OhAMlhO »OCIJILIgTieMB »TKI« DELOTMIH 1.JTOI CELJSKEOII OKBJIIJI CELJE, i^AiJt, 27. JANUARJA 195t) LETO VII. — ST. 4 — CENA 15 DIN Tfjuj«^ urt-riniškiojlbor — Odeovorui urednik Tone Masirt — Ti.ska CeJjska tiKkarna — t-redništvo in oprava: Celje, Titov tre — VeStiii preda) m - Telef n: uredništvo U-T>, uprava 25-25 — Tek. raC. 630-"505-1-1-266 pri Me.stni hraailniei v Celju — Letna na- /očniua >W), polletna 250, četrtletna 125 din liliaja vsak petek — Poštnina plačaua v gf>t/)vini — Rokopise v ne vrafamo. v nekaj dneh se bo zavrtela prva turbina hidroelektrarne Vuhred v nekaj dneh bomo v Sloveniji sla- vili novo delovno zmago, ko bo spu- ščena v poizkusni pogon prva turbina pete največje hidroelektrarne na Dravi v Vuhredu. Ta elektrarna, ki je naj- večja na Dravi in Sloveniji sploh, je bila zgrajena z evropskim gradbenim tempom, saj so pripravljalna dela za- čeli opravljati leta 1952. S tem je pri investicijah bilo prihranjeno ogromno denarnih sredstev. Elektrarno gradijo s prispevki okrajev, katerih vložena sredstva se bodo izredno hitro vra- čala, saj bo kar prvi agregat dajal me- sečno 14 milijonov kilovatnih ur, pred- vidoma pa bo nova elektrarna dala le- los blizu 200 milijonov kilovatnih ur, kar pri vrednosti 10 din za kilovatno »ro predstavlja 2 milijardi. To je iz- redno naglo vračanje investicij, če vzamemo za primer lanskoletne inve- sticijske stroške v vižini 2,6 milijard dinarjev. S tem, da bo letos začela v celoti delovati največja elektrarna v Sloveniji, ni pomembno samo to, kolikšno vred- nost bo dajala z električno energijo, veliko večja vrednost bo tudi v tem, da bo z novimi kapacitetami zmanjšana nevarnost pomianjkanja električne ener- gije, ki je v pravkar minulih redukci- jah povzročila veliko gospodarsko škodo, ko so zaradi tega dneve in dneve stale najrazličnejše tovarne širom po re- publiki. O gradnji te elektrarne smo v pred- zadnji številki našega lista pisali že bolj obširno. Za gradnjo hidroelektrarne Vuhred, jo svoj delež prispeval tudi celjski okraj, ki bo imel od nove elektrarne še posebno korist, zlasti pa industrija. V celjskem okraju deluje 15 Svobod in 88 prosvetnih društev SPREHOD MED ŠTEVILKAMI IZ POROCiL NA LETNI SKUPŠČINI ZVE!ZE SVOBOD IN PROSVETNIH DRUSTEV ZA OKRAJ CELJE V poročilu o kulturnih zadevah se po navadi ne poslužujemo številk, ker z njimi ne moremo vedno vrednotiti dela na tem področju. Toda, kdor je priso- stvoval letni skupščini Zveze Svo- bod in prosvetnih društev za okraj Celje, ki je bila pretekli teden v Celju, se je lahko prepričal, da se tudi s šte- vilkami da pokazati vso ogromno delo, ki so ga ta druitva napravila v svojih prizadevanjih za dvig umske in ustvar- jalne rasti delovnih množic. V celjskem okraju je danes 15 de- lavsko prosvetnih društev Svobod, po- leg njih pa še 88 drugih rposvetnih društev, ki so do nedavnega nosila ime- na KUD, IZUD, MKUD in LPA. V okvir sedanje enotne organizacije pa spadajo še ljudske knjižnice, celjski Ljudski oder. Ljudska univerza in Espe- rantsko društvo. Skupaj deluje na pod- ročju okraja nad sto društvenih enot z nad 7000 člani. LJUDSKI ODRI. V okraju redno de- luje 92 igralskih družin. V slovenskem merilu predstavlja ta številka 12%. V lanski sezoni je bilo prijavljenih 310 predstav. Razen Ljudskega odra v Ce- lju so najbolj aktivne igralske skupine v Dobrni, Vojniku, Šentjurju, v Pre- boldu, Šmarju, Podčetrtku, Nazarju in Jerneju nad Ločami. Nekoliko slabše gre pod Pohorjem, na Kozjanskem in Zgornji Savinjski dolini. V bodoče bo treba prvenstveno skrb posvečati igralskim družinam v sede- žih novih občin, v Celju pa organizirati tečaje, posvetovanja, odrsko knjižnico, izposojevalnico kostumov itd. Izposo- jevalnica odrske literature ima že zdaj 615 zvezkov. LJUDSKE KNJIŽNICE. Ogromno kulturno vlogo odigrajo pri nas knjiž- nice, ki jih je v okraju 60, saj so Slo- venci znani kot branja željni ljudje. Prvo mesto zavzema celjska Mestna ljudska knjižnica, ki ima 27.122 knjig, od teh je samo lani kupljenih nad 3000. Lani se je v knjižnico vpisalo 740 no- vih članov, tako da šteje število bral- cev nad 8000, od teh nad 5000 takih, ki si redno izposojujejo knjige. Izredno dobro delajo knjižnice tudi v Rogaški Slatini, v Storah, Laškem in sploh v vseh delavskih središčih, med- tem ko je na podeželju stanje neko- liko šibkejše, pa tudi tam, zlasti v Koz- jem, se knjižnice s pomočjo kmetijskih zadrug vedno bolj razvijajo. IZOBRAŽEVALNE SEKCIJE. Izredno vlogo pri dvigu splošne razgledanosti ljudskih množic igrajo izobraževalne sekcije pri Svobodah in prosvetnih dru- štvih. Posebno uspešno je delala taka sekcija v Šoštanju, kjer se je vsakega predavanja udeležilo povprečno 134 ljudi. Tudi v Storah je povprečen obisk 60 ljudi zelo zadovoljiv. Predavanja so bila zelo koristna in zanimiva. LJUDSKA UNIVERZA. Pomemben činitelj pri vzgoji naših ljudi je tudi Ljudska univerza. Lani je bilo na pod- ročju našega okraja 107 predavanj s povprečno udeležebo 62 slušateljev. Vseh udeležencev je bilo 6572. V Celju je bilo 50 predavanj, v okolici pa 57. Ljudska univerza v Celju razpolaga z nad 20 predavatelji in nad 80 temami iz različnih področij, tako politične, kulturne, umetnostne, gospodarske p potopisne vsebine. PEVSKI ZBORI. Naše ljudi veseli in bodri lepa pesem. Malo je društev, ki bi ne imela pevskih sekcij. V okraju je registriranih 63 f)evskih zborov. Od tega stalno delujočih 27. 19 zborov je v okviru Svobod. GLASBENE SEKCIJE. Skoraj vsako društvo si prizadeva ustanoviti glas- beno sekcijo. V delavskih središčih ima- jo le-te že tradicijo. V okraju je 12 registriranih godb, dalje godalni orke- 4 salonske in en mladinski orke- ster. GLASBENE SOLE. Na področju celj- skega okraja je šest glasbenih šol, po- leg njih sta v Celju še dve društveni, pri Svobodi in SKUD »France Preše- ren«. Celjska glasbena šola se bo konč- no morala izix>polniti in postati sred- nja glasbena šola za nadalievanie štu- dija vseh talentiranih glasbenikov iz ostalih glasbenih šol celjskega področ- ja. * To je samo nekaj podatkov, ki smo jJh zabeležili iz poročil na letni skup- ščini. Ti podatki pa niso izčrpali vseh uspehov na področju kulturnega in pro- svetnega delovanja raznih društev v našem okraju. Toda že te nepopolne številke povedo izredno veliko. Posebno pa nam je jasno, kakšne naloge so pred Zvezo Svobod in prosvetnih društev, če pristavimo, da zborovalci niso bili popolnoma zadovoljni z uspehi in so sklenili, da je treba delovanje teh dru- štev še boli poživeti. d^ti še več mot- nosti ljudem za niihovo nadaljnje iz- obraževanje in napredek. Dom »Svobode« v Storah V celjski Cinkarni so ustanovili Klub mladih proizvajalcev Pred dnevi so mladi delavci in na- meščenci v celjski Cinkarni ustanovi- li Klub mladih proizvajalcev. Ustanov- nega občnega zbora se je p>oleg mla- dink in mladincev udeležilo tudi pre- cejšnje število starejših delavcev, pred- vsem pa strokovnjakov in političnih aktivistov, ki so zainteresirani, da bi klub čim bolje delal in nudil svojim članom čim več sitrokovne, politične in splošne vzgoje. Poročilo iniciativnega odbora je na ustanovnem občnem zboru podal tov. Stajner, ki je v okvirnih črtah navedel tudi smernice dela Kluba mladih pro- izvajalcev. Po njegovem poročilu se je razvila živahna razprava, katere cilj je bil, da člani sami povedo kaj pri- čakujejo od kluba, kakšen naj bo nje- gov delovni program itd. Iz razprave se da razbrati, da se ve- činonia vsi zavzemajo za take oblike dela v klubu, ki bi bile v pomoč pri njihovem strokovnem, političnem in splošno izobraževalnem delu. Sklenili so, da bodo najmanj dvakrat mesečno prirejali predavanja z različnih pod- ročij. Na področju politične vzgoje se bodo seznanjali z dogodki v svetu in doma. z marksistično zgodovino in dia- lektike, z našo gospodarsko politiko itd. Dalje se bodo seznanjali z našo razvojno potjo, bodočimi načrti in pro- izvodnimi nalogami lastnega podjetja. S posebnimi predavaii^i se bodo se- znanjali tudi z gospodarskimi problemi občine, okraja in širše skupnosti. Ime- li bodo tudi strokovna predavanja, kjer bodo strokovnjaiki govorili o proizvod- nji, tehnologiji, organizaciji dela in po- dobnih vprašanjih v Cinkarni. Poslu- šali bodo tudi predavanja splošno izo- braževalnega značaja, na katerih si bodo širili obzorje, vendar bodo tudi ta povezana z njihovim konkretnim de- lom. Poleg rednih predavanj bodo v tem klubu organizirali strokovne krožke. V teh krožkih se bodo zbirali mladi pro- izvajalci, ki jih delovni pogoji in stro- kovnost dela vežejo na Tioločene pro- bleme. V teh kržkih se bodo s ponK)čjo strokovnjakov, strokovne literature in ekskurzijami bavui predvsem z proble- mi proizvodnje, večje strokovnosti pri delu, z izboljšavanjem dela in pove- čanjem proizvodnje. Ti krožki bodo imeli predvsem to nalogo, da uspešno vzgojijo sposobne proizvajalce, delav- ce, preddelavce itd. V celjski Cinkarni je od 1200 delav- cev približno ena petina mladih ljudi do 25 let. Število mladih članov se bo brez dvoma še povečalo. To dejstvo kaže, da se podjetje po svojem sta- rostnem sestavu članov kolektiva po- mlajuje, zato ni nič čudnega, če v tem pod^tju posvečajo miLadim k8jdrom posebno pozornost. Značilen znak te pozornosti je tudi na novo ustanovljen referat p;i upravi pdjetja, ki ima v skrbi vzgojo mladih kadrov. Temu re- feratu, kakor tudi mladinski organiza- ciji bo Klub mladih proizvajalcev v veliko pomoč. Na občnem zboru so se odločili, da ne bodo postavili ostrih starostnih mej za članstvo v klubu. Član kluba bo lahko vsak, ki čuti, da se bo lahko uspešno udejstvoval in ki pričakuje koristi od njegovega programa. Tudi starejši delavci, predvsem pa strokov- njaki, so dobrodošli v tej organizaciji, saj si mladi delavci in uslužbenci obe- tajo od njih koristnih napotkov in na- svetov. Volitve v odbor Kluba mladih pro- izvajalcev so širino tega kriterija tudi pokazale. PLlub vodi prizadevni sindi- kalni funkcionar in organizator tov. Stajner, odborniki pa so poleg mladin- cev'in mladink tudi inženirji, strokov- njaki in drugi prizadevni delavci v to- varni, ki jim je vzgoja mladih kadrov pri _^rcu. Kiub mladih proizvajalcev v celjski Cinkarni je prvi v celjskem o'.craju. Tuke klube pa bodo ustanovili tudi v drugih podjetjih. V najkrajšem času bodo taki klubi ustanovljeni še v To- varni tehtnic. Tovarni emajlirane po- sode, Steklarni Rogaška Slatina in drugje. Ka seji Občinskega odbora Šoštanj so sprejeli več važn h odlokov Na seji Občinskega odbora Soštcanj, ki je bila pred kratkim, so med drugim sprejeli tudi več odlokov in sklepov. Odlok o plačevanju pavšalne skočnine in plačevanju vzdrževalnine rejcem plemenskeh Ijikov uvaja i>avšalno pla- čevanje skočnine, ki znaša 500 din letno od krave oz. nad 1 leto stare telice. Del plačane skočnine bodo uporabili za vzdrževanje plemenskih bikov, del zne- ska pa za nabavo novih bikov plemen- iakov. Sprejeli so tudi odlok o razveljavitvi nekaterih odlokov občinskih odborov Šmartno ob Paki, Velenje in Šoštanj, ki so prešli v sestav nove občine Šoš- tanj. Ti predpisi so deloma zastareli, deloma pa v nasprotju z veljavnimi zakoni, uredbami in predpisi višjih or- ganov. Za vse zadeve, ki so jih obrav- navali razveljavljeni odloki, bodo med letom izdali nove ustrezne predpise. Sprejeli so tudi odlok o začasnem fi- nansiranju izdatkov občine zaprvotro- mesečje 1.1., odločbo o proglasitvi otroških vrtcov v Šoštanju, Pesju in Velenju za proračunske zavode, odločbo o ustanovitvi oddelka Glasbene šole v Velenju in odločbo o prenehanju Kmetijskega posestva Družmirje. Na seji sta podali svoji poročili tudi komisija za prevzem arhiva, inventarja in nepremičnin in komisija za ugotav- ljanje premoženskih pravic bivših Ob- činskih ljudskih odborov Šoštanj, Ve- denje in Šmartno ob Paki. Uspehi Zveze ljudskoprosvetnih društev v vojniški občini Prosvetna društva v občini se ži- vahno udejstvujejo na vseh popriščih ljudskega izobraževanja. V tem izra- zito kmetijskem predelu uspešno delu- jejo kmetijsko nadaljevalne šole v Voj- niku, Strmcu in Dobrni in uživajo vso podporo kmetijskih zadrug. Razveseljivo je, da je uspelo mla- dino, ki obiskuje kmetijsko šolo, pri- tegniti v prosvetno življenje. Tako bo mladina iz Strmca izvedla akademijo ob praznovanju obletnice Prešernove smrti. Dramatske skupine se skrbno pripravljajo na uprizoritve del doma- čih avtorjev. Tako pripravljajo v Do- brni Borove »Raztrgance«, v Vojniku Ingoličeve »Krape«, v Strmcu »Posled- njega moža«, na Frankolovem Nuši- čeve »Žalujoče ostale«, medtem ko so v Socki že uspešno izvedli Finžgarjevo »Razvalino življenja«. V vseh krajih bodo prosvetna dru- štva pripravila Prešernovo proslavo. Najbolj je agilno pevsko društvo v Do- brni, ki se pridno pripravlja za turnejo po bližnjih krajih. Tudi v Strmcu je bilo ustanovljeno pevsko društvo, med- tem ko v Vojniku čakajo na dirigenta, ki se nahaja v JLA. Poseben delež V ljudskem izobra- ževanju imajo ljudske univerze, ki z zanimivimi predavanji pritegnejo vedno širše sloje prebivalstva. Potrebna pa bo podpora občinskega Ijudsl^ega odbora v Vojniku, ker posamezna društva ne razpolagajo z dovoljnimi finančnimi sredstvi za predavatelje. Ko govorimo o ljudskem izobraže- vanju na vasi, pa ne smemo pozabiti na veliko vlogo učitejstva v izvenšol- skem delu. Mirno lahko trdim, da v vojniški občini ne more nihče govoriti o nedelavnosti učiteljstva, ki se udej- stvuje v vsem javnem življenju. Celjska Cinkarna Kako pomagati bolnim na prebavilih K irpravnikom celjskih menz in go- stiln prihajajo ljudje, ki jih pri delu resno ovirajo bolezni želodca, črevesja, jeter, ledvic, diabetičarji in drugi bol- niki, ki jim ie predpisana dietetična prehrana. Takih reflektantov je vedno več, zato je Svet za ljudsko zdravstvo pri občinskem ljudskem odboru v Ce- lju že večkrat razpravljal o tem pro- blemu. To vprašanje pa so pretresali tudi na »sejah izvršnega odboja Zavcida za socialno zavarovanje v Celju. Pri- pravljanje hrane po zdravnikovem predpisu pa ni enostavna zadeva, die- tetična hrana je pa tudi dražja od vsakdanje hrane, ki jo pripravljajo zdravim ljudem. Ce pa hočemo tem bolnikom le pomagati in jim omogočiti, da bodo lahko neovirano op-avljali službo, je t^eb^ misliti, kie bi v do- glednem času ustanovili dietetično ku- hinjo. Priključiti jo bo treba kaki že obstoječi menzi, poiskati sposobno ku- harico in preračunati dosegljivo ceno dietetični hrani. Seveda vsi bolniki naj- brž sami ne bi zmogli visokih cen, tu bo priskočil na p>omoč Zavod za social- no zavarovanje in če bo treba še Svet za ljudsko zdravstvo pri ObLO Celje. Te dni je svet za ljudsko zdravstvo pn občini Celje dostavil Mestnemu zdravstvenemu zavodu, diagnostični po- staji in celjski bolnišnici ob-azce, vp-a- šalne pole, ki nai jih izpolnijo reflek- tanti na dietetično hrano in oddajo v Oddelku za ljudsko zdravstvo in so- ciamo politiko pri Občinskem ljudskem odboru v Celju, Gregorčičeva ul. 5 v sobi štev. 87. Od števila priglašenih bo odvisno, če bo v Celju dietetična kuhinja ali ne. KRAJEVNI PRAZNIK DOBRNE V Dobrni se temeljito pripravljajo na svoj krajevni praznik, ki bo 16. fe- bruarja. Predvidevajo celoted^nski kulturni in športni program. KUD pri- pravlja partizansko igro »Raztrganci«. Partizanske patrole bodo obiskale zna- no partizanske kraje in zbirale tudi gradivo za kroniko. Stev. 4. — stran 2 CELJSKI TEDNIK, Zl. januarja 1958 Pogled po svetu Da se moramo sprijazniti s stvarmi ki jih ne maramo, in da moramo po- grešati stvari, ki so nam pri srcu, to najbrž ni samo psiholška in stvarna podlaga za celo vrsto življenjskih kom- promisov v velikem in malem merilu, marveč življenjska zakonitost, ki je doslej niso mogli ovreči niti največji slavohlepneži in diktatorji takega kova, kakor so bili Cezar, Džingis kan, Bo- naparte in juhrerji iz polpreteklih ča- sov. Toliko bolj je ta življenjski zakon, ki izravnava strme in na videz nepre- hodne grbine in prepade med sprtimi strankami, dejaven in potreben v času, ki se načelno odreka vojni kot sred- stvu za poravnavanje medsebojnih spo- rov. Kamorkoli se na planetu ozremo, vidimo, da gre za to, kako skloniti gla- vo pred to grenko nujnostjo, pred to svobodno odločitvijo, porajajočo se iz spoznane nujnosti, kakor bi rekel En- gels. Na priliko, zadnje čase se mnogo piše o napadih na angleškega predsednika Edena, ki že 30 let spada med vodeče velmože nekoč najmočnejšega in naj- večjega imperija na svetu. Ko je na- stopil, so ga imenovali najlepšega mo- ža svetovne diplomacije, njegova di- plomatska kariera pa ne odpira potov v najlepše čase imperija. Sam priznava, da moč angleškega imperija usiha, a ne po njegovi volji, marveč po volji narodov, ki silijo na svoj upravičeni prostor na soncu. Tudi niso več časi, ko je konservativna stranka s trdo roko lahko zadušila socialistična prizadeva- nja za izboljšanje živiljenjskih pogojev malih ljudi, med katere Eden po svoji miselnosti in čustvovanju gotovo ne spada. Treba se je pač sprijazniti. Mnogo je sil na svetu, ki bi rade svet poboljšale, ne da bi šteli zraven št vrsto religij, ki svet kar naprej od- rešujejo, pa ga ne odrešijo. Kajti svet res ne »funkcionira« tako, da bi bili ljudje lahko zadovoljni. Ljudje pa ima- jo pravico in celo privilegij, da ga po- boljšajo, pravi ameriški pisec Falkner. Težave pa se prično prav tu. Kajti pri poboljševanju sveta ima vsak svoj prav in začne se pravda, kateri »prav« ho zmagal. V nekem smislu še vedno vla- da osovraženo načelo srednjega veka: Cuius regio, eius et religio! Cigar je oblast, njegova naj bo tudi vera. Tako so vodilni ljudje ameriške politike pred nekaj dnevi ponovno razglasili, da je temelj njihove akcije v svetu — in ta ni majhna — boj za neomejeno svobodo privatne iniciative in še več takih stva- ri, ki so v zvezi s tem. Dve sto let bo že, kar je bilo to načelo moderno in napredno. Sprijazniti pa se bo treba z duhom in pridobitvami socializma, ki leži kljub vsem težavam, s katerimi se bori za svojo afirmacijo, na tapeti vse- ga sveta. Prav kakor je rekel Krišna Menon, da interes človeštva terja, da se ZDA in SZ sporazumeta, da nehata s pošastno tekmo, kdo bo izumil in proizvedel več priprav za Veliki atom- ski polom. Kar doslej vemo, znamo in imamo, je dovolj in še preveč za uni- čenje sveta! Toda to velikim ne gre v glavo, še manj pa v srce. SZ ponuja zdaj svoje usluge tudi Latinski Ameriki, ZDA pa organizirajo gospodarsko hladno vojno v vseh deželah, kjerkoli se boje so- vjetske konkurence. Kitajske ponudbe za nadaljevanje razgovorov ne poslu- šajo, je v veljavi zakon o otoku Kvemoju, po katerem ZDA kljub vsem olepšavam ves čas res stoje na robu vojne, kakor je to govoril Dulles ured- niku vodilne ameriške revije »Life«. Tu je zagata videti najbolj zanrta, za- betonirana. ZDA in LR Kitajska ne prideta iz stečišča medsebojnih obtožb in očitkov. Ali ne narekujeta pamet in srce, da se bo treba ukloniti mo- gočnim motorjem razvoja, ki so povo- zili mandarinske rikše? Tako bo menda Japonska popustila sovjetskim pogojem, da si zagotovi ki- tajski trg. brez katerega ne more ži- veti. Pravijo, da se bo odrekla. Sahn- linu in Kurilom, samo da bi dobila več voda za ribolov in za druge po- membne stvari. Za ves azijško-afriški svet, za svet lanske bandunške konference je sim- bol prihodnosti egiptovska ustava. V znamenju te ustave je Egiptu, še vče- raj koloniji, zagotovljen svoboden ko- rak v tiste čase, ki jih evropske dr- žave hodijo že več kot sto let. Angleži so morali iti iz Sueza, iti so morale paše in age, da je felah dobil svojo zemljo, z njo pa človeške pravice, pra- vico do zaposlitve, šole, zdravstva, do napredka. Le zakaj do tega ni prišlo prej, ko so bili tu Angleži in prebo- gati kraj Fuad? Stvar je vendar jasna: Last in oblast velikih je tem večja, čim več je ljudi brez osnovnih človeških pravic, brez ustavno določenega živ- ljenjskega minimuma. In to je dinamit, ki je močnejši od atomskih ekspozivov. Govori se o tretji atomski sili — Evropi, mali Evropi, ki ima mnogo ura- na če ne doma, pa v beljgijskem Kon- gu. Vprašanje pa je, če bo ta sila sto- pila na oder zgodovine. 