Poštnina otefana v cotoufn! Cena 1 Din Leto V- (X!U, štev. 2 Maribor, sobota 3 Januarja 1931 »MVTRA« izha(a raauri neaeije n praznikov vsaK aan ob 16. ur Račun pri pošinem ček. zav v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno preieman v upravi ati po pošti 10 Din doslavlien na dom pa 12 Din Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglasi po larifu Oglase sprejema ludi oglasni oddolsk „Jutra' v L|ubl|ani, Prešernova ulica št. 4 Kako je s Panevropo? Komisija Društva narodov za proučevanje vprašanja evropske unije se bo sestala 16. t. m. v Ženevi pod predsedstvom 3rianda samega. Pri čitanju te vesti se je marsikdo med nami vprašal: kako daleč je že dozorelo to vprašanje, ki je vzbudilo toliko prahu na vseh straneh, na eni strani salve idealnega navdušenja, na drugi strani istotako hude vihre nasprotij. Marsikdo bo morda že nevoljen, češ, da gre vse skupaj prepočasi in da iz vsega ne bo nič. Le malo jih je med nami, ki so potrpežljivi in uvidevni kakor češkoslovaški minister za zunanje zadeve dr. Beneš, ki je vseskoz realen politik in vendar veruje, da bo prišlo do evropskih zedinjenih držav: seveda ne v eneni, dveh ali pet letih, ampak morda šele tekom 50 let. Res je, dozdajni rezultati Briandove inicijative so zelo mršavi. Tudi je povsem razumljivo, da iz neftetih filtrov, skozi katere je šel predlog ne bodo prišli kakšni senzacijonalni rezultati. Saj bi za enkrat moglo in moralo zadostovati, ako bi se vsaj nekoliko izboljšali medsebojni gospodarslri odnosa'i med evropskimi državami. Že to bi bil napredek, za katerega se splača pokret za sodelova-n.e držav v okrilju Društva narodov. Od 9. sept. 1929, ko so se na poziv Brianda sestaM evropski delegati na skupščini Društva narodov in poverili Briandu mandat, da sestavi načrt evropske unije, od spomenice francoske vlade z dne 17. maja 1930, v kateri je Briand predlagal federalno zvezo evropskih držav ob spoštovanju suverenosti in mej posameznih držav, pa do odgovorov, ki so jih posamezne države dale na to spomenico, je naravno poteklo že mnogo vode in prvotno navdušenje mnogih idealistov se je preokrenilo v realne vode hladnega premisleka. V načelu, glede potrebe evropske unije, je večina evropskih držav priznala predlogu stvarnost. Toda rezerve, ki so jih postavile zlasti Anglija, katera smatra nepotrebno. da se poleg Društva narodov ustanavlja še nova mednarodna organizacija, dalje Pa Nemčija, Madžarska in Italija, ki so postavile kot pred-P°KOj revizijo mirovnih pogodb, vse te politične rezerve so take narave, da smo še daleč, daleč (N prvih početkov realizacije Briandovega načrta. Tudi vladajo še zelo nasnrotuioc* Sj mnen-a glede obsega evropske linije: ali naj ste v njej tudi Turčija in sovjetska Rusija, ki niste članici Društva narodov in ste le napol evropski državi? Nekatere države zopet zastopajo stališče, da je možno sodelovanje na gospodarskem polju brez predr hodne ureditve političnih sporov, dočitn so druge baš nasprotnega mnenja. Tako Je Briandov načrt vedno bolj izgubljal na realni vrednosti in na ponovnem sestanku delegatov evropskih držav dne 8. sept. 1930 v /enevi je bila sprejeta samo medla reso'ucija o »kapitalni važnosti ozkega sodelovanja evropskih vlad na vseh ^področjih mednarodne delavnosti za vzdrževanje svetovnega miru« in sicer '^'iefcmnia. ki mora biti v popolnem Zmagovalec ob Marni mrtev Davi ob 8*23 je po večdnevnem smrtnem bojn umil veliki francoski vojskovodja maršal Joffre PARIZ, 3. januarja. Veliki francoski vojskovodja, zmagovalec v bitki ob Marni I. 1914, maršal Joffre, je davi ob 8.23 preminul. Od četrtka dalje ie bil v agoniji, iz katere se ni več zavedel. Smrt je nastopiia mirno, kakor da bi bolnik zaspal. Zdravniki so izjavili, da je to v medicinski zgodovini redek primer, da bi se tako prileten starček tako dolgo upiral smrti. Ob polniškj postelji so bili za časa smrti zbrani maršalovi najožji sorodniki, njegov osebni adjutant, osebni zdravnik ter pokojnikov najintimnejši prijatelj general Gouraud. Vest o smrti maršala Joffra se |e z bliskovito naglico razširila po vsem mestu. Čeprav je javnost pričakovala katastrofo, vendar je vest o maršalovi smrti napravila povsod globok vtis. Pred pokojnikovo hišo se je takoj zbrala ogromna množica ljudstva. Vlada je imela takoj po obvestilu o smrti sejo, na kateri je sklenila, da se bo vršil pogreb na državne stroške in z največjimi vojaškimi častmi, kdaj se bo vršil pogreb, pa bo določil poseben državni odbor. Na vseh poslopjih v Parizu vihrajo žalne zastave. Francoski listi so objavili vest o smrti slavnega vojskovodje s posebnimi izdajami, v katerih poveličujejo velike pokojnikove