PeStnlm paviaHrara. Leto I., štev. 79 V Lfubljanl, nedelja dne 2f. novembra 1920. izhaja ob « zjutr&j. Stane celoletno .180 K nesečno. IS . ta zased, ozemlje 300 » ta inozemstvo . 40f Oglasi za vsak mm višine ■tolpea 158 mm) 2 K •m!) »glasi do 30 mm atolDca (5S mm) 1 . •JUT Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/L Telefon št 72. Upravništvo: Sodna ulica š'. & Telefon it OS. JSaScn kr. pošt terad* • itev. 11. Sli Ljubljana, 20. novembra. Stopamo v zadnji teden volilne borbe. V nedeljo bo narod Jugoslavije izrekel eno največjih odločitev svoje zgodovine. Važnejše nego koroški plebiscit, pomembnejše nego pcpallska pogodba bodo volitve v ustavotvorno skupščino, ker je od njihovega izida v mnogi meii ccKis-na tudi usoda ueodrešene domovine. Konstituanta, ki nam da edinstveno državo in položi temelje za močno Jugoslavijo, bo ustvarila tudi predpogoje za odrešenje naših zasužnjenih bratov. Naš narod stoji na razooiiu. Z velikim stoji interesom na razpoiju opazuje volilni boj vsa Evropa NaHi sovražuiki še danes kalkulirajo, kako Jahko bodo opravili z Jugoslavijo, v kateri sc bodo uveljavile centrifugalne sile. S tem večjo skrbjo pa opazujejo volilno borbo naši prijatelji, v strahu, da^ se ne bi obisti lili neprijateljski računi Oči naših prijateljev in sovražnikov so uprte predvsem na demokratsko stranko. Ona je nositelji-ea državne ideje in od njsr.e zmage ali poraza je odvisno, na katero pot krene Jugoslavija: med močne in trdne države, ki imajo v Evropi besedo ali med slabiče, dobrodošel objekt za izkoriščanje velikim narodom. Nzša nacionalna kultura, naš go-spodar;ki razvoj bedeta v enaki meji odvisna od načina ureditve Jugoslavije. Ce bodo zmagali kulturni' Separatisti, če se uveljavi tista »avtonomija« ki mora, ako je koncekventna postaviti med Slovence, Hrvate in Srbe poleg drugih tudi carinske gra-nice, če prev pijejo kričači trezni glas jugoslovanskega naprednjaka, potem bo mesto zdrave nacionalne države zrastel iz trpljenja heroičnih časov žalosten izrodek srbsko-hrvatsko-slo-venske federacije, kateremu bo manjkala nacionalna duša in ki bo bolehal na neozdravljivih notranjih boleznih. Globoko smo prepričani, da je večina našega naroda v taboru narodnega in državnega edinstva Rav-notako je pa tudi res, da živimo v dobi splošne živčne krize in da je nacionalna disciplina razvozlana V perverznem mesarj^nju vsega, kar je bilo od nekdaj naprednemu našemu človeku sveto, danes vse vprek v nič deva našo mlado državo in njene njprave. Kdor posluša govovrni-kc r.a narodno-socialnih shodih spozna. kako sc b:-š oni, ki hočejo biti narodu voditelji zgubili duševno ravnotežje. V tej živčni krizi našega naroda imajo notranji njegovi sovražniki ugodno polje. Proti njihovemu hujskanju na zunaj vsaj ni o-paziti onega odpora, ki se n. pr. na Češkem takoj pojavi proti onim, ki ogrožajo narodno edinstvo in notranji narodni mir. Zadovoljno se smeje Italijan, kadar vprašujejo klerikalni listi: »Kdo nas je prodal Lahom?« in si pravi: Moji računi co točni. _ Nesporno bo prišla doba ozdravljenja z* n-še bolne razmere. Nesporno :e bodo zopet streznile in se oja-tnie vt-m-j o;;iii, ki iz vcegn srca želijo in z \:o voljo hočejo,"da si zgradi naš mred ti dno in zdravo državo. Brezd o~ino bo separatistična intriga in ni" manj epasna demr.gogična fraza dolivli svoj polom. Toda treba je. da oi >dc ia polom pravočasno, predno L-o f it 'p repTratizma in pralnega demr goliva mogel kvariti stavbo naše na.