500 milijard frankov bi bilo potrebnih. Ti bi se že dobili. Toda tu je Nemčija, ki bi s svojo kemično industrijo, daleko močnejšo od vseh drugih, v kratkem času spravila pod sebe monopol nad atomsko ener- gijo, s tem pa porušila atomsko ravno- vesje, ki ga zdaj s težavo lovita ZDA in SZ. In tu je Belgija, ki ji atomski sporazum, pri katerem bi sodelovala Nemčija, prav nič ne diši. Položaj pa je tak: Če mačka lahko gleda kralja, se tudi Belgija lahko upre nemškim apetitom, dokler je v Evropi na delu strah pred germansko premočjo. In še nekaj drobnih — na rob ne- napisanih zakonov zgodovine: Italijan- ski socialist Nenni je v Trstu kritiziral zunanjo politiko krščanskih demokratov in pri tem naredil uslugo neofašistom in iredentistom. Po njegovem bi bila Italija dobila naše Primorje, če bi se po vojni ne bila vezala na zapadne sile tako brezpogojno, kakor se je. Naši socialdemokratski sosedi, bodisi Nenni bodisi dr. Renner, res ne morejo iz svoje italijanske in avstrijske kože. Podobno politiko imajo kakor rimsko katoliška cerkev, ki se prav tako nikoli ni postavila na stran malega sloven- skega naroda. Politiko močnejšega, pra- vico pesti! — Vzhodna Nemčija je tri dni za Zapadno tudi proglasila svojo armado in se s tem izenačila z dru- gimi članicami vzhodnega bloka. Tako so spet vsi Nemci obuti v vojaški ško- renj, z Avstrijci vred. — Maroški sul- tan Ben Jusef se je izrekel za združitev obeh Marokov, španskega in franco- skega. — Porkkala je edino vojaško oporišče, ki ga je po vojni izpraznila velesila. — Toda kaj bi naštevali! Be- rimo in čujmo karkoli, v sebi moramo vedno najti moč, da vedno znova pre- magujemo pesimizem, da nikoli popol- noma ne obupamo nad človekom, da verujemo v svobodo in boljše, bolj člo- veške odnose med ljudmi, kakor pa sm* jih bili navajeni doslej. T. O. DR. JANEZ LOVŠIN, PODPREDSEDNIK OBCINE CELJE: Razvoj zdravstvene službe daleč zaostaja za industrijskim razvojem PROBLEMI ZDRAVSTVENE SLUZBE V CELJU Zdravje je splošna dobrina, ki jo je treba zagotoviti vsakemu, čeprav v breme skupnosti. Vsakdo ima pravico do najvišjega zdravstvenega standarda, ki ga je mogoče doseči v naši domo- vini. Omogočiti je treba izkoriščanje najnovejših znanstvenih izsledkov na polju medicinske znanosti. To naj bi bilo osnovno pravilo vsake zdravstvene ustanove. Geslo »v socializmu zdravje ni le pravica, ampak tudi dolžnost« pomeni, da delovni človek nima samo pravice biti zdrav, temveč mu nalaga tudi dolž- nost, da svoje zdravje čuva in ga krepi. Hkrati pa je skupnost odgovorna za zdravje delovnega človeka in mu je dolžna oskrbeti odgovarjajočo zdrav- stveno raven. Razvoj današnje modeme medicinske znanosti zahteva vedno bolj kolektivno medicinsko obdelavo bolnika. Že v splošni ambulanti ix)trebujemo danes kolektiv, obstoječ iz splošnega zdrav- nika, medicinske setre, laboranta in po možnosti rentgenskega oddelka. Le pod temi pogoji je mogoče, da deluje ta de- lovna enota tako, kakor si želimo. V primeru, da v tem malem kolektivu — v funkcijski enoti manjka samo en član, že nastaja nevarnost, da je medicinska obdelava posameznega bolnika lahko pomanjkljiva. Zdravstveni delavci pa smo dolžni našemu delovnemu člo- veku ob času bolezni nuditi zdravniško pomoč FK) najmodernejših medicinskih vidikih ter po naši najboljši vesti. In če vprašamo, kakšno je stanje zdravstvene službe v Celju, tedaj ugo- tovimo, da razvoj le-te daleč zaostaja za razvojem industrije v našem mestu. Ambulantno-poliklinična in preventiv- na zdravstvena služba v Celju doživ- ljata izredno težko dobo. Vzroki te kri- tične situacije so pomanjkanje ordina- cij skih prostorov ter stanovanj. Potre- ba po novem strokovnem kadru je ve- lika, a nimamo zadostno število ordi- nacijskih prostorov, kjer bi lahko zdravniki delali, niti ne stanovanj, kjer bi lahko stanovali. Samo kot primer bi kratko opisal stanje najbolj obiskovane ustanove — Poliklinike, kjer nam ne more biti v ponos niti en prostor. Čakalnice so v temnih hodnikih ali v predprostorih, ki se slabo zračijo in depresivno vpli- vajo na čalcajoče bolnike. V teh čakal- nicah se zbira dnevno po nekaj sto bolnikov, ki čakajo na ordinirajočega zdravnika. Ni redek primer, ko se že tako boini zavarovanec v teh prena- polnjenih čakalnicah, ki se slabo zra- čijo, zruši od slabosti. Da je v taki gneči možna hitrejša infekcija, ni po- trebno poudarjati. Razumljivo je, da naši delovni ljudje kritizirajo tako stanje, saj mora itak vsak skozi mu- čilnico — čakalnico do zdravnika. Več- urno čakanje na ordinacijo predstavlja ogromno število izgubljenih delovnih ur (v letu 1955 45.880 ur ali 5.735 de- lovnih dni), kar predstavlja večmili- jonsko škodo na narodnem dohodku ter potrebno obremenitev zavoda za socialno zavarovanje.. V nekaterih ordinacijah si zdravniki nepretrgoma sledijo tako, da ni mogoče prostorov očistiti niti prezračiti po vsa- ki končani ordinaciji. Tako stanje pa zelo moti in neugodno vpliva na delo zdravnika. Naloga zdravstvenih delavcev je, da vložimo ves naš trud v to, da dosežemo zboljšanje strokovnega dela. Zavedamo se, da je kvalitetnejše delo na polju zdravstva dražje od manj kvalitetnega, vendar pa hitrejša ugotovitev bolezni in takojšnji pravilni način zdravljenja ■krajšuje dobo bolovanja, kar zmanj- šuje izdatke socialnega zavarovanja ozi- roma naše skupnosti. Izdatki socialnega zavarovanja za zdravstveno zaščito zavarovancev so ogromni. V smislu starega pravila »bolje je preprečevati bolezni, kot jih zdraviti« se je pri vseh zavodih za so- cialno zavarovanje ustanovil sklad za ^preventivno medicino. Ta sredstva bo potrebno uporabiti prvenstveno za one akcije, katere nam bodo zagotovile zni- žanje obolenj. Iz teh sredstev bo treba finansirati znanstveno raziskovanje vzrokov najpogostejših obolenj, borbo proti obratnim nezgodam, patronažo, socialno službo itd. S pravilno usmer- jeno organizacijo preventivne službe pri zavodih za socialno zavarovanje bomo lahko naši skupnosti prihranili ogromna sredstva. — Osnovni elementi proizvodnje pod- jetja so surovine, polfabrikati, stroji, razno orodje in ljudje. Zadnji faktor — človek, kateri ustvarja s svojo delovno sposobnostjo in ustvarjalnostjo čudeže, je glavni element vseh proizvodnih procesov. Za čim boljše uspevanje proizvodnje v nekem podjetju so važni vsi spredaj navedeni činitelji, med katerimi pa je najvažnejši in najbolj odgovoren ravno človek, ki zahteva največ nege ter skrbi v različnih oblikah. Poleg skrbi za zdravje človeškega organizma je po- trebna izredna pozornost za duševno stanje posameznika. Zaradi velike indi- vidualne različitosti članov nekega ko- lektiva pa so potrebne razne metode postopanja s p>osameznikom. Statistični podatki nam dokazujejo, da so iK)gosti vzroki obolenj izven pod- jetja. Torej na delanezmožnost zaradi bolezni vplivajo pogostejše razni mo- menti zunaj podjetja. — Iz tega je razvidno, kako široko je področje preventivne medicine. Bližajo se volitve v samoupravne or- gane socialnega zavarovanja. Ogromna sredstva, ki jih trošijo naši zavodi za socialno zavarovanje, kažejo na veliko odgovornost družbenega upravljanja v teh zavodih. Triletne izkušnje samo- upravljanja bodo ugodno vplivale na delo novoizvoljenih skupščin. Potrebno bo reševati problematiko zavarovanca, problematiko zdravstvene službe in vsklajevati izdatke zavoda z našimi možnostmi. Cim višji bo naš narodni dohodek, tem višje so lahko tudi da- jatve. ^arodni dohodek pa lahko zvi- šujem^samo z večjo storilnostjo. Dolžnost vseh članov delovnih kolek- tivov in sindikatov i>a je, da volijo v organe samoupravljanja svoje naj- boljše člane, ki se bodo poglabljali v problematiko zavoda za socialno zava- rovanje in pravilno usmerjali trošenje ogronmih sredstev. Okrajni odbcr Zveze vojaških vojnih invalidov v Celju je razdelil nagrade za najboljše šolske naloge Na razpisan nagradni natečaj Okraj- nega odbora ZVVI so pisali šolske na- loge po vseh šolah in gimnazijah v celj- skem okraju. Nagrajenih je bilo 80 šol- skih nalog iz vsega okraja z lepimi knjižnimi nagradami. Nagrade so bile izročene nagrajencem po občinskih od- borih Zveze vojaških vojnih invalidov. Dne 13. t m. so bile izročene nagrade nagrajencem iz šol in gimnazij na pod- ročju občine Celje. Za to priliko je bila prirejena v prostorih II. osnovne šole interna proslava, pri kateri je so- deloval orkester 2PD »France Preše- ren«. Predsednik občinskega odbora ZVVI, tov. Ribič je v svojem pozdravu poudaril, da je bil natečaj za najboljše šolske naloge razpisan zaradi tega, da bo naša doraščajoča mladina čimbolj sprejela izročila iz naše NOB in naše povojne graditve. Predsednik Sveta za prosveto OLO Celje tov. Aškerc je če- stital nagrajencem k lepemu uspehu. Zvezi vojaških vojnih invalidov v Celju pa k lepi zamisli nagradnega natečaja. Poudaril je, da je posebno razveseljivo, da je ravno Zveza vojaških vojnih in- validov v interni a prisrčni prireditvi povezala šolsko mladino, njene vzgo- jitelje in nekdanje borce. Mm zadeve rešujejo občinski ljudski idbori STANOVANJSKE ZADEVE Stanovanjske zadeve so v celoti stvar občin in je na okraju le referat za reševanje pritožb zoper odločbe občin o razdeljevanju stanovanj. Tako predpisuje občina stanovanj- sko tarifo, določa pogoje, pod katerimi smejo stanovanji&ke uprave in hišni sveti sklepati najemninske p>ogodbe, sprejema predpise o razdeljevanju sta^ stituiranju hišnih svetov ter o njiho- vem delu. Občina odreja, katere hiše morajo imeti hišnika in kake so nje- gove dolžnosti. Tudi delež stanarine, ki se plačuje v amortizacijski sklad, določi občina. V njeno pristojnost spa- da tudi določevanje deleža zakupnine, za poslovne prostore v privatnih zgrad- bah, ki ga je plačevati v sklad za gradnje stanovanjskih hiš ter v splo- šnem odreja način uporabe stanovanj- skih skladov. Občina postavlja šefa uprave stano- vanjske skupnosti ter nadzira upravo in vzdrževanje stanovanjskih hiš, skle- pa pogodbe o kuix>prodaji hiš iz splo- šnega ljudskega premoženja, sprejema predpise o reguliranju odnosov med lastnikom odnosno najemnikom stano- novanja in podaj em^niki, predpisuje vi- šino odškodnine za povzročeno škodo V! stanovanjih. StVar občine je, da regulira odnose med hišnimi sveti in stanovanjskimi upravami, da določi sta- novanjskim upravam število uslužben- cev in jih namešča, da potrjuje izvoli- tev in odpoklic poravnalnega sveta, da določa zasebnemu hišnemu lastniku, katerega hiša ne spada v stanovanjsko skupnost, njemu pripadajoči delež na stanarini, da predpisuje roke in druge odpovedne pogoje. Občina rešuje pri- tožbe zoper odločbe Sveta za komu- nalne zadeve in poravnalnega sveta, razpušča hišne svete, odreja prisilne uprave za primer razpusta hišnih sve- tov in izdaja odločbe o vključitvi sta- novanjskih hiš v stanovanjsko skup- nost. Občinski ljudski odbor odloča o sprejemu predpisov o načinu razpola- ganja s stanovanjkimi prostori in sta- novanjskimi hišami, ki so pod upravo ustanov in uradov. Občina je pristojna tudi odločati o dodeljevanju zemljišč splošnega ljud- skega premoženja za zidanje zgradb onim investitorjem, ki nimajo na raz- polago v te svrhe lastnega zemljišča. V zvezi z uredbo o dajanju poslovnih prostorov v zakup, je naloga občine, da določi tarifo, s katero se predpisuje oni najnižji znesek zakupnine, izpod katerega stranke ne smejo niti s po- godbo določiti zakupnine. Poleg opisanih poslov vršijo občine še več drugih zadev s področja komu- nale, zlasti s področja upravljanja s stanovanjskimi hišami, katere zadeve skupno z naštetimi tvorijo kompleks komunalne in gradbene dejavnosti na- ših novih občin, ki so edine poklicane za neposredno opravljanje poslov te vrste. RETIZIJA GLATNE ZADRU2NE ZTEZE LRS V CELJU SPREJME REVIZORJE Pogoji: EkoHomska fakniteta in dTO leti prakse t finančni stroki ali popolna srednja šola in t let prakse t finančni stroki ali nepopolna srednja šola ter 8 let prakse t finančni stroki. Plačilni pogoji: OsnoTna plača po od- ločbi aslnžoenccT zadružnih zvez (enaka kot za državne nslužbence), dopolnilna plača in revizorski dodatek do 4.000 din, plačilo nadur in dnevnice po Uredbi. Pismene ponudbe z življenjepisom sprejema Glavna zadružna zveza LRS, Revizija v Celjn, Cankarjeva 4. novanj in o tem, kaitere stanovanjske zgradbe ter pod ka&imi pogoji se ne vključujejo v stanovanjsko slcupnost kot najemne stanovanjske hiše. Obči- na sprejema tudi predpise o splošnem hišnem redu, o načinu uix>rabe skup- nih prostorov, o načinu volitev in kon- Tudi v celjski okolici primanjkuje stanovanj Na zadnji seji Sveta za komunalne zadeve pri Okrajnem ljudskem odboru so pretekli teden člani pod vodstvom predsednika tovariša Venčeslava Je- rasa razpravljali med drugim tudi o stanovanjski problematiki v celjskem okraju. Kot v Celju, je tudi na podeželju celjskega okna-ja stanovanjsko vpra- šanje iz dneva v dan bolj pereče. Po- trebe po stanovanjih se kažejo pred- vsem v industrijskih središčih, kot so Konjice, Velenje, Zreče in drugod. Za prožnejše, uspežnejše in hitrejše re- ševanje stanovanjske problematike bo- do največ pripomogle stanovanjske za- druge. Razumljivo je, da so potrebe in pogoji za ustanovitev stanovanjske za- druge tudi .p>o drugih občinah, zato bodo komunalni sveti pri vseh občinah v teh zimsliih, odnosno pomladanskih mesecih delali s pokio paro, da bodo stanovanjsko zadruge čim prej zaži- vele. V Zrečah in Velenju, kjer so patrebe največje, bodo stanovanjsko zadrugo ustanovili že v prihodnjih dneh. V vsaki občini, kjer obstajajo po- trebe in kjer se prijavi 8, ali naj- manj vsaj 5 članov — interesentov, bo možno ustanoviti stanovanjsko za- drugo. Kot sio iznašali člani okrajnega komunalnega sveta, je zanimanje za stanovanjske 2a.druge po občinah iz- redno veliko. Do časa, ko bodo stanovanjske za- druge po občinah že registrirane in bedo imele že svoje delovne progra- me, bo rešenih že vrsto vprašanj (raz- lastitve zemljišč, zazidalni načrti in drugo). Zemljišča v gradbenem rajo- nu bo možno razlastiti, če bo na tem območju zidala občina, odnosno sta- novanjska zadruga. Na seji komunalnega sveta so bili člani opozorjeni tudi na to, da morajo na območju svojih občin bolj prožno in uspešneje reševati vsa komunalna vprašanja in morajo predvsem gledati tudi na zunanji izgled svojih naselij, zlasti še tam, kjer so kraji priljubljene turistične i)ostojanke. Ponekod v Zgor- nji Savinjski, pa tudi po Šaleški do- lini so mnoge stanovanjske zgradbe v skrajno slabem stanju in že desetletja niso bile niti prebeljene. Neurejeni so tudi vodovodi, vodnjaki in greznice, ki se največkrat^ nahiajajo v bližini sta- novanjskih hiš. Do prihodnje seje bodo člani občin- skih komunalnih svetov pripravili tudi več podatkov o ootrebah in problemih komunalnih i^djetij, da bodo v spora- zumu z okrajnim komunalnim svetom določili prioriteto dela komunalne de- javnosti po občinskih ljudskih odbo- rih. RAZPIS Na podlagi sklepa seje uprav- nega odbora z dne 20. 12. 1955 RAZPISUJEMO mesto zdravnika splošne prakse v Zdravstvenem domu Store Pogoji: dovršen staž. Osnovna plača po uredbi, dopolnilna po dogovoru. Družinsko stanovanje v Storah je na razpolago. Upravni odbor Zdravstvenega doma Store ODGOVOR NA »STANOVANJSKO STISKO« V zvezi z dopisom, kj je izšel v zad- nji številki našega lista v rubriki »Pisma uredništvu« ix>d naslovom »Stanovanjska stiska«, nam je priza- deti poslal naslednje pojasnilo: »Marsikateri bralec omenjenega do- pisa je sklepal, da sem na svojo pest izročil ključe nekemu vsiljivcu. Zato izjaviljam, da sem ključe prejšnjega st^ovanja izročil dne 15. 11. 1955 tov. dr. Zlatanu Skobemetu iz Ljubljane na podlagi pismenega uradnega dovo- ljenja, ki ga je izdala Stanovanjska uprava občine Celje, dne 15. 11. 1955.