zasluge za zmago Francije in njenih zaveznikov v svetovni vojni. Maršal Joffre se je rodil 12. januarja 1852 v vasi Rivesaltes na francosko-španski meji v vzhodnih Pirenejih., Bil je potomec stare španske plemiške rodbine. Njegov praded, ki se je pisal GoufSrs, je pobegnil iz političnih razlopov preko Pi-renejev v Francijo in se naselil v Rive-saltu, kjer je potem izpremenil svo!e ime v Joffre. Maršalov oče, ki je imel 11 otrok, je bil navaden kmečki delavec, ki je le s težavo preživljal svojo številno družino. Ko je izbruhnila svetovna vojna, so ostali živi le še trije sinovi in ena hčerka, med njimi general Joffre. Bovršivši osnovno in srednjo šolo v Perpignan", 'e odšel kasneje na politehniko v Psrz, kjer je kmalu pokazal svojo veliko inteligenco, velikopoteznost in hladnokrvnost. Bil je šele 18 let star, ko je prišlo I. 1870 do nemško-francoske vojne. Kot podporočnik se je udejstvoval v neki pariški utrdbi. Po končani vojni 1. 1871 je dokončal politehniko in je vstopi! v vo Vrr^o Mel.skl most VPRAŠANJE FINANSIRANJA. — KAKO IN KJE NAJ SE GRABI. IN ODVOZ. DOVOZ Zdi se, da stopa vprašanje graditve novega mostu čez Dravo med Meljem in Pobrežjem v odločilni stadij. Na prošnjo mestne občiiv; je ministrstvo pristalo na to, da bi se na tem mostu, če bi se zgradil, smela pobirati mostnina, čeprav je načeloma bila povsod drugod odpravljena. S tem je dana vsaj neka podlaga za amortizacijo, čeprav seveda počasno. Kako in kje naj bi se našla sredstva za kritje gradbenih stroškov, je še nerešeno vprašanje in potrebna bodo še mnoga posvetovanja, kdo naj bi vse prispeval, v kakšnem razmerju in v kakšni obliki. Gctovo pa je, da bi sc z dobro in resno voljo dalo doseči vse in tudi v dogledni bodočnosti. Da je novi most med Meijem in Pobrežjem potreben, o tem ni treba razpravljati. Sedanji edini most ne zmaguje več prometa in ga bo zmogel vsako leto manj; kajti cesta postaja danes še mnogo važnejša prometna žila, kakor je bila pred iznajdbo in uvedbo železnice. Razen tega so ulice, ki vežejo okolico z mostom na obeh straneh, posebno pa na severni strani za razvoj velikega prometa preozke in prekrive. Most v Melju bi bil v tem oziru mnogo na boljem. Na ob^i straneh bi se dovozne ceste lahko še uredile, odnosno preuredile. Vozovom, ki prihajajo z Dravskega polja in ki odhajajo tja ne bi bilo več treba iskati in uporabljati ozke in nepnkladne Pobrež-k>2 ceste itd, Z dograditvijo mostu pri Dupleku pa se bo promet v to smer še znatno in stalno večal. Ce pa velja že za hiše, da se ne gradijo le za nekaj let, velja to še veliko bolj za mostove, posebno za velike mostove. Zato se mora most : jd Meb-m in Pobrežjem, če se že zgradi, zgraditi tako, da bo popolnoma-ustrezal vsem sedanjim in bodočim potrebam. Pred vsem mislimo tu na vprašanje njegove višine. Severno obrežje Drave je tu znatno nižje kakor je južno, a bilo bi absolutno napačno in za bodoči razvoj usodno, če bi se most gradil tako, da bi bil na južnem, pobrež-kem obrežju nižji kakor je cesta. Moral bi se tedaj na vsak način na meljski strani toliko dvigniti, da bi potem dosegel izenačenje obeh bregov. To bi gradbene stroške povečalo, a novi most bi bil uporabljiv za dolga stoletja. Prav tako je tudi važno vprašan;*;, kje naj se gradi, ali tam, kjer ie sedaj brod, niže ali više. Po našem mnenju bi tam, kjer je sedaj brod, ne kazalo graditi ga; že zato ne, ker bi na pobrežki strani bil brez vsakega pravega odvoza in privoza. Mnogo bolje bilo, da bi se gradil iz Ulice kraljeviča Marka na cesto, ki vodi h pokopališčem. Stati bi moral sicer zato malo postrani, a dovoz in odvoz bi bil na obeh straneh idealen. Mimo tega bi se sedaj lahko razširila tako Ulica kraljeviča Marka, ki na eni strani še skoraj ni zaz:dana in tudi ossta na Pobrežju. Tu bi tedaj bili dani vsi pogoji za most, ki bi lahko prevzel ves promet v teh sme reh in bi znatno razbremenil sednnji edini državni most. Naoosled bi pa bi! tudi idealna zveza mesta s pokonališči. O vsem tem bo treba zate temeljito razmišljati in napraviti več načrtov, preden se bo mog!~~'i def;‘,: ' mo odločiti za kraj. smer in način gradnje. Ptiarihirrhi r.djp^i drobiš rParibor^ko qlečaHvTp REPERTOAR: Sobota, 3, januarja ob 20. uri ».