presenečenje pa pripravlja tudi kozmetika Janssen. 4 GOSPODARSTVO NOVI TEDNIK Konec tedna v znamenju lepote Na celjskem sejmišču konec tedna napovedujejo frizerski in kozmetični sejem Na celjskem sejmišču so v petek podrobneje predstavili dogajanje na letošnjih strokovnih sejmih frizerstvo in kozmetika, ki bosta konec tedna seveda namenjena tudi širši javnosti. Sejem pripravljajo drugič, na predlog razstavljavcev so ga omejili na dva dni, kljub temu pa napovedujejo zanimivo sejemsko dogajanje, ki bo nakazalo glavne modne smernice v frizerstvu in kozmetiki. Tako v Celju pričakujejo več kot 160 razstavljavcev, na ogled pa bo več kot 150 ek-skluzivnih blagovnih znamk. Na Vikendu lepote, kot so poimenovali dogajanje, poleg zanimive okrogle mize o izobraževanju napovedujejo predstavitve na osrednjem odru, pestro dogajanje na frizerskem odru, različna tekmovanja ter predstavitve strokovnjakov. V Celju pričakujejo kar precej tujih obiskovalcev, ki se profesionalno ukvarjajo z nego las in telesa. Poleg bogatega razstavnega programa letošnja sejma prinašata še več vrhunskih frizerskih nastopov in demonstracij sodobnih modnih trendov pri negi in oblikovanju las, tekmovanje v ličenju je postalo mednarodno, v Celje pa prihajata tudi vrhunska italijanska umetnika ličenja - specialistka filmske maske in specialnih učinkov Dorina Forti in italijanski kozmetični zvezdnik Paolo Pinna. »Sejma sta bila pozitivno sprejeta med razstavljavci, obiskovalci in mediji, zato že druga ponovitev prinaša nekatere novosti ter še bogatejši razstavni in spremljajoči program, ki bodo v lepotnem koncu tedna v Celju združili najboljše frizerske in kozmetične scene v regiji,« je pojasnila izvršna direktorica družbe Celjski sejem Breda Obrez Preskar. Na sejmih, ki ju bo v soboto mogoče obiskati med 10. in 19. uro, v nedeljo pa med 10. in 18. uro, bodo razstavljavci in predavatelji prikazali zadnje trende in novosti na področju frizerstva in koz- metike, obiskovalci pa bodo lahko z malo sreče prejeli tudi katero od več kot stotih bogatih nagrad v okviru nagradnega žrebanja. Če še na hitro pokukamo v modne smernice: strokovnjaki napovedujejo, da bomo letos nosili tako ravne kot skodrane lase. Ravni lasje bodo letos bolj »in« na kratkih frizurah, medtem ko bodo skodrani bolj glamurozni z rahlimi valovi ter več volumna na ko- NA KRATKO Ponovno prestavljen narok Celjsko okrožno sodišče je že drugič prestavilo obravnavo ugovora proti vodenju prisilne poravnave v šentjurskem Alposu. Obravnava bi morala biti v začetku februarja, a so jo enkrat prestavili, v petek pa je sodišče februarski narok ponovno preklicalo in obravnavo ugovora razpisalo za 2. marec. Ugovor proti vodenju prisilne poravnave je podal Alposov prisilni upravitelj Andrej Marinc, ki je že pred časom napovedal, da bodo vpletene strani poskušale prestaviti narok, saj se morajo dogovoriti glede medsebojnih odnosov. Po neuradnih informacijah naj bi v šentjurskem podjetju z današnjim dnem začel delati prokurist, ki naj bi ga imenovala Slovenska industrija jekla. Gorenjeva širitev v Srbiji Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac, podpred- sednik srbske vlade Mladan Dinkic ter župan Boško Ni-čic so včeraj podpisali predpogodbo o izvedbi Gorenje-ve naložbe v Zaječarju. Gorenje bo v že obstoječem industrijskem kompleksu postavilo montažno linijo za pralne in sušilne stroje, namenjene prodaji v Srbiji in na nekaterih drugih vzhodnoevropskih trgih, ter vzpostavilo proizvodnjo kopalniških umivalnikov iz umetnih mas. Proizvodnjo bo preselilo iz Šoštanja, zaradi česar bo ob delo kar nekaj slovenskih delavcev, ki naj bi jih zaposlili znotraj Skupine Gorenje. Načrtovane poslovne dejavnosti bodo v Zajčarju vzpostavili v enem letu od podpisa vseh obvezujočih pogodb, v treh letih pa zagotovili zaposlitev 300 ljudem. Naložbo ocenjujejo na 2,9 milijona evrov. Republika Srbija bo v skladu s programom aktivnega pospeševanja odpiranja novih delovnih mest podprla Gorenjev projekt z 10 tisoč evri nepovratnih sredstev na zaposlenega, kar pomeni 3 milijone evrov. Velenjčani že imajo dve tovarni v Srbiji, in sicer tovarno hladilne tehnike v Valj evu in tovarno grelnikov vode v Stari Pazovi. Stabilno in z dobičkom Znani so nerevidirani podatki o lanskem poslovanju Banke Celje. Ta je lani poslovala dokaj stabilno in za poldrugi odstotek povečala obseg poslovanja. Dobiček pred davki je znašal 5,4 milijona evrov. Kot so sporočili iz banke, so lani ohranili stabilno kapitalsko ustreznost ter realizirali količnik kapitalske ustreznosti nad 15 odstotki. Obseg kreditov nebančnemu sektorju se je lani povečal za 0,3 odstotka, vloge nebančnega sektorja pa za 3,7 odstotka. Od tega so se vloge pravnih oseb in samostojnih podjetnikov povečale za dobre 4, vloge prebivalstva pa za 3,3 odstotka. Na celjskem sejmišču sta se minuli teden končala sejma Ifam in Intronika, ki ju je pripravilo celjsko podjetje ICM. Sejma pokrivata področja avtomatizacije, mehatronike, robotike in merilnih tehnik ter strokovne in profesionalne elektronike, komponent in orodij. Organizatorji so z dogajanjem precej zadovoljni, predvsem jih je navdušilo število razstavljavcev. Na sejmu so se tako predstavila podjetja, ki jih širša javnost niti ne pozna, vendar so izjemno pomembna za stroko. Tako je bilo v okviru sejemskega dogajanja predstavljenih kar nekaj novosti, s katerimi se da prihraniti energijo, čas in denar, pester pa je bil tudi spremljajoči program z izborom najnovejših zanimivih tem s področij, ki jih pokrivata oba strokovna sejma. Skupaj so ugotavljali, da kriza še ni povsem mimo, vendar se je gospodarski krč kljub temu nekoliko sprostil. S sejmov Ifam in Intronika nicah lasu in manj pri lasišču. Letošnja pomlad prinaša več novosti na področju ličenja. »Predvsem bosta v ospredju sproščenost in manj usmerjenosti v posamezna pravila ličenja,« je napovedal Evgen Gec, vizažist in tržni svetovalec, ki bo v soboto moderiral tudi okroglo mizo o priložnostih in pasteh izobraževanja in zaposlovanja na področju frizerstva in kozmetike. US, foto: GrupA Krepitev trgov Svetovni kapitalski trgi so bili v preteklem tednu v znamenju zelene barve. V Evropi je na vlagatelje vzpodbudno vplivala novica, da je gospodarsko zaupanje v Nemčiji najvišje v zadnjih 20 letih, pozitivno so se odzvali tudi na objavo poslovnih rezultatov ameriških podjetij. Razpoloženje v nemškem gospodarstvu se je tudi januarja izboljšalo. Kazalec gospodarske klime, ki ga izračunava inštitut za ekonomske raziskave IFO iz Munchna, se je januarja glede na PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 24.1. IN 28.1.2011 Oznaka Ime Enotni tečaj Promet v tEUR % spr. CICG Cinkarna Celje 75,00 0,00 0.00 CETG Cetis 18,83 0,00 ■3,29 GRVG Gorenje 12,65 496,60 ■1.17 PILR Pivovarna Laško 13,62 26,30 -0.58 JTKG Juteks 31,00 8,70 -6.06 ET0G Etol 95,00 1,90 0.00 december zvišal za 0,5 točke na 110,3 točke. Zvišal se je osmi mesec zapored in dosegel novo najvišjo vrednost. Pozitivno je presenetil tudi podatek o vrednostih novih naročil v industriji, ta se je novembra v območju evra povečala za 2,1 odstotka. Podatki kažejo, da je Nemčija glavna gonilna sila okrevanja na celini. Evropsko rast je v sredo ustavila Velika Britanija. Njen bruto družbeni proizvod se je v zadnjem lanskem četrtletju skrčil za 0,5 odstotka. Gre za prvi upad BDP po tretjem četrtletju 2009, mmnmssmmm Indeks Zadnji tečaj SBITOP 845,15 %spr. 0,70 Imenovan upniški odbor Za velenjski Vegrad, ki je v stečaju že od lanskega oktobra, je sodišče šele minuli teden imenovalo upniški odbor. V 9-članskem odboru sedijo predstavniki podjetij, ki imajo najvišji skupni znesek terjatev do dolžnika. Poleg različnih podjetnikov in delniških družb je v upniškem odboru predstavnik Nove Ljubljanske banke, edini s Celjskega pa je zreški podjetnik Matjaž Delčnjak, na čigar posebno zahtevo so upniški odbor tudi imenovali. Sicer v stečajnem postopku Vegrada sklep o preizkusu terjatev še ni bil izdan, kot pa ugotavlja sodišče, je svoje terjatve prijavilo več kot 2.100 upnikov. Natančen znesek prijavljenih terjatev še ni znan, do konca lanskega leta je znašal več kot 260 milijonov evrov, a so upniki veliko terjatev prijavili še po novem letu. US ki je deloma posledica surovega zimskega vremena, ki je oviralo zlasti gradbeniški sektor. V ZDA se nadaljuje sezona objav uspešnih četrtletnih rezultatov. Mešani koncern General Electric je v zadnjem lanskem četrtletju pridelal 3,9 milijarde dolarjev čistega dobička, kar je 33 odstotkov več kot v enakem obdobju leto prej. Prihodki so se povečali na 41,4 milijarde dolarjev, kar je občutno več od pričakovanj analitikov. Med tistimi, ki so presenetili, je bil tudi McDonald' s. Veriga restavracij s hitro prehrano je ustvarila 4,95 milijarde dolarjev čistega dobička, prihodki pa so se zvišali na rekordnih 24,07 milijarde dolarjev. Največji svetovni indeksi so teden končali pozitivno. DAX je bil 2,1 odstotka višje in je v petek dosegel 7.168 indeksnih točk. Francoski CAC40 je končal 1,3 odstotka višje, angleški indeks FTSE100 je pridobil 1,9 odstotka. Ameriška SP500 in Dow Jones sta v petek trgovanje zaključila 1,2 odstotka višje. Indeks NASDAQ se je podražil za 2 odstotka ter v sredo dosegel 2.330 indeksnih točk. Vrednost evra se je v preteklem tednu močno okrepila. Evro se je glede na dolar okrepil za 1,2 odstotka in v sredo je bilo razmerje že 1,37 dolarja za evro. Cena zahodnoteksaške lahke nafte se je spustila nižje in znaša 85,8 dolarja za sod. To je posledica novice, da Organizacija držav izvoznic nafte (Opec) utegne letos povečati proizvodnjo. Vzpodbudna novica je prišla tudi iz Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki je bolj optimističen glede letošnje rasti svetovnega gospodarstva. Ta bo po najnovejših napovedih 4,4-odstotna, kar je 0,2 odstotni točki več kot po napovedi oktobra lani. Po ocenah IMF naj bi imele razvite države 2,5-odstotno gospodarsko rast in rastoče države 6,5-odstotno rast. ROMAN GOMBOC, borzni posrednik ILIRIKA d.d., Slovenska 54, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. Za več sonca Preboldski Bisol bo imel kot edini proizvajalec ek-skluzivno pravico preizkusiti nove tehnologije v procesu izdelovanja fotonapetostnih modulov. Bisol namreč kot edini proizvajalec v ugledni družbi mednarodnih raziskovalnih inštitutov sodeluje pri projektu All-inorganic nano-rod based thin-film solar cells, ki ga sofinancira Evropska komisija. Pred kratkim so v Bi-solu gostili redno srečanje 18 strokovnjakov, ki sodelujejo v projektu. Zaradi izredne tehnološke zahtevnosti projekta, ki je vreden več kot 4 milijone evrov, skupino sestavljajo strokovnjaki vodilnih raziskovalnih inštitutov, Bisol pa ima pomembno vlogo pri razvoju materialov, modeliranju, simulacijah, karakterizaciji, integraciji in testiranju tankoplastne sončne celice, ki je glavni cilj projekta. Cilj projekta je zvišati izkoristek sončne energije. Trenutne tankoplastne tehnologije sončnih celic imajo do 12-od-stotno učinkovitost pretvorbe. V okviru raziskovalnega projekta, katerega aktivnosti so se začele predlani, pa bo končni rezultat tankoplastna silicijeva sončna celica s 15-odstotnim izkoristkom. US NOVI TEDNIK AKTUALNO 5 Kmetu vedno sreča laze? Ko se reže pogača deležev od podražitev, kmetu padejo le drobtinice - Z Lapornikovimi iz Žigona o bila govedorejcev Lapornikovi: (z leve) Katarina, Lucija, Urbanovo dekle Damjana, Urban, Zdenko, Damijana in Zdenkova mati Berta Za rabo opisa razmer slovenskega kmeta smo takole prepesnili kar Prešernovno Gloso. In tudi nadaljevanje »on živi, vmrje brez denarja« verjetno ni tako zelo daleč od resnice. Ob podražitvah mesa, mleka in mlečnih izdelkov ter še nekaterih osnovnih živil, zaradi katerih gredo potrošnikom razumljivo lasje pokonci, je ključno vprašanje, kdo v verigi od proizvajalca - torej kmeta - do kupca si bo od tega odrezal največji kos pogače. Trgovci in dobavitelji, seveda, v igri so interesi obojih, kažejo s prstom drug na drugega. Kmetje, ki se jim je vsaj v javnosti prav tako poskušalo naprtiti del krivde za podražitve, pa znajo marsikaj povedati na to temo. Večina, ki smo jih klicali, pod obvezno oznako »anonimno«, a vendarle smo našli takšne, ki so privolili z nami narediti bilanco. Bili smo pri Laporni-kovih v Žigonu pri Laškem. Srednje velika ali večja kmetija sodi med »izumirajoče« v smislu, da se na njej preživljajo izključno s kmetovanjem. Damijana, sicer univerzitetna diplomirana inženirka živinoreje (»Danes moraš biti izobražen za uspešno delo na kmetiji in da imaš vizijo!«) in Zdenko Lapornik, kmetijski tehnik, delata na domači kmetiji. Na večini kmetij je dandanes sicer tako, da mora kdo od družinskih članov hoditi še v službo. Lapornikovi obdelujejo skoraj 19 hektarjev zemlje; večinoma lastne, približno 3 hektarje imajo v najemu. Večino predstavljajo trajni travniki, nekaj je njivskih površin s koruzo in travno deteljno mešanico. V hlevu imajo ves čas nekje od 50 do 55 glav živine; okoli 25 krav molznic, teličke za obnovo črede in nekaj pitancev. Vzreja Živine ne pozna dopustov Delavnik? »Ob 5. uri zjutraj se gre v >štalo< in se tam krepko dela do 8.30. Če za delo poprimeva dva. Zvečer prav tako kakšne tri ure porabimo za delo v hlevu, seveda je treba kaj postoriti čez opoldne; natrositi krmo, pripraviti sila-žo za naslednji dan. Odvisno od sezone. Delavnik se poleti raztegne tudi na 16 ur dnevno,« pojasni Zdenko. Za delo krepko poprimejo tudi otroci; šolarka Lucija, gimnazijka Katarina, diplomantka etnologije in kulturne antropologije Alenka in kmetijski tehnik Urban. Sin bo ostal na kmetiji, za nasledstvo je torej poskrbljeno. »Od malega sva otroke navajala na delo in na ljubezen do dela. Ter jih učila, da ti tega nihče nikoli ne more vzeti. Urbana že skoraj od zibelke, Miklavž mu je kar kmalu prinesel traktorček,« malce v šali pove Damijana. Lucija lahko s pomočjo mehanizacije že sama poskrbi za molžo ... »Marsikdo me vpraša, ali mi je kaj žal, da nisem ostala v službi. Ampak pred 15 leti odločitev ni bila težka. Na Zdenku je že tako bilo preveč bremena. Čeprav je res, da >štale< ne moreš kar zakleniti. Živina pomeni delo 365 dni v letu. Kakšnih 17 let nismo mogli skupaj na dopust,« se spominja Damijana. Ne, Lapornikovim nikoli ni bilo žal, da so se odločili za kmetijstvo ter da nadaljujejo tradicijo svojih prednikov, čeprav so razmere za kmeta vse prej kot rožnate. »Kmet ne pride niti do minimalne >colngeračunice<. Pa si še enkrat lahko zastavimo vprašanje, ali se splača biti kmet,« pojasnijo Lapornikovi. Odkupne cene mleka drastično padle Cena mleka je odvisna od več parametrov oziroma kvalitete. Pri Lapornikovih imajo mleko ekstra kvalitete. Lani se je odkupna cena za mleko, ki ga oddajajo na kmetiji Lapornik, v celem letu zvišala za približno tri cente. S tem, da so doživeli že boljše čase. Veliko boljše. »Decembra 2008 smo mleko dobili plačano po 35,25 centa na liter, nato so se odkupne cene znižale na 25 centov. Leta 2008 je bilo veliko povpraševanje po mleku, ogromno zalog so pokupili Kitajci, cene so rasle v nebo. Potem je naenkrat prišlo do viška mleka in cene so se znižale. Ampak pocenitev se v trgovinah seveda ni poznala, potrošniki ob padcu cen niso mleka plačevali nič ceneje. Nam se je to znižanje poznalo za tretjino. Si predstavljate, da vam čez noč za tretjino znižajo plačo?« sprašuje Damijana. Cena se dviguje zelo počasi; decembra 2009 so za liter mleka dobili 26,4 centa, lani decembra 29,18 centa. Od napovedanih podražitev kmetje ne bodo imeli praktično nič. »V trgovinah podražitve pojasnjujejo z višjimi cenami energentov. Nas nihče ni vprašal, kdaj sta se podražila električna energija in gorivo oziroma kako so se nam zviševali stroški. To za seboj potegne cel niz posledic in stroškov,« pravijo Zdenko, Damijana in Urban. Trg nepredvidljiv, konkurenca huda Lapornikovi ob vsem tem menijo, da bi bilo bolje, če bi subvencije ukinili in jim neposredno plačali za liter mleka in kilogram mesa. »Tako pa se pojavi cel kup birokracije; inšpekcijske službe za nadzor, agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja, malo morje zaposlenih na ta račun! Potem pa poslušamo, koliko denarja gre za kmetijstvo na račun države,« meni Zdenko. Vse skupaj kmete izčrpava, so prepričani. A kmet svoje dejavnosti ne more kar tako preusmeriti. »Da s selekcijo prideš do dobre črede, potrebuješ 20, 30 let! Boš kar čez noč opustil dejavnost na kmetiji, ki si jo podedoval od staršev in se trudil za njen obstoj, ves čas vanjo vlagal? Vlagal nenazadnje v svojo izobrazbo! Saj tudi stroka priznava, da so se kmetije izčrpale. Sredstev za investicije preprosto ni več,« pravi Damijana. Trg je za kmeta neusmiljen, saj so cene nepredvidljive. »Saj smo razmišljali o mle-komatu, da bi mleko lahko prodajali neposredno kupcem, a takšna >mašina< stane 30 tisoč evrov. Že iz Laškega do nas pa je 11 kilometrov. Ni >računice<. Predelava mleka v izdelke za prodajo bi spet pomenila novo opremo, mehanizacijo, dovoljenja in delovno silo. Pa saj ni tak problem sama predelava, vse to bi bilo treba pred iztekom roka prodati. Kako naj konkuriramo velikim proizvajalcem?« se sprašuje Damijana. Čeprav, dodaja, kupci vse bolj znajo ceniti domače izdelke. »Nekako se bomo znašli. Gledano v splošnem pa se povprečnemu kmetu ne obeta nič dobrega. S tem se bo slej ali prej morala soočiti tudi država in ukreniti kaj za bolj učinkovito kmetijsko politiko,« še pove Damijana. Medtem na Žigon pade mrak, Zdenko in Urban pa že odhitita v hlev. Kmet je kmet - od zore do mraka. POLONA MASTNAK Foto: TimE »Imamo zdrave otroke, ki so zrasli na domačem mleku, jogurtu, skuti. Nikoli niso bili v bolnišnici. Vsi znajo poprijeti za delo in radi delajo, se pridno učijo. To je največ,« se veseli Damijana. Poskušajo iti v korak s časom. »Številnim otrokom se o našem načinu življenja niti sanja ne.