informator številka 21 Leto XX. Titovo Velenje. 28. maja 1986 List za obveščanje delavcev gorenje Gospodinjski aparati Notranja oprema Procesna oprema Elektronika Široka potrošnja Commerce Servis Raziskave in razvoj Interna banka DSSS Gorenje SOZD DS Splošni posli DS Informatika in organizacija gorenjeproessra ©prema Korak naprej V Gorenju Procesna oprema so minuli petek, 23. maja 1986, ko je bil v Gorenju Dan odprtih vrat, izkoristili priložnost in številnim obiskovalcem pokazali tudi novo ustanovljeni laboratorij za robotiko, kjer naj bi razvijali celotno dejavnost na enem mestu. Nedvomno bo ta pridobitev tudi bolj privabljala strokovnjake v njihovo delovno organizacijo. Že na Dnevu odprtih vrat je namreč laboratorij robotike žel obilo zanimanja vseh obiskovalcev. gorenje ©orotmire® 2. srečanje delavcev Gorenjeve maloprodaje V petek, 23. maja 1986 so se v Gorenju v Titovem Velenju zbrali tudi naši sodelavci iz številnih razstavno—prodajnih centrov Gorenja po vsej Jugoslaviji. Na srečanje, prvo je bilo lani v Sarajevu, je prišlo 230 delavcev iz 38 razstavno—prodajnih centrov Gorenja, se Pravi z vseh koncev naše do-rnovine. Pri nas so si najprej ogledali proizvodnjo, se na nekakšnem delovnem razgovoru seznanili s prizadevanji naše sestavljene organizacije in se pogovorili o delu samo upravnih organov ter družbe nepolitičnih organizacij. Dru gi dan svojega srečanja, za katero so prispevali vsak po dvodnevni zaslužek, pa so se na Rogli pomerili tudi v športnih veščinah. Čeprav so bile tekme bolj za šalo kot za res in ure niso merile povsem na stotinko natančno, so najboljše športnike in ekipe le proglasili. Predvsem pa jih je to sreča nje, ki so ga zaključili z dru žabnim večerom, še tesneje povezalo, ne le med seboj temveč z Gorenjem nasploh. bg 5. majsko srečanje emajlircev Jugoslavije V turističnem naselju Solaris pri Šibeniku je pretekli teden minil v znaku Združenja emajlircev Jugoslavije. Predstavniki delovnih organizacij iz vse Jugoslavije, ki so povezani v združenje, so se od 21. do 23. maja zbrali na vsakoletnem strokovnem seminarju, 24. in 25. maja pa so bile športne igre emajlircev.___________________ Gorenje že dolgo sodeluje v združenju in je tudi eden največjih porabnikov fritov za emajl. Hkrati pa je do nedavna prednjačilo tudi v tehnologiji emajliranja. Prav na seminarju, ki je zbral strokovnjake s tega zanimivega področja, pa so naši udeleženci lahko spoznali novosti in izmenjali izkušnje. Ob vsakoletnem seminarju združenje pripravi tudi srečanje emajlircev — športnikov. Letošnjega petega srečanja se je udeležilo kar 676 delavk in delavcev štirinajstih delovnih organizacij, članic Združenja emajlircev Jugoslavije Od petka do nedelje so se moški borili v osmih zvr steh, ženske pa v petih. Maj ska srečanja emajlircev ne pomenijo samo športnega merjenja znanja, spretnosti, moči, temveč proslavljanje meseca mladosti in 25. maja. Majska srečanja emajlircev — za letošnji peti jubilej rekordna po številu udeležencev — bodo nedvomno doživela še večji razcvet. To je bilo slišati na vsakem koraku, ob vsaki priložnosti na srečanju v Šibeniku. Tudi velik pokal, izdelan posebej v ta namen, je tisti simbol, ki je povezal športnike emajlirce in jih bo še družil. Tudi 64 športnikov iz delovnih organizacij in skupnosti Gorenja iz Titovega Velenja, ki so letos drugič osvojili to lovoriko, so obljubili, da si bodo tudi v bodoče prizadevali za dosego najvišjega priznanja. Borili so se srčno. Veselje ob osvojenem prvem mestu je bilo nepopisno, fjesem in harmonika glasna. Še preden so športniki Gorenja prejeli pokal, so jih vsi udeleženci lepo pozdravili s ploskanjem in skupno so zaplesali — kolo in polko. hj aorenie ™£™zoz,nlzaclia ■ u zuruzciivga uula SAMOUPRAVNO SPORAZUMEVANJE V četrtek, 29. maja 1986 bo 5. redna seja delavske-ga sveta Gorenje SOZD Potem, ko bodo pregledali izvrševanje sklepov prejšnjih dveh sej, bodo delegati našega delavskega sveta obravnavali in sprejemali plan delovne skupnosti skupnih služb Gorenje SOZD ter Institucionalne propagande. Delegati bodo nato verificirali sprejem Samoupravnega sporazuma o temeljih plana naše sestavljene organizacije za to srednjeročno obdobje. Potrdili pa bodo tudi sprejem Samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah in obveznostih delavcev delovne skupnosti Splošni posli in delavcev ostalih članic Gorenja ter podobni sporazum ki velja med delavci delovne skupnosti Informatika in organizacija ter ostalimi. bg Odprta vrata Gorenja Uspeh naših kovinarjev Letošnji praznik mladosti so mladi delavci Gorenja v Titovem Velenju obeležili na svojevrsten način z manifestacijo Odprtih vrat svojih delovnih organizacij. V proizvodne hale so minuli petek povabili vse, ki jih zanimata naše življenje in delo, še posebej pa vrstnike iz osnovnih in srednjih šol, pred katerimi se poklicna pot šele odpira, ter seveda študente fakultet. Obiskovalce so med stroji in tekočimi trakovi