Živi jen'e ie lepo«. Pri znižanih cenah. Zadnjič. Nedelja, 4. januarja ob 15. uri »Grof Lu-ksenbupški«. Kuponi. — Ob 20. uri »Gospa minfstrovka« Znižane cene. Pondeljek, 5. januarja. Zaprto. Torek, 6. januarja ob 15. uri »Aladin«. Kuponi. Ptujsko gledališče. Pondeljek, 5. januarja ob 20. uri »Življenje ie lepo«. Gostovanje npribor. gledališča. Sprejemanje strank pri banski upravi v Ljubljani. Gospod ban Dravske banovine dr. Marušič Drago in podban dr. Pirkmajer bosta sprejemala stranke, izvzemši praznike. ob torkih in petkih od 10. do pol 13. ure. Ob tej priliki se stranke opozarjajo, da je v smislu razpisa ministrskega predsedstva dovoljeno intervenirati le v lastni zadevi ali pa potom zakonitih in pooblaščenih javnih zastopnikov. V interesu strank pa je, nko obravnavajo svoje zadeve predvsem pri pristojnih prvoinstan-čnili oblastvih oziroma pri pristojnih načelnikih oddelkov ter šefih odsekov. Smrtna kosa. Snočl je preminula v 80. letu sfarosti zasebnica, gospa Marija Fiirst, roj. Korošec. tašča ornr " :,Ta odvetnika g. dr. To vreča. Pogreb se bo vr~!l v nedeljo, -i. t. m. ob 16. uri izpred kapele mestne- ga pokopališča na Pobrežju Bodi nokoj-nicl ohranjen blag spomin, žalujočim naše sožalje! Na potovanju po evropskem kontinentu je prispel včeraj v naše mesto propagandni avto znane ameriške fjhnske tvrdke Paramount, ki je ustanovila sedaj tudi svojo centralo za Evropo in sicer v Jonvillu pri Parizu. Avto, ki je imel obliko lokomotive, je vzbudil splošno zanimanje občinstva. Opremljen je bil z najmodernejšo tonfilmsko aparaturo in je prepotoval dosedaj Francijo BeHo, Nizozemsko, Poljsko, Rumunijo in Jugoslavijo. Propagandna turneja ima predvsem namen, seznaniti občinstvo z imenom firme, ki dominira na filmskem polju. Meso po Din 10.— V pondeljek, dne 5- t. m. se bo na stojnici za oporečno meso pri mestni k.avni-ci prodajalo od 8. ure naprej ca 320 kg govejega mesa po 10 Din za 1 kg. Prodaja se vrši na odjemalce po 2 kg. Skavtizem »Večernik«, ki je že dosedaj pokazal veliko zanimam e za mladinsko gibanje, bo imel letos svoj kotiček tudi za skavte. Prinašal bo tako idejne kot tehnične članke ter novice o skavtskem gibanju. Uredništvo tega dela je prevzel skavtski klub »Bobri«. Vsi dopisi naj se pošljejo na naslov; Franjo Pivka, Maribor, magistrat. Opozarjamo vse skavte na »Večer-nik<, posebno na njegove sobotne številke, kjer bo skavtski kotiček. Ljudska univerza v Mariboru. Prva prireditev po novem letu — v petek, dne 9. januarja — bo posvečena kulturnemu centrumu vsega sveta — Parizu. Predaval bo Parižan prof. Vincent Lavoix v francoskem jeziku o Parizu kot prestolici žene in centrumu srca in duha. Pravoslavna cerkvena občina objavlja, da priredi svojo svetosavsko pros'avo dne 27. januarja v veliki dvorani Uniona ter prosi, da bi druga društva ta dan opustila svoje prireditve. Zadruga za rejo perutnine v Mariboru opozarja vse udeležence poučnega izleta v Wagno pri Lipnici, da se bo vršil dne 6. jan. Odhod iz Maribora z vlakom ob 6.40 zjutraj. Povratek iz Lipnice ob 11.28. Ne pozabiti! Francoski krožek v Mariboru vabi vse svoje člane in vse druge prijatelje francoskega jezika na družabni sestanek, ki ga priredi v torek 6. januarja v Vesni. Na sporedu so recitacije, pesmi in pusi, ki jih bodo izvajali učenci francoskih otroških tečajev, in deklamacije posameznih članov društva s spremljevalcem na glasovirju m mimiko. Začetek ob 16. uri. Vstopnine ni. Cercie francals. Odbor prosi vse one ki bodo sodelovali pri družabnem sestanki! dne 6. t. m„ da pridejo zanes’jivo v pondeljek, dne 5. t. m. ob 14. url v Vesno k glavni vaj* Spored kozaškega koncerta. Na koncertu, ki bo v Mariboru v sredo, dne 7. t. m., prinaša zbor donskih kozakov povsem nov spored cerkvenih in posvetnih ruskih skladb. Od cerkvenih skladb naj omenimo del slavne Panihide (mrtvaške maše). Je to star. motiv iz kijevskega samostana Lavra. Istotako imajo na sporedu »Čredo« od Kastalskega in dva psa!:ra Davidova (1. in 17.). Od posvetnih pesmi bodo med drugim peli Pa-šenkov »V temnem lesu«, Niženskega »Ujete kozake«, »Pesem burlakov na Volgi« v Jarovovi predelavi, divni »Rdeči sarafan«. ki ga je istotako predelal dirigent Jarov. Znamenita je »Kanavka« od Česnokova in »Stara polka« od Dobro-vena. Ganljiva bo ruska narodna »Zame-lo te je Rusija«. Konec sporeda tvori, znamenita »Kozaška«. Društvo državnih policijskih nameščencev in upokojencev v Mariboru ima v sredo, dne 7. in v četrtek, dne 8. januarja, z vsakokratnim začetkom ob 19. uri (7. zvečer) v gostilni Kosič v Vetrinjski ulici svoj redni letni občni zbor. Na dnevnem redu so med drugim tudi volitve novega upravnega odbora. Ako bi občni zbor ovirala služba, se bo vršil dva dni pozneje. Tatvine v dr. Franzovem mlinu. Včeraj popoldne krog 17. je lastnik umetnega mlina dr Franz iz Melja obvestil policijo, da ie pred vhodom v mlin iz Einspielerjeve ulice za hrastovimi stebri našel vrečo s 60 kg koruze, očividno pripravljeno, da si jo kdo odnese. Stražnik se je takoj podal na lice mesta in nekoliko dalje od navedenega mesta v razgovoru z dr. Franzem čakal, kdo bo prišel mimo. Kmalu je prišel 49'etni pomožni delavec Mihael K., ki sicer stanuje na Teznu, pa se je napotil proti Melju. Na stražnikovo vprašane, kam pojde, je dejal, da k nekemu prijatelju kupit neko perilo. Stražnik je pustil K.ja v varstvu dr Franza, sam pa šel k dozdjjevnemu prhate';!!, ki pa o kaki kupčiji za perilo z K. nič ni vedel. Nato je stražnik z dr. Franzovim avtom v spremstvu uradnika Barloviča šel na K.