« Spacapan Bogomil, učitelj, Celje S SKUPŠČINE OKRAJNEGA ODBORA POČITNIŠKE ZVEZE V CELJU V nedeljo je bilo v Celju redno letno zasedanje skupščine Okrajnega odbora Počitniške zveze. Z obširnega poročila tov. profesorja Ažmana, ki je predsednik okrajnega odbora PZ, je bilo razbrati precej raz- gibano delo družin v celjskem okraju. Med najaktivnejše družine sodi ona na Vajenski šoli v Celju, ki šteje kar 342 članov. Sploh je glavna naloga Počitniške zveze tudi v bodoče, da privabi v svoje vrste čimveč članov, predvsem iz vrst kmečke in delavske mladine. Tudi letos pripravlja Republiški od- bor Počitnišlce zveze več potovanj. Od teh tri po Sloveniji: eno po Koroškem in eno po p>oteh 14. divizije. Prav tako namerava organizirati tri potovanja po Bosni in Srbiji ter krožno ix)tovanje po Jugoslaviji. Zanimiva bodo tri poto- vanja s kolesi po'Sloveniji. Po izvolitvi novega upravnega in nadzornega odbora so sprejeli nekaj pomembnih sklepov. Opozarjali bodo na pomen varčevanja. Reševali bod« prijavo in organizacijo taboren j ter po- tovanj. Prav tako bodo pripravljali material za izdajo zbornika Počitniške zveze. V. S. CELJSKI TEDNIK, 27. januarja 1956 Stev. 4 — stran S S tako komercialno politiko zadružna podjetja ne morejo biti konkurenčna zasebni trgovini Pri Trgovinski zbornici za okraj Celje je bila v torek dopvoldne tretja seja Komisije za organizacijo tržišča in cen, kjer so v glavnem obravnavali napake riaše odkupne trgovine. Odkupi v na- šem okraju še vedno potekajo neor- ganizirano in neelastično. Odraz tega togega trgovanja pa se kaže v še vedno visokih cenah zlasti pri živilskih ar- tiklih, ki ne samo da niso konkurenčni zasebnemu trgu, temveč so dostikrat cene celo višje. Nakupovalec se izgo- varja — ko že cene pri zasebniku pa- dajo,— da je kupil blago še po višji ceni in da mora tudi distribucija po- tekati v tem smislu, pa če tudi v bre- me potrošnika. Osnovna napaka naših odkupnih podjetij je, da v času na- raščanja cen kupujejo na debelo, ko pa začno cene padati, »odkupni talenti« popustijo. Potrošnik pa bo upravičeno očital: če si drago kupil, plačaj razliko sam, jaz pa bom kupoval od cenejšega ponudnika. Tako je bil še pretekli petek primer, da so na trgu kmetice pvonujale jajca že po 13 din, zelenjavna trgovina na- sproti Zvezdi i>a jih je isti dan proda- jala še po 18 din. Jajca v trgovinah so zadnje čase sploh dražje od onih, ki jih prodajalke prinašajo na živilski trg. Poleg tega bi lahko govorili celo v boljši kvaliteti cenejših jajc! Jasno je, da s takim načinom trgovanja trgov- ska podjetja samo podpirajo zasebnega prodajalca. javljajo slučaji, da nakupovalci na te- renu preplačujejo živino, kot je bil nedavno primer v Žalcu in Rog. Sla- tini. V Rogaški Slatini je za podjetje Planina nakupoval in preplačeval ži- vino celo nepooblaščeni nakupovalec, ki se s podjetjem predhodno sploh ni pomenil glede cene. Iz gornje Savinjske doline prihajajo prijave, da vpadajo v njihovo področje trboveljski nakupo- valci. Prestopki iso javljeni na pri- stojna mesta in člani komisije so skle- nili, da bodo kršitelji v bodoče za take prestopke najstrožje kaznovani. CENE MESU SE ZA ENKRAT NE BODO SPREMENILE Kljub kritikam, da je meso pri nas še vedno predrago, cen za enkrat še ne bo mogoče znižati, ker bi sicer trpe- la kvaliteta. Pač pa je na seji komisije za organizacijo tržišča in cen padel predlog, da bi raznim mesnicam nudili raznovrstno meso v prodajo. Dogovor o cenah naj bi temeljil na klasifikaciji žive živine. Mesnice bodo javno raz- obesile oglas — tu se prodaja meso I., II., III, ali IV. vrste. Cene se bodo gibale med 210 in 240 dinarjev. Celjske mesnice bodo v bodoče v tem smislu prodajale meso. MLEKOPROMET NAJ BI NA TERENU ODKUPOVAL TUDI PERUTNINO Na seji Komisije za organizacijo tr- žišča in cen so govorili tudi o vpra- šanju trgovine s perutnino. V Celju smo preteklo leto ves čas pogrešali kvali- tetne perutnine na trgu. Zasebni pro- dajalci so od časa do časa ponujali na trgu kako suho kokoš ali drugo mršavo perjad. Izbire, odnosno konkurence ni bilo in zato so bile tudi cene temu pri- merno vedno dovolj visoko stabilne. Da bi bil celjski trg zadostno založen tudi s perutnino, bi bilo prav, da bi kako podjetje vključilo v svoj tržni seznam tudi nakup in prodajo perut- nine. »Mesnina« bi sicer lahko spre- jela to nalogo, vendar sme ona odku- povati, oziroma prodajati samo zakla- no perutnino. Potrošnik pa raje kupi živo perutnino. Na seji komisije za trž- na vprašanja so zato predlagali, da bi v bodoče perutnino organizirano odku- poval Mlekopromet, ki dnevno dela krožne vožnje ix) vsem okraju in bi bili tako režijski stroški nižji. Zadruge na Kozjanskem so že razmišljale o tem vprašanju in bi bile pripravljene nu- diti večje količine perutnine v prodajo. VINA JE LETOS DOVOLJ IN BI LAHKO CENA PADLA NA 130 DIN Vinska letina je bila letos pri nas dokaj dobra, v Srbiji pa so vinogradi še posebno lepo obrodili. Vino ponu- jajo naši vinorodni kraji, s konkurenč- nimi cenami pa nastopajo tudi proda- jalci iz Celja. Lesično ima baje za 10 vagonov vina na razpolago, ki ga ne more vnovčiti. V Srbiji pa je vina to- liko, da ga ponujajo celo po 40 din za liter. Zato St) spričo take vinske letine in konkurence iz Srbije povsem nerazum- ljive tako visoke cene vinu po naših gostilnah. Vse zgleda, da se cena vinu 160 in 180 dinarjev pri nas ne bo mogla obdržati in bodo proizvajalci morali popustiti, zlasti še, ker pri nas pod- jetja že ne kupujejo rada vina, ker ima previsok odstotek kislosti. Gostinska podjetja pribijejo odkupni ceni včasih kar 100 odstotkov navzgor in imajo pri tem neupravičene dobičke. Razne re- vizijske komisje bi morale bolj paziti, da bi trgovanje z vinom potekalo bolj socialistično in da dobički nikoli ne bi smeli deliti na račun potrošnikov. Člani komisije so si bili edini v tem, da bi v danih prilikah pri nas odgo- varjala cena vinu 130 din. NAKUPOVALCI SPET PREPLACUJEJO ŽIVINO IN DELAJO ZMEDO PO TERENU Mnenje potrošnikov je, da če že mora naša socialistična trgovina imeti naku- povalce, bi ta posel morali opravljati pošteni, vestni in organizacijsko spo- sobni ljudje. Nakupovalec za živino mo- ra biti mesar. Naše mesnice pa nimajo človeka, ki bi lahko dobil pooblastilo za nakupovanje živine. Na nedavni raz- pis je prišlo kakih 30 prošenj na Trgo- vinsko zbornico. Dve tretjini predlogov in prošenj je bilo zavrnjenih, ker pro- silci niso izpolnjevali pogojev. Kakih 90 odstotkov prosilcev je bilo ali pred- kaznovanih, ali pa se nahajajo v po- stopku. To so večidel »talentirani na- kupovalci« z večletno prakso, o katerih mesnice trdijo, da so to njihovi naj- boljši ljudje. Torej od 30 prošenj je bilo 12 registriranih — in nakupovalci so dobili pooblastila. Toda spet se po- Celjski računovodje krepijo svoj kader Kot povsod, nam tudi v Celju pri- manjkuje dobrih knjigovodij, odnosno računovodskega kadra. Da bi se ra- čunovodje med sabo bolje s-poznali in tako lahko menjavali svoje preizkuš- nje, je Trgovinska zbornica v okviru komisije za ekonomska in pravna^ vpra- šanja organizirala redne tedenske se- stanke računovodij trgovin in trgov- skih podjetij. Na teh sestankih pro- učujejo račimovodje sproti vse nove gospodarske predpise ib tolmačenja obudo Trgovinske zbornice so se v zadnjem času začeli udeleževati teh sestankov tudi računovodje industrij- skih podjetij. Te sestanke vodi vsako prvo in tretjo sredo v mesecu tov. Pi- lih, računovodja iz Tovarne emajlirane posode. Indusitrij&ki računovodje so osvojili isti način dela kot računovodje trgovskih podjetij. Od časa do časa pa Trgovinska zbornica prireja take ra- čunovodske sestanke tudi izven Celja (Gomilsko, Šmartno ob Paki). Na sestankih se računovodje pogovo- re tudi z inšpekcijskimi organi in se obenem uče na napakah svojih kole- gov, ki so jih odkrili organi finančne inšpekcije. Zanimanje za te tečaje je bilo to- likšno, da je bilo treba prijavljence iz trgovinske stroke razdeliti v dva od- delka, dočim so industrijski računo- vodje manj številni. Vseh udeležencev tečajev je 70. Društvo ekonomistov, ki postaja to- rišče vsega gospodarskega dogajanja na področju celjskega okraja, namerava v kratkem organizirati tudi kratke po- ljudne tečaje iz knjigovodstva za po- slovodje in direktorje podjetij. V teh tečajih se ne bodo obravnavali pri- meri knjiženja, temveč samo ono, kar je direktorju ixxijetja potrebno x)ri njegovem delu- Revija dalmaiinshih plesov in pesmi Dom jugoslovanske ljudske armade v Celju je postal eden od pomembnih mecenov za kulturne prireditve v na- šem mestu. V nedeljo se je v vrsto do- bro uspelih aranžmajev priključilo še gostovanje ansambla Radia Zagreb. Skupina, ki šteje 19 članov in jo vodi Petar Tarlič je predvajala dalmatinske narodne plese pod naslovom »Vzdolž Jadrana* istočasno pa so pevci in god- beniki posredovali vrsto lepih dalma- tinskih narodnih skladb. Pet parov fol- klorne skupine je pokazalo vrsto sta- rih dalmatinskih plesov v originalnih narodnih nošah. Ansambel, ki je gostoval v Celju je zelo poznan, saj v nekaj dneh potuje na Dunaj, kjer bo z enakim programom pokazal bogastvo dalmatinske narodne plesne in pevske kulture. Urbanistična konferenca prosvetnih in kulturnih delavcev v Celju (Nadaljevanje in konec) DIJAŠKE DOMOVE (INTERNATI) naj bi zgradili poleg šolskih zgradb za Pomožno in Vrtnarsko šolo, za šolo trgovskih učencev. Ekonomsko srednjo šolo in Učiteljišče. Sedanji Kajuhov dijaški dom nik primerna zgradba, zato bo treba predvideti novo stavbo. Di- jaški dom na Bregu v bivšem samo- stanu bo treba preseliti v novo zgradbo. KULTURNE USTANOVE Stara Grofija bo po obnovi služila Muzeju in bodoči Narodni galeriji. Za študijsko knjižnico bo potrebna nova zgradba. Narodni dom se naj izroči svojemu prvotnemu namenu za kul- turnoprosvetne organizacije. Hiša šte- vilka 10 na Trgu V. kongresa (Stari pisker) bi naj bila spremenjena v Mu- zej NOB. V Jurčičevi ulici bi se naj namesto protestantske cerkve uredila GIas.bena šola. V isti ulici bo treba postaviti paviljon za priložnostne umet- niške razstave. V Vodnikovi ulici je predvidena nova stanovanjska zgradba, katere pritličje bi naj služilo za cen- tralno dijaško kuhinjo in jedilnico. V prvem nadstropju bi imele svoje pro- store mladinske organizacije. Na Ma- riborski cesti, kjer je sedaj »Kurivo« naj bi zgradili Dom »Svobode«. ŠPORTNE NAPRAVE Telovadci in športniki so predlagali naj se prostor od vrha Golovca proti Lahovni, v tako imenovanem zelenem pasu uredi v Športni park s telovadni- mi in športnimi zgradbami, plavalnim bazenom ter športnimi igrišči za vse športne panoge. Bazen pri izlivu Lož- nice v Saviajo bi bil še vedno v ne- varnosti pred poplavami in preod- daljen za severne predele mestne oko- lice. Drsališče v Mestnem parku je za to športno panogo najprimernejši pro- .stor. Kakor je že uvodoma povedano, je konferenca prosvetnih in kulturnih delavcev določila ta program za urba- nistični načrt, po katerem se bo iz- vrševal v bodočih desetletjih. Nekatere zgradbe in naprave bo treba začeti graditi takoj, ostale pa xx)zneje. Treba pa je imeti jasen in dober vpogled za bodočnost. Josip Kotnik PETER HLASTEC, PREDSEDNIK OBCINE ŠENTJUR PRI CELJU Knietifstvo bo treba dvigniti iz s^aostalosti Področje občine Šentjur je izrazito kmetijskega značaja, saj je od skup- nega števila 14.536 prebivalcev zapo- slenih v kmetijstvu 8.932, dočim je v industriji zaposlenih le 1500 ljudi. Po- vršina občine meri preko 18.000 hektar- jev, od tega je 9960 hektarjev kmetij- skih površin, ostalo so gozdovi. Njiv, vinogradov in sadovnjakov je 3644 hek- tarjev. Ostalo so travniki in pašniki. Pretežni del zemlje je torej pod tra- višči, kar pomeni, da je kmetijstvo v znatni meri orientirano na živinorejo. Zivnoreja pa je manj izrazita, kot bi glede na zelene površine lahko bila. Vzrok temu je dejstvo, da je kvaliteta travnikov in pašnikov razmeroma sla- ba, še posebej v kotlini Voglajne, Slom- ščice in Kozarice, kar pomeni, da je pridelek krme razmeroma nizek in slab- še kvalitete. Da bi to stanje izboljšali odbori pri občinskem ljudskem od- boru razpravljajo o znižanju jezov in regulacijah. Tako bi izboljšali zemlji- šča v občini za nad tisoč hektarjev. Od njivskih površin zavzema pšenica prvo mesto, slede ostale žitarice, ko- ruza, krompir in detelja. Vse te rastline v glavnem gojijo le za lastno uporabo, kar i>omeni, da je naše poljedeljstvo pretežno naturalnega in le v majhni meri blagovnega značaja. Pomembnejši pridelek, ki ob dobrih letinah prihaja na trg, je le krompir. Vzrok majhne proizvodnje je nizka poraba gnojil, predvsem umetnih. Tudi obdelovanje zemlje je v pretežni meri ročno, stroj- ne obdelave skoraj ni. Prav tu bodo morale kmetijske zadruge, katerih ima- mo v občini sedem, odigrati glavno vlo- go. Zlasti bo treba izpopolniti strojne odseke v zadrugah, da bo proizvajalec v vsakem času lahko dobil stroj za ob- delavo. V nekaterih predelih naše ob- čine je pereče vprašanje tudi vinograd- ništvo, kjer je dve petini vseh nasadov samorodnic. Razen tega je večina vi- nogradov slabe rodnosti v prvi vrsti zaradi dotrajanosti nasadov. Zaradi te- ga bo potrebno stare nasade ali po- mladiti, prerigolati ali pa jih spreme- niti v sadovnjake. Važna kmetijska panoga v naši ob- čini je sadjarstvo. Saj kljub primitiv- nosti v pogledu nege in vzgoje dreves predstavlja znaten delež dohodkov kme- tijskih gospodarstev. Naši kmetovalci se še vedno premalo zavedajo važno- sti sadjarstva in tej panogi še zdaleka ne posvečajo toliko pozornosti kot v drugih agrarno naprednih državah. V tem pogledu bo treba še mnogo sto- riti, predvsem glede čiščenja, škrop- ljenja, gnojenja in sortiranja pridel- kov. Potrebno bo tudi misliti na po- mladitev sadovnjakov in uvajanje ti- stih sort, ki dosegajo na tržišču naj- boljše cene. Kmetijstvo je v naši občini dokaj za- ostalo. Zaradi tega naš občinski ljud- ski odbor posveča glavno pozornost ravno kmetijstvu, da bi se čimprej dvignilo iz zaostalosti. PAVLE OMERZA, PREDSEDNIK DELAVSKEGA SVETA TOVARNE USNJA »KONUS« V SLOV. KONJICAH Nov tariini pravilnik je omogočU večjo storilnost 2e v začetku leta smo razpravljali o stanju strojnega parka, ki je že precej izrabljen in o velikih persp^tivah uva- janja proizvodnje umetnega usnja, ki bi delno nadomestilo naravno usnje, za katerega izdelavo uvažamo do 50 od- stotkov surovine. Izdelan je bil skupen elaborat za uvajanje novih mehaniziranih proiz- vodnih postopkov za razne asortimente umetnega usnja in za nadomestitev naj- bolj izrabljenih usnjarskih strojev z istočasnim izboljšanjem delovnega po- stopka. Ta program smo do danes del- no realizirali, zlasti tistega za proizvod- njo umetnega usnja. S tem pa smo tudi i)ovečali izglede, da bo našemu podjetju pripadla čast in obenem težavna naloga, da zgradimo nov večji obrat (odnosno adaptiramo sedanjega) za izdelavo raznih asorti- mentov umetnega usnja, pa tudi galan- terijskega in zgornjega. Takšen obrat pripravljajo 3 ix>djetja v državi, in si- cer Kombinat Borovo, Tovarna usnja »Delfin« v Zemunu ter naše podjetje, ki je že na ix>l poti in ima najboljše kadre za osvajanje te proizvodnje. Delavski svet je že v mesecu marcu sprejel nov tarifni pravilnik skupno s premijskim pravilnikom ter tako omo- gočil ob istočasni uvedbi norm znaten dvig storilnosti dela v letošnjem letu. Prav tako je določil posebno komisi- jo za izdelavo novega premij skega osnutka, ki je med letom proučevala storilnost in predložila v jeseni nov osnutek, ki je težil za popolno odpravo subjektivnih i>okazateljev m navedel nekaj zelo realnih in efektnih osnov za premiranje, kot so proizvodnost dela, efektivnost osnovnih sredstev, hitrost kroženja obratnih sredstev, rentabilnost poslovanja, premije za racionalizacije in posebne uspehe ter drugo. Iz proučevanja teh problemov so iz- šle koristne smernice za gospodarjenje v jjodjetju in efekt v znižanju lastne cene ni izostal. Posebno skrb smo posvetili tudi iz- boljšanju higiensko-tehnične zaščite. Z omenjeno rekonstrukcijo v usnjar- ni bomo izboljšali proizvodni proces v kromskem oddelku in uvedli proizvod- njo brušenega boksa, katerega je možno proizvajati tudi iz slabših kož, katerih pa je vedno primanjkovalo in so bUe drage. Obrat usnjame bo po dokončani re- konstrukciji kromskega imietnega od- delka eden med najbolj urejenimi in največjimi v državi. Oddelek umetne- ga usnja je še v razvoju, zaostajajo pa za kajjacitetami proizvodnih oddelkov skladišča in pomožni obrati. Neurejeni so še tudi upravni prostori. Ker predelujemo 50 odstotkov kož iz uvoza, je določanje proizvodnih koli- čin povsem odvisno od zveznih plan- skih organov in medsebojnih sporazu- mov med usnjarskimi podjetji. Tako bomo v letu 1956 proizvajali v usnjami iste količine kot v letošnjem letu. S povečanjem storilnosti dela pa se po- javlja višek delovne sile v usnjarskem obratu. Ker je vodstvo to predvidevalo, je pripravilo za drugo leto uvajanje nove proizvodnje, in sicer opetnic iz umetnega usnja. Tako bomo višek de- lovne sile zaposlili v novem obratu in omilili nastali položaj. Seveda pa se s tem izhodom ne bomo mogli izogniti odpustu manjšega števila nedisciplini- ranih delavcev. DESETLETNICA IZHAJANJA »HMELJARJA« Pred dnevi je izšla slavnostna šte- vilka strokovnega glasila savinjskih hmeljarjev »Hmeljar«. List s tem pro- slavlja deseto obletnico svojega izha- janja. Prva številka je izšla januarja leta 1946. Slavnostna številka je izšla v raz- širjenem obsegu na 36 straneh. Vsebina številke je zelo bogata. Med avtorji prispevkov zasledimo med drugimi tudi predsednika Glavne zadnižne zveze LRS tov. Viktorja Avblja, dalje prof. inž. Vika Sadarja, podpredsednika okraja Celje tov. Mirana Cvenka, predsednika Okrajne zadružne zveze tov. Franca Lubeja, predsednika žalske občine tov. Ivana Rančigaja in dolgo vrsto prispevkov naših hmeljarskih strokovnjakov, hmeljarjev samih itd. »Hmeljar« je v desetih letih izha- janja prispeval k strokovnemu napred- ku savinjskega hmeljarstva, k rasti zadružne zavesti med hmerjarji, pre- našal izkušnje najboljših na ostale, objavljal analize, nasvete, seznanjal domače proizvajalce s problemi, uspehi in stanjem hmeljarstva drugod v svetu. List je med hmeljarji ne samo priljub- ljen, temveč tudi nepogrešljiv. Kot savinjski hmeljarji se tudi mi pridružujemo čestitkam, ki jih naslav- ljamo uredništvu in njegovim sodelav- cem ob takem lepem prazniku. RAZGEAST Pozivamo vse lastnike obrežnih zemljišč ob javnih vodnih tokovih (rekah, potokih in pritokih), da očistijo obrežja in struge vodotokov drevja, grmičevja, rastlinja in naplavljene navlake, ki ovira nemoten normalen odtok vode. Drevje, ki ne ovira odtoka voda se mora varovati, ker varujejo korenine bregove. Lastniki vodnih naprav (mlinov, žag itd.) morajo skrbeti za redno čiščenje dovodnih in odvodnih kanalov, da se ne zarastejo in ne zadelajo. To čiščenje mora biti izvršeno do 29. februarja 1956. Prizadete opozarjamo na določbe odloka OLO Celje o var- stvu vodnih naprav in čiščenju vodotokov na območju okraja Celje (Ur. 1. LRS št. 28 z dne 24. 7. 1954), po katerem je za pre- krške zaradi neizpolnitve teh del določena denarna kazen do 5.000 din. Po zgoraj navedenem roku bodo organi Vodno-gospodarske sekcije pregledali vodotoke, kršitelje tega razglasa pa predlagali sodniu za prekrške v kaznovanje. V Celju, dne 20. januarja 1956. Občinski ljudski odbor Celje Oddelek za gradnje in komunalne zadeve CELJSKI tednik V VSAKO mso! Stev. 4. — stran 4 CELJSKI TEDNIK, Zl. januarja 1958 Racvinovodstvo - zadnji jez proti gospodarskemu kriminalu I. Po naših gospodarskih predpisih pri- pada prav računovodji v podjetju in zadrugi izredno važna vloga. Računo- vodstvo je srce vsake gospodarske or- ganizacije. Ne bomo tu govorili o tem, kakšne naloge ima računovodja. Po- menili se bomo rajši o tem, kje so meje dopustnega in nedopustnega ravnanja vsakega računovodje. Večkrat se čujejo izjave računovodij, da se boje, da ne bi zagazili. Ali je njihova služba res tako nevarna in odgovorna? Da, mirno lahko rečemo, da je služba računovodje v vsakem podjetju, zadru- gi izredno odgovorna in naporna. Polno je primerov, da računovodja kazensko odgovarja, četudi se sam ne okoristi, čim gospodarska organizacija trpi ško- do zaradi njegovega nevestngea dela v službi. Sproti mora zasledovati vse predpise, opozarjati na nepravilnosti, ki jih opazi v pode j t ju, če hoče, da bo srečno plul med Scilo in Karibdo! Zakonodajalec je dal računovodjem obsežna pooblastila in jih je tudi zašči- til pred morebitno samovoljo. Po čl. 59 Uredbe o knjigovodstvu gospodarskih organizacij se mora z odločbo, s katero gospodarska organizacija odpoveduje knjigovodji službo, strinjati svet za go- spodarstvo pristojnega občinskega Ijud- sk^a odbora. Po čl. 56 citirane Uredbe knjigovodja ne sme izvršiti ukaza di- rektorja, če bi izvršitev pomenila sodno kaznivo dejanje. 