0 Največji .lovcnsUi dnevnik |	TT' A ^^ T A ^ A	I	The lai^^Slove^ d«LUy 0
lil v ZedinjeniK državah M	■ ■ #1 ^^ l%| /1 ■ ^ M M ■ A A	JTL	< in the United States
flj Velja za vse leto ... $3.50 ffi	VX 1 Ji JL T X aXL\ / im	A	1«»^ erep day except SondaTS »
W Za po« leta......$2.00 IU	^^ ^^	ljf	ud Ufil HoMays. ^
Is^O&s^&J	List slovenskih delavcev v Ameriki.	@	50,000 Readers g
Telephone; COETLANDT 4687.__Entered as Second Clatf Matter, September tU 1903. it the Port Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1*7».	Telephone: S87t CORTLAKDT
NO 203 - ŠTEV. 293	NEW YORK, SATURDAY, DECEMBER 14, 1918. — SOBOTA, 14. DECEMBRA, 1918.	VOLUMB XXVI. — LETNIK XXVI
Poklonitev velikemu Wilsonu
TAKEGA SPREJEMA KOT GA JE IMEL PREDSEDNIK WILSON, NI IMEL ŠE NOBEN ČLOVEK. KI JE STOPIL NA FRANCOSKA TLA. — DANES, KROG ENAJSTE URE ZJUTRAJ SE BO PRIPELJAL V PARIZ. — PRAVI, DA MU BO OSTAL TA SPREJEM VEDNO V SPOMINU.	!
Brest, Francija. 13. deeemf>ra. (Poročilo Ass. Pres.O — Predsednik Wilson jo o« I pot oval dane« popoldne oh štirih iz Bresta proti Parizu.
Vse bojno ladje so oddajala strele, ko je stopil s transporta Cb-orge Washington na majhon parnik tor so izkrcal na pomolu št.
Vse godbe so igrale ameriške himno.
Predsednik Wilson je stopil na francosko obal včeraj popoldne o.t pol štirih.
Njegova soproga je držala v rokah tnalo ameriško zastavico i-i šopek cvetlic. Oospo Wilson jo spremljal general Pershing. Ko jo šla mimo ameriških armadnih strežnic, so ji izročile ameriško zastavo, katero je ponosno nosila tekom celega sprevoda.
Predsednik je stopil zadnji na suho. Klobuk je držal v rokah ter se neprestano smehljal in odzdravijal na desno in levo.
Poleg njega sta šla Stephen Pichoti, francoski zunanji minister in fleorge Lovgties. francoski mornariški minister.
Spremila sta ga v krasen slavnostni paviljon. Tukaj se jo vršil formalni sprejem predsednika Wilsona kot gosta francoskega naroda. Obdajali so ga državniki starega sveta, uradniki in visoki vojaški dostojanstveniki. Vsakemu je podal roko in z vsakim izpr*-govoril par prijaznih besed. Oovoril je tako priprosto in prijazno, kot da bi s.- pogovarjal s svojimi starimi znanci in prijatelji.
Oficijelcn nagovor je imel župan mesta Bresta, ki mu je izročil tudi spomenico mestnega zastopništva. Predsednik jo prečit al svoj kratek odgovor in rekel, da mu bo sprejem, ki mu ga je priredilo mesto Brest, ostal v večnem spominu.
Ko se je začela bližati ladja George Washington pristanišču,! •*o ji napravile ameriške in druge zavezniške bojne ladjo špalir. Vsa-' ka ladja jo oddala enoindvajset strelov. Na vsakem krovu so igrr-li godbeniki ameriško himno.
Pariz, Francija. 13. decembra. — Pariški mestni svet jp danes ^oglasno sklenil, naj se podeli predsedniku Wilsonu častno meščanstvo.
Predsednika pričakujejo tukaj ob enajstih zjutraj. Mostni svet jo izvršil danes det al jo glede sprejema predsednika in njegovo soj roge. Njemu bodo izročili veliko zlato svetinjo pariškega mesta, njegovi soprogi pa krasno diamantno broško.
Francoski delavci so no bodo vdeležili formalnega sprejema■ predsednika Wilsona.
Ministrski predsednik Olomeneeau jih je obvestil, da jim bo samo v tem slučaju dovoljeno izročiti spomenico. Izjema bo le. "e bo dal predsednik za to posebno dovoljenje.
Mesto Liege, kjer so se Nemci precej časa nahajali, je poslalo v Pariz posebno deputacijo. da pozdravi predsednika Wilsona in •ra povabi v goste. V to zgodovinsko mesto bodo spremljali Wilsona predsednik Poineare. ministrski predsednik Clemenoeau in general Foeh.
Najbr/e bo na povabilo belgijskega kralja Alberta obiskal tudi Belgijo, posebno ysersko okrožje.
Demokratična doba
Izjava bavarskega ministrskega predsednika Eisner ja — Pravi, da veruje v moč čiovečanstva in da se ne zavzema sa drzavništvo. — "Sanjavi idealist". — Nobenega vzroka za strah pred zavezniki.
Monakovo, Bavarsko, 13. dec (Poročilo A*>. Press.) — Ce sc razširi demokracija po vseh raz redih in jaz sem prepričan, da se bo razširila, potem bo Nemčija najbolj demokratična dežela celega sveta — jo rekel Kurt Eisner bavarski ministrski predsednik.
Bavarski vodja je idealist. Vsi njegovi nasprotniki so toga mnenja. in Eisner jo najbržo edini, ki bi to zanikal. Njegovi prijatelji i mu pravijo, da je največji mož i cele Nemčije, d očim ga njegovi sovražniki označujejo kot "nespo-j sobnega in sanjavega idealista" j
— Jaz nočem biti državnik —i je izjavil. — Moja želji: je govoriti resnico. Jaz verujem v moč čiovečanstva in vem, tla se nalia ja narod v stanju, da se osvobodi vse preteklosti.	j
Socijalistični voditelj Bavarske je male tršaste postave. Na zadnji strani glave ima par las, ki mu segajo na tilnik, sicer je pa popolnoma plešast. Oblači se čisto prt-prosto.
Ko je dopisnik povedal ministrskemu predsedniku, da imenujejo ljudje idealista, se je na široko za-krohotal ter odvrnil: — To je že lahko mogoče, toda jaz imam osebi čiAto nasprotno mnenje. Na Bavarskem sta razen nas še dva raz-1 reda, namreč buržuazijski in ka | pitalistični. Ta dva razreda bi takoj podpirala boljševizem, če bi ga mogla. Na Bavarskem so tudi gotovi ljudje, ki se navdušujejo za zavezniško okupacijo. Sicer pa mi nimamo nobenega vzroka, da bi sej bali zaveznikov.
Amerongei, Nizozemsko, (pre ko Londona.:. 13. decembra. — Bivši nemški kajzer Viljem Ho-henzollern s*» je prvič v življenju I lotil koristnega dela. Seka namreč drva po okolici v gradu, kjer stanuje. Njegova straža ima veliko! posla z odganjanjem ljudi, ki ga hočejo na vsak način videti, govo-, riti žnjim oziroma ga fotografi rati.
Bivša nemška eesarica jo zopet 1 nevarno zbolela. Bati se je. da jo bo zadela srčna kap. Iz Berlina so poklicali »pecijaliste. ki jo bodo, zdravili.
Atentat na ravnatelja Srbskega Rdečega križa v Ženevi
Ženeva, 14. novembra. — Danes! ; okoli poldne je streljal M laden j JProtič n samokresom na znanega' ravnatelja, Obveščevalnega urada |srb*ke»a Rdečega križa v Ženevi, j g. Obrada Blairojeviča. in to na stopnicah poslopja Rdečega križa. Protič je izstrelil vseh šest stre-, lov. nato pa izginil. G. Blagojevič: je lahko ranjen na nogi in roki. j Protič je bil v zelo slabem materi-jjalnem stanju, potem ko je bil od-j puščen iz sulžbe pri Rdečem kri-I žu, kar je tudi najbrže vzrok nje-; govega čina.
rosoBelgiji.
—
Washington, D. C.. 12. dec. —I i Posojilo Združenih držav BelgijM je danes narastlo na $213,320,000 ; > k«> je ameriška vlada posodila zopet $3.200,000. Skupno posojilo j . zaveznikom znaša $8.223.544.702. ■
| Sedaj, ko sto zadostili svoji dol- j inosti glede četrtega posojila svo- j i bodo, kupujte vojno-varčevalne
i i
Rojaki, naročajte m na "Ctla? Naroda", največji slovenski dnev nik v Združenih državah.
Vprašanje Johnsona
Senator Johnson iz Califomije b rad vedel, zakaj se bore ameriške
čete v Rusiji.
___ <
i .. 1 Washington, I). C.. 12. dec. -
Senator liirani »John-son iz. t'ali
fornije je predložil danes ».enati
resolucijo, .s katero se poživlja dr
žavni deparjmena. naj predloži ce
naiu v>e akte in vsa poročila, k* 1
hi mogla dati pojasnila glede sta J
lišča Amerike napram Rusiji. Na 1
dalje naj da vojni depart men' !
pojasnila glede ameriških čet \ 1
Kmiji in glede tamošnjih izgub. !
Senator .lohnsoii Je utemeljit
«
svojo re-olu ci i jo / dolgini govorom ter zahteval 'jMija nila. kakšno j» j pravzaprav stališče naše vlade na pram Rusiji. Združene države m nahajajo v dejanskem vojnem sta n ju z Rusu jo. ne da bi Kongres ^ napovedal Rusiji vojno.
.bthnsuii jo izjavil, da hoče ve t deli. če je ameriška vlada odklo nila intervencijo v Rusiji v name nu. da se prepreči nesramni mir \ | Brest-I.itovsku ; nadalje, če jc res | da je neki pomožni državni tajnik vimenu predsednika izjjtvil na po- ; ziv sovjetove vlade, da bi pome-j, nila intervencija v Sibiriji za iz-i, tok isto, kar so delali Nemci na , za pad ni fronti.	,
Senator je vprašal, če je res ' j da je hotela vlada sovjetov pri-j j znati Združene države kot najbolj j dobrodošli narod ter jim ponudila kontrolo nad trans-sibirsko želez j nico. Nadalje je vprašal, če je res i «la so zastopniki ameriškega Rde- j, čega križa lepo ostali v Rusiji, do- . čim so se ameriške čete borile pro j] ti četam sovjetov.	L
Senator je hotel nadalje vede-ti, če temelji zavrnitev Amerike na napačnih informacijah, katere j je dobavljal Creel-ov, komitej < kajti ta komitelj je smatral za do- e bro podpirati stari režim v Ru -j siji. ^	j j
— Če je Amerika deloma odgo j, vorna za grozote in lakoto v Rusiji. ali je potem namen naše via-1 de boriti se proii revolucijam v; vseh deželah? — je vprašal John , son. — Če bi se Ligo narodov zgra- J dilo na takih motivih, bi se hitro i izpremenila v "sveto alianco". — Iz izvanredne mase napačnih po-: ročil glede Rusije, s katerimi se je pitalo ameriški narod, bi se skor« lahko sklepalo, da imamo oprav, ka z zavestno propagando napačnega informiranja. Creel-ov komitej se je očivodno porabiio za to da se opraviči neki gotovi kurz . ne da se nas seznani z dejstvi. Oni gotovi kurz pa se je zasledovalo i v nasprotju z našimi obljubami Obljubili smo sveto, da ne maramc, nikake sovražne invazije, a smo vendar pričeli s to invazijo. —yj Creel-ov komitej je moral nato dobaviti opravičilo za našo prelom | Ijeno obljubo. .
Senator je izjavil, da nam sku- j ša Creel ubiti v glavo, da so bolj ;ševiki nemški agenti, dočim je lah ' ko vsakdo napačno opazoval, ka j ko je strup boljševištva zadel prav v srce ravno nemško avtokracijo Senator je hotel nadalje vedeti zakaj se je pogoje za premirje iz-premenilo na tako čuden način, da so smele nemške posadke ostati v J Rusiji. — Ali si je mogoče misliti — je vpračal govornik, — da morajo nemške čete držati na uzdi od Nemcev podkupljene boljševike ! j ki drže z Nemci? ( Senator Lewis iz Illinoisa je od-govoril na ta izvajanja, da vojna s še ni končana in da vsled tega ne 1-sme nikdo priti do napačnega na jziranja, da se je izneverila Ame-j irika principijem, za katere je šip
; v vojno.
--
>
Nemci vračajo zlato.
j -
I Paris, Francija. 12. decembra j j Zlato, katero je prejela Nemčija od | Rusije, v vrednosti 60 milijonov' dolarjev, je prišlo v Pariz in je. bilo naloženo v Francoski banki. ' Denar je naložen na račun zaveznikov v soglasju s pogoji premirja.
0	ameriški
mornarici
Badger je izjavil pred odborom da mora ameriška mornarica nad kriljevati vsako drugo, ali ii p: biti vsaj enaka.
Washington, I). C., 12. doc. — Niti izg eui za mir, niti pred.aga-u«> ustanov l jen je Lige nam lov n moglo admiralnega štaba Zdruie n*h držav omajati v njegovem sklepu. «la mora siati amer.škč uioi uar.ca na čelu vseh mornariških V trm smislu se je izra ii danes ji idadmirai Charles *l Badger, predsednik eksektivuegii: komiteja admiralnega štaba pred h.šli tin komitejem za mornariški zade\e, kateremu jo na podroben način pojasnil, da mora bili d iota 192.1 aiiier ška mornarica ona ka katerikoli drugi na svetu. Ko kel je komiteju, naj dovoli Kon gre^ potrebne sv»>te, da bo mogoč, dovršiti to velikansko nalogo.
— Admiralni štab — je izjavi Badger, — je prepričan, da je tre ba vspričo sedanjih političnih raz m*-r ter tmli bodočih mornaric« Združenih držav vedno boij oja čevati. Konečno naj bi bila ^lede moči sliena oni kateregakoli naroda na svetu. Vsako leto naj bi na ■ predovanje brodovja, soglasno z možnostimi dežele, šlo naprej, a goriomenjenega končnega cilja sel ne sme doseči pozneje kot 1. 1925 j Mornarice bodo morale biti glavne opore Lige narodov in Združene države bodo vsled svojega bo-gastva, moči in upliva poklicane staviti na razpolago precejšen del mednarodne policijske sile. da napravijo tako Ligo za.uspešno.
V svojih nadaljnih izvajanjih je rekel admiral Badger, da bo naloga bodoče mornarice ne le hraniti deželo pred tujo invazijo, temveč tudi vzeti pod svojo zaščito veliko trgovsko mornarico, katero se gradi sedaj. — Moč na morju, — je rekel admiral, — bo vedno o-stala faktor neizmerne važnosti v
1	mednarodnem življenju. Veliki nauk te vojne, v kolikor se tiče mornarice, je bil ta, da je bil na
; rod, ki je imel najmočnejšo mor-i narieo v stanu v par tednih pognati nemško trgovsko zastavo * morja in držati svoja lastna ti govska po^a odprta in to kljub dejstvu, da je imela Nemčija v prieetku vojne drugo njmočnejšo mornarico na svetu. Kljub temu« pa se ta nemška mornarica ni izkazala kot dosti močna. Blokada katere ni mogla uničiti nemška mornarica, je bil glavni faktor pri i konečnem polomu Nemčije.
Admiral Badger je nato pripo ročil izvedenje triletnega gradii-1 nega programa iz leta 1916, ki jc j bil ustavljen vsled graditve čolnov za boj proti podmorskim čolnom, i Dosedaj se ni še pričelo z gradbq v onem programu določenih 6 boj nih ladij, 6 bojnih križark, dveh lahkih križark, 9 velikih podmor-iskih čolnov itd. in vendar bi se ravno pomanjkanje teh ladij izkazal o kot usodepolno za Združene države, če bi morale same izvo jevati vojno. Pred podipisanjem premirja, soglasno s katerim jc morala Nemčija izročiti glavni del , svojega brodovja, je priporočil admiralni štab šestletni gradilni program z 12 superdrednoti in 16 bojnimi ladjami, vendar pa je se-daj popolnoma jasno, da bi zadostoval za najbolj nujne potrebe triletni gradilni program kot ga je priporočal mornariški tajnik Daniels. Vsled tega programa bi se; šest dovoljenih križark pomnožilo i ,za nadaljnih šest ter bi znašalo i število takih križark do elta 1925' •celih devetnajst. Anglija ima se-idaj 13 takih križark gotovih tei j jih bo imela do leta 1925 19 ali 20.
Admiral je koneeno izjavil, da !se ameriške bojne ladje lahko me-jrijo z vsemi drugimi.
---- i
1 Poslaništva zapuščajo Rusijo, j
Kritjanija, Norveško, 12. dec. — Norveško poslaništvo je zapustilo Petro grad. Danska, ki je edina nevtralna dežela, ki ima ie zvezo
Predrzen rop
Pri be1em dnevu sta dva roparja vcL-ia v Irjckiynsko tanko. — Vstreliia sta dva uradnika in odnesla denar.	j <
-
Včaraj ipopoldne ob 2 20 sta dva predrzna roparja prišla na banko I na vogalu Myrtle in Franklin! A ves.. Biooklyn. X. V. ter sta sc ' pomešala ine(| navzoče vlagatelje: in vlagatelj ice.
Eden jo bit velik, njegov tova-.j r\š pa majhen in čokat.
Oba >ta so postavila pri vstopu : sredi sobe. odpela si suknji tei i potegni!;i iz njih dolge bele ku ! verte. Iz kuvert ni-ta potegnila ji bankovcev, t cm v««'* samokrese.
Mali inož jo mirno odšel protij zadnjemu koncu banke, veliki mož pa je napravil eu korak proti o-kencii. nad katerim je bilo zapisano •* | >ep.»ks*', naslonil na o grajo ter nameri: na blagajnika!' iVala samokres / besedami;
"Dvigni roke!"
Pcal se ni ganil. Pred njim je ležal samokres, v dosežni razdalji pa še drugih samokresov, ka, terih pa se ni po*iužii, zror ro : parju naravnost v obraz.
"llitro roke kvišku!" je zakli : eal ropar.
"Damn it"; dvignite vendai roko, Peal", je rekel drug «:rad nik Freeman, ki je sedel za Pea | lom.	,
V tem trenuiku je veliki mo? vstrelil. Peal je vstal, napravil en korak nazaj, nato pa je razprostrl roke in padel na obraz, mrtev, zadet naravnost v srce.	<
Nato je ropar vkazal Freeman ti. :da dvigne roke; toda Freeman, : namesto da bi ubogal, se je umaknil za omaro. Ni še pretekla minuta, odkar sta prišla roparja na banko, ko so odmevali streli, med katerimi so se mešala povelja malega in velikega moža. Uradniki in uradnice so tekali zbegani sem- 1 tertja. Roparja sta zahtevala, da se odpro vrata ograje, pa nikdo jih ni hotel odpreti.
Mali ropar je šel zopet v ozadje, kjer je sedela Miss Gen. Bra-dy. Tam je zahteval, da se odpro vrata. Veliki mož pa je dalje stre Ijal iti odpiral vrata. Nikdo pa ni odiprl in uradniki so pri zadnjih vratih zbežali na prosto, kjer so poklicali na pomoč, to so bili u-radniki, ki se niso poskrili za o-mare.
1 Mali mož je stopil k okencu stegnil roko in zagrabil vrečo denarja. "Ga že imam. Come on" je zaklical velikemu možu in sta odšla.
Iz knji'^ je bilo razvidno, da sta roparja odnesla $13,112.35.
Zunaj se je nabrala velika mno ! žica ljudij; roparja pa sta šla trdnih korakov po cesti s samokresi in vrečo v roki. Komaj pol blockaj dalje, sta zadela na detektiva Doodyja, ki ju je hotel aretirat;. , Oddala sta nanj nekaj strelov, nakar je Doody omahnil in padel. N Kent Ave. sta stopila roparja v
čakajoči avtomobil in se odpeljala. _
Zadnji naši ujetniki.
Ženeva, Švica, 12. decembra. — Sinoči je odpotoval od tukaj zadnji oddelek ameriških ujetnikov ' ki so se nahajali v Nemčiji, 560 po številu ter so odšli v Vichy kjer se bodo odpočili, predno odpotujejo Iproti domu.
-
Podaljšanje premirja.
i -
'j Pariz, Francija, 12. decembra ' Danes so se pričela v Treves pogajanja za podajšanje premirja.
'Matin' piše, da so nemški de-■ legati prosili, da bi zavezniki na i nekaterih krajih pomnožili svoje - čete, da bi pomagale nemškim o-blastim vdržavati red. i---—
| Rojaki, podpirajte Jugoslav Information Bureau!
> z boljševiško vlado, se tudi pri-t pravlja, da prekine diplomatics i zveze.
Slovenci, vsi k paradi
Prihodnji teden je po vseh Združenih državah določen za pobiranje prispevkov za Ameriški Rdeči Križ. Nobena organizacija na i svetu ni v tej vojni otrla toliko solza in olajšala toliko gorja, kot Rdeči Križ in zlasti še Ameriški Rdeči Križ.
Po vseh deželah sveta ima svoje postaje in povsod jo opravljal j in opravlja še sedaj z veliko požrtvovalnostjo samaritansko delo.
Tudi Slovenci so bili deležni njegove pomoči in dobili jo bodo šo v večji meri po sklenjenem miru.
Prihodnji teden, od 16. do 23. decembra, naj bi vsak Sloveno-! 1'ostal član te organizacije s tem, da daruje $1.00. za kar dobi gumb i v ;;nak, da je prispeval za Rdeči Križ.