-jev dom, kjer so v veži pod stopnicami našli 4 prazne vreče-, katere je Barlovič spoznal kot last dr. Franza. V podstrešju so našli v zaboju 9 in po! kg bele moke in eno prazno vrečo, last dr. Franza. K.-jeva žena je priznala, da je mož pred božičem prinesel krog 70 kg bele moke, češ »drugi tudi jemljejo, ali bom jaz cu gledal«. Ko so se s Tezna vrnili in mu predočili ženina priznanja, je K. priznal, da je gori navedeno vrečo res skril pred vhodom v mlin, da bi si jo odnesel, češ da drugi delavci tudi kradejo. Vse druge tatvine moke in vreč pa doslej še taji. m o ti! r«*? s ih;5: Danes zadnji dan: JAZZKRALJ. Od iutri, sobote dalje, 100% nemška opereta: ZEMLJA SOLNCA. Richard Tauber. Union:, — Od danes dalje: UuhSnt, ljubi WILLY FORST. Vesela 100% nemška zvočna opereta Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17 19. 21, uri: ob nedeliah in praznikih ob 15. 17.. 19 in 21. nri Prednrodaia dnevno: od 10, do 12 ure na hiaaaini. XXVI V soboto, 3. in nedeljo, 4. januarja: V ORLOVIH KREMPLJIH. 2 dela v eni predstavi. V soboto, dne 3. in nedeljo 4. januarja; PAT IN PATACHON kot tihotapca in igralca. 2 uri smeha. Predstave ob delavnikih ob 20. (8.) uri, ob nedeljah in praznikih ob 16., ^19. in 1421. uri. Moderna godba. ¥ kavarni„Ja£ran vsako nedeljo -n praznik popo dne družinski k o n ceri Gostilna »Mesto Ptuj«. V nedeljo, dne 4. januarja bo v gostilni »Mesto Ptuj« na Tržaški cesti pojedina pečenic, krvavih in jeternih klobas. Za obilen obisk prosita gostilničarja. 12 Sokol Maribor II na Pobrežju priredi dne 6. januarja v dvorani g. Rojka na Pobrežju svoj prvi dramatski nastop: »Kmet in fotograf« (šaloigra) in »Kakršen gospod — tak sluga«. (Šaloigra iz vojaškega življenja*) Začetek ob 7. zvečer. 11. akademski ples se bo vršil v pondeljek 5. januarja v vseh prostorih dvorane »Union« pod pokroviteljstvom častnega damskega komiteja. Svira Jonni-jazz iz Ljubljane. Ob priliki akademskega plesa ateiže odprt do 10. zvečer. Foto Japelj. Hotel »Orel« Od jutri naprej vsako soboto in nedeljo od 21. ure ples v lovski dvorani. 32 Zakaj otroci lažejo? V dunajskem psihološkem zavodu ie vršila Charlotta Buchler poskuse o zanimivem problemu: zakaj deca lažejo? Rezultati io zanimivi. 35% otrok med 6. . do 14. letom smatra laž za potrebno. Pred petim letom otrok ne laže zavestno in vse netočnosti, ki jih izgovarja, so ; plod njegove fantazije. Od petega do de-I setega leta laže otrok radi posnemanja ali da se izogne kakšni kazni ali da re-& tovariša. V gotovi dobi je otrok pod impresijo »koristnih laži«, ki jih je čul od odraslih in pri katerih ne občuti nobene krivde. Prihaja celo do prepričanja, da je lagati dopustno in celo lepo. Po osmem letu se otrok' navadi »šolskih« laži. Ne ženira se, lagati pred učiteljem, da zakrije razne svoje nedopustne čine. Pred desetim letom malokateri otrok ia-že v svrho, da bi obtožil tovariša in rešil sebe, če pa se to zgodi, kaže le težko pokvarjenost značaja. V dobi pubertete postaja laž vedno pogostejša, deloma iz sramu, ki poskuša zakriti svoje intimne misli. Treba pa je razlikovati troje vrst laži: »socijalno« laž, s katero se hoče koristiti drugemu, »asocijalno« laž, ki je samo plod fantazije brez škode za druge, in »antisocijalno« laž, ki ima lastno korist za cilj. Kako deco odvaditi laži, so različna sredstva. Predvsem; nikdar lagati pred deco, ker jih z lažjo samo kvarimo. V slučaju pa, da je otrok zapadel maniji laganja, se obrni na psihologa za nasvet. H*#f ^ v nedelo, dne 4. januarja 1.1. iz Maribora v Sv. Martin pri Vurbergu do gostilne Kostanjšek ob 12*10 in ob 14.uri iz Glavnega trga. Nazaj ob 18. In 20. uri ter po potrebi. TRENCHCOATI, oovršnikf. hubertusnlašč!, iisntani jopiči, 300 vrst krzna, plišl, snežni čevlji, snežni škornji, galoše, kakor tudi vse ma-nufakturno blago na obroke. ORNIK, Maribor, Koroška cesta 9. XL1II Samci in male obitelji jedo poceni in dnbro le v javni kuhinji na Slomškovem trgu 6. — Dvojni jubilej Buenos Rireso Mesto Buenos Aires, glavno mesto ar* gentinske republike, slavi 50Ietnico, odkar je glavno mesto države, in obenem 350!etnico svojega obstanka. Ze nad 300 let je Buenos Aires politično, kulturno in gospodarsko središče Argentine. Pred . 