vodili mladinci, ki so jih sprejeli tudi pri vhodu v tovarno. Povsod, kjer jih je vodila pot, v tozdu Tehnološka oprema Gorenja Procesna oprema, njihovem novo nastajajočem laboratoriju za robotiko, v tozdih Pralno—pomivalna tehnika. Zamrzovalna in hladilna tehnika, Štedilniki Gorenja Go spodinjski aparati ter v tozdu Pohištvo Gorenja Notranja oprema, pa so naše goste spre jeli tudi mnogi drugi delavci. Seveda je bilo med obiskovalci največ osnovnošolske mla-deži, tudi najbolj zvedavi so bili pri ogledovanju in morda se je kdo prav ta dan odločil, kakšno bo njegovo nadaljnje šolanje. Študentje mariborske in ljubljanske Fakultete za strojništvo, elektrotehniko in Vekša, ki smo jih v Gorenje v Titovo Velenje povabili že na Dnevu Gorenja v Mariboru inc Ljubljani, pa so seveda iskali odgovore na vprašanja v zvezi z zaposlitvijo in strokovnim izpopolnjevanjem, ogledali pa so si tudi Elektroniko Široke potrošnje in tozd Proizvodnja računalniške in procesnih naprav Gorenja Procesna oprema. Pridružilo se jim je tudi 230 naših sodelavcev iz raz stavno—prodajnih centrov Gorenja. Ta dan so bili pri nas tudi najboljši mladi raziskovalci velenjske občine, ki sta jim ob podelitvi nagrad spregovorila tudi predsednik občine Drago Šulek in predsednik poslovod nega odbora Gorenje Procesna oprema Božo Lednik. Popoldne pa smo med obiskovalci Gorenja lahko srečali tudi številne naše sodelavce, ki so na ogled tovarne pripeljali svoje otroke, mnogim je bilo to sploh prvo srečanje s proizvodnjo. Manifestacija Odprta vrata, ki sojo minuli petek pri nas pripravili mladinci, sodi tudi v koncept odpiranja Gorenja širši javnosti, zato je bil vsak obiskova lec naš dobrodošel gost, ki se bo prav zato morda še vrnil k nam. Mogoče kot kupec, sodelavec ali poslovni prijatelj. In slišati je, da bomo podobne akcije v Gorenju v Titovem Velenju še pripravili. V Teharjah so v petek, 23. maja, na slovesni razglasitvi rezultatov v Domu železarjev podelili priznanja najboljšim kovinarjem, ki jih od 5. do 7. junija čaka še republiško tekmovanje na Ravnah na Koroškem. Letošnje delovno srečanje kovinarjev celjskega območja se je pričelo s teoretičnim preizkusom znanja že v petek, 16. maja v Celju, nadaljevalo pa naslednji dan s praktičnim delom v različnih delovnih organizacijah tega območja. Tako so strojni ključavničarji, kjer je med 35 tekmovalci, ki so uspešno končali teoretični in praktični 'del preizkusa znanja, zmagal Silvo Plevnik iz tozda Tehnološka oprema Gorenja Procesna oprema, tekmovali prav v tej delovni organizaciji. Osmi je bil Igor Rogelj, enajsti pa Simon Gregom, oba iz tozda Tehnološka oprema, prav tako kot tudi vsi ostali delavci, ki so zastopali barve Gorenjevih delovnih organizacij iz Titovega sklada. Med brusilci, ki so tekmovali v Uniorju v Zrečah, je bil najboljši Janko Bizjak, deveti je bil Rajko Gumpot, enajsti Dušan Marošek iz Gorenja, Procesna oprema,tekmovanje pa je uspešno zaključilo štirinajst delavcev. Med dvaindvajsetimi uvrščenimi rezkalci je Borut Čas zasedel drugo mesto, trinajsti je bil Viktor Parfant, šestnajsti Slavko Drofelnik, osemnajsti Peter Bakovovič, devetnajsti pa Martin Vaupotič. Za rez-kalce so praktični preizkus pripravili v Libeli. Orodjarji so svoje praktične znanje preizkušali v Sip Šempeter, med dvajsetimi uvrščenimi pa se je Ivan Vrečar uvrstil na peto mesto. Kovinostrugarji so tekmovali v ESO, enajsti med šestintridesetimi uvrščenimi tekmovalci pa je bil Branko Učakar. Svojega predstavnika je Gorenje Procesna oprema imelo tudi med varilci MAG in TIG postopka, ki so svoje praktično znanje preizkušali v Termoelektrarni v Šoštanju. V TIG postopku je tekmovanje uspešno končalo šest varilcev. Dragan Anič je bil drugi, Jože Pincolič pa peti. Med va- rilci MAG postopka je Milan Sedovnik med dvajsetimi tekmovalci osvojil trinajsto mesto. Po dva najbolje uvrščena tekmovalca bosta kovinarje celjskega območja od 5. do 7. junija zastopala na republiškem tekmovanju, ki bo letos na Ravnah na Koroškem. Med njimi bodo tudi štirje delavci Gorenja Procesna oprema, katerim še posebej želimo, da bi tudi tam dosegli čim-boljši rezultat. dr Janko Bizjak, brusilec: ,,Lani sem na tekmovanju v tozdu dosegel dober rezultat, ven dar se regijskega tekmovanja nisem udeležil. Letos pa sem se hotel potrditi tudi na regijskem tekmovanju, kjer sem med štirinajstimi brusilci dosegel prvo mesto. Tekmovali smo v tovarni Unior v Zrečah, izdelovali pa smo vzorčni kos, ki je bil takšen, kot jih brusimo skoraj vsak dan. Ne preveč zahte/en, vendar je zahteval natančnost, pa tudi hitrost. Za republiško tekmovanje se ne bom posebej pripravljal, pa tudi nobene treme ne čutim predtekmovanji." Borut Čas, rezkalec: ..Dosegel sem drugo mesto, kar pa je bila sedaj moja najboljša uvrstitev. Prej sem bil na podobnih tekmovanjih že štirikrat. Letos sem imel več uspeha s praktičnim delom, ki smo ga opravljali v soboto dopoldne v Libeli v Celju. Mislim, daje bila