« Zato so se pri Lapornikovih odločili tudi za učno kmetijo, del projekta Raznolikost podeželja. Otrokom predstavijo pot od krave do mleka; torej od molže do priprave skute ali jogurta, ki jo lahko poskusijo. Spoznajo lahko pridelavo krme, hlev in živali v njem ter kmečki vsakdan. Urban in Zdenko imata v hlevu zjutraj in zvečer po dve, tri ure dela. Če krepko pljuneta v roke. Čeprav se Urban dobro zaveda vseh plati kmetovanja, bo nadaljeval družinsko tradicijo. Takšnih je pri nas vedno manj in po vsem slišanem človek to zlahka razume. Kaj to pomeni za usodo slovenskega podeželja, je pa že druga pesem. iz NAŠIH KRAJEV NOVI TEDNIK Ostajata dva podžupana V Šmarju pri Jelšah zaplet, v Rogaški Slatini brez posebnosti V Šmarju pri Jelšah bodo tudi v prihodnje imeli dva podžupana. Po predlogu petih političnih strank in liste, ki so pred kratkim predlagale, da bi imeli Šmarčani le enega podžupana, večina na zadnji seji občinskega sveta za spremembo statuta ni glasovala. Peterica je enega podžupana predlagala zaradi varčevanja. Občinski odbori Zares, SD, LDS, DeSUS in Neodvisna lista Ketiš so v predlogu za enega podžupana med drugim omenjali, da stane občino podžupanovo nadomestilo v celotnem mandatu več kot 25 tisoč evrov, ob tem, da naj bi bilo za dva podžupana premalo dela. »Občina ne potrebuje dveh podžupanov, to je velik strošek,« je na zadnji seji občinskega sveta v imenu predlagateljev začel razpravo svetnik David Stupica iz Zaresa. Med raz- pravo o predlogu se je dosedanji podžupan Stanko Javornik iz SLS čudil, čemu niso stranke predlagateljice tega predlagale že pred slabim letom, ko so sprejeli nov občinski statut. Potrdili so ga namreč z delno istimi svetniki, ki odločajo tudi v imeli enega župana, ta moral biti iz stranke SDS, ki ima v občinskem svetu po novem največ svetnikov. »Zaenkrat naj ostane tako, kot je,« je menil nepoklicni župan Jože Čakš, ki ga podžupana občasno nadomeščata na prireditvah, občnih zborih V Rogaški Slatini je imenovanje dveh novih podžupanov, s katerim je župan mag. Branko Kidrič svetnike seznanil na zadnji seji občinskega sveta, minilo brez zapleta. Imenoval je Martina Kidriča (SLS), ki ga bo nadomeščal v primeru predčasnega prenehanja mandata, in Borisa Fuhrerja (DeSUS). novi sestavi občinskega sveta. Omenjeno je še bilo, da imajo v sosednjih občinah Rogaška Slatina prav tako dva podžupana ter v Šentjurju, kjer so imeli v prejšnjem mandatu tri. Svetnik Vinko Gorenak iz SDS pa je zahteval, da bi v primeru, če bi Z desne: župan Jože Čakš je imenoval za nova podžupana Marjana Čuješa (SLS) in Janka Šketa (SDS), ki je bil podžupan že v preteklem mandatu. in drugih srečanjih. V preteklem mandatu ga j e podžupan Javornik nadomeščal med odsotnostjo tudi na občini, drugi podžupan Šket je med drugim sodeloval pri pridobivanju zemljišč za cesto in kolesarsko stezo Belo-Pristava ter še kje, omenja župan. Svetniki, ki so se začeli zavzemati za enega podžupana, zato predlagajo, da bi o delu podžupanov vo- dili evidenco, na kar župan odgovarja, da tega ne počnejo v nobeni občini. In koliko sploh dobi plačano šmarski podžupan? Lani je prejemal 356 evrov neto mesečnega izplačila, s tem, da mu sejnine za seje občinskih svetov, odborov in komisij ne pripadajo (sejnina za sejo občinskega sveta v Šmarju znaša 79 evrov). Ker sprememba statuta na zadnji seji ni bila sprejeta, je župan pred njenim koncem sporočil, da za nova podžupana imenuje Marjana Čuješa iz SLS ter Janka Šketa iz SDS, ki je prejela na zadnjih volitvah največ glasov in je bil podžupan že v preteklem mandatu. BRANE JERANKO V Celju nižji komunalni prispevek Ker želi biti Mestna občina Celje v teh kriznih časih še prijaznejša do gospodarstva oziroma želi v Celje privabili čim več investitorjev, ki bi želeli vlagati v gospodarske naložbe, se je odločila znižati komunalni prispevek za gospodarsko dejavnost za povprečno 12 odstotkov. Poleg tega so se odločili, da nega prispevka. »To možnost za večje gospodarske nalož- imajo investitorji, če znesek be omogočijo tudi možnost komunalnega prispevka pre-obročnega plačila komunal- sega 50 tisoč evrov. Obročno plačilo je možno v največ štirih enakih obrokih, in sicer v enem letu od pravnomočnosti odločbe. Menim, da bo ponujena priložnost investitorjem v precejšnjo pomoč in da bo prispevala k novemu zagonu gospodarskih dejavnosti na območju Mestne občine Celje,« je pojasnil vodja občinskega oddelka za okolje in prostor Roman Kramer. Sprva so na MOC razmišljali o meji 100 tisoč evrov, a so v odborih predlagali, da se ta zniža na 50 tisočakov. Na Mestni občini Celje računajo, da se bo letos iz naslova komunalnega prispevka v proračun nateklo za 1,7 milijona evrov. BA Izstop svetnikov? V občinskem svetu Dobrne se štirje svetniki od osmih ukvarjajo s kmetijstvom. Zaradi Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije zaradi svetniške funkcije ne morejo pridobiti občinskih sredstev za razvoj kmetijstva. Zaradi tega celo razmišljajo o izstopu iz sveta. Župan Martin Brecl pravi, da je kriva zakonodaja, ki je svetnikom, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, v celoti omejila dostop do pomoči, ki jih občine namenjajo za razvoj kmetijstva in podeželja. »To pomeni, da se ne morejo prijaviti na noben Hrci Smrči Avtorja Franci Rogač in Andreja Vidmajer sta ustvarila slikanico Hrči Smrči. Izšla je lani decembra. Rogač je bil več let brezdo- biografiji Ključ brezdomca. An- mec, znan po svoji »irokezi« na pankovski sceni in znana »faca« z ljubljanskih ulic. Danes je pisatelj in priljubljen pravljičar. Svoje življenje je zapisal v avto- dreja Vidmajer je domačinka iz Žalca. Kot pripravnica je pod mentorstvom Neli Šuler poučevala likovni pouk v I. osnovni šoli v Žalcu, pred tem je bila v društvu Atelje 2050 zadolžena za izobraževanje odraslih. Hrči Smrči je njena prva slikanica, ki jo je ilustrirala, in obenem Rogačevo osmo avtorsko delo. Iz vsake življenjske situacije se izleže jajčece, ki rodi nekaj dobrega, koristnega, človeškega, iskrenega. Pri Rogaču so to njegove pravljice, iz svetlega otroštva Vidmajerjeve pa so se razlile barve in poteze nje- nih ilustracij. Junaki njegovih pravljic so nekaj posebnega. Imajo štrleča ušesa, oranžne lase, pege, so gluhi, slepi, šibki, nemočni. Pogoste živali njegovih pravljic so kresniček, hrček, ježek in še kdo. Ne izbira dinozavrov, volkov in medvedov, da bi dokazal mogočnost dobrega srca. Vse se končajo veselo in imajo poučen nauk. TT Z leve: Irena Štusej, Franci Rogač in Andreja Vidmajer WM razpis. Prav tako tisti, ki imajo kakšno dopolnilno dejavnost, ne morejo sodelovati oziroma poslovati z občino. Oziroma na nobeni prireditvi ne morejo ponuditi svoje ponudbe, skratka ne morejo prodati niti svoje klobase.« Brecl še pravi, da občina rešitev nima. Dali so le pobudo na ministrstvo za kmetijstvo, da bi imel tudi novi zakon rešitev kot prejšnji, ki je opredelil, da državne pomoči, ki jih namenjajo kmetijstvu, niso tiste vrste pomoči, do katerih svetniki ne bi bili upravičeni. »Verjamem, da takšnih problemov nimamo samo pri nas, ampak jih ima večina manjših podeželskih občin,« še dodaja. V primeru izstopa svetnikov Župan Brecl upa, da ne bo prišlo do ponovnih volitev, saj mu občinski svet v takšni sestavi, kot je, ustreza, tudi zato, ker je kar pet svetnikov članov njegove stranke SLS. iz občinskega sveta bi morali ponoviti volitve. MOJCA KNEZ I v . * 1 nov kana\ povprek Pri viašeifi op^enu ^.ivarena.i.' NOVI TEDNIK AKCIJA 7 HUJSAJMO Z NOVIM TEDNIKOM IN RADIEM CELJE Lanski zmagovalec akcije Roman Podlesnik z nagrado, ki mu je bila v pomoč pri vzdrževanju teže. Skupaj smo ■ v ■ močnejši Prazniki, dobra hrana, prehranjevalne navade - nekaj je vedno krivo za odvečne kilograme. In pridobite jih z lahkoto, potem pa se nikakor nočejo ločiti od vas. Ponujamo vam roko z akcijo Hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje. Letos bomo že osmič napovedali vojno kilogramom in spremenili odnos do hrane in gibanja. Pripravljamo vam strokovno vodeno akcijo, delavnice, gibanje, vi pa boste investirali štiri mesece svojega časa. V tem obdobju se boste naučili mnogo in tako kasneje lažje vzdrževali pridobljeno težo. Roman Podlesnik iz Li-boj, ki se je v lanski akciji poslovil od kar 23 kilogramov, z veseljem vsakemu pove, kako mu je akcija spremenila življenje. Kilogrami so mu povzročali resne težave, bolela ga je glava, sladkor je bil previsok, krvni tlak je šel v višave. Po pogovoru z ženo je bil takoj za prijavo in to priporoča tudi vam. Akcija mu je pomenila veliko izkušnjo, saj so se sodelujoči našli kot sorodne duše in so še danes kot družina. Skoraj celotna ekipa lanskih »huj-šarjev« se druži, vzpodbuja in si je v oporo. Lanski zmagovalec je spoznal, da velja uspeh iskati v skupini, saj sam ne narediš toliko, kot če te vzpodbujajo in stojijo ob tebi ljudje, ki imajo enak problem. Vsem, ki boste iz- brani, svetuje resnost, zavzetost in vztrajnost. NENA LUŽAR Foto: SHERPA (arhiv NT) Akcijo Hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje pripravljamo v sodelovanju z Zavodom za zdravstveno varstvo Celje. www.novitednik.com www.radiocelje.com Ime in priimek Naslov Telefon, starost, teža, višina Izobrazba Ali imate kakšne zdravstvene težave? Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje. Na gradbiščih spet živahno Če bi sodili po zanimanju investitorjev za gradnjo novih stanovanj v Slovenskih Konjicah, se splošna gospodarska kriza počasi poslavlja. Tam se jih za gradnjo novih stanovanj zanima več, med katerimi je najbolj uspešno Stanovanjsko podjetje Slovenske Konjice. Stanovanjsko podjetje, ki je v občinski lasti, namerava začeti graditi v začetku pomladi manjše bloke s tržnimi stanovanji, med njimi dva s po 11 ter enega s sedmimi stanovanji. »Če bo vse po sreči,« dodaja direktor stanovanjskega podjetja Tomaž Rihtaršič. Gradbeno dovoljenje imajo že od lani, trenutno pa pridobivajo predračune ter izdelujejo investicijski program. Za gradnjo se odločajo kljub temu, da je na konjiškem trgu trenutno še nekaj neprodanih stanovanj, vendar želijo vzbuditi konkurenco, saj je med nalogami občinskega podjetja tudi uravnavanje cen na stanovanjskem trgu. Za gradnjo treh novih blokov so se odločali že lani, trenutno pa ugotavljajo, da se na stanovanjskem trgu znova vse bolj pojavlja povpraševanje. Okvirna vrednost blokov, ki jih bodo zgradili v Spodnjih Prelogah, v celjski smeri, znaša približno 2,5 milijona evrov, pomagali pa si bodo s kreditom. Bloki naj bi bili zgrajeni do konca tega leta. Stanovanjsko podjetje Slovenske Konjice je v zadnjih petih letih zgradilo 40 tržnih stanovanj, dvakrat toliko je bilo zgrajenih neprofitnih stanovanj, ki so jih gradili v sodelovanju z republiškim stanovanjskim skladom. Stanovanj v Slovenskih Konjicah v prihodnje kot vse kaže ne bo ravno manjkalo, saj, na primer, tudi konjiško gradbeno podjetje Kongrad končuje gradnjo bloka. BRANE JERANKO Avtomobili namesto solate Težave s parkiranjem imajo tudi v Šmarju pri Jelšah, še posebej pri zdravstvenem domu, za katerega je občina naročila idejni projekt ureditve parkirišč. Če bo občina ugodila jeznim šoferjem, ki stežka najdejo parkirno mesto, bodo gotovo manj zadovoljni tamkajšnji vrtičkarji. Parkirišča bodo po novem v dveh etažah ter tako delno pokrita. V novem parkirnem objektu bo vsega skupaj 64 parkirnih mest, od tega skoraj polovica pokritih. Zgradili naj bi jih v letih 2012 in 2013. Nova pridobitev bo severno od zdravstvenega doma, kjer je zaenkrat parkirišče v makadamski izvedbi ter na prostoru ob lekarni, kjer gospodarijo nekateri šmarski vrtičkarji. »Upajmo, da bodo ti vrtič-karji razumeli, da je zemljišče naša last ter da je izgradnja parkirišč zaradi težav s parkiranjem izjemnega pomena ter v korist vseh občanov,« pravi Zlatka Pilko, ki vodi občinski oddelek za družbene dejavnosti in finance. Po projektantski oceni naj bi stala gradnja parkirišč nad dvesto tisoč evrov. Po odločitvi občinskega sveta z zadnje seje, bo občina za težko pričakovani parkirni objekt naročila projektno dokumentacijo. Žal bo s parkiranjem pri zdravstvenem domu kmalu še hujše, saj bodo v zdravstvenem domu letos začeli z gradnjo prizidka za pediatrijo, ki bo na jugozahodni strani. BJ Na Dobrni ni težav s stanovanji V večini slovenskih občin se ubadajo s pomanjkanjem neprofitnih stanovanj. Teh težav nimajo v občini Dobrna. Pred leti, ko je bila kriza na tem področju, so zgradili objekt z 48 stanovanji, da so rešili stisko. Trenutno imajo na voljo dve neprofitni stanovanji, dobili pa so le tri vloge. »Na srečo smo stano- vanjske probleme rešili pred leti, tudi povpraševanja po neprofitnih stanovanjih ni ravno veliko,« zadovoljno pravi župan Martin Brecl. V občini je tudi nekaj stanovanj, ki bi jih v okviru razvoja občine želeli nameniti drugim vsebinam. Na primer stanovanja v Vili Zora in graščini Gutenek so po mnenju Brecla prava za ponudbo muzeja ali turistično ponudbo. Za stanovalce, ki še prebivajo v teh objektih, in vse ostale pa imajo na Dobrni v načrtu še gradnjo dveh ali treh stanovanjskih blokov s približno 20 stanovanji. Občina bo za gradnjo odstopila svoja zemljišča, kdaj pa se bo ta začela, župan še ne ve, se pa že dogovarjajo s stanovanjskim skladom. MK Na šentjurski policiji odslej tudi defibrilator Pred dnevi so v Šentjurju svečano predali v javno uporabo defibrilator. Gre za napravo, ki se uporablja v primeru zastoja srca in z elektrošokom spodbudi vitalne funkcije. Naprava je namenjena laičnemu uporabniku in je zato dostopna komurkoli. Glede na to, da je defibrilator nameščen v prostorih policijske postaje, pa so bili zaposleni ob tej priložnosti deležni tudi kratke predstavitve delovanja naprave, so sporočili z Območnega druženja RK Šentjur. StO V boj proti raku Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije s sedežem v Žalcu pripravlja v Tednu boja proti raku delavnico o vplivu prehranjevanja in hrane na razvoj nenalezljivih bolezni, med katere šteje tudi rak. Na delavnici bo govora o zdravju in okolju prijazni pridelavi hrane, nenalezljivih boleznih in prehrani kot dejavnikih tveganja ali kot zdravilu, težavah v duševnem zdravju ter o zmoti in resnici o maščobah. Predavale bodo nekatere ugledne strokovnjakinje. Delavnica bo v petek od 10. do 13. ure v dvorani I. osnovne šole Žalec. Mj 8 0TR05KI ČA50PI5 Tekmovanja devetošolcev v razmahu S tekmovanjem v znanju angleškega jezika in odbojki se nadaljujejo regijska tekmovanja. Dobrodošlico 55 devetošolcem iz 17 osnovnih šol Šaleške ter Savinjske doline je v avli OŠ Mihe Pintarja Tolede Velenje izrekel ravnatelj Tone Skok in jim zaželel kar najbolj uspešno pisanje testov iz angleškega jezika. Omenil je, da je takšno tekmovanje prvič v tej osnovni šoli, ki jo štejejo v Velenju za najstarejšo. Prav pa je tudi, da v zadnjem času pridobivajo na veljavi ta tekmovanja za najboljše učence, ki s tem še širijo svoje znanje in poglabljajo splošno razgledanost. Torej je prav, da večjo pozornost namenjajo tudi odličnim učencem. Najboljši z regijskega se bodo nato udeležili še tekmovanj na državni ravni. HINKO JERČIČ UMSMSM^žmte ceneje! NOVI TEDNIK I Najboljše štiri šole iz regije so se v Mozirju pomerile v odbojki. Lepši praznični dnevi za 40 otrok Minuli božično-novoletni prazniki so bili, zahvaljujoč donaciji podjetja BSH Hišni aparati, bolj beli in veseli za 40 otrok. V sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Slovenije so jih popeljali na Srednji Vrh nad Gozd Martuljkom. S to donacijo so namesto nakupa poslovnih daril omogočili zimovanje otrokom iz širše Savinjsko-Šaleške regije in jim tako polepšali praznične dni. Tudi v nadaljevanju se bodo v podjetju BSH Hišni aparati posvečali podobnim akcijam, saj sta družbena odgovornost in izboljševanje razmer v okolju, v katerem delujejo, eno njihovih temeljnih vodil poslovanja. BK S tačko v roki V OŠ Frana Kranjca Celje že tretje leto izvajamo projekt S tačko v roki, v okviru katerega si s skupnimi močmi prizadevamo pomagati živalim in se učimo sprejemati živali kot ljudem enakovredna bitja, ki čutijo in potrebujejo našo ljubezen in skrb. Odkrivamo in spoznavamo svet živali, njegovo raznolikost, pestrost in pomembnost za človeka, učimo se pravilnega odnosa do živali in ravnanja z njimi ... Svetovni dan živali obeležimo z ustvarjanjem, razstavami, delavnicami in akcijami zbiranja hrane. Vsako leto dvakrat izvajamo akcijo zbiranja hrane in odej za zavetišče Zonzani in Društvo proti mučenju živali Celje. V vitrini obveščamo učence in starše o aktualnih dogodkih in problematiki. K sodelovanju vabimo zunanje sodelavce, ki pripravijo predstavitve in delavnice za učence. Na drevesih okoli šole smo postavili valilnice. Na spletni stani naše šole (projekt S tačko v roki) pa nastaja spletni časopis Živalske novice. Preberite ga in tudi vi sodelujete s svojimi prispevki. NATAŠA HARTMAN Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. POPUSTI IZ POSEBNIH AKCIJ SE NE SEŠTEVAJO S POPUSTOM NA KARTICI pvz&eua/ ^VeMma/ Goberšek Milan >. 7 goldenpoint ^ranrazMAi ZDRAVILIŠČE tAŠKC HMHwmmMi WUMKI uma .-'A GALERIJA VOLK KK^ BAT MlUHS it* DELAVNICA ■ lesnina Cl I JSKA M O HO KI EVA OKUŽBA SKINAUTl iMUtAUSKfllOLfl CELJSKA I<®iJ> pmrHljs lit ti i, iM —— mi/i ijica AVTO C I? Lil I PNEVMATIKE - PREMONTAZA m < T k I bi Vi ■■¿MM SVZAT^A —iTpfr— '00 ZLATARSTVO GAJŠEK BRANKO REČNIKs.p. RAZLAGOVA17,3000 CELJE - PIZZERIA VERONA. Mercator center Celje - 10% popust pri nakupu hrane - kartico predložite ob naročilu! - PROTECT SERVIS. UL Leona Dobrotinška 27, 3230 Šentjur, Rogaška cesta 19, 3240 Šmarje pri Jelšah - 10% popusta na optično nastavitev podvozja in do 30% popusta ob nakupu zimskih pnevmatik - CASINO FARAON CELJE. Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - ob nakupu 100 žetonov 10 gratis - GOLDENPOINT. Celeiapark Celje, široka izbira nogavic - 5% popust ob nakupu do 20 EUR, 10% popust ob nakupu nad 20 EUR - FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10% popust velja za storitve - THERMANA, D. D.. ZDRAVILIŠČE LAŠKO nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, fitnes, solarij ter masaže, kopeli in druge wellness storitve, mesečne in letne vstopnice - UOKVIRANJE - STEKLARSTVO GALERIJA VOLK. Ozka ulica 2, 3000 Celje, tel.: 03 544 25 35 - 10% popust - VINSKA KLET GORIŠKA BRDA Z.O.O., Ul. Frankolovskih žrtev 17,3000 Celje, Telefon: 03 425 16 80,10 % popust na naše lastne proizvode. - KROBAT IVAN S.P., MIZARSKA DELAVNICA. Medlog 25, 3000 Celje, GSM: 041/736 272 - Notranja oprema po naročilu + KERROCK PULTI - 3% popust na vrednost naročila nad 1251,88 EUR, 7% popust na vrednost naročila nad 2921,05 EUR - LESNINA D.D., Leveč 18 - 3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt., trosedi, počivalniki...) - CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA - MOHORJEVA KNJIGARNA. Prešernova ulica 23.3000 Celje, telefon: 03 490 14 20, e-po-šta: knjigarna-ce@celjska-mohorjeva.si, 5% popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe - GOLTE - 5% popusta za nakup vozovnice za nihalko - SKINAUT STORITVE. SIMON JEZERNIK. S.P.. Vrunčeva 10, Celje -10% popust - PROJEKT MR INŽENIRING. D.O.O.. BAR CLUB TERAZZA, Aškerčeva 14 (Celeiapark), 3000 Celje -10% popusta pri cocktailih - MRAVLJICA CVETKA BOHINC S.P., Lilekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne -10% popust za vse izdelke - CVETLIČARNA SUZANA. Suzana Moškotelec s.p.,Ulica Frankolovskih žrtev 44, Hudinja, Celje. Telefon: 03 5410 476 -10 % popust - SLADA. D.O.O.. Plinarniška 4,3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust. - TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22,Celje- 10% popust - THERMANA. D. D.. WELLNESS PARK LAŠKO nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, solarij - HRUSTLJAVA SKUŠNJAVA - prodajalna Žalec, Savinjska cesta 77, prodajalna v EK centru v Celju, Mariborska cesta 88, Celje -10% popust na vse vrste kruha -AVTO CELJE d.d., Ipavčeva ulica 21, Celje Prodajni center Medlog 15 in Ipavčeva 21, Celje, prodaja pnevmatike ODLIČNIH blagovnih znamk. - 20 % popust na premontažo v vseh prodajno-servisnih centrih pri njih kupljenih pnevmatik - podaljšan delovni čas za premontažo gum od 8. do 27. 11. 2010 od 7.30 do 18.00, ob sobotah od 8.00 do 12.00 Telefon pnevmatike: 03/42 61 402/360, telefon premontaže: 03/42 61 100/132. Popusti se ne seštevajo. _ - ZLATARSTVO GAJŠEK MILAN S.P., Drofenikova 16, 3230 Šentjur -10% popust na veljavne maloprodajne cene - BIRO S COMPUTERS. Branko Rečnik s.p. Razlagova 17, 3000 CELJE, GSM: 041/960 022 10% popust na delo - popravilo: računalnikov, tiskalnikov, TV in radijskih sprejemnikov (popust ne velja za rezervne dele oz. material) - TEPS - Center inovativnega podjetništva d.o.o. Ul. XIV. divizije 14, 3ooo Celje, telefon: 041 653 378, 03 492 61 68 5 % popust za storitve posredovanja pri prometu nepremičnin in pri prvem računu za računovodske storitve Telefon: 041 653 378, 03 492 61 68 novitednik www.novitednik. www.radiocelje.com NOVI TEDNIK iZ NAŠIH KRAJEV 9 Miško Knjižko nekdanji dom odstopil ljubiteljski kulturi Celjske lutke naj bi vendarle prišle do stalnih prostorov, Celje pa do lutkovnega gledališča Celjska ljubiteljska kultura bo, kot kaže, dobila svoj kulturni center. Prostore, v katerih je do izgradnje nove Osrednje knjižnice Celje delovala otroška knjižnica pri Mišku Knjižku, bo Mestna občina Celje temeljito prenovila in jih namenila ljubitelj ski kulturni dejavnosti. Vanje bosta svoje sedeže preselili zveza kulturnih društev in celjska izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, ki sta zdaj nastanjeni v Vodnikovi ulici 11. V nekdanjih knjižničnih prostorih pa bo svoj dom dobilo tudi Škrato-vo lutkovno gledališče Celje, ki si že vse od ustanovitve pred štirimi leti želi stalne prostore. Idejni projekti prenove prostorov na Gledališkem trgu so pripravljeni. Kdaj se bodo obnovitvena dela začela, je odvisno od tega, ali bo Mestna občina Celje v letošnjem proračunu uspela zagotoviti sredstva za obnovo. Naložba je sicer po besedah predsednika Zveze kulturnih društev Celje Boga Krpana ocenjena na dobrih 240 tisoč evrov. V nekdanjih knjižničnih prostorih nameravajo urediti večnamenski prostor, v katerem bo nekakšen mini teater z manjšim odrom in okoli 80 sedeži, ter stalni razstavni prostor za likovna in fotografska dela. Večnamenski prostor bo na voljo tako Škratovemu lutkovnemu gledališču, celjskim ljubiteljskim literatom, Društvu fotografov Svit in tudi ostalim ljubiteljskim kulturnim društvom. V njem bi se poleg razstav in predstav vrstili tudi literarni večeri, okrogle mize in podobni dogodki. Zametki lutkovnega gledališča Na lokaciji bivše knjižnice pri Mišku Knjižku nameravajo urediti tudi interno knjižnico zveze kulturnih društev, prav tako naj bi tam domovanje dobilo društvo Svit, Škratovo gledališče pa bo končno prišlo do prostora za izdelovanje lutk in kulis. Lutkarji so namreč brez svojih stalnih prostorov oziroma so si morali te ves čas deliti še z drugimi uporabniki. Večkrat so se tudi selili. Sprva so se na vajah srečevali v dvorani zveze kulturnih društev v Gregorčičevi ulici, nato so se začasno preselili v prostore kulturnega doma na Ljubečni, od tam pa v Celjski dom, kjer so še vedno. Kot pravi članica Škratovega lutkovnega gledališča Marijana Kolenko, jim največ težav povzroča velika prostorska stiska. Lutkovno gledališče namreč deluje podobno kot pravo gledališče. Poleg dvorane in odra potre- Sijejo od zdravja Zavod za zdravstveno varstvo Celje je lani v preventivnem programu Sijem od zdravja pripravil enodnevne delavnice o zdravju na osmih celjskih osnovnih šolah. V delavnicah je sodelovalo več kot 300 mladostnikov od 13 do 15 let. Predavanja Lokalne akcijske skupine za preprečevanje zasvojenosti (LAS Celje) o drogah pa je poslušalo 240 staršev. Z obiskom staršev so v LAS Celje zadovoljni, saj jih je bilo več kot prejšnja leta, vendar si vseeno želijo, da bi še več staršev slišalo, da so droge v dandanes mladim precej dostopne in tudi zelo razširjene. Vodja LAS Celje in predstojnica oddelka za socialno medicino in promocijo zdravja na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje Nuša Konec Juričič pravi, da www.radiocelje.com V nekdanji otroški knjižnici bo svoj prostor dobila ljubiteljska kulturna dejavnost. buje tudi prostor za hrambo rekvizitov, ki jih je iz predstave v predstavo več. Kot poudarja skupina zanesenjakov, združenih v Škratovo lutkovno gledališče, so stalni prostori za razvoj lutkarske dejavnosti nujni. Z njimi bi Celje lahko končno dobilo pravo lutkovno gledališče. »Zelo veseli smo, da so se stvari glede tega končno začele premikati. Prostori nekdanje otroške knjižnice nam zelo ustrezajo. Pomembno je, da so blizu središču mesta in da so kar najbolj dostopni vsem. Poleti bi lahko lutkovne predstave in ostale dogodke uprizarjali tudi zunaj na parkirišču. S tem bi temu okolju dali neko novo vrednost. Vse verjetno letos še ne bo urejeno, saj ureditev prostorov in postavitev odra ni poceni. V kakšnih dveh letih pa upam, da se nam bodo želje po lutkovnem gledališču v Celju uresničile,« razmišlja Marijana Kolenko. BOJANA AVGUŠTINČIČ Odlični pri Avseniku so tovrstna izobraževanja za starše nujna, »saj učinkujejo pozitivno v smislu informiranja, osveščanja, zmanjševanja strahov pred drogami in starše spodbudijo k zgodnjemu iskanju strokovne pomoči, kadar so v vzgojni dilemi ali se pri otroku že soočajo s težavami zaradi drog.