120 leti se je Argentina odtrgala od Španske in se osamosvojila, pred 50 leti 1 je določila j’uenos Aires za svoje glavno mesto. Mesto je največje na iugu ekva-jtorja in šteje 2.300.000 prebivalcev- Močna je tam tudi jugoslovanska kolonija. ls£._: .-£rjasa Svetovna prerokovanja in Maribor KA! SE EO ZGODILO PRIHODNJE LETO. — ZRAČNI TAKSI. — ELEKTRIKA IZ SOLNČNE TOPLO-TE. - RUDNIŠKE NESREČE. — E FIBEMIJE. — RAK. — ROENTGEN.— DIJAMANTI IZ PREMOGA. — SILVESTROVO NA LUNI. Kakor vsako leto, tako skušajo tudi letos astrologi iz konstelacije zvezd, jasnovidci pa iz svoje bogate fantazije, prorokovati velike dogodke za prihodnje leto na naši zemlji. Mi sc seveda ne bomo prav nič razburjali vsled teh prognoz. Če ne bo vse tako. pa nič zato. saj se marsikdaj marsikaj marsikomu spregleda. Iz prorokb bomo skušali priti do ^ pomembnih zaključkov za naš Maribor! Pariški astrolog Abel je optimist. La leto 1931. vidi v zvezdah samo ugodne dogodke in posebno velik napredek na tehničnem polju. Nekemu Francozu se bo posrečilo izumiti ma- lo letalo, ki se bo lahko navpično dvig nilo in bo lahko pristajalo kar na strehah. Aerodromi bodo lahko kar sredi mesta. To bo najenostavnejši in naj-cenmšj zračni taksi. Važno za Maribor! Nabava novih autobnsov nepotrebna, pohorska vznenn^a brez pomena, aerodrom bo treba premestiti s Tczna na Glavni trg. Nove zgradbe nai stavijo le z ravmmi strehami. /Možnica bo postala — balast, Že'e7T”'čarji tudi! * I Tuga iznajdba, ki bo napravila !>”avo revolucijo bo izvirala iz Amerike. Gre za direktno nretvoraide p-u-rno fr^fotn v silo. S tv-m bo ustvarjen nov vir moči ter bo mogoče doMH eioktrpifeto v ogrom-i)p- r<-r>otrnx1i>vib količinah. Pljvfi c.e imm z'nti vek! Elektrarna ""ki d. d. lahko likvidira in Maribor bo vrt vepjin rešen električnih nerioe- jii Soliiec žarko! Ti si naš up, naša uada. naša bodočnost! * M odam o Frav opisuje leto 1931. kot yr' o i * er r e ep o to na zaradi rudniških n e;; reč, • ki bodo brez primere v kvoi’U-i i t-e irpflij. prnrokifpie bo dobrodošlo ,r,, -.-p..... i.; pPou,,; ].j |10 y bodočem Wp '-'iro.-nia konoti nove kanale in k'-t^kombo.( a la pri Frančiškanski cerkvi 6 m po'1 zemljo. * Zgodovinar Vfrd.-t napovednih neko ki bo. H h po vspi Fv- roni Priola bo iz Palkana, okužila Meru-vt-pko in Avstrijo in prodrla na zarod. /Mo razveseljivo za nove maribor-sk'' ■■•MfOnrijc. mani za prenapolnjeno bolnico. * AmcrrTi astrolog T cc misli. da. bo Joto 1931 rrineslo odločno zmago nad strpimo bemZniio ■— rakom. Nekomu Nomou S o bo rnomladi nosročilo Ugotoviti pr -'vi-pčitolin fo bolezni, rMrc-mu Angležu pa zdravilo proti tej bolezni Važno sporočilo za mariborske spe-cijaliste-praktike, da,takoj sestavijo komisijo in pripravijo barako za preizkušanje! Na neki nemški univerzi bodo izumili jiov roentgen, ki bo moč sedanjih žarkov močno nadkriljcval. Za Maribor vsekakor malo prime-i'cn! Bati se je namreč, da se bo z njim človeka lahko potipalo »do obisti« ter bo dalo točno ugotoviti med drugim tudi — finančna tla vsakega posameznika! Morda bi mogli najti tudi povzročitelja tkzv. »bacillus cri-sicus«. * Neki Amcrikanec bo odkril zadnji nepoznani kemični element. Društvo kemikov v Mariboru bo deprimirano, ker se že dalje čaša ba- vi z istim poslom a — brezuspešno. * Katastrofalno bo leto 1931. za trgovce z dijamanti. V Indiji se bo nam reč nekemu učmbaku posrečilo kristalizirati premog in delati diiamante v vseh mogočih barvah. To bo povzročilo strašen padec na dijamantskih borzah in cbinmantski prstani bodo izredno poceni. Zelo priooročHivo je. da mariborski dragubarji napravijo čimprej »5 cenenih dni« v svrho čimprejšnje razprodaje. # Wbitecomb — slavni amerikmiski astrolog naoovcduic za leto 1931. 1 smrt dveh evropskih poglavarjev, nove črne dneve na borzah in strašno katastrofo v Parizu, Mariborski denarni magnati, ki imajo vložene svoje vsote v dolarski valuti v inozemskih bankah, bodo svoje »prihranke« takoj zamenjali v dinarje. * Izred-ui dogodek na tehničmun polju bo uspeli polet v stratosfero. Balon z nekim učenjakom se bo dvignil 20 km visoko drugi poizkusi bodo sledili. Kmalu s.e bo tudi v Mariboru uresničila krilatica »Pejd no v l’ft!