-ior.i3nc di/a-e. Jugoslovanska derrckraclja kliče na boj roti scpni idietem in demagogom. Vsi, ki to zdravegn nario-čustva, ji 1k-Io slcd;li. Sloveniji Lo v r globoko je v L".'!;"o irro-1 Volilni shod JDS v Novem mestu. Včeraj zvečer se je vršil v Novem mestu zelo lepo uspel shod JDS. Velika čitalnična dvorana je bila nabito poina Prišli so volild vseh slojev, navdušenjem in opetovanim odobravanjem so sprejeli obširni govor kandi dala dr. Žerjava, ki je razložil sedanj dižjvno situacijo, in govoril o vseh aktualnih vprašanjih. Za njim je govoril kandidat vladni svetnik Seidi, ki je zlasti govoril rojakom - beguncem Novo mes'o je v taboru JDS! baro ni soci^lei proti beguncem. Maribor, 20. novembra. (Izv. Nocoj se je vršil v dvorani Naroc-nega coma velilni shod nosilca liste N3S. Deržlčn. V dvorani je bilo kakih 200 ljudi. Gospod Deržič je ljuto napadal ministre, vlado, parlament, razmere, draginjo, stranke, pred vsem seveda demokrate, pozitivnega pa ni povedal ničesar. Voditelj stran ke. ki je do zadnjega neprestano klicala biriča nad niej sumljive elemente je ljuto naskočil ministra Pri bičeviča. ker je svoj čas energično preprečil od sumljivih elementov na Hrvatskem pripravljeno sabotažo državne administracije. Na koncu ie g. }arh pozval svoje pristaše, na j pridejo jutri razbit shod beguncev v Narcdnem domu, ker govori na tem shodu v sporazumu s primorskim Narodnim svetom postavljeni demokratski begunski kandidat dr. Brezigar. Posledice hujskanja. Iz Krania nam poročajo: Na nekem klerikalnem sestanku v kranjski okolici s" sc razfitovarjali pod utisom hujskarii k'crikalnih agitatorjev kmetje in na vse mogoče načine zabavljali na Jugoslavijo, na življenje in razmere v naši državi. Med kmeti ie bil tudi neki Ko-rošcc. ki jc poslušal ta zabavljanja in nazadnje vprašal kmeta, kako posestvo ima Ko mu ie kmet vse povedal, mu ie koroški kmet odgovoril: Vidite, moje oosestvo na Koroškem, ki je sedaj pod Avstrijo, je dvakrat večje kot vaše, ali ako hočete, menjam takoj z vami, samo da se preselim v Jugoslavijo, vi pa lahko greste na Koroško, ker se vam oči vidno v Avstriji bolj dopade. Ker je takih Korošcev, ki bi radi menjali vami še mnogo, naj se oglasijo vsi, ki hočejo v Avstrijo! Toda niti eden za-bavljačev in huiskačev ni odgovoril na to ponudbo, in ko je koroški kmet le silil, se mu eden za vse odreže: To pa ne! Kmetje pač vedo dobro, da ni res, kar govore, a nahujskani so tako od svojih duhovnikov, ki najdejo edino svoio srečo v tem, da zabavljajo na demokrate in hujskajo proti Jugoslaviji. Klerikalci in narodna prosvefa. Današnji »Slovenec« z velikim zadovoljstvom poroča o »velikem« protestnem shodu, ki se je vršil v Kri-žah pri Tržiču proti sklepu višjega šolskega sveta, da se tamošnja ljudska šola razširi. Ako so ljudje na deželi že toliko zaslepljeni in nabuj skani po protikuliurnih agitacijah klerikalcev, da protestirajo proti narodni prosveti nam je to že razumljivo. ker vemo kako daleč so pripeljali naše ijudstvo oni klerikalci, katerih voditeij šusteršič je svoječasno v parlamentu rekel, da je šola prekletstvo za narod; Konstatiratl pa moramo kulturni škandal, da se je našel slovenski list, ki odobrava početje zapeljanih kmetov! »Slovenec«, ki se beri proti »balkanizmu«, ki tako rad govori o naši ku'turi in kulturni nidmočnosti, je s takim svojim pisanjem padel pod duševni nivo zadnjega Palkan.a, ki vkljub svojemu ha!':- nizmu ve in zna ceniti pomen d' !:o pokazala, L-Ao t.o!e! — To sc posledre o"; Mab-' z?"s"cirana demo- n;čcvc kulture, ki je rekel, da smo ski -nifel, Li je t otepih Slovenci s klerika'izmom v oži c! orili ."ngCi*-5v* in Li ca ji bo da!a p«vo itfjenje. cd; i ku,Lmi sve . Mi rc sramujemo take uulture, ki js največja sramote na-i šega naroda! Jugoslovansko-ifalijanski gospodarski odnosa]?. Uporaba pristaniSt. — G/adnJe železnic. Milan. 