primorske novice URADNE OBJAVE OBČIN ILIRSKA BISTRICA IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA KOPER, 19. JUN!JA 1981 Št. 18 VSEBINA: Občina !zo!a p — ODLOK o pobratenju občin Izo!a in Totentino — ODLOK o spremembi in dopotnitvi odtoka o sptošni prepovedi prometa z zemtjišči, o prepovedi parcetacije zemtjišč na ureditvenem območju nasetja Šared — ODLOK o dopolnitvi odtoka o reji, registraciji in označevanju psov ter reji ostatih domačih živati — ODLOK o zaktjučnem računu proračuna občine Izota za teto 1980 Samoupravna stanovanjska skupnost občine Koper — SKLEP o povišanju stanarin Teiesnokuiturna skupnost Postojna — SKLEP o ugotovitvi, da je samoupravni sporazum o temeljih ptana Tetesnokuttume skupnosti Postojna za obdobje 1981—1985 sktenjen Občinska izobraievaina skupnost Piran — SKLEP o spremembi prispevne stopnje OBČ!NA !ZOLA Na podtagi 203. in 301. čtena statuta občine Izota (Uradne objave, št. 5/78) je skupščina občine Izota na sejah zbora združenega deta, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. maja 1981 sprejeta ODLOK O POBRATENJU OBČIN IZOLA IN TOLENTINO 1. čten Občina Izota iz sociatistične repubtike Slovenije in občina Totentino iz repubtike Itati je se pobratita, da bi nadatje razvijati in utrjevati tradicijo demokratičnega in antifašističnega gibanja, utrjevati in razvijati prijatetjske sosedske odnose ter sodetovati na kutturnem, prosvetnem, športnem in gospodarskem področju. 2. čten Predstavnika občin iz prejšnjega čtena tega odtoka bosta sktenita in podpisata protoko! in razgtas o pobratenju. 3. čten Ta odtok vetja od dneva sprejema in se objavi v Uradnih objavah. Stevitka: 68-1/81 Izota, maja 1981 Predsednik BRUNO PODREKA, !. r. skupščina občine Izota na seji zbora združenega deta in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. maja 1981 sprejeta ODLOK O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ODLOKA O SPLOŠNI PREPOVEDI PROMETA Z ZEMLJIŠČI, O PREPOVEDI PARCELACIJE ZEMLJIŠČ NA UREDITVENEM OBMOČJU NASELJA ŠARED 1. čten 2. čten odtoka o sptošni prepovedi prometa z zem!jišči in o prepovedi parcelacije zemtjišč na ureditvenem območju nasetja ŠARED (Uradne objave, št. 8/81) se spremeni tako, da se gtasi: »Prepoved prometa z zemtjišči in prepoved parcetacije zajema kmetijska in stavbna zemtjišča, kot so prikazana na katastrski karti v meritu . 1:2880, ki je bita uradno izdana od Geodetske uprave Koper dne 5. maja 1981, in so zajeta v seznamu parcet. Seznam parcet, ki je pritoga tega odtoka, in grafični prikaz v meritu 1:2880 sta sestavna deta tega odtoka. Grafični prikaz območja prepovedi iz prejšnjega odstavka je zainteresiranim na vpogted pri Komiteju za urejanje prostora in varstvo oko-tja uprave občine Izota ter na Geodetski upravi v Kopru. Dotočita tega odtoka se nanašajo tudi na vse parcete, ki so nastate znotraj označenega območja z delitvami ati spremembami, ki v katastrski karti še niso prikazane.« Na podtagi 16. čtena zakona o urbanističnem ptaniranju (Uradni tist SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 204. čtena statuta občine Izota je 2. čten Ta odtok začne vctjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Številka: 351-13/79 Izota, 28. maja 1981 Predsednik BRUNO PODREKA, t. r 190 URADNE OBJAVE ) * ^ ? 19. junija 1981 SEZNAM PARCEL K ODLOKU O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ODLOKA O SPLOŠNI PREPOVEDI PROMETA Z ZEMLJIŠKI. O PREPOVEDI PARCELACIJE ZEMLJIŠČ NA UREDITVENEM OBMOČJU NASELJA ŠARED 196. 197. 198. 199. 200. 201. 202. 203. 204. 7737/7 7737/8 7737/9 7737/10 7737/1! 7737/12 7461/1 7460 1785 Zap. štev. parcela štev Zap. štev. parcela štev. Zap. štev. parcela štev 205. 1313 !. 8192/1 66. 7758 131. 7783/1 206. 7457/! 2. 8192/2 67. 776! 132. 7783/2 207. 7457/2 3. 8210/4 68. 7762 133. 7783/3 208. 160! 4. 8210/3 69. 7763 134. 7783/4 209.. 7458/! 5. 8153 70. 7764/! 135. 7783/5 - 210. 7458/2 6. 8154/1 71. 7764/2 136. 7776 211. 7458/3 7. 8154/2 72. 7768 137. 7778 212. 7458/4 8. 8157 73. 7766 138. 79.05 213. 7456/! 9. 8156 74. 7767 139. 7906 214. 7456/2 !0. 8155/2 75. 7728 140. 7907 215. 7455/! !1. 8155/1 76. 7730/! 141. 958 216. 7455/2 !2. 8152 77. 7730/2 142. 7864 217. 7455/3 13. 8198/2 78. 7730/3 143. 7873 218. 7455/5 14. 8194 79. 7730/4 144. 7862 219. 7455/6 15. 815! 80. 7730/5 145. 7863 220. 7455/7 16. 8150 81. 7730/6 146. 786! 221. 7806 17. 8197 82. 7730/7 147. 7860 222. 7807 18. 8195 83. 7730/8 148. 7870 223. 7809 19. 8149/1 84. 7730/9 149. 787! 224. 7810 20. 8149/2 85. 1198 150. 7872 225. 7811/2 21. 8149/3 86. 1597 151. 7865 226. 7814/1 22. 8148 87. 7740/! 152. 7859 227. 7815/! 23. 8142/1 88. 7740/2 153. 7857 228. 7815/2 24. 8142/2 89. 7740/3 154. 7867/! 229. 7815/3 25. 8141/1 90. 7740/4 155. 7867/2 230. 7815/4 26. 8141/2 91. 7740/5 156. 7830 231. 7815/5 27. 8147 92. 7740/6 157. 7831 232. 7815/6 28. 8196/1 93. 7740/7 158. 7832/2 233 7818 29. 8196/2 94. 7740/8 159. 7832/3 234 7819 30. 7923 95. 7740/9 160. 7842 235 7820 31. 7924 96. 7740/10 161. 7845 236. 7811 32. 7918 97. 7740/1! 162. 7853/! 237 928 33. 7920 98. 7740/12 163. 7853/2 238. 7822 34. 7916/1 99. 7740/13 164. 7854/1 239. 7823/! 35. 7916/2 100. 7740/14 165. 7854/2 240. 7823/2 36. 7916/3 101. 7741/! 166. 7856 241. 7823/3 37. 7915/1 102. 7741/2 167. 778! 242. 1202 38. 7915/2 103. 7741/3 168. 779! 243. 7086/! 39. 7915/3 104. 7741/4 169. 7789 244. 7086/2 40. 7915/4 105. 7742 170. 7788 245. 7091/! 41. 7915/5 106. 7743 171. 7787 246. 7091/2 42. 7915/6 107. 