2e v teh določilih se vidi, da je zako- nodajalec predvideval, da naj bo raču- novodja čuvar zakonitosti v podjetju. Slednji se torej ne more kriti za hrbet drugega, ampak odgovarja sam nepo- sredno. Prav tako mu ne more biti dana odpoved, če komu osebno ne pri- ja. Le na ta način je zagotovljeno, da računovodja more ravnati po zakonu. Tako ima računovodja v podjetju pri- merno hrbtenico, hkrati pa tudi pove- čano odgovornost. Praksa je pokazala, da je prevelika domačnost med uslužbenci podjetja, zlasti med računovodjem in vodilnim osebjem, večkrat usodna za gospodar- sko organizacijo. Računovodja, ki je z uslužbenci v pretirano prijateljskih od- nosih, slednjim ne bo delal problemov, četudi bi se spuščali v nepravilnosti. Ce pa je med njimi uraden odnos, češ, služba je služba, kar je edino prav, bodo gledali v poslovanju drug na dru- gega, da bo p^jetje obvarovano pred presenečenji. Ce zasledujemo kazenske procese zaradi nerodnosti podjetij, ta- koj opazimo, da je največ nerednosti tam, kjer so uslužbenci v preveč pri- jateljski povezavi. S tem seveda ni re- čeno, da bi morali biti v sporu. Ni pa na mestu prevelika familiarnost med uslužbenci, ker de prerada privede pod- jetje v težave. V takem podjetju ni potrebne discipline, vodilni uslužbenci nimajo avtoritete, s preveliko domač- nostjo si odvzamejo možnost, da bi na- stopili proti nepravilnostim. — Ce za koga velja v p<^jetju, da mora imeti pravilen službeni odnos, velja to še po- sebno za računov od j o. Njegova preve- lika domačnost v službi bi pomenila prvi korak na poti h kapitulaciji pred nepravilnostmi v podjetju. IL Računovodja odkrije v podjetju, da je zagrešil kdo izmed uslužbencev kaz- nivo dejanje (n. pr. nevestnega dela v službi, ponareditve uradne listine, zlorabe uradnega položaja, ogrožanje javnega prometa itd.). Kaj je njegova dolžnost? ALi je dolžan storilca Kazni- vega dejanja ovaditi? Kakšne so posle- dice, če tega ne napravi? — To je vprašanje, na katero si marsikak knji- govodja želi pojasnila in odgovora. Zakoniti predpisi so naslednji: Po čl. 139 Zakona o kazenskem po- stopku so vsi državni organi dolžni na- znaniti kazniva dejanja, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti, če se jim naznanijo ali če kako drugače zvedo zanje. Po čl. 279 K. z. se kaznuje oseba, ki ve, da se pripravlja kaznivo dejanje, za katero se sme izreči po zakonu 5 let strogega zapora ali hujša kazen, pa ga ne naznani itd. Po čl. 280 se kaznuje, kdor ve za storilca kaznivega dejanja, za katero se sme izreči smrtna kazen, pa tega ne na- znani itd. Ce tedaj kaznivo dejanje, ki je bilo izvršeno v podjetju, ne presega okvira po členu 279 in 280 K. z., računovodja ni kazensko odgovoren, če ne poda ovadbe. Računovodja namreč ni držav- ni organ v smislu čl. 139 Zakona o ka- zenskem postopku. Praviloma računovodja torej ne bo kazensko odgovoren zgolj za to, ker ni storilca kaznivega dejanja ovadil. De- janski stan kaznivega dejanja po čL 279 in 280 K. z. bi mogel biti le izje- moma podan v gospodarskem podjetju, čl. 139 ZKP pa, kot rečeno, sploh ne pride v poštev, ker računovodja ni dr- žavni organ. Je pa še kaznivo dejanje nevestnega dela v službi po čl. 317 K z. Ravno po tem členu je največkrat kaznovan ra- čunovodja in si ga zato oglejmo neko- liko natančneje. Cl. 317 K. z. se glasi: 1. »Uradna oseba, ki svojo službo očitno nemarno opravlja ali se vedoma ne ravna po zakonu ali po predpisanih službenih pravilih, čeprav ve, da bi lahko zaradi takega jKjslovanja nastala škoda za državno in drugo ustanovo ali podjetje, ali da bi bile lahko kršene državljanske pravice, se kaznuje z de- narno kaznijo ali z zaporom do 6 me- secev.« 2. Ce ima dejanje iz prvega odstavka tega čl. za posledico precejšnjo škodo za državno ali dnižbeno ustanovo ali podjetje, ali če je z njim prekršena kakšna državljanska pravica, se stori- lec kaznuje z zaporom do 4 let.« Po navedenem členu odgovarja ra- čunovodja celo tedaj, če škoda niti na- stala ni, ampak bi lahko nastala. Cim računovodja ugotovi kaznivo dejanje, je njegova dolžnost, da obremeni krivca za vso nastalo škodo. Neizprosno mora razčistiti tako stvar in jo prikazati v knjigovodstvu. Ce bi računovodja tako škodo prikril in obremenil na primer stroške mesto krivca, ga nedvomno za- dene določilo čl. 317 K. z. Zavisi od konkretnega primera, ali bi odgovarjal računovodja ka/ensko za- radi nevestnega dela v službi, če bi sicer za nastalo škodo krivca obreme- nil, stvar pa prikril in je ne bi sporočil pristojnemu državnemu organu. Vsekakor bo računovodja moral, čim odkrije kaznivo dejanje, slednje nemu- doma javiti direktorju, da se ukrene potrebno. Opozoriti je treba v tej zvezi tudi na določilo čl. 56 Uredbe o knjigovodstvu gospodarskih organizacij, kjer je reče- no: Pravica in dolžnost vodje knjigo- vodstva je, skrbeti pri svojem delu, da se v poslovanju gospodarske organiza- cije pravilno izvajajo gospodarsko-fi- nančni predpisi. Vodja knjigovodstva ima pravico in dolžnost opozoriti pristojne organe go- spodarskih organizacij na vsak primer kršitve ali zanemarjanja predpisov iz prejšnjega odstavka. Ce ti organi ne odpravijo nepravilnosti pri izvajanju predpisov, je vodja knjigovodstva dol- žan obvestiti o kršitvi predpisov dr- žavni organ, ki je pristojen za nad- zorstvo nad zakonitostjo del gospodar- skih organizacij. Po čl. 65 iste Uredbe se vodja knji- govodstva kaznuje z denarno kaznijo do 10.000 din, če ne naznani pristojnemu organu kršitve predpisov. Ne glede na čl. 279 in 280 K. z., po katerih sicer računovodja praviloma ni kazensko odgovoren, če storilca kaz- nivega dejanja v podjetju ne ovadi, zavisi torej od konkretnega primera, ali ga ne bo zadel udar čl. 317 K. z. za- radi nevestnosti dela v službi. Dr. P. P. Uspehi zadružnega posestva Šmartno eb PaK) Komaj polna tri leta so potekla, od- kar je Kmetijska zadruga Šmartno ob Paki prevzela zanemarjeno posestvo, ki je bilo tedaj pod okrajno upravo. Odbor je na več sejah razpravljal o tem, ali naj posestvo prevzame v svojo upravo ali ne. Ker je takrat to pose- stvo dajalo pravi vzgled, kako se ne sme gospodariti, se je odbor odločil, da posestvo prevzame in da poišče spo- sobnega upravnika. In našli so ga v osebi tov. Zajca Štefana, ki žal danes za- pušča to mesto. Kljub neugodnim po- gojem je pod njegovim skrbnim in vestnim vodstvom bilo že v prvem letu po prevzemu aktivno. Dobiček se je v naslednjem letu povečal, lani pa že presegel en milijon dinarjev. Lani so uredili na posestvu tudi 1 ha hmeljske žičnice, letos j« se bodo iz dobička adaptirali hlevi za govejo živino in zgradila hmeljska sušilnica. Pristopili bodo tudi k izmenjavi plemenske ži- vine, kajti ravno živinoreja je bila namreč najbolj šibka točka tega po- sestva. Nadalje bodo letos uredili večjo sadno drevesnico, ki bo dajala letno po več tisoč drevesc. To pa bo za Zgor- njo Savinjsko in Šaleško dolino odlo- čilne važnosti. Mestna ljudska knjižnica t Celja razpisuje mesto KNJlZNiCARJA Pogoji: Dovršena srednja fiola, odslužen vojaški rok, stanovanje v Celju. Ponudbe z življenjepisom je poslati na upravo Mestne ljudske knjižnice t Celje, Cankarjeva 13. Naša družina in mladina Lepa beseda lepo mesto najde! Nekega lepega jesenskega dne sem bil v Oplotnlcl pri starem prijatelju. Pozimi se kai ra^ vrstijo obiski. Tudi pri prijatelju so bili. Dva sta- rejša človeka s tremi plemenitimi i>sl. Hitro smo izmenjali nekaj misli. Kadar so učitelji v hiši, vedno nane- se pogovor besedo o vzgoji otrok. »Kako v šoli? Nič več šibe? Prav, sedaj drugače tudi gre!« Tako je mo- drovala priletna žena. »Veste, tudi pri vzgoji psov prepo- veduje nova šola besedo »dresuira«. Izkušnje so že neštetokrat pokazale, da pametno žival laže naučiš z lepim ravnanjem, kot pa le z bičem... Tudi mi govorimo odslej le o vzgoji psov in ne o dresurl.« Zdelo se ml je, da sem jo kar nekam užalil, ker sem jo vprašal, kako dare- slra tako lepe živali. Nehote sem se zamislil. V tistih tre- nutkih mi ie kot v sanjah priplavala pred oči podoba učiteljice z debelimi naočniki in dolgo palico, ki je bila strah v naJem razredu; podoba starega upravitelja, ki je tako mlatil po učen- cu, da je razbil leskovko v nešteto koncev; podobo sosedove matere, ki je za vsako malenkost tepla svojo hčer s težkim usnjenim pasom ,.. Poskušal sem se poglobiti vase. Se vedno me spremlja podoba starega In nikdar nasmejanega profesorja, ki je med nami res znal ustvarlti^disciplino. Toda le s palico. Dijaki smo se ga bali In se ga na več sto metrov izogi- bali!? Klavrna avtoriteta. Toda rad ga ni imel nihče! Res je, da starejši mnogokrat pre- sojajo otroka z lastnega In ne otroko- vega stališča. To predvsem takrat, ka- dar morajo otroka kaznovati. Mnogo- krat pozabijo, da je otrok le otrok, ne- dozorel, močno občutljiv In čustven. Se in še je mnogo činiteljev, ki jih mo- ramo upoštevati, da otroku ne delamo Icrivice. Kolikokrat pridemo domov slabe vo- lje, utrujeni! Tedaj nam otrok kaj lahko zlomi živce. 2e smo mu v laseh in ga obmetavamo z neprimernimi be- sedami: »Neroden si, nemaren si, len si, ne ubogaš!« In to iz dneva v dan! Ne bi bilo prav, če bi trdili, da mo- ramo prezirati otrokove slabe lastnosti, napake! Ne! Le-te je treba dosledno zatirati. Toda največkrat ne s klofuto, ampak z lepo prepričevalno besedo. Ne poza- bimo, da je otrok kritičnejši od nas. Otrok bo občutil, da smo pravični, ker upoštevamo pri njem i dobre i slabe strani. Vedno pa bo vzgoja uspešnejša, če bomo razvijali v otroku predvsem njegove pozitivne lastnosti in mu tako dali čutiti, da ga upošte- vamo, kot upoštevamo ostale člane družine. Menda je naš največji greh, da otro- ku ne priznavamo njegovega malen- kostnega, a pozitivnega dela, temveč vedno le njegovo trmo, otroško laž, se- bičnost, itd. Poskušajte in opazujte otroka! Star- ši, ki kaznujejo otroka zaradi njegovo nerodnosti in ga zato celo pretepajo, so slabi in krivični vzgojitelji. Ne upo- rabljajmo pri kazni grdih izrazov, če hočemo, da le-teh on ne bo prenašal na svoje sovrstnike. Najibolj »muhast« je otrok, kot na- vadno govorimo, v pubertetni dobi, ki se v širšem pomenu besede rahlo začenja že z vstopom otroka v prvi razred gimnazije. Mogoče je tudi ta eden mnogih vzrokov, da je uspeli v prvi gimnaziji slabši. Sam se spominjam, kako sem bil globoko užaljen In še več, kadar je pela šiba. Maščeval bi se nad starši, če bi le mogel. Toda zastonj sem sti- skal pesti v onemogli jezL Kako vse dirugače je deloval nama žalosten in zaskrbljen materin obraz, ki je takoj zbudil v meni globoko ob- žalovanje ... Tudi v šoli je mnogo sličnlh prime- rov. V nekem razredu je sedel plavo- lasl Jakec, ki je presedal vsem učite- ljem. Doma ga je oče pretepal za vsar- ko malenkost, mati pa ga je božala- V šoli se je razživel. Dolgo časa smo ga preganjali z opomini in ukorL Na neki drugi šoli so ga celo izključUL Toda kmalu smo našli pot v njegOTO srce. Lepa beseda, rahla pohvala ga je dvignila nadvse. Apel na njegovo do- zorelost je čudovito učinkoval. Pričel se je lepo česati (zunanjost jo bila prei zapuščena!), za pouk se jo pričel pripravljati in pisati lepe nalo- ge; prej jih pa sploh ni pisaL Zopet nov dokaz, da lahko usmerja- mo otroka z lepo besedo, tako, ki se približa njegovi razvojni stopnji. Kaj se sicer dogaja, če za dorašča- jočega otroka nimamo dovolj časa, ni- mamo prisrčne besede, ampak le klo- fute? Otrok zamrzi v svoji bujni domišljiji in občutljivosti starše, postane vase zamaknjen in išče dobrega tovariša drugje. Kako bo, ako ga bo našel T slabi družbi? Starši so dolžni odmeriti mnogo* mnogo časa otrokom obojega spola prar v najkritičnejšem času od p. pa tja do 17. leta. Kdo bi sicer odgovarjal za izkrivljeno življenjsko pot otroka? Slba je v srednjem veku prežirela svoj čas, Ce je ne upoštevamo niti pri živali — še tem manj bomo z njo stra- šili med našo mladino! V. S. Spet prometna nesreča na petroiškem krtžticu Na petrovškem cestnem križišču je že ix)novno prišlo do prometne nesreče. Vzroki so objektivne in subjektivne na- rave. Na pravokotnem prometnem voz- lišču, kjer držijo ceste proti Celju, Žal- cu, Arji vasi In Petrovčam, zastira vo- začem razgled iz petrovške smeri Jan- žekovičeva hiša. Pri količkaj neprevidni in prenagli vožnji je trčenje motornih vozil tu zaradi tega skoraj neizbežno. Toda veliko večjo nevarnost za pro- metne nesreče povzroča neprimerno avtobusno postajališče. Potniki izsto- pajo iz avtobusov na arjevaški in pe- trovški strani kar na sami savinjski magistrali. Ko v svoji neučakanosti prečkajo pred ali za avtobusom cesti- šče, da bi se napotili bodisi proti Pe- trovčam aH Arjl vasi, premalo pazijo na motorna vozila, prihajajoča iz ene ali druge smeri. Zavoljo tega ni nič čudnega, če pride ob takem neprevid- nem in nepreglednem prečkanju prav na avtobusnih postajališčih do cestnih nesreč. Ziadnja, ki pa k sreči ni terjala smrt- ne žrtve, se je pripetila te dni. Šolarji se vozijo vsakodnevno iz Levca v pe- trovško šolo. Med drugimi se je usod- nega dne pripeljala tudi učenka če- trtega razreda Ivanka Kramarieva. Ko jo na petrovškem križišču izstopila, je hotela brž čez cesto, pri č^mer pa ni opazila Iz Iste smeri prihajajočega oseb- nega avtomobila. Neka sošolka jo je sicer zadnji trenutek opozorila na pre- tečo nevarnost, vendar je bilo že pre- pozno. Z nedopustno hitrostjo drveče vozilo je dekletce že zgrabilo 1o vrglo na blatnik, od tam pa čez ohišje mo- torja v loku na nasprotno stran ceste. kjer je nezavestno obležalo. K sreči Kramarjeva ni priletela v bližnji ob- cestni kamen, pri čemer bi bila pri priči mrtva. Otroka so brž naložili na osebni avto in ga prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer so ugotovili k sreči le lahke telesne poškodbe, tako da bo de- kle že v nekaj dneh predano v domačo oskrbo. Podobna nesreča, ki se je pa žal kon- čala s smrtnim izidom, se je zgodila lani v Medlogu, kjer je nesrečni edinec družine na enak način tragično končal svoje mlado življenje. Da bi preprečili v prihodnje nesreče te vrste, bi bilo treba nujno rešiti vpra- šanje avtobusnih postajališč. V ta na- men bi bilo treba zgraditi za postaja- lišča posebne platforme izven cestišč, tako da bi avtobusi ob svojem postan- ku ne zakrivali več razgleda na ce- stišče. Dokler ne bi mogli zgraditi takih posebnih postajališč, ki pa bodo spričo vedno bolj razvijajočega se avtomobil- skega prometa domala življenjska nuj- nost, pa bi naj potniki tako dolgo ča- kali ob izstopu, da bi vozilo, s katerim so dopotovali, ne nadaljevalo svoje po- ti. Ker bo pa to zaradi nedisciplinira- nosti potujočih ljudi težko doječi, bi bilo treba dopolniti cestno-prometne predpise z dostavkom, da morajo vo- zači vseh vrst motornih vozil, priha- jajočih iz iste smeri, iz katere je pri- vozil stoječi avtobus, obstati in nadalje- vati z vožnjo šele potem, ko bi le-ta krenil Iz postajališča. Tak ukrep bi sicer v neki meri zaviral promet, bi pa enkrat za vselej preprečil prometne nesreče te vrste, ki so vedno pogostejše. Na podlagi člena 22. točke 5 In člena 128 pravil podjetja RAZPISUJE Celjska tiskarna, papirnica in knjigama Celje, Trg V. kongresa 3 MESTO RAČUNOVODJE Pogoji: Ekonomska fakulteta s triletno prakso ali ekonomski tehnikum s petletno prakso. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Kotiček za naše žene Čista okna so zrcalo čiste gospodinje Redna in čista gospodinja umiva ok- na tako pogosto, da ima šipe vedno čiste. Brž ko se nabere prah na njih, ali pa jih je po kapljal in umazal dež, jih zbriše s čisto cunjo in zdrgne s ča- sopisnim papirjem ali s kredo. S kre- do se okna prav lepo čistijo. Kredni prah daš v tanko vrečico, ga prav malo pomočiš v vodo in drgneš po šipi. Naj- bolje je, da začneš sredi šipe in potem drgneš v krogu proti robovom, da se naposled očistijo tudi kotički. Potem zbrišeš šipo še s čisto krpo. Tudi voda, v kateri si raztopila ne- koliko soli, svetlo in hitro oi>ere okna. Ce so okna ponesnažena po slikanju ali pleskanju, odpraviš apnene niadeže a močnim kisom, oljnate pa z drob- nim umivalnim peskom, s katerim drg- neš madeže, nakar jih osnažiš s krpo. Močno zanemarjena okna očistiš, če šipe rahlo pomažeš z močno stisnjeno kepo papirja ali blaga, ki si ga pomo- MEDLO ZLATO BO SPET ZASIJALO, CE... Zlato je samo po sebi mehko, zato mu primešajo baker In srebro, da je stanovitnejše, vendar pa tudi zlato ra- do potemni. Znoj In razne kemikalije, s katerimi pride v dotik, vplivajo na njegovo barvo. Zato pred vsakim ta- kim delom odložimo prstan aH kak drug zlat predmet, da ga ne izposta- vimo spremembam. Toda medlo zlato bo spet zasijalo, če ga očistimo z meh- ko vodo, v katero smo dali na liter 240 gramov natrona, 100 gr klorovega apna In 60 gr kalijeve soli. V tej raz- topini pustiimo zlati predmet toliko ča- sa, da bo popolnoma svetel, nakar ga speremo s čisto vodo In posušimo. Zlate predmete pa Lahko čistimo tudi v milnici, ki ji dodamo salmiaka. čila v petrolej, nato pa podrgneš s čisto krpo. Oken nikoli ne čistimo na soncu, ker izgubijo lesk in postanejo motna. Ce pa hočemo šipe začasno napraviti motne, jih pomažlmo z mešanico svet- lega piva In kuhinjske soli. Na čašo piva vzamemo prgišče soli. Ce hočemo pozneje spet Imeti svetle šipe, jih umi- jemo z vročo vodo. Da nam okna ne zamrznejo, jih na- tremo z zmesjo: 1 liter denaturlranega špirita, 55 gr glicerina In nekoilko la- vendlovega olja. To je dobro tudi zo- per potenje oken. V kuhinji ali p'al- nici, kjer je mnogo sopare, zadostuje, če nasujemo na spodnji okvir kuhinj ke soli. Tudi če postavimo krožnik s klo- rovim apnom med okna, preprečimo potenje In zamrzovanje oken. Ce so okna mokra, jih pozimi ne smenK) čistiti brez glicerina in špirita, ker bi sicer zamrznila in popokala. Zamrzla okna očistimo In obrišemo led z njih, ako šipe drgnemo z nasičeno raztopino solitra, nato pa osušimo s suho krpo. Namesto solitra lahko upo- rabljamo tudi špirit. DROBNI NASVETI Ce hočeš preprečiti, da se krompir ne clmi preveč, ga v sredi februarja prestavi na drug primeren prostor, -o- Zarumejiele koščene predmete lahko pobelimo, če jih večkrat očistimo z mehko platneno krpo, ovlaženo s či- stim špiritom. -o- Drobtlnlce za paniranje ne smejo biti preveč suhe, ker bi popile preveč maščobe. Daj jih pred uporabo v sito In jih drži za nekaj minut nad soparo, da se napi je j o vlage. Goveja juha ne bo motna, če p^i ku- hanju prideneš umito jajčno lupino, -o- Jajca v shrambi se ne pokvarijo, če jih od časa do časa obrneš. Zmrzla jajca položimo za nekaj časa v slano v<^o. Ko jih odtajlmo, jih mo- ramo takoj porabiti, kar ne d.