20 novembra. (Izv.) „Gazeta pogodbe. Tc bo obsegala železniške Veneziana" prinaša poročilo o razgo- koncesije in pogoie glede uporabljanja vnru svojega korespondenta z italijan- — -----fL----- skim finančnim strokovnjakom Volpi-jem na rapallški mirovni konferend. Volpi je med drugim izjavil, da je že tržaškega in reškega pristanišča. Dalje se bo pričelo t gradnjo že dolgo projektirane donavsko - jadranske železnice z izhodom v Baru. Udeleženi bodo meseca septembra o priliki privatnih (tako Ha'Hani kakor Jugoslovani. Vol-posvetovanj v Beogradu pripravljal, pi jc izjavil svoie zadovoljstvo nad gospodarska pogajanja, ki so se poz-, usp-hom pogajanj, naglašujoč, da sta neje nadalievala in ki jih bo sedaj kon- j obe državi edini, da je na vsak način čala posebna italijansko - jugoslovan-, treba preprečiti obnovitev stare avstro-ska komisija s sklenitvijo trgovinske ogrske monarhije. Regent ne pojde v Rim. Beograd. 20 novembra. Vesti nekaterih listov, H so prodrle tudi v politične kroge, da br. naš regent takoj po ratifikaciji .apaHskega sporazuma po-setil italijanskega kralja, ne odgovarjajo resnid. Poučene osebe trdijo, da regentovo potovanje v Italijo sploh ni bilo nikdar nameravano. Nikita le vedno ro-govili. Rim, 20. novembra. (Izv.) Črnogorska je izročila po poročilu tu kajšnjih listov memorandum, v katerem se zahteva umaknitev srbskih čet iz Crnegore Odpošlje se tudi posebna deputacija v Ženevo s prošnjo, da se Zveza narodov zavzame za Črnogoro. Beograjska sokolska iupa. Beograd, 19. ncvdnbra. Na zborovanju odposlancev posameznih sokolskih društev se je ustanovila beograjska sokolska župa s sedežem v Beogradu. Za predsednika župe je izvoljen državna svetnik Ljuba Jovanovič, za tajnika Dra gcljub Ilič, za načelnika pa Franc Hofman. V beograjsko sokolsko žu-po vstoprjo sokolska društva naslednjih mest: Beograd, Zemun, Pančevo, Sremski Karlova, Stara Pazova, Vrhka, Obrenovac, Palan-ca in Smederevo. KbJ bo Pe&ijemt Beograd, 20. novembra. (Izvir.) Dr. Oskar Jassy in Bela Linder, ri sta prispela včeraj semkaj iz Pe-čuja, sta predložila notranjemu ministru dr. Draškoviču konkretne »redloge glede usode Pečuja in one-ra dela Baranje, ki ga moramo po rianonski pogodbi vmiti Madjar-ski. Oba odposlanca sta zaprosila ministra, naj Jugoslavija v smislu želj prebivalstva tudi po ratifikadji trianonske pogodbe obdrži imenovano ozemlje pod vojaško ckupad-jo, dokler ne pride na Madjarskem na krmilo demokratsko-napredni režim, dvilna uprava pa naj se izroči civilnim oblastem. Dalje sta prosila, naj se reši valutno vprašanje Pečuja, kjer se nahajajo še od jugoslovanskih oblasti prežigosane novčanice. Minister dr Draškovič je odposlancema obljubil vso potrebno podporo. D'Annunzio pojde T Mila«, 20. novembra. (Izv.) ,,Stam-pa" poroča: E^ Annunzio se je odločil, da prizna položaj, ki ga je ustvarila šmarjetska mirovna pogodba in se vrne z oddelkom svojih legijonarjev v ?im, da poroča vladi. Ženska volilna pravica v Italiji. Rim, 19. november. Zbornica je z 240 glasovi proti 10 glasovom sprejela izpremembo