V	sredo 18. decembra pa bo poleg tega v New Yorku na ."i. Avo i zvečer velika mednarodna parada. Vsakemu narodu bo določen eu i b^ock. tako tudi za nas Slovence. Vso olepšavo in godbo bo oskrbe-
! lo mesto; nam ni treba drugega, kot priti k paradi in tam pokaza- , j ti, da se tudi mi Slovenci zavedamo, da moramo z drugimi narodi j vred pripsevati za Rdeči Križ, ki bo moral po vojni oskrbovati miljo j ne «irot po širnem svetu.
Zadnje čase so italjanski listi pričeli zlasti v New Yorku velikansko gonjo proti nam Slovencem. Trdijo, da nimamo svoje k ževnosti, nimamo slovnice, nimamo ničesar, s čemur bi mosrli dokazati, da smo vredni tovariši drugih narodov in da smo vredni »vulo. ! de in neodvisne države. Zdaj imamo priliko, da pokažemo, da - o lah-! ko, dasi majhni po številu, postavimo ob stran največjih narodov .ta smo ž njimi na enaki stopinji kulture.
Zato Slovenci in Slovenke iz Greater New Aorka, vsi v sredo, 18, decembra zvečer na 5th Ave.
Žene in deklata oblecite narodno nošo. Pevci pa, vsi pevci brez izjeme, pridite, da bodo slišali tako Amerikanci kot Italjani, da imamo umetno petje, ki je vedno znak visoke kulturne stopinje. Pevci in pevke se pozviljajo, da niti eden niti ena ne ostane omenjenega večera doma.
Vsi na noge — brez izjeme!
V	pondeljkovi številki našega lista bomo objavili popolni vspo-red cele prireditve, zato naj rojaki ne pozabijo pogledati v naš list. omenjenega dne.
KAKO JE NA ČEŠKEM. 1
Praga, Oeška, 12. decembra. — Češki rudniki in tovarne so v polnem tiru; vse dela in vsakdo .ie ' zdrav in vesel, kakor že več let ne. j'
Praga je kakor kako ameriško ^ mesto na Daljnem Zapadu sezida-J1 no čez noč na Rtari evropski našel-j" bini trdnjavskih zidov in gotiških :{ mostov čez vijočo se reko.
Amerikanee vsepovsod pozdrav-ljajo z največjim navdušenjem, j
V	mnogih oknih je videti W'il- ' sonovo sliko polog Masarykove.
Demokratični čut je zelo mo- ; čan. Hotelirji zatrjujejo, da so njihove cene mnogo nižje kot pa na Dunaju in drugod.
Cene poljskih pridelkov so takoj padle, k je vlada razglasila.! postavo proti izvažanju živeža in/ premoga.	j {
V	Ustju ob Labi so bili veliki , nemiri in proti izgrednikom so se rabile strojne puške.	Jj
Tri osebe so bile ubite, pet pa| jih je bilo nevarno, mnogo pa j lahko ranjenih.	i
Vojaštvo se je tudi posluževalo orožja v Schoenwiesen.
Pogromi v Galiciji.
J Washington, D. C., 12. dec. — j Maršal Foeh je poslal častnike zavezniških armad na Poljsko, da preiskujejo pogrome, kateri so se v zadnjem času dogodili. Odhod te
misije je danes naznanil franeo-ski zunanji minister Piehon. ki je rekel, da je bil obveščen, da so vprizorili pogrome odpuščeni nemški in avstrijski vojni ujetniki, k'r so se vrnili iz Rusije.
Kakor pravi Piehon, so državljansko vojno med Poljaki in Ukrajinci vprizorili bol j še viški agenti, ki so bili poslani iz Rusije v namenu, da povzročijo ob meji nemire. Rekel je, da bo Fran-cinja storila vse, da prepreči tc nemire, in je tudi obljubil Židom !da pogromi ne bodo več dovoljeni.
Poljski narodni svet v Parizu je odobril Fochev korak in je izjavil, da Nemci kompromitirajo Poljsko pred svetom, ker vprizar-jajo nemire.
Wilson je povabljen v Švico.
Bern, Švica, 12. decembra. — Švicarska vlada je povabila pred-' sodnika Wilsona, da obišče tud? Švico. Švicarke oblasti bi smatra, le Wilsonov obisk za znak posebnega prijateljstva med Združenimi državami kot največjo republi-• ko in Švico kot najstarejša republiko na svetu.
NOVA IZNAJDBA GLEDE TE LEFONA.
Washington, D. C., dec. — Nova čudesa glede brzojava in telefona je objavil glavni mojster Burleson s tem, da je priobčil poročilo Teodorja Vail, predsednika American Telcgrapf & Telephone Company.
Potom novih razkritij in iznajdb njegovega štaba more štirideset brzojavnih sporočil in pet telefonskih pogovorov iti istočasno po i-stem paru žice ter jc tudi laiik<» kombinirati brzojavna in tel, t' .u-ska sporočila v istem razmerju.
Potom prejšnih iznajdb je bilo mogoče poslati istočasno dvanajst brzojavnih sporočil p«> istem paru žice ler se je uporabljalo p<» dva para žic istočasno za tri telefon-iske pogovore. Uporabljalo ^e jo tw-I<1 i isti par žic za telefonska in brzojavna sporočila ob istem času, , vendar pa ni nikdo upal. da Im i mogoče kedaj udejstviti taku komplikacijo sporočil na tako m;»!«t-številnih žicah.
( Zgodaj v življenju brzojava je pojavil dvojni sistem, potom katerega se jo poslalo po 2 brzojavki po isti žici in ob istem času. T;i sistem se sedaj splošno uporab-lja.
Edison je pozneje iznašel če-tvorni sistem, potom katerega »<• je lahko poslabi istočasno p<» Štiri brzojavke po isti žici. Krog le-1890 se je pričelo trgovski uporabljati četvorni sistem za isto časno brzojavljanje in telefoniranje.
Iz Ed i so novega čefvornega sistema se je razvil počasi večstročni sistem, ki pa ni bil v trgovskem smislu zadovoljiv, dasiravuo se jc lahko istočasno poslalo po dva-m% \ brzojavk, a takozvani 'd.,1-ki konec' kroga je bil pogosto zmešan.
Odpor je bil tako velik, da «-1ek-trnični udarci niso mogli prodreti po celi dolžini z vso razločnostjf> ki je potrebna za prenašanje .-poročil. V novem sistemu >«• je ti ž-
koče premagalo, kot izjavlja .Mr. Vail.
Nemčija plačuje prince.
Kodanj, Dansko, 12. decembra. Iz Berlina se poroča, da je nemška vlada za december dala me-sečno plačo vsem nemškim princem, ki so ostali v Nemčiji in so opravičeni do plače.
J Vossische Zeitung* pravi, da je j Viljem Hohenzollem pooblasti N svojega drugega sina Eitel Friderf ka, da ga zastopa pri vseh za^* vah. ki se tičejo prejšnje cesjf^^ hiie.	Š
OI.AS NAKOPA. 14. DKC. 1018.
"GLAS NARODA"
{Slovenian Daily.)
Owned and pabttabed by ■ BLOVEMIC PUBLISHING COMPANY.
__(a corporation.)
fBAXK SAKSER, Frwltot_LOUIS BENED1K. Treawrer
Place of bostoeaa of tbo corporation and addresses at above officer«:
82 Cortlaodt Street, Borough of Manhattan, New York City, X. Y.
"GLAS NAHODA" lahaja raak dan izvzemal nedelj In praznikov.
Za celo leto velja list za Ameriko ta Za celo leto za. mesto New York $5.00
Cnuado .................... $3.00 Za pol leta za mesto New York 3.00
Za pol leta .................. * 00 Za četrt leta za mesto New York 1.50
Za četrt leta ................ 1.00 Za inozemstvo za celo leto .... C.00
GLAS NARODA
("Voice of tbe People".)
Issued every day except Sundays and Holldaya
_Subscription yearly $3.50
Advertisement on agreement.
Dopisi brea podpisa In osebnosti se ne priotW-ajejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da ee nam tudi l»rejSnJe b!vall5&
naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
-t; L A S NARODA** 82 Cortland t Street,___New York, N. T.
Telefon: 2870 Cortlandt
Nemške žrtve
Ko naprcilnjf-jo proti Renu, n«- nalete ameriške čete na nikake tragriene prizora razdejanja, na mesta in vasi. ki I * i bile porušene «1> liil in na divjine ust varjene od armad vou Hintlenburga. Pustile so /.a m-Imij razvaline, ostvarjene oil Nemcev v nekoe bogatih provincah Belgije iu Francije. Ceste niso zastavljene od celih rek bcfruneev brez tlo-inovja, ki beže preil brezobzirnimi zavojevalci.
A' Treves je življenje naroda skoro normalno. V Colilenzti vidijo vojaki vesele luno/.ice, polne kavarne in nabito polna gledišča.
\» k ameriški poročevalec opisuje, "kako polni na tisoče dobro o-blečenili mo/kih iu žensk bnb-varde nemških mest ob Senu. katere m<io/i<-e spominjajo človeka na nedeljsko vrvenje po newyoreki peti AVf." —
Brez dvoma so ubožci v porenskih mestih občutili silo vojnih ča-sov in isto se je /godilo z ubožci v drugih mestih, vendar pa je to —
Nemčija, ki j«- najbližja fronti, najbližja barbarskim izgredom, katere se je i/vršilo pod nemško zastavo, ko je nemško vojaštvo stopilo na tuja tla.
Kjerkoli so bili Nemci v moči. so širili smrt in razdejanje, ne le tekom bojne furije, temveč tudi pri zasledovanju trdnega namena, da se s tem terorizira sovražnika.
Belgijo so Nemci oropali ter spravili v beraštvo za dolgo dobo. Njen narod so zasužnjili, njega domove oplenili in njegov industrijo uničili. —
Scvt-rno Francijo so bolj sistematično oropali in opustošili. Ypr< 4'ambrai in Rheims so mesta, ki so izgubila svojo prejšno obli-do. dočim stoje mesta Treves. Oohlenz. Mogimcija in Kolin nedotaknje na. Nemčija je bila poražena, ponižana in prisiljena, da je sklenila za njo sramot nop re mir je. a vrst ubogih ljudi kot v Bruges in Lille ni videti v — nemških mestih.
Nemške tvorniee so take kot so bile pred vojno, nemških svetiš"* ni nikdo onečastil in prebivalcev Nemčije ni nikdo odvedel na prisilno delo.
Celo na zaveznike Nemčije je padlo proklestvo nemške sile s strašno močjo. Ko je bila Avstrija, izmučena in oMipana, pripravljena prositi za mir, ji je nemška vojaška stranka, pod vodstvom Luden-dorffa. pretila z vojno. Danes ni najti na Dunaju, prejšnem brezskrbnem glavnem mestu mogočnega cesarstva, toliko hrane, da bi zadostovala za neposredne potrebe stradajoeega prebivalstva. Primanjkuje premoga in obleke.
Bulgarske in Turčije ni zadela nič liolj srečna usoda. Dokler so t« dežele služile nemškim namenom, dokler so bile v stanu vojevaTi bitke za Nemčijo, so dobivale bodrila in podpore. Koncem konca pa so s.- našle potisnjene na stran, brez prijateljev, bankerotne in lačne, dočim so nemška mesta v sorazmernem komfortu in obilici.
Mogoče je. da vlada med ubožnimi s'oji v Nemčiji precej bede in da bo treba nekaj podpore pred sklenitvijo miru.
Ni pa Nemčija, na katero so padle skrajne posledice njenih zločinov. V notranjosti nemških meja ni nobene Belgije, nobene severne Francije, Srbije ali Rumunske
Na delo za Rdeči Križ! C'e niste imeli časti, da bi se z ameriško! armado borili na francoskem bojišču, stopite v vrsto armade Rde-j čega Križa, ki je v gotovih ozirih še bolj pomembna kot so bile Pershingove divizije.
Prihodnji pondeljek se začne. Kdor ne bo nosil gumba Rdečega Križa, bo javno kazal, da mu je čisto vseeno, če se vrnejo aiu?-l iAki ranjenci ozdravljeni iz Francije ali če bodo pokopani na evropskih tleh.
* * *
Vsega zlodja smo imeli dosed a j v New Vorkn: vsakovrstna društva, boljševike in narodnjake, vernike in brezverce, katolišk-* može in prostozidarje, Avstrijake in Šimence. Manjkalo je le š*1 s: oge. Toda s«nlaj imamo tudi — slogo!	I
O srečna hiša, srečna vas... .»' i —-"
Dvoje vrste poročil
Danzadnem prihaja iz naše domovine dvoje vrsti poročil.
Poročila, kakor praznuje narod svobodo. \>o kateri je že toliko časa hrepenel in jo slednjič dosegel, kako beže nemške in madžarske pijavke iz naših krajev, vesti o delovanju naše jugoslovanske vlade,! o jugoslovanski armadi ter o vsem velikem in dobrem, da nam drgeta srce in nam vzbuja v duši ponos svobodnega naroda.
Prihajajo pa tudi draga poročila: da nam hoče vzeti Italjan Gorico. Gradiško. Trst, celo Istro, velik del Dalmacije ter nas pahniti v j stadij razcepljenega in odvisnega naroda, ki naj bi živel žalostno življenje iu naj bi storil v najkrajšem času žalostno pasjo smrt. j
Kdor ni čital v včerajšnjem listu na prvi strani članka "Kaj Italjani delajo v naših krajih", naj ga prečita, naj ga dobro pre-J misli in naj si napravi svoje'zaključke glede bodočega dela v tem' oziru.	:
Že vnaprej resno svetujemo vsakemu« da naj bo to bodoče de-! lo pošteno, odkritosrčno in možko.
Ni nam treba jadikovatL	- I^Sj
Jadikujejo naj stare babe in slabiči, mi moramo delat*, do skrajnosti in nič za to, če izčrpamo v tem narodnem delu svoje zadnje moči, ako mislimo, da bo naša moč kaj zalegla, in da moramo žrtvovati '^rfgdnji z lahkoto ali s žulji prislužen dolar, če mislimo, da se bo dalo z P joiarjem kaj opraviti.
* v Iz Zagreba je dospelo poročilo o nepostavnem postopanju ita-
Ijanske vojske v naših krajih. Poročilo je resnično, kajti naši ljudje i nimajo niti vzroka niti povoda, pisati neresnico in pretiravati stvari. « ki so same na sebi dovolj grozne in neposta-vi.e.
Kot smo že včeraj konštatirali. je sedaj ves jugoslovanski narod ■ brez izjeme na strani zaveznikov.
Vsi Slovenci, Hrvati in Srbi vedo. da so jim dali zavezniki svobodo ill so jim srčno hvaležni za to. Tudi če bi hoteli držati z Avstrijo, ne morejo, ker je ni več. tudi če bi hoteli oboževati kajzerja. ga ne morejo, ker je le malokomu znan njegov naslov.
Ne tajimo, da se bo dobil v tem ali onem našem kraju kak vpoko-! jeni avstrijski žandar ali fiuancar, ki se bo s solzami v očeh spomi- | njal lepih časov, katerih je bil deležen pod avstrijskim režimom.
Toda vsako pravilo ima svojo izjemo, in tudi italjanska pravila jih imajo.
Italjani zaplenjajo živež, ki ga vozijo ladje hrvaškemu prebivalstvu.
Itatjani zaplenjajo ladje, ki 90 last jugoslovanske, to je zagrebške vlade.
Italjani dajejo v onih dalmatinskih krajih, katere so okupirali, hrano sami onemu Hrvatu, ki podpiše izjavo, da je Italjan ter da mora pripasti Dalmacija Italiji.
Italjani mečejo naše zastave pi naših rodnih .krajih v blato ter , jih teptajo z nogami.
Italjani groze s smrtno kaznijo vsakemu, ki razobesi na slovenskih tleh slovensko zastavo.
Italjani hočejo internirati kot vojne jetnike vse one slovensko ' in hrvaške vojake, ki so prisegli zvestobo jugoslovanski vladi.
Italjani so zaprli poslanca, katerega je poslalo Narodno Veče k italjanskemu guvernerju.
Italjani javno proglašajo, da je treba z, Jugoslovani postopavi kot z najhujšimi sovražniki.
Ali se je v naših krajih v času premirja obnovila tragedija pokončane Srbije?
Ali se v naših krajih za časa miru ponavljajo grozote, ki so jili uganjali Nemci v zavojevani Belgiji?
Mi rečemo samo nekaj:
Če hoče biti zmaga zaveznikov popolna in neomadeževana, morajo izbrisati žnje madež nepostavnosti in nasilja.
Ali se je med Čelo belih jagnjet vrinila črna ovca. ki hoče s svoio barvo zastreti jasno belino?
ITALJANI NAS NE BODO ZATRLI.
Niso nas niti Turki, niti Madžari niti Nemci, kljub temu. da j* trajalo njihovo zatiranje skoraj od časa našega obstanka.
Mi poznamo narodnostni boj veliko bolj kot poznajo Italjani bo-, jevanje na bojišču.
Mi poznamo naše Ijvtdi. Zaverovali so se v evangeli j predsednika "\Vilsona ter hočejo ga izpolnjevati do skrajnosti.	(
Ker je Italjan močan, se lahko zgodi, da bo zagospodaril nad našimi kraji. Toda gospodaril bo le. nad opustošeno zemljo. .
Nad našimi ljudmi ne bo, ker bi jim prej popokala srca kot da i bi se po krasnih, kratkih dneh svobode zopet- podvrgli tujemu tiranskemu jarmu.
Rojaki, podpirajte Jugoslav Information Bureau. Njegova 1 poro, ki mu jo dajejo rojaki, kateri nočejjo, da bi prišli naši kraji naloga je informirati ameriško javnost, da Italjani niso na pravem i stališču, sestavljati rojakom proteste, izdajati brošure o našem v-prašanju itd. Vsakemu da brezplačno pojasnila.
Podjetje ni last nobene korporacije. Vzdržuje se edinole s pod-, poro, ki mu jo dajejo rojaki, kateri bočfjo, da bi prišli naši kraji pod italjansko vlado.
Jugoslavija v solncu svobode
SLOVENCI NAZDRAVLJAJO REPUBLIKI. — NARODNA PROSLAVA NA REKI. — JUGOSLOVANI SO PREVZELI BOJNO MORNARICO IN TRDNJAVO PULJ. — RESOLUCIJA. — 31. OKTOBER PRVI DAN JUGOSLOVANSKE MORNARICE. — IZROČITEV MORNARICE. — LADJA "VIRIBUS UNITIS" POTOPLJENA. — URA DNA BRZOJAVKA.
Puljski Hrvatski L i-t javlja 2. novembra ;
V vseh uradih 111 šolah v Ljub . ljani ureduje izključno sloven 1 ^ki. Manifestacije v Ljubljani še vedno trajajo. Množice ljudslva, iličejo po ulicah: Živela Jugoslo-I van ska republika!
Dne Ml. oktobra je izšel uradni isi prvikrat v -dovenskem jeziku. Bivši deželni predsednik grof
At ems je pobegnil iz Ljubljane. f * * *
i Dne :{0. oktobra 101,S .se je vr-Isi]o na Reki veličastno narodno
Slavje. Navdušenost reškega prebivalstva je nepopisna. Reka do-' sedaj kaj takega še ni videla niti |>oznala. To je ent uziazem. ki je dosegel toliko višino, da prehaja v deliri.i radosti. Neštete mase 'judstva obojega spola, od naj nežnejše dece do sivolasih starcev, pohajajo po vseh mogočih ulieaVi j in eestah v mestu, noseč slovenske, hrvatske in srbske zastave, prepe-I vajoč rodoljubne pesnic našega J iroimenega naroda in nazdravljajoč našim zaslužnim možem. Pre*, vsem pa nazdravljajo predsedniku
sonu in Auienki. Vse hiše so okrašene z narodnimi trobojnica-mi in lovorjevimi venci.
Hrvatsko iprebivalstvo Reke se • je v resnici naenkrat rešilo st<>-I letnega jarma v težkih okovih in ; prišlo danes izmučeno na pot k svetlobi in svobodi. Da, ta mučeni-ški
narod slavi danes svoj preporod. S silo je pogazil usiljeno mu j robstvo m slavi svoje vstajenje v j novo svobodno življenje. ! Hrvatski § narod je vzpostavil kot svoboden in neodvisen narod J svojo suvereno vlad nad mestom Reko in njegovim okrajem. Hrvatska državna oblast je prevzela preko svojega zakonitega organa državno oblast nad Reko in reškim okrajem v svoje roke. Kot simbol t*ga velesvečanega in historične-; ga dogodka je razobesena v mestu i hrvatska trobojnica.
Madžarska druhal. ki je tako! dolgo tlačila in dučila hrvatski na-1 rod, je izginila iz Reke, izginila J
brez sledu in za vedno. I Reško prebivalstvo je svobod n-.* : in za vedno nerazdružljivo združeno s svojimi istokrvnimi brati, « svobodnim narodom Slovencev. Hrvatov in Srbov.
i * * * .