« Za mlade, gre za učence 8. in 9. razredov, v celjskem zavodu za zdravstveno varstvo od leta 2005 pripravljajo preventivne delavnice programa Sijem od zdravja. Gre za program, ki je usmerjen v spodbujanje zdravega življenjskega sloga, kot pojasnjuje vodja programa Sijem od zdravja Petra Tratnjek. »Posredujemo jim priporočila o koristnosti zajtrka, zdravega sproščanja in ustvarjalnega preživljanja prostega časa ter o pripravi na varno in zdravo spolnost. Obenem jim ponudimo jasne informacije o škodljivih učinkih alkohola, nikotina, marihu-ane in drugih drog.« Dodala je še, da mladostnike najbolj zanima tema o ljubezni in spolnosti. ŠK Rabljeni računalniki »iskana roba« Posredovalnica rabljene informacijsko komunikacijske opreme je v Velenju res zaživela. Vlog je vse več, tako so minuli teden občanom predali nove kose računalniških in drugih tehničnih aparatov. Od začetka akcije, od konca novembra lani, ko so v Velenju začeli zbirati rabljeno komunikacijsko opremo, so prejeli že 345 vlog občanov. Prvo predajo zbranih in pregledanih aparatov so opravili v decembru, minuli teden pa so socialno šibkim občanom predali dodatnih 30 računalnikov in 12 televizijskih sprejemnikov. Gre za rabljeno opremo, ki pa je pred predajo uporabnikom ustrezno pregledana. Največ povpraševanja po računalnikih so izkazali delavci Vegrada, saj so oddali 243 vlog, vloge pa je podalo tudi 36 občanov v finančni stiski. Do zdaj so izrazili zanimanje tudi za 66 televizijskih sprejemnikov. Tako so v okviru projekta Piko skupno podelili 154 kosov rabljene opreme, ki bi sicer verjetno romala na odpad. Iz vse Slovenije so v Velenju zbrali 130 računalniških kompletov, ki jih pripravljajo za uporabo. Zanje se zanimajo tudi že društva, a bodo prednost še vnaprej imele družine in posamezniki v stiski. PM Kar nekaj harmonikarjev s Celjskega je nastopilo na velikem mednarodnem tekmovanju za nagrado Avsenik v Begunjah na Gorenjskem. Tekmovanje sodi med najpre-stižnejše Evropi, saj je organizacijsko, medijsko in komisijsko odlično pripravljeno. Letos so tekmovanje pripravili že petič zapored, udeležilo se ga je rekordnih 114 harmonikarjev. Program, ki so ga morali tekmovalci izvajati, je zajemal Avsenikova dela, in sicer skladbo po lastnem izboru ter obvezno skladbo, ki je bila določena po starostnih kategorijah. Na tekmovanju so se odlično odrezali tudi »naši« harmonikar- ji. »Da, pri Avseniku smo bili odlični. Nastopilo je deset mojih učencev, prejeli smo sedem zlatih plaket, od treh srebrnih plaket pa je dvema manjkala le manj kot točka do zlate,« je pripovedoval Primož Zvir, med drugim absolutni svetovni prvak v igranju na diatonično harmoniko, ki ima tudi dovolj učencev za harmonikarski orkester. Po njegovih podatkih je Barbara Kropovšek v kategoriji A do 11 let po točkah osvojila 2. mesto, v kategoriji B je Peter Prohart končal na 4. mestu, v C-kategoriji je Robi Weiss zasedel 5. mesto, v D-kategoriji pa Katja Vunderl 4. mesto. US 10 DOGODKI NOVI TEDNIK Smučišče namesto treh kilometrov asfalta V Lučah so uradno odprli novo smučišče, po domačinu imenovano Madona di Puri - Ob pomoči občine je smučišče zraslo zaradi zagnanosti domačinov Menda se je zagnanim članom Smučarsko tekaškega kluba Luče, ki so najbolj zaslužni, da je v neposredni bližini kraja zraslo novo sodobno smučišče, ob številnih prostovoljnih urah zgodilo, da so večkrat »zahajali« domov. »Solčavski Toporišič« za dodatni pomen glagola zahajati je citrar Karli Gradišnik, v bistvu pa opisuje dogajanje, ko se s kakšne lučke »gaude« hodi domov po več dni. Vseh podrobnosti po nedeljskem uradnem odprtju smučišča Madona di Puri sicer ne poznamo, glede na veliko število domačinov pa je zagotovo, da se je kakšno zahajanje le zgodilo. No, pa še sami začnimo »zahajati« v dolgoletno, pravzaprav več desetletno željo v Lučah, da bi ponovno uredili svoje smučišče. Predlani je nekaj ljubiteljev na pobudo Tomaža Robnika ustanovilo društvo, čigar člani so poskušali s prvimi ureditvenimi deli na Metuljevih njivah. Ni se izšlo, kljub temu, da so pri -13 stopinjah Celzija vlačili cevi, napeljevali vodo in še kaj. Nato se je društvo okrepilo, poiskali so najboljšo lokacijo v Logu, kjer jim je lastnik Peter De-šman - Puri (zdaj veste, od kod ime smučišča Madona di Puri) za deset let oddal dovolj hribovito in strmo zemljišče in znova se je začelo. »Za fenomen ne štejem tega, da smo uspeli. Občina bi lahko vse plačala, mi bi sedeli za televizijo, otroci pa za računalnikom, pa bi se mogoče prav tako smučali. Fenomen je v tem, da smo se zavedeli, da je treba nekaj postoriti, da se je treba >zmigat< in da se s prostovoljnim delom lahko marsikaj doseže za skupno dobro,« je z žarečimi očmi razlagal predsednik društva Rok Suhodolnik, ki, čeprav je že nekaj let Lučan, menda še diši po Solčavi. Tako so člani društva opravili več kot tri tisoč prostovoljnih ur, vložili tudi nekaj svojega denarja, levji delež pri financiranju pa je prevzela Občina Luče. Nakupiti je bilo namreč treba vse stroje, poskrbeti za vodo in še marsikaj, predvsem pa se boriti z neprijaznimi zimskimi pogoji, saj jih je trikrat »udarila« odjuga. Občinski proračun je zaradi nakupa vse potrebne opreme, od teptalnih strojev in vlečnice do ureditve umetnega zasneževanja, lažji za 140 tisoč evrov. Strošek je, kot je poudaril župan Ciril Rosc, primerljiv s tremi kilometri na novo asfaltirane ceste. Smučišče je umetno zasneženo, omogoča nočno smuko, ob vznožju so urejene tekaške proge. Utrinki s snežnega odra Dolžina smučišča je dobrih 200 metrov, cena kart je konkurenčna, uporaba tekaških prog pa brezplačna. Poleg smučišča je urejen teren, primeren tudi za majhne otroke, v teh dneh pa že izvajajo smučarske tečaje. Smučarski cen- V Lučah se smučišče odpira z lopato. Hkrati je bila slovesnost priložnost za hiter trening morebitnih javnih delavcev, za katere vemo, da jih primanjkuje. V Lučah namreč upajo, da bo še v tej zimi kakšna priložnost za kidanje snega. Priročni snežni »šank«, kjer hladilnik zagotovo ni potreben. »Borovničk«, limonovca in kuhanega vina ni manjkalo, zadišalo pa je tudi po okusnem brezplačnem golažu in mešanem z žara. Športni novinar Peter Kavčič in skakalec Matjaž Debelak z ženo Vido. Matjaž, dobitnik olimpijskega srebra in brona v Calgaryju 1988, je Purijev bratranec in je ravno na tem bregu na veliko smučal in skakal. ter v Lučah ne bo konkurenca velikim, temveč le njihova dopolnitev, predvsem pa so se trudili, da bo tudi stroškovno obvladljivo - torej da ne bi bil preveliko breme za proračun. S svojim nezahtevnim terenom je namreč idealen za šolarje, ki se bodo tako lahko naučili prvih smučarskih zavojev. S tem želijo vzgojiti nove in nove generacije smučarjev in tako nadaljevati dolgo in uspešno tradicijo smučanja v Lučah, predvsem pa nadaljevati zimsko pravljico. Že lani so usposobili reševalce, nadzornike in vodjo, skratka vse, kar potrebuje sodobno smučišče, ki ima tudi vsa potrebna dovoljenja. Da so vmes večkrat pomislili, če jim je bilo tega treba, je omenil Suhodolnik, »ampak smo preživeli,« so se ha-hljali člani kluba na lučkem sneženem odru, ki so med prvimi zavijugali po smučišču in tako napovedali slavnostno odprtje, ki je minilo v znamenju obračuna zvezd. V tekmi zvezd so sodelovali dve profesionalki, članici slovenske A-reprezentance, domačinka Mateja Robnik in že napol domačinka Ana Drev, politik Mirko Zamer-nik, nekdanji skakalec Matjaž Debelak, športni novinar Peter Kavčič, turni smučar Davo Karničar ter glasbenika Milan Pečovnik - Pidži in Gorazd Elvič - Gogi. Paralelni veleslalom je bil napet do zadnjega prihoda v cilj, čeprav so bili gledalci že vnaprej prepričani, da bo zmagala Robnikova. Domače je le domače - tudi teren, ki ga je Mateja že prej preizkusila. »Res, Robnikova v velikem finalu je dol udarila Karničarja, ki je Pidžiju odro-bil kavbojski klobuk v četrtfi-nalu. Veliki finale se je moral zaradi izenačenosti ponoviti, Mateja pa je v drugo še bolj suvereno privozila v iztek domače strmine Madona di Po izračunu Roka Suhodolnika je res 16 ustanovnih članov društva, ampak z ženami in otroki je končna številka 65. Puri,« se je glasilo poročilo moderatorja Francija Pod-brežnika, tudi glasbenika in ljubitelja smučarije, člana slovenske smučarske reprezentance glasbenikov. O veliko utrinkih bi še lahko govorili. Da v Lučah po domovih v nedeljo niso kuhali, da je smučišču na čast nastala nova himna, da se je odprtja udeležila večina menda malce »fovšljivih« zgornjesavinj-skih županov ... Predvsem pa je najbrž pomembno, da so domačini tisti, ki že zdaj med tednom in ob večerih soustvarjajo in bogatijo lučko sneženo pravljico. URŠKA SELIŠNIK Foto: GrupA Reprezentantki Ana Drev in Mateja Robnik sta se pomerili že v prvem krogu. Tako na oko so še nepoznavalci trdili, da bi obema pripadel finale. NOVI TEDNIK REPORTAŽA 11 Napeljal je luč in zanetil iskro Biserna poroka Marjane in Branka Cmoka iz Šentjurja Kuhinjska miza pri Cmo-kovih v Šentjurju ni navadna miza. Ob njej sta nam družbo delala Marjana in Branko, ki sta pred dobrim tednom obeležila 60 let skupnega življenja. Kot vse praznike, vse dnevne radosti, tedenska srečanja in vse življenjske preizkušnje je družina tudi ta izjemen dan praznovala ob tej mizi. Simbol skupnosti, iz katere izhajajo trije otroci, pet vnukov in dva pravnu-ka, še danes vsak na svojem koncu podpirata oče in mama. Ob tej mizi se še danes obujajo najlepši spomini, se pripovedujejo najlepše zgodbe in pesmi najlepše zazvenijo. »Oh, prepevalo se je v naših hiši vedno veliko,« z malo nostalgije v glasu začne Marjana in ne more mimo tega, da se je včasih tudi brez radia in televizije lepo živelo. In ko smo že ravno pri starih časih, je do njunega prvega srečanja res samo korak. Marjana se je namreč kot Knezova rodila v Dobovcu nad Trbovljami. »To je bila takrat še vasica brez elektrike. Petrolejke so bile zvečer edine luči. In tja sem prišel kot mlad električar. In je prišlo do kratkega stika,« smeje razloži Branko. To je bilo še v časih mladinskih druženj, delovnih akcij in solidarnosti. Da je bila gospa Marjana v mladih letih lepotica, ki jo je bilo težko spregledati, je človeku jasno še danes. Bila pa je tudi vsestransko aktivna in sposobna mladenka. Brankove črne oči so se na drugi strani ponašale z neustavljivim šarmom. In tako se je zgodilo. V prvih treh letih so se jima rodili vsi trije otroci. Najprej Marjeta, potem Branko in nazadnje še Tatjana. »Ni bilo lahko. To so bila tudi tri leta, ki jih je mož večinoma preživel pri vojakih,« se spominja Marjana. Poročila sta se januarja 1951, ko je ob njiju že hodila eno leto stara punčka. »Bila sem tako uboga nevesta ... Čevlje je šla sestra iskat v Ljubljano. Na karte je dobila, kar je dobila, o lepoti in modi takrat ni bilo govora. Blago za obleko sem uspela najti, tako da so mi jo sešili.« Veliko željo, da bi imela poročni šopek, pa so ji gladko zavrnili. »Saj imaš najlepši šopek ob sebi, mi je rekla mama in pokazala na mojo punčko. Tako sem imela samo na prsi pripet cvet.« Nič pompoznosti današnjih porok ni bilo v tistih časih. »Zjutraj ob šestih smo šli peš na postajo, v Trbovljah je bila civilna poroka, na Dobovcu pa cerkvena. Res pa je, da še danes drži. Za razliko od marsikatere dih jemajoče neveste in ženina, ki dandanes že po nekaj letih ugotovita, da nimata nič skupnega.« Sveta nedeljska tradicija Po poroki se je Marjana preselila v Šentjur. Moževa mama je kmalu umrla, »ta mlada,« kot se reče, pa je prevzela skrb za očeta, tri otroke in dom. Branko se je po vojaščini zaposlil v Štorah, kjer je delal 38 let. Veliko inovacij in raznih tehničnih pogruntavščin je zraslo na njegovem zelniku. In tega so bili deležni tudi domači otroci. »Če je bila mama pač poosebljena milina, je oče skrbel za strogo plat vzgoje. Nismo se smeli potepati, lahko pa smo po mili volji gostili prijatelje,« Biseroporočenca Branko in Marjana Cmok povesta hčeri. In prav veliko jih ni bilo treba vabiti, saj je Branko poskrbel za taka in drugačna igrala, za glasbo, igrice in nastope, mama pa za postrežbo in gostoljubnost. »Mislim, da si lepšega otroštva ne moreš želeti,« potrdi Tatjana. Mama pa doda, kako so bili otroci vedno njena najbolj svetla luč, največje veselje in vir vsega lepega. In tu glas zamre, saj je sina Brankija pred leti premagala bolezen. Prav zato sta starša vztrajala, da jih za tokratno slovesnost zgolj skromno in simbolično združi družinska miza. Za tisto pravo poroko tako pač štejeta zlato pred desetimi leti. »Takrat sta nama bila priča sin Branko in hči Tatjana, Marjeta pa nama je pela. Čudovito, samo pre-redko namreč poje,« jo za-toži mama. »Takrat sva tudi plesala, sam pa sem igral na orglice. Ja, to je res bila poroka,« dobrodušno doda še Branko. Da bi jima bilo dolgčas, se pravzaprav ne zgodi. Oba rada bereta in v prostih tre- nutkih gre skozi njune roke na desetine knjig. Iz tedna v teden pa ostaja sveta nedeljska tradicija dopoldanska kava v domači kuhinji. »Če je vmes kakšna sobota, seveda nič ne de,« se smeje Marjeta. Sicer pa tudi vse ostale družinske in osebne praznike praznujejo prav tam. »Če je mama najraje doma, nas čisto nič ne moti, če lahko vsi vedno pridemo k njima.« Še veliko srečnih nedelj jim seveda želimo tudi mi. SAŠKA T. OCVIRK Po biserni poroki na oddih na Kanarske otoke Biseroporočenca Fanika in Franci Omerzu iz Celja s pričama - sinom Romanom in hčerko Alenko Ko se je Franci Omerzu iz Blan-ce pri Sevnici pred več kot 60 leti zagledal v postavno Faniko iz Gaberk pri Šoštanju, verjetno ni pomislil, da bo to prikupno mladenko kar trikrat oženil. Pa je usoda vendarle hotela, da sta 22. januarja letos praznovala biserno poroko. Morda pa to sploh še ni vse in bosta svojo poročno zaobljubo čez nekaj let obnovila še v četrto? Bilo je na vinski trgatvi na Polzeli, ko je iskrica ljubezni v njunih srcih zanetila plamen. Na Polzeli sta si tedaj oba tudi služila kruh, ona v tovarni nogavic, on v lesni tovarni. Kmalu sta spoznala, da je svet, ko sta skupaj, veliko lepši. Zakaj ne bi bilo tako ves čas, sta si rekla. Za datum poroke sta izbrala 20. januar 1951. »Spremljala sta naju samo priči, nobenih svatov ni bilo. Tako je pač bilo po vojni,« se svojega poročnega dne spominja Fanika. Zato pa je bilo toliko bolj veselo in živahno na zlati poroki pred desetimi leti in nič manj na biserni. Na slovesnosti so se zbrali številni sorodniki in prijatelji, pri čemer je slavje trajalo vse do jutranjih ur. »Pripravili so nama kup presenečenj. Obred je vodil župan Bojan Šrot. Zelo lepo je bilo,« je še danes ganjena Fanika. S Francijem sta si svoj prvi skupni dom ustvarila v enosobnem najemniškem stanovanju v Celju. Ko je to postalo pretesno, sta se preselila v dvosobnega, vmes pa sta v Novi vasi gradila hišo. Danes živita v hiši na Lavi, ki sta jo prav tako postavila s svojimi rokami. Celo življenje sta trdo delala. Fanika je bila večino časa zaposlena v Ojstrici (vmes je imela tudi svojo gostinsko obrt v Šoštanju), Franci pa v Cinkarni Celje in kasneje v Tehnomerca-torju. V zakonu sta se jima rodila sin Roman in hči Alenka. Medtem ko Roman s svojo družino živi v Celju, si je Alenka dom ustvarila na eksotičnih Kanarskih otokih. Z možem, prav tako Celjanom, imata tam svojo restavracijo in bun-galove. Fanika in Franci sta hči in njeno družino v tej sanjski deželi že večkrat obiskala. Marca se ponovno odpravljata tja. »Čudovito je. Večna pomlad. Ne bi se mi bilo težko navaditi živeti tam,« pravi Fanika. Potovanje je tudi sicer njena in Francijeva velika strast. Obkrožila sta že dobršen del sveta. Bila sta v Ameriki, Turčiji, Grčiji, Belgiji ... V načrtu imata tudi potovanje v Rusijo z vlakom, če jima bo le zdravje to dopuščalo. Zaenkrat jima še kar dobro služi. Le Franciju se je nekoliko poslabšal vid, zato je »šofersko« vlogo prevzela Fanika. Nič posebnega, boste rekli. Pa ni čisto tako. Fani-ka je vozniški izpit sicer naredila že v mladih letih, vendar nato več let ni sedla za volan. »Ko se je mož pred nekaj leti poslovil od vožnje, so mi domači začeli prigovarjati, naj se ponovno naučim voziti avto. Priznam, da se je bilo kar težko navaditi, a mi ni žal,« pove danes 78-letna Fanika. Sicer so njena velika ljubezen rože, njeno glavno vsakodnevno opravilo pa gospodinjenje in vrt. Mož Franci ji pri tem rade volje pomaga. Od vsega si najbolj želita, da bi še dolgo ostala drug ob drugem in da bi ju pet vnukov in prav toliko pravnukov rado obiskovalo ter da bi se vsi skupaj še naprej tako dobro razumeli kot doslej. BOJANA AVGUŠTINČIČ Še en udarec za celjske navijače. Odhaja še Dragan Gajič. Na odhodu še Gajic Potem, ko je Rokometni klub Celje že lani zapustil Renato Vugrinec, letos pa je strokovni štab prekinil sodelovanje še z Urošem Zormanom in Alešem Pajoviče, naj bi zdaj iz kluba odšel še Dragan Gajič. Tiskovni predstavnik kluba Miha Pantelič je govorice sicer potrdil, vendar je dodal da bo več znanega v prihodnjih dneh. Naj spomnimo, da se je Gajič v Celje vrnil v drugi polovici lanske sezone, ko je igral »brezplačno«. Zdaj pa ni želel pristati na pogoje, da mu klub zniža plačo za polovico. V celjskem klubu še vedno, kljub precej zdesetkani ekipi, ostajata cilja osvojitev državnega prvenstva ter pokalni naslov. MOJCA KNEZ Foto: SHERPA Grmova edina v finalu Na evropskem prvenstvu v umetnostnem drsanju v švicarskem Bernu se je Celjanka Daša Grm uvrstila v finale. Zasedla je 20. mesto, kar je dobra popotnica za nadaljevanje kariere 19-letne tekmovalke. Grmova je bila na tekmovanju stare celine edina slovenska predstavnica, zanjo pa je bilo to prvo veliko tekmovanje v članski konkurenci. Na prvenstvo se je pripravljala v Budimpešti pod vodstvom trenerke Ma-džarke Tamare Dorofejev, ki je priskočila na pomoč zaradi porodniškega dopusta Da-šine glavne trenerke Anje Bratec Lesjak: »Z Dašo sva dobro trenirali, pred prvenstvom pa je zaradi moje odsotnosti niti prevzela Tamara, ki ima tudi veliko izkušenj z večjih tekmovanj. V Budimpešti sta sodelovali z madžarsko reprezentanco dvakrat dnevno. Delali sta odlično, a Daši žal vsega ni uspelo pokazati na prvenstvu, vendar verjamem, da bodo še priložnosti.« Za prvo tovrstno tekmovanje je bil Dašin nastop soliden: »Cilj je bil, da se uvrsti v finale, kar je dosegla. Tiste drobne napake, ki jih je napravila, pa tudi niso bile tako grozne, da bi kazile ta uspeh,« je še dejala ponosna Bratec Lesjakova. V kratkem programu je drsalka DK Celje zasedla 21. mesto, po dolgem programu pa je pridobila eno mesto. Študentka kineziologije na Fakulteti za šport je bila uvrstitve vesela, vendar malce razočarana nad sabo, ker je storila napako pri skoku, ki ga obvlada že od desetega leta: »Imela sem tremo, poskušala sem se čimbolj skoncentrirati nase in na svoj nastop. Na koncu ni bilo vse popolno, vendar sem vseeno prišla v finale. Po dolgem programu sem se prijela za glavo, ker sem naredila napako, ki je nikoli ne naredim. Nisem bila dovolj skoncentrirana na skok, ki je namesto dvojnega postal enojni.