pieologa za zakon glede občinskih volitev, po katerem se ženskam priznava volilna pravica pod istimi pogeji, kakor moškim. Predlog glede uvedbe volilne dolžnosti je bil s 144 proti 78 glasovom odklonjen. Po burji v Pragi. Praga, 20 novembra. (Izvirno.) Tuj. . ■ - . . . vlada mir Vsi znaki, ki so spominjali i C11C ^ koruzo; te ccne p-> so istotako na oreišnii avstro - odrski režim so omahovale. Takoisnie blago se ie pla- Tedenski gospodarski pregled. Berlin, 20. novembra. (Izv.) Promet na blagovnem tržišču je bil v preteklem tednu odvisen od menjajočih se deviz. Temeljna tendenca cen pa je bila oslabljena radi padca dolarja od 87. mark začetkom tedna na 74 mark koncem tedna Tako je padlo zlato od 47.750 mark za kilogram na 42.000 mark, srebro pa od 1505 na 1365 mark Pri ostalih kovinah je bil padee cene maniši Surovi cink je notiral začetkom tedna 970, koncem tedna pa 870 do 89C mark Elektrolitni baker začetkom tedna 297S mark, koncem tedna pa 2595 mnrk. Produktni trg je bil radi dogodkov na deviznem trgu tako zmeden, da je prenehal vsak promet tako s strani kupcev kakor tudi prodajalcev. Sklenjene so bile le kup- na prejšnji avstro - ogrski režim, so,. , , .. . . odstranjeni. Nemško prebivalstvo je P° ? 3 mark sredi tedna pa ,o je ' v J- bilo dobiti za 162—170 mark. Pozne- ?e se je cena nekoliko ustavila in na-rastla zopet na 179 mark. Januarski blago je bilo dobiti za 188 mark, je- tako preplašeno, da se ne upa na ulico Agitatorji .ji?rodnih demokratov" hujskajo k nadaljnjim demonstracijam. Posamezni legijonarski oddelki so imeli ob navzočnosti demokratskih poslancev tajna posvetovanja. Češki socijalni demokrati so se odločili za protest proti protinemškim demonstracijam. V dilni grah Victoria pa je padel za 30 mark od 290 na 260. Na bombažnem trgu je istotako prev ladovala slaba tendenca. Amerikanski bombaž Fully nemških parlamentarnih krogih pre- Middhng Good Coolor and S apleje vladuje prepričanje, da bo morala se- Pad? ^pidno od 50 mark za kilogram danja vlada dr. Černega radi zadnjih na 41 mark m koncem tedna na 365 dogodkov odstopiti, nakar se sestavi mark Padanje volne na _ svetovnem nov uradniški kabinet Med Nemd se "P?23 v N^JJ' f,c ^ Kravie koze so se plačevale po 16 65 mark za funt. volovske po 16.25, bito* ve po 16.20 mark Cene so se ustalila Ie za gradbeni les, mehki rezani les, za vreče in vrvarske izdelke. razširjajo tudi vesti, da nameravajo legijonarji ustanoviti vojaško diktaturo z narodnim direktorijem na čelu. Dunajski Nemci proti Cehom. Dunaj, 20. novembra. (Izvirno). Danes ob 5. uri popoldan se je vršilo v ljudski dvorani novega magistrata od sudetskih Nemcev sklicano zborovanje proti češkoslovaškim nasilnostim na Češkem. Zborovanja se je udeležila ogromna množica ljudstva, tako da sta morala dva govornika govoriti tudi na ulico. Dr. Langenhahn je pozdravil iz Češke došle nemške poslance, katei ih izvajanja so že'a viharna odobrovanja. Sprejeta je bila protestna resolucija proti zatiranju nemškega elementa na Ce«kem, zahtevajoč zrščito narodnih manjšin v smislu mirovne pogodbe. Po skupščini je odšd velik dd demonstrantov pred hotd »Zur Post«, ki je češka last in kjer sc je istočasno vršilo zborovanje dunajskih Cehov zaradi češkega manjšinskega šolstva na Dunaju. Orožniki in redarji so se trudili, da obvarujejo poslopje. Vkljub temu sc je množici posrečilo prebiti policijske kordone. Šele došla ojačenja so zamogla potisniti množico nazaj Vscnemški poslanec