; Po zaslugi zaslužnega in pri-
1 ljubljenega odbornika za narodno obrambo fregatnega kapitana Koeha (Slovenca iz Ljubljane) se je osnoval svet jugoslovanskih j mornarjev. Ta svet mornarskih ? zaupnikov je osnoval ožji odbor ki je 30. oktobra oil dveh popoldne zborovali "skupno s Cehi v ma-li dvorani Narodnega Doma v Pn-Iju in sprejel sledečo ! \ I	RESOLUCIJO:
j Jugoslovani prevzemajo bojno mornarico, kakor tudi trdnjavo mesta Pulja v svojo upravo. Njim se 'prostovoljno pridružijo Cehi in Poljaki. Izvršili bodo to v spora zumu z Italijani. C prava bo osnovala narodno obrambo, ki bo skrbela za vzdrževanje reda in iniru t za celo mesto, brez razlike na narodnost in >e posluževala najstrožjih na red b. Na posameznih ladjah. kakor tudi na kopnem se morajo pod vzet i takoj koraki za vzdržavanje službe iu javnega reda. z bratsko ljubeznijo napram vsakemu brez razlike narodnosti ali stanu, ker je to v interesu civilizacije in človeštva.
Istega dne (to je 30. oktobra-se je vršila ob štirih ]>opoldan v dvorani strojniške šole bojne mornarice seja slovanskih. madžarskih. nemških, italijanskih in ru-munskih mornariških delegatov. Sejo je otvoril delegat Slovanov ki je prečital in raztolmačil gor njo resolucijo. Resolucija ie bila nato soglasno sprejeta. Delegati Nemcev in Madžarov so izjavili I da se strinjajo s tem. in ponovno ; izrazili željo, da se jih čim prej j premesti v njihove kraje. Rnnuin-i »ki delegat se je izrazil, da je prr-j pravi jen. stopiti na stran Jugoslo-j vanov, kakor so to storili Cehi it* i i Poljaki, in jim nuditi bra tako po-
J*	-	M j
moč. Na sličen način kot -Tugo-slovjni, so se organizirali tudi Ce hi in Poljaki ter sta >e oba naroda izjavila, dj *ta, ker jih vežejo skupni narodni interesi z Jugoslovani. solidarni z jugoslovanskim1 narodom in <la se podre ju jet a skic pom Narodnega Veča v Zagrebu in njegove podružnice v Pulju.
* . * *
Po pregovarjanjih z odposlanci vseh oddelkov in ladij je bilo kasno ponoči od -W). na :tl. oktober sklenjeno, da bo .lugoslovanski Na rod ni Odbor v Pulju prevzel po veljstvo nad mornarico v imen, vrhovne jugoslovanske vlade — N aro«.I nega Veča v Zagrebu. Med tem je dospela v I*u 1 j brezžičns brzojavna vest. da pridejo naslednjega jutra v Pulj odposlanci Narodnega Veča v Zagrebu, dr. A Trešič-Paviči«'. dr. ("op in Viliir. Bukšek. in tu na torpedovki št v
Ker sc ni vcdtdo nafačno z;t uro t prihoda, je moštvo željm» čakalo [
[)re»l poslopjem pristaniškega ad jnirala. Že «»b de^tih cbipoldan sla šla dva sokola s hrvatsko za stavo pred poslopje pristaniškega admirala. Okoli njih se je zbirali
•	»stali svet. Mornarji, vojaki, di , jaki. delavci so Izkazali tro
•	bojnici čast. ko so dohajali. Neki! mornar je poljubil zastavo in re-
I kel: "O. kaki> mi mila! Odslej ako bomo morali umirati, honn umirali samo za svoje!"
Konečno se je zaznalo, da si odposlanci Na rod negi v Veča že na I tajajo na bojni lailji "Viribus I nitis". Jz čolna je stopil prvi dr. Trešič-Pavičie. poztiravljen z vi-, t ha mirni kliei: "Živijo narodni •liičenik:" ' Živelo Narodno Ve-če!" Po pozdravu upravitelja ^ Hrvatskega Lista'* Jos. Ba-*olii-ja je stopil dr. Trešič-Pavičič preti zastavo in pravi: i Dragi bratje! Odkrivam se pred tem svetim znakom!
Osempto let smo sužnjevali osemsto let smo robo val i Madža-, roiu : štiri stoletja smo robovali Benečanom; št i rit so let smo robovali Avstriji. Toda ta divna zastava >e je zopet razvila nad to našo obalo, da ne bo nikoli več sneTa in <vita.
Dragi bratje! Pokažite i nada je, da ste junaki, kakor ste dose-iaj pokazali. Pokažite svetu, da >te junaki iu da se zavedate svojih pravic, da >e v Va,- ne razvija oni anarhistični duh. ki je dovede! .do razpada Rusije. Poslušajte svoje vrhovno poveljstvo. Narodu« Veče v Zagrebu, a za njim vaše poveljnike tu.
Živeli mornarji jugoslovanske mornarice!
Vihamo klicanje Jugoslaviji njenemu brodovju. narodnim volit el jem, itd., je sledilo tem bese-
•	dam. Nato so množice manifestirale po mestu. Četa mornarjev > uataknjeiiimi bajoneti je defilira-
•	a sokolom in zastavi. Pred sprevodom >o stoj »al i sokoli, med njimi pa je no>i| neki mornar t robo j-nico.
a.
*
Na ladji jugoslovanske države "Vir:l>us Cnitis" je izroči! «^lose-danji poveljnik brodovja Horiv poveljstvo novemu jugoslovanskemu poveljniku. Akt izročitve in prejetja so podpisali člani zagrebškega Narodnega Veča.
Ob petih popoldan 31. oktobra je naznanilo strelov i/, topa. da je razvilo jugoslovansko brodovje v Pulju zastave v jugoslovanskih barvali — največ hrvatske, nekoliko tudi slovenskih in srb-kih.
*	K
*
Sledeči uradni radiotelegram je bil poslan Narodnemu Veču:
Pulj. okt.. ob T. ZV.
Narodno Veče, Zagreb.
Bojna mornarica v posesti Narodnega Veča. Avstrijska zastava sneta — trobojnica razvita na vseh ladjah. Vojska zaprisežena Nar. Veču.
Jutri odidem na ladjo "Admiral Spa tinda odstavim avstrijske
oblasti in zapriseženi posadke brodovja v šibeniku in Kotorju.
Trešič-Pavičič. * * *
1. novembra zjutraj je bil raz-streijen "Viribus Unit is**, na katerem je bila prejšnji dan razvita jugoslovanska zastava. Kotopljen je bil v pristanišču. To je prva nesreča, ki je zadela jugoslovansko brodovje v Pulju. "Viribus Uni-tis" je bil poleg potopljenega "St. Istvananajvečja bojna ladja bivše avstro-ogrske vojne mornarice. O tem se pripoveduje sledeče^
Dvajset minut pred katastrofo je stopil na ladjo mornar ter vzkliknil: "Evviva Italia!" Vpra-,«al je nato po poveljniku ladje, kateremu je sporočil: "Ladja bo
>
tal ■ =	JU
Jugoslovanska kLWrn Katol. uednofa
. _I	^
(Jstanovljeca Ma 1898 - ^akorporlrana leta 1900
Glavni urad v EI.Y, MINNj
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, 251, Conemangh, Pa. Podpredsednikr LOUIS BALANT, box KKi, Pearl Ave., Lorain, Ohio.
Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Mian. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajuik neizplačanih smrtnm: LOUIS OOSTELLO, Hal id a. Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. J. V. GSAHEK, &43 E. Ohio St., NS. Pittsburgh, Pa.
NADZORNIKI:
JOHN GOUŽE, Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ, 9G41 Ave 'M', So. Chicago, HL IVAN VARCMJA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI:
GREGOR J. PORENTA, box 176, Black Diamond. Wash. LEONARD SLABODNIK, box 480, Ely, Minn. JOHN RUPNIK, S. R. box 24, Export, Pa.
PRAVNI ODBOR: JOSEPH FLAUTZ, Jr. 432-7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 624-2nd Ave., Duluth, Minn. MATT POGOftELC 7 W. Madison St., Room G05, Chicago, 111.
ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN, (i026 St. Clair Ave, N. E. Cleveland, O. FRANK SKRABEC, Stk. Yds. Sia. box G3, Denver Colo. GREGOR HREŠCAK, 407 - 8th Ave.. Johnstown, Pa. .Tednotino Glasilo; GLAS NARODA. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev kakor iudi denarne poailjatve naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa ca predsednika porotnega odbora. Na oaebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugo-ilovanom za obilen pristop. Jednota posluje po "National Fra tern al Congress'* lestvic*. V blagajni ima okrog $300.000 (tri-itotisoČ dolarjev). Bolniških podpor, poškodnin in amrtnin je »e Izplačala do $1,500.000 «'en miljon in pol dolarje*).
Bolniška podpora je centralizirana. Vsak opravičen bolnik si je svest da dobi podporo, kadar jo potrebuje.
Društva Jednote se nahajajo po raznih naprednih alovea-»kih naselbinah. Tam. kjer j h še ni, priporočamo vstanovitev novih. Društvo se lahko vstanovi z 8 člani ali članicami. Za nadaljna pojasnila se je obrniti na glavnega tajnika.
■v dvajsetih minutah p<>jr..ana v 'zrak; reši sc, kdor >e more!""
Kaij.itan je izdal takoj toz; 1 v j no odredbo. Ko je (»otekel ome-j njeni r>»k. je bila -!;.š;i*' t-k-plo/.i-j ja. Sodi v. da je utonilo okoli 300 mož posadke.
i Potopitev ladje je izzvala v u.e.: >tu velikank^, razburjenje, me' j jii}ros]o\ anskimi mornarji |,:i jno ogorčenje. Povzročitelji k.-:.i-. ;sjrofe >.o bili prijeli, namreč. ;mlada italijanska poročnika. r.:i [sta izjavila, da nista vi dela, da jr-i jmornarica ju šla v roke Jugo^I«, j vanov.
Pri lein je u:onil M ii li.iij>ki kapitan danili Vukotie-1'< Ikapel-j>ki. pveljnik potopljene Iudj«\ i je prevzel prejšnji I.. j i vi h »vn. {zapovedništvo nad brodovjein. i'ar 'ur pred katastrofo >e je udeleži! kapitan Vojnovi.'- š - seje Narod . utira Odbora, da >e določi nadaljnje postopanje.
1'rvemu junaškemu zaj>«>vediii-1 ku jugoslovanskega brodovja: Slava I
V ameriških li>tih je bil«> poro-1
■ čano. da je bil *Viribu> Cnitis" potoidjcn še pred no je bi i zr..<-< i.
Jugoslovanom. V svoj,-m sovraštvu do Jugoslovaiiov i Italijani videli jugo>lovan>ke iro bojniee. ki je vihrala na ladji. Op. ur .
R.wla bi izvedela za svojega brata 1VAW AH\K. Nalirij: s. okoli Newberry Ma-' et, Mich 1 Doma je iz vasi Itjavce št. S u:: Prhin-rskem. Prosim cenjene rojake, če k.lo ve za nj^ga, naj mi blagovoli naznaniti njegov naslov, ali naj s.e pa sam ogla---sestri- .Mrs. Helena Miss i. W. M "ore St.. Harbertou. Ohio.
POTREBUJEM GOZDARJE.
Dobra plača, po	in ve.- na
dan ter hntno. Vo/»-ji li-tek vZe .mite i/ Klkins do Mill Creek. W. Vri., in od tu drži vrza '• /. mič d kampe in j«' pribli<nno In milj Katerega veseli, naj u-id.' ali p;> piše na naslov: I-*rn;:k Mam« liox 46. Adolph W. Va.
(14-16—12)
Rojaki, podpirajte Jugoslav In formation Bureau!
Pri spahnenju in ^drobljenju
▼drgnit« takoj a Dr. UdrtcHena
PAIN-EXPELLER
V »bi ie 5C lat pri Blcrranakfli dn^iaah in j*%■ juUj«n kot domačo sredstvo.
Jediao pravi s varstveno znamko siir* 3Se. oCSc. t Utartih ln utmoit od F. AO. MUM« * CO. 9MO WaM^Mi Mna. tbv va^. m •»
NAZNANILO.
( ^ seru rojakom v New Y «rku in • okoiie: kličem prav veseli "Merry < hritmas" in obenem tudi "Hapy, ' ' X -v Year" l-r se tudi zahvaljuje.;! za dosedanji obisk moje do-J bro vpeljane grocerije. Priporo cam tudi zdaj za praznike, da |obiš'-»-te svojega rojaka v trgovi-jUi. T i ni izgovora, ne moremo, ker j smo [iredaltM*. ker naj -i bo kdo še 'aro daleč, blago se dostavi na 'dom točno in poceni, j Se priporočam,
JOSEPH OAČNIK. |:{07 Stoc-o-i sr.. Brooklyn, N. Y.
Ne pozabite še Vašega prijate-J Ija opozoriti na to priliko. Vsake- j mu naročilu priložim lepe darove. I --—_______I
- I
♦OtK^M^MK^M^K* I
Rojaki, naročajte se na ''Glasfl Naroda", največji slovenski dnev- 1 uik v Združenih državah.
! Ozdravil svojo KILO. j
t^a. crouo DoC-il. Icu pre-a leti vzdigni t |ei tabo,. Z»lr«vr-ki io mi rt-k!i, f«a mormin biU j •t>enr^n «.ku	Oi.lraviti. OL/ez* on ni«o I
dobr'^ Hail«. K inerui ^ti dobil m-kaj. kar m« 1
hitro in ix>fH.,nwn» ozdravilo. Več ]«.( ji- fretek- i
Io m k.l» u. p.jv*miim. «kopr>, deUm triko ml- *.
CTjtKo riek.. .S.-*mU. oper.ron, niti K^ubil čut * t«>beruh	J sli r.imiun nif«>sr z*, prodat: \
pac pa 'iarn ^ akrrou pojasnijo, kako m sodobl ^ iO^lMoidravUnj.. brez .n^rnc okorni pM«te ' M	Carper Imt 361K Mkrcrlltu Ave '
an N. J. Najbolj j*, da izr^tte to ob- 1
javo	poka. .--e ,,r.m„. k. pučen - morda -
r«itOKomu . .Vljrnje ali pa v.aj pred oedMna v kilo tn .l.-ah.-rapi-Mi arijo
^ ^ ^^ ^ m a n I
Dr. Koler j
SLOVENSKI ZDRAVNIK
■38 Pene Ave^ Fatliharffc, P« j
f\ ^dluvilik.	'
't? '-i1 ii ''^'"''"rifii"!. j
T	1». •l^seii i
^^ krvi jujravl <» gla- I »ovitim ki (fa izum«! dr. prof Krli.-h. 'V ir»i;i	:ijj m#.nur. I
•'k- l«> telesu, v jcrlu. izpadanj«- U«, I l>oi. . ii)t- v kodtt-h. pridi i »• jn izf-iS,jl va.m	kr: \V Tukaji«-. ker ta. bo- I
b-zen w r.;i !*-£*- *
Vse m-<kf bolezni zdravim po okraj I metodi. Kakor hitro gazite da vam prenehuje zdrahe. ne čakajte I temve. pridite ,n jaz vam pa bom' z>-i«-t ixivrnO.
Hydrosele aH vrfno kilo ozdravim I v urah m ni<-er brez operacije.
B-.ltzni mehurja, ki povzročijo bo- fl Jn" v kri£" "i hrbtu in včasih tudi 1 pri puSOan,«	ozdravim n eoto- I
vootjo.
H-vm-.tizc-m, trganje, bolečine, o-H teki,ne. Hrbe<~i< e. škrofin in dru«e ko- U zne Itolezni. ki nru.tanejo %ale-] neel- I krvl ozdravim v kratkem času n, ■ ni |iotrebno Ieiari
Uradne ure: \sakdan od g. ure zju- I traj do S. zvečer: v petkih od 8. zju-9 traj do S i>opoldne; ob nedeljah od H a. zjutraj do 2. popoldne.
S pošto ne delam. — Pridite osebno. II ~ ** pozabite ime tn itevllko. , _Zdravim samo mojke ooo&c._ II
CIAS NAROPA. 14. DEC. Ifll*.
PR t PIKI!
Izstrelek je padel v neposredno bližino rušilca.
Dopisi
Canonsbure-, Pa,
Dopisi so v Vašem cenjeoem listu Was Naroda bolj redki iz naše. naselbine, ker na ravno Vaš list zahaja skoraj v vsako slovensko hišo in ker vam. da gotovo i onima! .širšo javnost, zaradi tega Hem namenil napisati nekoliko vrstic.1
Prvič na dnevnem redu je šipatn-•>ka influenea, katera je neu-uni-i ijeno gospodarila tudi v noči na-sclbini. prizadeta je ibila več ali manj skoro vsaka hiša, vendar pa sreča k nesreči ni zahtevala več j kot i žrtve. Prvi je bil neoženjen Jožef. Priimka mu ne vem. (Sajj to hi s«* lahko doznali od drugih rojakov. (Vp. urediti.) Bil je član S\PJ. Drugi je bil cženjen Lgna-i «ij Tomšič, podomače Uhanov.! doma iz K^riMiic na Notranjskem.t Zapušča t olno soprogo in dva ma-l !a ot ročica. K»i t je član S N P J. Tretja žrtev je bit neoienjen J. Jak m', star okrog 22 let, lei je b'! tudi član SNIM. I'mrl je tudi John Novak, podomače šajn. doma iz Ko-? itnie na Nofaujskeni. Bolehal je tla lie časa ir.cucka /a jetikc. liil je star <»kron 50 let. Ni bil pri nobenem društvu. Tukaj zapušča so-i progo, eno ouoženo hčer in enega! ned o rast lega otroka.
Druga najnovejša novica je Za-[ driuUn prodajalna. Izvoljeni od I bor je /v na delu. T:* mi**l ;ako I o bra da jo lahko vsak zavedni Slov»-nec /. veseljem pozdravlja, posebno sedaj v tt-j neznosni draginji, ko r«»> mora nb<.«*i d«*lave* ' yncsiti v prodajalne vsi- svoje : l.rtiokt, La bi pu leni uspešnejše šlo, je pisce teh vrstie mnenja, da i naj bi se delovalo popolnoma m*-j pristransko to je politika nuj bij I*i1 a iz J«- družb** potmliionui Lzklju-i čena, ka.ior se je tudi od gotove, strani obljubilo. 1'pam, da s«- hoj, obljuba drž. la. Pustimo vsakemu' svoje, naj si bo kateregakoli prepričanja. Delavci smo \si brez iz jeme, in če ne bo skupne vzajemnosti, ^e bodo judje veselili in bodo dobiček od nas imeli. Torej, "Kelp yourself!", pravi ameriški izrek; pomagaj si mun! Treba, da »e v nolni moči etavedamo tepa položaja. Morebiti ho kdo zmajal
glavo, češ. da to ne bo šlo. Pisec teh vrstic jc pa prepričan, da ho >!c, samo treba je dobiti ni'»ii strokovnjaka, da bo kos svoji nalogi. Zakaj bi pa ne nIo? Vzemimo \ poitev naše brate Slovake. Ali l»i lahko ne bilo 200 delnica?jev? Teh 200 hi bilo vsak dan gotovih odjemalcev. To niso mac kine sol-ze Kaj ni res 1 Torej, na delo vsi in s polno močjo!
Naj še omenim, da smo tukajšnji ameriški državljani poslali rašeinu priljubljenemu predsedniku Wood row Wilsonu resolu-.'ijo j »rot i lakom nemu Italjanu. Besedilo resolucije ne bom tukaj opisal, ker bi mi vzelo preveč prosto-1 ra K n a o so člani Slov. Republ. \ Združenja podpise nabirali; seveda se je vsak z veseljem podprl.1 če bi bilo treba m agar i z obema! rokama. Društvo sv. Jcronima št J J ->*l KSK-J je tudi na sveji zadnji seji odobrilo resolucijo in dalo natisniti v tukajšnji lekabu tisiiar ni, da se odpošlje na vseh enajst naslovov v Washington. D. C.
II koncu mojega skromnega dopisa naj bo še omenjeno, da seui se vdeležil slovenskega shoda v 1 ittsburghu. Pa., v družbi z mojimi tovariši preteklo nedeljo 8. decembra. Shod je bil dobro obiskan, če pa računamo na veliko industrijsko pittsbursko naselbino, bi morala biti dvorana pie-inajhna. Ni moj namen opisati go-voinikov, to bo že kateri tamoš-1 njih Slovencev opisal, vendar pa' smelo trdim, vetidar ipa smelo tr- j. dim, da so govorniki želi gromovitj aplavz. Da bi jih slišal dopisnik.1 katerega dopis sem čital pred par: dnevi v Glasu Naroda in ki jih jo obsodil za Avstrijske, bi bil brid-j ko razočaran.
Seda j si pa se v dolžmosit štetjem.. da se v imenu svojih tovarišev zahvalim za gostoljubnost in za iz-borno vinsko kapljico Mr. L. Strašne *rju in njegovi soprogi, kakor tudi M r. Turku in njegovi so-proti. oziroma hčerki znanega ve » Ijaka Mr. I^karja. Žal, da je časi prehitro bežal. Solnem žarki so se! temnili, treba jc bilo odriniti k pouličnim vozom pmti Canons-burgu z veseljem v srou in v nadi, d« se v takih prilikah še vidimo.
Pozdrav Slovepcem in Sloven-kaimt	John Pelhan.
Herminie, Pa.