« Včeraj se je Grmova odpravila še na zimsko univerzijado, ki je te dni v turškem Erzu-rumu. »Tu bo vzdušje precej bolj sproščeno, zato tudi upam, na kakšno dobro uvrstitev. Tudi sama bom bolj verjela v svoje znanje in kaj lahko naredim,« je pred odhodom povedala najuspešnejša celjska drsalka. Po njeni poti strumno stopata tudi Pina Umek in Patricija Juren, za kateri Anja Bratec Lesjak verjame, da bosta prav tako uspešni kot njuna starejša kolegica. MOJCA KNEZ Jelenko svetovni prvak Na mladinskem svetovnem prvenstvu v nordijskih disciplinah v Estoniji je naslov prvaka pripadel še ne 20-letnemu Zrečanu Marjanu Jelenku. Jelenko, ki že 11 let nastopa za Smučar-sko-skakalni klub Velenje, je bil najboljši v sprintu nordijske kombinacije. Že dan prej je postal še svetovni podprvak v klasični tekmi. Predsednik SSK Velenje Bogdan Plaznik je spremljal vse Marjanove nastope: »Že pred prvenstvom smo v klubu pričakovali oziroma si vsaj želeli takšnih uspehov, kot jih je Jelenko dosegal že lani. Z letošnjim izkupičkom pa smo seveda še bolj zadovoljni.« Zmaga in drugo mesto je tako Marjanu, enako vsem v klubu, v velik ponos. Jelen-ko je na tekmi v nordijski kombinaciji po skokih zaostajal le za domačinom Kaarlom Nurmsalujem, v teku na 5 km pa je nadoknadil 10 sekund zaostanka za Estoncem in s tem nadgradil lansko srebrno kolajno s šprinterske preizkušnje. Plaznik je pohvalil delo Marjanovega trenerja Igorja Jelena: »Pripravili bomo sprejem, saj se za svetovnega prvaka to spodobi. Čestitke tudi vsem ostalim tekmovalcem in tekmovalkam.« Konec tedna bodo na sporedu že tekme alpskega pokala v Kranju, tako da bo imel Jelenko malo časa za počitek. MOJCA KNEZ Foto: SZS Celjani po remiju z Mariborom v Rimini Nogometaši CM Celja so v soboto odigrali že šesto prijateljsko srečanje. Gostovali so v Mariboru, kjer pa 300 gledalcev med vijoličastimi in rumeno-modrimi ni videlo zadetka. Bližje zadetku so bili sicer gostitelji, vendar je trener Celjanov Stane Bevc z zelo dobro taktiko preprečil, da bi njegovo moštvo prejelo zadetek. »Nedvomno je dobro, če ne izgubiš na tekmi z Mariborom. Igro smo tokrat postavili tako, da smo se poskusili malce zapreti, da ne bi prejeli zadetka na lahek način. Namreč to je bila že stalnica pred mojim prihodom in tudi v mojem času. Je pa v fazi napada manjkalo nekoliko več znanja in kvalitete. Kljub temu sem zelo zadovoljen,« je dejal Bevc, ki se je včeraj s preostalo ekipo odpravil v Italijo. V Riminiju bo moštvo ostalo do nedelje, tam bo opravilo začetek drugega dela priprav. »V Riminiju, ki leži ob morju, bodo pogoji za treninge veliko boljši. V zadnjih dneh je bila pri meni in igralcih prisotna nejevolja, saj umetna trava ne da pogojev, ki jih potrebuješ za dvig ravni igre. Na pripravah bomo naredili vse, da se bo dvignila,« je še dodal Bevc. Celjani bodo prvo tekmo državnega prvenstva igrali 20. februarja, ko se bodo na zaostali tekmi v Areni Petrol merili z Domžalami. Željezničar »ponižal« Rudar Rudar je že od petka na pripravah v Rovinju, kjer je odigral že prvo od načrtovanih tekem. Nasprotnik je bil sarajevski Željezničar, ki je slavil s 4:0. Dvakrat je zadel Čolic, po enkrat pa Višca in Spahic. Moštvo Bojana Pra-šnikarja je zdaj dokončno zapustil napadalec Dejan Djermanovič, ki je okrepil bolgarski PFC Litex Lovech. Velenjčani naj bi zanj prejeli 70 tisoč evrov. Djermanovič je v letošnji sezoni v dresu Rudarja na 18 tekmah dosegel osem zadetkov. MITJA KNEZ Foto: TimE Dejan Djermanovič odhaja v Bolgarijo. Zlatorog po zabijanju Lapornika šokiral Helios 14. krog v 1. slovenski košarkarski ligi je postregel z derbi-jem med Heliosom in Zlatoro-gom. Laščani so po dramatični končnici in izjemnem zabijanju Luke Lapornika vknjižili enaj sto zmago, ki jih je utrdila na prvem mestu. Slavili so tudi Polzelani in Šoštanjčani, Šentjur je bil prost. Do konca rednega dela tekmovanja ostajajo štirje krogi. Lestvica kaže, da obstaja le še vprašanje, kdo bo zasedel šesto mesto, ki kot zadnje vodi v ligo za prvaka. Trenutno najbolje kaže Šentjurju, a nevarno mu sledi Maribor. »Luka Lapornik perfektno zaključil« Zlatorog je v Domžalah nadaljeval izvrstno serijo, potem ko je na 12 tekmah slavil že enajstič, izgubil pa le enkrat. Laščani so proti Heliosu najvišje vodili v drugi četrtini (+14), ob polčasu pa je bila prednost še vedno velika (42:30). V tretji četrtini so na svoj račun prišli domači gledalci, saj se je Helios z delnim izidom 9:0 povsem približal gostujočim košarkarjem, zatem pa jih tudi ulovil (54:54). V nadaljevanju je bila tekma ves čas izenačena, posledično je sledila »infarktna« končnica. 56 sekund pred koncem je Petrovič domače približal na 74:75, zatem igralci Zlatoroga niso zadeli, Petrovič pa je s še drugim košem Helios 2,08 sekunde pred koncem popeljal v vodstvo s 76:75. Po košu je trener Aleš Pipan vzel minuto odmora, po njej pa so Laščani začeli v napadalni polovici. Avt je izvedel Danijel Vujasinovič, našel je Luko La-pornika, ki je s tekom pod koš in s fantastičnim zabijanjem na »drugi obroč« poskrbel za navdušenje v taboru Zlatoroga. Do konca srečanja je ostalo le še 0,8 sekunde, domači trener Rado Trifunovič pa je izkoristil še zadnjo minuto odmora. Zatem je tik pred zvokom sirene do meta prišel Bubnič, a je za las zgrešil cilj. Slavje se je tako lahko začelo, lep pa je bil tudi pogled na tribuno, saj je med navijači iz Laškega, ki so stiskali pesti za svoje privržence, odjeknila prava »eksplozija« navdušenja. Slavje igralcev je spomnilo na zlate čase laške košarke. Morda pa je izjemna serija mlade ekipe (11 zmag, en poraz) začetek novega poglavja in s tem nove pravljice. Trener Aleš Pipan je bil razumljivo zelo vesel sladke zmage: »Pomembno je, da take tekme, ki so negotove v končnici, zmagujemo. Zmago nam je prinesel zadnji napad, ki ga je perfektno zaključil Luka Lapornik. Čestital bi svojim fantom. Odigrali so zelo dober prvi polčas, v drugem malce popustili, a težko je v takšnem ritmu igrati celotno srečanje. Bili smo brez dveh poškodovanih igralcev, nova okrepitev še ne more igrati, zato krpamo, kakor lahko. Nocoj smo tukaj v Domžalah zasluženo slavili, pokazali pa lepo igro. Je pa to še uigravanje za ligo za prvaka, a lepo je zmagovati. In zmagovali bomo še naprej.« Pri domačih je bil najučinkovitejši Dražen Bubnič z 22 točkami, na drugi strani je Vladimir Panič vpisal eno manj. Z odličnimi asistencami Luka Lapornik je z atraktivno potezo odločil tekmo v Domžalah. in 10 točkami se je zopet izkazal organizator igre Daniel Vujasinovič: »Vedeli smo, da bo tekma zelo težka. Prepričani smo bili, da je še dovolj časa za našo zadnjo akcijo v zadnjih slabih treh sekundah. Med minuto odmora smo se lepo dogovorili, zatem je v zadnji sekundi steklo tako, kot smo si zaželeli. Zasluženo potujeta dve točki v Laško.« Lahko gre v letošnji sezoni Zlatorog do konca? »Znano je, da je naš cilj tretje mesto, ki pelje v Jadransko ligo. Nadejam se, da bo imela Slovenija v prihodnji sezoni tri mesta v njej. Trenutno smo na pravi poti in verjamem, da bomo tako nadaljevali,« je zaključil 21-letni Vujasinovič. V ekipi tokrat ni bilo poškodovanega Mihe Čmera in Mitje Nikoliča Smrdelja, nova okrepitev Slobodan Božovic pa je svoje igralce spremljal s tribune. Laščani bodo v soboto gostovali pri Parkljih. Uspešnejši tudi Hopsi in Elektra Polzelski Hopsi so pred domačimi navijači vknjižili osmo prvenstveno zmago. S 76:74 so premagali Geoplin Slovan, ki so ga zdaj na lestvici prehiteli in se zavihteli na četrto mesto. Najboljši strelec je bil Denis Vrsaljko (17), Celjan Matej Krušič je za goste dosegel 10 točk. Hopsi bodo konec tedna gostovali pri Mercatorju. Veselila se je tudi Elektra, ki je s 70:56 premagala škofjeloški Mercator. Po 14 točk sta dosegla Siniša Bilič in Miloš Miljkovič, ki je bil izbran za najkoristnejšega igralca 14. kroga. Elektra bo v petek gostovala pri Šentjurju, ki je bil tokrat prost. MITJA KNEZ Foto: SHERPA Celjanke še vedno Mesto odličnih v igri športnikov Športnica leta 2010 v Rogaški Slatini je državna prvakinja v latinskoameriških plesih Maja Košutič, medtem ko je športnik leta motociklist Luka Dečko. Ta je lani zmagal na vseh dirkah za državno prvenstvo. Športnika leta v Rogaški Slatini so slovesno razglasili na petkovi športno-zabavni prireditvi, ki so jo pripravili že šestnajstič. V občini je namreč kar 23 športnih društev, ki imajo skupaj 2.600 članov, med njimi je več na državni in mednarodni ravni uspešnih športnikov. Med nominirankami za športnico leta so bile tako še članici twirling kluba Anamarija Plavčak in Tijana Todorovic (državni prvakinji), karateistka Nika Pšajd (državna prvakinja), košarkarica Tjaša Unverdorben (članica slovenske reprezentance do 18 let). Podobno uspešni so bili nominiranci za športnika leta, med njimi košarkar Željko Jotič (med vodilnimi branilci v 1. B-ligi), plesalec Damir Halužan (drugouvrščeni na največjem plesnem tekmovanju na svetu v Blackpoolu), deskar na snegu Matic Prešeren (drugi v državi med mladinci ter četrti v mednarodni konkurenci) ter balinar Marko Verk (državni prvak v hitrostnem zbijanju). Prav tako so podelili priznanja za obetajoče športnike, zaslužne športne delavce ter posebno priznanje za športne dosežke v letu 2010, ki ga je prejelo športno društvo prve osnovne šole. BJ, foto: MARCEL PERNAT Športnika leta 2010 v Rogaški Slatini Luka Dečko in Maja Košutič Na gostovanju v Šibeniku so celjske košarkarice v 18. krogu Jadranske lige doživele visok poraz. Domača ekipa je bila boljša s 83:57. Državne podprvakinje so srečanje dobro začele, celo dobile prvo četrtino s 13:10, nato pa povsem padle, na odmor sta odšli moštvi s prednostjo domačih 40:30. Trener Damir Grgič pravi, da so prišli v krizo, kar je bilo pričakovano: »Dekleta so mlada, krizo smo pričakovali in mislim, da se z rezultatom, ko smo bili celo prvi v NLB ligi, niso znale spopasti.« Gostiteljice so v drugi polovici tekme svojo prednost le še zviševale in gostjam, za katere so strokovnjaki na začetku lige napovedovali, da ne bodo zmagale niti ene tekme, niso dopustile presenečenja. »Mi se moramo zdaj pobrati, na srečo smo zmagali na tistih tekmah, na katerih smo morali in še vedno imamo možnosti za uvrstitev na zaključni turnir najbolj še četverice,« je optimističen Grgič. Strelsko sta bili najbolje razpoloženi Nika Barič z 19 in Ana Turčinovič s 15 točkami. Na tekmi ni zaigrala nizozemska reprezentantka Maaike Klein, ki si je na tekmi proti ekipi Radi-voje Korač poškodovala koleno in bo z igrišč odsotna približno 14 dni. Celjanke se morajo zdaj najprej pripraviti na domače prvenstvo, saj jih že v sredo čaka v dvorani Gimnazije Celje - Center tekma z Ilirijo. V soboto bo še tekma 19. kroga Jadranske lige, ko v Celje prihaja Voždovac. MOJCA KNEZ Foto: TimE Maaike Klein ta teden še ne bo mogla pomagati ekipi. PANORAMA MALI NOGOMET 1. SL, 16. krog: Dobovec - Sevnica 7:1 (4:1); Mordej (4, 6, 19, 22), Stres (9), Gajser (30), Drobne (32). Vrstni red: Litija 37, Oplast 36, Puntar 31, Dobovec 29, Tomi Press Bronx 24, Casino Safir 14, Izola 11, Sevnica 3. 2. SL, 13. krog: Nazarje - Viktobirit 5:2 (4:1); Metulj (5, 17), D. Kugler (6, 34), V. Kugler (20). Vrstni red: Ke-belj 26, Nazarje 24, Benedikt, Viktobirit 21, Slovenske gorice 18, Velike Lašče 17, Ajdovščina 16, Weber 14, Zavrh 10, Maribor Branik 9, Tomaž 6. KOŠARKA 1. SL, 14. krog: Helios - Zlatorog 76:77; Bubnič 22, Pašalič 14; Panic 21, Brodnik 15, Ata-nackovič 11, Vujasinovič 10, Lapornik 7, Dimec 6, Kovačevič 3, Omič, Pelko 2, Hopsi - Geoplin Slovan 76:74; Vrsaljko 17, Mijajlovic, Thondique 16, Sebič 7, Sviridov 4, Vašl 2, Podvršnik 1; Dapa 22, Zadnik 13, Elektra - Mercator 70:56; Bilič, Miljko-vic 14, Vidovič 11, Lelič, Nuha-novič 9, Lekič 6, Jeršin 5, Horvat 2; Mihailovič 12, Morina 9. Vrstni red: Zlatorog 23, Helios 22, Elektra, Hopsi 21, Geoplin Slovan 20, Šentjur 18, Maribor 17, Mercator 14, Parklji 12. 1. B SL, 17. krog: Rogaška - Postojna 107:52; Smajlovič 25, Spešič 24, Petrovič 15, To-mič 14, Pešič 11, Pungartnik, Plavčak 6, Ambrož 4, Polajžar 2; Zupanc 20, Škerbec 9, Konjice - Portorož 69:74. Vrstni red: Rogaška, Šenčur 32, Kraški zidar, Portorož 29, Grosuplje, Litija 27, Hrastnik 26, Radovljica 25, Nova Gorica, Postojna, Medvode 23, Primorac Branik 22, Triglav 20, Konjice 19. 1. SL (ž), 16. krog: Rogaška - Triglav 45:103; Svetič 11, Vodeb 9, Starček 6, Jurše, Turk 5, Colnarič 4, Muhovic 3, Krebs 2; Čuk 24, Žibert 23. Vrstni red: Celje 30, Kranjska Gora 28, AJM, Ilirija 25, Triglav 23, Ježica 22, GVT, Odeja 20, Grosuplje 19, Rogaška 17, Domžale 14. Jadranska liga (ž), 18. krog: Jolly Šibenik - Celje 83:57; Vasovic 23, Čakic 17; Barič 19, Turčinovic 15, Klav-žar 10, Jagodič 9, Belak, Bosilj 2. Vrstni red: Gospic 33, Partizan 32, Celje 31, Jolly, Jedin-stvo 28, Lupa Promotion 27, Radivoj Korac 24, Čelik, Maribor 23, Voždovac, Vojvodina 22, Medveščak 19. ROKOMET 1. SL (ž), 15. krog: Ajdovščina - Celje Celjske mesnine 20:29 (9:16), Krka - Žalec 32:25 (16:10). Vrstni red: Krim Mercator 30, Zagorje 22, Krka 17, Ptuj 16, Olimpija 15, Celje 14, Izola, Velenje 10, Piran 8, Ajdovščina 6, Žalec 2. (MiK) ŠPORTNI KOLEDAR Sreda, 2. 2. ROKOMET 1. SL, zaostala tekma 10. kroga: Celje Pivovarna Laško - Krka (18.30). KOŠARKA 1. SL (ž), 16. krog, Konjice: GVT - Grosuplje (17), Celje - Ilirija (19.30). 14 KULTURA NOVI TEDNIK Teden kulture z zgodbami mesta Zbiranje zgodb o mestu, razstava študentov arhitekture in razprave v obliki Pecha Kucha Danes se v Celju začenjajo letošnji Dnevi kulture, že tretji niz prireditev, ki jih ob slovenskem kulturnem prazniku s sodelavci pripravlja celjski zavod Celeia. To pot prvič so dnevom na pot zarisali tudi rdečo nit. Skozi kopico dogodkov, zlasti pa skozi javne demokratične in za vse odprte razprave po japonskem modelu Pecha Kucha, naj bi Celjani ob prazniku razmišljali o svojem mestu in njegovem jedru, o zgodbah preteklosti, sedanjosti in zlasti prihodnosti. Teden začenjajo trije prodorni umetniki iz Društva likovnih umetnikov Celje - Andreja Džakušič, Simon Macuh in Iva Musovic. Danes (torek) in jutri bodo v improvizirani dnevni sobi, ki jo bodo postavili v središču mesta - na zvezdi - zbirali zgodbe Celja. Gre za umetniško intervencijo v javni prostor. V atmosferi javne dnevne sobe bodo umetniki kramljali s prebivalci in skupaj z njimi skozi video zapis zabeležili zgodbe preteklosti, sedanjosti in prihodnosti mesta Celje, od anekdot do spominov in vizij. Zbrano gradivo bodo v četrtek predstavili na videu dolžine 6 min in 40 sekund, kot veleva oblika predstavitev Pecha Kucha. Osrednje dogajanje bo v četrtek, ko bodo o mestu razmišljali strokovnjaki in mladi ter ko bodo odprli tudi razstavo študentov arhitekture. Ti so skozi svoja dela razmišljali o arhitekturi Celja in pripravili deset strateških vzidav v mesto. A osrednja pozornost bo vseeno namenjena dvema Pecha Kucha razpravama. Že dopoldan bo pet skupin mladih, tri iz osnovnih in dve iz srednjih šol, skozi predstavitve v računalniški obliki power point, ki smejo trajati 6 minut in 40 sekund, predstavili svoje razmišljanje in vizije o mestu. Večerna Pecha Kucha pa bo zbrala strokovno javnost. Na temo mestnega jedra in njegovega oživljanja bodo razmišljali arhitekti Nande Korpnik, Janez Koželj, Matija Golner in Tom Kovač, direktorica MNZ Tanja Roženbergar Šega, umetnica Andreja Džakušič, direktorica Zavoda Celeia Celje Milena Čeko Pungartnik, Samo Selimovič iz Zavoda Bunker in kustos iz Zagreba Branko Franceschi. Vsi Pecha Kucha dogodki bodo v četrtek v Hotelu Evropa, kjer za večerne ure napovedujejo še druženje ob džezu s skupino Karavana iluzij. Teden kulture v organizaciji zavoda Celeia se bo nadaljeval s petkovo osrednjo občinsko proslavo, sobotnim vodenjem po mestu na drugačen način in nedeljskim odprtim dnevom vrat na Starem gradu. BRANKO STAMEJČIČ Devet slikarjev razstavlja v Laškem. Pro tempore tudi v pomoč poplavljenim Solista večera, poimenovanega Hispania, bosta mezzosopranistka Barbara Jernejčič Fürst in kitarist Žarko Ignjatovic. Za praznik - po špansko Hiša kulture pripravlja koncert glasbe in špansko govorečega sveta V četrtek pripravlja Hiša kulture Celje ob 19.30 v Narodnem domu Celje tradicionalni koncertni večer ob slovenskem kulturnem prazniku, letošnje leto v znamenju glasbe špansko govorečega sveta. Nastopili bodo mezzosopranistka Barbara Jernejčič Fürst, kitarist Žarko Ignjatovica in celjska tango zasedba Gamma. Posebnost tovrstnih koncertnih večerov celjske Hiše kulture, ta bo že četrti po vrsti, je nedvomno v tem, da organizatorji vsako leto umetnikom postavijo izziv, da raziščejo glasbeno izročilo narodov s celega sveta - gre torej za stik slovenske ustvarjalnosti in tujih glasbenih pokrajin. Preteklo leto je tako občinstvo spremljalo projekt »The land of hope and glory« z anglo-ameriško glasbo 20. stoletja. Letos je izbira obstala pri programu hispanskega glasbenega izročila, ki je med najzanimivejšimi. Spočeto v Evropi se je po dobi kolonializacije razširilo po vsem svetu. Ritmi in melodika Iberskega polotoka in Južne Amerike združujejo tako evropski kot azijski pridih, saj je polotok vse do 15. stoletja kraj, kjer se srečujejo in sobivajo katoliški, hebrejski in islamski svetovni nazor. Mezzosopranistka Barbara Jernejčič Fürst, diplomantka graške univerze in gostja mnogih mednarodnih koncertnih in opernih odrov ter hrvaško-slovenski kitarist Žarko Ignjatovic, priznan solist in pedagog, sta za prvi del koncerta pripravila zanimiv izbor del kontrover-znega baročnega skladatelja Joséja Marina, Roberta Ger-harda, ki je boj proti Franco-vi diktaturi v 20. stoletju bil s svojstveno glasbeno govorico. V njej se dopolnjujeta španska folklora in dunajski modernizem. Umetnika sta sporedu dodala še skladbi Enriqueja Granadosa in Ma-nuella de Falle. V drugem delu koncerta bo skupaj z Gammo zazve-nela »postkolonialna« glasba Južne Amerike, urugvajske-ga komponista Gerarda Matosa Rodrigueza in slovitega argentinskega skladatelja novega tanga Astorja Piaz-zolle. BRST Foto: Arhiv HKC svojih slik, izkupiček pa Rdečemu križu Laško za pomoč družini pri odpravljanju posledic elementarne nesreče. BS Foto: TimE www.novitednik.com V razstavišču Kulturnega centra Laško je na ogled razstava del likovne skupine Pro tempore. Gre za neformalno kulturno-umetniško skupino ljubiteljskih slikarjev, ki je izredno aktivna in praktično vsako leto pripravi vsaj eno ali dve razstavi novejših del. Likovniki se v svojih delih med seboj zelo razlikujejo, tako motivno kot v tehniki. Klasičnim krajinam, vedutam, tihožitjem, figuralnim kompozicijam, sakralni in simbolni motiviki se pridružujejo različne asociativne in abstraktne upodobitve. Skupino sestavljajo Jure Godec, Vlado Geršak starejši in mlajši, Daniel Hro-vat, Zoran Jošic, Drago Medved, Stane Petrovič Čonč, Božidar Ščurek in Ljuban Šega. To pot predstavljajo svojo tekočo likovno produkcijo. Na razstavi v prodajo namenjajo devet Krajnc predstavlja novi zgoščenki Pri zagrebški založbi Slušaj najglasnije! je celjski pesnik in kantavtor Matej Krajnc, ki sicer živi in dela v Ljubljani, izdal kar dva albuma. Prvi, Zeitgeist je izšel konec lanskega leta in vsebuje nove pesmi in glasbo. Zeitgeist je Matej Krajnc posnel s skupino Fretless zither band, v kateri je ob sebi in svoji soprogi zbral še basista Alexa Cepuša, ki igra še banjo in kitaro, kitarista in mandolinista Krešimirja Tomca in violinista Oskarja Longyko. Nosilna skladba tega albuma, ki jo je Krajnc prestavil tudi kot singl, je Lenka se šeta. Najbolj svež pa je album Prigotovitve, ki je pravkar izšel, in na katerem nastopa Matej Krajnc sam, le s svojimi pesmimi, kitaro in orglicami. Večina pesmi je bila v tekstovni obliki objavljena v reviji SRP, na Prigo-tovitvah lahko prisluhnete še uglasbenim različicam. BS PECHA KUCHA VOL.1 Javna diskusija v Kavarni Hotela Evropa Vizije starega mestnega jedra v dvajsetih podobah, šestdesetih minutah in štiridesetih sekundah. Dneve kulture je 0mogočila Medijski pokrovitelj Dnevov kulture nm Organizator Dnevov kulture ZAVOD CELEIA CELJE I W\ V MU/ 10.20 PECHA KUCHA VOL.1, Svoje vizije predstavljajo učenci celjskih osnovnih in srednjih šol Vstop prost! 18.00 Otvoritev razstave Arhitektura mesta: DESET STRATEŠKIH VZIDAV V CELJU V sodelovanju s Fakulteto za arhitekturo, UL, seminar Arhitektura mesta. Vstop prost! 