organizacija dobra, za republiško tekmovanje pa se moram še bolj pripraviti." hj gorenje sm” gorenjegospodfajplko aparati 13. srečanje mladih Prvomajska listina Gorenja sindikalni organizaciji Prejšnji četrtek, 22. maja 1986, se je na svoji redni kulturni program. Ob tej priložnosti bodo v Gorenju Glin izdali tudi bilten, v katerem Galvane sestalo predsedstvo koordinacijskega sveta ZSMS Gorenje SOZD. Na zadnji redni seji so se člani predsedstva koordinacijskega sveta Zveze socialistične mladine Slovenije Gorenja SOZD prejšnji četrtek dogovarjali še o zadnjih podrobnostih za bližnje srečanje mladih sozda Gorenje, ki bo 14. junija letos v Gorenju Glin v Nazarjah. Kot je povedal Drago Zgojznik, predsednik koordinacijskega sveta ZSMS Gorenje Glin, si bodo mladi dopoldan najprej ogledali Proizvodnjo v tej delovni organizaciji Gorenja, nato pa se bodo sestali na volilno— Programski konferenci. Slišali bodo nekatere izmed vnaprej pripravljenih razprav, ki naj bi jih predsedniku koordinacijskega sveta ZSMS Gorenje SOZD Janezu Pušniku Poslali do 10. junija. Udeleženci si bodo na konferenci ogledali še kratek film o delovni organizaciji gostiteljici. Pripravljen pa bo tudi kratek bodo med drugim objavili tudi povzetke vseh razprav, ki jih bodo pripravili mladi delovnih organizacij Gorenja. Na srečanju v Nazarjah bodo najboljšim mladim delavcem samoupravljalcem iz posameznih delovnih okolij podelili posebna priznanja. V nekaterih delovnih organizaci-cah so se za najboljše že odločili. Tako bo v Gorenju El-rad iz Gornje Radgone to priznanje dobil Branko F raj -zinger, v Gorenju Petar Drap-šin iz Kikinde Berd Sos, v Gorenju Elektromotor! iz Bakoviče Lyta Valbona, iz Titovega Velenja pa v Gorenju Procesna oprema Silvo Plevnik, v Gorenju Notranja oprema Majda Apatič in v Gorenju Interna banka Gordana Grujičič. Na Goreniadi bodo volili tudi novo vodstvo. Na četrtkovi seji pa so se člani koordinacijskega sveta strinjali s predlogom Draga Zgojznika, da bi sedanjemu vodstvu mandat podaljšali še za dve leti. dr gorenjesems Izobraževanje serviserjev V Gorenju Servis poteka drugi enotedenski seminar, ki je namenjen usposabljanju serviserjev za niontažo in servisiranje toplotnih črpalk za segrevanje sanitarne vode. Seminar organizira Izobraževalni center Gorenje, izvaja pa sektor razvoja in tehnologije servisiranja Gorenje Servis. Zaradi uspešne prodaje toplotnih črpalk po Jugoslaviji ie potrebno dodatno usposobiti serviserje za montažo 'n servisiranje toplotnih čr-balk. Največ toplotnih črpalk je prodanih v Sloveniji 'n ob Jadranu, zato je bilo v Prvi skupini šest serviserjev '2 omenjenega področja. V drugi skupini so zajeti servi- serji iz ostalih področij, tako da imamo v prvi fazi v vsaki republiki najmanj enega serviserja za montažo in servisiranje toplotnih črpalk. Na področjih, kjer je prodaja večja, pa tudi več. Vodja seminarja, kakor tudi predavatelj teoretičnega dela usposabljanja serviserjev, je ing. Bojan Hudej, nosilec razvoja in tehnologije servisiranja programa, praktični del v delavnici montaže toplotnih črpalk pa vodita Marjan Sivec, vodja oddelka montaže toplotnih črpalk in Srečko Kokolj, monter toplotnih črpalk. Seminar poteka v dveh delih. V prvem delu serviserji dobijo teoretično in praktično znanje, potrebno za popravilo in servisno vzdrževanje toplotnih črpalk. V drugem V Beogradu so v sredo, 14. maja 1986, svečano podelili letošnje Prvomajske listine Zveze sindikatov Jugoslavije. Med dobitniki tega priznanja je bila tudi osnovna organizacija Zveze sindikatov v tozdu Galvana. Osnovno organizacijo Zveze sindikatov v tozdu Galvana so za to visoko priznanje predlagali zaradi njenih izjemnih dosežkov pri izpolnjevanju vloge in naloge sindikata v združenem delu. ,,Največjo vlogo je odigrala prav pri enakopravnem uresničevanju interesov in pravic delavcev pri pridobivanju in delitvi dohodka, pri izgradnji in razvijanju sistema delitve po delu in rezultatih dela, delovanju delegatskega sistema, izboljšanju izobrazbene struk- ture delavcev..." je med drugim napisano v predlogu za podelitev Prvomajske listine, ki ga je podala Konferenca osnovnih organizacij Zveze sindikatov Slovenije Gorenje Gospodinjski aparati. V nadaljevanju je napisano, da vsa leta dosegajo nadpo-prečne rezultate gospodarjenja kot odraz dobro razvitih samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov. Uspehe imajo tudi pri razvijanju ter spodbujanju inventivne dejavnosti, vidno vlogo pa ima ta osnovna organizacija tudi pri razvijanju množične rekreativne in kulturne dejavnosti. V tej osnovni organizaciji Zveze sindikatov Slovenije, ki jo vodi Milena Pfeifer, dosledno in pravočasno izvajajo vse dogovorjene naloge in aktivnosti, to pa na načelu kolektivnega dela in odgovornosti. delu pa znanje, potrebno za montažo toplotne črpalke pri kupcu. V Gorenju Servis se zavedamo, da smo z znanjem in kompletno ponudbo, ki obse- Vabimo ga strokovno