7702/!2x 172. 7786/! 247. 7092 43. 7915/7 108. 7702/3 173. 7786/2 248. 7093/! 44. 7910/2 109. 1480 174. 7786/3 249. 7093/2 45. 7909 110. 1419/2 175. 929 250. 7085 46. 7908/! !!!. 7735/! 176. 7793 251. 7084 47. 7908/2 112. 7735/2 177. 7794 252. 7083 48. 7913 113. 7735/3 178. 7795/! 253. 7079 49. 7914/! 114. 7735/4 179. 7795/2 254. 708! ' 50. 7914/2 115. 7735/5 180. 7739/! 255. 7078/! 51. 957 116. 7735/7 181. 7739/2 256. 7078/2 52. 956 117. 7735/8 182. 7739/3 257. 7078/3 53. 7770/! 118. 7735/9 183. 7738/! 258. 7078/4 54. 7770/2 119. 7735/10 184. 7738/2 259. 1990 55. 7771 120. 7735/1! 185. 7738/3 260. 7076/! 56. 7772 121. 7731/! 186. 7738/4 261. 7076/2 57. 7718/! 122. 7731/2 187. 7738/5 262. 7097/2 58. 7752/! 123. 7732/! 188. 7738/6 263. 7097/3 59. 7752/2 124. 7732/2 189. 7738/7 264. 7097/4 60. 7753 2x 125. 7733 190. 1718 265. 7097/5 61. 7754 t 126. 7734/! 191. 7737/1 266. 7097/6 62. 7750/! 127. 7734/2 192. * 7737/2 267. 7097/8 63. 7750/2 128. 7785 193. 7737/4 268. 7097/9 64. 7749 129. 7784/! 194. 7737/5 269. 7097/1! 65. 931 130. 7784/2 195. 7737/6 270. 7097/12 271. 7126/2 346. 7212 272. 1174/1 347. 7213 273. 1174/2 348. 7214 274. 1175 349. 724! 275. 7104/! 350. 7240 276. 7104/2 351. 7239 277. 7104/3 352. 7238 278. 7096/1 333. 7237 279. 7106/! 354. 2724/!. 280. 7106/2 355. 7224/2 281. 7108/! 356. 7224/3 282. 7108/2 357. 7224/4 283. 7108/3 358. 171! 284. 7108/4 359. 1712 285. 7108/5 360. 7225/! 286. 7108/6 361. 7225/2 287. 7108/7 362. 7225/3 288. 7108/8 363. 7225/4 289. 7100 364. 7225/5 290. 7099 365. 1713 2^1. 7101/2 366. 7227 292. 7101/7 367. 7216 293. 7109/! 368. 7215/! 294. 7109/2 369. 7215/2 295. 7804 370. 7229/! 296. 7805/! 371. 7229/2 297. 7805/2 372. 906 298. 7805/3 373. 7230/! 299. 7800 374. 7230/2 300. 7802 375. 7230/3 301. 7798/! 376. 7230/4 302. 7798/2 377. 7230/5 303. 7798/3 378. 7230/6 304. 7798/4 379. 7230/7 305. 7799/! . 380. 7230/8 * 306. 7799/2 381. 7230/9 307. 7799/3 382. 7230/10 308. 7796/! 383. 7230/1! 309. 7796/2 384. 7230/12 310. 7796/3 385. 7230/13 311. 7796/4 386. 7230/14 312.. 7796/5 387. 7230/15 313. 1773/! 388. 7233/! 314. 1773/2 389. 7233/2 315. 1784 390. 7233/3 316. 7111/! 391. 7235/! 317. 7111/2 392. 7235/2 318. 7118 393. 7236/! 319. 7117 394. 7236/2 2x 320. 7116 395. 7236/4 321. 7120 396. 7236/5 322. 893 397. 7236/6 323. 7114 398. 7236/7 2x 324. 7122/! 399. 7236/9 325. 7122/2 400. 7236/10 326. 7125 401. 7236/12 327. 7124 402. 1172 328. 7123 403. 1714 ' 329. 7220 404. 4382/3 330. 722! 405. 4370 331. 7223 406. 4048 332. 719! 407. 4371/! 333. 7189 408. 4371/2 . 334. 7192 409. 4372 335. 7130/! 410. 4373/! 336. 1669 411. 4373/2 337. 903 412. 4369/2' 338. 7193/2 413. 784! 339. 7210 414. 7349/! 340. 7219/1 415. 7725 341. 7219/2 416. 7724 342. 7219/3 417. 7463 343. 7219/4 418. 8203/! 344. 180! 419. 926 345. 721! 420. 1718 /eč kmečkih kupnosii (Rd) — Čeprav je, kot se zdi, ot do urejanja razmer v kmetij-tvu v piranski občini precej olgp, pa se, kot bi rekie Galilei, endarle nekaj premika. Č!ani iranskega izvršnega sveta so amreč danes sprejeli, tako ponilo kmetijske zemljiške skup-osti za iansko leto, kot tudi ačrt za letošnje delo. Tako bodo ;tos nadaljevali z urejanjem tstništva zemljišč in zaokroža-jem zemljišč za kmečke skup-osti. V programu je ostanovitev mečke skupnosti za živinorejce Drnici, na Lucani^ bo nastala inogradniška skupnost in skup-ost za nasad oljk ob Dragonji, rav tako nameravajo urediti gro-karto celotne občine. Pri-ravili bodo seznam vseh kmetijah zemljišč in sklenili bodo še 00 novih zakupnih pogodb in bnovili 40 zakupnih pogodb za 5 hektarov zemlje. Pomemb-ejši poseg v piransko kmetijstvo a predstavlja samoupravni spo-tzum o ustanovitvi samou-ravne interesne skupnosti za Dspeševanje kmetijstva, do ka-rega bi naj vendarle prišlo še tos. Gre namreč za zahtevne ičrte. Gre za vzrejo 50 glav zine letno, za velike želje okrog 3ištva, školjkarstva, novih na-dov hrušk, češenj, breskev, )vih vinogradov in predvsem tnin. Na vrsto mora priti usta-)vitev posebne hranilno-kre-tne službe, pospeševalne in etovalne službe, službe za ana-o zemlje, dobrodošel bi bil tudi tkšen oddelek strojne mehani-cije, odkupnih postaj in tudi odajnih mest za gnojila, škro-la, sadike in podobno. Konica *ega morajo postati dobri koo-eracijski odnosi med kmetij-kimi proizvajalci in velikimi po-abniki, ki zdaj še vedno stojijo KULTURNi DOM NOVA GORiCA Na podtagi sktepa zbora detavcev razpisna komisija razpisuje de!a in natoge !ndividua!nega postovodnega organa Kandidat mora poieg spiošnih pogojev imeti: — visoko a)i višjo izobrazbo druibosiovne smeri, — pet )et deiovnih izkušenj pri opravijanju de! in na!og s posebnimi poob)asti!i in odgovornostmi, — mora!nopo!itične vrtine. Mandat traja štiri teta. Pismene prijave z dokazi!! poštjite v 15 dneh na nas!ov: KULTURN! DOM NOVA GOR!CA, LENtNOVA 2a z navedbo »razpisna komisija«. Sk!ep o izbiri bo sporočen v 45 dneh po poteku razpisa. Delavski svet ZDRAVSTVEN) DOM SEŽANA p. o. razpisuje deta in na!oge 1. DtREKTORJA DELOVNE ORGANiZACiJE in deiavcev s posebnimi poobiastiii in odgovornostmi: 2. VODJA ZOBOZDRAVSTVENE SLUŽBE 3. VODJA AMBULANTNO-DiSPANZERSKE DEJAVNOST) 4. GLAVNA SESTRA Kandidati za de!a in natoge morajo po!eg spiošnih pogojev izpot-njevati še nas!ednje pogoje: Pod 1. — da ima visoko strokovno izobrazbo zdravstvene, ekonomske, organizacijske a!i pravne smeri; — da ima 5 !et detovnih izkušenj na voditnih ati vodstvenih detov-nih nalogah; — da je moratnopotitično neoporečen in družbeno aktiven; — da ni bi) obsojen oziroma ni v postopku zaradi krivičnih dejanj. Pod 2. NADLEŽNA TEMA So vrata delovnih organizacij tudi tako ozka kot avtobusna? . : '-X''' .