19.00 Predstavitev projekta URBANI FENOMENI - zgodbe taksistov V sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Celje. Vstop prost! "(tetfS i / tetetr®" ' 0&1.2. d® 8.2. U 19.20 PECHA KUCHA VOL.1, Kako oživiti staro mestno jedro? Kako ohraniti kvaliteto bivanja v njem? Naj bo njegova funkcija turistična, upravna, bivalna? Svoje vizije predstavljajo strokovnjaki s področja arhitekture, muzeologije, turizma, urbanizma, umetnosti in širša javnost. Vstop prost! 22.00 Neformalno druženje s skupino KARAVANA ILUZIJ, Jazz večer. Vstop prost! Zavod Celeia Celje v sodelovanju s Fakulteto za arhitekturo Ljubljana, Muzejem novejše zgodovine Celje, učenci in dijaki celjskih osnovnih ter srednjih šol ter Hotelom Evropa Operacija se sofinancira iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru programa INTERREG IVC cities '' IWTtñPlÉO IVC NOVI TEDNIK KULTURA 15 S pihalci po Evropi Letni koncert je v Narodnem domu Celje pripravil Pihalni orkester Celje pod umetniškim vodstvom Nataše Aškerc in z gosti, Celjsko folklorno skupino in Ženskim pevskim zborom KUD Ljubečna. Na koncertu, ki so ga naslovili S Pihalnim orkestrom Celje po Evropi, je orkester predstavil 13 skladb različnih evropskih skladateljev iz različnih dežel. Začeli so s Pozdravljena Slovenija, zatem pa občinstvo preko Italije in Španije popeljali do Anglije in z Abbo še na Švedsko. Nadaljevali so z nemško popevko, preko Avstrije ob- činstvo popeljali še v Rusijo, se vrnili na Dunaj, v Grčijo in se preko Dalmacije vrnili v domače loge. Vmes smo videli še Kozjanske plese. Kot solist je izstopal Branko Dobravc. Pihalni orkester Celje deluje že 13 let, nastal je po združitvi dveh godb - Emo in France Prešeren. Danes ima 42 članov. S koncertom pretežno lahkotne, mestoma celo plesne glasbe so dokazali, da pihalni orkestri danes še zdaleč ne posegajo več le po tradicionalnem, za takšne sestave pisanem sporedu koračnic. BS, foto: GrupA Celjski pihalni orkester je s svojim koncertom in gosti popeljal občinstvo na glasbeno potovanje po Evropi. Emanuel Mozartu v čast V Stolni cerkvi sv. Danijela v Celju je ob zaključku božičnega časa in ob 220-letnici Mozartove smrti odličen koncert pripravil Komorni zbor Emanuel iz Celja z gosti. Zbor sestavljajo pevci iz celjske regije in že od vsega začetka ga vodi Bernarda Kink. Ustanovljen je bil leta 1990 na pobudo članov mladinske veroučne skupine v župniji Dijaške zimske serenade Celje - sv. Danijel. Že vrsto let uživa ugled kakovostne in resne pevske zasedbe, ki sodi v najvišjo zborovsko kategorijo v Celju in širšem območju in je cenjen v celotnem slovenskem prostoru, udeležuje se revij in festivalov, poje pri bogoslužjih v različnih cerkvah po Sloveniji in tujini in sodeluje na številnih priložnostnih nastopih na lokalni in državni ravni. Zbor je bil uspešen tudi na tekmovanjih. S svojim petjem je zbor razveseljeval tudi poslušalce na tujem, v Avstriji, Italiji, Angliji, Nemčiji, Češki in v slovenskem zamejstvu. V samozaložbi so že izdali dvojno zgoščenko, ob tem pa snemali tudi za arhive Radia Ognjišče in Radia Slovenija. Zborovodkinja Bernarda Kink je študirala glasbeno pedagogiko, cerkveno glasbo in solopetj e na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Zaposlena je na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani, kjer poučuje glasbeno teorijo, zborovsko petje in vokalno tehniko. Zbor je za koncert povabil v goste še Komorni moški zbor Celje in Stolni zbor sv. Danijela, oba vodi David Preložnik, ter Celjski godalni orkester pod taktirko Nenada Firšta. Na koncertu smo ob Mozartovih slišali še skladbe Rutterja, Lamba, Sattnerja, Tomca, Belarja in Slakana. BS Foto: SHERPA Mihael Strniša V Narodnem domu Celje so že šestič svoje Zimske serenade pripravili dijakinje in dijaki Gimnazije Celje - Center. Vsakoletni koncert je pravi prikaz bogate izvenšolske ustvarjalnosti dijakov te gimnazije, ki se ob izobraževanju ukvarjajo še z glasbenim ali literarnim in dramskim ustvarjanjem. Ob več kot 50 glasbenikih, plesalcih in recitatorjih z gimnazije so že po tradiciji nastopili tudi nekdanji dijaki, ki so že poklicni glasbeniki ali pa glasbo študirajo. Videli smo odlične nastope harfistke Ane Železnik, flavtista Luke Železnika in Mihaela Strniše, ki je tokrat nastopil kot pevec baritonist, brez svoje harmonike. Številnemu občinstvu so se predstavili tudi trije šolski sestavi - Dekliški pevski zbor, Fantovska vokalna zasedba (Fa-Vo-Za) in instrumentalna zasedba The Šlager's. BS, foto: GrupA Pot iz nerojene v rojeno pesem so pred začetkom (pred rojstvom, pred ljubeznijo, pred poezijo ...). Pesmi so nastajale od leta 2000 naprej v ozadju vseh drugih pesnikovih življenjskih dogodkov. Več kot 300 strani bi zavzele, če ne bi dogovor z založnikom Jože-tom Pianom določil drugače. Knjigo pesmi je z veliko občutljivostjo in estetskim čutom oblikoval Sandi Radovan. Na predstavitvi se je s pesnikom izzivalno in duhovito pogovarjal njegov pesniški kolega Zoran Pevec, večer pa sta s poezijo v glasbi dopolnili Vanesa Vrečič in Brina Gabrovec, učenki 3. letnika citer žalske glasbene šole. TT V Savinovi hiši je bila zanimiva predstavitev nove pesniške zbirke Ivana Dobnika, pesnika, urednika, filozofa, prevajalca, esejista in kritika, umetnika, ki živi in ustvarja v Ljubljani in rodnem Šma-tevžu pri Braslovčah. Od leta 2005 je odgovorni urednik prve slovenske revije za poezijo Poetikon, ustanovni član društva Hiša poezije in od leta 2006 urednik knjižne zbirke Poetikonove lire. Objavil je sedem samostojnih pesniških zbirk in je zastopan v številnih domačih in tujih antologijah. Zadnja zbirka, ki nosi naslov Pred začetkom, je zamišljena kot pesnitev vsem stvarem, ki Zoran Pevec in avtor knjige Ivan Dobnik 16 KRONIKA NOVI TEDNIK Podkupnine: se obetajo še kakšne ovadbe uradnikov? Sodnik Milko Škoberne ostaja v priporu, njegov odvetnik Tomaž Bromše: »To je kupovanje časa in sprenevedanje!« - Marjan Salobir zaenkrat izjav ne daje Milko Škoberne. Svojevrstnež, a dober sodnik. Tako ga opisujejo tisti, ki so ga poznali. Celjski okrožni sodnik Milko Škoberne kljub pritožbi svojega odvetnika Tomaža Bromšeta ostaja v priporu. Za zapahi se je znašel, ker naj bi v zameno za odpravo pripora in tiralice prejel visoko podkupnino. V priporu je ostal tudi celjski podjetnik Esad Ramic, Marjan Salobir pa je na prostosti. Oba naj bi v zgodbi nastopala kot posrednika. Salobirju smo včeraj dali možnost izjave, vendar je do nadaljnjega ne daje. Izvenobravnavni senat ljubljanskega okrožnega sodišča pa včeraj o Bromšetovi pritožbi sploh ni odločal. Nastal je prvovrsten birokratski zaplet. Ljubljansko sodišče namreč o pritožbi ni odločalo, ker so s priporočeno pošto prepozno dobili Bromšetovo pritožbo, tako bodo o tem odločali šele v sredo. Takrat pa bo že jasno, kaj o imuniteti meni državni zbor. Pritožba, ki jo je Bromše poslal na sodišče v soboto po faksu, namreč ne velja. »To je enostavno sprenevedanje in kupovanje časa,« pravi Bromše, ki je dobesedno šokiran in ogorčen. »V soboto sem pritožbo poslal po faksu, nato sedel v avto in se odpeljal v Ljubljano, kjer zvečer varnostnika na sodišču nista želela poklicati nobenega od sodniškega osebja niti nista prevzela pritožbe osebno od mene. Nato sem odšel nazaj v Celje in to zapisal ter poslal znova po faksu obvestilo v Ljubljano,« jezno navaja Tomaž Bromše. Vendar birokracija je birokracija in Škoberne ostaja zaenkrat za zapahi. Celjan Esad Čehajic je pismo o domnevnih podkupninah poslal na vidnejše naslove uradnikov in medijev že 28. novembra lani, vendar je bil nanj medel odziv, o čemer smo že poročali. V pismu navaja to, kar navajajo tudi policisti. Trojica naj bi prejela 9 tisoč evrov za posredovanje in ureditev odprave pripora in tiralice, nato naj bi zahtevala še 50 tisočakov. Da je tak skoraj ničen odziv na pismo sramoten, so med vrsticami povedali tudi na policiji. Pismo so med drugim dobili tudi urad predsednika republike, urad premiera, ministrstvi za notranje zadeve ter za okolje in prostor, nekateri poslanci, nekateri naslovi državnega zbora, protikorupcij-ska komisija, celo varuhinja človekovih pravic. Slednja je Čehajicu tudi odgovorila (več na sosednji strani). Kot smo že pretekli teden pisali, Čehajic - včasih znani celjski podjetnik - v pismu navaja, da so ga že v devetdesetih letih poskušali finančno uničiti. V pismu, ki so ga nekateri mediji objavili šele zdaj, čeprav so ga imeli že od konca novembra in ki je več kot očitno bilo povod za kriminalistično preiskavo, je navedenih več imen nekdaj znanih celjskih uradnikov. Pismo omenja vse v zvezi z dogovarjanjem o denarju, tudi dogovore o sodnem postopku, menda tudi o tem, kakšno kazen bi lahko Čehajic dobil, če bi na sojenju krivdo priznal (očitali so mu posle s prostitucijo.) V pismu sta omenjeni poleg Škober- neta še dve uradni osebi, ki bi ju bilo »treba poplačati«, da se stvar izide zanj pozitivno. Vendar to nista Salobir in Ramic, ki sta v zgodbi posrednika. Ali bo policija morda ovadila še koga, še ni znano. Zagotovo pa bo priča v tem primeru sodnica, ki je bila predsednica senata v primeru sojenja Čehajicu (Škober-ne namreč ni bil predsednik senata). In zagotovo bo policija preverjala še ogromno podatkov, tudi tega, kako je lahko Čehajic, za katerim je bila razpisana tiralica, prešel mejo med Bosno in Hrvaško in ali je bilo naključje in res, da je bil takrat dežuren ravno sodnik Škoberne. To menda sploh ni konec zgodbe, saj naj bi padle še kakšne ovadbe! Toda Čehajic je dregnil v osir. Po naših zanesljivih podatkih ima njegova družina doma varovanje zaradi morebitnih groženj. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Obravnave na celjskem sodišču, ki jih vodi sodnik Milko Škoberne bodo oziroma so že do nadaljnjega preklicane. »Šele v primeru izrečenega suspenza bodo zadeve dodeljene drugemu sodniku,« pravijo na celjskem okrožnem sodišču. Poudarjajo, da se sodnik » ... lahko vrne na svoje delovno mesto, kljub temu, da je bil v priporu, dokler o zadevi ni pravnomočno razsojeno in dokler mu ni izrečen suspenz.« Odvetniki: šokirani, presenečeni ... - Zaupanje v sodstvo bo zdaj še manjše Marjan Feguš: »Dogajanje na slovenskem pravnem parketu je že prešlo rob sprejemljivega in dojemljivega.« Le kaj mu je bilo? Odmeve na prijetje celjskega sodnika smo poskušali poiskati med nekaterimi znanimi odvetniki, ki so bili tudi na obravnavah, na katerih je sodil Škober-ne. Čeprav so nam nekateri obljubili, da nas bodo poklicali nazaj, od njih ni bilo odziva. Govoriti so bili pripravljeni le redki. Vsi poudarjajo razumljivo stvar: oseba je nedolžna, dokler mu krivde ne dokažejo. Enako velja za Škoberneta. »Tudi mene je ta novica presenetila. Ostajajo pa nekatere stvari nejasne,« meni eden vidnejših celjskih odvetnikov Marjan Feguš, ki je tudi sam nekoč opravljal sodniški poklic. »Nejasnost je pri odrejanju pripora, dokler državni zbor ne odloči o problemu imunitete. Moje mišljenje je, da je bila poteza glede pripora narejena prehitro in lahko nastanejo kakšne težave. Praktično morda ne, a dejstvo, da je bil nekdo pre-hiter, ostaja. Problem vidim tudi v tem, da s podkupnino vendarle morda ni tako, kot se predstavlja zdaj. Sam namreč nisem razumel, da je izkazano, da je sodnik teh 9 tisoč evrov podkupnine v preteklosti že prejel in morda gre pri tem za pisanje neko- ga, ki je imel težave s pravnim redom. Če ta očitek drži, ga morajo seveda kriminalisti natančno preiskati. Nobenega dvoma pa ni, da zadnji denar, torej 18 tisoč evrov, ni izhajal iz direktne podkupnine, ampak navidezne s strani policije, ki je opravljala prikrite metode dela. Če je ta denar prevzel ter odnesel in je to izkaz zahteve po plačilu denarja za izvedbo nekih procesnih aktivnosti, je tudi to lahko problem. Mislim, da bi bilo dobro te stvari, ravnanja in namene preveriti izraziteje, kot je bilo to v javnosti do zdaj prikazano.« Feguš navaja, da je dogajanje na slovenskem pravnem parketu skrajno problematično in je že prešlo rob sprejemljivega in dojemljivega. »Ta afera bo v glavah ljudi povzročila še večjo nezaupanje v sistem pravne države. Ker se ljudje dnevno srečujejo z zapleti v sodnih postopkih, ki se jim zdijo nesprejemljivi, se bo zgodilo, da bodo to povezovali z ravnanjem sodnika in učinek bo slab. Luč, ki je padla na pravosodje, bo dolgo slaba ...« Feguša, ki velja v sodnih dvoranah za neizprosnega in brez dlake na jeziku, vprašamo, ali se je tudi sam v svoji sodniško-odvetniški karieri srečal s poskusi kakšnih klientov, ki bi ciljali na podkupljivost sodnikov ... »V pravosodju sem že dolgo časa in sem takšna vprašanja slišal že mnogokrat. Nisem pa nikoli naletel na podkupljivost, ki je izražena v denarju,« zaključi. Sodnika Škoberneta zelo dobro pozna tudi odvetnik Daniel Planinšec. Nenazadnje tudi iz postopka proti celjskemu policistu Mateju Boberi (primer streljanja v Celjana Naserja Berišo), kjer je bil Škoberne sosodnik. »V vsakem primeru, če gre za sodnika, sploh pa če gre za koga na visokem položaju, pomeni takšna afera precejšnje nezaupanje v pravno državo. Po drugi strani pa se pokaže, da res nihče ni nedotakljiv. Vprašanje je tudi, zatem, ko je prišla vsa stvar v javnost, kaj se bo še dogajalo in kaj razmišljajo ljudje, ki so v sodnih postopkih. Za njihovo mnenje takšni primeri niso dobri. Sicer pa sam poskusov podkupovanja nisem imel.« Zanimivo, vendar Planinšec nad vestjo o domnevni podkupljivosti sodnika sploh ni bil razočaran. »Ne, nisem razočaran ali šokiran, še zdaleč Peter Žnidaršič: »Škoberne je bil eden najboljših« NOVI TEDNIK KRONIKA 17 Daniel Planinšec: »Nisem razočaran ali šokiran! Ves čas trdim, da je treba v pravosodju sistemske napake enkrat za vselej odpraviti.« ne. Ves čas trdim, da gre tudi v pravosodju za sistemske napake, ki jih bo treba tudi sistemsko reševati. In čim prej bodo to naredili, bo bolje.« Najboljši sodnik? »Novica o tem me je globoko prizadela in razočarala,« pa nam je dejal odvetnik Ve-limir Cugmas. »Če so vse te navedbe resnične, bo pokazal postopek. Bil sem sodnik, njegov kolega, še vedno verjamem v pravno državo, zato sem bil toliko bolj prizadet ob takšni novici,« je še dodal. Ni skrivnost, da je veliko takšnih, ki menijo, da je bil Škoberne zelo dober sodnik, zato se mnogi sprašujejo - če so dokazi res tako trdni - kaj mu je bilo, da je storil kaj takega. Tudi novinarji smo namreč na njegovih sodnih obravnavah lahko opazili, da jih je vodil korektno, brez zavlačevanja. Mnenja, da je Škoberne eden boljših sodnikov ne le v Celju, ampak tudi v Sloveniji, je tudi Peter Žnidaršič iz Odvetniške pisarne Čeferin (pogosto tudi odvetnik v sojenjih pri Škobernetu). »Moj vtis o njem je pozitiven. Je eden redkih sodnikov v Sloveniji, ki zna delati, zna voditi glavne obravnave in pri njem niso bili nikoli kratene pravice obdolženega, obrambe in tožilstva, takih primerov pa je na slovenskih sodiščih malo. Včasih imam občutek, da so nekateri obsojeni, še preden stopijo v sodno dvorano. Pri Škobernetu tega občutka nikoli nisem imel« pravi Žnidaršič. Zaveda pa se, da takšna afera ne bo dobro vplivala na mnenje ljudi. »Ampak ljudje že zdaj niso ravno zaupali v delovanje sodnih organov. Treba pa je res poudariti, da nihče ni kriv, dokler ni pravnomočno obsojen. Tega ne smemo nikoli spregledati.« SIMONA ŠOLINIČ foto: SHERPA Velimir Cugmas, globoko prizadet nad novicami o Škobernetu Kriminalisti so s preiskavo začeli lani decembra. »Potrjen je sum, da je uradna oseba skupaj z dvema posrednikoma v letu 2009 dejansko prejela 9 tisoč evrov, vsi skupaj pa so nadalje zahtevali še 50 tisoč evrov. Med preiskavo je bilo osumljencem izročeno 18 tisoč evrov navidezne podkupnine, ki so si jo razdelili. Osumljena uradna oseba je svoj del podkupnine položila na bančni račun ene izmed bank na Celjskem,« je v petek razložil vodja celjskih kriminalistov Jože Senica. Odgovor varuhinje V uredništvu imamo tudi izjavo varuhinje človekovih pravic Zdenke Čebašek Travnik, ki je na Čehajicevo pismo (28. november) odgovorila med redkimi. Med drugim so iz urada varuhinje zapisali, da lahko ovadbo poda tožilcu pisno ali ustno. In nato: »Varuh zadev, v katerih tečejo sodni ali drugi pravni postopki, praviloma ne obravnava. To lahko le v primeru, če gre za neupravičeno zavlačevanje postopka ali za očitno zlorabo oblasti. Ker rok, ki ga za odločitev v izpostavljeni zadevi predvideva državnotožilski red, še ni potekel, pogoji za posredovanje varuha za sedaj niso podani.« Nam, ki smo zahtevali uradni odgovor, kako je varuhinja odreagirala na pismo, so včeraj še dodali: »Glede na resnost očitkov smo ob tem nemudoma opravili poizvedbo na vrhovnem državnem tožilstvu, kjer so nam takrat povedali, da zadevo že obravnava skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala.« Živahen ponedeljek v državnem zboru Preiskavo celjskega sodnika so v državnem zboru izkoristili tudi za medsebojna politična obračunavanja. Opozicijski poslanci namreč menijo, da ga je pravosodje »pobiksalo«, ker ni zahtevalo, da državni zbor na izredni seji pravočasno odloča o sklepu mandatno-volilne komisije, da Škobernetu ne podeli imunitete. To po njihovem pomeni, da Škoberne v priporu brez odločanja poslancev ne more biti v priporu, kar je tudi procesna napaka. Sodnik bi zdaj imel možnost zahtevati odškodnino zaradi nezakonitega pridržanja. »V konkretnem primeru je bila prijava korupcijskega ravnanja preko elektronske pošte posredovana na več kot 20 različnih naslovov, med drugim tudi na naslove več državnih organov, vendar pa so se nanjo odzvali le redki. Takšna odzivnost na korupcijske delikte, ne glede na to, ali gre za ulično, administrativno ali sistemsko korupcijo, daje signal, da se družba v celoti ne zaveda nevarnosti, da gre za družbi nevarne pojave, ki zaradi svoje specifike grobo ogrožajo temelje pravne države in slabijo zaupanje v sistem in institucije pravne države,« je bil oster vodja Sektorja za gospodarsko kriminaliteto na Generalni policijski upravi Dušan Florjančič. Župan Laškega Franc Zdolšek. Zaskrbljen? In vzdušje v Laškem? Milko Škoberne in Marjan Salobir sta v Laškem precej znana. In do prejšnjega tedna tudi precej spoštovana. Škoberne je bil v Laškem med drugim predsednik volilne komisije, Marjan Salobir pa je direktor Javnega podjetja komunale Laško in član štaba civilne zaščite. Škoberne najverjetneje ne bo več predsednik volilne komisije, saj je občinski volilni komisiji potekel mandat in bodo februarja imenovali novo. Pri Salobirju pa se lahko zaplete, kot je pojasnil laški župan Franc Zdolšek: »Pri njem je dejansko zelo neugodna situacija, ker dejanje ni bilo povezano z delovanjem komunale. Smo pa v dogovoru z ostalimi koalicijskimi partnerji, da se dogovorimo in najdemo primerno rešitev.« Ali to pomeni, da bo Salobir ostal direktor komunale, je, kot pravi Zdolšek, še prehitro govoriti, saj tudi vse še ni znano, »vseh zadev še nismo proučili.« Kaj to pomeni za občino Laško oziroma ali nanjo mečejo slabo luč, pa Zdolšek odgovarja: »Upam, da ne, glede na to, da ta dejanja niso v nobeni povezavi s samim delovanjem občine Laško.« Zdolšek še dodaja, da je bil ob novici glede Škoberneta in Salobirja zelo neprijetno presenečen, tudi zato, ker se to dogaja v Laškem, »vendar na določene stvari se ne da vplivati.« ŠK Trčenji konec tedna V soboto se je zgodila prometna nesreča v Veliki Pire-šici, v nedeljo pa je počilo na Lopati pri Celju. V trčenju dveh osebnih vozil so se v Veliki Pirešici v soboto poškodovale kar štiri osebe. Pri reševanju so morali pomagati tudi poklicni gasilci, promet pa je bil kar nekaj časa oviran. V nedeljo zjutraj se je na Lopati pri Celju zgodila prometna nesreča, v kateri je voznik avtomobila trčil v drog električne napeljave. Eden izmed visokonapetostnih vodnikov se je nato odtrgal in obstal na cestišču, zaradi česar je tudi zagorelo, a do hujših posledic ni prišlo. Posredovalo je osem celjskih poklicnih gasilcev. Na Lopati je voznik avtomobila trčil v drog električne napeljave. V trčenju dveh osebnih vozil so se v Veliki Pirešici v soboto poškodovale kar štiri osebe. Okoliščine nesreče še preiskujejo. Pijanci za zapahi Minuli konec tedna so na Celjskem pridržali kar 22 pijanih voznikov. Eden je napihal skoraj tri promile alkohola. Dva izmed pridržanih sta povzročila tudi prometni nesreči, v eni se je ena oseba poškodovala. Šestim večkratnim kršiteljem so policisti zasegli tudi vozila. Z avta odnesli vrata Policisti preiskujejo več vlomov, ki so se zgodili minuli konec tedna. Na Grobelnem je nekdo vlomil v trgovino in ukradel za dva tisoč evrov cigaret. Iz avtomobila, parkiranega na Ljubljanski cesti v Celju, je nepridiprav odnesel navigacijsko napravo in lastniku povzročil za najmanj 300 evrov škode. Kar cel avto je »šel v neznano« v Velenju, kjer je v Tomšičevi ulici nekdo sunil clia. Clio na Dobrni pa je v nedeljo ostal kar brez vrat. Neraziskan je še vlom v skladišče na Bežigrajski cesti v Celju. Lastnik tam pogreša za okoli tisoč evrov različnega električnega orodja, lestev in plinsko jeklenko. SŠol 18 ŠTIRINOŽCI NOVI TEDNIK ISCEMO TOPEL DOM Pozimi potrebno več skrbi Zimski čas in s tem tudi sneg lahko za ljubitelje psov in hkrati tudi za pse same pomeni veliko veselja. Vendar če nismo dovolj previdni, lahko prinese tudi veliko težav. Sem Ajax, vendar ne čistilo! (Ajax) Psi so pozimi najbolj izpostavljeni nizkim temperaturam in različnim drugim vplivom, seveda je to od pasme do pasme različno. Štirinožci, ki imajo več dlake, so manj podvrženi mrazu kot tisti z manj »krzna«. Za pasme, ki so bolj občutljive, uporabimo pri zimskih sprehodih zaščitna oblačila. Ta zelo dobro zaščitijo večino najbolj izpostavljenih delov živali. Kupijo se lahko v vseh bolje založenih prodajalnah za štirinožce. Poseben problem predstavljajo psom pozimi njihove tačke, ki so zanesljivo najbolj izpostavljen del živali. Priporočeno je, da pred vsakim sprehodom tačke zaščitimo s posebno kremo, ki preprečuje stik s soljo in drugimi kemikalijami, ki se uporabljajo za posipanje cest. S tem bomo našemu ljubljencu dokaj dobro zaščitili tačke. Tudi krema se lahko kupi v bolje založenih prodajalnah za živali. Po vrnitvi s sprehoda je priporočljivo kremo takoj odstraniti ter živali obrisati in posušiti tačke. DELOVNI ČAS pon.