Čitam dopise slovenskih naselbin it treh časopisov. V vsakem časopisu jc videli in brati pretresljive, v srce segajoče novice o ža-
i
losti, ki nam jo je prinesla neusmiljena bolezen influenea. Tn je iztrgala grda morilka iz rok nedolžnih otrok sknbnega cčeta. tam zopet ljubeznivo mamico, pa tudi j nadebudnim mladeničem in mla-1 denkam ni prizanašala s svojo ne-] usmiljeno in ostro nabrušono koso. V naši naselbini je pogledala v marsikatero hišo in kočo s svojin«1 srpim in lnrzkim pogledom, tona j kreipka narava naših rojakov in rojakinj se je takoj postavili \ bran njenim srpim pogledom. L< par izjem bi vedel navesti, kater* j je ta kruta bolezen za dalj čast položila v bolniško po-ileljo, pr j 'jih radi važnosti nadaljncga do j pisa nočem navajati, ker se bojim da bi dopis s tem preveč ne na t raste!.
Zadnji čas j«!o se je porajati v slovenskih časopisih ra enih straitk •icl.ako iri rodnost no zbližanje iit to Nele ob enajsti uri. medtem ko so si časopisi taznih strank v stalest! kraju podali roke za povzdi go naroda i/, več stoletne sužnost že ob d»vet i tiri. Čudno se mi zdi. da vlada med našimi političn-Jni voditelji t a k-a napetost. \ tem u--odcpoluem ea.su, »<o se gre za <-a | j most ojiiost. korist in proč vi t na-j rf»tla, pa si j,« nas narod tu v Ame-rilii vedno v laseh. Kar tu je čez rd«*čkarja. rdečkar čtc. farja, t^ko da niktlai ne moremo pokazati v skupnem nastopu ovojih žalitev,| ki^nani gredo po obljubah i>t*m! ' ■ vednika Wils<nia. Kdo je tem;« j ;!;riv® Naši |»ol:tični vo*.l:ielji! Nti- j j rt d stj znali razdvo jiti, a se ga.bulji;« zopet« spojiti i
t ital sciu do|»is Pet?a Slabe i> • Pittsluirgha, Pa., l.i je priobecn i v .št. 2H7 Naroda z dne 7. decembra. imenovani dopisnik bolj j ipovrMio ocenjuje zatluji ])rtlte^.tJl , '.-!.od. ki se je vršil dne 1. dee« ui-bi~i v Kranjsko-SIovenskem Domu v Pittsbnrgiiu. Kritizira slabo i vdeležbo shoda, zlasti od strani | mnogo o bože va nega spola ter su testira na občinstvo, da se ima j prihodnjeca shoda vsak zaveden i Jugoslovan vdeležiti. bodisi mo^ki L ah ženska naj ga sklice kdor ho-j ; če ctd.
Jaz se z nazori Petra Slabe popolnoma strinjam. Priporočili pa bi sklicatelju shoda, da naj poprej oh>avi dispozicijo, oziroma i načrt shoda, tla se ne. bodo govor-i niki opravičevali, da so jim neka-! ' t«.s-i reklamo zmešali, kar je res-) niea; j>a ne vem, ali namenoma ali! p<i po pomoti. Jaz bi v svoji ne-! vednosti priporočal, da bi se shod vršil tauo-le: Po predsednikovi j otvoritvi naj bi se zglasila dva govornika iz priprostega ljudstva, ki naj bi v kratkih in jedrnatih besedah obrazložila občinstvu krivice, ki so jih .zadajali Nemci in Italjani za časa habsburške dina-istije našemu narodu; potem* pa j naj bi nastopilo par najboljših govornikov od SRZ in SXZ., ki bi *s svojim umetnim govorom podali; ^ljudstvu resnico m nekako zbliža-, _ I nje. da si ne bomo še naprej pred- j , bacivali dru» drugemu: ti si to, ti . pa to. Le na ta način se bo nai-od . začel zavedati da je veja velikega slovanskega debla ter bo pričel ljubiti druge slovanske narode, ki so mu po rodu in krvi bratje, ako-, prav jih je do se>daj sovražil v.sled umetno gojene nemške politike potujčevanja. Izpovedati moram j tudi, da naš žilavi in krepki narod, utrujen in izmučen od trdega de j , la, ni vajen citati učenih člankov i in razprav po časopisih in se jih j izmed 10C komaj 30 dobi, ki bodo sledili takim razpravam, medtem j ko jih drugi pustijo v neniar. V J t; obliki umetnega govora pa se bo : marsikatero Savlovo srce preobr-r 1 nilo v Pavlovo.
t Toliko za danes; želel pa bi. da1 .bi se še kdo kaj oglasil radi skli-• eanja nameravanega shoda.
-	Konečno izrekam vsem zaved-snirr. kakor tudi nezavednim Slo-
: vencem in Slovenkam sirom Ame-, rike najprisrčnejši pozdrav; po-i . zdravljani tudi vse amrijske pa-trijote ter jim želim, da bi se njih . srca vsaj nekoliko omilila za bo-. dočo Jugoslavijo.	-
Gašper Kopriva.
i|
»1	Sheboygan, Wis.
Žrtev španske influence in
-	pljučnice je postal roj^k John , Lustik v starosti 63 let. Bolehal je , samo 9 dni. 1'iurl jc Z, decembra;
-	»x>grcb se je vršil 5. decembra iz slovensl;e cerkve sv. (Srila in Me-tr>da na katoliško pokopališče v! North Side. Doma je bil iz Dole-i njega Kamna pri Mirni Pači na Dolenjskem. V Ameriki je bil devet let. in sicer v Milwaukee, "Wis., eno leto in osen let tukaj v she-
tilN
i bovsranu : stanoval je na	N.
15. St. Tukaj zapušča žalujočo j ženo, v starem kraju pa enega si-j j na ni brata, če še k; ten živi. Pr i j ! društvu ni t• i 1 nobenem. k«-r je /.e j prestar v Ameriko prišel.
V imenu njegove soproge se za-, hvaljujem Rev. J. Černetu, Ker .>< tako hitro prišli k bolniku in mu podelili nadnjo {M>pot:ii'-o, kak; r tudi vsem tistim, ki so «ra spremili na zadnji poti.
Pokojni pa naj v miru počival Mike Prostost. Louis, T4o.
T'opis.ui hočem, kako ~e nam < i-^oJi v tukajšnjem liinstu. Dela sc <e precej <lobro. tudi zaslužek je i nekaterim po volji. Ponekod so ] ■>-višali plače, tako tla se človek lah j ko preživi in si tudi more kaj pri-' nraniti.
Mn«»go delavcev je prizadetih zaradi španske influence. Za-daijih '24 ur jih je v mestu umrlo b'6 | Tudi mnogo Slovencev j« bolnih in se jih kaj rada prime pljučnica. Tudi ^TrMle je prerešetala; 26.! novembra l)i me bila skoro pt>b:*a- j la :>ela žena. al:o >ie bi bil pi iš«?! j zdravnik še o pravem času.
Tukaj sta umrla dva Slovenca. Prvi je bil. kakor se je že poro- i čah . Prank Banko, druga pa Mrs.' Ogulili. Mnogo je še bolnih, pat upamo, da bodo kmalu okrevali-j
Ivor so dvomne zaprte, s*? samo j , med seboj pogovarjamo o italjan- j ski okupaciji naših krajev. Vpamo pa da bo pretistulnik Wilson v^e' [dobro ukrenil za nanulno svo- j bodo.
Vsem Slovencem in Slovenkam, želim vesele božične praznike in srečno Novo leto.
Martin Petrovič.
Koliko je vreden avstrijski denar, j
Mariborska Straža piše 18. oktobra: **List Videnske Ilustrovane .Novinv" pripoveduje to-le: V neki gostilni v Curihn v Švici je obedoval neki a\-strijski dostojanstvenik. Natakar mu je računal ( i obed 289 kron in vprašal, ali bo plačal račun v papirju. Dostojanstvenik mu Ipomoli 10 K v zlatu. "Prosim, to je pa drupa stvar".| pravi natakar, in napiše drug račun, vzame 10 K v zlatu in vrne j avstrijskebu gostu 78 kron v p a pirju.
Nekemu drugemu avstrijskemu gospolu se je pripetilo še vse kaj lepšega. Ko se je v Benin v go-i stilni dobro najedel, so mu počile] naramnice. Stopi v prodajlno, da j si knpi nove. Veljale so 96 centi-1 mov (vinarjev). Da avstrijsko krono v srebru. Na svoje velikq začudenje je dobil nazaj 4 centime i£ eno krono v papirju.
Slovenske vesti
Calumet, Mich.
Štorklja se je oglasila v družinah Matije in Johane .Majcrle ;ia Tamaracku. kjer je pustila čvrsto hčerko Heleno, ter pri Franku in Anireli Kovači«" na Itaymbauhow mi. katere je obdari i In s kr« j»kin> sinom All im.m F-i ne>toni.
Influenea je zopet zahtevala '2 žrtvi i/.meil Hibe srede. V nedeljo 1. «tee. j«» umi 1 na stanovanju Petra 11 rebec na 2."» 12 D St. v Ravm-baultoAcnu mladenič Jakob Kočc-v;ir. r.ttlan je bil komaj te<len dni V petek večer je bil previden s sv. zakramenti. Pokojni je bii siar 1^4 l«-t. Rojen je bi! v vasi liorenj-ce. fara Semič, kjer zapušča sm-riše. enega brata in *mio sestro, če so preživeli vojno. V Ameriko je prišel pred T. leti ter je pred bo-(leznijo delal v Osceola indniku. ]>il je član društva sv. Jakoba št. - SKPD.. ki ga je spremi i !o !; ;»o-'u:rebu. ki se je vršil i. dec. iz slo-j venske cerkve sv. Jc-Žefa na poko-
I'jmlišče Lake View. Naj v miru počiva f
Se je ležalo truplo pokojnega {Jakoba Kočevar na pr.rah. ko se ' je zopet oglasila smrt v hiši Pe-!t?-a Ilrebec. To pot si je izbrala za j žrtev hišno gospodinjo Ano Hre-bec. T uli ona je šele preti pa** j dnevi zbo'ela za inl'luenco. ki j>a se jc prevrniti v ]>ljučnico, kateri ■je kljob vsem zdravniš?*im po-| moč k tu n ptnllej^a i. dec. ob 1. uri izjutraj. Sv. zakramente je prejela r prejšnji večer in videti je bilo že tedaj, da ne bo dočakala dneva, j Pokojna-je bila pred 2o. leti rojema v vasi Rim, fara Lukov Dol na •Hrvatskem. Pred 11. leti je prišla j na Calumet, kjer se je čez 'i leta : omožiia s Petrom Hrebcera. Rila j je skrbna gospodin ja, dobra mati , svojim otrokom in trdna opora svojemu soprogu. Poleg glohoko pot rt etra soproga zapu^&i 5 nedo-rastlih t»trok: Anico, Petra. Johna. Tt.žefa in .Mamie, ter eno sei-^ro Fri.nčiško omoženo Smrekar. Pokojna je bila članica društva slov. katoliških boržtnarie, ki so jo tudi spremile k pogrebu, ki se je vršil ! V dee. u. slov. eerkve sv. Jožefa. Počivaj v miru1
I Anton "Plut iz Boot Jaeka je dobil 3. dec. brzojavno poročilo iz Washingtona, da je njegov sin \ntnu umrl za influenco v Camp 'Jackson, S. <\ Pokojni Anton jo bil 23 let star; letos poleti je vsfo-ipil v dijaški vežbalni kor v Mich i-|aan College of Mines na Hough tonn. Po dovršeni Stedenski inže- i i nirski šoli je bil poslan r južno vežbališče v nadaljr.o izobrazbo, a tu ga je dohitela smrt Mlade ! nič je bil elan dvora sv. Cccilijcj
kataL boritnarjev na Hubbcllu.
.
j Ratli svrijega v< selega in prikup-liiyega značaja je bil povsod zelo i priljubljen in vest o njegovi pre-i j rani >-mrti je uzaJostila mnoge številne njeoove prijatelje in znance j Polog očeta in matere žalujejo za nj:m dva br.fta. Joe, ki je v Fran-I '—ji. John na domu ter več mlajših l»ratov in sester. Truplo je bil«j prepeljano na dom in pokopano I na pokopališču na Lake lind°nu. j Naj počiva v miru ' I	nov zjutraj je smrtno pone-
Isi « čil v rudniku Tamarack Xo. 2 jO let stari Hrvat Ivan Skorja n jTamaraeka. Pri "air-blast/'-u lie podsulo kamenje in ga tako po-, škodovalo, da jc okrog poldne poškodbam podlegel v Tamarack bolnišniai. Zapušča vdovo in eno i j hčer. Društvo sv. Jožefa št. Slov.-j j'Lv. Zver/e, koiega član je bil po- i jkojni <e vdeležilo pogreba, ki -e je vršil 1. tlec iz hrvatske eor-kve. Naj v miru počiva!
Mr. in Mrs. Paul M. špehar iz Rr-d Jacket a sta debila vest od | svojega sina Franka J. Spehar, da sc nahaja v bolnišnici na FVaneo-skem. Bil je ranjen v bitki, toda rana iii nevarna.
Mr. in Mrs. John D. Grahek iz Tamaraeka sta tudi bila obveščena od svojega sina Johna, da je bil s svojo kompanijo '"over the top" in da se je razen malih prask sicčno vrnil v zaledje. Ob času pi-, sanja je ravno okreval t»d učinkov Jmustard-plina.
Gotovo znamenje miru: vojaki so se začeli vračata domov. Rrvi na celem Calumetu je John Stia-riha iz Raymbaultowna. ki je prišel na Zahvalni dan iz Cauip Me Art h ur. Waco. Texas. Služil je v Company G, 12 >. Infantry Nje gov a divizija je na Francoskem John pa je radi bolezni moral o-stati v Ameriki. Imel ie tudi rn-tl::eneo. <hJ katere se še sedaj ni popolnoma opomogel. Slučaj Sta-rihe je eden najbolj zanimivih v bakrenem okrožju. Mož ima ženo in otroke v starem kraju, služil je! nekdaj tu Ji v avstrijski armadi,! ali kljub vsem prošnjam ni bil iz- ! vzet tukaj od vojaške obveznosti' in je moral zopet obleči \ ojaško | suknjo. Sedaj je dobil zopet prejšnje delo kot majner v rudniku, j
V nedeljo 1. dec. pa se jc vrnil na Yellow Jacket Jožef Gnzvoda iz Sew Yorka. Kmalu po napove i d i vojne je vstopil prostovoljno v mornarico, vežbal se jc v ^i-rcat ■ Lakes Station. 11L, od koder je 1 poslan na vzhod in je vsaki čas ' pričakoval odpluti čez veliko !u- ' žo. Toda sklenitev' premirja mu je 1 prekrižala vse raetme. Po zuna- 1 njem soditi se mn ni stahe godile ' pod mornariško obleko. law i« 2
brata v vojni službi, Johna v Pran-eiji in Aniona v Mineola na Lon^ Islandn. X. Y. Jožef se še jii odločil, kaj l»o storil, ali bo ostal do-j mn. ali šel nazsj na delo v Fordovo avtomobil no tovarno v IVtro-itu, Mich.
John K. Grentz iz New Aliouec. ki je pred.kratkim v^trpil v nuir-'^niico, se je Lstotako vrr.:l že tlo-nmv.
Stiprojra drj.i. Franka Kerna i/. , Clevclanda je pri>la sem na obisk svoje matere Mrs. A<?na-» Veri in.
Sezona na srne se je končala v soboto HO. nov. o polnoč«. Splošno mnenje je da je bil letos lov uaj-<kjbši. kar ga pomnijo že stari lov-•i. Južnemu vremenu in pomanjkanju snega se pripisuje največ krivde. Kljub obilnemu številu toveev po »»o/-.lih pa je bi^lo le malo nesmv vsaj kar se tir-e gorenje
^a dela polotoka. V Houghton okraju je bil samo en smrten slučaj. Tudi lovski čuvaji niso ime.i !iino«;o posla. V- tkdo sc jc euva! da ni prišel v navskrižje s postavo. Lovcem je ostala le še tolažba. da bo morda d.u-iro leto ka.i bolje. V vsem je hiJo okrog 20»K) pref»cljanih čez Mackh:a\v kanal v spodnji Michigan.
Walkervillc, Mont.
Tukaj je 17. novembra umrla |za pljučnico Mrs Josephine Pu hek. Njen s«.prog Geor'^e je tudi ;tukaj umrl ;»retl dobrini letom, -^tirje turtM*iF moti katerimi je naj ! sta rej i 11 let stani deklica, so ^e daj 1 rez ta'et.t in matere. 11 rat po-•rojne Anton Pospišil je bil ubit v bitki na Francoskem julija meseca. Druyl brat. Slavko jt bil te daj, ko je bil Anion lihi*, v b«.l-nišnici na Franct»skeni, bob*hajoč radi strupenih plutov; od onega "asa se ni v»*č culo •« njem. tak»» ttli se ne zna, je-li živ ali mrtev. Fu brat. Janl.o živi v Walkerville, sestra .Mrs. Marv Filip pa na Kearsarge pri ('alumetu. Mich.
Iz Avstrije
Zunanji minister fifrof Černin je že j leta 1917 svetoval cesarju Karolu da naj sklene mir za vsako ceno. Cesar se ni dal pregovoriti. — Čer. nin je nato odstopiL
i
Dunaj, Avstrija, 13. decembra Bivši avstro-ogreski zunanji minister grof Černin je pokazal neke-j mu časnikarskemu poročevalcu pismo. katero je pisal v aprilu 1917 ; i cesarju Karolu in v katerem je t ernin dokazoval Karolu brezupni položaj Avstrije. V tem pismu je grof Ceruin rekel cesarju, tla Avstrija ne more več prenesti še. ■ ene zimske kampanje, vsled česar [je svetoval, da se naj takoj prično! j mirovna pogajanja, j To pismo se je glasilo:
"Vaše Veličanstvo! Razvidno j je, da je naša vojaška moč na ro-,bu izčrpanja. Opozoriti moram na , i popolnoma usahle vire vojaške si le in na obup, ki je prevzel vse prebivalstvo, ki ima tako malo . živeža, da ne more več jutnašatl mizerije vojne.
Dasiravno upam, da bor.^ mogli še nekaj mesecev vzdržati u spešno defenzivo, vendar pa sem tudi prepričan, da je še ena zim ska kampanja popolnoma nemogo ca. Za vsako ceno se mora vojn? končati poleti ali pa pričetkom jeseni.
Neobhodno potrebno je, da se prično mirovna pogajanja prej . kot pa sovražnik jasno zapazi gi nevanje naše moči.
Ako se bomo približali ententr ■v časn, ko bodo razmere v notra njosti brezdvomno kazale na ta konjšnji polom, potem bi zastonj! upali, da bi ententa dovolila po goje, ki ne bi bili enaki popolne-', mu uničenju centralnih držav. , Nevarnost revolucije preti celJL Evropi; podpira jo Anglija in f 1 tem kaže zadnjo vrsto bojevanja.!. Odstavljenih je bilo pet vladar-' | jev pod okolaemami, ki dajejo I povod za resno premišljevanje i Proti temn ni treba dokazov, ee« i i da so razmere v Avstro-Ogrski j i |drugačne, ali pa da jc monarhi- t I stični sistem tako globoko vkore i ninjen na Dunaju in v Berlinu, da i tukaj ne preti taka nevarnost." !• O brestJitovskem mini je rekel \ grof Ccrnin, da je Rusija predla i i gala referendum za Poljsko, po i tem ko bi Nemci šli in umaknili svoje vojaštvo, toda Nemčija je zahtevala plebiscit tekom oku- j paeije. Avstrijsko posredovanje ni i bilo uspešno do 29. decembra 1917 ; ko so se pogajanja prekinila. Ko t so se pogajanja 6. januarja 1918 c zopet pričela, se je tedanji bolj- j at viški zunanji minister Leon Tro- I ckl spri x Nemci zaradi vpra«an>
o teritoriju, ki bi moralo biti vkljn ceno pri referendumu.
V tem easu je Cernin predlagal splošni referendum tekom okupacije s popolnim varstvom proti vplivu pri volitvah. Predlop pa ni prodrl, ker so Fkrajici zahteval) nekatere ogrske in poljske okraje in zaradi kritičnega položaja živeža v Avstriji.
Pozneje je Leon Trocki poslal v Berilu brezžično brzojavko, v ka teri je poživljal nemško vojaštvo, tla se npre. Nemški zunanji minister dr. Kuehlmann je dobil stro-20 naročilo, da zahteva od Rusi j* Ida odstopi Nemčiji Li v oni jo in E«tonijo. Po rrudapolnih pogajanjih je bila poprodha z Fkrajinei kmalu sklenjena. Jasno je bilo da Rusija ne more dobiti miru * temini prenehanjem s sovražnost-mj. V onem ča*<~n je nemški general Hoffman priporočal, tla «e premirje konča in tla naj nemška vojska koraka iproti Petrogradu. — Nemčija je kmalu nato preklicala nremirje. toda Avstrija je 'zja vila. da se ne mara vdeleževat) nadalinih operacij.
fllede bukareškepa mira je rekel nadalje:
"Ogrska je zahtevala, da bi sc rneja tako predrngači!a, da se ne hj ve," mo^el obnoviti vpa«l iz le ta lOlfi. Vsltsl teea mi morala Rnmunska o< ls t opit i Oprski tlra-goeene petrolejske pokrajine, česar pa ni odobravala nemška vo ia>ka stranka v svojem pohlepu po ekonomičnih zadevah. Načrt Nemčije je bil zagotoviti si ekonomske pre pravice, kar bi bilo v ohli-(ki vojne odškodnine. Načrt je bil •la bi morala Rnmnnska odstopiti Nemčiji >voje petrolejsko ozemlje železnice, pristanišč"a in dr/avna posestva In da se mora podvreči stalni finančni kontroli. 7. Bolgarsko je tudi prišlo do sporazuma v njeni zahtevi po Dobmdži. vs'ed česar bi bil Rumunski odrezan do-ston «lo p'*tanišča Const an za.