dr. Wanek je končno pomiril občinstvo, ki se je potem razšlo. Na podružnici češke banke v Adlergasse so demonstranti razbili šipe. Novi avstrijski kabinet« Dunaj, 20. nov Izv. Vhod kršcan sko-socijalne vlade v zbornico je bil jako klavern. Spremljale so ga le trompete socialističnih poslancev Novi krsčansko-socijalni kabinet jc sestavljen sledeče: dr. Mihael Mayr, zvezni kancelar in deželni tajnik za zunanje stvari; dr. Egon Glanz, notranje stvari in vojna; dr. \Valter Breisky, uk in bogočastje; dr. Ferdinand Grimm, finance; Alfr. Giuen-berg, ljudska prehrana; Karol Pe-spa, promet; dr. Rudolf Baltauf, ju-stica, Edvard HeinL trgovina; Alojz Haueis, poljedelstvo; Josip Resch, socijalna po'itika Danes je bilo prvikrat videti v zbornici tudi svoje-časnega avstro ogrskega zunanjega ministra grofa Otokarja Czemina. »Neue frcie Presse« imenuje novo ministrstvo »kabinet zadrege« Socialdemokrati ga smatrajo za krščar-kosocialnega in bodo stopili v najhujšo opozicijo. Uvoz potrebnih „luk-susnih" predmetov. Beograd, 19. novembra. Predme-ti, čijih uvoz je po odloku ministrskega sveta od 19. marca t 1. in po odloku komiteja od dne 10. junija t L prepovedan, med drugimi tudi luksuzni predmeti, se smejo zopet uvažati po vplačan ju carinske pristojbine in davka na poslovno obrt, ki se doleči sorazmerno z vredno« stjo teh predmetov. Uvoz je dovoljen v zmislu tečke 127. začasnega zakona z dne 26. oktobra t. L Ta sprememba je uspeh interpelaaje demokratskih pcslancev, ki je sledila na inicijativo ljubljanskega na-čelstva JDS. Gesli niiarski kongres Beograd, 20. nnovembra. Jugoslovanski gcstiiiiičarski kongres, ki so se ga udeležili zastopniki iz vse Jugoslavije (preko i200), je sprejel nastopne sklepe: 1.) Osnuje se zveza gostilničarstva s sedežem v Beogradu. 2.) Zahteva se od pristojnih oblasti, da osnujejc samostojne /.bornite za gostilničarje kot posebno gospodarsko panogo. 3.) Poleg gostilničarske šole v Zagrebu naj se osnujejo strokovne šole v Ljubljani in Beogradu. 4.) Točenje alkohola se naj prepove vsem, ki nimajo osebne in stvarne pravi-e za točenje. 5.) Glede do1cčitvc nazivov, ki se rabijo v gostilničarski obrti, se apelira na vse kompetentne činitdje, da podajo svoje predloge o tem vprašanju. 6.) V Beogradu naj se osnuje gostilničarska barJ-a, ki bi nabavljala vse predmet, potrebne gostilničarjem V vsakem okrožnem mestu naj se osnuje podružnica te banke. Za oredsednika gostilničarske zveze je bil izvoljen za leto 1920/21 g. Šmid, hotelir v Zagrebu, za podpredsednika pa Todor Perišič iz Beograda, Iri bo opravljal vse posle osrednje zveze. Soudeleženi kongresa so se izrazili proti raznim nazivom, ki co v rabi, kakor n. pr. birtija, mc-hana, oslarija itd, ter so st za vse nazive določi ia samo tri termine »Hotel«, »gostilna« in »ka-arna«. Po-ebna dcpu'acija, ki je bila pri nehotni za Lnance, je zahtevala, n-j je v vsej državi izenači Tošaritiska tak~a za kavarniške potrcb*5ne. In feai sedaj? | Ljubljani. Smela je trditev, da ima I pa danes noče niti vojne, nili revolu-I samo SLS zasluge za ljubljansko | ciie, zato nam ne preostaja drugega *Sra je za sedaj jcončana. Izgubili j vseučilišče. S klerikaki se v tej stvari kakor da sprejmemo pogodbo, a va smo jo. Koroška in Primorska sta od trgani od našega telesa. Zaloigra je bila to. Nje konec je razburil naša srca. Zgodilo se je nekoč na Cetinju v Črni gori nekaj posebnega. Igrali so v gledališču tragedijo Kcsovega polja; pole? junaka