-pet.7.-19. ure sob. 7,-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur tel. 03/7493210 gsm 041 -618-772 veterinarskabolnicašentjur www.vb-sentjur.si Uradne ure zavetišča Zonzani: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Sprehajanja po dogovoru in predhodni najavi po telefonu, od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Telefon: 03/749-06-00; internetni naslov www.zonzani.si Za naše štirinožce pozimi obstaja še dodatna nevarnost - zastrupitev s sredstvi proti zmrzovanju, ki imajo zelo sladek okus in so živalim privlačna, vendar zelo strupena. Povzročijo lahko razne zelo hude okvare notranjih organov živali ter v najhujših primerih tudi pogin. Za našega štirino-žnega ljubljenca, ki je na prostem, je tudi pozimi zelo pomembna voda. Ta pri nizkih temperaturah zmrzne in pes nima več možnosti piti. Zelo je priporočljivo, da mu pozimi menjamo vodo večkrat, najbolje pa je, da mu Zares sem užaljena - vzel si je drugo! (Čopka) prinesemo mlačno vodo. Voda ne zmrzne takoj in naš štirinožec ima zato več možnost piti prepotrebno tekočino, ko jo potrebuje. Seveda to odpade, če našega psa pozimi prestavimo v zaprt prostor, kjer je tudi dobro zaščiten pred mrazom. Če boste upoštevali te najbolj pomembne nasvete, ste lahko prepričani, da bo vaš štirinožec zadovoljen in se lahko oba brezskrbno veselita radosti, ki jih prinašata zima in sneg. ZORAN FLIS Foto: MATIC LENKO Torek, 1. februar: Luna se bo srečala z Merkurjem. To prinaša veliko ustvarjalne energije. Organizacijske sposobnosti in smisel za dogovarjanje bosta odlična, tudi vaš nastop in celostna podoba. Planeti bodo delovali poživljajoče na vse nedokončane zadeve, mimogrede boste sposobni večjih miselnih procesov. Optimizmu in dobri volji morate dati prednost. Podpira vas sekstil Lune in Urana. Sreda, 2. februar: Luna prestopi v Vodnarja kmalu po polnoči. Prevladovala bo želja po nenavadnih odločitvah, čutili boste željo, da ste opaženi, kajti energija NAPOVED ^ * zraka se bo skušala prebiti v ospredje. Zaradi Venere v kvadratu z Uranom boste bolj občutljivi, zato vas nepričakovani preobrati ne smejo vreči iz tira. Previdno v stiku z različnimi ljudmi. To velja tudi v prometu, kajti zaradi raztresenosti lahko naredite kakšno napako ali kaj spregledate. Merkur v sekstilu z Uranom bo močno vzpodbudil nepredvidljive situacije. Nekatere stvari boste enostavno čutili, brez razmisleka. Četrtek, 3. februar: Pritiski in napetosti kot posledica prazne Lune bodo najbolj intenzivni ponoči. Srečala se bosta tudi Luna in Mars, zato se lahko zgodi kakšno prijetno presenečenje, tudi na čustvenem področju boste imeli srečno. Dan je dober tudi za finančne špekulacije. Sicer pa ne boste pozabili na delo in dolžnosti, saj vam bo srečanje Lune in Saturna sprožalo velik čut odgovornosti. Popoldne, ko preide Luna v Devico, se bosta temu priključili še velika natančnost in pridnost. Petek, 4. februar: Merkur ob 0.20 vstopi v Vodnarja, kjer bo ostal do 22. februarja. Originalnost bo v tem času prevladovala. Uran, ki vlada Vodnarju, bo nepredvidljiv, zato skušajte ohraniti ravnotežje med čustvi in razumom. Luna bo ob 12.25 vstopila v Ribi, popoldne pa bo v sekstilu z Venero. Čudovit aspekt za zaljubljene. Sonce se zvečer sreča z Marsom. Za ohranjanje dobrih odnosov in harmoničnega vzdušja v domačem in poslovnem okolju se boste morali precej potruditi. Izpostavljeni boste večjim pritiskom, lahko vas spremlja nezadovoljstvo, lahko ste deležni kakšne kritike. Optimizem ne bo škodoval, čeprav bo morda celo neupravičen. Sobota, 5. februar: Merkur bo v sekstilu z Jupitrom. Odlično, da naredite red na vseh področjih, tako pri delu kot tudi doma. Neverjetno boste delovni, natančni, nič ne bo ušlo vaši pozornosti. Vsekakor lahko naredite ogromno. V komunikaciji bodite malce bolj previdni, saj je Luna v občutljivih Ribah. Obstaja možnost, da kdo pove kaj preveč ali celo kaj neprimernega. Nedelja, 6. februar: Sonce v trigonu s Saturnom prinaša v prihodnjih dveh dneh veliko potrebo po usklajenih odnosih in harmoniji na vseh področjih. Kasneje se aspektu pridruži tudi Mars, kar lahko sicer povzroči ne- kaj napetosti, vendar hujšega ne bo, če se boste le znali prilagoditi okoliščinam. Ponedeljek, 7. februar: Luna kmalu po polnoči prestopi v Ovna. Pozitivno srečanje Lune in Jupitra bo povzročalo prijetne razplete dogodkov. Moška in ženska energija bosta v ravnotežju. Razpoloženje bo optimistično, odnosi harmonični. Čudovito za srečanja. Luna bo v kvadratu z Venero. V čustvih lahko pride do kakšne nepričakovane spremembe, saj bosta Luna in Pluton v napetem kvadratu. Ker je tudi Luna v sekstilu z Jupitrom, je primerno za dokončanje zahtevnih projektov, dogovore in sprejemanje odločitev tako na poslovnem kot tudi zasebnem področju. Če imate namen urejati kakšna pravna vprašanja, storite to. Torek, 8. februar: Luna v opoziciji s Saturnom bo v ospredje postavila željo po spremembah, vendar ni priporočljivo sprejemati pomembnejših odločitev. Zaradi povečanega strahu in bega pred realnostjo jih ne boste sposobni sprejemati. Luna bo zvečer v sekstilu z Marsom, občutki bodo izrazito močni, trudite se za zmernost in ube-rite raje srednjo pot, skrajnostim pa se izogibajte. Astrologinji GORDANA in DOLORES Iz preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo v prihodnost Astrologinja Gordana je dosegljiva na facebook astrologinja.Gordana Astrologinja Dolores je dosegljiva na 090 64-30, cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV, in na www.dolores.si NOVI TEDNIK BRALCI POROČEVALCI 19 Dijaki Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja ŠC Celje, ki so uspešno sodelovali v mednarodnem projektu. Spominsko mesto Ljubelj Dijaki celjske srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja so bili uspešni na mednarodnem natečaju. V juniju lani nas je naša partnerska šola Višja tehnična šola HTL Villach povabila k sodelovanju v mednarodnem projektu Spominsko mesto Ljubelj. Šlo je za natečaj ureditve severnega dela taborišča Ljubelj. K natečaju je bila povabljena še šola Knobel-sdorff iz Berlina. Natečaj so podprli avstrijsko ministrstvo za notranje zadeve, Spomeniško varstvo dežele Koroške in inciativni odbor Mauthausen Loibl-nord. Predstavniki vseh naštetih in dr. Vladimir Vukovič, veliki poznavalec tovrstne arhitekture, so ocenjevali oddane projekte. Na natečaj je prispelo 14 projektov, mi smo naredili dva, ki sta se uvrstila na 3. in 4. mesto. 3. mesto so dosegli dijaki: Luka Čepin, Rok Klančnik, Jure Ku-kovič, Jernej Preložnik in Jurij Žagar pod mentorstvom Tanje Barle, univ. dipl. inž. arh., 4. mesto pa Vesna Pertinač, Nina Pre-dovnik in Klemen Grenko po mentorstvom Mete Petriček, univ. dipl. inž. arh. Slovesna razglasitev rezultatov in podelitev denarnih nagrad je bila v ponedeljek, 24. januarja. Na slovesnosti so bili predstavniki vseh pomembnih inštitucij dežele Koroške in kar nekaj predstavnikov iz Slovenije, celo dr. Dušan Stefančič, ki je preživel koncentracijsko taborišče in je predsednik mednarodnega komiteja Mauthausen. Povabila partnerjev iz Višje tehnične šole HTL iz Beljaka k projektu smo bili na naši šoli izjemno veseli. Predvsem iz dveh razlogov. Prvi je ta, da s tem nadaljujemo naše večletno odlično sodelovanje v različnih projektih in tekmovanjih. Drugi pa je tema projekta, ki je drugačna in za nas učitelje in naše dijake precej odmaknjena. Zato so delali z veliko zanimanja, razmišljali o težkih temah preteklosti in iskali zamisli ter ideje za projektno nalogo. Ta nam je vsem dala res veliko novih znanj, tako iz zgodovine, sedanjosti in ne nazadnje iz stroke. Dijaki so imeli dobre ideje ureditve spominskega prostora, ki bo opozarjal na grozote vojne in vse opominjal, da se le-te ne bi kdaj ponovile. Poleg projektne naloge so izdelali lepe makete, ki so z vsemi ostalimi na razstavi na šoli v Beljaku. IP Jesen s petjem Mešani pevski zbor Jesen, ki deluje kot sekcija Društva upokojencev Laško, je bil ustanovljen spomladi leta 2008. Želja po ustanovitvi takšnega zbora je bila prisotna že nekaj časa, vendar je ostajalo le pri željah. Naključno srečanje sedanje predsednice zbora Danice Klukej in umetniške vodje Jožice Soko je botrovalo temu, da je bil zbor pod okriljem DU Laško končno ustanovljen. Ob začetnih težavah, ki so izvirale tako iz pomanjkanja ubranih glasov kot večnega problema, pomanjkanja financ, so bile ob istočasni menjavi vodstva v Svetu DU Laško prisotne še druge težave, ki so sprva kazale, da bo delo zbora tako rekoč onemogo- čeno. Le vztrajnost in volja do petja sta pomagali, da se lahko danes zbor ponaša že z dosežki. Ob res skromnih, predvsem lastnih finančnih prispevkih ter simboličnih donacijah nekaterih sponzorjev in privržencev lepi pesmi, ob skromnem financiranju društev, ki vsakoletna sredstva porazdelijo na vse dejavnosti znotraj društva, pevci ne morejo izvesti intenzivnih vaj. Te so še kako dobrodošle vsakemu zboru in ti jih ponavadi izvedejo nekje ob morju. Po dobrih dveh letih pridnega učenja pod vodstvom odlične zborovodkinje Jožice Soko so še posebej ponosni na uspeh, ki so ga dosegli na Regijski reviji upokojenskih pevskih zborov junija lani v Narodnem domu v Celju. Tedanji uspeh jim je odprl pot na 10. srečanje pevskih zborov društev upokojencev Slovenije, ki je bilo v sklopu Festivala za 3. življenjsko obdobje septembra v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Upali so, da bo ta uspeh pripomogel k temu, da se bodo razblinili pomisleki o potrebnosti zbora, ki so še vedno prisotni v nekaterih »sivih« glavah, vendar v to še vedno niso prepričani. Vsem skeptikom člani pevskega zbora Jesen sporočajo, da jih odhod v pokoj ni prizadel in da nihče ni postal apatičen. S svojim prijetnim hobijem so tako zaposleni, da se jih žalostne misli ne morejo polastiti, so polni optimizma, pogosto nasmejani do ušes, kljub zaostreni gospodarski situaciji. Decembra so priredili samostojni koncert v dvorani Thermane v Laškem, kjer so tudi sicer dokaj naklonjeni tovrstnim nastopom. Sorazmerno hiter vzpon med najboljše v kategoriji upokojenskih pevskih zborov Slovenije - mimogrede, uvrstili so se v deseterico najboljših zborov med 153 zbori, ki delujejo pod okri- ljem društev upokojencev v Sloveniji - jim je dal nov elan in skrbno pripravljajo repertoar za nastope na revijah v letu 2011. DARJA ŠKRABL Udeleženci folklornega seminarja, na desni vodja seminarja Branko Fuchs Folklorni seminar Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Žalec je v soboto organiziral folklorni seminar, ki ga je obiskalo 27 članic in članov folklornih skupin Spodnje Savinjske doline. To je bil prvi v sklopu brezplačnih seminarjev v letošnjem letu. V marcu lahko pričakujemo seminar za zborovske dirigente, ki mu bosta sledila še gledališki in predvidoma lutkovni seminar. Predvsem slednji bo namenjen spodbujanju lutkovne dejavnosti in porasta lutkovnih skupin. Folklorni seminar je minil v prijetnem vzdušju avle Doma II. slovenskega tabora Žalec, vodil pa ga je Branko Fuchs, ki je v prejšnji sezoni nosil vlogo strokovnega spremljevalca za področje odrasle folklore. Seminar je med udeleženci doživel dober odziv. TT novitednik KČ - HU www.novitednik.com 20 NASVETI NOVI TEDNIK Imate krompir? KUHAJMO SKUPAJ Ni ga čez »restan« krompir, pravijo člani društva ljubiteljev te jedi, ki se redno zbirajo na festivalih (na sliki), so pa okusne tudi vse druge krompirjeve dobrote. V shrambi ali v življenju? Pomembno je le, da ga imate. Ko govorimo o tistem, ki ga boste porabili za kuho, velja omeniti, da je pravzaprav po krivici zapostavljeno živilo. Pogosto je tu prva asociacija ocvrt krompirček, ki s svojimi kalorijami res predstavlja kalorično bombo. A če ga ne utopite v olju, je krompir poln vitaminov in mineralov. Kuhan je tudi lahko prebavljiv. Naslednji recepti vam bodo v pomoč, kako ga pripraviti, še več jih najdete v Kuharskih bukvah slovenskih gospodinj. Veselo na delo in dober tek! Krompir z bešamelom (poslušalec Jernej) Sestavine: 1 kg krompirja, sol, poper, muškatni ore-šček, 1 do 2 dl mleka, 1 žlica margarine, 1 žlica moke Priprava: Krompir olupimo in narežemo na tanke lističe. Bešamel naredimo tako, da na raztopljeni mar- Zaseg Vprašanje: Lani so me ustavili z avtomobilom, ki mu je potekla registracija, česar pa nisem vedel. Napravil sem alkotest in bil brez vozniškega dovoljenja. Bil sem pridržan, vozilo pa je bilo zaseženo, čeprav ni bilo pisano na moje ime. Kako je to mogoče? Odgovor: Zakon o varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju: ZVCP) kot eno izmed najstrožjih sankcij v 238.a členu predvideva tudi zaseg motornega vozila, s katerim je bil storjen prekršek. Za zaseg morajo biti izpolnjeni določeni pogoji, opredeljeni v nadaljevanju. Glede na vaše vprašanje pa najprej pojasnilo, da se ukrep zasega vozila nanaša na voznika in ga policist izvede ne glede na lastništvo vozila. Policist zaseže vozniku motorno vozilo, s katerim je bil zaloten pri storitvi hujšega prekrška, t.j. prekrška, za katerega je predpisana globa najmanj 250 EUR in stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu ali prepoved vožnje motornega vozila, ali vožnje brez veljavnega vozniškega dovoljenja za vožnjo vozil tiste oziroma tistih kategorij, v katere spada vozilo ali skupina vozil, ki ga vozi voznik v trenutku prekrška. Poleg tega so določeni še dodatni pogoji, ki jih v nadaljevanju zaradi obsežnosti le na kratko povzemam. Za podrobnejše in natančnejše garini zelo narahlo prepra-žimo moko in jo zalijemo z mlekom še preden zaru-meni. Dobro jo razmešamo in začinimo. Nato v poma-ščeno skledo naložimo krompir in ga prelijemo z bešamelom. Če želimo, lahko jed potresemo še z nastrganim sirom. Zapečemo v vroči pečici. Krompirjevka po primorsko (poslušalka Irena) Sestavine: 10 dag pan-cete, 1 velik paradižnik, 1 kocka goveje juhe, sesekljan peteršilj, 4 stroki česna, košček sira, 4 olupljeni krompirji Priprava: Panceto narežemo na kockice in jo popraži-mo na olju. Dodamo olupljen in na kocke narezan paradižnik, krompir, začimbe in vse skupaj dušimo kakšnih petnajst minut. Nato zalijemo z vodo, dodamo kocko in ko zavre, krompir pretlačimo. V krompirjevko lahko zakuhamo tudi dve žlici re- opise poglejte celotno besedilo navedenih členov ZVCP. Pogoji: 1. če je bil kršitelj v zadnjih dveh letih najmanj trikrat pravnomočno kaznovan za prekršek iz: točke d sedmega odstavka 32. člena (prekoračitev hitrosti v naselju za več kot 30 km/h), točke d devetega odstavka 32. člena (prekoračitev hitrosti za več kot 40 km/h na cesti zunaj naselja, razen na avtocesti ali cesti, rezervirani za motorna vozila), točke e desetega odstavka 32. člena (prekoračitev hitrosti za več kot 50 km/h na avtocesti ali cesti, rezervirani za motorna vozila), 130. člena (vožnja pod vplivom alkohola), 131. člena (vožnja pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktiv-nih snovi), 132. člena (odklon preizkusa alkoholiziranosti) ali sedmega oziroma osmega odstavka 138. člena (vožnja, ko je bil izrečen odvzem vozniškega dovoljenja, ko je zancev ali kakšne druge za-kuhe, ko pa juho serviramo, jo potresemo z nastrganim sirom. Juha tete Ivanke (poslušalka Irena po receptu gospe Ivanke) Sestavine: po 1 krompir in po 1 žlica ajdove kaše za osebo, lovorov list, sol, ne- izrečena sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ker voznik ni imel vozniškega dovoljenja za kategorijo, v katero spada vozilo, ki ga je vozil oz. ga je vozil v nasprotju z vpisano omejitvijo, zaradi uporabe vozniškega dovoljenja, za katerega je bil izdan dvojnik, itd.) ZVCP; 2. če je kršitelj kljub prepovedi nadaljnje vožnje nadaljeval ali ponovil prekršek, zaradi katerega mu je bila prepovedana nadaljnja vožnja. Zaseženo motorno vozilo policija odda sodišču, ki je pristojno za postopek o prekršku, lahko pa se vozilo do izdaje sodbe o prekršku hrani pri policiji. O sankcijah in nadaljnji »usodi« vozila odloča nato pristojno sodišče. Z vsemi okoliščinami vašega primera pa nisem seznanjena, zato svetujem, da se v zvezi z morebitnim nadaljnjim postopanjem v vsakem primeru osebno obrnete na pravnega strokovnjaka. Na koncu naj zgolj še opozorim, da bodo z uveljavitvijo novega zakona uvedene določene spremembe tudi glede zasega motornega vozila. PAVLA BOLNER BOLARIČ, univ. dipl. pravnica kaj zrn celega popra, žlica ostre moke, pol lončka kisle smetane Priprava: V rahlo osoljeni vodi skupaj kuhamo prebra- no in oprano ajdovo kašo in na kocke narezan krompir. Juhi dodamo tudi lovorov list in kakšno zrno popra. Ko sta kaša in krompir kuhana, raz- mešamo v kisli smetani žlico ostre moke in s tem juho zgostimo. NL Foto: SHERPA (arhiv NT) PRAV(N)I KORAKI vozila Šola hujšanja polno zasedena V Zdravstvenem domu Celje bodo tudi letos pripravili delavnice zdravega hujšanja, ki pa so zaradi velikega povpraševanja že polno zasedene. Z delavnicami bodo začeli ta mesec, za udeležence pa so brezplačne. Program Šole hujšanja pripravlja skupina strokovnjakov s področja zdrave prehrane in gibanja. V celjskem zdravstvenem domu jo pripravijo dvakrat letno, traja pa štiri mesece. Udeleženci Šole hujšanja se naučijo pravilno razporejati obroke in sestavljati jedilnike, ki vsebujejo več sadja in zelenjave ter malo maščob. Poleg načrta jedilnika dobijo udeleženci šole tudi navodila za telesno aktivnost. Koordi-natorica zdravstveno-vzgoj-nih delavnic v Zdravstvenem domu Celje medicinska sestra Vladka Vovk pravi, da udeleženci lahko izgubijo od pol do enega kilograma na teden. Najuspešnejši udeleženec zadnje šole hujšanja je v 16 tednih izgubil 14 kilogramov. Sicer pa so v zadnji Šoli hujšanja udeleženci izgubili v povprečju 5,6 kilograma. ŠK SALTE SURMADI... oddaja, ki zaupa jazz, etno in biues glasbi... vsak tottk ob 21.00 na Radiu CeS|e 906,95.1,95,9 fn 100.3 MHz Pokrovitelj oddaje je RANKA CEUE Odgovor na vprašanje je podan teoretično glede na posredovane podatke in je izključno informativnega značaja. Z vsemi okoliščinami in podatki vašega primera nismo seznanjeni in ne prevzemamo nobene odgovornosti za morebitne nepravilne ali napačne pravne nasvete, nasvet pa uporabljate izključno na lastno odgovornost. Za celovito pomoč svetujemo, da se osebno oglasite pri pravnem strokovnjaku. www.rddicK«l)e.wm sportgijiiioceije.WTi Prenosi, oddaja Ponedeljkovo športno dopoldne (10.fi Šport danes (vsak dan ob 15.C NOVI TEDNIK NASVETI 21 Delo in srčni bolnik ZDRAVJE - NASE BOGASTVO ROŽICE IN CAJCKI Prehlada se »lotimo« s čaji in drugimi naravnimi pripravki. Sveče iz nosu Vprašanje: Vedno sem rad in veliko delal. Zdaj sem bil operiran na srcu in me zanima, ali dolgotrajno delo lahko škodi srčnemu bolniku in kako naj se z delom izogne bolezni in komplikacijam? Ali priporočate delo kot eno od oblik rehabilitacije? Odgovor: Finska raziskovalka dr Marijana Virtainen je pred kratkim objavila raziskavo, ki povezuje delo in obolevnost za boleznimi srca in ožilja. Štiri petine na novo odkritih bolezni srca in ožilja je posledica povišanega pritiska, povečanega holesterola O, ■T1 •— ,j ii r Piše: prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec. kardiolog in kajenja. To velja za aktivno populacijo, ki opravlja svoje delo normalno. Če človek dela več kot 3 ure preko običajnih 7 delovnih ur, se za 60 