-».X %.' ^ Brezposelnost že trka na vrata Omejevanje zaposiovanja, ki spada v okvir ukrepov za gospodarsko stabiiizacijo, je tudi pri nas odprlo problem brezposelnosti, ki je sicer v svetu že daij časa prisoten. Seveda pa vse to še ne bi smelo biti opravičilo, da se do problema, ki grozi predvsem mladim, obnašamo brezbrižno v pričakovanju, da se bo slej ko prej že kako razrešil. Na novogoriški skupnosti za zaposlovanje imajo že nekaj časa polne roke dela, čakalnica je polna ljudi, ki iščejo zaposlitev. Med njimi je tudi precej mladih, ki iščejo prvo zaposlitev. Na *liradniških mizah pa so kupi prijavnic iskalcev zaposlitve vse večji. Bržkone bi na podobno sliko naleteli tudi pri skupnostih za zaposloval nje v marsikateri drugi regiji v Sloveniji in domovini, čeprav se novogoriška družbenopolitična skupnost že nekaj časa sooča s težavami okrog prezaposlovanja delavcev Cimosovega . tozda v Šempetru, za katerega so pred kratkim prejšnjem srednjeročnem obdobju, in omejevanje rasti osebnih dohodkov. In kaj smo od tega resnično dosegli? Prav gotovo precej pri omejevanju nekontrolirane rasti osebnih dohodkov in zaposlovanja. Kljub priporočilom družbenopolitičnih organizacij, predvsem sindikata in ZSMS, naj bi delovne organizacije izkoristile vse notranje rezerve in omogočile zaposlitev vsaj štipendistom, se delovne organizacije otepajo novih rednih zaposlitev in se Še bolj kot v prejšnjem obdobju poslužujejo občasnega zaposlovanja na podlagi pogodbenih razmerii. KOMENTAR KMETtJSKI NASVET) Zasebnih sob premaio Gostje, zlasti tisti iz tujine, zelo radi povprašujejo po zasebnih turističnih sobah. Teh pa je še vedno premalo, vsaj med sezono, ko je pri nas največji turistični živžav. Ob načrtovanju razvoja turizma v Posočju so si v preteMosti veliko obetali od sob pri zasebnikih. Le ti naj bi vlagali čim-več sredstev v ta namen, seveda ob udeležbi banke. Položaj danes nas nič kaj ne zadovoljuje, saj se je število turističnih postelj pri zasebnikih le neznatno povečalo. Povrnimo se v leto 1976, ko so v novogoriški Ljubljanski banki sprejeli načrt vlaganja v nočitvene zmogljivosti pri zasebnikih v Posočju. Na tej osnovi je banka odobravala posojila zasebnikom za adaptacije v že zgrajenih objektih in za opremljanje turističnih sob. Višina posojila je znašala 20.000 dinarjev na turistično posteljo, obrestna mera 8 odstotkov, rok vračila pa 6 let. Takšno posojilo so lahko dobili samo občani, ki so z Av-toprometom sklenili pogodbo 0 obvezni oddaji turističnih zmogljivosti. Avtopromet pa se je obvezal, da zapolni zmogljivosti najmanj 70 dni v letu. Čeprav je bilo predvideno, da bi na tak način usposobili okrog 500 turističnih postelj samo na Bovškem v srednje 1 Točnem obdobm —BO. Kmetje zahtevajo trdne in poštene vezi V nadatjnjem razvoju iiirskobistriškega kmetijstva bo treba več pozornosti posvečati usmerjeni družbeni kmetijski proizvodnji in dobrim kooperantskim odnosom Hirskobistriško združeno delo kaže vse boljši odnos do razvoja kmetijstva v tej občini, saj se je na osnovi samoupravnega sporazuma o pospeševanju kmetijstva odločilo, da bo v naslednjih petih letih za to dejavnost zbralo okoli 20 milijonov dinarjev sredstev. To so kvalitetna nevračljiva sredstva, ki jih bo zbirala in razdeljevala kmetijska zemljiška skupnost, imela pa bodo vlogo pospeševalca tistih dejavnosti v ilirskobistriškem kmetijstvu, ki se doslej niso mogle bolje uveljaviti, čeprav bi bilo to nujno potrebno. Bolj kot to, da bodo s temi sredstvi regresirali proizvodnjo mleka in mesa, je zanimivo dejstvo, da bodo nekaj sredstev namenili tudi za obnovo nasadov, za financiranje pospeševalnih služb pri Hmezadovi temeljni organizaciji Kooperacija, nadalje bodo de! sredstev namenili za sofinanciranje skupnih hlevov, sofinanciranje osemenjevanja krav, obrestne mere itd. Samoupravni sporazum o pospeševanju razvoja kmetijstva je podpisan, izdali so tudi ustrezen odlok in sredstva so se že začela stekati pri zemljiški skupnosti. Namesto januarja so se začela zbirati šele aprila, kljub temu pa računajo, da se jih bo iz bruto osebnih dohod- kov ilirskobistriških delavcev nabralo letno po 4 milijone dinarjev. Resda tega denarja ni veliko, vendar bodo s tem pospešili delovanje predvsem pospeševalnih služb, ki bodo odigrale pomembno vlogo pri strokovnih nasvetih in usmerjanju kakšnih 1200zasebnih kmetovalcev — kooperantov, ki delujejo pri Hmezadovi temeljni organizaciji kooperantov. Ta bo letos poleg tega namenila za kreditiranje svojih članov okoli 20 milijonov dinarjev. Hirskobistriško združeno delo teži k večji usmerjeni družbeni kmetijski proizvodnji. Zahteva, da se razvijejo trdne, poštene in dolgoročne dohodkovne vezi med zadrugo in kmetovalci. Tega mnenja so tudi ilirskobistriški kmetje, žal ne vsi, saj nekateri vidijo v kooperaciji tudi možnost hitrega in zanesljivega zaslužka. Visoki stroški kmetijske proizvodnje pa niso le posledica objektivnih okoliščin, temveč nastajajo tudi zaradi razparceliranosti zemljišč in slabega dohodkovnega povezovanja kmet — kooperant — kooperacija. Vse to lahko izniči dosedanja prizadevanja za čim-večjo proizvodnjo mleka, mesa, zelja in sadja, za kar v Ilirski Bistrici že stoletja obstajajo re-tativno ugodni pogoji. FRANC KRAJNC Ključ za zaposlitev Ci osovih delavcev