Miloša Obiliča je nastopal seveda tudi Vuk Brankovič, izdaj ica. Ko je bila igra končana, so gledalci, enako pošteni kakor naivni in preprosti, drevili iz gledališkega poslopja na ulico. češ. ta grdoba nam ne uide. ta igralec, ta izdajalski Vuk, tega moramo v roke dobiti in ubiti . . . Gledalci z manj primitivno dušo ne bodo preganjali po ulicah igralca, ampak se bodo po tragediji zamislili v sebe. si izpraševali vest ter izkušali dognati, v čem je tisti greh, ki je v žalo-igri junaka gnal v pogubo, in kako jim " je treba odole živeti, da končno junakova ideja vendarle zmagi. Po žaloigri v S. Margheriti je sedaj naša naloga, nustiti vse tarnanje in zbirati svoje moli, krepiti notranje s-ie drza-je. Kako naj zmaga v vnanjem boju tisti. k; mu notranjost razjeda bolezen" A bolezni imamo tudi v dušah : koi-nemo svojo domovino, kakor pijanec svojo mater: govorimo o Samosloven-•tvu. kakor da smo sredi oblakov; vsak misli le na sebe, nikoli na celoto, pa ne ve, da oškodi najhu e šamana sebe ko je oškodi] druge: kako naj očuvam še tisto malo zdravja, ki ga še imam, če je vse ozračje okuženo po bacilih, če ga jaz sam eš boli kužim, ko bi moral pomagati razkuževati? Ni dosti, samo v poedincih razvijati moči. Važno je, da se te moči med seboj ne uničuieio! Koroški in Primorski boš pomagal, & boš pomagal Jugoslaviji, če boš o boju za svoi osebni obstanek mislil vedno tudi na to, ali je tvoj dobiček škoda ali korist za r-loto, boš ozdrav-Ijal Jugosiaviio in Primorska in Koroška bosta radi gledali v njeno lepoto. Če ne boš Jugoslovan le ra odooved, če ne boš o trpljenju in žalosti brž zapustil svojega doma in kakor popotnik še sam zdihoval po — Avstriji in Lahih, če ^oš marveč tem marljiveje delal za svoi dom. čim težje je življenje, potem boš reševal Primorsko in Koroško. Koliko naših ljudi je dozdaj pelo* „Ker mi všeč ni. pa drugam urno me popelje ces+a." Nekdaj smo imeli Slovence na odpoved — ti so postajali nemškutarie —- zdaj imamo Jugoslovane na odooved; kaj bo iz njih? Če se v hiši zgodi nesreča, se vsi elani rodbine strnejo; ne nvslijo na to, kar iih ie 'ofilo. glavno jim ie edinstvo. Med nami pa bo ko nas ie doletela koroška nesreča, zavrnili: . Ha sedaj nam je treba — separatizma! ..Slovenec" in „Jnp-os'aviia" sta tako vnila. Srbiia na Kosovem polju ni propadla zato, ker ni imela junakov, ampak za'o, ker v njei že davno ni bilo več edin-stva: na videz ie bil car Lazar gosood. a večjo oblast od njega so imeli federalistični in avtonomni pospodie mehove države: eden izmed niih ie bil baš Vuk Brankovič. In ta njegov iedera'iz»m ie bilo niegovo izdaistvo; ta federalizem je bil greh. ki je pokopal na Kosovem carstvo. Ni ga tp-išeca boja nego je plemenski boj. Kdor želi Jugoslaviji kosovske poraze, ta nai vzdržuje plemenska gesla in z njimi podžiga nlem°nske strasti! Uspeh mu bo gotov: Koroška in Primorska bista trajno izgubljeni. Največii naš greh ie bil v preteklosti in bo v bodočnosti (če se ne odločimo drudače) plemenski separatizem, pa naisi se imenuje federacija ali kakor hoče. Kai nam ie torej sedai storiti? Dne 28. novembra nam je voliti poslance ki se zavedaio. da moramo grešno plemensko preteklost pokopati, poslance, ki nimajo programa — Vuka Branko-viča. S tem bomo izkazali prvo pomoč Koroški in Primorski. Dr. Fr. llesic (Zagreb). Politične beležhe. Politična prognoza. V političnih krogih se računa z vso gotovostjo, da bodo volitve prinesle v razmerju strank velike izpremembe. Neki