-že dolgo. Jajca, ki zatohlo diše, razbijemo na krožnik in jih damo za nekaj ur na zrak, nakar bodo spet okusna. Pokvarjena jajca ne kaze zavreči. Zmešana z vodo so Izvrstno gnojilo za lončnice. -o- Zimski plaSč s kimono ali »raglan«. CELJSKI TEDNIK, 27. januarja 1956 Stev. 4 — stran S Preveč in premalo kulturnih ppirEditev. ceuu Celje ni maj no niti veliko mesto. Premajhno, da bi si privoščili vele- mestni prireditveni spored, preveliko pa, da bi brez kakršnih koli kulturnih prireditev ne zevala praznina v njego- vem življenju. Morda je zaradi tega neskladnost v Celju v tem pogledu ta- ko očitna. Pretečejo tedni, ko Celjani in gostje v Celju nimajo kam iti ra- zen v kino in restavracijo s plesom, včasih pa stojijo pred dilemo, kam naj se odločijo. Vzemimo za primer zadnje tedne, posebej pa še preteklo nedeljo. Prej- šnje dni je bilo dokaj mrtvo v celjskih dvoranah. Mestno gledališče je gosto- valo izven Celja, drugih prireditev pa ni bilo. Nasprotje temu, je bila pretekla so- bota in nedelja. V soboto ob istem času premiera v gledališču, gostovanje za- grebških Slovencev v Narodnem domu. V nedeljo dve predstavi narodnih pesmi v dvorani Ljudskega odra, zve- čer nastop plesnega ansambla Radia Zagreb v Narodnem domu. V dveh dneh štiri prireditve, ki jih je bilo vredno obiskati. Toda, ali ni tako strnjen spo- red tudi najbolj navdušenemu obisko- valcu podobnih prireditev preveč. Iz dolgega časa v razkošje kulturnih do- godkov, iz mrtve sezone v nekak ne- najavljeni festival dramske, pevske, glasbene in plesne vsebine. Zakaj tako? Je mar tako nihanje v ekstreme potrebno? Res je da sta samo sobotni prireditvi časovno ena drugi odvzemali publiko. Oziroma gledališče si jo je z abonmajem zagotovilo. Druge časovno niso sovpadale. Toda dan ima le 24 ur. Štiri ure v enem dnevu je skoraj preveč, če računamo še dve iz prejšnjega dne, istočasno pa je nekaj nujno moralo biti črtano v programu udeležbe. - Svoj čas je koordinacijo prireditev dokaj dobro reševala Ljudska prosveta. Zdaj je to vlogo spričo svoje lastne or- ganizacijske zaključenosti zgubila. Na- domestila zaenkrat ni. Svet za notra- nje zadeve teh stvari pač ne more re- ševati. V Celju bi nuino moral obsta- jati nekak forum, ki bi vodil politiko prireditvenega sporeda, ki bi raznim gostom svetoval čas najulspešinejšega gostovanja v našem mestu, razporeje- va! prireditve domačih ansamblov in za predvidene »mrtve tedne« tudi vabil na gostovanja razna društva in umet- niške ansamble od drugod. Morda bo kdo oporekal tej misli, češ, spet forum, ki bo alfa in omega vsega kulturnega življenja v Celju. Na tak način to ni bilo mišljeno. Morda bi pri svetu za kulturo nekdo prevzel to dolž- nost. Le-ta naj ne bi dovoljeval in od- klanjal. Tudi z nasveti se da doseči ne- koliko boljša razporeditev kulturnih prireditev v Celju. Tudi društva ali kulturne skupine, ki prihajajo gosto- vat v Celje, bi bile verjetno hvaležne za take nasvete. Vzemimo na primer slovenske pevce iz Zagreba. Ko so pripovedovali, kak- šen obisk imajo vedno slovenske sku- pine, kadar gostujejo v Zagrebu, je iz- zvenelo kot očitek, vsaj za nas Celjane, ker je bila dvorana skromno zasedena. To društvo bi morda rado ptistalo na drug datum gostovanja, ko ne bi bila v našem mestu taka »kulturna gneča«. Vsak ansambel in vsako društvo si želi z občinstvom napolnjeno dvorano in bo rado upoštevalo nasvete koordi- nacijskega foruma. Ce pa bi kdo kljub temu hotel priti, mu nihč« ne bi kratil te pravice. Edina razlika, ki pa je ne- kaj vredna, bi bila v tem, da bi v pri- meru slabega obiska ne bilo treba skla- njati glav nam in se nam ne bi bilo treba opravičevati, češ, Celje je majhno in ljudje še nimajo pravega merila za kulturne vrednote itd. Ne vem kako se bodo nekateri stri- njali s temi pripombami, toda prepri- čani smo, da ne bo nihče oporekal tr- ditvi, da je v Celju to vprašanje zadnje čase precej neurejeno. To pa ni potreb- no, in če se ta vprašanja izravnajo, bo to koristno za nastopajoče in za Ce- ljane, katerim je dostikrat po krivici očitana, sicer na tihem, kulturna ne- dozorelost. SHAKESPEAROV »OTHELLO« zmaguje na podeželskih odrih GOSTOVANJE CELJSKEGA GLEDALIŠČA V BREŽICAH IN V KOSTANJEVICI Prvo Shakespearovo delo, ki ga je uprizorilo Celjsko gledališče kot otvo- ritveno predstavo sezone — »Othello« — je zaradi enostavne inscenacije, ki ne zahteva nobenih kulis, kakor ustvar- jeno za to, da najde pot na podeželske odre, ki na razpolagajo s tehničnimi odrskimi pripomočki. EHizabetinski oder, ki ga je uporabil režiser Branko Gombač pri svoji zamisli uprizoritve »Othella«, nam je dalo pobudo, da kot prvo slovensko poklicno gledališče gre s Shakespearom na podeželje in dokaže, da je veliki Shakespeare pravi IjiLdski dramatik. Poizkus se je na celi črti F>osrečil: doslej smo z »Othellom« gostovali v Vojniku, Žalcu, Polzeli, To- polšici, v Ravnah na Koroškem (2-krat), povsod z največjim uspehom. Nobena tako imenovanih ljudskih iger doslej še ni imela v teh krajih takšnega uspe- ha kot »Othello«. Vse dosedanje uspehe pa je preko- silo naše dvodnevno gostovanje v Bre- žicah in v Kostanjevici na Krki dne 16. in 17. t. m. Oba kraja imata častit- ljivo gledališko zgodovino, zaradi bli- žine Zagreba pa tudi izredno kritično občinstvo. Moderno urejeni dvorani v novih kulturnih domovih, od katerih je kostanjeviška pač ena najlepših gle- daliških dvoran v Sloveniji, sta bili pri treh predstavah premajhni, da bi dali prostora vsem, ki so si hoteli ogle- dati prvega Shakespeara na svojem odru. Razen domačega prebivalstva so posebni avtobusi pripeljali na pred- stave toliko občinstva iz Krškega, Šent- jerneja, Novega mesta itd., da se je v dvoranah, ki imata po 400 sedežev, dre- njalo 700 gledalcev in še jih je mo,- ralo mnogo oditi, ker niso dobDi pro- stora. Občinstvo je bilo kljub gneči di- sciplinirano in je sprejemalo dejanje na odru z izredno pozornostjo. Po kon- čani predstavi odobravanja in prizna- nja ni bilo ne konca ne kraja. Vse osebje gledališča je bilo zlasti od pre- bivalstva Kostanjevice deležno tolike prav bratske gostoljubnosti, kakršn«-^ doslej še nismo doživeli na nobenem gostovaniu. Pred=;tavn!ki krajevnih oblasti in kulturnih organizacij, ki so s tovariško ljubeznivostjo sprejeli upravnika in režiserja Gombača, so iz- razili željo, da bi prihodnjo sezono tako v Brežicah kot v Kostanjevici in v Novem mestu razpisali stalni gleda- liški abonma, ki bi ga podprle krajevne oblasti s pK)=;ebnimi dotacijami. Česti- tali so gledališču k velikemu uspehu in izrazili željo, da pridemo čimpre^ zopet s tako kvalitetno predstavo k njim, ki si žele stalne povezave in naj- ožjega sodelovanja s Celjskim gleda- liščem. ki ga poznalo kot najpo«^irrTn°i- še gledališče Slovenije. (F. G.) Zahvala Ob moji 70-letnici so me obsuli ožji rojaki s tolikanj obilno, moje skromne zasluge presegajočo mero priznanja in simpatij, da se zahvaljujem vsakemu posebej, kar bi ne bilo fizično nemogoče, marveč tem potem, z enako prisrčno- stjo, vsem obenem. Posebno pa prosim Okrajni ljudski odbor Celje, ki me je počastil po svojih predstavnikih: tov. tajniku Ludviku Gorenj aku, predsedniku Sveta za pro- sveto in kulturo tov. gimn. ravnatelju prof. Tinetu Orlu in načelniku Odseka za šolstvo in prosveto tov. Vojku Si- mončiču, kakor tudi Ljudski odbor mestne občine Celje, ki mi je poslal voščila po svojem podpredsedniku tov. dr. Janezu Lovšinu, predsedniku Sveta za prosveto in kulturo, tov. Marici Zor- kovi in predsedniku Sveta za šolstvo tov. Janku Pogačniku — da sprejmeta mojo najvdanejšo zahvalo za prisrčne čestitke in prelepi darili. Prav tako se še posebej zahvaljujem upravi Sole za učence v gospodarstvu, upravi Kajuhovega doma in ravnatelj- stvu I. gimnazije, ki so me tako milo presenetili z obiski in voščili svoje mla- dine, ter kolektivu I. osnovne šole v Celju; njeni pionirčki v narodnih nošah mi bodo ostali neizbrisno v spominu. Vroča hvala naposled vsej naši ljub- ljeni dolini, ki mi je ob mojem »sed- mem križu« tako ganljivo prisrčno ob- novila zavest ponosne sreče, da se smem čutiti vdanega sinu savinjske dežele in zvestega brata njenih ljudi! Vladimir Levstik PRED NOVO PREMIEBO V CELJSKEM GLEDALIŠČU ^Atomske bombe ni Sedma letošnja premiera Celj^skega gledališča je zooet praizvedba: p^-va uprizoritev nove, izvirne slovenske mladinske igre. Po ideji režiserja Mi- leta Koruna jo je napisal književnik, publicist in režiser Miloš Mikeln — celjski rojak in tudi po gledališkem delu že znanec celjskega občinstva. Ze naslov kaže, za kaj gre: Atomsike bombe ni ve«! Igra je vzpodbuda k mi- roljubnosti, aktualna, vesela zabavljica zoper vojaške oblastnike dveh velesil — Deželeonstranmorja in Deželeon- Btrangora — poosebljene v šesterih ge- neralih ... Otroci, ki so izvedeli, da je vsega zla in vseh vojnih nevarnosti kriva samo atomska bomba, siklenejo, da jo bodo ukradli — tisto v Deieli- onstranmorja in tisto v Deželionitran- gora. Cela vrsta fantastičnih dtjgodiv- ščin — nekako takih, da bi se človek spomnil Disneyevih filmstkih risank, pa vseeno docela izvirnih in tudi po vsej miselnosti pristno naših — pripelje če- tvero otrok in njihovega zaveznika Jima, močnega zamorca s hupo (ta jim pomaga nositi bombi, saj sta težki) prav v žsirednjo sobo arzenala v Deželi- onstnranmorja, ipotem v Afriko med ljudožrce, pa spet v prestolnico Dežele- onstrangora, pa nazadnje na severni tečaj, kjer se jim po hudih težavah vendarle posreči, uničiti obe atomski bombi, da se začne doba večnega mi- ru... Pridi-užita se jim dva prijazna tovariša: priljuden severni medved in sam Rudi Radon, posebni dopisnik »TT«ja; ta jih bo priiiodnji četrtek že spravil v lis^t. Skratka, nikakor nimamo opravka 8 kako omledno poučno večemico v smi- slu pacifističnih in protivojnih katekl- zemskih poučevanj. Nasp otno: kolikor morajo priti tudi odrasli na svoj račun z neštetimi duhovitimi dovtipi in bo- dicami, raztresenimi po vsei igri — prav tako bodo učakali tudi izdatno pašo za oči vsi mladi gledalci, saj na- petost hrupnega in viharnega aogaja- nja niti za hip ne popusti. Severni te- čaj in atomsiko sikladišče, nedeljsko po- poldne v Afriki (kjer poslušajo oddajo plošč po željah...) in zopet dva poulič- na prizora velemest... Tudi v čisto gledališkem oziru bo predstava novost. Zlasti, kar se tlča" cd-^ske opreme skoraj s samimi p^-oji- ciranimi p>rospekti: poskus, ki ga je Celjsko gledališče po zgledu napred- nih odrov po svetu že nekajkrat na- čelo, je zdaj dosledno izveden. Svetlo- ba slika podobe, bolj žive, kot morejo biti barve še tako spretnega čopiča. V igri, ki jo režira Dušan Tomše, nastonajo štirje mladi igralci: Ivo, Loj- ze, Marta in Pavle. »Velikih igralcev« je pa čez trideset, toda glavne vloge so otro5ke. V odraslem ansamblu — ge- nerali in policaji, zamorci Ir zamorko, vojaki in severni medvedi, dopisnik »TT« in stari inv^ilid in imenitni za- morec Jim, ki nosi pod pazduho kar dve atomsiki bombi — nastopa vm močno razširjeni igralski zbor Celjske- ga gledališča. Idejne osnutke za sceno je narisala znana slikarka M^ta Vov- kova. Slovenska pcscin iz Ziigrclia V soboto zvečer so v Narodnem domu v Celju gostovali pevci prosvetnega društva »Slovenski dom« iz Zagreba. To gostovanje je sovpadlo v čas, ki je Celju prinesel vrsto kulturnih prire- ditev. Temu dejstvu je treba deloma pripisati tudi krivdo, da gostje iz Za- greba niso imeli tolikšnega obiska, kot ga njihova prizadevnost za ©čuvanje slovenske kulture med zagrebškimi Slovenci in kvaliteta njihove interpre- tacije zaslužita. Zagrebški Slovenci so nastopali z me- šanim in moškim pevskim zborom. Re- pertoar je vseboval slovenske narodne in umetne pesmi. Ni namen tega kronističnega zapisa, da bi ocenjeval kvaliteto gostujočih pevcev, saj so bili gotovo deležni že veliko pomembnejše kritike, kot bi bi- la lahko naša. Vsekakor pa je treba priznati, da sta oba zbora navdušila poslušalce, da se je iz celotnega pro- grama dalo jasno zaključiti, kako in- tenzivno slovensko druitvo v Zagrebu deluje. Oba zbora lahko mirnim srcem prištevamo med najboljše pevske zbo- re, ki gojijo izven naše ožje domovine slovensko pevsko kulturo. Na pričujočem kencertu so poslušalci imeli priliko slišati tudi krajši opis de- lovanja tega društva, ki v Zagrebu de- luje že od leta 1927. V teh besedah smo lahko slišali, da Slovenci izven ožje domovinb z veseljem gojijo kulturne dobrine slovenskega ljudstva, zlasti še po osvoboditvi, ko je prenehala na- cionalna nestrpnost po skupni borbi jugoslovanskih narodov. Goste je med koncertom pozdravil član okrajnega odbora Zveze Svobod in prosvetnih društev tov. Lapajne. Di- rigent Danilo Danev je sprejel tudi le- pe šopke rdečih nageljnov. Ker smo že omenili dokaj slabo ude- ležbo, bi pripomnili še to, da bi kljub ostalim prireditvam lahko bil obisk večji. Posebno čudno se zdi, da v Celju, kjer deluje nekaj močn-h pevskih zbo- rov, ni bilo boljšega odziva. Vsaj člani pevskih zborov bi se lahko v večjem številu udeležili koncerta, saj tudi sami vedo, da ni prijeten občutek nastopati pred pol prazno dvorano. Ze iz nekake društveno solidarnosti bi bilo to pričakovati. Tako pa se nam vsi- ljuje misel, da vlada med zbori ne- kaka nezdrava konkurenca, kar pa je v skrajnem nasprotju s principi, ki naj se tudi na področju kulturnega živ- ljenja uveljavijo v naši stvarnosti. »DELO IN VARNOST« strokovni časopis za vprašanja organizacije dela in varnosti pri delu Te dni je izšla 1. številka »Delo in varnost«, ki ga izdaja Zavod za pro- učevanje organizacije dela in varnosti pri delu LRS v Ljubljani. »Delo in var- nost« prinaša v 1. številki program in naloge časopisa v Uvodn'h besedah di- rektorja dr. Marijana Dularja, analizo kolektivne nesreče v Dobličah inž. Sta- nislava Pirca, dalje članke Katastrofe v oktobru (A. K.), Viri in vzroki obrat- nih" nesreč v Metalni (Holer J.), Med- narodno sodelovanje v uporabi znanosti in povečanju produktivnosti dela (po dr. A. Kingu), Osebna zaščitna sredstva (inž. B. in V. Perco) itd. »Dolo in varnost« izhaja mesečno in ga urejajo zavodovi sodelavci (Franjo Aleš, prof. Ivan Bertoncelj, inž. B. Gostiša, ini. Ervin Perne, inž. Janko Svajger, odgovorni urednik je Franjo Aleš). Ker je »Delo in varnost* kot edi- ni strokovni časopis te vrste v državi prevzel važno vlogo stalnega obvešče- valca o vseh vprašanjih preventivne zaščite in organizacije dela, je predvsem namenjen gospodarskim organizacijam, ustanovam, strokovnim !olam in sindi- kalnim podruin^-cnm, ki se naj hi vključila v široki krog pohomikov varstvene misli v našem go^^podar-^tvu. Iz lista bodo prav gotovo črpali bogato dokumf?ntarno grad'vo ter nasvete za vztrajno in sistematično borbo proti obratnim nesrečam, ki terjajo tako tež- ke žrtve v ljudeh, gradivu in izgubi narodnega dohodka, hkrati pa našli ko- ristne pobude za povečanje produktiv- nosti dela z ustre7no organizacijo dela v lastn'h podjetjih. 2. številka »Delo in varnost«, ki bo izšla že konec januarja, bo posvečena perečim vprašanjem organizacije dela, o katerih so razpravliali udeleženci de- cembrskega posvetovanja, ki .sta ga skTcala Zveza inženirjev in tehnikov LRS in Zavod za proučevanje orenni- zacije dela in varnosti pri delu LRS. Uspel koncert slovenskih narodnih pesmi v nedeljo je v dvorani kina Metro- pol gostoval priznan ansambel Slavka Avsenika a solistoma Filipičevo in Ko- renom. Avsenikov kvintet si je med Slovenci -zagotovil tako priljubljenost in sloves kot malokatera glasbena skupina. Se več. Njegove poskočnice so z velikim odobravanjem poslušali tudi v Italiji, Franciji in Nemčiji, kjer so v preteklem letu gostovali. Kvintet sam, v nekoliko spremenjeni zasedbi, smo Celjani en- krat že poslušali na vrtu restavracije »Vino Koper«, tokrat pa se nam je predstavil v celoti, tudi s pevci. Glas- beniki in i>evci so nam posredovali ve- činoma poskočne polke in valčke, vmes pa tudi narodne pesmi, ki sta jih po- samič ali v duetu zapela Filipičeva in Koren. Občinstvo je pri obeh nedeljskih pred- stavah z velikim navdušenjem spre- jemalo izvajanje maloštevilnega, to- da zelo uspešnega ansambla in umet- nike nagrajevalo z burnim aplavzom. Skupina je gostovala tudi v Žalcu in Laškem. Uspehi Planinskega društva v Celju Planinsko društvo Celje je minulo poslovno leto preživelo v velikih go- spodarskih skrbeh. Velike investicije v zadnjih štirih letih so društveno go- spodarstvo obremenile z dolgovi, ki znašajo 8,300.000 din. Samo za elektri- fikacijo Mozirske koče se je moralo društvo lani zadolžiti za 3 milijone dinarjev. Dohodki iz koč so bili lani manjši kot druga leta. Posebno se to pozna pri obračunu Doma na Korošici in na Okrešlju. Dom na Korošici ima sam 200.000 dinarjev deficita, dobiček Frischaufovega doma pa je trikrat manjši od povprečka prejšnjih let. Razume se, da so te gospodarsike skrbi zavirale planinsko dejavnost, ki mora biti v prvi vrsti usmerjena v propagando, v vzgojo mladine, v al- pinistične in vodniške tečaje, v vzdr- njem mestna občina, obnovilo ^e Celj- sko kočo in p-i tem vložilo 1,000.001 dinarjev ter nabavilo novo opremo za Okrešelj, za kar je od PZS prejelo 800.X}00 din posojila. Manjše nabave drobnega inventarja so bile potrebne za Planinsko zavetišče na Gori Oljki in za Planinski dom v Logarski dolinL Celjski alpinisti so se pred svetom po- stavili z uspehi Cirila Debeljaka, ▼ domačih gorah pa je plezalo več na- vez. Piiredili so tudi dva_k"aj3a te- čaja in odpravo v Durmitor, postaja GRS pa je uredila svoje materialno knjigovodstvo in nabavila več moder- nih '-eševalnih rekvizitov. Alpinisti so ustanovili tudi svoj foto krožek, ki bo v bližnji p-ihodnostl skrbel za propagando celjsikih planin- skih postojank in planinskega sveta. Pogled na Prisojnik s Krnice ževanje potov in markacij, v planinsko literaituro, v prirejanje .skupinskih iz- letov, predvsem pa v socialno in kul- turno dejavnost, s katero društvo od- pira gore delavskim množicam in jim posreduje kulturne in športne vredno- te planinstva. Vzdrževanje koč, njiho- va obnova in adaptacija je seveda tudi važno delo, brez kaitercga ni kultur- nega planinstva, brez katerega planin- stvo ne bi bilo vključeno v i».podar- ski organizem dežele. Kljub temu je PD Celje lansko po- slovno leto uspešno zaključilo. Zg a- dilo je Bivak pod Ojstrico na idealno lepem razglednem piostoru tik pod se- verno steno Ojstrice, v kar je iz last- nih sredstev vložilo 300.COO din, na novo upostavilo pot skozi Hudičev graben na Tovst, kar je stalo 125 000 