svetovanje, projektiranje postavitve, montažo in servisno vzdrževanje lahko zagotovimo uspešno prodajo toplotnih črpalk. Bojan Hudej Letos bo ponovno tradicionalno prijateljsko in športno srečanje med Gorenjem Servis in serviserji zahodnonemške tovarne Ouelle. Srečanje, že deveto po vrsti, bo letos v Titovem Velenju. V petek, 30. maja 1986, bodo serviserji obeh organizacij pomerili svoje moči na športnem terenu. Dopoldne bodo na sporedu tekmovanja v namiznem tenisu. Prijateljski dvoboj za zeleno mizo se bo pričel ob 9. uri v Rdeči dvorani. Popoldne se bodo serviserji pomerili v kegljanju, v tej športni panogi bodo svoje sposobnosti pokazali na avtomatskem kegljišču Termoelektrarne Šoštanj. Tekmovanje se bo pričelo ob 15. uri. Vabimo vse, da si športno srečanje ogledate. Športno spodbujanje obeh ekip je zaželeno, zato pridite in videli boste zanimive igre, ki so hkrati tudi tradicionalno prijateljsko srečanje. jp Naši delegati v zboru združenega dela GORENJE GOSPODINJSKI APARATI TOZD ŠTEDILNIKI MOČENIK EDO Fele Gordana Jezernik Stanislav Kotnik Olga Stopar Miran Strigi Miran Vetrih Marija TOZD PRALNO-POMI VAL NA TOZD ZAMRZOVALNA IN HLADI LNA GORENJE RAZISKAVE IN RAZVOJ TOZD GALVANA KRIVEC DUŠAN Vivod Franc Rrlnžnilr trpna BRVAR LUDVIK Lah A nto n Keržan Zvonimir Koželj Andrej Klančnik Magdalena GORENJE INTERNA BANKA BANKA Tl ČIČ ANDELKO Žuraj Marta Kotnik Vlado Rošer Jelka Zadravec Marjan DELOVNA SKUPNOST INFORMATIKA IN ORGANIZACIJA URŠNIK BOJAN Jakop Friderika G ril Brane Pelc Mirko Ribi zel Milena Supovec Franc DSSS SOZD JENKO MITJA Laubič Franc Repše Albin Voh Franc DELOVNA SKUPNOST SPLOŠNI POSLI GAMS VERA Vajdič Vlado Avsec Roman Gorjan Marko Jerčič Hinko Mastnak Amalija Šilc Milena GORENJE COMMERCE VETERNIK FRANC Kočar Jože Godec Bojan Hanžekovič Bogdan Kos Franika Mencinger Danica V ran kar Breda Novak Rajko Koren Valentin Krajnc Dušan Lubej Zlatko Pušnik Stanislav Tu rinek Martin Ravljen Breda TOZD GOSTINSKA ENOTA RAVTER MIRA Bokal M ilan Markovič Zdenka Ring Avgusta Rosenstein Pavla Šven er Draga DSSS GLOBAČNIK SILVA Skok Viljem Svečko Ivica Štor Slavko Zemljak Anton LAUBIČ MARJANA Omladič Jani Tkavc Ivan Usar Alojz Videc Avguština KLEPEC SLAVKO Kašnik Tomaž Markač Janez Plan ko Zvone Podbevšek Alen ka Skrt Zvone GORENJE NOTRANJA OPREMA TOZD POHIŠTVO KOMPARE FRANC Pesja k Anton Pristovnik Elizabeta Pergovnik Herman Dobnik Zdenka Videmšek Maks TOZD GRADBENI ELEMENTI MERZLAKIVAN Ravnjak Franc j 1 delegat Brajdič Željko Mumelj Neža Vidmar Borut DSSS VERŠEC JURE Lesjak Zvone •Sušeč Francka Repše Alenka Mencinger Ivan GORENJE PROCESNA OPREMA TOZD TEHNOLOŠKA OPREMA RAMŠAK ROMAN Dobovičnik Alojz Perovec Miro Podkrižnik Martin Klanfar Franc TOZD PROIZVODNJA RAČUNALNIŠKIH IN PROCESNIH NAPRAV PEČOVNIK MAR KO Pirnat Peter Kriče j Ivan ka Jevševar Mirjana Lah Jerica Pri urejanju splošnih delovnih pogojev ter pri us klajevanju, usmerjanju in družbenem planiranju v združenem delu sodelujemo delavci tudi preko svojih delegacij in delegatov v zboru združenega dela občinske skupščine. Vse Temeljne organizacije v sestavi delovnih organizacij Gorenja v Titovem Velenju 'mamo delegacijo za zbor združenega dela, ki jo sestavlja najmanj pet članov. V zboru združenega dela v velenjski občinski skupščini imamo ta ko 18 delegatskih mest ali drugače, vsakokrat bi nas na zasedanju tega zbora moralo zastopati osemnajst naših sodelavcev. Ti naši delegati se odločajo v skladu s smernicami svojih organizacij, ki jih zastopajo. Pri opredeljevanju in glasovanju pa so samostojni. Da bi lažje nastopali enotno, se pred vsakim zasedanjem zbora združenega dela sestanejo na koordinativnem sestanku, kjer se seznanijo tudi s stališči strokovnih služb. Iz delegatskega gradiva Družbeni plan občine Velenje V četrtek, 29. maja 1986, bodo delegati v vseh treh zborih občinske skupščine sklepali o predlogu dogovora o temeljih družbenega plana občine Velenje in osnutku tega pla na za srednjeročno obdobje 1986-1990. Naši delegati, ki se bodo udeležili zasedanja zbora združe nega dela velenjske občinske skupščine, se bodo o predlo gu dogovora o temeljih plana ter osnutka družbenega plana občine Velenje odločali seveda na podlagi stališč strokovnih služb. Vse te službe s posameznih področij, zlasti pa plansko—analitske službe, so se namreč morale aktivno vključiti v obravnavo predloženega gradiva. Tako so oblikovali tudi strokovne osnove za pripravo stališč in pobud našim delegatom. Delegati vseh temeljnih organizacij pa so se danes sestali tudi na sestanku, kjer so poskušali uskladiti svoja stališča. Naloge in obveznosti na ših delovnih organizacij v dogovoru o temeljih plana občine Velenje V Gorenju — Gospodinjski apa rati je razvoj in delovanje delovne organizacije začrtan s konceptom inovacije proizvodnega programa in s tehnološkim prestrukturiranjem gospodinjskih aparatov. Bolj kot povečanju količinskega obsega proizvodnje , bo dan poudarek kakovosti proizvodnje in večjemu