Ciciban in Vozila potrebujeta sredstva sklada skupnih rezerv za uresničitev programa prezaposlovanja delavcev iz Cimosa. Novogoriška delegacija , predlaga spremembo zakona o skladih rezerv SR Slovenije Z uvedbo stečajnega postopka v šempetrskem Cimosu so obenem nastali veliki problemi v zvezi s hitrim in dovolj učinkovitim prezaposlovanjem detavcev iz nekdanje avtomo bitstte tovarne Sredstva za te na drugih delovnih organizacijah, predvsem pa v Vozilih in Cicibanu, kjer pripravljajo ustrezne programe Prezaposlovanje delavcev Cimosa v ostale delovne organizacije novogo riške občine je namreč že dosetdo Šempetru pa ni mogoče obravnavati delovne organizacije, ki prevzame večino delavcev ukinjenega tozda kot sanatorja — v tem primeru Vozila in Ciciban Za financiranje pro Zaščita oijčnih nasadov pred škodijivci Zanimanje za pridelovanje oljk pri nas iz leta v leto narašča, vendar le nekateri naprednejši oljarji izvajajo redno zaščito občnih nasadov pred škodljivci. Zato so tudi pridelki veliko nižji in slabše kvalitete, kot bi jih v naših pogojih lahko dosegali. Tudi letos smo opazili, da je okužba z oljčnim moljem dokaj močna, da je napadeno listje in cvetje, v katerem je videti veliko zapredkov tega škodljivca. Oljkin ali oljčni molj je metulj bledo sive barve z dvema temnejšima črtama na prednjih krilih, ki se v oljčnikih pojavlja že zgodaj spomladi. To je škodljivec, ki ima tri rode na leto in spremlja oljko od pomljadi do jeseni. Metulji prve generacije se pokažejo že v začetku maja, ko samice znesejo številna jajčeca na listje in cvetne nastavke oljk. Gosenice, ki se iz jajčeca izvalijo objedajo listje io cvetove, potem pa se med cvetovi zapredejo v vataste zapredke, ki jih ravno v tem času veliko vidimo. V drugi polovici junija izletijo metulji druge generacije, ki napadajo že razvitejše plodove, s tem da samice ležijo jajčeca blizu peclja, mlade gosenice pa se zažrejo v plodove in polagoma, tja do septembra pridejo do koščice ko močno poškodovane plodove zapustijo. Taki plodovi odpadejo kar sami z drevesa, ob močnem napadu pa pridelek je celo do ene tretine manjši. Metulji tretje generacije ležejo jajčeca na listje, v katero se zažrejo mlade gosenice in tako je življenjski krog tega škodljivca sklenjen. Oljčnega molja zatiramo že pozimi, še posebno pa sedaj od polovice do konca junija, da bi preprečili napad druge generacije metuljev oz. gosenic na plodove. Sedaj se poslužujemo enega izmed navedenih pripravkov: LEBAYC1D v konc. 0,1—0,2%, ROGOR v konc. 0,25—0,3%, BASUD1N 20 WP v konc. 0,1—0,2% ali BI 58 EC v konc. 0,05—0,15%. Največjega pomena je, da škropljenje opravimo temeljito v vseh oljčnikih na enem območju ali legi, ker se škodljivci sicer zopet razmnožijo in iz bolnih dreves preidejo na zdrava. Z istimi pripravki škropimo oljke tudi proti oljčni muhi, le da bomo prvo škropljenje proti temu škodljivcu opravili nekoliko pozneje, okrog 15. julija. mgr. MIRAN MARUŠIČ Širijo tovarno na vasi V Šmarjah pri Kopru bo do jeseni zrasia nova proizvodna baia, v kateri bodo deiavci šmarskega tozda Tovarne kovinske gaianterije nadaijevaii s proizvodnjo varnostnih pasov za Citroenova voz (A) — V Šmarjah pri Kopru že izdelkov nekaj let uspešnodeluje Tovarna N/edvomno je grrifcv rovar* ttovinsltc AMfantcrile. to Je orca "a v^-s# # v Cerknem Znaten de) proizvodnje na tuje. Stavnostna otvoritev novih prostorov. / razlog za majhno zanimanje / za posjila iskati ph samih občanih in tudi pri turističnih de javnikih, ki niso našli skupnega jezika Kakorkoli že, vlak je zamujen. Zdaj pa smo slišali, da je zanimanje za vla-ganje v zasebne turistične sobe ponovno oživelo. Vedno več je interesentov, ki trkajo na vrata turističnih ustanov in tudi na — banko. Zdi se, da so !judje do banke manj zauplji-vi, saj je znesek posojila za turistično poste!jo prenizek Izvršilni odbor banke je že!ji po turističnih v!aganjih pris!uhni! in sk!eni! povišati višino posojita za posteljo na 40.000 dinarjev. Obrestna mera ostane ista, prav tako rok vrači!a. Tudi Avtopromet bo še naprej bde! nad zasebniki, ki so a!i bodo sk!epa!i pogodbe za obvezno oddajo težišča 70 dni v !etu. Ob tem naj povemo, da je 70 dni taka doba, v kateri !ahko zasebnik že minimatno zasluži in redno odp!ačuje posojilo. Pogoji so torej razmetoma ugodni, !e malce več poguma manjka tistim, ki se nameravajo ob rednem delu dodatno ukvarjati s-turizmom. Tu pa so seveda še velike. neizkoriščene možnosti. Po drugi strani se je v Posočju poveča!o zanimanje za urejanje turističnih kmetij. Nekaj kmetov je z !astnimi sredstvi in s pomočjo bančnih in drugih posoji! že uredi!o turistične sobe, v katerih so se letos nastanili prvi gostje. Zdi pa se, da je reklama za turistične kmetije slaba, vsaj kar zadeva turistične dejavnike v Posočju. V prospektih jih ni, ' prav tako so pomanjkljivi ! programi turističnih agencij. Ponujajo hotele, kolose, o turističnih kmetijah pa ni ne duha ne sluha. Turisti pa gredo drugam, ne da bi vedeli, če kmetije ^ sobami zanje sploh obstojajo. BOGDAN BOŽIC ' Sl * < * J ^ ^ ^ Današnja TOZD Kolonialno pohištvo v Cerknem, ki je v sestavu Slovenijalesa v Spodnji Idriji, ima pestro zgodovino. Po osvoboditvi, ko je bila Cerkljanska v ruševinah, se je združilo nekaj mizarjev, ki so ustanovili mizarsko delavnico. Od doma so prinesli orodje, eden pa je pripeljal tudi mizarski stroj, ki ga mu je uspelo ohraniti med vojno. V tej delavnici so sprva popravljali orodje, izdelovali kmečke vozove