din in je račun poravnala z velikim razumeva- M-j-kacijski odsek ima za seboj vestno oskrbovanje zaznamovanih potov, pri- ioz,uje pa se, da neznani vandali trga- jo kažipotne table posebno v območju Tovsta. Slej ko prej stoje pred društvom po- leg omenjenih nalog predvsem inten- zivna organizacija mladinskega odseka v six>razumnem sodelovanju s celjsko taborniško organizacijo. Gorsko stražo in Smučarskim društvom, dalje smo- trnejša propaganda in vzgoja množic, ki zadnja leta nastopajo v gorah v ta- kem številu, kakor planinska zgodovi- na ne pomni. Pred društvom stoje tudi neodložljive gospodarsike naloge. Nji- hova izpolnitev pa zavisi predvsem od učinkovite pomoči okraja Celje. O vsem tem in drugem upravni odbor PD Celje poročal na občnem zboru, ki bo 1. II. 11. v hotelu EvropL Stev. 4. — stran 6 CELJSKI TEDNIK, Zl. januarja 1958 Iz Celja... Letošnje pustne maškarade Kakor vsako leto bo priredilo tudi letos Olepševalno in turistično društvo Celje svoje tradicionalne pustne pri- reditve, ki bodo tokrat izE>opolnejne še E veliko otroško maškarado za naše cicibane in pionirje v starosti od 4 do 10 let. PUSTNO RAJANJE bo v soboto, dne 11. februarja ob 20, uri v vseh pro- storih pri Mlinar je vem Janezu. Ta pri- reditev velja kot domača ter bo brez tekmovanj in konkurence mask, do- stojne in originalne maske pa so iskre- no vabljene. Zagotovljeni bodo tudi po- sebni avtobusni prevozi z odhodi iz- pred postaje (avtobusna biljetamlca) ob 19.30, 20, 20.30 in 21 in s povratki ob 2.20, 3.30, 4 in 4.30. Vstopnina za prireditev bo 250 din, avtobusni prevoz v obe strani pa bo veljal 50 din. OTROŠKO RAJANJE bo v nedeljo, dne 12. februarja ob 16 v veliki dvo- rani Narodnega doma. To bo prva otro- ška večja maškarada v zadnjih letih. Posebna komisija bo izbrala deset naj- originalnejših mask in jih bo nagradila 5 hranilnimi knjižicami Celjske mestne hranilnice in s knjigami. Vstopnina za to prireditev bo znašala za odrasle 50 din, za otroke pa 20 din. Cene brez- alkoholnih pijač in jedil na tej prire- ditvi bodo znatno nižje od običajnih cen. Prepričani smo, da bo to ena naj- lepših prireditev letošnjega leta sploh. TRADICIONALNA 29. MASKARADA bo na pustni torek, 14. februarja ob 20 v Narodnem domu ter bo gotovo od- lično uspela, kakor vse dosedanje. Olep- ševalno in turistično društvo si je pri- dobilo s prirejanjem svojih tradicional- nih maškarad izreden renome in slovijo te prireditve zaradi odlične organiza- cije ter originalnih mask po vsej Slo- veniji. Tudi za letošnjo maškarado je najavljenih že več skupin in originalnih mask. Maske bodo tekmovale v dveh konkurencah, v glasovalni z listki in v ocenjevalni, kjer bo posebna komi- sija ocenila najoriginalnejše maske. Za obe konkurenci je prijavljeno večje šte- vilo izredno lepih nagrad. Vstopnina ne bo pretirana ter bo znašala kot lani 300 dinarjev. Na naše posebno vpra- šanje so nam prireditelji zagotovili, da bodo postregli z izkazanimi jedili in pijačami po običajnih cenah, kakršne veljajo v celjskih gostiščih. "Celjani imajo precej smisla za hu- mor, prav takp pa so duhoviti in ve- seli. Prepričani smo, da bodo letošnje pustne prireditve Olepševalnega in tu- rističnega društva to potrdile. CENE NA CELJSKEM TRGU V TEM TEDNU (Cene o vid epa ju veljajo za privatni sektor) Krompir 16 (16—18), čebula 46 (50 do 60), česen 80 (90—120), fižol, vis. 75 (60—80), fižol niz. 50 (50—60), solata 50 (50—60), cvetača 50 (—), špinača 100 (150—200), motovileč 140 (100—200), ohrovt 18 (25—30), peteršilj — (50—100), zelena 46—50 (60), Zelje gl. 14 (15—30), zelje rib. 35—40 (40—50), repa sveža — (15—20), repa ribana 28 (30—40), ko- lenjček 48—50 (20—70), pesa 30—40 (40), redkev 20 (30), hren — (60—100), ko- loraba — (30), jabolka 24 (15—25), slive suhe 140 (120), sadje suho — (50—80), fige suhe 175 (—), limone 220 (—), po- maranče 270 (—), rozine 350 (—), jajca 16 (12—16), mleko — (32—35), skuta — (140), smetana — (200), maslo — (540), vino — (130), kis — (30), pšenica — (50), koruza — (45—50), kokoši — (480), por 40 (60), ječmenova kaša 80 (—), orehi celi 170 (140—170), orehi jedrca 600 (550), radič 120—140 (160—200), čebul- ček — (200). SRECA V NESREČI Prebivalci Celja, ki so se 18. januar- ja ob 18,30 uri zadrževali na križišču pred poslovalnico »Vesna« in II. mest- no lekarno so bili priča naslednjega dogodka: Po Vodnikovi ulici je iz smeri Ljub- ljanska cesta z zmerno hitrostjo vozil tovorni avto S-8375. Na križišču pred »Vesno« vozilo svoje smeri ni menja- lo, temveč je vozač z zmanjšano brzi- no hotel peljati po Cankarjevi ulici. V tem trenutku pa je iz Stanetove uli- ce pripeljal kolesar E. K. s histrostjo, ki je za kolesarje neprimerna, zlasti še ker je pred križiščem v tej smeri postavljen znak »nimaš prednosti«. Ko- lesar, videč, da bi se z vožnjo v rav- ni smeri zaletel v prednji del tovor- nega avtomobila, je v tej brzini zavU. v desno, kar pa bi bilo zanj še usod- riejše, če bi to ne bil izreden primer, ki ga je rešil gotove smrti. Pri zavijanju na desno mu Je kolo na spolski cesti izpodneslo tako, da je padel ravno pred prednja kolesa av- tomobila. Voznik tovornega avtomo- bila, ki v tem trenutku ni izgubil pri- sebnosti duha, je vozilo močno zavrl, tako da je po približno dveh metrih vožnje že obstalo. iSpolzka cesta in močno zavrta kolesa so k stvari pri- pomogla toliko, da prednja kolesa av- tomobila niso šla čez kolesarja, temveč je vse skupaj drsalo po spolskem tla- ku. Ko je vozilo obstalo, je že kolesar popolnoma nepoškodovan skočil izpod prednjega desnega kolesa avtomobila. Gornji primer zopjet kaže, da opozo- rila prometnih organov in prometni znaki niso samo zaradi tega ker pač morajo biti, temveč, da je vsako opo- zorilo le v korist in varnost držav- ljanov. Kolesarji in pešci bodite previdni, ker smrt preži za vsakim vogalom. POLULSKA SOLA BREZ STALNEGA GOSPODARJA Celjski javnosti je gotovo znano, da upravitelj nove polulske šole stanuje zelo oddaljen od službenega mesta ter je dnevno odvisen od avtobusne zveze, kolesarjenja, pa tudi pešačenja, kar je gotovo za njega zelo naporno* Starši učencev te šole so na nedavnem rodi- teljskem sestanku obravnavali to vpra- šanje. Roditeljski zbor je bil mnenja, da bi se pri količkaj dobri volji le dialo ugodno rešiti to vprašanje. Skrajni čas je, da dobi upravitelj šole primer- no stanovanje v poslopju, ki spada k novi šoli na Polulah, kar je bilo že od začetka določeno. Stanovanjski svet naj bi se bolj ob- jektivno poglobil v težkoče naših pro- svetnih in kulturnih delavcev. V tem primeru bi ne ustregel samo prizade- temu, temveč tudi vsem volivcem tega terena, saj bi tako lahko imeli na naši šoli tudi kulturna, vzgojila in druga predavanja, pionirski odsek, pa tudi Svobodaši bi tu našli svoj delovni ko- tiček. Tako pa je šola od popoldneva do jutra zaprta in osamljena, ker nima gospodarja.' F. Z. ODGOVOR DOPISNIKU ČLANKA »UNIONSKA TERASA« Dopisnik iinenovanega članka, ki je bil objavljen v zadnji številki Celjske- ga tednika naj bi se drugič spotaknil ob pravem krivcu takih neredov. Več- krat sem posredoval pri organizatorju sadjarske razstave, naj odstrani zaboje s sadikami s terase na dvorišču Tito- vega trga št. 3. Sele po vseh teh po- sredovanjih je organizator le delno odstranil navlako, ki je IX) razstavi ostala na dvorišču. Naj omenim še KZ Slov. Konjice, ki je toliko časa čakala, da so pokradli vse sadike. Ne bom navajal, koliko stanejo te sadike in zaboji. Vse to je šlo v škodo brezbrižnega razstavljalca. Vse lanske razstave v tej stavbi so bile lepo pripravljene in prireditelji niso štedili z denarjem. Ko pa je raz- stava zaključena, gredo organizatorji veseli domov — za njimi pa naj udar- niško pospravljajo drugi. D. P. Y času od 14. do 21. Jannarja 1>56 je bilo rojenih 23 deekoT in Ir deklic. Poročili so se: Franc Kranjc, kovač iz Doblatine in Bert« Knmer,^ pomož. delavka iz Košnice. Janez Za- lokar, šofer iz Košnice in Zorica Romih, polje- delka iz Dobja pri Lesičnem. Jožef Kandolf, tovar. delavec in Zofija Kančič, tovar. delavka, oba iz Celja. Venčeslav Wagner, knjigovodja iz Celja in Venčeslava Krznar, trg. pomočnica iz Nabrežja, Lopa p. Zid. mosta. Rudolf Jane, delavec in Frančiška Planinšek, delavka, oba iz Celja. Mihael Planine, višji vodnik LM iz Radeč in Ana 2urman, bolniška strežnica iz Celja. Martin Dobrotinšek, zidar in Ljudmil« Ahačič, delavka, oba iz Celja. v Umrli fo: Marija Zakošek, upokojenka iz Celja, stara r? let. Kari Ferlež, vzdrževanec iz Ostrožnega, star 56 let. Jožef Arzenšek, upokojenec iz Ce- lja, star 61 let. Alojzija Urisk, gospodinja iz Celja, stara 82 let. Ing. Franc Sulgaj, upokoje- nec iz Celja, sHir ?1 let. Alojzija Pečnik, po- sestnica iz Pernovega, obč. LO 2alec, stara 6» let. Ivan Laznik, upokoj. rudar iz Podplata pri Rog. Slatini, star 70 let. Cveta Vrhovski, druž. upokojenka iz Hromca, okraj Krapina, stara 56 let. Marija Pnšnik, upokojenka iz Sv. Urbana, stara 65 let. fsfs Stroj za predelavo mesa je poškodo- val prste mesarskemu pomočniku Leo- poldu Smoletu iz Celja. Pri padcu si je zlomila nogo Kram- pel Angela iz Zg. Hudinje. Flis Jakob iz Šentjurja je padel in si zlomil nogo v gležnju. Pri telovadbi je padel Franc Mule j iz Tržišča pri Rogaški Slatini in si zlo- mil nogo. V Zidanem mostu je padel iz železni- škega voza železničar Karol Cesar in si zlomil nogo. Na cestišču pri Vojniku so našli Franca Sulgaja iz Zavodne pri Celju. Imel je rano na glavi, pretres možga- nov in poškodbo reber. Domnevajo, da ga je povozil avtomobil in ga pustil ležati. Umrl je po prevozu v bol- nišnico. Avtobus je na Križišču pri Petrovčah povozil nekega otroka. Težko poškodo- vanega so prei)eljali v celjsko bol- nišnico. S kolesom je padel Jože Koštomaj iz Ljubečne. Zlomil si je nogo v gležnju. Pli padcu si je zlomil rebra Franc Suhadolčan iz Lokovca pri Sentjiirju. Krajnc Marija iz Brezove v Smart- nem v Rož. dolini je padla in si zlo- mila nogo. V Sotoškovi gostilni v Smarjeti so se stepli. V pretepu jo je izkupil po glavi Emil Cerenjak. Pri delu na žagi v Ojstriški vasi je padel hlod na nogo delavcu Francu Debelaku in mu jo zlomiL PRIHODNJI TEDEN NAGRADNA KRIŽANKA Naš list bo odslej skrbel tudi za ko- ristno zabavo bralcev, s tem, da bo objavljal manjše križanke, ki jih bodo našim bralcem z nagradami obogatila podjetja iz Celja in okolice. Prihodnji teden bomo objavili prvo tako križanko. Za srečne izžrebance pravilno rešenih križank, bo pripravilo Trgovsko podjetje »Volna« iz Celja lepe praktične nagrade. PISMO UREDNIŠTVU ZAKAJ KINO »METROPOL«? Ko sem zvedel za preureditev dvo- rane Ljudskega odra v novo veliko kinodvorano, sem bil vesel. Motilo pa me je samo eno — namreč ime, ki naj ga ta nov kinematograf nosi. Vsem Celjanom bo znano, da je med okupa- cijo bila tam kino dvorana z imenom »Metropol«. Isto ime mu nameravajo dati tudi sedaj. Baje so tu neki eko- nomski razlogi, češ da imajo za tako ime še star neonski napis in da ne bo treba kupiti novega. Moje mišljenje je, da bi se kljub temu lahko izognili imenu, znanemu iz okupacije. Celje ima že itak kino s tu- jim imenom »Union«. Cemu tedaj da- jati še drugega in celo proslulega. Zakaj ne bi nov kino nosil sodobnejše ime, kot jih imajo kino podjetja v dru- gih mestih »Komuna« (v Ljubljani), »Partizan« (v Mariboru) itd. Kaj ni mogoče najti tudi v Celju in okolici primernega imena, ki bi hkrati spo- minjalo na kak pomemben dogodek, kraj ali ime iz narodnoosvobodilne borbe? Mogoče »Dobrovlje«, »Svoboda«, »Partizan«? Morda tudi nekaj še so- dobnejšega. Preden se odločijo mero- dajni za omenjeno neprimerno imeno- vanje, naj dobro premislijo in dajo no- vemu kinematografu kot javni ustanovi tudi novo, sodobno, našemu času pri- merno ime. Major Starovič Vaso V SESCAH SO SE SESTALI ZADRUŽNIKI Zakaj pa? Kakor povsod, tako tudi v Seščah, Gornji vasi in Matkah, mislijo na kontrahiranje pridelkov. Morda je tudi tukaj tako, kakor je pri drugih kmetijskih zadrugah. Eni, to so seveda najbolj napredni, osvojijo vse, kar je oblast pripravila za napredek kmetij- stva. Drugi pa zopet zmigujejo, češ, da še ni čas, da se bodo še prepričali, če bo kaj haska ali ne. Upravnik za- druge tov. Carman je navzočim ob- razložil, kako bo od^p xx>tekal. Po- udaril je, da nove uredbe predvidevajo vse odkupe kmetijskih proizvodov le preko kmetijske zadruge. Novost je tudi to, da bodo točno določene cene za vse artikle pri vseh zadrugah, ne pa tako, kakor nam pove preteklost, da je bila med posameznimi kmetij- skimi zadrugami pri odkupnih cenah vidna razlika. Nekateri člani so po- zvali vse ostale, naj to stvar čimprej osvoje, ker le tako bodo deležni in upravičeni do raznih regresov. -o- Iz Matk, Gornje vasi in Sešč so žene zadružnice organizirale kar tri tečaje: za kuhanje, prikrojevanje in timetno vezenje. Povsod bodo tudi razna stro- kovna predavanja. Tečajnic je zelo lepo število, kar je znak, da je v teh vaseh precej deklet in žena, ki si žele svoje znanje še izpopolniti. -o Seški fantje in dekleta, ki imajo ve- selje do odra, marljivo pripravljajo peseter veseli večer, ki ne bo obisko- valce postregel samo z dvoumim sme- hom, pač pa bodo presenečeni še z lepimi nagradami, iki so jih darovala razna podjetja. IZ SODNE DVORANE KAZNOVAN ZARADI NEDOVOLJENEGA PREHODA PREKO MEJE Vsak na 3 mesece zapora sta bila obsojena K. F. iz Celja in V. F. iz Kra- ljeva. Dne 16. novembra 1955 sta pri Dravogradu hotela ix>begniti brez do- voljenja v Avstrijo. Varnostni organi so ju izsledili in prijeli. ... in zaledja GLEDALIŠKA DEJAVNOST V LIBOJAH Na občnem zboru DPD Svoboda Ll- boje so ugotavljali, da je gledališka sekcija slabše delala kot v preteklih letih. Kritika je dosegla^ pozitiven uspeh in pred dnevi so se že predsta- vili z veseloigro P. Petroviča »Vozel«. V nedeljo, 29. 1. 1956 pa gredo s to igro gostovat v St. IIj pri Velenju. Igra je vsekalcor uspela. Pred nabito polno dtvorano so najboljše odigrali svojo vloge tov. Povalejeva in Gote. Upoštevati moramo, da so bili nekateri igralci ob zelo zahtevni vlogi šele prvič na odru in so ognjeni krst kar dobro prestali. LU-BO IZ ŠOŠTANJA Preteklo soboto in nedeljo je mla- dinska dramska sekcija DPD Svobode Šoštanj ob sodelovanju mladinskega jazza priredila dobro uspeli »Večer smeha in zabave«. Program je bil dobro pripravljen in podan v pravi ljudski živahnosti. Poleg »Soštanjske kronike« in »Soštanjske himne« je bilo na programu še 25 raz- nih točk, katerih vsebina je vzeta iz domačih aktualnosti. S tem programom nameravajo obiskati še okoliške kraje. * Občinski ljudski odbor Šoštanj je pred kratkim imenoval komisijo, ki bo vskladila oštevilčenje hiš in imeno- vanje ulic v Velenju z novim urba- nističnim načrtom. Mesto Velenje nam- reč še nima urejenih hišnih številk, kar je zelo neugodno za prebivalce in dela tudi neprilike dostavljalcem pošte. B. F. KMETIJSKO GOSPODARSKO SOLSTVO V OBCINI MOZIRJE Že drugi mesec poteka pouk v posa- meznih šolah v Zgornji Sav. dolini. Priznati moramo, da se je v tej dolini to šolstvo precej razmahnilo. V Mozirju je 20 učencev. Gorici ob Dreti 39, Smatnem ob Dreti 26, Gornjem gradu 24, Ljubnem 31 in v Novi Štifti, kjer je letos rekorden obisk, pa kar 56 mla- dincev in mladink. Na vseh šolah poučujejo splošne predmete domači učitelji, medtem ko strokovne predavatelje pošilja OZZ Celje. Le v Gornjem gradu in Ljubnem poučujejo domači strokovnjaki. Obisk je doslej kar dober. Upamo, da bo tak ostal do zaključka pouka v teh šolah. NEKAJ NOVIC S KOZJANSKEGA V preteklem tednu je bil na pobudo Kmetijske zadruge Kozje na Bučah dvodnevni vinogradniški tečaj za celo- tno področje zadruge. Tečaj je vodil tov. Videčnik. Na tečaju so obravna- vali bolezni vinske trte, gnojenje vino- gradov, rigolanje za nove nasade itd. Tečajniki so v kratkih dveh dneh pri- dobili ogromno znanje s predavanji, praktično pa so si vse to ogledali na posestvu Okrajne zadružne zveze v Vir- štanju, kjer je upravnik inž. Lavrenčič z veseljem pokazal sodobno delo v vi- nogradih in ostalih kmetijskih panogah. S pomočjo Kmetijske zadruge Kozje in z dobro voljo interesentov je bilo zaključeno delo elektrifikacije celotne- ga področja kraja Buče. Pri vsem delu moramo dati priznanje predsedniku elektrifikacij skega odbora tov. Tisi ju, ki je neumorno delal že od leta 1953, kakor tudi vsem odbornikom. L. M. IZ LOC V kmetijski zadrugi v Ločah so že pričeli s pripravami za občni zbor za- drugarjev, ki bo v prihodnjem mesecu. Izvršili so se že zbori živinorejcev in žen zadružnic, v teku so pa priprave za zbore sadjarjev, poljedelcev in čebe- larjev. V odbore predlagajo najboljše in najbolj napredne kmetovalce, ki so že do sedaj s svojim delom dokazali, da znajo umno gospodariti. Da bi uničili ameriškega kaparja in druge sadne škodljivce, sadjarji teme- ljito čistijo svoje sadovnjake in so za- radi ugodne zime začeli že s prvim škropljenjem- F. P. IZ DOBRNE Organizacija Zveze borcev v Dobrni bo v vasi postavila spomenik 38 pad- lim borcem in žrtvam fašizma tega kraja. Prav tako bo spomenik spo- minjal na borce 14. divizije, ki se je leta 1944 pomikala preko Kozjaka na Pohorje. Za spomenik je prispevala Republiška zadružna zveza 100.000 di- narjev, Kmetijska zadruga Dobrna 50.000 din. Tovarna kovanega orodja Zreče 15.000 din itd. Tudi zdravilišče je obljubilo svoj prispevek v višini 100.000 din. Predvidevajo, da bo otvoritev spo- menika 22. julija na Dan vstaje. Ta dan bo tudi razvitje prapora ZB. * Kmetijska zadruga v Dobrni je ugo- dila želji delavcev in uslužbencev in odprla v sklopu bifeja v bivšem hotelu »Dobrna« tudi menzo. Začetek je zelo ppešen. Število abonentov je visoko in s hrano so vsi zadovoljni. Z VRANSKEGA Ljudska trni verza na Vranskem usp^no deluje. Nedavno so povabili sekretarja OK ZK tov. Simoniča, ki je govoril o svojih vtisih iz Sovjetske zveze. Za. predavanje je vladalo izred- no zanimanje, saj so ljudje v velikem številu napolnili pi-edavalnico. -o- Spomladi bodo na Vranskem začeli s kanalizacijo gornjega dela trga. Ure- dili bodo pločnike in če bodo na raz- polago zadostna sredstva, bodo asfal- tirali glavno uUco, ki ipopravila zares potrebna. VESTI S PREVORJA Pred dnevi je bil na Prevorju prvi zadružni živinorejski sejem, na katerem je bilo 73 glav goveje živine. S tem številom smo za prvi sejem kar zado- voljni. Kakor drugod je tudi na Pre- vorju precej prekupčevalcev, ki živijo na račun prekupčevanja in so širili lažnivo propagando, da bo kmetijska zadruga pri odkupu trgala pri kg 10 din. 6. februarja ho na Prevorju drugi sejem. Na Prevorju želimo samostojno pošto s telefonom. K tej pošti bi se še pri- ključile nekatere sosednje vasi. Pošta naj bi bila ob cesti, kjer je že kmetij- ska zadruga in krajevni odbor. Glede prostora ne bo težav, pošto pa naj bi zdrževala