Poil temi pogtiji sem res'gniral na svoje mesto."
PODPORA
za Jugoslav Information Bureatt.
Frank Vavpoti" nabral	1^4.00.
1. Premru	].00.
A. Jekše	5.00.
;EdA. Smith	1.00. | A»:ton O ti'h« t
.John Gorene	4.00.
j Louis Kocjan	4.00.
Karol Lcnardie	1.00.
! Ralph Lenardič	1.00.
i F ra u k .M a sten	] Frank Stefaneie nabral l!J.2o.
! Ltmis Sn\ tier	4.C0.
Stanko Mlakar	5.00. i K. s. podp. dr. «v. Jožefa
-"t. :jr». Little F ills, N. Y. i 1.2"..
| Frank Va\ potic	—.50.
I \r a Stare	—.25.
jranny Habjan	—.10.
Elizabeta Stare	—.15.
Marija Hribar	—10.
;Kati Jaklič	—.15.
j Barbara Rode	—.20.
|Josipina Kopršin	— 10
| Neimenovana	—.25.
Marv lvubar	—.10.
Jenny Volčič	—.25.
Fanny Slabanja	—.25.
Mary Si;.,!j	—.25.
Fannv Illoušck	—.25.
S. Sedjek	—.25.
F. Cvirn	—.10.
M. Cvirn	—.15.
Kati Dolenc	—.10.
Jennv Limenc	—.10.
A sines Ogrinc	—.15.
! Agnes ftkmbar	—.25.
F'iliip Hergitla	3.(H).
Jakob Vode	1.0<).
j Stanko Mlakar	5.0<l.
Skupaj
Zakaj "Narodno Veče".
'Slovenec* od 14. oktobra piše pod tem naslovom: Od več strani ! nas vprašujejo, zakaj imenujemo j centralni narodni svet v Zagrebu s *4spakedranko" 'Narodno Veče* (Vijeee). V pojasnilo omenjamo, | da smo Slovenci predlagali v Za -igrebu ime "Narodni odbor*', ki bi bilo vsem trem plemenom skupno, a ga Hrvati niso sprejeli, ker nei zraža popolnoma značaja narodnega sveta. Srbi in Hrvati so-se odločili za ime "Narodno Veče" in so Slovencem prepustili, da ga imenujejo po svoje "svet" ali "odbor". Ker mora intitucija tolikega pomena imeti eno, oficijelno ime. smo se odločili, da jo nazove-mo tudi mi "Narodno Veče".
IŠČEM
prBetno žensko za hišno delo. Jaz imam bolno ženo, ki nc more o-pravi jati hišnega dela, zatorej bi / rad dobil pošteno žensko, da bi/ opravljala hišno delo za pfačilff po dogovoru. — Frank Vidmffc R. 4, Box 120, Girard, KansJC (14-16—12) F
cLa3 xaboda. u. bec. 101a.
t
Konf erencejugoslov. zastopnikov
(Jng. Čas. Urad, Washington, D. C.) (Izvirno poročilo.)
Ženeva, 12. novembra. — Te dni so se vršile tukaj v Ženevi kon-ferene«« velevainepa pomena.
.lujroslovanski predstavniki, ki s«» iniule s«xlaj v inozemstvu, so i imeli sprejeti zaključke, ki so l>ili n»-oJ.hodno potrelmi vsled razvija-j nja «lojro«lkov.
Konferenee so se prir-ele v smlo zjutraj, trajale pa so «lo sobo-1 te popolilm* (od (i. do 9. t. in.) ; vršile so se v dvorani hotela National prisotni pa so bili:
Zastopniki srbske vlade: Nikola l'a.si<\ ministrski predsednik in zunanji minister:
Zastopnik srbskih opozieijonalnih strank : L. DraškovS«1. vrnlja samostojne radikalne stranke; ilr. V. Marinkovie, bivši poljedelski minisii-r. vodja napredne stranke; T,. Trifkovi«". bivši ministrski preds«-«lnik, vodja radikalnih disidentov.
Zastopniki Narodnega Veča S. H. 8. v Zajrrebn: dr. Anton Korošec, pre<lsednik Narodnejra Ve«"a; dr. M«*lko ("injrrija, narodni po-j slanee in ("lan Na rod ne pa Veea; dr. Grejjor Žerjav, časnikar.
Zastopniki JuRoslovanskejra Odbora v Londonu: dr. Ante Trumi In«". (>r« dse<lnik Jup. Odbora, dr. finstav OJreporin. -Tovan Banjanin i i dr. Nikola Stojanovi«', vsi elani .lup. Odbora.
1 'od pritiskom dopodkov in pr« d težko odpovornostjo pred naro-j dom jf konerno zrušena vsaka opozieija ter je koneeno <Iošlo potom treznepa sodelovanja vseli demokratskih elementov našega troirn*1-nepa naroda do zaključkov, ki morejo, dasiravno niso idealni izrar narodnepa razpoloženja, veliko pninapati današnjim narodnim potrebam v inozemstvu.
GLAVNI ZAKLJUČKI KONFERENCE:
Konfeivnea j«' z navdušenjem ugotovila, da je narodno zjedinjo-lijo Sloveiieev, Hrvatov in Srbov že potovo dejstvo.
To narodno delo, liajveeje v zgodovini našepa naroda, posvečeno . — ob enodušnem sporazumu — z ustanovitvijo skupne vlade, ka-' ter«' izključna nalopa bo, voditi narodno politiko in akeijo napram inozemstvu.
Vlada kraljevine Srbije in Narodno Veče v Zagreba bo še nada-j Ije izvrševalo vsako v svojem delokropu, svojo pravno in teritorijal-■ no obiast ter bo opravljalo tekoče posle, dokler ne bo nstavotvoma j . skupščina odredila definitivni ustroj nove edinstvene države, ki lio' za men i I sedanje javno stanje.	.
('Lani nove skupne vlade so: 1.5 'ba Davidovie, bivši minister;
],i. Mihajlo Gavrilovie, pooblaščen minister v inozemstvi: Dr. Drapoljub Pavlovi«', profesor na belprajskem vseučilišč«: ^ Dr. Melko ('inprija, poslanec in advokat v Dubrovniku;	,
Dr. Dušan Vasiljevi«*, poslanec in advokat v Mostarju; Dr. .Tanko Breje, elan Slovenskega Sveta v Ljubljani. Novo ministrstvo s«' ima takoj sestati v Parizu, da počne z delovanjem.
Ob zaključku konferenee je bila izdana sledeča DEKLARACIJA.
Š pomočjo skupnih naporov zavezniških narodov in Združenih držav Severne Amerike. s pomočjo borbe naroda Slovencev. Hrvatov in Srbov so bile tako na bojnem polju, kakor tudi na morju vse nasilne zapreke njegovega zjedinjenja.
Predstavniki vlade kraljevine Srbije in političnih skupin v skupščini, predstavniki Narodnega Veča v Zagrebu, predstavniki Jugoslovanskega Odbora v Londonu, zbrani v Ženevi, pradu svobode, so srečni, da morejo enodušno, svečano in pre<l celim svetom kon- | sta tirat i svoje zjeilinjenje v državi Srbov, Hrvatov in Slovencev. *
Narod Črne (»ore. kateremu je odprt naš bratski naročaj, bo brezdvomno hitel pozdraviti in se pridružiti temu delu, ki je Lilo j od nek«laj njegov najvišji ideal.	i
Z današnjim dn«*m in s tem aktom se pojavlja nova država in se j predstavlja kot ena nedeljiva državna celota in član društva svobod- j ni h narodov. Ni več mej ki m nas razdvojevale.	11
V	vseh zunanjih manifestacijah pravic, moč in volje bo pred- , stavljalo državno zajednico skupno ministrstvo Srbov, Hrvatov in , Slovencev preko rednih organov, ki so bili istočasno s tem aktom u- „ postavljeni in v duhu tepa akta.	,
Sestava t«* vlade je objavljena. Naknadno se bo objavil obsežne*- j ši delokrog njegovepa delovanja, ker so s pomočjo medsebojnega priznanja vseh nacijonalnih faktorjev in orpanov, potom konstatira- j ne enodušnosti v očiple«l njihovih eiljev in metod delovanja uravna-i; na pota. na katerih se bodo vršili javni, splošni, skupni r>osli nove j, države.	j i
Vlada kraljevine Srbije in Narodno Wee v Zagrebu bosta še na- 1 dalje opravljala svoje posle, vsak v svojem delokropu, v notranjo- j pravnem in teritorijalnem, na retlovit način, kakoršen kje postoj«, ; dokler ne bo velika skupščina zjed in jenih Srbov. Hrvatov in Sloven- j cev, izbrana potom splosnepa. enakega, neposrednepa in tajnepa pla- i sovanja vseh državljanov, predpisala potom ustave definitivni ustroji d ržave.
Ta ustava bo osnova celenui državnemu življenju, izvor in Ttones | i vseh oblasti in pravic ter se bo po njej, v demokratskem duhu, uredi-j lo vse državno življenje.
Državne meje napram sosednim državam se bodo potepnile po načelu narodnosti in pravice samoodloeevanja vsakepa naroda.
V	nezlomljivem zaupanju našega naroda v svoje pravice, v prin-: cipijih pravice, proklamiranih od naših zaveznikov in sprejetih od celega prosvitljenega sveta — leži jamstvo za to.
SRTU. HRVATI IN SLOVENCI! Naše večne sanje so — dejstvo! Mi smo zjed in j en i v svobodi.
Slavimo te velike dni največje narodne sreče in radosti ter obdržimo red. Kr«*z redu ni močne države. Samo močna država more on času zagotoviti blagostanje državljanov in izpolniti svoje soeijalne dolžnosti in svojo misijo, skrbeč za splošni razvoj družbe, za zaščito slabih, za družine trpečih in invalide.
Spoštujmo spomin vseh borcev, ki so padli za uresničenje našega narodnega in ljudskega ideala.
Poklonimo se vsi s spoštovanjem pred zgodovinskimi prizadevanji naš*1 vojske in pivnesimo na bodoče rodove naša čutila hvaležnosti, katere pojimo za plemenite narode Entente, s katerimi smo izvo-jevali zmago.
JUGOSLOVANI!
Naj večno živi v časti in slavi med narodi naša lepa, drapa. mlada domovina! N	< Ženeva, dne 9. novembra 1918.
Predsednik Nar. Veča v Zagrebu: ..	Preda. min. in zun. min:
Dr. ANTON KOROŠEC,	NIKOLA P. PAŠIČ.
Predsednik Jug. Odbora v Londonu: Predat, sporazumnih skupin 1	Dr. ANTE TRUMBIČ,	v skupščini:
Dr. Melko Oingrija, član N. V. M. Trifkovič, biv. min. pred. in Dr. Gregor Žerjav, časnikar,	nar. podamo.
Člani Jug. Odbora:	M. Draskovic, nar. poslanec
val bA Joran Banjanin, nar. poslanec, Dr. Mannkovtf, nar. pos. \Df. Gurtav Oriyofin, nar. poslanec.
RAČUN MED DRUŠTVI IN SLOVKN8KO HRVATSKO ZVEZO, sa mesec november 1918.
Ime drušva: Svota Ime prejematelja Svota	IZPLAČILO ZA
Dr. sv. Jožefa št. 1 249.50 »John Stare	28.00	Bolniška podpora
John Skurja	27.00	Boimaka podpora
Jakob Stariha	25.00	Bolniška podpora
Dr. sv. Matije št. 2 93.04	.	;	__ .
• Dr. sv. Frančiška št. 5 63.63
\ Dr. sv. Nikole št. 6 108.99 Frank Toljan	42.01	Bolniška podpora
Mihael Zalac	18.00	Bolniška podpora
j Thom Sertich	25.00	Bolniška podpora
j Dr. sv. Lovrenca št, 7 202.97 Nick Popovich	14.00	Bolniak« podpora
John Sejatovieh	27.00	Bolniška podpora
John Colarich	39.00	Bolniška podpora
Dr. sv. Ivana št. 8 227.47 Peter Martinac	40.66	Bolniška podpora
William Mihelich	44.00	Bolniška podpora
Joseph Severi nsk i	16.00	Bolniška podpora
Xick Zupančič	6.00	Bo?ni«ka podpora
Marko Brnjas	T5.00	Bolniška podpora
t Nick Badovinac	45.00	Bolniška podpora
Peter Filipaš	44.00	Bolniška podpora
Anton Rozman	26.00	Bo9niška podpora
Ivan Brozovieh	:t0.00	Bolniška podpora
Dr. sv. Roka št. 9 442.93 Ivan Bolf	21.00	Bolniška podpora
Math Petranovich	15.00	Bolniška podpora
Valentin Jakovae	27.00	Bolniška podpora
Stanko Abranovicb	34.67	Bolniška podpora
I Jakob Chopp	13.00	Podpora
Thom Lesli	28.67	Podpora
Anton Stimac	16.50	n»ka Podpora
* j l.eorpe Rankar	35.00	3Joln&ka podpora
Jakob Kajfeš	28.00	Bolniška podpora
Dr. sv. Anna št. 10 113.0Š ^^^	f^
Dr. sv. Anna št. 11 135.73 I>r. sv. Alojzija št. 12 5.87
Dr. SV. Trojstvo št. 13 80.24 Mike Vidakovič	53.00
Mike Vidakovič	50.00	Poškoilninska podpora
Dr. sv. Obitelj št. 14 182.23 Malh Gašparac	35.JJ0	Bolniška podpora
Nick Pleše	45.00	Bolniška podpora
f.eorpe Pizent	50.34	Bolniška podpora
Frančiška Stefančič	23.31	Bolniška podpora
I Dr. sv. Jožefa št. 15 49.27
; Dr. M. B. L. št. 16 104.21 Elizabeta Jakovae	25.00	Bolniška Podpora Dr. C. in M. št. 17 43.03 Dr. sv. S. M. št. 18 31.72
Dr. sv. Barbare št. 19 250.51 Rndolf Champa	20.00	Bolniška podpora
Dr. sv. Petra št. 20 189.28 John Zoretič	14.00	Bolniška podpork
Dr. sv. Štefana št. 21 141.62 Math Blazina	42.00	Bolniška podpora
Frank Pajnicli	26.00	Bolniška podpora-.
Dr. sv. 'Jeronima št. 22 190.00 Kazimir Marohnich	25.34	Bolniška podpora
Anton Tičak	29.00	Bolniška podpora.
Dr. P. Z. S. F. št. 23 133.08 Matt Brozovicli	20.00	Bolniška po<lpora.
Dr. sv. P. in P. "t. 24 467.43 Lnka Vukovieh	27.00	Bolniška podpora.
Vinko Babich	39.00	Bolniška podpora.
Luka Milkovieh	4.00	Revizija
Xick Majetich	1-00	Revizija
Tvan Mesicli	1.00	Revizija
Karol Rukavina	1.00	Revizija
Frank Sop 1.00	Revizija
Dr. sv. Petra in Pavla S.00	Pristopnina
Dr. sv. I. in M. št. 25 60.41 Philip Čare k	56.00	Bolniška podpora.
Skupaj	3566.23	. 1326.53
Anton Geshel, gl. tajnik.
Majhni možje kot veliki vojskovodje
Fo.-h. zmajralec v največji vojni. Petain in Joffre so majhni ljudje. — Prav tako majhen je i bil Napoleon, zavojevalec konti- , nentiiliie Evrope ter nje?ov pr^-niap; 'e<'. anprleški admiral Nel- i sun. — Majhna sta bila tudi Alek- ] <ander Veliki in Cezar. Ameriški -gene/al Ulysses S. Grant je bil
!isto1;.ko majhen.
Vf.lno je pripravljena Elba (o-tok. na katerega je bil pregnan i Napoleon I.) za šest črevl jev visoke Ijndi. če pride na vrsto predmet zmage v velikih vojnah, kaj ti vi iikih vojn niso izvojevali ve-likari. Izvojevali so jih možje, ki so bili kvečjemu srednje velikosti in k; so v številnih slučajih teles-110 pohabljeni.
To se je dogodilo v skoro vsa-■ kem slučaju. Majhen mož se je iz-|k^.al kot prvak v zadevi vojeva nja. To se je zgodilo le prevečkrat. ; ia bi bil to le gol slučaj. Veliki i možje ponavadi niso dobri vojaki. 1'rav zagotovo pa niso dobri j generali, animirali in drugi vojni gosp.Mle. V dokaz temu hočemo navesti naslednji seznam, katerega pa s* lahko raztegne z ncštevilni-mi radaljnimi vzgledi i.
Vzemimo naprimer vojno, ki sc-. je r ivnokar končala. Poglejte na k , moža. ki so jo izvojevali. Mogoče i ste v klel i Joffra. ko je bil tukaj. ) Ce sle ga videli, se gotovo spominjate. da je majhen in obilen člo-j vek. Foch je približno ravnotakc velik. Isto velja glede Petaina.
Diaz, italijanski general, je tudi majhne -postave. Isto velja glede vsakega bolj znamenitega fran-! coskega ali italijanskega gene-
■
rala.
Posezimo nekoliko nazaj v v<»j-ne, katere je vojevala naša lastna dežela. Kdo je njel Agninakla ter končal s tem filipinsko vojno? Fred Funston, ki je bil zelo majhen. Kdo je zmagal v Državljanski vojni t Majhen in širok človek. / rjavo brado ter večnim «'-i-kom v svojih ustih. Njegovo imej je bilo Grant, — 1*. S. Grant. i
K lo pa je bil oni kavalerijski j poveljnik, ki je predstavljal desno J roko (Jrant pri Shenandoah in Petersburg? Bil je divje zroč maj-j hen človek. — Phil Sheridan. On' in Grant sama bi zadostovala, da j se potrdi našo trditev glede nad-kriljevanja majhnih mož v vojni.
Kilo je ponesel našo zastavo v Evropo ter napravil novorojene Združene države strašnim na morju? Bil je to človek, ki ni bil višji od šolske deklice, mornar, ki je šel vedno \ bitko opravljen kot za na ples. Bil je John Paul Jones.
Kaj pa glede obeh revolurijo-narnih junakov. Aleksandra Hani iltona iti Aarona Burr-a? Obn sta bila ženija. a oba majhna člo-, večka, komaj nad srednjo višino. ] I11 predsednik našega konflikta z Anglijo leta 1S12. predsednik j »ki je izdelal načrt kampanje zr, drugim? Njegova lastna žena je' govorila 4» njem kot o "maleiu.I velikem Mr. Madisonu". Visok je! bil približno pet črevljev in pet palcev. Bil pa je uosti velik, d2* nas povede skozi strašno vojno ter ohrani naš narotl nepoškodovan.
Kdo je zavojeval kontinentalno 'Evropo ter prisilil kralje in ce-' sarje. da so poklekali pred njego-'
ve noge? Bil je Napoleon Bona-, parte, eesar Francozov. Bil je vedno na bedast način zelo občutljivi radi svoje majhne št at ure. a voja j ki so govorili o njem z ljubezni-i vostjo kot o .svojem''malem kor-poralu".
Kdo pa je bil mož, ki je za branil Napoleonu zavojevanjc
I'sveta ter uničil njegovo mogočno bnnlovje. s katerim je terorizi ral svet? Bil jc to majhen, enook. ■ mornar naravnost .smešne zuna j njosti. Bil pa je največji morna j 'riški poveljnik vseh časov, — ad 'miraI lord Nelson. J Človek, ki je bil tako majhen da jc nosil vratolomno visoke pele. tla bi izgledal večji, je dvignil: Franeijo do nezaslišanih višin tei j zavojeval polovico sve+a. Kljub 1 njegovi majhni postavi pa je bii; kralj Ludovik XIV. znan kot 'veliki monarh'.
Princ Evgen avstrijski, edini j general v onem času. ki se je u-' pal i»ostaviti se Ludoviku XIV. po robu. je bil naravnost pritlikavec ter vrhu tega eš pohabljen. Fride-, rik Veliki, pruski ralj, ki je držal; I celo Evropo na motvozu skozi se-; dem let. je bil smešno majhen £lo-J ve. Poročalo se je. da je bil za en inč ali več manjši kot pa zadnji in neobjokovani kajzer. ki je ba: 'je visok pet črevljev in 7 inčev.
Rikarsl III. se je polastil angle škega prestola ter ga držal skozi leta proti vsem nasprotnikom. Bil je zraščen ter skoro pritlikavec.
Julij Cezar si je zavojeval eel: ysvet. Isto je storil Aleksander Ve-j liki par stoletij preje. Oba sta bii 'lit .suha in majhne postave ter bi-
Za Božične Praznike
dobite prave slovenske Columbia ftlO&e, prav tako tudi najnovejše glasne Columbia Gramofone pri svojem a *!«>riej podpisanemu rojaku.
V zalogi ima tudi Sest izbranih različnih amerfSkih Columbia plošč po 85c. vsaka, s krasnim cerkvenim zvonenjem aa sveti srefer.
▲ko naročite po poŠti, priložite 50c. več sa poštnino. Cenik zastonj, pišite ponj.
Velika zaloga zlatnine, sreberaine, demantor itd.	,r "t
Za obilo naročil se priporoča vaS rojak	*	"^TTT^JB^
IVAN PAJK
U MAIN 8T„	^	^	CONEMAtJGlI. TJL
Slovenska-Hrvatska Zveza
(▼ Združenih Državah Ameriških in C&nadi.