« Še malo, pa bomo Silvestrovo praznova- li na luni, če že ne na — Veneri. Tudi Avstralija omejila vseijevanje. Avstralska vlada je odločila, da omeji doseljevanje inozeincev, dokler se gospodarsko stanje v državi ne izboljša. Želi, da ji gredo zainteresirane vlade na roko in da parniške prevozne družbe ne dajejo emigrantom prevoznih olajšav. Turistom in poslovnim osebam, ki samo začasno prihajajo v deželo, se ne bo delalo težav in lahko prihajajo brez posebnih dovolil. Pozabljeni junaki Med številnimi dobrodelnimi prireditvami, ki so bile prirejene za božične praznike v Londonu, je vzbudila posebno pozornost prireditev na čast »pozabljenim junakom« S tem imenom označujejo v Angliji one nesrečne žrtve svetovne vojne, ki še niti dosedaj — 12 let po vojni — niso okrevale. V angleških, škotskih in irskih bolnicah leži še vedno 6 tisoč bolnih in ranjenih vojakov. V to število pa niso všteti oni vojni udeleženci, ki trpe pod težko duševno in telesno depresijo. Med,bolniki je.mnogo takih, ki se jim rane vedno iznova odpirajo in so potrebne neprestano nove operacije. V neki vojaški bolnici so morali ravno za božične praznike' izvršiti nič j manj kot 40 operacij na nekdanjih vo-j jakih iz svetovne vojne. Marsikdo je bil že ponovno odpuščen iz bolnice kot zdrav, a se mu je bolezen zopet povrnila ter je moral znova iskati pomoči v bolnici. Neki vojak je bil leta 1916. ranjen v bojih v Flandriji. Od tedaj se mu ni več vrnilo zdravje in je bil dosedaj že 19krat operiran. In vseh teh siromakov, nesrečnih žrtev svetovne vojne, se spominjajo Amgle-ži vsako leto o božičnih praznikih in jih tudi bogato obdarijo. Kralj čikaškeqa podzemlja kot filmski zuezdnik Sloviti vladar podzemlja v Čikagu, Al Capone, je obrnil nase pozornost javnosti z novo gesto: postal je dobrotnik vseh brezposelnih, za katere je ustanovil brez plačne kuhinje za njih prehrano. Na ta način si hoče kralj ameriških zločincev pridobiti dobro razpoloženje mas, da bo imel za svoje »človekoljubno« delo zadostno sredstev na razpolago, je s- filmskim podjetnikom Hayesom v Newyorku sklenil pogodbo, na podlagi katere bo igral glavno ulogo v Hayerovem novem filmu iz življenja čikaških zločincev, in sicer bo igral — samega sebe. Kot predujem je dobil Al Capone takoj 200.000 dolarjev in je znesek takoj oddal v gori navedene namene za prehrano brezposelnih. Njegova partnerica v filmu bo njegova žena, ki je zelo lepa, obenem pa tudi zelo ljubosumna in bi težko dovolila, da bi Al Capone igral s kako drugo damo. Naravno je. da je ta gesta Al Capo-neju pridobila še večjo popularnost. Al Capone bo odpotoval takoj po novem letu v Newyork, kjer se bodo pričele prve vaje za film. Ker zahteva film izredno mnogo sodelujočih, se je že cela vrsta Al Caponejevih tovarišev iz čikaškega podzemlja ponudila za sodelovanje. Nastal bo torej zločinski film, kakor ga še menda nismo videli: da bodo zločinske tipe igrali res- pravi zločinci. Seveda je vprašanje, če ne bo morda policija že pred končanim filmanjem napravila filmu konca z aretacijo Al Caponeia, ki ga že dolgo zasledujejo radi 100.000 dolarjev davčnega zaostanka. Al Capone seveda trdovratno vztraja na tem. da je davčni predpis krivičen in se je doslej spretno izmaknil policijskim zasledovanjem. Spori . 5muska tekma na Pohorju Zimskošportni odsek SPD Maribor-Ruše priredi v nedeljo, dne 11. januarja tekmo za klubsko prvenstvo s startom in | ciljem pri Klopnem vrhu. ! Tekmuje se po pravilih JZSS in sicer v sledečih kategorijah: j a) seniorji: tekmovalci, ki so že tekmovali pri tekmah, prirejenih po društvih, .včlanjenih v JZSS in so se plasirati; b) juniorji-tekmovalci. ki doslej še niso tekmovali, oziroma se še niso plasirali; c) 1 dame in č) izven konkurence, j Tekme se lahko udeležijo člani odseka j v konkurenci, vsi o-stali izven konkurence. Tekmovalci morajo biti verificirani, j Dolžina proge: za seniorje: 15 km, za !juniorje 10 km, za dame 5 km. Razglasitev in obrazložitev proge dne 11. januarja ob pol 9. uri, start ob 9. uri. Prijave se sprejemajo do 10. januarja do 16. ure v trgovini g. Bureša. Prijavnina Din 10, za dijake Din 5. j Vodstvo tekme: Predsednik dr. Senjor j Davorin, tehnični vodja: prof. Žile Joško, starter: Majer Franjo, časomerilca na startu in cilju: Bureš Medo in Vahtar Danilo, zapisnikarja: Drofenik Herbert in Cingerli Ljubica, sodnik in zdravnik: dr. Sekula Jože, nadzornik proge: inž. Run-galdier Ervin. Prvaki v vseli kategorijah prejmejo srebrne pokale, prvakinja srebrno vazo, drugoplasirani: srebrne plakete, tretji: pa srebrn društven znak. Prvak izven konkurence dobi srebrno plaketo. Istočasno se bo na podlagi doseženih rezultatov določilo prvenstvo dijaškega odseka ter dobijo prvi trije zmagovalci-dijaki v obeh kategorhah sledeča darila: 1 veterno jopo (Windjacke), l training-bluzo, 1 bel sweater, 1 nahrbtnik, 2 knjigi Karla Maya, 1 termoforko in smuško knjigo »Arlbergschule«. Objava doseženih rezultatov in razdelitev nagrad se bo vršila v Mariboru v( Narodnem domu. Skupen odhod s Klopnega vrha k vlaku ob 18. uri. Darila bodo te dni razstavljena v športni trgovini g. Divjaka na Glavnem trgu. Sokolstva Starejši telovadci Sokolskega društva Maribor-matica se udeleže ustanovnega občnega zbora Sokolskega društva na Teznu v nedeljo, dne 4. januarja. —- Zbirališče ob pol treh popoldne v Narodnem domu. — Civilna obleka z znaki! Zdravo. II. mednarodna delavska olimpijada. Od 5. do S. febr. 1931 bo v Miirz-zuscblagu velika delavska olimpijada zimskih športov. Kasneje se vrši velika telovadna olimpijada na Dunaju. W. Zevaccor smd jezuita Zgodovinski roman. 