kmetijska zadruga in občina. L. M. MLADINA JE GLEDALA POUCNI FILM Dne 23. t. m. si je šolska mladina iz Žalca in bližnje okolice ogledala v Žalcu zanimiv poučni film o cestno- prometnih predpisih in o prometnih nesrečah. Otroci so videli na platnu to, o če- mer so jih že večkrat poučili ne samo starši in vzgojitelji, temveč tudi orga- ni LM, ki so imeli po šolah zelo uspeš- na predavanja o tej temi. Fihn je imel I>opoln uspeh, posebno še, ker je po- kazal poučno snov na mladini pristopen in zanimiv način. Imamo pa vse prhalo takih filmov, ki bi nam pc«nagali pri reševanju po- dobnih vzgojnih vprašanj. v času od 14. do 21. Januarja 1956 je bil* rojenih 15 dečkov in U deklic. Poročili so se: Jože Ermenc, tesarski pomočnik in Antonija Potočnik, gospodinjska pomočnica, oba ix St. Florjana p. Gor. gradu. Janez Repenšek, as- falter in Frančiška Fale, kmečka hči, oba iz Dola p. Gor. gradn. Franc Zorenč, poljedelec iz Trebč in Justina Kunej, poljedelka iz Kun- šperka. Jožef Frece, poljski delavec iz Tratne ob Voglajni in Angela Vončina, poljska de- lavka iz Kranjčice. Jožef Tanšek, mizarski po- močnik iz Gorice pri Slivnici in Marija Selič, šivilja iz Turnega. Anton Mraz, tesar iz Grlič in Marta Štancer, gost. pomočnica iz Mestinja. Janez Resnik, kmečki sin in Ana Podbregar, kmečka hči, oba iz Podvolovljeka. Alojz So- vec, mesarski pomočnik iz Cel ja in Terezija Lesjak, delavka iz Lipoglava. Stanislav Pod- bregar, poljedelec iz Zahomcev in Frančiška Učakar, poljedelka iz Zaplanine. Viljem Pler- nik, kmečki sin iz Sopot in Matilda Počival- šek, kmečka hči iz Slak. Simon Tajnikar, kmečki sin iz Sopot in Ivana Toplišek, kmečka hči iz Rudnice. Franjo Tkalec, šamoter iz Grletinca in Marija Zagoršek, kuharska po- močnica iz Strmca p. Rogatcu. Franc Zakošek, poljedelec iz Loke pri 2usmu in Slavka Dro- fenik, poljedelka iz Orehovca. Blaž Hrovat, kmet in Rozalija Pesjak, kmečka hči, oba i* Hudinje p. Vitanju. Stanislav Satler, kmečki sin iz Gorenje in Ivana Glojek. kmečka hči iz Paške vasi. Stanislav Konečnik, železničar in Marija Kolar, kmečka hči, oba iz Velikega vrha. Cvetko Gaberšek^ električar iz Megojnie in Majda Sitar, vzgojiteljica iz Griž. Viktor Vodovnik, rndar iz Matk in Emilijana Knder, kmečka hči iz Pongraca. Martin Zavšek, ra- dar iz Tolstega in Antonija Brečko, poljedelka iz Sela. • Jožef Zavšek, zidar, delavec iz Tol- stega in Pavla Brečko, poljedelka iz Sela. Martin Zalokar, rudar iz Zagorja in Jožef« Lončar, poljska delavka iz Rifengozda. Filip Zagoričnik. kretnik iz Ponikve p. Žalcu i« Terezija Piki, gospd. pomočnica iz Ložnice. Andrej Piki, kovač iz Ložnice in Marija Vin- der, poljedelka iz Crnove. Vincenc RandI, so- dar iz Bovš in Frančiška Zagoričnik, poljedel- ka iz Šempetra. Stanislav Sirca, strojni teh- nik iz Petrovč in Pavla Pristovsek, tkalka iz Drešinje vasi. Anton Es, električar iz Stare vasi in Marija Tominšek, trg. pomočnica iz Prelske. Filip Završnik, poljedelec iz Topo- velj in Ivana Sedminek, poljedelka iz Zg. Grušovelj. Anton Dobočnik, tesar iz Stare vasi in Jožefa Verdev, poljedelka iz Vel. Pirešice. Viktor Tajnšek, mlinar iz 2alca in Ana St«- nek, kuharica iz Vrbja. Umrli so: Franc Rezman, prevžitkar iz Zg. Ponikve, star 75 let. Jurij D«lar, prevžitkar iz Železne- ga, star 83 let. Frančiška Groblenik, roj. Kot- še, prevžitkarica iz GotovelJ, stara 79 let. Katarina Rančigaj, posestnica iz GotovelJ, stara 74 let. Zoran Sušeč, otrok iz GotovelJ, star 7 mesecev. Terezija Kos, roj. Tekanc. prevžit- karica iz Studenc, stara 81 let. Helena Veber, oskrbovanka iz Pernovega, stara 92 let. Janez Dolar, poljedelec iz Železnega, star 56 let. Uršula KokalJ, roj. Volkar, gospodinja iz La- škega, stara 83 let. Frančiška Lapornik, roj. Hriberšek, gospodinja iz Knretna, stara % let. Marija Ojsteršek, roj. Wenetek, prevžit- karica iz Ojstrega, stara 8* let. Terezija Le- ben, roj. Stritar, gospodinja iz Laškega, stara 82 let. Kari Pavčnik, poljski delavec iz Gozde- ca, star 67 let. Frančiška Vasle, gospodinja iz Zabukovce, stara 81 let. Neža Škraber, ob- činska reva iz Pongraca, stara 75 let. Ana Bele, roj. Smole, prevžitkarica iz Škofije, sta- ra 78 let. Helena Drozg, roj. Amon, gospodinja iz Pristave pri Mestinju, stara 68 let. Antoni- ja Kampnš, roj. Šeligo, gospodinja iz Sv. Eme, stara 70 let. Matija Skrabl, prevžitkar iz Bre- zovca pri Rogatcu, star 84 let. Kampnš Franc, upokojenec iz Dvora, star 73 let. Marija Go- bec, poljedelka iz Mestinja, stara 73 let. Ivan Ocvirk, prevžitkar iz Trnega, star 83 let. Ivan Kladnik, prevžitkar i* Kostrivnice, star 81 let. Ana Tovornik, roj. Gaberšek, prevžitkarica iz Skarnice, stara 84 let. Marija PovaleJ, roj. Zdovc, prevžitkarica iz Planinske vasi, stara 73 let. Alojz Glažer, poljedelec iz Vrbe, star 58 let. Marija Robek, prevžitkarica iz Crei- njevca, stara 69 let. najbouSa reklama je OGLAS ▼ C«liskem tedniku CELJSKI TEDNIK, 27. januarja 1956 Stev. 4 — stran S Potapljat Teddy Tucker je našel pravljični zaklad v vojnah in neurjih v5^ih zla usoda uničuje ali skrije pred svetom tudi ogromna bogastva. Veliko je pravljic, ki govorijo o skritih zakladih tega ali onega gradu, v novejših časih pa so se pojavile tudi pripovedke o skritih za- kladih fašističnih diktatorjev in njiho- vih prisklednikov. Te pripovedke so dostikrat plod do- mišljije bogastva željnih ljudi, niso pa vse. Brez dvoma ni iz trte zvito, da največ bogastva hrani, v svojih hlad- nih nedrih, morje. V starih časih, ko «0 bile drage kovine edino plačilno sredstvo, so na lahkih, morski krutosti nedoraslih ladjicah vozili tudi zaklade velike vrednosti. Dostikrat je nenaden napad sovražnika, ali pa vihar ugonobil tako krhko lupino in zaklad se je z ljudmi vred pogreznil v globine. Sele zdaj v novejšem času, ko človek z razvitimi tehničnimi pripomočki osva- ja nekdaj nedostopne vrhove in mor- ske globine, obstoja vedno več mož- nosti, da ti zakladi med morskimi alga- mi in čermi ne bodo za človeka izgub- ljeni. Nedavno je pogumen potapljač Teddy Tucker z Bermudskih otokov po pet- letnem naporu in v stalni smrtni ne- varnosti otel morju zaklad potopljene španske galeje. Ze pred petimi leti je db svojih pod- morskih »sprehodih« zagledal poto- pljeno galejo. Okoli te razbitine je na laže dostopnih mestih našel na sto- tine vrednih predmetov, med njimi tudi srebrn in zlat denar. Pet let se je nato trudil in izpopolnjeval svojo opremo, da bi mogel doseči in preiskati njeno notranjost. Trud se mu je bogato po- plačal. Našel je zaklad, kakršnega v novejšem č£isu še ni nihče odkril. Na- šel je nekaj kilogramov čistega zlata s španskim kraljevim pečatom. Dalje zlat križ s sedmimi lepimi smaragdi, nad 200 srebrnih kovancev, od katerih so nekateri iz novega sveta Mexiko Cy- tija, indijansko orožje, ure z živim srebrom, haubico z granato iz leta 1561 in mnogo drugih vrednosti. Galeja je bila španskega porekla. Po- topila se je približno med 1592. ali 1609. letom. Srečen najditelj ima dvojno srečo. Po bermudskih zakonih je vsak zaklad, ki je najden v morju ali v zemlji, last najditelja. Toda, ker je najden zaklad vendar tolikšne vrednosti, si je vlada zagotovila obljubo potapljača Tuckerja, da bo najdeno blago najprej ponudil v prodajo vladi. Samo za križ s sma- ragdi je že dobU ponudbo odkux>a za 9.000 funtov. VELIKA STANOVANJSKA STISKA V PARIZU Pariz šteje 2,853.000 prebivalcev, z okolico vred pa nad 5 milijonov pre- bivalcev. V zadnjih 15 letih se je šte- vilo prebivalcev Pariza povečalo za 600.000 oseb. Razumljivo, da je spričo tega tudi stanovanjska stiska ogromna. Število na novo zgrajenih stanovanj še zdaleka ne zadošča za najnujnejše po- trebe francoske prestolnice. Pol milijona Parižanov je podnajem- nikov, ki žive v skromno opremljnih sobicah, ali pa v hotelih. Podnajem- niki žive v primitivnih in nehigienskih stanovanjih, včasih tudi po pet do se- dem ljudi skupaj. Se težji problem pa predstavljajo tisoči brez strehe nad glavo. Mnogo je takih, ki nimajo niti toliko sreče, da bi se dokopali do pre- bivališč v kleteh ali zasilnih barakah. Armada »terezstrešnikov« je vedno več- ja. Ko ne najdejo drugega izhoda, se organizirajo in tako čez noč nasilno zasedejo vile, hotele in trgovske hiše, za katere vedo, da so iz kakršnega koli vzroka prazne. Tako so med drugim sredi Pariza zasedli manjši hotel, za katerega so zvedeli, da ga nameravajo adaptirati. V sili si ljudje urejujejo bivališča v zavrženih avtobusnih karo- serijah. Skratka, vse jim pride prav, če le ima streho. Toda najhuje je po- zimi. Pritisk »brezstrešnikov« je tako močan, da tudi varnostni organi tu ne morejo kdo ve kako uspešno pomagati. Prizadevanja oblasti pri reševanju te- ga problema so bila doslej neučinko- vita, saj jih je moč primerjati s kap- ljico vode na vroč kamen. NEUMEN REKORD 19-LETNE ANGLEŽINJE V mestecu Ayle3bury je 19-letna An- gležinja postavila svojevrsten — skoraj neumen svetovni rekord. Na kotalkah se je vozila neprenehoma 60 ur in 1 minuto in s tem prevozila nad 700 ki- lometrov dolgo pot. S svojim »rekor- dom« je hotela prekositi svetovni re- kord v vožnji s kotalkami, ki je znašal komaj 10 ur vožnje. SAMO DECKI Prebivalci male vasice Mansbo pri Avesti (Švedska), že 13 let z veliko na- petostjo pričakujejo vsako rojstvo no- vega prebivalca. Kajti, tu se je pred trinajstimi leti rodila zadnja deklica. Od takrat naprej se v vasici rodijo sa- mo dečki. REKORDNA PROIZVODNJA AVTOMOBILOV V ZDA V Združenih državah Amerike so lani avtomobilske tovarne izdelale rekordno število osebnih in tovornih avtomobi- lov. Skupna proizvodnja osebnih avto- mobilov znaša lani 7,940.862 vozil, vtem ko so leta 1954 izdelali 5,558.000 oseb- nih avtomobilov. DVA PORODA V 18 DNEH Sedemindvajsetletna Antonietta Sa- lamanca iz Cotania je pred nedavnim rodila zdravo hčerkico. Oba zakonca sta se dogodka zelo razveselila. Po 18 dnevih, ko je bila srečna mati že doma, so jo spet morali odpeljati na kliniko. Tu je rodila krepkega fanta. Mala Ma- rija in Salamone sta izredno zdrava. IN SPET BO POMLAD »Ljubček, prideš jutri?« — »Kam?« — »K pameti.« SNEGOPROM Novo se podjetje registrira, ki se imenuje SNEGOPROM, da nesrečo smučarsko sanira in z vremenom letošnji polom. Pa je Pepe sanjal, da direktor SNEGOPROMA je čez noč postal, saj nekoč je sneg njegov bil sektor, ko za zvezdo v smuku je veljal. Kot direktor urno napovedal v inozemstvo je prevažno pot, da bi si v tujini sneg ogledal, ki hudo pogrešamo ga tod. Največ ga v Italiji imajo, pa odpotoval je Pepe tja gledat, če mordd ga kaj prodajo, ko smo v Celju letos brez njegd. SNEGOPROM naredil je kupčijo 2 Lahi za snega milijonček ton, da deviz, ki žepe nam tiščijo, iznebimo se čimprej, pardon. Sneg naložil je v vagone Peps in zapeljal jih na sever k nam. V Celju pa postavljeni kar v repe smučarji že čakali so tam. Na postaji celjski so odprli vse vagone in — prečudna reči Nič snega, le luže so uzrli, kar nikakor jim bilo ni všeč! Kje je sneg in kje so zdaj devize? Gospodarski kriminal je to! V znoju vročem Pepe prebudi se: »Da le sanje so bile samo!« NOVOLETNA SMOLA Vso noč je pel, vso noč je pit in Novo leto je slavil. Ko pa je šel, je bil že dan, on pa kot mavrica pijan. Tako nalit je z vinom bU, da se po cesti je valil in bruhal sem in bruhal tja>, ko mimo njega je prišla. Bila nevesta mu je to, direktorjeva hči celo. Tako je s kariero zdaj prišel prav žalostno na krai. Zares grdč je in hudo. Če v novoletno jutro kdo na takšno smolo naleti, da klel jo bo vse žive dni. STEDNJA S KURIVOM S kurivom štedi! To je zdaj parolaj ker ni ga dosti, a denar je drag. Življenje je pač tudi mrzla šola, kdor v njej ne zdela, ga odnese vrag. Prijatelju sem rekel: »Ti pa pridno s kurivom štedAš, to se ti pozna!« Začvdi se: »Je mar na meni vidno, če peč nič več toplote mi ne da?« »Seveda!« sem odvrnil. »Kot zrcalo se zadnji konec plašča ti svetli tam namreč, kjer ti je, no ja, sedalo, ker v plašču presediš vse mrzle dni. Iz tega sklepal sem, da nič kuriva ne daješ peči, pa doma sediš in plašč samo toplote ti priliva, da zlikan v koncu plašča kar bleščiš.« Nasmehnil se je: »Moram ti priznati, da si zares odličen psiholog. Sicer pa nočem se pritoževati. Pomlad že voham — konec bo nadlog!« Slepa ančha in njeno muco Revni ženi delavca Filača se je pred 80 leti rodilo žensko dete s čudno svet- limi in škilečimi očmi. Zaskrbljena mati je preplazila mnoge oltarje romars^kih cerkva, da bi hčerki sprosila viid, na zdravnika pa V svoji revščini nikoli niti pomisliti ni mogla. Tako je otrok ostal malodane slep in močno škilav. Koliko je Ančka videla, vaščani nikoli niso prav vedeli. Dejstvo pa je, da se je Ančka kljub slabemu vidu znašla v šolskem razredu in obsedela tu nekaj mesecev. Ker pa jo je šolska otročad zmerjala s »slepo mišjo«, se ji je šola zamerila in ji je okrenila hrbet. Nihče je ni klical nazaj — tudi župnik in uči- telj ne. Potem je Ančka svoja otroška leta živela na svoj način. Njen oče„ ki je bil potujoči »piskrovez«, jo je jemal s se- boj,. Kadar sta pešačila< pK) gorskih obronkih Pišnakove in Golobove do- mačije, jo je oče navadno prijel za roko in vodil čez klanec. To pa je storil več ali manj iz navade ali morda ljubezni, iz potrebe pa gotovo ne, kajti Ančka je poznala slednji kamen in se jim spret- no — bolj kot stari oče — izogibala. Na takih »pohodih« je mlada Ančka nepre- stano prepevala na^božne pesmi — in vselej, ko je prenehala z melodijo, je \T>rašala: »Oče, j elite da imam lepo »vižo«? In oče ji je zadovoljen prikima- val in zatrjeval, da bo nekoč še korna pevka. Tako so Ančki kar nekam sreč- no potekala otroška leta. Ker so jo otroci prezrli, je iskala iger z mačkami in kurami. Nad vse iskreno jim je zna- la govoriti in jih ljubkovati. Ganljivo ljubezen je kazala posebno do mačk^ ki jih je bilo kar preveč v borni kočL Toda zanje je A^čka znala priberačiti priiboljške in bi^' so lepe in pitane bolj kot kmečke. Tako je nekako potrpežljivo, brez globlje bolečine; prešla iz otroških let v drugo, občutljivejšo mladost. Tedaj je tudi izgubila svoje starše in postala sirota. V svoji temni kamri je prejokala dekliške sanje, potem pa stopila v bor- bo z življenjem. Bila je tu — in hote- la se je obdržati Znala si je dovolj energično najti prostor med ljudmi, ki so jo odklanjali. Včasih se je ponudila v kakšno dnino, drobila smrečje, obi- rala in luščila fižol, vsedla pa se je tudi k pinji in znala pripraviti masla Največkrat pa se je gospodinjam vdi- njala za razna pota dn je postala z leti poklicna potovka in prenašalka vseh novic. V cerkvi pa se je — kot ji je oče prerokoval — uveljavila kot do- bra pevka, ki je s svojim izredno vi- sokim sopranom preglasila vse pojoče vernice. Vse molitve in litanije je zna- la na izust. Zaradi lepšega je med mašo »čitala« iz mašnih bukvic. Ančka se je tako dovolj uspešno pre- bila čez otroško in mladostno dobo in skoro neopazno postala stara. Pribo- rila si je pravice v vasi in postala več- krat celo gospodovalna. Ksaverjani so bili dobri ljudje in skoro ni bilo hiše, kjer bi ji odrekli gostoljublje. Z leti je postala že malce prevz^na in nahru- lila marsikatero gosi)odinjo„ če ji ni takoj ustregla. Vendar so jo vaščani Icar radi imeli in jo založili z marsika- terimi dobrotami. Znano je bUo, da pri dobrih jedeh njen želodec ni imel dna« Tako je na primer prišla okrog poldne k Uštinki, se najedla po mili volji štrukljev, še malo povasovala in sto- pila še k drugi sosedi. Ko jo je nato Tončevka vprašala, če je kaj lačna in če je že kosila, je bil odgovor takšen, kakršen je pač bil vonj v kuhinji. Ce jo bila tu suha svinina, je bila Ančka seveda kljub pospravljenim štruklom še »tešča« in se je znova založila, Ce so ji pri tretjem sosedu v istem dnevu zadišale še smetanove kumarce, se je »tešča« Ančka še v tretje okrepčala. Kolinski prazniki v Ksaveriju so bili tesno povezani s slepo Ančko, saj je bil pravi čudež, če jih je kje zamudila. Za koline je imela poseben nos in čim je zdihnU prašiček v hlevu, so giospo- dinje že vedele, da se bo Ančka prika- zala pri kosilu ali pa pri večer j L Ljudje so govorili, da je v zimskih jutrih ob zornicah kolovratila po vasi in prisluškovala, kje bo zacvilHo. Drugi pa so spet trdno verovali, da Ančka voha koline ceLo v svojo oddaljeno bajto. S starostjo je postala Ančka bolehna in nadložna. Zdaj so ljudje že verovali, da je slepa in vzbujala je v vasi še več- je usmiljenje. Ko ni mogla več redno prihajati v vas, so ji nosili hrano na dom. Sosedi Penkežka in Cila pa sta ji spravili v red tudi zanemarjeno sobo. V poletnih dneh pa, ko je bUo zunaj dovolj in preveč dela, so ljudje za kak dan pozabili na slepo Ančko in jo po- zneje našli v silni revščini. Drugo vala ji je le zvesta muca, ki ji je Ančka nanosila mastnega priboljška za dalje časa. Ko Ančka ni mogla več iz koče, je na pragu milo klicala sosede, da dajo mački mleka dn kruha. Bolj kot lastna revščina, jo je skrbela mijavkajoča mu- ca — in če se je že zavlekla v svoji bolezni v vas, je šla predvsem zaradi muce. Zal ji ni bilo zanjo ne masti, ne mesa in ne kruha. Sosedje so le videli, da z Ančko tako ne bo šlio dalje. Noge so ji odpovedalet, da ni mogla več na »bernjo« v vas, ljudje pa niso imeli dovolj časa za njo. Pa se je na občini sprožila misel, da bi betežno Ančko spravili na varno — v Dom onemoglih. Bilo je dosti prigovar- janja in prošenj, toda Ančka ni hotela o tem ničesar slišati. »Sem vam tako ▼ nai>oto, da bi se me radi znebili«?, je navadno zajaskala. Potem pa so se iz bledih, mrtvih oči ulile solze, ko je zaprosila »Pustite me tukaj umreti!« Nekako se je občinskim diplomatom le posrečilo, da so Ančko pregovorili in odpeljali v Salek, v Dom počitka. Tretje leto je ze tam in te dni sem ji nesla EK)zdrave Ksaverjancev. Vsa sključena je sedela na snažni postelji, gluha in slepa je z žlico brodila po mesni juhi Ko sem ji za vpila na uho kdo sem in da ji prinašam pozdrave iz njene vasi, se je na ves glas razjokala in prvo vprašanje je bilo »Kaj pa kaj moja muca dela?