odstotkov poveča verjetnost, da se bodo pojavile komplikacije in bolezni srca ali ožilja. Med te komplikacije štejemo nenadno srčno smrt, miokardni infarkt in angino pektoris. Povezava dolgih ur dela in bolezni srca ni toliko povezana z drugimi prisotnimi dejavniki tveganja. Podaljšano zlasti stresno delo je namreč že samostojen dejavnik tveganja. Ker pa še ne moremo zanesljivo trditi, da sta ta oba parametra povezana, se raziskave nadaljujejo tudi v Angliji in Franciji. V zadnjih 12 letih so potrdili, da delo, ki je daljše od normalnega dela za dobre 3-4 ure, poveča število kardiovaskularnih dogodkov, medtem ko delo, ki je le za uro do dve daljše od rednega delovnega časa, ne pomeni pomembno povečanega tveganja. V raziskavo je zajeta aktivna populacija, ljudje stari 35-55 let, ki so zaposleni pretežno v pisarnah. Ob tem se sprašujem, kdo bo proučeval ogroženost ljudi na drugih delovnih mestih, ki so izpostavljeni še številnim okoljskim in fizičnim obremenitvam. V času raziskave so registrirali 369 primerov kardiovaskularnih dogodkov. Proučevali so težave, ki so jih imeli s srcem, in druge motnje. Pri vseh so analizirali in proučevali 22 dejavnikov tveganja, socialni status, spol, zakonski stan, demografsko poreklo in psihološki status. Raziskava je pokazala, da ljudje s tipom obnašanja A (osebe so agresivne, tekmovalne, napete, sovražnega razpoloženja, depresivne, imajo premalo spanca in ne najdejo časa za sproščanje) obolevajo pogosteje za boleznimi srca. Verjetno bolezen »prezentizma«, ko ljudje delajo tudi med boleznijo in ignorirajo njene simptome, prav tako pa se izogibajo pregledu pri zdravniku, vpliva tudi na druge dejavnike tveganja. Tako imajo ljudje tipa A pogosteje povišan krvni tlak, ki je povezan s stresnim slogom življenja. Pri njih so pogosto povečane maščobe v krvi, kar je posledica tudi neredne prehrane in fizične aktivnosti. Raziskava je še pokazala, da ljudje, ki opravljajo delo z več svobode in kreativnosti ter imajo možnost samostojnega odločanja, kljub podaljšanemu delu ne obolevajo pogosteje za boleznimi srca, kot se to dogaja ljudem, ki so pod psihološkim pritiskom, z neurejenimi odnosi v službi, s prisotnim mobingom ... Ta del socialne epidemiologije pokaže, da dolgoročno delo daljše kot 10 ur dnevno poveča nevarnost za nastanek bolezni srca in ožilja, proučiti pa je še treba, kako lahko spremenjeni odnosi na delu izboljšajo to prognozo. Tako bodo ta odkritja dobila nov smisel pri oceni ogroženosti na delovnem mestu. Večina avtorjev meni, da je podaljšano delo resnejši problem kot menimo danes, zato bi morali zdravniki resno proučiti in oceniti tudi samo delo in delovno mesto bolnika, še posebej pa pri ljudeh, ki imajo določene nespecifične težave s srcem. Ti znaki se pogosto pojavijo še pred nenadnim izbruhom bolezni, ki je pogosto usodna. Če imate vprašanje za zdravnika, ga pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, ali na elektronski naslov: tednik@nt-rc.si. Jutri katoličani praznujejo svečnico, ko bodo k blagoslovu odnesli sveče. No, malce drugačne sveče oziroma svečke pa v tem času gledajo iz nosov otrok in tudi odraslih. Kihanje, smr-kanje, nahod in prehlad so ta hip na prvem tiru. S pravilno izbiro zdravilnih rastlin se lahko virusom prehlada in nahoda, ki na nas prežijo domala na vsakem koraku, pošteno postavimo po robu. Jerebika - Posušene plodove jerebike (Sorbus aucu-paria), ki slovijo kot zakladnica vitamina C, lahko pozimi uporabimo za vitaminske napitke. Iz njih lahko pripravimo okusen čaj v obliki poparka, ki učinkovito blaži simptome prehlada. Če mu dodamo še šipek, bo še bolj okusen in zdravilen. Smrkavim otrokom lahko pripravimo denimo jerebikovo kašo: plodove odmrznemo, pretlačimo skozi sito in dodamo polovico medu. Dobro premešamo in uporabimo kot namaz, za sadne kupe ali kakor nam pač srce poželi. Pri kašlju, hripavosti in prehladu nasploh se zelo obnese tudi jerebikova marmelada, ki ji primešamo jabolka, šipek in hruške. Ta marmelada močno utrjuje telesno odpornost in je kot nalašč za šibke, bo-lehne in venomer smrkave otroke. Ingver - Izjemno dober izganjalec virusov je tudi orientalska čudodelna korenina ingver (Zingiber officinale). Vsebuje več kot deset proti-virusnih snovi, obenem pa je še antiseptik in antioksi-dant. Izkaže se predvsem za preprečevanje in zdravljenje vnetega grla in vnete sluznice. Lahko si pripravimo čaj iz svežega ingverja ali ingverja v prahu. Če uživamo surovega, prija, da mu dodamo pomarančo, če ga pražimo, pa se obnese, da mu dodamo še korenček. Za čaj iz korenine odrežemo pol centimetra debelo rezino svežega ingverja in jo z lupino vred drobno narežemo. V posodo vlijemo skodelico vode, dodamo ingver in zavremo. Pustimo 10 minut, precedimo in osla-dimo z medom. Pijemo 2- do 3-krat na dan, pred obrokom ali 1-2 uri po njem. Piše: PAVLA KLINER Česen - Če je bil česen (Al-lium sativum) kos samemu vampirju, ni vraga, da ne bi bil tudi virusom prehlada. Zaradi svojih izjemnih antibiotičnih lastnosti se zelo dobro izkaže v premagovanju prehlada v zgodnjem stadiju. Priporočamo, da zaužijete 3-4 stroke surovega česna na dan in bolezen naj bi se kmalu poslovila. Še bolje storimo, če ga uživamo kot preventivo pred prehladi. Če nam sam česen ne diši, mu dodajmo nekaj medu, ščepec kajenskega popra in ingverja. Črni bezeg - Klinične študije so pokazale, da črni bezeg (Sambucus nigra) pomaga pri obrambi pred virusi prehlada in gripe, saj preprečuje njihovo razmnoževanje, prav tako pa skrajša simptome gripe in prehlada za štiri dni. Črni bezeg nasploh pomaga vzdrževati odpornost imunskega sistema. Ljudsko zdravilstvo ga je od nekdaj cenilo kot enega najboljših pomočnikov pri prehladu, kašlju in gripi. Čaj iz bezgovih cvetov spodbuja potenje in izločanje bronhialnih žlez ter lajša vnetja zgornjih dihal. Pripomore k temu, da sluznica v nosu in grlu postane odpornejša na okužbe. Čaj pripravimo tako, da 1 žličko posušenih bezgovih cvetov prelijemo z 1 skodelico vrele vode, pustimo stati 5-10 minut in precedimo. Čaj pijemo vroč oziroma topel 3-krat na dan po 1 skodelico. Dodajmo mu tudi žličko medu. 8-12 kg mesečno Dr. PIRNAT )2/252 32 55,01 /519 15 P jI www.pirnat.si V^_Dr. Pimat d-o.n.. Razlagava 23, Maribor_ J Redko pomislimo na zdravilo, ki ga je za ljudi s prekomerno željo do dela priporočal znani filozof Bertrand Russell: »Če bi bil zdravnik, bi vsakemu bolniku, ki ne more živeti brez dela, predpisal letni dopust!« RECEPT ZA KRIZO - KUHARSKE BUKVE NA MIZO! za ue (iL e in male fioipocknje! 3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR e o> Q- ¿3 8S «I ^Kuharčke bukve itovendkik gospodinj \> "J Informacije: 03/4225-100 Podpisani-: naslov: iNAROČILNICfl) nepreklicno naročam nepreklicno naročam nepreklicno naročam nepreklicno naročam kompletov treh knjig v AKCIJSKI PRODAJI naročiš dve, dobiš tri po ceni 20 EUR (+ poštnina) izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina). izvodov knjige Kuharske bukve ■ vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil po ceni 7,93 EUR za izvod : (ti""" izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina). Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje Podpls:- BORZA DELA - INFORMACIJE NOVI TEDNIK Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: ■ na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; ■ na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://www.ess.gov.si; ■ pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UE CELJE KROVEC KROVEC KLEPAR I,-M/Ž; KROVSKO KLEPARSKA IN TESARSKA DELA. DOLOČEN CAS. 17.2.2D11; MOSKK KROVSTVO. KLEPARSTVO IN VELETRGOVINA. D.D.D. NOVA CERKEV 127.32D3 NOVA CERKEV VOZNIK VOZNIK TOVORNJAKA - M/Ž; VOZNIK TOVORNJAKA. PRIPRAVA NA VOŽNJO. UREJANJE DOKUMENTACIJE. PRANJE IN VZDRŽEVANJE VOZILA- DOMAČI PROMET. NEDOLOČEN ČAS. 1.2.2011; GRATDURS PREVOZI - TRGOVINA. D.D.D.. ŠKOFJAVAS. ŠKOFJAVAS 3D C. 3211ŠKOFJAVAS KLEPAR SKUPINOVODJA KROVCEV IN KLEPARJEV-M/Ž;VODENJE SKUPINE KROVSKO KLEPARSKIH DEL. DOLOČEN ČAS. 11 MESECEV. 24.2.2011; MOSKK KROVSTVO. KLEPARSTVO IN VELETRGOVINA. D.D.D. NOVA CERKEV 127.3203 NOVA CERKEV SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZORRAZRA VARNOSTNIK - M/Ž; VAROVANJE PREMOŽENJA IN OSEB. NADZOR.., VARNOSTNIK/VARNOSTNICA. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 12.2.2011; VARNOST MARIBOR VAROVANJE PREMOŽENJA. TRGOVINA. STORITVE IN PROIZVODNJA D.D.. KRALJEVIČA MARKAULICA 5.2000 MARIBOR ZAVAROVALNI ZAST0PNIKZA0BM0ČJECELJA-SVET0VA-LEC PRODAJE - M/Ž; SVETOVANJE STRANKAM. TRŽENJE ZAV. PRODUKTOV. PRIDOBIVANJE TERMINOV. PRIPRAVA IZRAČUNOV. DOLOČEN ČAS. 24 MESECEV. 6.2.2011; GRAWE ZAVAROVALNICA D.D. MARIBOR POSLOVNA ENOTA LJUHLJANA. K0MENSKEGA ULICA 4.1000 LJURLJANA VOZNIK INŠTRUKTOR - M/Ž; UČITELJ VOŽNJE "C". "D" IN "E" KATEGORIJE MOTORNIH VOZU. DOLOČEN ČAS 30.6.2011. 0.2.2011; IZLETNIK CELJE D.D. PROMETNO IN TURISTIČNO PODJETJE. AŠKERČEVA ULICA 20.3DDD CELJE SLAŠČIČAR SLAŠČIČAR. SLAŠČIČAR II - ROLO ZAHTEVNA SLAŠČIČARSKA OPRAVILA - M/Ž; PRIPRAVA IN TEHTANJE SUROVIN. IZDELAVA RAZLIČNIH VRST MAS IN TESTA. PEČENJE IZDELKOV. ROČNO IN STROJNO OBLIKOVANJE MAS. KONČNA OBDELAVA IZDELKOV. PAKIRANJE IZDELKOV.. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 1.2.2011; KLASJE MLINSKO PREDELOVALNO PODJETJE CELJE. D.D.. RESLJEVA ULICA 18.3UUUCELJE ELEKTROMONTER ELEKTRIČAR - M/Ž; IZVEDBA ELEKTROINŠTALACIJSKIH DEL NA TERENU. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 2.2.2011; ELEKTROINŽENIRING LILIJA PROIZVODNJA. IZVAJANJE. SERVIS IN TRGOVINA. D.D.D.. ULICA MESTA GREVENBR0-ICH4.3UUUCELJE ELEKTROINŠTALATER HIŠNIK-VZDRŽEVALEC - M/Ž; UPRAVLJANJE IN VZDRŽE-VANJE:-ELEKTR0 NAPRAV. CENTRALNEGA OGREVANJA. KLIMA NAPRAV. VZDRŽEVANJE IN UREJANJE OKOLICE. VZDRŽEVANJE IN BELJENJE VSEH OBJEKTOV IPD, NEDOLOČEN ČAS. 0.2.2011; EMA D.D.O - OZNAČEVANJE IN SLEDLJIVOST V INDUSTRIJI IN LOGISTIKI. MARIBORSKA CESTA 1 C. 3000 CELJE TEHNIK MEHATRONIKE MONTER OPREME - M/Ž; DELO V SERVISU Z AVT0DDMI. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 17.2.2D11;AC GLAVAN STORITVE IN TRGOVINA D.D.D.. OPRTNA CESTA 1.3000 CELJE EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK ZAVAROVALNI ZASTOPNIK ZA OBMOČJE CELJA - M/Ž; TRŽENJE ZAVAROVALNIH STORITEV. NEDOLOČEN ČAS. 11.2.2U11; PRIMA ZASTOPSTVO ZAVAROVALNA ZASTOPNIŠKA DRUŽBA D.D.D, PARTIZANSKA ULICA 10. 1000 LJUBLJANA KOMERCIALIST NA TERENU - M/Ž; PRIDOBIVANJE NOVIH KUPCEV. OBISKOVANJE ŽE OBSTOJEČIH KUPCEV IN KOMUNIKACIJA Z NJIMI (PONUDBE. NAROČILA ...). DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 7.2.2011; AS SISTEM TRGOVINA IN STORITVE D.D.D.. ULICA NA LIVADO 6.3240 ŠMARJE PRI JELŠAH EKONOMSKI TEHNIK TRŽENJE STORITEV-M/Ž; TRŽENJE STORITEV NATERENU. NEDOLOČEN ČAS. 0.2.2011; DIREKTNI NAKUP. TRGOVINA IN STORITVE. D.D.O.. GLAVNI TRG 0.3D0D CELJE STROJNITEHNIK SKLADIŠČNIK - M/Ž; PREVZEMA OPREMO. REZERVNE DELE. ORODJA. MODELE IN VAROVALNA SREDSTVA. PREVZEMA DOBAVLJEN MATERIAL, SUROVINE. POLIZDELKE IN IZDELKE TER VSE RAZPOREJA NA SKLADIŠČA. DOLOČI SKLADIŠČNA MESTA IN SKLADIŠČNI RED.AŽURN0 UREJA IN VODI EVIDENCO 0 SKLADIŠČNEM PROMETU IN ZALOGAH, DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 4.2.2D11; K0VIS-LIVARNA PROIZVODNJA. TRGOVINA IN STORITVE D.D.D.. ŽELEZARSKA CESTA 3.322D ŠTORE GRAFIČNI TEHNIK GRAFIČNI TEHNIK / OPERATER - M/Ž; IZREZI SAM. FOLIJ NA REZALNEM STROJU. UPRAVLJANJE S ŠIR0K0F0RMA-TNIMI INKJET TISKALNIKI.TISKANJE. MONTAŽA NAPISOV. SAM FOLIJ IPD. NA RAZLIČNE MEDIJE. LEPLJENJE FOLIJ NASTEKLA. LEPLJENJE FOLIJ/NAPISOV NA AVTOMOBILE. GRAF. PRIPRAVE V PROGRAMU C0RELDRAW/PRIPRAVA ZA TISKM. DELO S PROGRAMOM PHOTOSHOP NEODLOČEN ČAS. 7.2.2011; ENTER RAČUNALNIŠTVO. GRAFIČNE STORITVE IN POSREDOVANJE. D.D.D.. KAMNIŠKA ULICA 1.3000 CELJE KOMERCIALIST PRODAJA REZERVNIH DELOV- M/Ž; PRODAJA REZERVNIH DELOV IN DODATNE OPREME. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 0.2.2011; AVT0HIŠAŠK0RJANECD.0.0. PODJETJE ZA PRODAJO AVTOMOBILOV IN REZERVNIH DELOV. MARIBORSKA 115. CELJE. MARIBORSKACESTA115.3DDD CELJE DIPLOMIRANI FIZIOTERAPEVT (VS) FIZIOTERAPEVT II (NEGOVALNA ENOTA. DIAGNOSTIČNA ENOTA] - PRIPRAVNIK - M/Ž; USPOSABLJANJE ZA IZVAJANJE VSEH POSTOPKOV FIZIKALNE DIAGNOSTIKE. TERAPIJE IN REHABILITACIJE PRI RESPIRAT0RN0. L0K0-M0T0RN0. NEVROLOŠKO OGROŽENIH. H0SPIT. IN AMBUL. ZDRAVLJENIH B0LNIKIH-SKLADN0 S SODOBNO DOKTRINO. ITD, DOLOČEN ČAS. 0 MESECEV. 5.2.2011; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE. OBLAKOVA ULICA 5.0000 CELJE FIZIOTERAPEVT II (NEGOVALNA ENOTA. DIAGNOSTIČNA ENOTA] - M/Ž; IZVAJANJE VSEH POSTOPKOV FIZIKALNE DIAGNOSTIKE. TERAPIJE IN REBAHILITACIJE PRI RESPI-RAT0RND. LDK0MDT0RN0. NEVROLOŠKO OGROŽENIH. H0SPIT. IN AMBUL. ZDRAVLJENIH B0LNIKIH-SKLADN0 S SODOBNO DOKTRINO. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 5.2.2011; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE. 0BIAK0VA ULICA 5.3UUUCEUE DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA (VS) STROJNI INŽENIR V RAZVOJU - M/Ž; RAZVOJ OHIŠIJ IN STROJNIH REŠITEV ZA NAPRAVE V RAZVOJU. ANALIZE IN REŠITVE V LOGISTIKI PODJETIJ. PRODAJNE AKTIVNOSTI NA PODROČJU OZNAČEVANJA. SLEDENJA IN INTERNE LOGISTIKE, NEODLOČEN ČAS. 0.2.2011; EMA D.D.D - OZNAČEVANJE IN SLEDLJIVOST V INDUSTRIJI IN LOGISTIKI. MARIBORSKA CESTA 1 C. 3000 CELJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK ODVETNIK - M/Ž; ODVETNIŠKA OPRAVILA. NEDOLOČEN ČAS. 2.2.2011; ODVETNIŠKA DRUŽBA KLEP D.P, D.D.O.. GLEDALIŠKA ULICA 2.3UUU CELJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA SAMOSTOJNI KONSTRUKTER - M/Ž; STANDARIZACIJA PROGRAMOV. SNOVANJE GENERIK0V. IZDELAVA INTERAKTIVNIH KATALOGOV. VODENJE PROJEKTOV. KONSTRUIRANJE. NEDOLOČEN ČAS. 2.2.2011; CONTAINER PROIZVODNO PODJETJE. D.D.O.. BEŽIGRAJSKA CESTA 6. 3D0DCELJE VODJA KONTROLE - M/Ž; VODI IN ORGANIZIRA DELO NA P0D0RČJU KONTROLE. IZVAJA KONTROLO PRISPELIH POŠILJK. IZVAJA MEDFAZNO IN KONČNO KONTROLO. IZVAJA NADZOR NAD DELOVANJEM PROCESA KONTROLE. IZVAJA ZAPORE IN SPROSTITVE IZDELKOV. PRIPRAVLJA KONTROLNO DOKUMENTACIJO ZA IZDELKE. SODELUJE PRI PREVZEMU IZDELKOV S STRANI ZUNANJIH INSTITUCIJ. SODELUJE PRI REŠEVANJU REKLAMACIJ (TUDI NA TERRE-NU). NEDOLOČEN ČAS. 2.2.2011; CONTAINER PROIZVODNO PODJETJE. D.0.0, BEŽIGRAJSKA CESTAB. 3000 CELJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE RAZISKOVALEC - RAZVIJALEC RF ELEKTRONSKIH SKLOPOV - M/Ž; S0KREIRANJE ODLOČITEV ZA RAZVOJ NOVIH RF SKLOPOV. ZLASTI NA PODROČJU TELEMATIKE IN M2M APLIKACIJ.IZUEIAVA ZAHTEVNIKA "REOUIREMENTS SPECIFICATION" ZA NOVE APLIKACIJE. KREIRANJE POTREBNIH ARHITEKTUR IN DIZAJNA APLIKVACIJ; NEDOLOČEN ČAS. 0.2.2011; EMA D.0.0 - OZNAČEVANJE IN SLEDLJIVOST V INDUSTRIJI IN LOGISTIKI. MARIBORSKA CESTA 1 C. 3000 CELJE VODILNI RAZVIJALEC ELEKTRONSKIH SKLOPOV IN NAPRAV - ELECTRONIC HARDWARE DESIGNER - M/Ž; 1. RAZVOJ IN KONSTRUKCIJA DIGITALNIH ELEKTRONSKIH VEZIJ. ANALOGNIH IN KOMUNIKACIJSKIH ELEKTRONSKIH VEZIJ. SIMULACIJA ELEKTRONSKIH VEZIJ. PRIPRAVA PROTOTIPOV. IZVAJANJE MERITEV. NEODLOČEN ČAS. 0.2.2011; EMA D.D.D - OZNAČEVANJE IN SLEDLJIVOST V INDUSTRIJI IN LOGISTIKI. MARIBORSKA CESTA 1 C. 0000 CELJE DOKTOR MEDICINE SPECIALIST OFTALMOLOGIJE ZDRAVNIK SPECIALIST OFTALMOLOG- M/Ž; SPECIALISTIČNO ZDRAVLJENJE. POSTAVLJANJE DIAGNOZ. SVETOVANJE. ITD, NEDOLOČEN ČAS. 6.2.2011; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE. OBLAKOVAULICA 5.30D0 CELJE DOKTOR MEDICINE SPECIALIST TRANSFU-ZIOLOGIJE ZDRAVNIK SPECIALIST V/VI - M/Ž; SPECIALISTIČNO AMBULANTNO IN BOLNIŠNIČNO ZDRAVLJENJE. NEDOLOČEN ČAS. 5.2.2011; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE. OBLAKOVA ULICA 5.3000 CELJE UE LAŠKO OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA POMOŽNI DELAVEC -M/Ž; ROČNADELA. PRANJE STROJEV IN VSA DELAV GRADBENIŠTVU. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 22.3.2011; MSV ŽOHAR. STORITVE IN TRGOVINA. D.0.0, TROBNI DOL 34,3271 ŠENTRUPERT STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE - M/Ž; STROJNIK. NEDOLOČEN ČAS. 22.3.2011; MSV ŽOHAR. STORITVE IN TRGOVINA. D.0.0, TRORNI DOL 34.3271 ŠENTRUPERT VOZNIK STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE. VOZNIK - M/Ž; STROJNIK. VOZNIK. VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU. NEDOLOČEN ČAS. 22.3.2D11; MSV ŽOHAR. STORITVE IN TRGOVINA. D.0.0.. TRORNI DOL 34. 3271 ŠENTRUPERT VOZNIK - M/Ž; VOZNIK TOVORNJAKA V DOMAČEM IN MEDNARODNEM. PROMETU. VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU. DOLOČEN ČAS. 1 MESEC. 5.2.2011; STORITVE FERLIČ 6 FERLIČ ALEŠ FERLIČ. S.P. TEVČE 32 D.3270 LAŠKO MONTER VODOVODNIH NAPRAV VZDRŽEVALEC VODOVODA - M/Ž; DELO VZDRŽEVALCA. VODOINŠTALATERJA. KANALIZACIJE. REDNO VZDRŽEVANJE CEVOVODOV IN OBJEKTOV NAVODOVODO IN OBJEKTOV KANALIZACIJE. NEDOLOČEN ČAS. 7.2.2011; JAVNO PODJETJE KOMUNALA RADEČE D.0.0, TITOVA ULICA 107. 1433 RADEČE PRODAJALEC PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA KFUHA INPECIVA. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 2.2.2011; TONI-PEK D.0.0.; TONI-PEK D.0.0, PE PEKARNA. TRUBARJEVO NABREŽJE 3.327ULAŠK0 STROJNITEHNIK VZDRŽEVALEC I - M/Ž; VZDRŽEVANJE OBJEKTOV. DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 5.2.2D11; THERMANA D.D, DRUŽBA DOBREGA POČUTJA. ZDRAVILIŠKACESTA 6.3270 LAŠKO DIPLOMIRANI FIZIOTERAPEVT (VS) DIPLOMIRANI FIZIOTERAPEVT - M/Ž; IZVAJANJE TERAPIJE. NEDOLOČEN ČAS. 12.2.2011; THERMANA D.D, DRUŽBA DOBREGA POČUTJA. ZDRAVILIŠKACESTA 6.3270 LAŠKO DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE ALI ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE Z LICENCO - M/Ž; DELO ZDRAVNIKAV AMBULANTI SPLOŠNE MEDICINE. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 6.2.2011; ZDRAVSTVENI DOM LAŠKO. KIDRIČEVA ULICA S B. 327D LAŠKO UE MOZIRJE PRODAJALEC PRODAJALEC V MALOPRODAJI - M/Ž; PRODAJA IN NARAVA BLAGA. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 2.2.2011; H0BY LES. PROIZVODNJA IN TRGOVINA. D.0.0, ŠKOFJA VAS 3 B.3211 ŠKOFJAVAS UE SLOVENSKE KONJICE OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA UPRAVLJALEC STROJA III - M/Ž; UPRAVLJANJE STOJA IN SKRB ZA KVALITETO IZDELKOV. KONTROLA IZDELKOV IN MERITVE IZDELKOV.. DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 2.2.2U11; MANP0WER D.D.O.; MANP0WER D.0.0.. PE MARIBOR. SLOVENSKA ULICA 17.2000 MARIBOR MIZAR MIZAR - M/Ž; SAMOSTOJNA IZDELAVA POHIŠTVA IN PO POTREBI MONTAŽA NA TERENU. (RAZRER. LEPLENJE. FURNIRANJE. BRUŠENJE. LAKIRANJE. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 1.2.2011; SPLOŠNO MIZARSTVO DANIJEL TAJNIKAR S.P. PRELOGE PRI KONJICAH 1.321D SLOVENSKE KONJICE KUHAR KUHAR- M/Ž; KUHANJE MALIC IN KOSIL. PRIPRAVA JEDILNIKOV. NEODLOČEN ČAS. 2.2.2011; GRADBENI SERVIS IN GOSTINSTVO PETER LESKDVAR S.P. TOVARNIŠKA CESTA 1D. 321D SLOVENSKE KONJICE PRODAJALEC PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA OBUTVE. GALANTERIJE IN KONFEKCIJE. DOLOČEN ČAS. 24 MESECEV. 2.2.2D11; PRODAJALNA KONFEKCIJE TERME ŠPORT ZREČE JUSTINA BRILEJ S.P, CESTA NA ROGLO 13 R. 3214 ZREČE DOKTOR MEDICINE ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE OZ. DRUŽINSKE MEDICINE - M/Ž; VSA DELA ZDRAVNIKA. NEDOLOČEN ČAS. 11.2.2011; ZDRAVSTVENI DOM SLOVENSKE KONJICE. MESTNI TRG 17.321D SLOVENSKE KONJICE UE ŠENTJUR PRI CELJU OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA EVIDENTIČAR. ZLAGALEC LESA NA ŽAGI - DELOVNO MESTO JE V ŠENTJURJU-M/Ž; ZLAGANJE IN EVIDENTIRANJE LESA PRI RAZREZU. OPRAVLJANJE Z VILIČARJEM. NEDOLOČEN ČAS. 11.2.2011; TI 6 Ml TRGOVINA IN STORITVE D.0.0. DOBRUNJE. ZAGRADIŠČE 12 A. 1261 LJUBLJANA -UORRUNJE POSLUŽEVALEC STROJA - M/Ž; PROIZVODNJA LINIJA ZAJEMA RAČUNALNIŠKO VODENE STROJE. KJER SE P0-SLUŽUJE STROJ. DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 2.2.2011; MANP0WER D.0.0.; MANP0WER D.0.0, PE MARIBOR. SLOVENSKA ULICA 17.2DDD MARIBOR VRTNAR VRTNAR - M/Ž; VRTNARSKA DELA. DOLOČEN ČAS. 24 MESECEV. 2.2.2D11: PREVOZNIŠTVO-VRTNARSTVOVALNER STANISLAVVALNER S.P..V0DRUŽ 1 A.323D ŠENTJUR VRTNAR - M/Ž; VRTNARSKA DELA. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 2.2.2011; PREVOZNIŠTVO-VRTNARSTVOVALNER STANISLAVVALNER S.P..V0DRUŽ 1 A.323D ŠENTJUR VRTNAR - M/Ž; VRTNARSKA DELA. DOLOČEN ČAS. 4 MESECE. 