in kolesa potem pa stavbno pohištvo tj. okna in vrata. Potem je bila delavnica nekaj časa v sestavu tehnične baze in obnovitvene zadruge. S prostovoljnim delom so potem gradili v Cerknem novo stavbo in tako je nastal zametek lesne industrije, ki je bila priključena k podjetju Krn v Klavžah, kasneje pa k Slovenijalesu. V tem sestavu se je šele prav pričela razvijati. Postopoma so gradili nove objekte ter vzporedno z drugimi tudi Slovenijalesa v Spodnji Idriji zaključili gradnjo. V soboto, 13. junija, so ta zaključek slovesno proslavili. Prejšnji direktor Viktor Uršič je orisa! razvoj tozda, spregovo- ril je tudi direktor te organizacije Stane Brelih, ki je v svojem govoru omeni! delovanje in predvidevanja za nadaljni razvoj celotne delovne organizacije. Kolektiv v Cerknem je pridobi! novo skladišče, kurilnico in de! proizvodnih prostorov s tekočim trakom. 75 zaposlenih bo še naprej izdelovalo mize, regale in kotne klopi, znaten de! proizvodnje pa bodo namenili izvozu. Na slovesnosti SP podelili nagrade inovatorjem, priznanja in jubilejne nagrade. V kulturnem programu je sodelovala godba na pihala tovarne ETA v Cerknem in pevski zbor šivan Rijavec« iz Idrije. Kot smo že omenili, da so na slovesnosti podelili več jubilejnih nagrad. Moramo poudariti, da je v tem kolektivu veliko delavcev s tridesetletno delovno dobo. Kljub temu, da so nastajali problemi, so vztrajali in veliko prispevali k razvoju, zato so danes lahko ponosni na svoje uspehe. Po slovesnosti je bilo v hotelu Eta v Cerknem redno letno srečanje kolektiva. * JANEZ JERAM ^ Čerkneni so Izročili namenu nrnlžvndnu nym#**** temveč v arugtn orgamzactjan iv našem primeru Vozita in Ciciban) V novogoriški občini so morati prekiniti agonijo v Cimosovi tovarni in preprečiti vsako nadaljnje povečanje družbene škode Za celovito rešitev nastalega problema je treba nujno brez odlašanja zagotoviti finančna sredstva za rea^zacijo sana-cijsko-investicijskih programov v Vozilih in Cicibanu. Predračunska vrednost Vozi! je več kot milijardo v Cicibanu pa 220 milijonov dinarjev Za uresničitev teh programov je nujno tudi zagotoviti sredstva iz skladov skupnih rezerv. Programov pa ni več mogoče zadrževati v predalih, saj je treba nujno zaposliti 350 delavcev, ki so zdaj na listi brezposelnih. Občinski sklad skupnih rezerv je *suh*, za te namene, zato je nujno potrebno čimprej poiskati pot za sredstva v republiških rezervnih skladih. To pa sedanji zakon preprečuje, ko gre za prvi takšen primer pri nas, ko vlogo sanatorja prevzemata dve drugi organizaciji. V Novi Gorici so poiskali ključ za rešitev tega vprašanja v spremembi zakona o skladih skupnih rezerv. Tako je skupina delavcev za zbor združenega dela predlagala slovenski skupščini, da se 17. členu tega zakona doda še določilo, ki dopušča uporabo združenih sredstev rezerv za investicije v osnovna sredstva tozda, v katerem ni uveden sanacijski postopek. S tem, da bi ta naložba zagotovila zaposlitev delavcev tozda, kjer so uvedli postopek. Sredstva se odobravajo pod pogojem, da so programi preverjeni, da so tozdi, ki bodo prezaposlili delavce iz tozda, kjer je uveden stečajni postopek in banke, združili večino sredstev za te programe in da naložbe za uresničitev programov prekvalifikacije in zaposlitve na enega novo zaposlenega delavca ne presegajo povprečne višine naložb v republiki v preteklem letu. Če bodo v republiški skupščini sprejeli ta predlog bodo lahko za uresničitev programov Vozi! in Cicibana črpali de! sredstev iz skladov skupnih rezerv SR Slovenije. Usmeritev celotne družbe v prestrukturiranje gospodarstva bo v prihodnje nedvomno povzročalo podobne težave, kot so zdaj v Cimosu. Za take primere je zato potrebno zagotoviti ustrezni finančni mehanizem, za kar pa je treba spremeniti republiški zakon skupnih rezerv. Ob tem pa velja opozoriti na uspešno reševanje prezaposlovanja delavcev iz idrijskega rudnika prav s pomočjo republiških združenjh sredstev. ^ poštenih okoh 230 detavcev, za jema izdelovanje varnostnih pasov za vsa Citroenova vozila, poleg tega pa izdelujejo še razne sponke, odpirače za konzerve, razne cevne izdelke itd. Na krajši slovesnosti v soboto v Šmarjah, udeležili so se je tudi vidni družbenopolitični delavci obale in krajevne skupnosti Šmarje, so delavci Tovarne kovinske galanterije proslavili pomemben jubilej: 24-!etnico delovanja tovarne v Šmarjah in 54-!etnico delovanja matične tovarne v Ljubljani. Ob tej priložnosti so najzaslužnejšim inovatorjem podelili priznanja, priznanja pa so prejeli tudi številni dolgoletni delavej tovarne. Najstarejši delavec Silvo Kan-dido je položi! temeljni kamen za novo proizvodno halo, v katero bodo do jeseni preselili proizvodnjo varnostnih pasov, za Citroenova vozila. Po predračunih bo veljala okoli 16 milijonov dinarjev, v njej bo dovolj prostora tudi za potrebna skladišča. Zrasla bo na 2.000 kvadratnih metrih koristne površine. V Tovarni kovinske galanterije v Šmarjah odpade kar 80 odstotkov proizvodnega programa (ta naj bi bi! pogodbeno dogovorjen s Cihoenom do leta 1985), na izdelovanje varnostnih pasov za avtomobile. Šmarska Tovarna kovinske galanterije pokriva namreč kar 60odstotkov Citroenovih potreb po varnostnih pasovih, nekaj teh izdelkov pa pošilja tudi sarajevski TAS. Letno pošilja na tržišče kar je poudarit na svečanosti vc temeljne organizacije zdrt nega dela Anton Čehovin. Kljub pohvali vrednemu zadevanju tega kolektiva p treba opozoriti na težave, eventuelno