«. Ker je Ančka, kot rečeno, poleg vida skoro popolnoma izgubila tudi sluh, sem jo le s težavo nasitila z novicami o njeni mački (seveda sem si jih sproti izmišljevala). Bila je za vse drugo apa- tična in je hotela govoriti le o svoji mački. Sestra ji je prinesla še pražen krompir, meso in solato. Ko je Ančka zatipala na krožniku kos mesa, mi ga je vsilila v roko in prosila, naj ga po- nesem njeni muci, Sele, ko sem ji ob- ljubila, da bom poskrbela zanjo, je postala bolj živahna in zdaj se je spom- nila tudi svojih dobrotnikov. Pozdrav- ljala je Uštinko, Krončevo Marico in Malko, ki jo je tolikokrat sladkala s pudingom. »Ne veš, kako lepo skrbijo tu zame«, je še dejala, »toda vunreti pa le hočem v svoji vasi«. In uprava Doma počitka v Saleku res odlično skrbi za stare in betežne. Ce človek prehodi vse sobe in premeri do- bre in lične izglede teh varovancev, mora spoznati, da jim res ne manjka ničesar, le domotožje se od časa do časa oglasi tako močno, da zasanjajo o domačih vaseh in se tudi v solzah raznežijo. Jurče v moški sobi mi je priznal — ko mu je sestra, brezziobemu, rezala solato na drobne rezance — da takšne pozornosti gotovo niti doma ne bi bil deležen. Temu je pritrdil še Le- nart pri sosedni mizi, ko je držal v ro- kah kozarec vinčka — darUo dobrega radmirskega srca. V. S. Z novim dnem pa je začela znova in od kraja. Alojzij ni več razločeval ne konca, ne kraja, ne vedrine, ne oblač- nosti, temveč se je nenehno dušil v dušljivem plinu zakonskih eksplozij. Dvigniti ga ni mogla več niti poraja- joča pomlad, ki se je ogrinjala s pla- ščem zelenja in rož. V belo se je ob- lekla Lizika in Asta in Franca je bila rdeča ko njena nova obleka. Sam je ostal v oguljeni suknji s prazno po- mladjo in se skrival pred soncem in ljudmi. Kakor je brstela pomlad, tako je raz- ganjalo Franco. Nekaj bi rada. Ko ptiči bi rada zletela kvišku iz preproščine v razkošje. Kdo ji ga naj da? Izživljala bi se rada ko zaljubljena pomlad. Za- dovoljitve svojemu hlepenju ni našla. In kdo je bil kriv? I, kdo drugi ko njen mož, Alojzij Smolko! Kriv je bil, da se je osirilo mleko, da se je Francka otrebila v posteljo, da ji ni pristajal novi klo- buk, da si je polila nogavice, da jo je dacar Vinko pri srečanju grdo pogle- dal, da je bilo vino kislo, da je so- sedova Lizika lepo, da nima drobiža, da ... da... in tak* dalfe hrez Jconc« je, da je njegova žena, da ni imenitna, da ni lepa, da ima pankrta, da ji je ta v napotje, da ni njegov... Le kam je gledala, norica! Je bil Ficko vsaj mo- žak! Le zakaj se je skujal, falot grdi? I, zakaj? Zaradi Smolka vendar! Samo Alojzij Smolko je vsega kriv, kriv je, da se je rodil, da živi, da je njen mož, da... Vrgla se je na ležišče in skozi oči od- cejala odvečno vodo. Potlej jo je užaljeno uščipnilo: Zakaj me priteče koj k njej? Zakaj je tak drmež? Zakaj je nima rad? Zakaj dela, se nikoli ne in kraja, da je lil dež, da je pripekalo smeje, ne joče, nikamor ne gre?... Za- Monce, da ima sončne pege... kaj je lahko brez denarja, zakaj ne Kriv... Vsega na svetu je nekdo godrnja, ne vpije, ne razsaja?... Za- kri». Njenih tegob jt kriv moi. Kriv kaj?... Zakaj?... Zakaj?... CELJSKI TEDNIK, 27. januarja 195« V Cxsv LtTMH DHVSTVtMH SKVt^SClN v zadnjih tednih je bila cela kopica lednih skupščin športnih in telcsnovz^ojnih društev v celjskem okraju. V uredništvo prihajajo •bširni dopisi, prostor pa nas oinyuje, da ne Borenio vsega spr»ti objavljati. Za organiza- cijo Partizan snjo se odloČili, da bomo v vsaki številki obdelali po eno društvo, za vsa celi- ska društva pa smo v zadnjih številkah čitali iajave vodilnih funkcionarjev o predstoječih nalogah v Utošnjem letu. Dopisniki naj nam oproste, če. bomo tu in tam morali nekoliko skrajšati dopise in iz njih izluščiti le bistve- no stvari. PARTIZAN V MOZIRIU ZASLUZI PRIZNANJE ZA SVOJE DELO V prijaznem turističnem trgn pod vznožjem Mozirskih planin so doma marljivi telovadci in športniki. Stara Je že njihova telovadna tra- dicija, saj se Mozirjani lahko ponašajo s tem, da je pri njih bilo ustanovljeno prvo telovadno društvo v celjski kotlini. Danes šteje društvo 17? članov, od tega 117 aktivnih. Vse leto kažejo telovadci, posebej na ženske, ki »o v tem društvu agilnejše, veliko aktivnost. V preteklem letn so opravili mar- ljivi vaditelji s članstvom kar 782 vadbenih ur. Svoje nastope so pričeli že zgodaj pomladi s pomladanskim krosom, nato pa z udeležbo na vseh tekmovanjih okrajne in republiške zveze društev Partizan. Med najlepše uspehe Je šteti osvojitev repnbliškega prvenstva čla- nic v Ijndskem mnogoboju 11. razreda. Z veli- kim številom aktivnega članstva so sodelovali na zletu v Celju in nastopih v Velenju in Rečici ob Savinji. Rezultate svojega smotrnega dela so prikazali na telovadni akademiji, pri- rejeni v počasiitev Dneva JLA. Preko 80 jih Je nastopilo na tej akademiji, od najmlajših pa tja do članskih oddelkov. Vsebina akademije Je bila pestra, izvedba posameznih točk pa dovršena, precizna in enotna. Ta nastop je fionovno dokazal, da so ženski oddelki na kva- itetnejši stopnji, saj so ritmične sestave, vaje z žogo. talna telovadba in vaje na dvovišinski bradlji bile najboljše točke akademije. Društveno vodstvo preveva velika skrb za vzgojo vodnikov in vodnic. Zato pošilja svoj vaditeljski zbor na vse tečaje, zlete, predelave vaj in strokovne posvete ter seminarje, da bi si v njih pridcbili več strokovnega znanja in s tem izboljšali v domačem društvu kvaliteto vadbe. V društvu so prifel« s svojim delom tudi nogometaši, ki so »e doslej pomerjali z bližnjimi moštvi Ir v prijateljskih tf-kn^ah. Zelo agilni so tudi smučarji, saj deluje društvo v območju bogatih sniuških terenuv. Le sneg jim nagaja, da ne morejo otvoriti novo skakal- nico v Lokah pri Mozirju. V društvu skrbijo tudi za zdravstveno plat telesne vzgoje. Kra- jevni zdravnik budno spremlja vpliv vadbe na organizem in vrši redne zdravuUke preglede pri aktivnem članstvu. Tudi težav ue manjka v tem društvu kot so doma v vseh ostalih. Kljub vzornemu gospo- darjenju društva primanjkuje še sredstev za dograditev prepotrebnega »rizidka k telovad- nemu domu. Letno telovadišče. ki ga je p.o- darila cbčlna, še vedno čaka pridnih rok, da bi ga uredili za uporabo. To so trenutne teža- ve s katerimi se bodo v letošnjem letu spo- prijeli- prav vsi — odbor in članstvo — in jih bodo skušali uspešno premagati. Predsednik občine tov. Zvone Zupan je društvu čestital na doseženih uspehih in mu obljubil tudi v bodoče vsestransko pomoč. Prepričani smo lahko, da bodo Mozirjani tudi v letošnjem letu s svojim obširnim programom nadaljevali s plodnim delom društva Partizan. Na občnem zboru so razdelili »-riznanja. diplome i" od- likovanja, ki so si jih zaslužili posamezniki in društvo, od katerih so brez dvoma najbolj ponosni na visoko priznanje cd Zveznega od- bora Partizana Jugoslavije, ki so ga prejeli kot edino društvo v celjskem okraju. DETON NAJ SLUZI DRUGIM PODJETJEM ZA ZGLED Pred dnevi so zborovali športniki SD ftetoa, ki združuje delavce in uslužbence svojega podjetja. Tov. Joras, Vitanc in Honigraanova so v svojih poročilih pred zbranim članstvom in posti pokazali bogato aktivnost tega sko- rajda nekoliko »pozabljenega« društva v na- šem mestu. Ze polnih 3 let skrbijo za vključevanje kar največjega števila svojega delavstva v šport- ne vrste. Nanieu društva ni zgolj skrb za kvalitetno vzgojo in to za »vsako ceuo<. pač pu vzgoja članov delovnega kolektiva, nuditi jim s pomočjo športa kar največ zdravega razvedrila iu zabave. V p^ietju se v polui meri zavedajo velikih vzgojnih vrednot športa, ki vzgaja svoje pripadnike v duhu kolektiv- nosti, tovarištva in v smislu splošnega na- predka. To je osnovna naloga tega društva, ki jc namenjeno zgolj pripadnikom gradbenega podjetja Beton in lahko zato služi za primer vsem ostalim delovnim kolektivom mesta Ce- lja, vsaj velikim (Tovarni emajlirane. Cinkar- ni, Metki, Tovarni tehtnic iu drugim), kako se z dobro voljo in požrtvovalnim delom lahko vključuje delavstvo v vrste aktivnih športni- kov! Kdo bi našteval uspehe športnikov kegljačev, ki so med najboljšimi v Sloveniji, odbojkar- jev. ki kot edini predstavniki mesta Celja so- delujejo v slovenski ligi, igralcev namiznega tenisa, nogometašev in balinarjev. Vrsta po- kalov, diplom in zastavic je potrjevala doseže- ne uspehe društva. Slovenska javnost je lahko spoznala v preteklem letu športnike tega ko- lektiva tudi na športnih paradah v Ljubljani in Celju, kjer so sodelovali v velikem številu. IModna razprava je dokazala, kako se delav- stvo zanima za svoje društvo. Od vseh sklepov sta pač najvažnejša, da društvo v letošnjem letu razširi svoje delovanje. V ta namen sta hili ustanovljeni 2 novi sekciji — smučarska in kajakaška — za kateri je bilo veliko za- nimanje iu( d članstvom. Zastopniki OSS Celja tov. Peperko, ZSS tov. Jug in Celjske garni- zije tov. Zlokapa so v razpravi čestitali vzor- nemu športnemu kolektivu k doseženim uspe- hom. OBRAČUN NOGOMETAŠEV KLADIVARJA V nedeljo so zborovali na svoji letni skup- ščini tudi nogometaši Kladivarja. Iz obširnega poročila tov. Učakarja, predsed^iika društva, povzemamo, da je društvo v preteklem letu zaznamovalo občuten napredek v številčnem porastu, saj šteje kar 721 članov, od tega 94 registriranih igralcev in 218 pionirjev. To je vsekakor lepa številka, ki kaže pravilno glidanje društvenih delavcev na razvoj nogo- metne igre med celjsko mladino. Vloga društ- venega dela v tej smeri je tem pomembnejša, ker v Celju ni opaziti delavnosti pionirske organizacije in je vsekakor dolžnost pionirske društev, da trenutno usmerjajo tudi to delo. Izreden uspeh je bil dosežen tudi na vseh vrstah celjskih šol z organizacijo nogometnega tekmovanja, v katerem sedaj sodeluje že 7 šol in izvedbo preko 100 nogometnih tekem šolske mladine ob priliki športnih dnevov. Tudi tek- movanja sindikalnih aktivov v nogometu pri- bližujejo to igro širšemu krogu delavstva, če- prav niso bila vselej dobro organizirana. Vse to kaže, da je za razvoj uogometa v širino l)ilo precej napravljenega, čeprav društ- veni delavci niso znali izkoristili te širine za pridobivanje kvalitetnih igralcev. O uspehili ti^inrga moštva smo se razpisali že v zadnji številki. Za leto 1956 ima društvo na razpolago večje število sposobnih igralcev. Sistem tes- mr rini« a ni najbolj prilcladen za zaposlitev vseh igralcev. Zato so se na skupščini ogrevali, da ui JMudivar luhko postavil na tekmovanja v^čie število enajstoric. Tekmovanja so pač najDolj privlačna za našo mladino in jo bo treba vključiti v to aktivnost v večjem števi- lu. Mladi Dogometaii, mladina in pionirji, ka- žejo razveseljiv uaprttdek in izgleda da se v bližnji prihodnokU ue bo bati za kvaliteto ccljskega nogometa. Tudi iz poročil o delu OMaJili društveuiU koiuisij je bila razvidna veiiiLa delavnost društva. Velika investicijska dela na Giaziji so močno bremenila druitveno bUgajuo, pa tudi v letošnjem letu bo s aa- duijevunjem teb del šlo precej sredstev. V razpravi, v kateri je sodelovalo vetje število članstva, so razčlenili vse o*tale probleme in težave, s katerimi se bo trei>a odločneje spo- prijeti v novi pottluvni dobi. Tu gre predvsem za vprašanje društvenih prostorov, kjer bi biia daua večja možnost vzgoje čUustva, na- dalje za organizacijo naj različne jšik preda- vanj. razširitev sistema tekmovanj, kvalitete š|K>rtnega udujstvovanja, ie boljšega gospo- darjenja in podobno. O vseh teh vprašanjih pa več med Utom. ko bomo zasledovali kon- kretno izvajanje sprejetiii sklepov. Nova društvena uprava pou vodstvom tov. Učakarja uiim je vsekakor porok, da bo društvo tudi v letošnjem letu korakalo uovim uspehom na- proti. UPOKOJENCI Člane D. U. podružnice Celje I vabimo na članski sestanek, ki bo v ponedeljek, dne >0. i. t. 1. ob 10. uri v dvorani Sindikalnega ^ doma Celje. Na dnevnem redu ao volitve kandidatov za skupščino v socialno zavarovanje. ODBOR OBJAVA Vse ljubitelje nogometa obveščamo, da bo v nedeljo, dne 29. I. 1956 redni letni občni zbor »Zelezničarskega nogometnega kluba Ce- lje« s pričetkom ob 9. uri v posebni sobi »Vino—Koper«. Vabljenil Za članstva udeležba obvezna. Avtobusne zveze v SavfrJskf dolini Na željo prebivalstva uvajamo s 1. II. t. 1. novo avtobusno progo: NAZARJE-MOZIRJE- CELJE, ob delavnikih z dvakratno dnevno zvezo v obe smeri, ob nedeljah in praznikih pa po 1 zvezo v Celje in nazaj. S tem bo ustreženo tudi potnikom, ki želijo potovati v Ljubljano, ker bodo imeli v ^ntmpertn dnevno zvezo na avtobus Celje—Ljubljana in ob povratku popoldne prav tam zvezo v Na- zarje. V Celju pa bo imel avtobus zvezo zju- traj na vlak proti Mariboru, popoldne pa proti Ljubljani, Zagrebu in Mariboru. Da bi se v letni sezoni izboljšale zveze i Logarsko dolino, bo poleti podaljšana proga Celje—Ljubno do Logarske doline vsak de- lavnik. V Ljubnem bodo imeli na avtobus zvezo potniki s proge LJubljana—Ljubno. Pri- četek voženj v Logarsko dolino bomo obja- vili pravočasno v dnevnem časopisju. PUSTNE PRIREDITVE V CELJU Olepševalno in turistično društvo Celje prireja tudi letos tradicionalne pustae prireditve. SPORED PRIREDITEV SOBOTA, 11. FEBRUARJA: ob 20, Mlinarjev Janez: Pnstno rajanje. Posebni avtobusni prevozi v abe »Beri za- gotovljeni. NEDELJA, 12. FEBRUARJA: ob 16, Narodni dom: Otroška maškarada. Nagrade za najoriginalnejše maske. TOREK, 14. FEBRUARJA: ob 20. Narodni dom: 29. tradicionalna na- škarada. Konkurenca mask — izvolitev naj- originalnejših mask — bogate nagrade. Predprodaja vstopnic za vse prireditve od 6. fe- bruarja dalje v društveni pisarni od 10.—12. ure. Olepševalno in turistično društvo Celje RAZGLAS Obveščamo lastnike psov, da J« konjač uslužbenec Občinskega LO Celje dobil nalog, da odvzame necepljene pse ter Jih pekanča. Lastniki psov bodo predani v postopek sodni- ku za prekrške.« RIBIŠKO DRUŠTVO V CELJU bo imelo redno letno skupščino v nedeljo, 29. I. ob pol 8. uri v vrtni dvorani hotela Evropa v Celju. Dolž- nost vsakega zavednega ribiča je, da se skup- ščine udeleži. Odbor PUTNIK SLOVENIJA poslovalnica Celje bo organizirala štiridnevni iilet v MUNCHEN od 25. do 28. februarU 1956. Prijave sprejema- mo do vključno 6. februarja 1954. Dalje obveščamo, da bo IS. marca 1956 ab priliki spomladanskega velesejma tridnevni av- tobusni izlet na DUNAJ. Prijave sprejemamo do 20. februarja 1956. 6p«rtnikom in ljubite- ljem nogometa sporočamo, da bo no ob priliki letošnje nogometne tekme, 29. aprila 1956 na. velikem stadionu NEP v BUDIMPEŠTI vpeljali poseben AVTOVLAK, s katerim bodo izletniki potovali HITRO, Ulk)BNO in POCENI. Isto- časno bo ogled turističnih predelov okoli Blat- aega Jezera in mesta Budimpešte. Prijave spre- jemamo do zaključnega števila Hdcležea«ev» najdalje pa do 25. marca 1956. Pohitite s pri- avami, programe In navodila za vm izlete v . četrtletju dobite v poslovalnicil DRUŠTVO STENOGRAFOV IN STROJEPISCEV V CELJU priredi naslednje 3 do 4 mesece trajajoče tečaje: Slovenska STENOGRAFIJA: zaistni, nada- ljevalni in debatni. Nemška stenografija, Gabelsbergerjev si- stem: začetni. STROJEPIS: nadaljevalni. KNJIGOVODSTVO: nadaljevalni. Vpisovanje in informacije na Srednji eko- nomski šoli v Celju do 1. februarja. Začetek tečajev 1. februarja 1956. PREKLIC Izgubil sem osebno izkaznico na ime KORES J02EF, roj. 3. II. 1902 v Rogatcu, Sv. JnriJ, številk-a ni znana. Oče Jože, mati Marija roj. Stojnšek. Bivališče Kasaze ?1, p. Petrovče. PLANINSKO DRUŠTVO CELJE ima svoj občni zbor, dne 1. februarja ob 19,30 uri v vrtni dvorani hotela Evropa. Člani in prijatelji vabljenil PRODAM mizarska poravnalni stroj širina 43 (4 kline). Naslov v upravi lista. PRODAM biljard. Naslov v upravi lista. PRODAM novo hišo z lončarsko in pečarsko delavnico ter 50 arov zemlje. Koželj Jože, Braunšving, pošta Rače pri Mariboru. (Ob glavni cesti.) PKODA.M kanarčke (vrvivce), več samičk. Ti- čar. Kovinska 4. PRODAM mali lokal v mestu. Naslov v upravi lista. PRODAM radio »Olimpia« in moško kolo. Ogled popoldne od 5. ure naprej. Zupane Leopold, Celje — Breg 20. PRODAM OREHOVO SPALNICO, novo mo- derno, ali zamenjam tudi za motorno kolo ali radio. Naslov v upravi lista. KUPIM malo posestvo v celjskem okraju. Na- slov v upravi lista. ZAMENJAM čisto stanovanje v sredini mesta (velika parketirana sončna soba, kuhinja in pritikline) za enako stanovanje v mestu na Teharski cesti ali Jožefovem hribu. Naslov v upravi lista. SKLADISCE, primerno za delavnico, v Žalcu oddam. Ponudbe na upravo lista pod »fe- bruar«. PREKLICUJEM izgubljeno osebno izkaznico. Herman Vili, Podgora 2alec. CELJSKO GLEDALIŠČE Petek, 2?. Jan. 1956 ob 15: William Inge: VRNI SE, MALA SHEBA - II. srednješolski abonma Sobota, 28. Jan. 1956 «b 20: Ivan Cankar: LEPA VIDA — sobotni abonma in izven Torek, 51. Jan. 1956 ob 15.50, Miloš Mikeln: ATOMSKE BOMBE NI VEC zaključena predstava za H. osn. šolo Četrtek, 2. febr. 1956 ob 15.50, Miiož Mikeln: ATOMSKE BOMBE NI VEC - zaključen* predstava za I. osn. šolo Petek, 3. febr. 1956 ob 15: Wllllam Inge: VRNI SE, MALA SHEBA - I. srednješolski abonma KINO UNION, CELJE Od 27. do 31. L 1956, .BOIISCE«, ameriški film Od f. do 5. II. 1956, >POGUMEN KOT LASSIE«, ameriški barvni film KINO DOM. CELJE Od 28. do 1. II. 1956, »RUMENO NEBO<, ameriški barvni film Od 2. do 6. II. 1956, »VISOKA BARBARI«, ameriški film KINO ŽALEC Dne 28. do 29. »LEPOTICA ZA MILIJON DO- LARJEV«, ameriški barvni gla<;beni film Dne 31. I. 19-56, »IVANHOE«, ameriški barvni filia — reprizn Dne 2. H. 1956, »SE NI PREPOZNO«, danski film Nedelja, 29. januarja 10,00 Za dobro voljo v nedeljsko dopoldne 10.30 Oddaja za žene 10.35 Poje Marija Tabor iz Celja 10.50 Mladinska oaxžas tien kaj reen antau la palačo. Gardisto — stražar, gardi — stra- žiti, skulptisto — kipar, naskigo — rojstvo, naski — roditi, morto — smrt, monolito — steber, kip iz enega kosa Icamna, pitoreska — slikovit, Vidinda estas ankau parko de Vige- Land. Kiu estis Vigeland? Vigeland e34is skulptisto kaj liaj skulptajoj or- namas la tutan parkon. Tre interesa estas la fontano, meze de la parko. Sur la flankaj muroj estas sikulptitaj sce- no] el la vivo, de la naskigo žis la morto de la hcmo. Bela, čirkau 20 met^jn alta estas monolito, kiu prezentas la homaron. Sur la tuta surfaco (površina) de la monolito estas skulotitai homaj kor- poj, kiuj interplektigas (se prepletajo). Multaj estas anko^-au aliaj vidinda- Joj, sed nia tempo j.am pasis, ni devos forvojagi. (Mnogo je še drugih zani- mivosti, toda naš čas je že potekel, morali bomo odpotovati). tečaj mednarodnega jezika Esperanta mine. 34 lekcij kolikor jih je zajel temeljiteje predelali jezik. Podali smo -la pravila in nujno potreben besedni opustite učenja jezika, kajti čeprav ga je treba učiti kakor ostale jezike, stopite z njim v stik, kjer boste dobili je: Esperantsko društvo, Celje, Slan- dan razen sobote, od 18. do 20. zvečer. OKRAJNA OBRTNA ZBORNICA CELJE obvešča svoje članstvo, da tudi letos prireja tradicionalni OBRTNIŠKI PLES 18. I hruar^o 1956 v Narodnem domu v Celju IGRA PLESNI ORKESTER »RONNY« Vstopnina 150 din — Vstopnice je rezervirati v času od 1. do 10. februarja 1956 v pisarni "Zbornice. Vljudno vabljeni! PODJETJE SI^/KARSJVO DOM' CELJE Prešeniova ulica 7 razpisuje službeno mesto vodje pisarne obrtnega podjetja, vešč vodenja materialne kartoteke, strojepisja, korespon- dence in ostalih administrativnih poslov. Pogoji za sprejem so dovršena Ekonomska srednja šola ali vsaj triletna praksa pri naznačenem delu. Plača po tarifnem pravilniku. Pismene ali ustmene ponudbe sprejema uprava podjetja.