prilagajanju tržnim zahtevam Rast izvoza se bo povečala letno 6 %. predvsem na račun odpira nja novih trgov SEV, DVR Do leta 1990 se načrtujejo vlaganja v višini 40 mio din, z naslednjo trukturo virov financiranja: lastna sredstva 38 %. združena sredstva 8 %, kredit domačih bank 26 %, tuji krediti in krediti domačih izvajalcev ter dobaviteljev opreme 28 %. Ocena kadrovske strukture predvideva dvigniti znanje v desetih letih za najmanj eno stopnjo strokovne izobrazbe t j. za 10 % letno rast pri stopnji KV, SS in za 20 % letno pri VS in VŠ izobrazbi. V Gorenju Notranja oprema ne bodo v obdobju 1986—1990 večje spremembe pri proizvodnih programih, temveč bolj pri preš strukturiranju po kriterijih donosnosti znotraj obstoječih programov, ter razvoj kvalitetnejših oblik trženja in osvajanja novih tr žišč Potrebne investicije se ocenjujejo v višini 1 456 mio din. od tega so najpomembnejše^ v TOZD Pohištvo, rekonstrukcija sušilnice, lakirnice, žagalnice, v TOZD Gradbeni elementi pa stiskalnica, rekonstrukcija Keramike, rekon strukcija priprave gline, nabava strojev in podobno . Za te investi eije so predvidena lastna sredstva v višini 71 %, združevanje sred štev v višini 8 % in sredstva bank v višini 21 %. Fizični obseg proizvodnje bo rasel s povprečno letno stopnjo 9 %, izvoz s povprečno letno stopnjo 3 %, število zaposlenih bo raslo s povprečno letno stopnjo 3.7 %. V Gorenju Procesna oprema si prizadevajo v naslednjem srednjeročnem obdobju, da postane TOZD PRPN največji proizvajalec terminalne opreme v Jugoslaviji. V procesni elektroniki je eden osnovnih faktorjev usmeritve pri osvajanju novih proizvodov, da sedanjo izrazito deficitarno uvoz no-izvozno menjavo v TOZD spreminjamo postopoma vsuficitarno. Pri programu Tehnološke opreme je komparativna prednost v kadrih Avtomatizacija lastnih tehnoloških procesov je pogoj za nadaljnjo izpopolnitev programske in strojne opreme za širše tržišče Predvidena vrednost investicij na nivoju DO Procesna oprema znaša 15,849 mio din; viri financiranja bodo: 20 % lastna sredstva. 40 % združena sredstva, 30 % krediti in 10 % ostali viri. Rast proizvodnje načrtujejo 15 % letno,od tega bi izvoz naraščal povprečno letno za 18 %. letna stopnja zaposlovanja pa po 2 %. V Gorenju Commerce si bodo v tekočem srednjeročnem obdobju prizadevali za povečanje tržnega deleža celotnega prodajnega asor. timana tako za izvozno zanimive programe kot tiste programe, ki imajo sedaj minimalni delež v izvozu Težili bodo k razvitejšim oblikam poslovnega nastopanja ob upoštevanju kriterija integritete in fleksibilnosti SOZD Gorenje glede na tržne potrebe in spremembe v okolju Ciljna struktura izvoza po posameznih področjih do konca tekočega srednjeročnega obdobja je naslednja: razvita evropska in prekomorska GA tržišča 69%, tržišče SEV 20 % in tržišče DVR 11 %. Na osnovi razpoložljivih in načrtovanih kadrovskih in materialnih možnosti bo možno uresničiti naslednje materialne okvire: rast skupnega izvoza 12 % povprečno letno, rast uvoza 3 %, rast števila zaposlenih 0,6 % pov prečno letno in rast vrednostne ga obsega poslovanja 7 % pov prečno letno. Potrebne investicije se ocenjujejo na 2.592 mio din, od tega 40 % lastna sredstva. 47 % združevanje in 13 % bančni krediti. Sredstva bodo namenili za izgradnjo novega skla-diščnega prostora z okoli 20.000 kvadratnih metrov, opremo in nabavo ustrezne računalniške opre me Prejeli smo Sodelovanje vse tesnejše Naši prijatelji, člani Slovenskega kulturno športnega društva Kajuh iz Uhingena, ki so bili pri nas na obisku 19, maja 1986, so nam poslali pismo, v katerem se zahvaljujejo za izkazano gostoljubje^_______________________ Člani Slovenskega kulturno športnega društva Kajuh iz Uhingena so si med svojim obiskom v Titovem Velenju še posebej z zanimanjem ogledali tudi proizvodnjo v Gorenjevih tovarnah. In ker delajo v tehnološko bolj razviti državi, so se jim ob tem ogledu seveda porodile tudi šte vilne zamisli, kako z drobnimi spremembami izboljšati naš proizvodni proces. Okrog tega se je sukal kasneje tudi razgovor z njimi in vse kaže, da se bo poleg prijateljskih srečanj ter sodelovanj na kulturnem in športnem področju porodilo med nami tudi svojevrstno sodelovanje na inventivnem področju. Po obisku so nam iz Uhingena poslali tudi pismo, v katerem se nam zahvaljujejo za gostoljuben sprejem. ,,Med prijatelji smo se počutili prijetno kot doma. Upamo, da se bomo kmalu spet videli in, da bomo tudi mi vam lahko povrnili pri nas delček vaše gostoljubnosti. Vsem sodelavcem SOZD Gorenje pa želimo še veliko delovnih uspehov," piše v pismu. ki ga je v imenu članov društva Kajuh podpisal Ivan Bevc. bg Teletekst o naših štipendistih Na teletekstu, ki ga v sodelovanju z našo sestavljeno organizacijo Gorenje oddaja ljubljanska radiotelevizija, smo lahko v nedeljo prebrali tudi vest o uspehu naših štipendistov na republiškem srečanju mladih raziskovalcev. V petek in soboto, 23. in 24. maja, je bilo v Portorožu 10 republiško tekmovanje srednješolcev iz računalništva. Gre za dogodek, ki je s srečanjem mladih raziskovalcev, predstavitvijo njihovih del, srečanjem mentorjev mladih tekmovalcev in ostalimi aktivnostmi preraslo v enega osrednjih dogodkov širjenja računalniške kulture med mladimi. Na tem srečanju mladih raziskovalcev, ki je netekmoval-nega značaja, so svoja, dalj časa trajajoča raziskovalna dela, predstavili tudi dijaki računalniške usmeritve velenjskega Centra srednjih šol ..Kvaliteta mnogih nalog je na zelo zavidljivi ravni," smo lahko te dni prebirali na teletekstu, ki ga v sodelovanju s sozdom Gorenjem oddaja ljubljanska radiotelevizija. 