lahko nastopile radi omejitve uvoza oprerr repromateriala, da ne omenj dejstva, da francoska avtom ska tovarna Citroen povsod jini zmanjšuje svoja naroči! . Najstarejši delavec TKG Sl! Kandldo je položi! teme! kamen za novo proizvodno h: v Šmarjah TELEGRAMI PORTOROŽ — VEmoninemtozdu Hotelu Riviera so v maju dosegli za 15 odstotkov večje število nočitev tujih gostov kot v enakem mesecu lani. Podobne rezultate bodo dosegli tudi v juniju. IZOLA — Samoz ladjami Droga ! in Droga 1! so že letos dosegli polovico lanskoletnega ulova rib. Teh modernih ribiških ladij bi potrebovali še več. vendar jim cene krepko naraščajo. Pred d\ema letoma bi zanje odšteli po 9. lani 25. letos pa ena ladja že ve! ja. okoli 40 milijonov dinarjev. LJUBLJANA — V tem mestu so lani (brez gostinskih organizacij) pospravili 19.000 ton sadja, 15.000 ton zelenjave in 420 ton rib. Vsak Ljubljančan je pojedel povprečno po 78 kilogramov mesa na leto! Več teh artiklov bi lahko pošiljali v Ljubljano z obale. - - - - - ' . * . n .7 f- - MrltsMrma V Novi Gorici so v torek slove-to podelili diplome devetim slu-tteljem dopisne šo!e marksizma ajdovske in novogoriške obči-Šolo je organiziralo medob-nsko študijsko središče in je aja!a od februarja do 15. juni-t. Namenjena je predvsem tu-im komunistom, ki si želijo po-labljati znanje marksizma. — da ima organlzac^s^a In vodstvena sposobnosti Pod 4 — da ima)o končano višjo a!i srednjo šo!o za medicinske sestre; — za višjo najmanj 2 teti, za srednjo najmanj 3 !eta detovnih izkušenj; — da imajo organizacijske in vodstvene sposobnosti Za razpisana deta in natoge vetja 4-!etni mandat. Pismene prijave z dokaziti o izpotnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati poštjejo na nastov: Zdravstveni dom Sežana, Partizanska cesta 24 — prijave za direktorja s pripisom *za razpisno komisijo«. Prijave bomo sprejemati 15 dni po dnevu objave. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izteku razpisnega roka. t Jbtsk teniške tetegacije ra teden se je v Novi ìohd mudita deiegacija niadincev iz Kostanza ZR Nemčija) (h) — Novogoriški sindikalni vet že več let sodeluje s sindikati ovinarjev zahodnonemškega lesta Kostanza v pokrajini Sin-en. V tem okviru je v nedeljo rispela na obisk v Novo Gorico lladinska delegacija, ki je bila ekaj dni gost novogoriških mla-incev. V programu obiska so ili v ponedeljek razgovori s redstavniki novogoriških druž-enopolitičnih organizacij in ob-inske skupščine ter predavanje samoupravljanju. Zatem so si ostje ogledali Salonit Anhovo M se pogovarjali s predstavniki indikalne in mladinske organi-acije. Popoldan so si ogledali adružno ktet na Dobrovem v joriških Brdih, zvečer pa je bilo novogoriškem dijaškem domu rečanje z srednješolsko mladi-o. V torek je nemška delegacija biskala slovensko obalo, v redo pa Lipico ter mladinsko elovno akcijo na Goriškem rasu. V popoldanskih urah so ostje odpotovali proti Celju, jer se mudijo te dni, saj sindikat ^hpdnopemške pokrajine sode-tje tuoi s celjskim sindikatom. DELOVNA ORGANIZACIJA »LUKA KOPER« Koper n. so!, o., Koper DELAVSK) SVET! TOZD GENERALN) TOVOR). TOZD TOVOR) LESA, TOZD KONTEJNERSK) TERMtNAL, TOZD VZDRŽEVANJE RAZPtSUJEJO dela in natoge 1. VODJE OPERATIVE v TOZD Tovori tesa za dobo štirih let 2. VODJE OPERATtVE v TOZD Kontejnerski termina! za dobo štirih let 3. VODJE PRiPRAVE DELA v TOZD Vzdrževanje za dobo štirih let POGOJt: pod 1.: — Biotehniška fakutteta — smer tesarstvo ati višja pomorska šota — smer tuški transport in — najmanj 4 oziroma 5 tet detovnih izkušenj pod 2.: — Fakutteta za strojništvo ati višja pomorska šota, smer tuški transport in — najmanj 4 oziroma 5 tet detovnih izkušenj pod 3.: — Visoka ati višja strokovna izobrazba strojne ati etektro stroke in — najmanj 4 oziroma 5 tet detovnih izkušenj Kandidati naj poštjejo svoje ponudbe z dokaziti o izpotnjevanju razpisanih pogojev v roku 15 dni po objavi na nastov "LUKA KOPER« Koper. 66000 Koper, z označbo "za razpisno komisijo« tistega TOZD. za katerega deta in natoge se prijavtjajo, s šifro 02. Kandidati bodo o odtočitvi detavskega sveta ptsmeno obveščeni v 30 dneh po poteku razpisa. vati, da vsi Brczposctrtt tč niso registrirani pri skupnosti. S prijivom iz šot ob skorajšnjem zaključku šolskega leta pa je pričakovati, da bo število brezposelnih naraslo na 950, kar bi predstavljalo že 3,5 odstotka vseh zaposlenih v občini. Ti podatki pa že resno opozarjajo na problem, ki ga bo moč le organizirano in s sodelovanjem vseh odgovornih družbenih dejavnikov reševati. Prav pri tem pa se je pri vseh dosedanjih poskusih tudi bolj ali manj zatikalo, saj v občinah ostajajo brez moči ob sedanjih resolucijskih, zakonskih in drugih določilih, ki politiko zaposlovanja potiskajo v nenormalne in neživljenjske okvire. Pri tem pa ne zagotavljajo v zadostni meri pričakovanih rezultatov, zaradi katerih smo se za takšne ukrepe tudi odločili, po drugi strani pa silijo delovne organizacije v začasne rešitve, ki nimajo s stabilizacijo nikakršne zveze. Vzemimo za primer republiški dogovor o razporejanju in delitvi dohodka, ki je bržkone odigra! odločilno vlogo pri omejevanju zaposlovanja v združenem delu, saj je njegova »posebnost« med drugim v omejevanju mase sredstev za osebne dohodke, vsaka nova zaposlitev pa to maso nujno prizadene. Rezultat takšnega ukrepa je bi! lani v novogoriški občini ta, da stopnja zaposlovanja ni dosegla niti pričako^ vane 1,4. Pri tem pa je potrebno imeti pred očmi predvsem namen