Ustanovljena 1. januar- /gUfiX
ia 1903 v Calumet,	ITlTi Inkorporirana 11. junija
Michigan.	V ^^ MlCh*'
1	GLAVNI ODBOR:
Predsednik: FRANK GREGORICH, Box 2», Dodgerllle, Mick. Podpredsednik: GEORGE KuTZE, 115 Grant Avenue, ETeleth, Mina. Prri tajnik: »NTON GESHEL, Ik>rgo Block, Calumet, Mich, eaptonlkar: MATH I AS OZANICU, Seventh Street, Caluzuet, Mich. Blagajnik: VINCENT ARB AN AS, First National Bank, Calumet, Mich.
NADZORNI ODBOR: I. nadsomlk: ANTON GERZIN, Eveleth, Minn. 1L nadaornik: JOHN B. MALNAR, Calumet, Mich, m. nadzornik: PAUL SBALTZ. 20» Seventh St.. Calumet, Mich,
POROTNI ODBOR: L porotnik: MATH. ZGOXC, Box 423 Ely, Minn. H. porotnik: VILJEM MlHELlC, Calumet, Mich. ITL porotnik: FRANK LEVSTIK, Box 103, Anttwa, Mine.
/
POMOŽNI ODBOR: JOHN KAMBICH. 417 Osceola St.. Laurium Mich. LUKAS STEFAN EC, Calumet, Mich. MARKO JOTICH, Calumet, Mich.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. JOHN S STEFANKZ, 288% First Avenue. Milwaukee^ Wis.
_
ODVETNIK:
ANTHONY LUCAS, Calomet, Mich.
Opomba.—Vsa dopisovanja, kakor tudi spremembe Planov ln Tlanfe naj se poSHJaJo na glavnega tajnika: Anton Gesbel, Slovenlc Croatian Union, Borgo Block, 6tb St., Calumet, Mien.
Denarne poSilJatve naj se pošiljajo na blagajnika: Vincent Arbaaas First National Bank, Calumet, Mich.
ProSnJe za novo prtrtople jHane In Planice na] se poglljajo na vrhovnega adravnlka: John S. Štefane«. 2C8% First Ave.. Milwaukee. Wta
Vse prltoibe nsj se pošiljajo na {iredBednlka porotnega odbora? Math. Zgonc, Box 423, Ely, Minn.
Uradno glaslio: GLAS NARODA.
IZ GLAVNEGA URADA SLOV.-HRV. ZVEZE.
Spremembe v članstvu za mesec november 1918.
—-
Društvo sv. Jožefa štev. 1. umrl: John Skorja eert. št. 63.
Društvo sv. Roka štev. 9: pristopil Joseph Jakovae eert. štov. i 4271, star 17 let.
Društva sv. Anna štev. 10 suspendirane: Ana TVman eert. štev. 2710: Katarina Kostelic eert. štev. 3983.
Društvo sv. Anna štev. 11 umrla: Amalija Grahek cret. 1422. #
Društvo sv. Obitelj štev. 14 zopet sprejet: Mik Spoljarif- eert. t štev. 3917. — Suspendiran: Nick Bojanieh eert. štev. 4030.
Društvo Majke Božje Lurdske štev. 16 zop«*t sprejeta: FranČi-! ška Bolf eert. štev. 1314.
Društvo sv. Cirila in Metoda štev. 17 pasivni član: John CJrenc | eert. štev 3949; zopet spi^jet -. Anton Crnek eert. 3940.
Društvo sv. Barbare štev. 19 prestopli iz rasmla $.^00.00 zavarovalnine v razred $400.00 zavarovalnine: Anton Ogrinc eert. štev. 3466; suspendirani: Geo Gregoreieh eert. štev. 346."», Anton Brancel | eert. štev. b015; Tliom Mažar eert. štev. 42")2; John Germ eert. Stev. t4ir>0; Joseph Vukelich eert. št. 4070.
Društvo sv. Jeronima št. 22 pristopil: Jurij Perkovich eert. št. i 4272. star 44 let.
Društvo Podporna Zveza Slovenskih Fantov št. 23 zopet spreje-; ti: Jospph 1*. Agnie.h eert. štev. 3H92. Joseph Benf-ie «*ert. štev. 3211 ; "j John Prankovieh eert. štev. 3731 : Lovrenc Deržaj eert. štev. 40.r>5; J \ "' Kostelie eert. št«*v. 4013; suspendirani: John Stukel <-ert. štev. 17H0; " Joseph Kocjan eert. štev. 3747; Anton Jančar eert. štev. 4037; Jos. ! Kramarič eert. štev. 2347.
društvo sv. Petra in Pavla štev. 24 pristopili: Gregor Kovačevi** I eert. štev. 4275. star v3 let: Blaž Vukelič eert. štev. 4274, star 36 let; Tvan Elijaš eert. štev. 4273, star 38 let. — Zopet »prejeti: A. Pleše eert. štev. 3169, T. Vukelič eert. štev. 3.%64. Blaž Vukelič eert. štev. 3563, G. Samardžija eert. štev. 3537. P. Starčevič eert. št. 4186. '	Anton Geshel, tajnik.
j la raz ven tega podvržena* padavi-en. lian i bal je bil baje tu<li manjši kot katerikoli njegovih generalov.
Veliki možje so si ponovno prv j dobili slabo kot državniki. Zel« i malo velikih mož pa je zaslovelo j v vojni. V pretežni večini je bil j majhni mož. ki se je izkazal kol j najboljše vrste vojaka.
Zakaj? .
IZ Narodnega sveta.
(Glas SILS. 23. oktobra.) Članom plenu ma \ in osrednjega *><|bora! Narotl nega Sveta je bil imenovan poslanee dr. Ante Tresič- Pavi-čič. Zaupnikom sekeije Narodnega Sveta za agitaeijo 5n organiziranje je bil oilbraTti poslanee dr. j Srgjan Budisavljevič. Poslani .;o brzojavni pozdravi Cehom iu Poljakom.
Češka depntacija ▼ Ženevi
(Izvirno poročilo.) V soboto zv<» i čer so prispeli dr. Kramarž, dr.1 I Kalina, dr. Preis, Svoboda, dr' j Samal, Stanek. Klofač in Haber-j \ man, da se posvetujejo s češko vlado, katere minister za zunanje zadeve dr. Beneš je že dospel v j Ženevo.
—.....................*.....saw——
CenikKnjig
katere Ima ▼ zalogi SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
: 83 Corttandt St. New York,	N. Y.
POUČNE XNJIGI: ; AhnoT aesiSko-angl. tolmafi vezaa ^-.50
Domači ad ravnik mall	&?J2M Hitri računar (nem5ko-ansL)
rezan	f—JBO
PolJedeiJstTO	i— JSO \
Sadjereja v pogovorih	f—J£B *]
Rlov. angl. In angl. aloT. tfotaz	91.00
Veliki aloT. ang. tolmač	*2.60 ZABAVNE IN RAZNE DKUGE KNJIGE:
Hipnotizem	r 11 Dve fialoigrl: "Cartijera fenlter"
ln "Trije Ženini**	t-J2§
Postrežba bolnik osa	<—JtO
Trtna n5 ln trto rej	i—.00
Vojna na Balkura 13 srca.	|LOO
RAZGLEDNICE NewyorSk^ boiične, velikonočna
ln novoletne komad po	^—.08 ducat r ZEMLJEVIDI: Aratro-Italljanaka vojna mapa
Avstroograki, velik! rezan	t—M
Cell aret mali	t—.10
OeU aret veliki	f^J2S
Evrope reaan	f-JO
Vojna stenska mapa	ffcOO
Vojni atlaa	s^SSB
Vojni atlaa mor	t—J| Zemljevidi: Ala, Arla^ Ooia« I GaL Itd. po
1 ZdrnSenik driav mali	fOI <
tdniJealk drfar veUkl	—JM 1 t CdraSenlk drflar mara. j
| na drugi atrani pa eeU erat	|UI
Rojaki, pristopajte k Rdečemu Križu. Prihodnji pondeljek se ata- j čne kampanja za nove člane.
Ča je v Ameriki sto miljanov ljudi, naj šteje Rdeči Križ sto miJ o- I nov članov.
Organizacija, ki je največ dosegla* potrebuje največjo pomoč. Po- 1 magajte Rdečemu Križu!
QteAS LABODA. 14. PEC- m*.
Važna iqava dr. Korošca j
___ i
f'4m je dr. Anton Korošec, predsednik Narodnega Veča (t« ime] so sprejeli tudi Slovenci v domovini, kakor poroča ljubljanski Slovenec ,i v Zagrebu dospel v Pariz, je podal dopisuiku velikega pariškega lista ** Le Temps" naslednjo izjavo:
— 21. oktobra je prešla državna oblast na Hrvatskem in v Sla-; voniji v roke Narodnega Veča. Takoj zatem so vsi slovenski kraji.! Bosna in Hercegovina. Daimaeija in vse ostale jugoslovanske po-i krajine zavrgle avstrijske oblasti in se podvrgle Narodnemu Veču.j Sedaj upravlja Narodno Veče, katerega predsednik sem jaz. s suvereno močjo vse jugoslovanske pokrajine luvi* Avstrije. Njemu je na razpolago vojska in policija. Jugoslovanske sodnije sodijo; po zakonih. Vsa sredstva za prevoz, za komunikacije, železnice, pošle in telegrafi so v naših rokah.	.... ........
Poleg centralise in vrhovne oblasti, ki jc osredotočena v zagreb škem Narodnem Veča. funkcijonirajo še: posebna slovenska vlada v Ljubljani za vse slovenske kraje in splošno Narodno Veče za Bosno in Hercegovino, toda prvo in drugo priznava vrhovno oblast zagrebškega Narodnega Veča.
•lavna uprava v notranjosti jugoslovanske države funkeijonirr redno ter vlad' / deželi popolen mir.
Potem k s« m dospel v Ženevo, sem imel sestanek z zastopniki ■Jugoslovanskega Odbora (štirje s predsednikom Trumbičem L z zastopniki srbske vlade in zastopniki srbske opozicije, t.-r je zborovanje privedlo do sledečih zaključkov:
Proklainirano je. da tvori jugoslovansko ozemlje z ozemljem Srbije eno celoto. Kdino iz praktičnih razlogov upravlja vlada kraljevine Srbije še nadalje svojo dež#-l. tned tem ko izvršuje isto oblast nad vsemi ostalimi jugoslovanskimi pokrajinami Narodno Veče v Zagrebu.
Obje« I nem je določeno, da se u posta vi skupna vlada, ki l»o uprav Ijala skupne posle > zunanjo politiko. narodno obrambo. vojno mor narico .trgovino in promet j, toda njena oblast bo trajala samo talen dlgo, da bo narodna skupščina, izvoljena na podlagi splošne, tajne enake in direktne volilne pravice, določila ustavo novi deželi.
Jugoslovansko Narodno Veče zahteva od zaveznikov, da ga pri znajo kot zakonito vlado, ki zastopa vs«- Jugoslovane iz bivše Avstrije, in da priznajo Jugoslovane kot zavezniški narod.
V t« \ ladu so bdi izvoljeni, kakor se j*- naknadno izvedelo, si-*-1 d oči:
Za Srbijo: Davidovi«', Pavlovi«* in Ga vri lovi«'.
Za jugoslovanske pokrajine; Dr. Brejo. dr. Cingrija in Vasi-1je vič. "	|
Sčasoma bodo vsi jugoslovanski kraji, no oziraje se na meje. zastopani v tej vladi sledeče: Srbija bo iuiola š»-stern članov. Crnt Gora dva in jugoslovanski kraji pod bivšo Avstrijo sester©.
Za staro pravdo
POVEST IZ LETA 1515.	!
Spisal Peter Bohinjec.
Mladenič Kri-itot opaše svojo sabho tor pravi:
"Lepa hvala, oče Tomaž, za vašo gostoljubnost. ll\ala tebi. ljubi j, •J'1/.c. i/.n sočutno liesede, hvala tu-! <li tebi, dobe«: Kalrica, za lepo po-! strežbo Toda moje src** ti<e vleče <!nlj». Imam še važna opravila, k. jih moram prej k« »prej izvršiti, in za!«r- oo m »ram iKwloviti."
"Prenočili bodete vendar pri' nas, gospod Krištoff*
Ne morem. oče Tomaž' t ak.i me še dolga pot Konj se jo ;xlp«>-eil. jaz sem so pokrei>čal in odriniti moram dalje.*"
"Pa kani vas povode pot tako pozno, ako smem vprašali.'"
"Oseblie zadeve, t »če Tomaž!"
* A meni ne zaupate več ga povpraša začudeno gosriodur.
"Nikdar se nisem skrival, kari so jc tikalo naš«- zveze. Toda oseb-j nih reči pa človek no moro vselej j razodeti niti prijatelju."
"Vi torej odpovedujete prija-j teljstvo meni, ki som van bil od-, slej vedno vaš najodkritejši in] najzanesljivejši podpornik i Ali* menite brez nas priti do svojih pravic * Ah, gospod Krištof, bojim sda se maje vaše prepričanje", reče Tomaž, vstajajo izza mize.
"Žlahtni gottpod. vi nas vendar ne začutite '" reče Katrioa, milo upirajoč* svojo t*'-i vanj.
"Ostanite pri nas! Pozno je že :n lahko so vam kaj »pripeti. Ne1 smete zameriti, ako s«> vas naš oče . kaj razžalili; saj veste, da imstjo' trdo kožo, ttwla dobro srce'*, reče! ►lož«*.
V Krištofu se je vnel hud boj. Duševni ra.*ipor se jo zače4 v njegovem srcu, i-»da ljubeznjivoat in Otlk rita nedolžnost mladino ga jo za trenotok |>oblažila.
"J.e poslužujte le skušent-gta. | možaka! Ne bom več silil v vaše srce, toda moja želja je, da usuv i-j le tudi nadalje mojo gostolju >-|
n ost."
Krištof se je vdal. Od paše sabljo in pravi;
Nikakor nisem hotel zlorablja-' ti vaše gostoljubnosti. Zato vam povem, kam moje vleklo srce. Ka-] dar mc prijetuajo otožne misli,, j tedaj pohitim najrajši na grob svoje matere, in tja sem bi! name-; njen nocoj."
Se so se pogovarjali. Zlasti Ka-i tries je postala zgovorna: in Joaek ji je pritrjeval. Ali Tomaž in Krištof sta bila redkobesedna in o polnoči s j odšli spat.
Pa Krištoi ni mogel zaspati Premetaval «e je v kamrici na tnr-ičični slamuiei ter tenko pričakoval belega dne Živo mu je sto£>al
pred o* i vikar Plahuta, kot težki'-
lub ga j«- mučil Tomaž Klandei, t _ , . . . ■ , j v ozadju se jt skrival grajski vi
k:.i- Singer. na vi-.kili prestolih; j sta sedela Jurij K rajski in Poli j .'"sena. Jierinaii .ie nietai vanj svojo sulico. Cucek iu Kat*i-a sta si pfHiajala roko. okrog njegovega '' vri.ta p:i s«* j«* ovijala Svetka — Klandrova Svetka . otresal se .ie kar m' je nmsrel. pehal j«» jo od sebe. žaljivo besot!«.- ji jo govoril.i vpil jo na vso moč: Ne, no, ne'..
in i«« so bib- že »a nje. iz kateri!« m* jo pi obudil. Zvon z blejskega j otoka ga j«* vzbudil. Izimtčeu sko- ; či iz posteljo. se ob! *če in Jzgir.> j jiz hišo.
Groga mu j«* osedla-1 belca in. Krištof je jozdil proti jezeru in-nad jr^zero — na črno ruš«, svetega M a rtina
"Svetka me j«* vzbudila. ("stri*. j Išil som so samega sebe. Ali ros ne' jv/držiinf Ali mi jc res tako zašla • v srce, v moje razdejano s roe i.. -ali ni njeno srce podobne« uio-jenii! ' Razdeljeno jo kakor moje. {Mogočen kmet zahteva njeno roko. pregnan vitez ji ponuja svoje • r^-i*. Njena sreča je v roki, ne v srcu! In moja* Kmetje so poganjajo za moje pit nienitaš: vo, d asi črtijo plemenitaše. Ponujajo nu Mce, ki tj ni c ne mara, odbijajo roko, ki jih brani. No narav« a zveza t«»!... Toda kaj mi ta Svetka toliko rine v glavo! Dovolj mi jo ujena slika, ki jo papravi Grošelj. Samo to zahtevani, sliko njen » ho-čom. ne nje same. . He, bele*.-. ' i>eži!"
In belec jo dirjal ob modrem j«*-j zet u. I .al'nt* meglice so se vz,ik*-njale pod neb: som. v jezeru pa so >e zrcalile posamične zvezde, ki .so kukj 'o iz mcgleiii4i svetov v boli dan. Devetovižirik je «lrobil v idižnjem bukovju, k«»s so jo o-'j^lašad, a sova je še dajala svoj« grozne «las<}\-«' i* bukovega dupla. J :'Ta sova mi jo zoprna. Ta naj i napoveduje pomladno jutro? In j vendar jo. Ah. Poliksenn, da bi tebi ino»el vtakniti pod nedrij e j srce svo jo matere! Zakaj me čr-jtil? Ali zato. kef- so potogaui za pravico f Kakšni vojski na čeju |lahko prikorakam v tvoje kristal-, j nate gi adove* In potloj Svetki. ' kniotski deklici, bi »nlstopila svoje prostore in izročila svoje klju-jče ' To bi bila osveta. kajneda! In »Svetka bi jahala ob moji strani... Ilajdi, belec!"
In belce je sopihal, lakotnice so j > se mu dvigale liki v »lovi na jezero, pene so letele izza brzda iu prst je letela izpod kopit. Belec jo vedel, da je ta pot ljubezni vselej strastna, kadar njegov gospod hiti preti grobišču.
t
i i Kašell 1
I I	IMWCIJ	( ,
i ) Je vsakdenji gost skoro po vseh hi- ( )
iah; nihče n; neprijatdj tega nad-' ' ieineja ffosU; in vendar se tako 4 ' I » rad in nepričakovano pojavi m osta- | )
: ja rad dalje dasa pri h«. Odzenite t v gas kakim dobrim zdravilom, pred- ' ' ^ i no se ne ukoreni * vašem telesu. { )
■ Vzemite splošno znano_zdravi!o zc-4 ' per ka&elj in to je:	' 1
0	n
;; Gevera's
j; ^ Biku far Lanfe
1	I (Severov Balzam za pljn£a). ki Je I I j I že od leta 1881 uspe&no odpravljal ( ,
kašelj, prehlad, hripavos«* bronhitis i I in influenco. Otroci in odrasli sa I I i ) imajo radi. To zdravilo deluje hitro ( ,
in uspešno in naj bi se imelo isto i t pri vsaki hiti, ali družini Dobite ca i t 4 i pri vašem lekarnarju. 2S in 50c. , (
* Ali. spet mi jo Sv« ika pred «*'-- 1 ;!ii. T«»da i/.biti i«> h»>i"«-rii i/ j»la-vo. naj velj:i. kar h \ i j jo ima ! liMi k! i«. /.-!*■!,iži. ki jo jo vn-dou. i J.-'z je .Jisoni vrede*.i... Kak ve- ; sii-'-ni!; >ei i j::z! !*;i in>di! Ii«»g me : jzkii^a. bv;d«-ion t* mu vciula1' ' o* ker m: je .^o za «"-;isn dal sp««-" -ziuti Klandro\o spletke. Torej ! .*az naj bi K Hud rti pomagal splc- 1 zati na tisti >t«il ki on tak«> iz-p<Mlbija ' Mu naj p«»ž«-ne in«i-j«i kri ' iz irrailii, «!.s bi ^»»žlahtriil NV«»j«» 1 Kr. z z:11!n jim i»«ttonie«'in ni«»je kr ' vi' Ali j«- pa ros i z krvi J'aradaj- 1 ar j. v Ki:mdr«»v rod Kdo jo ' «»» dokazal ' Tisti kr<>fa*eti kroja«" naj ga oplomeniči* II«. to s«. b*p- i <v« :.e to r-astni nnbtv i! V uro hu jo bil spoč -t Klaudrov pr.olcd. 1 a /"i;«j naj j.i/ jtoiiiagam. da s«- ! • ipo!«' mad«-ž njegt»v« ga r^du * Se. jie Svetka! Le pojdi za svojim ' srcem !"*
lit-loe so j«* j*iniiril. 1*.."asi je korakal navkreber, /nuj j« puhtel «»d njega in glava mu jo /«lrk-tiihi navzdol.
"Odi očen s« u*. Toila vikar Plahuta? Ali bi bil on zadovoljen? >!«ij značaj bi pač hvalil, t«>«ln mo | jena hladu do kmetsko zveze bi ne odobril. Zakaj bi ne vstrajal d< lioiiea ' Ali imam sploh že kako tp«'nje, «la se obrnejo razmere in «la se uiiruiui potom povrnem iia svoj doni 1 Ta Sinir»-r p:;«"- nir rsi-v«*. tod:i zanosil s«- ni d^ti |r-uj. Xe reč-ui. da je zoj er mene. |+«Mla v ogenj ne poj :c po me. kakor bi t«« sturil vikar i'iiiiiuta. IV «:kseua in Herman vstiai.-ta «lrt !.om-a. I"ač! Komisar j»rido v s* k •:ts i/, liriksna. Ta utesrr.o kaj pre-; vr:i:ti. l*.»čakaj!iio I"
hi jezeru s«> jt. razgrtjilo pr«-xl j.v-ileeom v v-i sv«»ji kras »ti. l>re-vesa. s«- prikliJiijakt ra ubrožju v vodni i>ovi-šini iu ribice do-:ii:iIjale glavo iz v«»«l«-. Krištof ustavi.