34 _ Ase polno gostov je zahajalo v gostilno pri »Vedeževalci* neko anžovinsko vino, ki ga je bil spravil v modo'Weni doktor Rable. Najbrže ne obrekujemo slavnega filozofa njč preveč, ako trdimo, da je hvalil to vino zato, ker muje bil pri »Vedeževalki« odpft vinograd, v katerem j&. Kipelo v resnici sočno in omamno sladko grozdje. N V dopolnilo tega površnega dopisa dodajmo, da je krasil zakonsko dvojico Goegoar potomec, ki ga je moral dati sam vrag. Temu potomcu je bilo videti samo dvanajst let, dasi jih je Štel že petnajst; bolehen je bil in suhljat,- zato pa navihan in nagajiv kakor opica. Ime mu je bilo Landri. i Tisti večer torej so prišli Sansak, La Žatenire in D Ese, k »Vedeževalki« in sedli k steklenici anžovin-skega vina. Gostilna je imela skupno sobo, lepo, ozaljšano z medenico, polno svetlo povoščenih miz in rezljanih stolov. Bile pa so na razpolago tudi majhne sobice za tiste pivce, ki so se hoteli napiti na‘samem — torej sličnega kakor današnji separeji. V takšno sobico so se spravili naši trije nerazdružljivi znanci, kakor hitro je bila končana niih služba v Luvru. »Vse vprašanje,« je rekel Sansak. nadaljujoč razgovor, ki so ga pletli že po cesti, »je v tem, ali...« Prekinil se je iščoč besed. Tovariša sta ga razumela. »Da,« je pritrdil Ese. »Saj pravijo, da...« »Smrt božja,« je vzkliknil La Žatenjrč. »Dokaza ni prav nobenega! Tista stara sraka Diana širi to govorico; toda za vojvodinjo Brezeško bi bilo boljše, da drži jezik za zobmi...« In zdajci je dodal cinično: »Nazadnje pa — če bi bilo tudi res — kai za to?« »Ah, pardon,« je iz*'avil Ese, jaz pa vendar nimam poželjenja po tujih metresah ...« »Ali tudi takrat ne, če se imenuje tujec Franc Va-Ioaški, kralj francoski, in da za. doto fontenbloška posestva?« .Trojica sc je spogledala nekoliko bledih obrazov. Sansak je povzel: »Pravzaprav res ne vem, čemu si belim glave. Po kaj bi modrovali o podrobnostih, ki so nam neznane? Ah sprejmemo ali ne?« »Jaz sprejmem!« je rekel La Žatenjrč. »Jaz tudi,« je dejal Ese. »I11 jaz tudi,« je zaključi! Sansak. Iznebivši se tako moralne skrbi, ki jim pa v resnici ni preveč težila srca, so se zasmejali prijatelji na vse grlo. Izpraznili so kozarce in naročili novo steklenico. Nato je nadaljeval La Žatenjrč: »To se razume, kajneda, da združimo svoje moči, da se polastimo razbojnika. Sam bi morda podlegel sleherni izmed nas. Če bomo pa trije, se nam posreči gotovo.« »Velja!« sta odgovorila tovariša. »Zdaj preostaja samo še, da izberemo izmed sebe 'tistega, ki poroči krasotico, Način, ki sem vam ga predlagal!« »Nama je čudovito povšeči.« »Kocke!« je zaukazal La Žatenjrč z grmečim glasom. Gospa Gregoarjeva je naglo in potrpežljivo prinesla odličnim gostom igro. Ko ,ie zaprla vrata za sabo, je prijel Sansak za rožič. »Začnem!« je dejal- Krepko je stresel kocke in jih vrgel na mizo »Dvanajst!« je vzkliknil ves razburjen. Meni!« je kliknil D’Ese. Bled od notranje tesnobe, je vrgel kocke. »Štiri!« D’Ese je vstal in zalučil rožič z vso silo v steno, »Zdai sem jaz na vrsti!« je rekel La Žatenjrč, pobral rožič in stresel kocke. »Samo nekaj še: kaj, Č6 vržem tudi jaz dvanajst?« »Potem začnemo iznova!« je vzkliknil D’ Ese, in malce nade se je oglasilo v njegovem srcu. »To se pravi. La Žatenjrč in jaz, nihče drugi!« je pripomnil Sansak brutalno. La Žatenjrč se ie odločil in vrgel-/ Hbro popravilo ur, ceneno in točno z 1— 5!etnim jamstvom pri tvrdki A. Stoječ, Maribor, Jurčičeva ulica št. 8. Po stenske in stoječe ure CA pride r;c dom. XVII Lepo pritlično stanovanje oddam v najem v enodružinski vili, dve sobi in kuhinja z uporabo kopalnice, mirni stranki. Naslov v upravi !i- sta._____________________________________21 Močen železen štedilnik z dvema cilindroma in bakrenim kotlom za vodo po nizki ceni prodam. Vpraša se v Mlinski ulici 37.____________17 Oddam takoj dve sobi in kuhinjo z vsemi pri- tiklinami. Kettejeva ulica 25,___________14 Prodam posestvo s stavbenimi parcelami in električno razsvetljavo. Naslov v upravi lista. 13 Prodam dekliško spalno, novo, jesenove barve, moderno, postelja, nočna omarica z apoteko, omara, psiha z oval-ogleda- i lom, mizica z dvema foteloma, nizka j cena. Ogleda se v Vojašniški ulica 1-2. j Sposobna mlada poročensa brez otrok iščeta v Mariboru ali okolici dobro gostilno v najem. Posredovalci izključeni. Ponudbe pod »Januar« na upravo lista. 