takšnega dogovora, ki je izrazito stabilizacijsko obarvan — dvig produktivnosti na podlagi boljšega dela, ne pa z zaposlovanjem nove delovne sile, kar je bilo značilno v SKe Uetovoe organizacije z zap*ostitvi)o oV^rog 300 Cimosovih delavcev ie dosegle predvideno stopnjo rasti zaposlovanja v letošnjem letu. Zaposlitev preostalih 350 delavcev pa zahteva nove naložbe, kar je povezano z znatnimi sredstvi. Bržkone se bo treba v širši družbeni skupnosti čimprej dogovoriti za organiziran način reševanja podobnih problemov, še posebej, če glede na cilje prestrukturiranja gospodarstva lahko pričakujemo stečaj ali likvidacijo tudi v kakšnem drugem tozdu ali delovni organizaciji. Res je, da so takšni problemi pri nas bolj ali manj novost in da jih v drugih državah bolj pogumno uporabljajo, ne meneč se za socialno varnost delavcev, ki v takšnih primerih ostanejo na cesti. Res je tudi, da so številke brezposelnih pri nas v primerjavi z drugimi (predvsem zahodnimi) državami (zaenkrat) smešno nizke in si zato marsikdo sploh ne beli glave zaradi njih. Prav tako pa je tudi res, da se predvsem glede brezposelnosti in vprašanj socialne varnosti ne bi smeli primerjati s sosednimi in bolj oddaljenimi državami (toliko manj z zahodnimi), če se zavedamo, da živimo v družbenem sistemu, katerega temelj predstavlja delovni človek in z njim povezano delo, pravica in dolžnost do dela in iz dela izhajajoča socialna varnost. Če izhajamo iz tega — in to moramo — potem dilem glede razreševanja brezposelnosti pri nas ne bi smelo biti. In prav gotovo bi tudi v sedanji težki gospodarski situaciji moral: najti poti in načine, kako k temu problemu učinkovito pristopiti. IRENA TUREL Šp!e ^ kptaiu konec,-rJbodo ndadinašii zaposlitev ) ! 4 f T 1 ! * & ! * ! t * T 5 f ' ) ! """ ? s. 13. junija 1981 URADNE OBJAVE 191 Na podlagi 4. točke 17. čtena zakona o varstvu živali pred kužnimi boteznimi (Uradni tist SRS, št. 18/77 in 2/78), 4. in 9. čtena zakona o prekrških (Uradni tist SRS, št. 12/77) ter 204. čtena statuta občine Izota je skupščina občine Izoia na seji zbora združenega deta in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. maja 1981 sprejeta ODLOK O DOPOLNITVI ODLOKA O REJI, REGISTRACIJI !N OZNAČEVANJU PSOV TER REJ! OSTALIH DOMAČIH ŽIVAH 1. č!en V 9. č!enu odtoka o reji, registraciji in označevanju psov ter reji ostatiti domačih živati (Uradne objave, št. 24/79), se k tretjemu odstavku doda nov stavek, ki se gtasi: *Šteje se, da je pes brez nadzorstva, če ni v ograjenem prostoru, na vrvici ati verigi.* Za petim odstavkom pa se dodata šesti in sedmi odstavek, ki se gta-sita: * Prepovedano je voditi pse na urejena otroška igrišča, odprta javna zborovanja, svečanosti in zabave, izjema so psi vodiči in stužbeni psi varnostnih organov ob izvrševanju natog* * V parke in zetenice, namenjene za sprehode in rekreacijo, je dovo-tjeno voditi pse te pod nadzorstvom.* t , 2. čten 4. točka 23. čtena citiranega odtoka se spremeni tako, da se gtasi: * BČe ne upošteva dotoči! 8., 9., 10., M., 12. in 17. čtena odtoka * 3. čten Ta odtok začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Številka: 352-25/79 tzota, 28. maja 1981 Predsednik BRUNO PODREKA, !. r. Na podtagi 35. čtena zakona o financiranju sptošnih družbenih potreb družbenopotitičnih skupnosti (Uradni tist SRS, Št. 39/74 in 4/78) in 204. čtena statuta občine Izota je skupščina občine Izota na seji zbora združenega deta in zbora krajevnih skupnosti dne 28. maja !98t sprejeta ODLOK O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČINE IZOLA ZA LETO 1980 . 1. čten Potrdi se zaktjučni račun proračuna občine Izota za teto 1980, katerega sestavni de! je tudi zaktjučni račun rezervnega sktada proračuna za teto 1980. 2. čten Doseženi prihodki in razpored prihodkov proračuna za teto 1980 so: — PRIHODKI — RAZPORED PRIHODKOV — PRESEŽEK PRIHODKOV po zaključnem računu din 45,069.719,35 40,579,839,10 4,489.880,25 od tega: — det presežka za prenos v nastednje teto — det presežka za iztočitev na posebno partijo po družbenem dogovoru — de! presežka za obtikovanje blagovnih rezerv 97.000,00 3,392.414,40 1,000.465,85 3. čten Doseženi prihodki in razpored prihodkov po zaktjučnem računu rezervnega sktada za teto 1980 so: 4. čten Det presežka prihodkov iz 2. čtena tega odtoka v višini 97.000,00 dinarjev se prenese kot prihodek proračuna občine Izota za teto 1981 5. čten De! presežka prihodkov proračuna iz 2. čtena tega odtoka v višini 3,392.414,40 dinarjev se po dotočitih družbenega dogovora o ukrepih za omejevanje sptošne porabe v občinah v tetu 1980 iztoči na posebno partijo žiro računa proračuna občine Izota. 6. čten De! presežka prihodkov proračuna iz 2. čtena tega odtoka v višini 1,000.465,85 dinarjev se iztoči na poseben račun za obtikovanje bta-govnih rezerv v občini Izota. 7. čten Presežek prihodkov rezervnega sktada iz 3. čtena tega odtoka v višini 1,605.244,30 dinarjev se prenese kot prihodek rezervnega sktada proračuna občine Izota za teto 1981. 8. čten Morebitni presežki prihodkov občinskih upravnih ter drugih organov, ki so v tetu 1980 prejemati sredstva za opravtjanje redne dejavnosti, se poračunajo ob dodetjevanju sredstev za teto !98 !. 