2.2.2011; PREVOZNIŠTVO-VRTNARSTVOVALNER STANISLAVVALNER S.P..V0DRUŽ 1 A.323D ŠENTJUR SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA UPRAVLJALEC TRAČNE ŽAGE ZA RAZREZ HLODOVINE - DELOVNO MESTO JE V ŠENTJURJU - M/Ž; RAZREZ HLODOVINE NA TRAČNI ŽAGI. ORGANIZACIJA DELA ITD, NEDOLOČEN ČAS. 11.2.2011; TI 6 Ml TRGOVINA IN STORITVE D.0.0. DOBRUNJE. ZAGRADIŠČE 12 A. 1261 LJURLJANA -UORRUNJE UE ŠMARJE PRI JELŠAH OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA ■UPRAVLJALEC STROJEV ZA PROIZVODNJO - M/Ž; SAMOSTOJNO UPRAVLJANJE RAZLIČNIH LINIJ V PROIZVODNJI. RAZPISOVANJE DOKUMENTACIJE. DELO NA RAČUNALNIŠKO VODENIH STROJIH. OPTIMIRANJE RAZREZA. SPREMJANJE NAROČILA SKOZI FAZE PROIZVODNJE. IZPELJAVA POSEBNIH IZDLEV". NEDOLOČEN ČAS. 7.2.2011; PANLES KUHINJE. PODJETJE ZA MIZARSKE. TRGOVSKE IN STORITVENE DEJAVNOSTI. D.0.0, TEKAČEVO 62 R. 3250 ROGAŠKASLATINA SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA TRŽENJE IN RAZVOJ - M/Ž; SVETOVANJE PRI TRŽENJU. RAZISKAVA TRGA. SODELOVANJE V TEAMU RAZVOJA. POZNAVANJE RAČUNALNIŠKIH PROGRAMOV ZA RISANJE. NEODLOČEN ČAS. 12.2.2011; PANLES KUHINJE. PODJETJE ZA MIZARSKE. TRGOVSKE IN STORITVENE DEJAVNOSTI. D.0.0.. TEKAČEVO B2B. 325D ROGAŠKA SLATINA SREDNJA STROKOVNAALI SPLOŠNA IZOBRAZBA POMOČ V KOMERCIALI - M/Ž; POMOČ V KOMERCIALI. DOBAVNICE. PREVZEMI. REKLAMACIJE. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 2.2.2011; AS SISTEM TRGOVINA IN STORITVE D.0.0, ULICA NA LIVADO 6.324U ŠMARJE PRI JELŠAH EKONOMSKITEHNIK RAČUNOVODSKO FINANČNA DELA- M/Ž; RAČUNOVODSKO FINANČNA DELA. NEDOLOČEN ČAS. 7.2.2011; PANLES KUHINJE. PODJETJE ZA MIZARSKE. TRGOVSKE IN STORITVENE DEJAVNOSTI. D.0.0, TEKAČEVO 62 R. 3250 ROGAŠKASLATINA DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE ZDRAVNIK SPECIALIST DRUŽINSKE MEDICINE V ROGAŠKI SLATINI - M/Ž; ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE ALI ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE Z LICENCO V ZD ŠMARJE -ZDRAVSTVENA POSTAJA ROGAŠKA SLATINA. NEDOLOČEN CAS. B.2.2D11; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH. CELJSKA CESTA 16. 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH UE VELENJE DELAVEC BREZ POKLICA POMOŽNI DELAVEC ZA KROVSKO KLEPARSKA IN HIDROI-ZOLACIJSKADELA-M/Ž; POMOŽNI DELAVEC ZA KROVSKO KLEPARSKA IN HIDRDIZOLACIJSKA DELA. DOLOČEN ČAS. 1 MESEC. 15.3.2011; T.M. INŽENIRING D.0.0.; T.M. INŽENIRING. PE VELENJE. PAKA PRI VELENJU 4U R. 3320 VELENJE KROVEC-KLEPAR. HIDROIZOLATER - M/Ž; OPRAVLJANJE KROVSKO-KLEPARSKIH. TESARSKIH IN HIDROIZOLACIJ-SKIH DEL. POKRIVANJE OSTREŠJA Z VSEMI VRSTAMI KRITIN. MONTAŽA STREŠNIH OKEN. DOLOČEN ČAS. 1 MESEC. 15.3.2U11; T.M. INŽENIRING D.0.0.; T.M. INŽENIRING. PE VELENJE. PAKA PRIVELENJU 40 R. 3320 VELENJE MONTER VODOVODNIH NAPRAV SAMOSTOJNI MONTER VODOVODNIH INSTALACIJ - M/Ž; VODOVODNE INSTALACIJE. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 11.2.2011; KREVZEL INSTALACIJE. STORITVE D.0.0, ME-TLEČE14A. 3325 ŠOŠTANJ MONTER OGREVALNIH NAPRAV SAMONTOJNI MONTER OGREVALNIH NAPRAV - M/Ž; OGREVALNE INSTALACIJE. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 2.2.2011; KREVZEL INSTALACIJE. STORITVE D.0.0, ME-TLEČE14A. 3325 ŠOŠTANJ MONTER KLIMATIZACIJSKIH NAPRAV SAMOSTOJNI MONTER PREZRAČEVANJA IN IZOLACIJE - M/Ž; PREZRAČEVANJE IN IZOLACIJA INSTALACIJ. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 11.2.2D11: KREVZEL INSTALACIJE. STORITVE D.0.0, METLEČE14A. 3325 ŠOŠTANJ KUHAR KUHAR - M/Ž; PREVZEM ŽIVIL. PRIPRAVA ŽIVIL IN TOPLOTNA OBDELAVA. SAMOSTOJNA PRIPRAVA HLADNIH IN TOPLIH JEDI. GARNIRANJE IN DEKORIRANJE JEDI. VODENJE EVIDENCE 0 PORABI MATERIALA. ČIŠČENJE IN VZDRŽEVANJE KUHINJSKE OPREME. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 2.2.2U11; NARAVNO ZDRAVILIŠČE TOPOLŠICA D.D, T0P0LŠICA77.3326 TOPOLŠICA SREDNJA STROKOVNAALI SPLOŠNA IZOBRAZBA ZAVAROVALNI ZASTOPNIK - M/Z; SKLEPANJE ZAVAROVANJ NA TERENU. DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 4.2.2D11; KORINITA. SKLEPANJE ZAVAROVANJ. D.D.O.. LATKOVA VAS 04.3312 PREBOLD ELEKTROTEHNIK VZDRŽEVALEC - M/Ž; REDNO SKRBI ZA PREGLEDE STROJEV IN ODPRAVLJANJE OKVAR IN POMANJKLJIVOSTI STROJEV. ORODIJ IN OBJEKTOV. SODELUJE PRI EVIDENCAH POSEGOV NA STROJIH. NAPRAVAH. ORODJIH IN OBJEKTIH. SKRBI. DA IZVAJAJO DELAVCI DELAVSKLADU Z VARNOSTNIMI NAVODILI IN UPORABLJAJO OSEBNA ZAŠČ. SREDSTVA. SODELUJE PRI POUČEVANJU DELAVCEV S PODROČJA VZDRŽEVANJA. SODELUJE Z ORODJARJI V SMISLU VZDRŽEVANJA IN POPRAVIL ORODIJ. SODELUJE PRI VODENJU TEHNIČNE DOKUMENTACIJE. EVIDENC PREGLEDOV IN POPRAVIL IN NARAVI REZERVNIH DELOV. SODELUJE PRI ANALIZAH STANJA STROJEV. PRIPRAV IN ORODIJ IN PRAVOČASNEM PLANIRAJO ZAMENJAVE DOTRAJANIH. OVAJANJE IN SPREMLJANJE ZAGOTAVLJANJA ZAHTEV STANDARDA ISO 3001 IN ISO 14DDD. IZVAJA REDNASERVISIRANJASTROJEV. SODELUJE PRI PRIPRAVI PLANOV IN ANALIZ PODJETJA. EVIDENTIRA OPRAVLJENO DELO. NEDOLOČEN ČAS. 2.2.2011; FORI. FLEKSIBILNO ORGANIZIRANJE RAZVOJNIH IDEJ. D.0.0, PREŠERNOVA CESTA 1 A. 332D VELENJE STROJNITEHNIK PROGRAMER - M/Ž; PROGRAMIRANJE V PROGRAMSKEM JEZIKU DELPHI. DELO NA PODROČJU RAČUNALNIŠKO V0-UENIH OBDELOVALNIH STROJEV (CNC).. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 4.2.2U11; PIA INFORMACIJSKI SISTEMI IN STORITVE. D.D.O.. EFENKOVA CESTA 61.332U VELENJE EKONOMSKI TEHNIK TRGOVEC. POSLOVODJA - M/Ž; PRODAJA BLAGA V TRGOVINI. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 2.2.2011; TRGOVINA ZA ŠPORTNI RIBOLOV. DARKO ŠARMAN S.P. PODKRAJ PRI VELENJU B5 B. 332D VELENJE VIŠJASTROKOVNO IZOBRAZBA SAMOSTOJNI VODJA PROJEKTOV - M/Ž; VODENJE PROJEKTOV NA NIVOJU PODJETJA. SODELOVANJE PRI VODENJU ZAHTEVNIH PROJEKTOV S PODROČJA NOVIH IZDELKOV IN TEHNOLOGIJ.... NEDOLOČEN ČAS. 2.2.2011; FORI. FLEKSIBILNO ORGANIZIRANJE RAZVOJNIH IDEJ. D.0.0, PREŠERNOVA CESTA 1 A. 3320 VELENJE VISOKOŠOLSKA STROKOVNA IZOBRAZBA SAMOSTOJNI VODJA ZAHTEVNEJŠIH PROJEKTOV - M/Ž; VODENJE ZAHTEVNIH PROJEKTOV S PODROČJA NOVIH IZDELKOV IN TEHNOLOGIJ. DOLOČA TEHNOLOŠKE POSTOPKE IZDELKOV. INICIATIVA ZA IZDELAVO VZORCEV. SPREMLJANJE IZDELAVE IN PRIPRAVA DOKUMENTACIJE VZORČENJA. REŠEVANJE TEHNOLOŠKIH PROBLEMOV V PROIZVODNJI - RAZVOJ IN OVAJANJE NOVIH PROIZVODNIH PROCESOV. TEHNOLOGIJ. STROJNE OPREME. ORODIJ. IPD, DOLOČA NORMATIVE IN PRERAČUNAVA KALKULACIJE NOVIH IN STARIH IZDELKOV. IZDELUJE TEHNOLOŠKO DOKUMENTACIJO ZA PROIZVODNJO. NEDOLOČEN ČAS. 2.2.2011; FORI. FLEKSIBILNO ORGANIZIRANJE RAZVOJNIH IDEJ. D.0.0, PREŠERNOVA CESTA 1 A. 3320 VELENJE AKADEMSKI GLASBENIK PIANIST UČITELJ - M/Ž; POUČEVANJE KLAVIRJA. DOLOČEN ČAS. 4.2.2U11; GLASBENA ŠOLA FRAN KORUN KOŽEUSKI VE-LENJE.JENKOVA CESTA 4.332D VELENJE AKADEMSKI GLASBENIK FLAVTIST UČITELJ - M/Ž; POUČEVANJE FLAVTE. DOLOČEN ČAS. 4.2.2U11; GLASBENA ŠOLA FRAN KORUN KOŽEUSKI VE-LENJE.JENKOVA CESTA 4.332D VELENJE UE ŽALEC OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA VODOVODNI INŠTALATER - M/Ž; SAMOSTOJNI VODOVODNI INŠTALATER ZA PRENOVO KOPALNIC. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 13.2.2011; FELIX. JURIJ OCEPEK. S.P, RREG PRI POLZELI 22,3313 POLZELA SAMOSTOJNI SLIKOPLESKAR - M/Ž; SLIKOPLESKARSKA IN SOHOMONTAŽNA DELA. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 13.2.2011; FELIX. JURIJ OCEPEK. S.P, RREG PRI POLZELI 22,3313 POLZELA DELAVEC BREZ POKLICA VOZNIK TOVORNJAKA-M/Ž; PREVOZ BLAGA V MEDNARODNEM PROMETO, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 2.2.2011; VIGITRANS. TRANSPORTNO TRGOVSKO PODJETJE, D.0.0, SAVINJSKA CESTA 98 A. 331D ŽALEC GRACBENA DELA - M/Ž; GRADRENA DELA. DOLOČEN ČAS, 3 MESECEV, 2.2.2311; RYTYOISHEFKI, ZIDARSTVO S.P, VRANSKO 53,33D5 VRANSKO NEZNAN NAZIV VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - M/Ž; VOZNIK TOVORNEGA VOZILA V, ME3NAROONEM TOVORNEM PROMETO (UKRAJINA. RUSIJA], VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, NEDOLOČEN ČAS, 12.2.2U11; LOGISTIKA REM, TRANSPORT, STORITVE IN TRGOVINA, D.D.O.. HRAMŠE 23,3234 DOBRNA AVTOKLEPAR AVTOKLEPAR - M/Ž; POPRAVLJA POŠKODOVANE DELE AVTOMOBILSKIH KAROSERIJ IN JIH NADOMEŠČA Z NOVIMI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 2D.2.2D11; PIRH TRGOVINA, STORITVE IN SERVIS D.0.0, LOŽNICA PRI ŽALCD 52 A, 331DŽALEC SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA NATAKAR - M/Ž; STREŽRA JEDI IN PIJAČE, NEDOLOČEN ČAS, 5.2.2011; SLAVICA SPOLENAK JAKOP S.P; PIZZERIA MAMMA MIA. KIDRIČEVA DLICA 2D, 331D ŽALEC SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA NASTAVLJALEC STROJEV - M/Ž; MENJAVA ORODIJ IN NASTAVITVE NA STROJIH ZA BRIZGANJE PLASTIKE, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 2.2.2D11; ODELO SLOVENIJA, PODJETJE ZA RAZVOJ, PROIZVODNJO IN TRŽENJE AVTOMOBILSKIH DELOV, D.0.0, TOVARNIŠKA CESTA 12, 3312 PREROLD ORODJAR - M/Ž; ORNOVA IN VZDRŽEVANJE ORODIJ ZA SERIJSKO PROIZVODNJO IZDELKOV IZ PLASTIKE. PREVENTIVNO VZDRŽEVANJE, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 2.2.2011; ODELO SLOVENIJA, PODJETJE ZA RAZVOJ, PROIZVODNJO IN TRŽENJE AVTOMOBILSKIH DELOV, D.0.0, TOVARNIŠKA CESTA 12.3312 PREROLD TELEFONIST ORGANIZATOR - M/Ž; PROMOCIJA.TRŽENJE IN ORGANIZIRANJE DELA SVETOVALCEV, NEDOLOČEN ČAS, 6.2.2011; ZAVAROVALNO ZASTOPANJE, MODRA TOČKA, CLAODIJA HOČEVAR, S.P, GRČE 26,3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI KOMERCIALIST - M/Ž; SVETOVALEC NOTRANJIH DESIGNOV, SAMOSTOJNO VODENJE POHIŠTVENGA SALONA, RISANJE NOTRANJE OPREME, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 2.2.2D11; VGRADNE OMARE HORY, PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.0.0, PODLOG V SAVINJSKI DOLINI 6D, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI NATAKAR NATAKAR - M/Ž; STREŽRA V BIFEJU. NEDOLOČEN ČAS, 4.2.2011; ALIANSA. PODJETJE ZA INTELEKTUALNE STORITVE IN TRGOVINA, D.O.O.. GOTOVLJE 31,331U ŽALEC PRODAJALEC POSLOVODJA - M/Ž; VODJA TRGOVINE Z VODOVODNIM MATERIALOM TER OGREVALNO TEHNIKO, NEDOLOČEN ČAS, 27.2.2011; TERMO SHOP D.0.0, TRGOVINA IN INŽENIRING ZA TOPLOTNO IN HLADILNO TEHNIKO, RIMSKA CESTA 176,3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI EKONOMSKI TEHNIK ZAVAROVALNI ZASTOPNIK - M/Ž; SKLEPANJE AVTOMOBILSKIH. PREMOŽENJSKIH IN OSTALIH ZAVAROVANJ, NEDOLOČEN ČAS, 10.2.2011; ZAVAROVALNO ZASTOPANJE, MODRA TOČKA, CLAODIJA HOČEVAR, S.P, GRČE 26,3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI ——- Št. 9 - 1. februar 2011 MM Gričkanje november 2010 odprtje fotografske razstave Fotokluba Štore Steel 18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Dediščina za vsakogar predavanje dr. Vita Hazlerja 18.00 Hmeljarski dom Petrovče Proslava ob Kulturnem prazniku 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Stari starši in njihovo vzgojno poslanstvo predavanje logoterapevta Bogdana Žorža 19.00 Hotel Evropa_ Pecha Kucha predstavitev projekta Urbani fenomeni - zgodbe taksistov 19.00 Don Boskov center Celje Težave s spanjem pri otrocih za starše predava Janja Grilc, univ. dipl. pedagog in prof. teologije 19.00 Savinov likovni salon Žalec Andrej Jemec odprtje razstave likovnih del 19.00 Knjižnica Laško Karel Rustja: Zgodovina železnic na našem območju domoznansko predavanje 19.00 Galerija Velenje_ Prisotna odsotnost figure odprtje razstave risb Č. Freliha, Z. Huzjana, I. Mršnika in J. Muhoviča 19.20 Hotel Evropa_ Pecha Kucha kako oživiti staro mestno jedro 19.30 Narodni dom Celje Hispania koncert; B. Jernejčič Fürst, mezzosopran, Ž. Ignjatovic, kitara in Kvintet Gamma 19.30 SLG Celje_ Anton Pavlovič Čehov: Jaz vas ljubim Abonma po posebnem razporedu in izven 22.00 Hotel Evropa_ Pecha Kucha Kavarna iluzij; jazz koncert KINO PLANETTUŠ Spored 1. in 2. 2. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Gremo mi po svoje - komedija 16.50 Draga, počakaj, sem na poti - komedija 16.40 Njuna družina - komedija 16.15, 18.30, 20.45 Samova pustolovščina - animirana družinska komedija, sinh., 3D 16.00 Turist - triler/drama 16.05, 18.25, 20.50 Čas lova na čarovnice - avanturistična fantazijska drama 19.00, 21.20 Mr. Joint - komedija 20.40 Zeleni sršen - akcijski triler, 3D 20.10, 21.30 Dilema - komedija 16.20, 18.40, 21.00 Zlatolaska - animirana družinska komedija, 3D 15.00, 17.10, 18.00, 19.20 Zlatolaska - animirana družinska komedija 16.10, 18.20 Črni labod - drama/triler 18.50, 21.10 ^Murnu^m SREDA 20.00 Morilec v meni - drama NOVI TEDNIK MALI OGLASI - INFORMACIJE 23 zlata-srebra GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje 03/5442-180 Mitja Udovč, s.p., Celje STROJI KUPIM TRAKTOR Ursus, Imt ali Vladimirec, kupim. Telefon 041 678-130. p MIKSER za mletje krmilne pese, kupim. Telefon 031 750-053. 335 POSEST ODDAM 322 STANOVANJE PRODAM ODDAM MENJAM 369 PRODAM PRODAM PRAŠIČE, 70 do 140 kg in pujske, 30 do 40 kg, prodamo. Po naročilu tudi svinjske polovice. Zgornje Roje 22, Šempeter, telefon 031 617-892. 76 PRAŠIČE, težke od 70 do 100 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 708154, 051 452-490. p DVE telički, simentalki, 220 kg, prodam. Telefon 5772-372. 340 PUJSKE težke od 25 do 70 kg, prodam. Cena ugodna. Možnost dostave. Telefon 041 455-732. Š 39 KUPIM PROSTOR za skladišče ali priročno delavnico, oddam v najem, cca 28 m2, ob cesti Arclin-Ljubečna. Telefon 041 262-063. NA Ljubljanski cesti v Celju, blizu mestnega parka, prodam enosobno stanovanje z ložo, v drugem nadstropju, z dvigalom. Neto površina 34,00 m2, nizki tekoči stroški, ck na števec. Telefon 031 728890. p DVOSOBNO ali večsobno stanovanje, z možnostjo kasnejšega odkupa hiše, oddam. Telefon 040 209-590. 319 V CELJU oddam opremljeno enosobno stanovanje, 35 m2, vseljivo takoj. Telefon 041 948-401. 389 DVOSOBNO stanovanje, opremljeno, v Žalcu, oddam. 051 692-008. 372 PRODAM TRISOBNO stanovanje (Nepremičnine) na Mariborski cesti, menjam za manjše, po dogovoru. Telefon 041 600-016. HLADILNIK, pralni stroj, peč na drva, štedilnik, sedežno kotno, zamrzovalno omaro in ostalo opremo prodam. Telefon 040 869-481. 392 Zlatarna Brežnik 03/544 33 33, Stanetova 22 Celje 03/710 40 60, Šlandrov trg 39, Žalec Brežnik Dejan, s. p., Stanetova 22, Celje Skozi vse življenje svoje boriti si se znal, a v tihem zimskem večeru nemočen za vedno si ostal. V SPOMIN 1. februarja mineva pet let, kar nas je za vedno zapustil naš ljubljeni sin, brat, svak in stric BOŠTJAN OJSTERŠEK iz Debra 10 pri Laškem Lepa hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem mnogo prezgodnjem grobu, prinašate sveče in cvetje in pomislite nanj. Žalujoči: tvoji najdražji KOSTANJEVE kole, dolžina 180 cm, za pašnike in mešana drva, suha, metrska, prodam. Telefon 070-744-487. p ROTACIJSKO kosilnico sip 165, gumi voz 16 col in prašiča 120 kg, prodam. Telefon 040 335-739. 370 f d ZASTAVLJALNICAM r> -m CELJE_ VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo. Plačilo takoj. Telefon 040 647223. Š 832 PRAŠIČA mesnate pasme, domače vzreje, 150 kg, kupim. Telefon 031 400-386. 333 BIKCE simentalce, težke do 200 kg, kupim. Telefon 041 653-165. Š 41 GOTOVINSKA POSOJILA na podlagi zastavitve t IZPLAČILO TAKOJ! Tel.: 031 503-140. 051 633-832 Fax: 059 233-752 ; E-mail: tial.sp@gmaii.com PRODAM JABOLCNIK prodam. Telefon 041 696-004. Š 42 OSTALO BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info. p SUHA bukova drva, metrska ali razža-gana, po želji, prodam. Telefon 041 816-277, (03) 5772-385. 342 BUKOVA ali gabrova metrska drva, prodam. Možen razrez in dostava. Telefon 051 614-316. 334 VISOKO kakovostni bukovi briketi Fishner in drva iz sušilnice, dostava, prodam. Telefon 051 828-683. p ODKUP ZLATA PO NAJUGODNEJŠI CENI! PLAČILO TAKOJ! Zaradi širitve poslovanja sprejmemo 5 novih sodelavcev Lasten program izobraževanja, informacije: oa pon. do pet. od 8. do 15. ure. Tel. št.: 03/425-61-50, 041/710-663. Jakoma, d. o. o.. Mariborska cesta 44, Celje. 3&IK ZLATARNA. KRAGOLNIK VZIADVHNIKRAGOLNIK VCITYCENTRU CELJE VAM NUDIMO ZELO UGODEN ODKUP 2A VSE VRSTE STAREGA ZLATA IN SREBRA KRAGOLNIK* KRAGOLNIK d.o.o., Kettejem 12, Celje Samo srce in duša ve, kako boli, ko tebe več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega sina in brata, nečaka, sestriča in bratranca LJUBA ZELICA iz Celja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili ustna in pisna sožalja ter darovali sveče in cvetje. Posebna zahvala PGD Celje - Gaberje za opravljen gasilski obred in govorniku Srečku Povaleju. Hvala sodelavcem Term Dobrna in kolektivu Vrtca Zarja za vso pomoč. Hvala tudi dr. Vukorepi in medicinski sestri Simoni za dolgoletno zdravljenje. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Njegovi najdražji POŠTEN in zaposlen moški, 52-letni iz okolice Celje želi spoznati žensko. Ti k meni ali jaz k tebi. Telefon 031 281- www.radiocel|e.com HITRO NAROČITE 394 SIMPATIČNA, vitka, 50-letna ženska, Ce-ljanka, želi spoznati prijatelja. Lahko si iz mesta ali dežele. Telefon 041 248647, Agencija Super Alan Celje. 395 ZAPOSLITEV IŠČEM delo v Celju in okolici. Čiščenje, pospravljanje, likanje, pomoč starejšim in druga gospodinjska dela. Telefon 041 857-309. 378 ZAMENJAM za drva - 4 m3: 200 l rdečega domačega vina, garažna vrata dolžina 220, višina 200 cm in moško usnjeno jakno. Telefon 031 741-508, 031 533112. 386 ♦ ^ * Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1, petkova pa € 1,25. Naročnild plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. ■ Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej; | S 7% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, £ 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. |-TTF77n> tudi letnik2011 A JiW»l ;* ZSmmmms prilogo TV-OKNO!^±±^iä Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in lanimhrosti iz sveta glasbe in zabave. I!I'MIM!IIH Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Ime in priimek: Kraj: Datum rojstva: Ulica: Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika 396 Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8,30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 eUr. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Mateja Jazbec, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Polona Mastnak, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška T. Ocvirk Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si g^KlAVt iV-frf t L □3ZIED0ESÜD Dijaki 4. A razreda Gimnazije Lava Šolskega centra Celje so imeli maturantski ples 22. januarja. Zadnja vrsta z leve: Žan Ribič, Kristian De-issinger, David Gothe, Domen Zazijal, David Gračnar, Luka Šrot, Miha Firšt. Druga vrsta: Rok Lesjak, Matej Vrhovnik, Nejc Podpečan, Andraž Verdev, Jan Kotnik Klovar, Primož Žibret, Valentino Preglej, Nina Tamše. Prva vrsta: Ane-Mary Arčan, Katja Zupanc, Glorija Simunič, Maruša Poklič, Anja Kame-nik, Tjaša Jančič, Alja Cvikl, razrednik Vitomir Babič, Tjaša Poteko, Lucija Polenik, Natalija Parašuh, Špela Zalokar, Nadja Gothe, Ines Potočin, Eva Ferčec, Kim Majoranc in Manja Škafar. Foto: LUKA ROJNIK Pošljite nam fotografijo svojega razreda z imeni in priimki vseh dijakov. Vašo pošto pričakujemo na elektronskem naslovu tednik@nt-rc.si (fotografije naj bodo čim Celjska zmaga z gradom kralja Matjaža Kar 86 ekip in 585 graditeljev je koncem minulega tedna, tokrat že devetnaj-stič, postavljalo snežne skulpture na poljani Mitnek pod Peco. Prvič so se tretje razvojne osi zavzeto lotili koroški županja in župani, ko so postavili nenavadno ledeno maketo poteka cest in železnic med Koroško in Savinjsko dolino. Ali bo mogoče ideja zrela celo za Unescov seznam žive kulturne dediščine, kot pričakujejo organizatorji, pa je za zdaj še pobožna želja. Ostali »arhitekti« in »zidarji« pa so izdelali zgodovinske gradove, cerkve, hišice, oboke ter podobe kralja Matjaža z legendarno brado in snežno krono. Matjaž na pravljični dan pride izpod Pece do Mitneka, v deželo svojih podanikov in si izbere svojo Alenčico. Letos jo je izbiral med deseti- Franc Mirt mi »princeskami«, sreča in čast pa je doletela Ljubljančanko Ano Fetih, ki se je v kralja v hipu zaljubila. Po izboru jo je peljal na svoj grad, kjer ga bo grela leto dni, ko se bo kralj spet vrnil na že dvajseto tovrstno prireditev. Franc Mirt iz Šmarjete pri Celju je s svojo ekipo ustvaril mojstrovino iz snega po vseh veljavnih kriterijih in tako prepričal komisijo na čelu s kraljem Matjažem in županjo občine Črna mag. Romano Lesjak, ki jim je prisodila prvo nagrado (tretje mesto pa so jim s svojim glasovanjem dodelili obiskovalci) . Skulptura v podobi kralja Matjaža, z zavitim stopniščem vrh glave, kjer je bila krona, upodobljena z grajskimi stolpi, je privabila stotine fotografov in občudovalcev. Roke mladih umetnikov (Peter Bračun, Nejc in Matic Mirt, Rudi in Jaka Vrenko, Darko Ča-ter ter Matevž Levstik) so prepričale žirijo, da je snežni grad zmagal brez prave konkurence. Franc Mirt je nagrado dobil prav za svoj 49. rojstni dan. JOŽE MIKLAVC Prvonagrajena snežna skulptura - grad kralja Matjaža v Podpeci. Graditelji so bili člani ekipe Franca Mirta, glavni arhitekt gradu pa je bil sin Nejc Mirt. (Foto: SČ) FOTO TEDNA Foto: G, upA Če nimate za meso, pa jejte ribe ... WM Na naš elektronski naslov tednik@nt-rc ali po pošti na Novi tednik, Prešernova 19, 300 Celje, sporočite podatke o otroku in materi. Zraven lahko priložite tudi fotografijo. V ponedeljek, 24. januarja 2011, je na svet pokukala mamici Maji Kopinšek in atiju Roku Rakošu mala Nika. Velika je 50 cm, težka 3.500 g in se že nasmiha mamici in atiju. Ponosna teta Tamara, dedi Branko in babica Brigita želijo novi družinici veliko lepih skupnih trenutkov.