3954 Lep trgovski lokal odda s t. januarjem Uprava hiš Pokojninskega zavoda, Kralja Petra trg 1. 3969 Sobo za 2 gospoda s hrano vred takoj oddam. Istotam tudi kabinet. Tatten-bachova 2/II, levo. ? y najem dam tjiajhno dobro idočo trgovinico. Potreben kapital ca 8000 Din. Dopise pod »Rentabel« na upravo lista. 26 Družabnika z nekaj kapitala iščem za otvoritev zaloge glinastih peči, emajliranih ploščic in šamotne češke opeke. Pismene ponudbe pod »Pečar« na oglasni oddelek Večernika. 15 Na hrano in stanovanje sprejmem gospoda ali gospodično. Magdalenska ulica 68.__________________H Oddam takoj prazno sobo s pro-stim vhodom na cesto. Porabna je tudi za lokal. Pobreška cesta 13.____________________19 Prvovrstna strd ■ v vsaki količini kg po Din 12.—. Ven-ko Pavel, Vojašniška ulica 13. 18 Mejovšek, Tattenbaehova 53, tel. 2457 Brez posebnega obvestila. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naša iskreno-Ijubljena dobra mama, oziroma tašča in teta, gospa Merila FOrst. roj. Korošec zasebnica v petek, dne 2. januarja 1931 ob 23, uri. po dolei mučni bolezni in previdena s tolažili sv. vere, v 80. letu svoje dobe boguvda-no preminula. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v nedeljo, dne 4. januarja 1931 ob 16. uri iz kapele mestnega pokopališča na Pobrežju- Sv. maša zadušnica bo darovana dne 5. t. m. ob 7. uri v stolni in mestni župni cerkvi. Maribor, Grmcž, 3. januarja 1931. 24 Leopeldina in zet dr. Franjo Lovrec. Kam pa v soboto in nedeljo? V gostilno Vurberg, Dravska ul. 13 na klobasno pojedino, kjer bo tudi koncert s prosto zabavo. Za obilen obisk se priporoča gostilničarka. 7 Dobro upeijana trgovina z mešanim blagom, trafika, delikatese ter točenje alkoholnih piiač v steklenicah na dobroidočem prostoru, s cel m inventarjem radi bolezni takoj pod ugodnimi pogoji za pfOSJaSi. i Ponudbe pod „J!owo na upravo „Večernika", Maribor. ‘*siesii!iH*BBss!a!«ESS8i»BBQ»i3iESJ!K-0asHEEiH5Sfši80E'r’-i i inteligentna gospodična se sprehne. Ponudbe na upravo „Večernika“ pod »Mariborčanka*. 31 Cenj. občinstvu naznanjava, da sva kupila poznano gostilno w t$o?5ak§ti in sva isto s 1. januarjem 1931 prevzela. Najina skrb bo, da bova cenjene goste z dobrim vinom in izborno kuhinjo zadovoljila. 28 Postrežba točna. Cene solidne. Se priporočata A. .1. Račič. Naznanjam, da sem prevzel gostilne in dalmatinsko *»let v Mesarski in Vojašniški ulici št. 4. Točila se bodo najboljša dalmatinska vina od dobro znane firme Kapetanovič iz Šibenika. Tu se bodo dobila tudi razna mrzla in topla jedila in dnevno sveže morske ribe. Cene zmerne. Za obilen obisk se priporoča bivši večletni natakar pri »Stari pošti«, prav dobro znani 25 Tone Gregoretič. jj Cid dsnevs*© a su©i® losnoieme pri tvrdki 1. SIRX nas-tednik 37 '8 J. Skaza, Maribor, Glavni trg-rotovž opozor no t naravni ni, ort.-meli. potoni, brez operacije, brez bolečin, brez motnie v poklicu, je mogoče samo z uporabo mojega avstrijskega patenSai Brezplačno, neobvezno predvajanje potom m e n e osebno v naslednjih nastanitvah: Graz: Bahnhofgiirtel 65, Gasthof »Ungarische Krone«: četrtek, dne 8. januarja in petek, dne 9. januarja vsakokrat od 8.—3. Spielfcld—Strass: Gostilna Kaschl v soboto, dne 10. januarja od 8—1. ure. Eno. d n e v n o mi prihajajočih zahvalhlh dofiisov: Potom Vašega patenta sem v visok* starosti ozdravil v kratkem času in zamoreiu Vaš patent •vsakemu na kili bolehajočemu najbolje priporočati. Star sem 70 let. Louis S c h u g k. Naročite si mojo pojasnuiočo ilustrovano brošuro proti dvakratni poštnini neobvezno in brezplačno. 22 Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel s 1. januarjem staroznano 41 mojem oddelku ostankov Droda:am Aleksandrova cesta45 Točil bom pristna dalmatinska črna, bela in opolo vina iz lastnih vinogradov v okolici Šibenika. Točil bom tudi pristna štajerska vina. Vodil bom prvorazredno kuhinjo ter imel dnevno sveže morske ribe in dvakrat tedensko polenovke. Postrežba bo točna in cene solidne.— Za obilen obisk se Priporoča FRANJO CELAR, gostilničar 74 AJ FINEJŠI RUM na debelo! m dame znamke ,Wtm$ag*šng‘ par i A ir lil Franc Kormann, Maribor Gosoeska u1. 3 PRAVA SLIVOVKA na drobna I I TOVARNA ZA IZDELOVANJE LIKERJEV. DEZERTN1H VIN IN SIRUPOV Izdaja Konzorcij »Jutra* v Ljubljani: predstavnik izdajatelja m urednik: FRAN BROZOVIČ v Mariboru. liska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Maribora O— 85 BMMBBBMgBSSagHmmSgBB— iBUttmmii!™--------------- ^Najboljša pralnica ovratnikov