"Ali te. T«iniai' Nisem mislil, da so kmetje tako silno sebi«*ni. h; kak«i z«iajo zakiivati svoj«- tajne j namere' Tem Klaiulrom ni toliko Uii stari pravdi, kolikor na obla-' i -iti. bogastvu In časti. Plemeniti j 'ločejo jiovtati. b«.ffati ho«"ojo vi--!j:iti, zapove leti hočejo kmetom ; m graščakoio.. Ha. ha! Lepa reč' TMia prevrni take misli v jezero, Krištof! Mlad si preostro, prt-pristransko sodiš. Počakaj' t as je zlato!"
In peš 1-oraka iijtludi vitez proti grobišču Otožno misli se mu spet rzbude, /ab«st g^i vodi na materin grob. So na svetem kraju so mu dn:go misli pretile po glavi do kler st* ni	>:atopil v spomi-
ne na mladost. >Iolil ni — premišljeval jo. < da vo jo naslonil na ki :ž. na kamen, na gwb na rušo.
Kleče se jo naklonil ob k&nie.i, slava mu oiraJire na grob. zaspano«* a-a j«* premagal. Zaspal je na •.rn.hu svoje matere.
I>i!o so If-^ie. mlado, vesele sanje Jlltraiijci zarja jo «>lM4iila nebeški sv«xl. senca zelenega bršljana seje i>oitri-n vabi na Kri<tofovih li«*i:>, -raplj:ce jutranje roso s<» se sušilo ia njcK*>nh laseh lahno dihati jo jo spremljalo dviganje prsi.
Belec pa je odet čakal svojega j g«S{K»darja za pokopališkim A-iom, mirno stoječ z zadnjo nogo •m robu kopita in z navzdol po- ^ vešeno irlavo.
Kratke, pa sladke sanje!
P.c-iec dvigne glavo, nastavi ušo- i -a. zarezgeee...
Orcovnik se je bližai cerkvi ! ia bi zvonil za sv. maso.
Vitez so vzbudi, sede hitro na 1 konja in odjaše proti Radovljici. (Pride Se.)
Papeževa svakinja umrla.
Rim, Italija. 12. decembra. — I Umrla je markiza Ev genija della Chiesa, soproga papeževega brata I markija Giovanni della Chiesa. i
Ckvchidskc vesti1
V	soboto 23. nov. jo umrl nade-j budui mladetiie Joseph <«l:»vič vi ■ •a j lepši r.iladenkski dobt 21 let ' Pokojni j«- obiskovali St. Ignatius College H lot in ker se jo organizirala iz visokošoloev -šola za častnike. jt- vstopil tudi podvojili v ir.
Tam se j«* prohladil in v =v 1-mih dneh pa jo bil ztlrav i mstev. ("utrl je v boklišjijei <v. Jano-.:! nov. zjutraj ob II. uri. P»il jo član in tajnik ln;št\a sv. Antona Pad. št. ]:}N c. K. of t #. in društva 1^1-rn. Tukaj zapuš.'-a stariše na 6210 Shade Ave. in dve sestri. Mčo jo občoznani oskrbnik v šoli s\. Vida. Njegov pogreb j,- kazal, kako splošno jo bil priljubljtm rajni -I«, zof v n««i naselbini, '^greba se je vdoložila tudi «-etia 72 nj»-govi4i tovarišev-vojakov. ki' so kolikali v mri vaškem sprov«,du. Predno >»> spustili krsto, ki j.- bila ]>okrita /. ameriško zastavo, v «£r«~>b, mu j«* /atrobil vojak-trobentač zadnji po:-:«lrav. Nobeno oko ni bilo suho pri tttn pri/oni. Lahko >j mislimo
/:df>sT starišev. ki j«itt« j«* umrl edi-:si sin. kater«'ga	j»«i tolikem
trudu zro«lili in k«» t »i raviu* imel jim vračevati njihov« dobrote, pa . Lra je ugrabila nemila smrt. Počivaj v miru!
V	nedeljo nov. zjutraj «»'» ;>. j U'i jo umrl po lldnovni Wdezui [dj-ičnioi .'obn Kraj«- v starosti 4"» |
Tik prod snntj«» j«- prej. i zud- , njo popotni« 'K lilagi ranjki j«- bi! , doma iz vasi Lipovo« št. 1. župnija Kibniea na Dolenjskeim, kjer /.a-I>i!sča še enega brata kii e.no m^sIro. j V Aineril.i je bival 2U let Tu z.-«- f pušča ženo iu pet otrok «m1 kale ril. ir.»jslarejš-i .bdin je jirl v««jakib , v am-riški ai nadi na Fran«*o-skeni. sestro Alary oni«<žet>«i Darove;- in bratranca .l«tž«*ra Krajca. P»il j«- član društva ^v. Vida ši. 2"» KSK-L 16 let. Iruštva Maccdnes in (društva Lira: bil je d«»b«*r fa ran sv. Vida lare. Pogreb >e j«-vr.šil iz hiše žalosti 1:{66 E St. 27. nov. d«»]»oldno Naj mu bo lah-k.i ameriška gruda'
V	nedeljo 24. nov. jc umrl Ma tSterle. ki j.- st.u.oval ki 1261 K. St. Vrmk smrti jo pljučnica. Naj v miru počiva *
Sta rišem Anton in Mariji Po-7elnik stn umrla sinček \*ikt«»r in i hčerka M arij j.
V	St. '"lair bolnišnici se nahaja 24'etni Matej Poigar. !*."»2 K. 7«'. s'l. bivajoč. Zadel jo s svojim
:ornim kolesom v nek avtomobil na vogalu 72. in St. Clair c.sto iti j«' «lof»i| j.nt-oj nevarne j>«»šk«Klbo.
V	pojidehek ve*'-er 2-">. nov. je ;-r.-«*l brzt.jav, «ln je padel na Fi-mco.! o:n 2 nov., ravno dni, orodno je bi!., sklenjeno premirje. Joe Kul.ar. lilagi mladenič, ki jo prelil svojo ki i za »lomovino, jc l»il splošno znati v naši naselbini in priljubljen «»d vsakogar, kdor g-: je poznal, fiil je član društva sv \'i<l:i .št. 2."> K^KJ. V \ ojake jo bil poklii-an meseca maja 1. 1U17. Tukaj zapušča stariše ua 1247 li. bi. St. in tri sestro. Kako je skrbel za svoje stariš«-. se vitli iz te-^a. ker so dobili v>ak ULe^ec -fl", o<l njegove plačo in tudi zavarovali so je tlal pri vojakih /a 10 tisoč dolarjev, za kar je siuu plačeval pristojbino. Naj mu 1m> lahka -" krvjo na poje n a francoska zemlja!
S Vi risi ali sortnlniki padlih vojakov. ki hočejo dobita posmrtm-no za njimi, ako so bili zavarovani, naj se obrnejo na Mr. J. C. Marksa, ki jo pomožni tajnik pii žuitamu v City II;:1J. Or jutpravi br*'Z'4>lačno tozti-l^vno listino in th'» jK-trebue nasvete.
Iz Newburgiia.
Na Brook Iv,nt: sta umrla John j Aloži-na v stari vst i :{7 let in Pavli-1 na Ost roška, s-tara let. Oba sta; imela najprej influoneo in potem pljučnico. Pri družini Ostroška j«-uniH tudi mali novorojeni sinček
Iz Collinwooda.
nov. je bila krščena Mar v! Lavrič. 21. nov. so bile krščene j (sledeče: Julia Duša. Frances Hafl-nor. Rose So]»hie AnsSovar. Koso Papež. A.malia Pelan in Sophi? (Jrošelj.
Umrli so sledeči: Anton Codaro, i?tar 4"i lot. — Otilia Cinigoj, stara 2.0 let. — .Mary Lavrič. i-tara 2 dni. - Angela Ar tiin. stara 34 let. — John Mužič, star 39 let. — j Christina Malenšek.
Sfdifa društva
so poslala brzojavne resolucije na , predsednika Woodriw Wilsona v j i Washington, 1). C., glede Italije-j
Slovenske zfene in dekleta iz iCollinwood. Ohio, ki 90 imele ja-Iven shod v nedeljo, 1. decembra v «wbr«Bi dtrenu
Ataman Kalmfkov, 'grozni koaak*. ki je aretiral več članov švedskega Rdečega križa. 1 __ % »
'ATAMAN KALMIKOrr	.
COSSACK HETf/AH itn Cm^c) I
SEff^E HEPPLUM of the,	CROSS
BAZNO.
Pravi Yankee jezik.
N«ki francoski vojak je prišel ki Amerikaneu ter ga vprašal:
—	Yon s p«'a k Kreneh?
—	Not vet. — je odvrnil Ame-i ri kance.
—	1 speak English. — jc rekel Kran«-oz sinejo ter se pričel «.zira-ti po kak« ni protlinotu. nad katerim bi lahko «d»razl«rxi| in pokazal svoje znanje angleškega jezika.
V onem času pa jo prišla mimo lepa fraueoska tlekliea, oldečon? prav p«» zadnji modi. l-Van«*«»z -e v onem trenutku «d»rno proti Arae rikaneu i" i s premetenim n smev«im :
—	< 'hieken!
—	Amerikanoe s«* zakrob.it a. po moli Franc«»zu roko ter pravi:
—	V on don't speak English » you speak American!
Slovan, št. :!. S|)Z.. Slovenec št. 1 Sl)Z.. tilavni urod v imenu Slovenske Dobr. Zveze. Slovenski*. Narodna Zv za. Kranjska Kato liška Je»luota. doliot. 11.. Primož Trubar, št. 126. SNPJ... Danica št. 11. SliZ.. Svob. Slovenke, št. 1 SDZ.. Sv. Magdalena. KSKJ.. Slovenski Sokol, P«elruži iea Dr. -la-nex Ev. Krek. šr. 1 SNZ.. itd.. Sv. Vida. š.!. 2."» KJKS.. Sava. št. >7j SSPJZ.
Ko je brzojavka dospela iz; Washing:ona od g. Pro iovieha na prods. P;n:l Sehnelier. da bo imel t Ameriški Kdo«"i Križ v p«»ndeljok j 2. tlečem bra t. 1. svojo konferon«-o z Rev. Fraiii-is Jager in več drugi mi našimi v«i«li:elji iu nokateriiiii državnimi uradniki ameriške vlade. glede posvetovanja za fond. ki bi s«- imenoval (Jugoslav Keliol Fund) za naše beti ne v Jugoslaviji, da pozdravljajo ta korak i->; se tudi zavežejo pomagati pri tij kampanji. ,so poslalo sledeča dru j štva brzojavke:
Slovenska Narodna Zveza. K. S. K. Jednota, Jolior, 111. Dr. Sv. Vida, št. 25 KSKJ. Slovan, št. 3 SDZ. Slovenec, št. 1 SDZ. Slovenska Dobr. Zveza. Žene in dekleta faro < ollin-vood, Ohio.
Dr. Sv. Magdalene. KSKJ. Z\ reza »Jugoslovanskih Zon in Deklet.
Umrl je
na Francoskem John Mišmaš. po sporočilu, ki so ga dobili domači od vojaške oblasti. Zbolel je bil vsled strupenih plinov in ni več o-. j kreval. Pokopan je bil z vso vo jaško častjo. Rajnki je bil pevec j— tenorist pri društvu Edinost.
Anton Šega,
ki se nahaja z ameriško armado na Francoskem, je bil težko ra ; njen, kakor pravi poročilo od tam. ! Sega je bil član društva sv. Jane-'za Krstnika, šr. 37 JSKJ
i--
Rada bi izvedela za naslov mojega
brata FRANKA TERR JŽ AN, ker sem izgubila mjegov naslov. Biva nekje v Collinwoodu, O. llavno tako bi rada seznal-a. kje se nahaja ANTONIJA 1VNIK, omožena ZADKOVlf'; pred os r:tinu leti svo bili skupaj v Trstu ; doma je s &taj«2rskega.' Rada bi izvedela tudi aa mojo prijatelji*., JOSIPINO KORAL iz i Planine pri Vipavi Prosim cenj.
rojake, če kdo ve za njih naslov, - da mi blagovoli naznaniti, za t: kar bom jako hvaležna, ali pa!
naj se sami oglasijo. — Carolina I i Vršič, Rox 6, Reed. Indiana Co., Pa.	(14-17—12) J
Manifestacije v Zagrebu
"Primorske Novine" na Sušaku pišejo dno 22. oktobra:
— Včeraj ob osmih zjutraj so iz«lali zagrebški listi posebno izdaj-, v katerih s«» objavile odgovor predsednika Wilsona Avstro-Ogrski. M«'«l prebivalstvom j«* nastalo takoj veselo razburjenje.
Opohlan s«j i-sizobesili zastavo p«» vseh hišah. Po|.oblno ob petih. | s,- j«- zbrala vscučiliška omladiua na vseučilišču. kj«*r v j.- vršila I skupščina, na kateri j«* bib» z navdušenjem pozdravljeno osnovanje j Narodnega S^ eta kakor tu«ii Wilsonov odgovor, s katerim je pri-I znal svobodo in samostojnost Jugoslovanov.
M^d tem s«- je zbralo prebivalstvo pr«-«i vseučiliščem. Po skupščini se jo ]>ričol pomikati velikanski sprevo«!. v kat *rein je bilo tlo 20.000 oseb. p«> I lici. Jelačičevem trgu preti sabor. kj«-r j«- zboroval osrednji odlior Narotlnega Sveta.
Na čelu sprevo«la so bilo tri narodne zastavo: slovenska, hrvatska in srbska. Petoriea meščanov, on meščan, on delavec, en vao-učilišnik iu «ivo g«ispo, st* jo po«lala v sabor. kj«r je pozdravila o-srednji o«lbor Narodnega Sveta ter mu izrekla priznanje od prebivalstva mesta Zagreba.
Nato so stopili na halkan saborske dvorane Pa vol i«". Pribičevi*', Dimovič. Petričič in drugi. Nastalo jo urnrbesnn klicanje jugoslo-i Viinski državi, svobodi iu zjodinj« niu. Wiktmu. <'« hom. Poljakom, ! Srbom. Slovencem. Narodnemu Svetu in drugim.
Govorili s«> Svetozar Pribioevi«" in «1r. Pavelič. poživljajo«" vso ! stranke in celokupen naro«! na složi>o »bdovanj *. p«»v«larjajoč, da ! -mo Vsi ena ihiša. eno sroe. ena misel, da vsi ho«'eui<» pttpolno svobo-• Iti in zj tlinjeiij«*.
Ljudstvo je prepevalo narotlu* himne. Sprevod s«- j.- začel n^ to pomikati proti hanskernu »lvorou. kj« r j«* pozdravilo z iirnebosni-mi k!i«*i bana Mihalovič-a. nato pa se napotila preko -b-lači«Vvega trga <io gbnlališča. Tu i«* govornik nagovoril množico.
Ganljiv je bil prizor, ko so vsi pri.-ntni dvignili rok v zr;-k lu izrekli prisego, da bodo ostali zvesti in v«lani Nar«*ln«*mu Svetu.
Ob polosmih zvečer se je množica razšla. ]>ozivajoč e dokupno j prebivalstvo brez razlike na spol in starost. d;i >«• «irugi «Ian ob 11 j tbipoblan sestane pr<*«l gledališčem. «la ponovno manifestira zsi naro-! tiih» zjodinj* nj«'. svobotb* in neodvisnost. Iztlan je bil mo«ltem poziv na un-ščanstvo in delavstvo, da ustavi drugega dne .s;iko delo, da
bi bib* manifesta«*ij«' t -m veličnsti eje.
REKORD AMER. LETALCEV.
Washington, D. t . 12 do«-. — Ameriški armad ni avijatiki \<v ' leteli v Združenih državah po v-j prečno razdaljo ;J0.(KH).()00 n iij v; enem samem tednu nie>e«*a junija ali razdaljo, ki predstavlja 122? | krat no pot krog ekvatorja.
To je ono izmed dejstev, kato j ra je navedel v svojem poročlu. general William L. Konlov. načel-j nik vojaške aeronavtike. Dokazal je, tla so leteli avijatiki 407.00C| ur v fiskalnem letn proii 74-"> uram j leta 1914, ko je bilo zrakoplovst vo j v Ameriki komaj v pričel nem št a diju razvoja.
General Ken lev je na«laljo rar. kril. da je zahtevala zavezniška misija 21MJ0 aeroplanov na mesec kar vključuje tinli ."»OiHi piiotoi,' ter ."»0,000 mehanikov. T«» jc bil j pričetek z.a j>rvotno sv«»t«». «loloč«» | no za avijatiko. namreč 040 milijonov dolarjev. General opisuje nadalje v svojem poročilu obža j lovanja vredno nevednost, ki jf j prevladovala v narodu z ozirom nu aeronavtiko še leta 1914. Proti o sob ju 65 častnikov in 1120 mož ob pričetku vojne, je bilo, dne 3. novembra v zračni službi Združenih držav 14,230 častnikov in 124.767 j mož.
V letu. ki se je končalo dne 30 junija tekočega leta. je bilo 152. smrtnih slučajev pri vežbanju. kar znači en smrtni slučaj na 26S4 ur vožnje in 201.000 preletelnih milj
I1 Glede prekomorskoga zračnegr programa izjavlja KenJey v svo- j ■ jem poročilu, da se je poslalo šest J tednov po napovedi vojne prve ka-1
«b-io preko morja za vežbanje v za,-e:*.::iških deželah. dafpa se jp «!.i k"in-a leta 1917 odposlalo več kot 2500 mož v Francijo. Augli .i". Italijo ali ('anatlo.
Olajšanje premirja.
Amsterdam, Nizozemsko, 12. dec. « Deri in ski Lokal Anzoigor poroča i da je i/, zanesljivega vira izvedel ' ia jo maršal Foeh o«lgo«lil izror. | tov zahtevatrh nemških bikomotiv i do L februarja.
Paris, Francija, 1*2. «lecembra | Poročil a i z Saarbrneckoiia v Ren-!>ki Prusiji naznanjajo, da so vrši izročanje nemškega železniškega matorijala zt-lo jioyasi. ttula brez odpora o.| strani Noineov.
Nemci poskušali izr«»čiti obrabljeno francoske vozove, toda [komisija, ki sprejema materijal. je bila natančna v svojem pregledovanju in je prevzela samo «lv* |ali tri vozove izmed desetih. Fran-jeoske oblasti so a* tPm osdru zelo , strogo, kajti imajo dokaze, da so Nemci tokom vojne zgradili veliko število železniških voz, katere so imeli pripravljene za ekonomiko invazijo, ki bi imela slediti pričakovani nemški zmagi.
Odposlanci Jugoslovanskega SL ba na Dtuiaju v Narodno Več« i
Jugoslovanski Klub na Dunaj« jei z volil v osrednji odbor Narodfl n«ga Veča S11S. v Zagrebu svoje odposlance naslednje čLg J. Biankinija, dr. M. GingriJ^ Ver.stovška, viteza Pogačnim^ 1 dr. Ribara.	F ^
CLAS NARODA, 14. T>V.C. 1319.
Zadnii podbine Miitmniier
ttpiiai jean Ramean. — 2a "GIm Naroda" priredil J. T.
(Nadaljevanje.)
Edino ti i ta način bi napoči! konec celega trpljenja. Gospod Sa-
\erne bi ^«.tovo jok.:; nt njo i t i hi s«- sprijaznil z Mihaelom. _ Da,
t o hi hiio na iho ji*.
O. 11 ho l i Mihael' Le na Ta način -o ho lahko vrnil, >o sprijazni. * stric« ni ur /o|.el «lobit >vojo staro >lu/ho. Potemtakem se ho lahko i/prehajal p«-., drevjem. katerega je tako zelo ljubil, potemtakem b» lahko preživel <lni >voje^:i življenja v okolici, kjer je doživel tolika h-pega.
<>ii ho s*, nova! v hiš . katero je hotel kupiti. Njene male prija-eljiee -ev,,i . nr- ho naše i tukaj, toda on ho neprestano mislil nanjo. Kajti • C k.ir ga obdaja, ho govorilo o njej, in njegove oči bodo mor !.i z.:ro k-, h. print sel v«-ter prvi dih >jiomIadi.
1).«. ..p« insfoiičiio lepo je umreti. — Toda ljubezen ponavadi ne -diši • -itejiii. Uat.-ri jo kliče.
Nina je ...ipria »d no. da h se prehladila. Srečna hi bila. če hi s; mo^la nakopati hud prehlad, ali pa celo pljučnico. Toda bilo je milo i'i soparno ...kot- spomladi. Mesec s«. vozil i»o nebu ter obseva! -svoj«) T a jiiist veii<» svethdio vso okolico.
In /«!#■!.i ji j,, ko: da jo kliče ta mesee in jo vprašuje; _ Dekle. ki.ko ,i: .r.-š vei.lar misliti n« smrt? _ Potrpi vendar nekoliko! A., se ne .spominjaš -iln>:a viharja, ki je bil pred enim tednom .' I'n.J kut;o dan. s w ;,.JMI iM prijetno! — Le pogum, le po«-um'
te hi s,- hod«. zjas„ili dnevi.	! — Zapri hitro okno in lezi v
" I''s..d * i ho,,, sj.nj«'. v katerih boš slišala Mihaelov -las in čutila njegove poljub« ! Lahko noč!
je skril za Oblak kol pajas za zaveso. , '!'" ,;I N,,u ' l»r«	Hlisiti na lepe dni. katere ji je oh !