64 srednješolcev je v Portorožu zagovarjalo 27 raziskovalnih nalog s področja računalništva. Komisija, ki je bila razdeljena na tri podkomisije pa jih je posebej pohvalila 9, med njimi tudi raziskovalno nalogo naših štipendistov. Silvo Lipovšek, Tomaž Pevec, Albin Repše. Tomaž Potočnik, z njimi je sodeloval tudi Andrej Cirar, so bili pohvaljeni za svojo nalogo Uporaba programskega jezika micro— prolog za delo s podatkovnimi bazami. Naj dodamo, da so to nalogo opravili na računalniku Dialogu, ki jim ga je odstopilo Gorenje Procesna oprema, zato smo njihovega uspeha še toliko bolj veseli bg gorenjepreffissma ©prema Sistem APOS Nova uveljavitev računalnika Dialog 20 pri podpori proizvodnega procesa V Gorenju Procesna oprema so v sodelovanju s Fakulteto za elektrotehniko ter Gorenjem Servis razvili-nov pripomoček za spremljanje proizvodnje, ki so ga poimenovali APOS. Sistem, v začetku maja so ga začeli preizkušati v Gorenju Servis, je pomemben pri uvajanju računalnika Dialog 20 v pisarne ter proizvodne dvorane. Tako je omogočeno računalniško spremljanje izdelkov in proizvodnje, kadarkoli pa je tudi možno preverjanje stanja, količine ter značilnih parametrov, pomembnih pri načrtovanju proizvodnje. APOS je računalniški sistem, ki zajema znakovne, številčne ter logične podatke in jih hrani v podatkovni bazi. Poleg programskih pripomočkov je v APOS vključena tudi mreža miniterminalov z numeričnim prikazovalnikom, preko katerih lahko delavci na ključnih točkah proizvodnega procesa v računalnik sporočajo tekoče podatke. Tako se izognemo zamudnemu vpisovanju na različne obrazce. Ta sistem bo zato dobrodošel povsod tam, kjer je treba redno spremljati in analizirati več različnih podatkov. APOS sestavljata dva računalnika Dialog 20. Eden krmili mrežo miniterminalov, drugi pa omogoča neposreden vnos podatkov, pregledovanje, popravljanje in brisanje posameznih podatkov. Sistem APOS omogoča številne analize oziroma statistične izračune vnešenih podatkov ter pregled vpisov rezultatov na tiskalniku. Za spremljanje poteka proizvodnje, izmeta, kakovosti ali porabe materiala tako ni potrebnega toliko časa, željeni rezultati pa so na razpolago v nekaj minutah. APOS je zasnovan na načelu ..prijaznosti do uporabnika”, ki s pomočjo izbiranja menijev vodi delo, računalnik pa ga na pregleden način seznanja z vsemi akcijami te opozarja na napake pri vnosu. Podatki so zavarovani v primeru prekinitve električne energije, modularna zasnova sistema pa omogoča prilagajanje funkcij specifičnim potrebam uporabnika. Vladimir Blaguš K DOBRIM USPEHOM S SKUPNIMI PRIZADEVANJI! V obratu Zamrzovalne skrinje tozda Zamrzovalna in hladilna tehnika v zadnjem času kar pogosto dosegajo dobre proizvodne rezultate. Tako smo poročali o dnevnem rekordu 8. maja 1986. K takim uspehom pa pripomore tudi skupno dogovarjanje vodstva in strokovnih služb ter tudi vodstev družbenopolitičnih organizacij. Boris Kontrec, predsednik osnovne organizacije ZSMS ob- rata Zamrzovalne skrinje, je dejal, da na kratkih posvetih obravnavajo najrazličnejša vprašanja. Tudi Erika Glušič, ki se kar dobro vključuje v delo mladinske organizacije v novoustanovljeni osnovni organizaciji, je mnenja, da mladina ni na stranskem tiru. Predsednik izvršilnega odbora zveze sindikata Franc Ramšak pa je dodal, da nihče ne sili delavcev k goseganju rekordnih dosežkov. Če je oskrba nemotena, so tudi delovni dosežki resnično dobri. Erika Glušič, Boris Kontrec, Rafael Felicijan in Franc Rem-šakob pregledovanju proizvodnih uspehov 25. maj, dan mladosti Čeprav že nekaj pomladi mineva brez našega dragega Tita, pa so misli mladih še vedno z njim. To se potrjuje tudi v vsakdanjem delu. Vrhunec v maju pa je ob dnevu mladosti, ki vsako leto mine v nepozabnih trenutkih za slehernega mladega. Mladi iz tozda Zamrzovalna in hladilna tehnika Gorenje Gospodinjski aparati smo dan mladosti obeležili s prijateljskim srečanjem z mladimi iz Železarne v Ravnah na Koroškem. Z zanimanjem smo si ogledali proizvodne obrate in občudovali delavce v metalurških obratih, ki s precejšnjim trudom in vztrajnostjo opravljajo svoje delo. Po obisku Železarne smo se odpeljali do Polane, kjer je postavljen simboličen spomenik zadnjim bojem v drugi svetovni vojni na naših tleh. Da bi bilo