9. čten Ta odtok začne vetjati z dnem objave v Uradnih objavah. Števitka: 400-5/81 Predsednik Izota, 28. maja 198! Bruno PODREKA. !. r BILANCA prihodkov in sptošnega razporeda prihodkov proračuna občine Izota za teto 1980 A. PRIHODKI Štev. računa VRSTA PRIHODKOV Izvršitev obtika !98t) L PRIHODKI USTVARJENI V TEKOČEM LETU J. Neposredni izvirni prihodki din 02' Davki iz osebnih dohodkov )9.747.032:2't 03 Davki od prom. proizv. in štor. in od prom. nepremičnin in pravic !6.058.544.65 04 Davki na prihodke od premož. in pre- mož. pravic in drugi davki 2.t6!.0!0.65 05 Takse 3.052.092.! 5 07 Prihodki po posebnih predpisih, prihod. org. in organiz. DPS in drugi prihodki t.597.866.65 SKUPAJ NEPOSREDNI IZVIRNI PRIHODKI 42,6!6.546.30 2. Prejeta transferna sredstva, posojita krediti, sprošč. sredstva in druga sred. tekočega leta din 08 Transfer, sred. od drugih DPS 2.!8H.!73.05 CELOTNA SREDSTVA VTEKOČEM LETU 44.804.7 !9.35 !!. SREDSTVA ]Z PREJŠNJEGA LETA 265.000.00 CELOTNA SREDSTVA PRIHODKA j HN 11 45.069.7 !9.35 B RAZPORED PRIHODKOV Razporedna t/vršitev skupina GLAVNI IN BLIZNJt NAMEN [980 din — PRIHODKI — RAZPORED PRIHODKOV — PRESEŽEK PRIHODKOV 1.605.244.30 ot 1.605.244.30 Q2 Sredstva za deto UO. sredstva, ki jih detavci pridob. kot doh. det. skupnosti Ljudska obramba in družb, samozaščita 24.457.300.00 3.500.000.00 192 URADNE OBJAVE 19. junija 1981 03 Pospešev. razvoja in intervencije v gospodarstvu 2,804.400,00 05 Obvez, pri lin. družb, dejavnosti — sociaino varstvo 2,002.136,00 06 Druge splošne potrebe 5,249.000,00 a) Krajevne skupnosti 1,600.000,00 \ b) družbenopoiitične organizacije 2,222.000,00 c) družbene organizacije 757.000,00 d) spi. kom. por. in prost, pianiranje 670.000,00 07 Sredstva rezerv DPS 865.683,20 08 Vezana in izioč. sred., obveznosti in druge potrebe 1,701.319,90 a) iztočena sredstva 1,399.309,20 b) obveznosti iz prejšnjih iet 302.010,70 SKUPAJ RAZPORED PRIHODKOV 40,579.839,10 NERAZPOREJENA SREDSTVA 4,489.880,25 SKUPAJ RAZPOR IN NERAZPOR. SREDSTVA 45,069.719,35 SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČ!NE KOPER Na podiagi 53. čiena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Koper ter 26. in 27. čiena Samoupravnega sporazuma o teme-ijih piana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Koper za obdobje 1981—1985 je skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Koper na seji obeh zborov dne 24. 3. 1981 sprejeia nasiednji SKLEP ^ 1. Stanarine v občini Koper se s 1. juiijem 1981 povišajo za 26,6%. 2. K temu skiepu da sogiasje Obaina skupnost za cene Koper. 3. Ta skiep začne ve)jati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, upo-abija pa se od 1. juiija 1981 dai je. Koper, dne S. A. 19m Predsednik skupščine Štev,tka: D H/2-A27/3 Samoupravne stanovanjske skup- nosti občine Koper Anton TROHA OBALNA SKUPNOST ZA CENE KOPER $tev.: 38-61/81 Datum: 1.6. !98i SIS GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI KOPER Obaina skupnost za cene Koper je na podiagi 62. čiena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroii cen (Uradni iist SFRJ, št. 1/8(1 in 38/8(1), odredbe o pošiijanju cenikov v potrditev in navodiia o pošiljanju cenikov Obaini skupnosti za cene v potrditev (Uradne objave,št. 13/81) na seji sveta Obaine skupnosti za cene dne 29. maja 1981 POTRDILA CENIK ^ j- -.. SIS gospodarskih dejavnosti Koper za stanarine v ietu 1981 v občini Koper. Stanarine se zvišajo za 26,6%. Cene doiočene s tem cenikom so najvišje cene, po katerih se smejo opravijati storitve in veijajo od 1. juiija 1981. Obrazioiitev: SIS gospodarskih dejavnosti Koper je posiaia pred začetkom uporabe cen stanarin za ieto 1981 cenik Obaini skupnosti za cene v potrditev. Prediagaia je zvišanje stanarin v ietu 1981 za 26,6%. Obaina skupnost za cene Koper je po pregiedu cenika ugotovita, da so biie cene obiikovane v skiadu z zakonom o temeijih sistema cen in družbeni kontroii cen ter je zato cenik tudi potrdiia. Predsednika sveta Obaine skupnosti za cene Breda Pečan Te!esnoku!tuma skupnost občine Koper Postojna Na podiagi 19. čiena samoupravnega sporazuma o temeijih plana Teiesnokuitume skupnosti Postojna za obdobje 1981—85 je skupščine Teiesnokuitume skupnosti Postojna na seji zbora uporabnikov in izvajalcev, dne 28. 5. 1981 sprejeia SKLEP 1. Skupščina Teiesnokuitume skupnosti Postojna ugotavija, da je samoupravni sporazum o temeijih piana Teiesnokuitume skupnosti Postojna za obodbje 1981—85 skienjen, ker ga je sprejeia večina udeležencev sporazuma. 2. Za izvedbo programa in naiog opredeijenih v sporazumu bomo udeieženci v i. 1981 združiti: Program sredstva po stopnji iz BOD — za občinski program 9.846.000 din 0,67 — za skupne naioge — TKS SRS 813.000 din 0,05 Skupaj * 10.659.000 din 0,72 3. Ta skiep veija drugi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. 1. 1981 Predsednik skupščine TKS Postojna dr. Rado Gospodarič, i. r. OB&NSKA MOBRAŽEVALNA SKUPNOST — P!RAN Števiika: 30-13/80-81 Datum: 19. 5. 1981 Na podiagi 33. čiena samoupravnega sporazuma o temeijih piana Občinske izobraževaine skupnosti Piran je zbor izvajaicev skupščine Občinske izobraževaine skupnosti Piran na seji dne 28.5.1981 ter zbor uporabnikov skupščine Občinske izobraževaine skupnosti Piran na seji dne 28. maja 1981 spre je! SKLEP O SPREMEMBI PRISPEVNE STOPNJE 1. Za izvedbo programov in naiog opredeijenih v sporazumu o temeijih piana Občinske izobraževaine skupnosti Piran za obdobje 1981—1985 bomo udeieženci v Občinski izobraževaini skupnosti Piran za ieto 1981 od 1. 7. 1981 da!je združiti sredstva iz bruto osebnega dohodka po stopnji 4,86. 2. Ta skiep prične veijati od 1. 7. 1981 daije. S tem skiepom preneha veijati 2. čien skiepa št. 30-13/8(1 z dne 23. 12. 1980. Predsednik Zdravko Kiasek