T!..........1 ' *	- Da, smrt mora poiska-
ce n« ce M„r, s.llt,a prhi k nji. - Kako? Ali naj s«.
-V. j»«m1i.-ii-i Moiiihi rthier s., ne h , s.,,t,a »Mitrtila. Sicer b> h ! pa sam.ui.or p^-č sl|II.|jlv lak(ir(.k(J- I1:, ,,rt ,lv,	kf. _
Ae, samotno'-;'	o,. ♦
Nina je p«, »ledaia me «■,.. ki se je zopet smeje pri vozil i/.za obla ka. Sklenila j« t-.*. ;rr pro-.V gleda a zvesz.l. Ali ji ttot-e nebo po .-azati pol. kako na,	pre,I jmrokt, ? Kako naj umre ^i,,,. da
s. ne ho i h.*«* mislil da je hrepenela p«, mrti? — Prepričana je hi-«la jo 1*4»	jrot.,v«» uslišal. če ga prav vroče prosi
\	i.i anj.i je pomirjena n skoraj sr.vn;i legla v posteljo do-
c,m je mesec poljub p.I u :e„ . zlate lase in trepalnic«-.
Ko se j,- Nina -i, !«-dnj *ga dne pr. budi a. je žarel v njenih ..Čeh ! "	J*' namreč, kar je iskala. — II„de sanje je
!"'* " >a	s" "	P« f^' v ribnik v zimske;,, paviljonu
I a. 1 a je /.-,. », ker - «• ji je izpodrinilo na sp.dski stezi.
i" »..»ad . le^lie-, j.- sk.«ii.ia nreMiičiti te svoje sanje.
I/po li-s. _ ■ mi ],. j,- n kla sama.pri s«-bi _ kot slučaj-'
lo bo m \ pričo »o pola Sa verna padla v vodo. Plavati ne zna »11 bom' )»i av g.,toVo \ tonila I'otem bo pa w končano. — Pravzaprav ho r.. samomor, todi vedela l»,,m	ja/. Vsi bodo uverjeni. da se je zgo-
dila ne.sr.-ča. Vsi h«, o žah.vali za menoj, in Mihael mi ne bo nio^el mesa. ocit. ii..	Da. da, lo morani storiti! _ je vzkliknila ve-
selo ter zaploskala /. rokama.
Ob sedmih /jut t se je odpravila Nina k ribniku, da hi poiska la , ..ko .igo-1 no mesto. Natančno je preiskala breg in kmalo našla po cemnr je i repenel^. Potok, ki se je izlival v ribnik, je bil preeej C.ubi.k llvm,, metrov vstran od paviljona je vodila preko p »toka brv \od,»n.v,H drog je služil za ograjo, to«!a tega droga se je le tna-1« k.Io «»pr.j i. Pot.,k ,e bil na «»nem mestu precej globok in kdor hi
Slovenski Premoparji
Tukaj imate priliko, da postanete sam svoj gospodar.
Tukaj imate priliko, di postanete delničar v najboljših premogovnih rudnikih v Ameriki, k^er je najbljša žila pittsburškega premog 1, ki je visok 8 do 10 čevljev, čist z dobrim stropom, ni vode, ni plina. To je drift majna in se nahaja v New Geneva, Fayette County, Pennsylvania.
SLOVENSKI PREMOGARJI! Čas je že, da napravite nekaj za sebe. Ta rov je bil namenjen za vas in nikakor ne smete odlašati, da postanete naš delničar. Delnice so samo po $50.00 in vsakdo jih lahko kupi, kolikor hoče sam.
Kadar naročite delnice, bodite toliko prija zni in uporabljajte spodaj označeni vzorec ter pošljite obenem denar v registriranem pismu ali po ekspresu, ali pa po poštnem Money Orderu.
Ako želite še nadaljnih podatkov, kar 3s tiče vaše želje, pišite ali pridite v enega izmed pittsburških uradov te družbe.
NAROČILNI VZOREC:
V prigibu bodete našli $ ....., za katero svato
pošljite........ delnic za	Atlantic Coal Co. Inc.
po $50.00 za delnico.
1	delnica $50.03	20 delnic $1000.00
2	delnici $100.00	30 delnic $1500.00
3	delnice $150.00	50 delnic $2500.03 10 delnic $500.00	100 deklic $5000.00
Atlantic Coal Co. Inc.
203 Union Bank Bldg, Cor. 4th & Wood Street*
Pittsburgh, Pa.
_ 1
SLOV. DELAVSKA ^^ PODPOR, ZVEZA
Ustanovljena dne 16. ay- ^gR^M&bf inkorporirana 22. aprila gusta 190S.	^ptAJj^	1909 w driavi penna.
SEDEŽ: JOHNSTOWN, PA.
O LAVNI URADNIKI: Predsednik: IVAN PROSTOR, lOOS NorwooJ R'd^ Cleveland Ohio. Po<l|.re«Ue«lnik: J« »SIP ZoRKO, R. F. 1>. 'J, Box 113, W^t Newton, Pa. Glavni tajuik: BLAŽ NOVAK, GT'.4 Main St., Jobnstonn, Pa 1. lv>m tajnik; FRANK PAVLOVt'lO. C.I4 Main St^ Johnstown, Pa.
tajnik: ANHRKJ VM»Rir. Main St.. Johnstown. Pa Blagajnik: JOSIP Ž K LE, 65< rj st. Clair Ave.. Cleveland, Ohio. 1%»ni. blagajnik: AXToN IHm'LVAR. R. F. I». I'.ox Bridgeport Ohio.
NADZORNI ODBOR:
Prw!se.Inik nadw»r. o-IlM>ra : J«»sil» I'CTKRNKL Box 95. Willork. Pa.
1.	nad^oritfk: NIKOLAJ I»«»VŠI*.. U_'S Kaltjaii St . 4'Ifv View. NS. i'iif-
Imrgli, Pa.
2.	nadzornik: IVAN GROSEIJ, 8S5 E. 137th SL, Clereland. Ohio.
POROTNI ODBOR:
Pr*>dsednik porot, odbora: MARTIN OBERŽAN, Bnx 72, East Mineral, Kans.
1.	porotnik: FRANC TEROPf'lf". R I. Bononza. Ark.
2.	iHirotnik: JOSIP (JOLoB. 191G So. Utb St.. Springfield. III.
VRHOVNI ZDRA\"NIK: Or JOSIP V. r.RAHF-K. Sir: K. Ohio St.. I'ltt^hnreh. Pa.
Glavni urad: 634 Main St., Johnstown, Pa.
URADNO GLASILO:
•GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street. New York f'lty.
Cenjena društva, oziroma njih uradniki *o nljudno pro<eni pošiljati dojilse naravnost na Klavnega tajnika in nik^irar drncega. Ih-uht naj indije (Hlino [-.toni Postnih, Exprexnih, ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne |«»toni privatnih <Vkov. Nakaznl<-e nuj m* naslavljajo: Bla£ Novak, Title Trust & guarantee Co. In tako naslovljene jMt&iljajo z lueset'uixn poročilom na naslov gl. tajnika.
V slučaju, da opazijo druStvenl tajniki pri porc>čiiih glavnega taj-oika kake fiomanjkljivoKti naj !o nemudoma naznanijo uradu glavnega tajnika, »la se v prihodnje j«>|>ravl.
The Springer Advertising s««" 'ice. Pittsburgh, Pa.
|>;ulel vanj. hi gotovo vtoilil.
Xiitn .i«* >klenila, da se ji bo na tej lirvi izpoddrsnilo ter da l>o padla v vodo.
Ko je šla čez brv. so se ji kolena Tresla. Zdelo se ji je kol da jo voda vabi k sebi.
Sredi brvi je obstala.
— Tukaj se bo zgodilo — je rekla.
Prostor je bil krasen. V daljavi je bilo vrvičevje, na brejru je pa stal mojročen hrasl in sklenjal svojo krono nad ribnik. V tej oko-lit-i ne more biti smrt niesar težkega.
Ker se ji je mudiol izvršiti načrt, se je vrnila v grad ter nestrpno pričakovala gospoda Saveme.
Ko je prišel krog osme ure. ga je prijazno sprejela ter mu ponudila svoje telo v poljub.
Armarnl je bi plresenečen. Njegova nevesta se ni še nikdar tako tesno privita k njemu. Njen glas je bil nežen, njene oči so sijale radosti. —
fPalje prihodnjič.)
t
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim sTeem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znan-1 eein, da mi je za špansko influen-eo. katera se je /.vrgla v pljučni J eo, v mestni bolnišnici, previden s sv. zakramenti, za večno zaspal !») novepibra moj brat JOSIP DRAGAR.
I*okojni je bil doma iz vasi Mnr-sko, fara Šmartno ]»ri Litiji. Dolenjsko. V Ameriki je bil 9 let. Tukaj zapu>ča mene brata Ivana ter dva bratranca Franca in .Jakoba Šmerckarja. v starem kraju pa očeta, mater in dva brata, katera sta pa bila oba v vojni ter se eden nahaja v ruskem ujetništvu. Pokojnik je bil član več društev, SN1M.( SDl'Z. itd.
Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so me tolažili v tako hudi tiri; d:i-dalje vsem onim, ki so mu položili j krasne vence na krsto in se vde-j ležili pogrebnega sprevoda; hvala J tudi vst-jk'. tistim, ki so še za časa bolezni stregli ob-njegovi postelji.! Kako je '.il ranjki priljubljen, je pričal njegov pogreb; vsfikeniu sr stopnic sMze v oči, ko Mino sa položili k večnemu počitku na hrvatskem pokopališču v Johnstownu, Pa.
Dre g« brrt Josip, naj ti bo lah-In ameriška žemljica in na veselo svidenje nad unezdami!
Ivan Pragarj ža loj oči brat.
Bonair. P. O. Conemaugh. Pa. I (I4-t«S—12)	j
t
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znan-jcem, da je dne l(i. noveimbra umr j la moja nepozabljena soproga oz. mati
i ANGELA JERMAN, r-j Lavrin.
lianjka je bolehala približno ? leti na jetiki. Zadnji čas si je iskala zdravja v New Mexico, kamor so ji zdravniki nasvetovaJi; pa vse z:tnian, prišla je na<aj in v ti tednik podlegla tej kruti bolezni i v najlepši življenji dobi v starosti 2 o let.
Tem potom se najiskrenejše zahvaljujem vsem tistim, ki so jo obiskali na mrtvaškem odru ter spremili k večnemu počitku, kakor tudi onim, ki so ji darovali in položili krasne vence na krsto v zadnji pozdrav.
. Ti, draga soproga in mati, pa v miru počivaj, naj ti bo lalik.j svobodna žemljica in večna luč j naj ti gori!
Žalujoči ostali: Johc Jerman, soprog. Angela, Jenny in Joseph, otr.x'i. John in Mary Lavrin, starLši. Tony, brat. Paula in Mary omožena Luznar, sestri.
Zapušča še več stricev v Združ-
nih državah. ,P. O. P,ox 3S, Hartford. Ark. I	(12-13—12)
j Kojaki, naročajte te na "GLAS I NAHODA", največji alorenald 'dnevnik T ZdnšmSh drtevab.
Vestno zdravilo dela čudeže.
Trinerjeva zdravila uživajo že 30 let retmvadno »upanje. — In ^	Vj čisto po pravici, kajti vestnost izd*!ovutelja dobiva zaupanje in
■ ! I Hllr % poeplošenje pri kupcih. Zdaj je bilo potreb nekoliko rvišati cene. — H:l Hi	Mi 8nQ°	časa zoPerstavljali naraf^anju cen vseh potrebščin
IL L Ki	^ razpoši,janja toda vojni davki so uaa prisilili nekoliko rviaati
Sp^Str	rP'ne" ~ Veak PriJ'ateli Trinerjevih zararil bo Sprevidel, da mora
UJM	h,di l^arnar plačati več, če smo mi prisiljeni plačati več in da «e
:emu na noben način ni mogoče izogniti. — Toda izvrstna kakovoat ^^^^	in pristuost Trinerjevih zdravil bo v polni meri zadostila vsakega od-
jnliŠ	TRINER-JEV
IBM ameriški Elixir grenkega vioa
I	^AHfl^Pk Lma vsled tega tako izvrstne uspehe, ker povzroča, da izgubi bolezen $ svoje izvore. Devetdeset odstotkov vseh bolezni ima izvor v želodcu.
RtXm (C^H^SfiRTrineFJeV AmeriSki Elixir očisti želodec in odstrani iz črev vse za-I^MU^ll'iili^y^Hfll0tiUle ,tvari ter strupene substance, ki so izvor uničujočih bacilov, ^^Iter uničujejo redno delovanje črev. V Trinerjevem zdravilu ni nobene TRINERS	kemikalije, pač pa samo izvrstna grenka zdravilna zelišča in rdeče
j	P" "Prt-iu> neprebavi, glavobolu, migreni, nervoznosti, splošni ,
^ EI-IXJrT^^ oslabelosti ter pri posebnih želodčnih slabostih,' pri premeni življenja i
I	žensk ali pri majnarjih in drugih delavcih, ki vdihavajo pline, se bo
P'TTER-WIHE »sakdo lahko prepričal o učinkoviti vrednosti tega zdravila.
v	^	V vseh lekarnah.
i /^ffi ^ TRINERJEV LINIMENT
II	J	m prodre vedno v pravi sedež bolezni in vsled tega j« pri revmatizmu, jI *\ nevralgiji, revmatičnih boleznih, okorelosti udov itd. njegova pomot j y ^TLr'w^' ^ h'tra in ^P®®11®- Nadalje je tudi izvrstne sredstvo proti izvinjenju,
^ftiMiRova ^	j a pet osti, oteklinam itd. in po vdrgavanju mišic, po kopeli nog od*
H0RKE VINO '^ani vso utrujenost. V vseh lekarnah.
—
>r joseph TR»Nf»	TRINER-JEV ANTIPURIN je zelo uspešno in pomirjujoče anti-
^J^^fl^y?.^^ + , septično sredstvo za splošno notranjo uporabo. Uporablja se ca gr®-!janje, izpiranje ust, izpiranje ran, uljes itd. V vseh lekarnah.
K^^O^^E^HHI Zadnja najvišja odlikovanja podeljena Trinerjevim zdravilom na
mednarodnih razstavah: Zlata Svetinja — San Francisco 1915, Grand Prix — Panama 1916.
JOSEPH TRINER,
Manufacturing Chemist,
1 1333-1343 SO. ASHLAND AVE..	CHIGA68. ILL.
POZOR. ROJAKI
v Forest City, Pa., in okolici!
j Dim* In. t|«i-( nihn s- !m vtmI:: Slov. l{<-;n:lilik. Z<lni/..nj.j \ j Vaii<llinjiu }»r. P.jvIu t'Vmetn «>'.. I", uri zvn'cf. Nrt dnevnem red.« I bo jiu'oslov;»isko vpr;i.š;'iij< >.i v<. lilcv novcira odbora /;» |( r-> IM1'» Ker je to y.rlo v;i/i .i -.-j.:. J;i s . >o zarjatno. Jn v^i i ;j':a Unji S! Vi-Mci \d« lo/ iH. \ vabi t.dbo!*.
(14 1»; 12 r
I —---—————
! H; <i li; i/vedel z.i moji dw ^estt-i. rojeni IlOL'KVAR: ena j«' o;no-žena \EŽA 15RADVIK. mlajša j>a MAISMA KLA IS. Pred enim letom .sta bili v JmlianapolLsu. I »d. AKo kdo rojao v ve /.a ojn naslov, na j mi blagovoli naznaniti, v. i kar bom jako hvaležen J ako |>a sami čitati ta o_rlas. naj. se javiti. — Frank 1 ločevanj —'»'» Spruce St.. ( Vnema'!«!, I\t H4-1G—
>
tečem sv.»jega prijatelja JOŽKFA ; I.IPKC, doma iz Knežaka pri št.1 Petru na Krasu. Prosim cenjene! ro jake, če kdo ve za njezov na-1 slov. da ga mi nakani, ali naj! se pa vam oglasi svojemu prija-j telju: Joe De I ost, Ilox 152, j ilorlev, Colo.	(12-14—12} j
i
Prosim cenjene rojake da bi mi kateri blagovolil naznaniti, kje se nahaja J OMANA STRNIŠA. I Doma je iz Toplic na Dolenjskem. !>čeni jo zaradi njenih 4 zapuščenih otrok, ki jih je za-• pustila v revnem domu v Pitt«-burghu. \ i I jem je umrl; nahajata se notri šc Frančfcka in Anton, za najmlajšega pa ne l vemo, !cje jo. Mojo dolžnost kot! brata pokojnega Frank i Strni ! iia je, Ja skrbim za to s.rote; in J tako sva se potrudila s pomočjo' moje svakinje Mairy Arh i/ Moon Kuna, Pa., da sva rešila iz je^ništva F rane is k o iu Antona. In tako je eno deklico še imel i { pri selii; ako ni oskrbljena, bi' tudi to k sebi vzel. da bi bili vsi skupaj. Ce pa slučajno sama ta oj?la«i bet-e, mij s«- mi oirlasi na naslov: Dominik Strniša K.VJ I»e!videre Ave., Detroit, Mich. H 2-14—12)
j	IŠČE SF
d«.lire dosrarjr /a delati fr»n«-«.vkc i 'laret ilo-.v. Trajno rlelo. jiiaeam najvišjo 4-eijei. imam i/vrsf^n Jes.
Max Flei-elu r, m. Memphis, Tenn. '12 12 v iW
Iščem svojega brala ANTONA ZAI.AR. Pred Veliko nočjo mi je pi>.d i/ (iilman. Colo. Iščem tudi JOHNA STR NOT. bila sva skupaj na McKinley, Minn. Če kateri rojako« ve za njun naslov, naj mi blagovoli naznaniti al; naj se pa sama oglasila. — Frank Zalar, Box 774. Soudan Minn.	{ IMG—>
''3T POZOR, ROJAKI!
I Iščem CKORCA PODIM «; ali JOSIPA PODRL*./. On je rodom j Oalmatine«-. ki govjri piecej dobro angleški j«.dk. \ wr»k je t. čevljev. velikih očij, podolgastega obraza iu kostniijevih Uls. na hra-,di ima znak \ rt-ze, po katerem ga [vsakdo lahko spozna, .'ar je o-",krog l-t. Dplal je nekaj časa
i I	*
na Thomas, \V. Va., i;i k.ie je se-«laj. ne vem. K<lor mi javi njegov •natančen naslov, mu d»m $>0.00 j nagrade. Pišite na moj tuislov ■Joe Zagorc, Box 1 i(i Thomas, \V.
Va. (I "M 4— 12) 'j--
POZOR, DRVARJI!
Charcoal Iron Co. of America [v Newberry, Mich., potrebuje de-
■	lavee za »lelati drva za kemikalij**. Plača od klaftre $2.65. Cozd je
•	lep, še nikdar sekan, v ravnini, - blizu katnp, ki so nove. Hrana
■	stane &J0 na me^ec in prosto sta-1 novanje. Za na<laljna pojasnila se
*	obrnite na našega zastopnika: '.John Knnns, Murphy Camp, Newberry. Mich.	(12-20—12)
'I-—
► ; Kje je moj brat ANTON PRIMC? Doma jr iz Podgr?j pri Ilirski Bistrici na Notranjskem Pred leti je bil na stanovanju pri strieu v DavLsu, W. Va.. kje se sedaj nahaja, mi ni znano. Prosim cenjene rojake, ako je kateremu znan njegov naslov, nr.j
■	mi Mavrovoli naznaniti, ali pa 1 naj se snm eglasi svoji sestri-
Mrs Marv Rej k o. 6110 (ilass Avenue, Cleveland, Ohio
Dr. LORENZ JJi 644lPenn
EDnn SLOVENSKO 'Ta Jy OOVORE& ZDRAVNIK	^¥60116
MOŠKIH BOLEZNI	Pittsburgh, Pa. !
MoJa stroka Jo adroTiJenjo akutnih ta kroničnih ti »liani Jma mm le adravlm nad 23 let ter lmaai eknJnJe v vseb bolemlb ta ker mam aloTenako, «atc vae morem popolnoma razumeti tat spo-■mtl vate bolesen, da vaa oedravlm ln rrnem moč ln edravjet Skoal 23 let ttm pridobil poeebno eknfejo pri adrarljenja moflklh kofuil Zato ee morete popolnoma sanest? na mene, moja skrb pa K da vaa poopolnw oedravlm. Ne odlaiajte, ampak pridite «m>
Jaa oedravlm eeatrnpljeno kil maanlje ta Uae po teteao. be-lamu t grla. Izpadanje las, bolečine v koeteb, stare rane, Hr«M kolesni, os'sbelost, bolexnl t mehurja, ledlcah, Jetrah ln hirali, menica revmatlsem, katar, sla to iUo, nardubo Itd.
Dnini ara se: V ponedeljkih, čredah la petkih ed t. avt Sjutraj do 5. popoldan. V torkili, četrtkih la sobotah od I. ara
sjutraj do & are svečer, ob nedeljah pa do 2. ure popoldn*._Pa
noflti ne adravlm. Pridite oeebno. Ne poaaMte Ima ln naalov:
Dr. LORENZ, 644 Penn are., Ptttskflrgfa, Pi.
Wskstsri draft adravatkt rablje mi—tj «a vas mawfe
■f^JV ■ mtm ■ ■■■ um uma ■ liLiPiiaiitn