vzdušje kar najboljše, smo obisk zaključili s športnimi igrami v prijetnem okolju Ivarčke-ga jezera. Suzana Golob Objava_____________________________________ Delegati delavskega sveta tozda Galvana so na svoji 4. redni seji, ki je bila 9. maja 1986, obravnavali predlog vzdrževanja in skrbništva opreme TOZD, da brezplačno odstopijo 4 črpalke VC 40—16/2. Delegati so soglasno sprejeli naslednji sklep: TOZD Galvana brezplačno odstopi preostalim TOZD Gorenja Gospodinjski aparati, Gorenja Notranja oprema, Gorenja Procesna oprema in Gorenja Elektronika Široka potrošnja, 4 črpalke VC 40—16/2. Ponudba velja 14 dni po objavi v glasilu Informator. V kolikor v roku ponudbe ne bo interesentov, bo črpalka prodana po vrednosti,ki jo določi komisija. Proizvodnja 100.000. aparata V Gorenju Bira so dan pred praznikom mladosti ■zdelali stotisoči aparat. V vrste Zveze komunistov pa so sprejeli 21 najboljših delavcev! V soboto, 24 maja 1986, so v Gorenju Bira v Bihaču, tako kot so načrtovali, izdela li svoj stotisoči aparat in svoj delovni uspeh obeležili s skromno slovesnostjo. Proslave, ki je bila popoldne, so se poleg delavcev nove Gorenjeve tovarne udeležili tudi predstavniki družbenopolitič- nih organizacij Gorenja v Titovem Velenju ter občine Bi-hač in vodilni delavci naše sestavljene organizacije Ta dan so s knjižno nagrado izrazili tudi priznanje petim svojim sodelavcem, ki se odlikujejo po prizadevnosti in razvijanju dobrih medsebojnih odnosov. Slovesnost ob svojem delovnem uspehu pa so povezali tudi s kongresom Zveze komunistov in sprejeli v svojo osnovno organizacijo, ki je doslej štela 106 članov, novih 21 komunistov. bg Več kot dvesto delavcev Gorenjeve maloprodaje iz vse Jugoslavije se je v petek, 23. maja 1986 zbralo v Gorenju v Titovem Velenju. Srečanje delavcev maloprodaje upokojenci Al\IA sušeč Po dvajsetih letih dela v Gorenju se je 14. maja invalidsko upokojila Ana Sušeč iz tozda Gostinska enota. Ana je začela delati v Gorenju pri proizvodnji štedilnikov. Delo je najprej dobila v emajlirnici. po letu dni pa se je odločila za delo v kuhinji. ,.Tedaj nas je bilo v kuhinji morda pet ali šest. Gorenje pa je začelo rasti, vedno več nas je bilo. Če bi mi zdravje dopuščalo, bi rada delala še naprej..." je ob slovesu od sodelavk povedala Ana Sušeč HJ V soboto, 24. maja, so se na Rogli v malem nogometu, šahu, plavanju ter pikadu pomerili delavci 38 razstavno— prodajnih centrov Gorenja po vsej Jugoslaviji. V malem nogometu je bila najboljša ekipa, ki so jo sestavljali pred stavniki južne Srbije, Makedonije in Kosova, druga je bila ekipa Slovenije in Dalmacije, tretja pa ekipa Bosne. Najboljši v šahu je bil Hugo Voloder iz Mostara, pred Miletom Jovičem iz Sarajeva. Najboljša plavalka je bila Se nada Gozder iz Mostara, druga Mira Stojanovič iz Zenice, tretja Cica Jovičič iz Zadra,_ najboljši plavalec pa je bil Željko Marčeta iz Splita. pred Ekremom Ahmeda-gičem iz Zenice ter Zoranom Jovanovičem iz Niša. Najbolje je pikado metala Meta Novak iz Titovega Velenja, za njo pa sta se uvrstili Silva Germovšek iz Maribora ter Nada Lukač iz Kutine. Pri moških je bil najboljši v metanju pikada Milutin Mili-dragovič iz Prištine pred Lju-bomirom Marinkovičem iz Niša ter Zdravkom Vrenkom iz Titovega Velenja gorenje rotaoip ©[pmms] Na kratko______________ Šport in rekreacija Osnovna organizacija zveze sindikatov tozda Pohištvo je 7 maja organizirala ogled rudnika. Dvanajst sodelavk, ki imajo može rudarje, si je ogledalo delo v jami za izobraževanje na starem jašku. Kot je povedala Erna Železnik, predsednica izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata, so pobudo za ogled rudnika dale sodelavke same. Vse so bile prvič v jami in dobile so pravo predstavo o delu globoko pod zemljo. Videle so delo pri mehaniziranem čelu, rudarji pa so jim pokazali tudi, kako so včasih kopali premog. MINI ODBOJKA V telovadnici osnovne šole Anton Aškerc v Pesju je bilo ob sredah od 27. februarja do 9. aprila 1986 tekmovanje v mini odbojki za ženske in moške ekipe . Med ženskami v kategoriji A sta bili najboljši dvojici iz Galvane (Grudnik-Lakič in Vinojčič— Jajčevič), tretja je bila ekipa Commerce (Zemljak-Donko), tekmovalo je 12 dvojic. V kategoriji B je bila med ženskami najboljša ekipa ZHT—Plastika IJakop—Vrtačnik), druga Commerce (Pocajt—Carli), tretja Gal-vana (Pfeifer—Svečko), nastopalo je 14 ekip. Najboljša v kategoriji C je bila med ženskami dvojicami iz Gal- vane (Hojan— Sevčnikar), za njo pa Commerce (Piano—Lesjak) in ZHT—Plastika (Felicijan —Banfič). Najboljša dvojica med moškimi v kategoriji A je bila iz Servisa (Založnik—Plevnik), druga prav tako iz Servisa (Krenker—Oder), tretja pa RKS (Vrabič-Sladič). Nastopalo je 9 ekip. V kategoriji B med moškimi je bila najboljša dvojica iz ZHT (Kos—Klemenc), druga Galvana (Zajc B,—Vivod), tretja Commerce (Puklič-Čižmek), tekmovalo je 11 dvojic. Najboljša dvojica v kategoriji C med moškimi je bila iz DSSP (Hojnik—Slamenikh, druga RKS (Blagotinšek—Zorko), tretja DSSP (Magdič-Pruš). tekmovalo je 11 ekip. DR 'NFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA V TITOVEM VELENJU. Družbeni organi: Izdajateljski svet — predsednik: dr. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Kranjc. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: GRAFIKA Prevalje, 1986. Oproščeno prometnega davkapo sklepu 421 — 1 /72 z dne, 23. 1. 1974. Šport zbližuje Letošnje priprave športnikov Gorenja za igre emaj-lircev pa so bile boljše, ekipe dobro pripravljene. Zato so v Šibenik odšli z velikimi željami. Lahko rečemo, da so se vsi izkazali. Domala vseh osem moških in pet ženskih ekip je potrdilo svoje dosedanje zmage, ali pa so izboljšali dosedanje uvrstitve. ekipi v vleki vrvi ni šlo najbolje Sicer pa— že v prvem kolu so jih izločili kasnejši zmagovalci — to je ekipa Emo Celje. Marko KatajžK, glavni direktor „Gorica”, ob zaključku iger v imenu organizatorjev: ..Zmagovalci se veselijo, z vso pravico. Bili so boljši, borbenejši, srečnejši. Toda njihovi zmagovalni pesmi se pridružujemo tudi mi. Vsi smo veseli njihove zmage. Zaradi njihove radosti je tudi naša radost večja...” Kljub temu, da je bil program natrpan, za tekmovanje je bilo na voljo pač manj časa, so se vsi resnično borili. Vsakdo se je želel izkazati, uresničiti zaupanje. In uspeh ni izostal. Tekmovanje se je pričelo po sobotni jutranji otvoritvi iger v sončnem vremenu Ženske ekipe so začele s kegljanjem in namiznim tenisom, moški v odbojki, malem nogometu, streljanju, v vleki vrvi. Tudi šahisti so že dopoldne sedeli ob šahovnici. Vsem je dobro kazalo, vsi so se uvrstili v finalna tekmovanja. Le naši Edo Večernik: ..Letos sem tretjič sodeloval na teh igrah. Prevzel sem prehodni pokal in tudi to je bilo svojevrstno doživetje Vsi so nas pozdrav Ijali. Naš uspeh pa je tudi plod načrtne vadbe, organizirane rekreacije v Gorenju Vsa ta dejavnost dviguje kakovost in v jugoslovanskem merilu se lahko uspešno izkazujemo kot velika organizacija. Ni mi žal dolge vožnje, prelitega znoja. Igre so bile lepe, naši športniki so odgovorno in dostojno zastopali ime Gorenja ." Edo Večernik, član ekipe Gorenja, z zmagovalnim pokalom V popoldan sem delu tekmovanja so presenečenje pripravile ocfeoj-karice Gorenja Heda Plevnik Dragica Lenart, Martina Založnik. Cveta Jamnikar, Joža Jeseničnik, Brigita Hrastnik in Darja Strašek so v hudi vročini in soncu premagale vse nasprotnice, osvo jile prvo mesto in Joža Jeseničnik je postala tudi najboljša odbojka rica iger Ekipa v malem nogometu, ki je zmagala v prvi predtekmovalni skupim, v četrtfinalu ni imela do volj moči, čeprav so prikazali v dopoldanskih treh tekmah izred no borbenost, znanje in veščine Djerdja Gegič, Rudi Hudarin, Slobodan Miljkovič, Muris Ki-kič . Me ho Arslanovič, Haris Še hič in Milan Pu klic so bili šesti med 14 ekipami. Ženska vrsta v kegljanju je s 311 podrtimi keglji bila tretja Izkaza le so se Ivica Pocajt, Ljuba Donko Božena Berčon, Marija Korun. Olga Mihajlo m Milena Pavlovič Moški pa so z izredno borbenostjo dosegli prvo mesto s 528 keglji Vlado Križovnik, Leopold F idej Miloje Aleksič, Franc Tamše, Stane Fidej in Martin Čeh so postali zmagovalci petih iger emajlircev V namiznem tenisu sta obe vrsti Gorenja zmagali. Franc Hribernik. Spasoje Tešanovič in Marjan Zadravec ter Marja Perše. Metka Vrnjak m Alenka Novak so potrdili svoje znanje, najboljši posa meznik iger pa je bil Spasoje Te šanovič. V streljanju so Dušan Borovnik, Fortunat Legner, Zlatko Rošer ter Jurij Mogilnicki dosegli dobre rezultate, vendar je slednjemu zatajila puška Tudi peto mesto ekipe je lep uspeh, Legner pa je bil drugi. Tretje mesto pa so dosegle naše strelke Marica Mogilnicki, Majda Apatič in Zekija Jaša revi č Naša sodelavka Joža Jesenic-ik je bila najboljša odbojkarica na igrah emajlircev v Šibeniku V nedeljo so tekmovali ribiči Zlatko Rošer, Zlatko Štrucl m Bo ris Tanasič so si pri lovi li drugo mesto V pikadu so bile Dragica Lenart. Darja Strašek m Heda Plevnik tretje V šahu so tudi letos zmagali D ra go Kristan, Milan Goršek, Ernest Špeh m Ivan Kovač V posamez nem tekmovanju pa so bili najboljši Špeh, Goršek in Kristan V zadnji tekmi petih »ger emajlircev so se odbojkarji Gorenja pomerili z ekipo Metalca iz Gornjega Milanovca. Zaradi vetra so morali v majhno telovadnico v Ši-bmk. Po bučnem navijanju odbojkaric in po razburljivih treh setih so zadnjo zmago za Gorenje prispevali Edo Večernik, Branko, TENIS Nalepke za rezervacijo igrišča za tenis lahko kupite v oddelku za rekreativno in kulturno dejavnost. Cena 14 nalepk je 4.000 din. Tone in Jože Zajc, Zdravko Pačnik, Jože Klemenc, Franc Kos, Iztok Vivod, Bojan Rojs, Darko Bujan Tone Zajc pa je bil proglašen tudi za najboljšega odbojka-ša iger. Gorenje je zbralo 201 točko, Emo Celje 161, Sloboda Čačak 152. Metalac Gornji Milanovac 143, 11 mesto pa je pripadlo Gorenju MIV. Vranje s 66 točkami.