član vlad«. Je iziavil našemu dopisniku, da bo seda-nia vlada čim se ugotovi rezultat volitev odstopila. Na vprašanje dopisnika, kaka bo nova vlada, ako nobena izmed strank ne bo imela večine, je minister odgovoril: „sigurno bo ena a'i druga močna stranka stvorila blok. Prepričan sem. da bodo demokrati v zvezi z ostalimi naprednimi elementi ustvarili močen blok in prevzeli vlado. -i- Ljubljansko vseučilišče. »Slovencu« ni všeč, ker je naš člankar ugotovil zgodovinsko resnico, da je demokrat in Šumadinec D a v i d o -v i č kot minister prosvete pred^ži! narodnemu predstavništvu zakonski načrt za ustanovitev vseučilišča v ne bomo prepirali. Treba pa je ob tej priliki poudarjati, da preti ljubljanskemu vseučilišču od klerikalne strani velika opasnost. Pogreška demokratov je bila, da so pristali na to, da se na vseučilišču osnuje tudi bogoslovna fakulteta. Zle posledice te pogreške so se pokazale že v pr vem letu vseučilišča, ker se je začel tudi na ta zavod zanašati reakcijona-ren duh in klerikalna politika. Za časa Proiič-Koroščeve vlade se je poskusil celo manever, da bi se ljubljanska univerza podredila g. Ver-stovšku ter tako podvrgla klerikalni prepotenci. Te nakane je preprečil z vso odločnostjo profesorski zbor, toda ne le on, marveč se je za neodvisnost naše univerze koj posebno energično zavzelo parlamentarno zastopstvo JDS. Tudi ni nobena tajnost več, da se klerikaki na univerzi vrivajo vsepovsod in to č>cto po vzorcu židov. Njihova p^drznost gre celo tako daleč, da bi rndi klerikalne sluge postavili za »inšpektorje« naprednih profesorjev. Ako bi klerikaki zadobili v bodoče še večji vp'iv na šolstvo, bi v nekoliko letih lahko postalo ljubljansko vseučilišče katoliška univerza. Jasno je, da bo treba v dogJednem času ljubljansko vseučiliško vprašanje Jeme'jito razčistiti. ako nočemo, da postane naš najvišji kulturni zavod navaden klerikalen deželni mlin. -f Prevratni letak. Današnje »Narodne novine« javljajo, da je uprava mesta Beograda zaplenila komunistični letak »Radnrima! Narodu v mestih in vaseh!« Razširjanje letaka je prepovedano. -i Po Ripallski pogodbi. ,Journal de Geneve" piše o jugosiovan-sko-italijanskem sporazumu in kon statira, da ni bilo drugega izhoda, kakor da Jugoslavija sprejme diktirane italijanske pogoje. Jugoslavija je prišla v St. Margherito popolnoma osamljena Wilson je padel, s tem je Jugoslavija izgubila veliko moral no oporo, Frannja in Anglija sta stali nezainteresirani na strani, ker imata obe velesili dovolj opravka doma in na svojih mejah. Pa še en moment je merodajen za popolno osamljenost Jugoslavije, a to je nje na slovanska orienta-lja, ki je v očeh fr.vn oske in angleške diplomacije istovetna z rusolilstvom. Rusofilska politika je Parizu in Londonu nepi i-jetna kar smo videli takrat, ko je Jugoslavija odklonila vsako sodelovanje v nameravani skupni akciji p-.oti Rusiji, takrat je Jugoslavija iz-grbla zadnje simpatije na Quai cTGrsayu Zato rezultat rapallskih pogajanj ni iznenadil nikogar, ki je poznal le malo predzgodovino priprav, italijanska diplomacija je izrabila najugodnejši moment in zma-gaia, mogoče z boljim rezultatom kakor je pričakovala ona sama. — »Manchester Guardian« poroča, da je načrt za sporazum z Jugoslavijo pokazal Giolitti Millerandu in Lloy-du Georgeu, ki sta ga odobrila. Ko je ta načrt grof Sforza v S. Margheriti pokazal jugoslovanskim delegatom, so ga ti označili kot nesprejemljiv. Takoj je Sforza o tem obvestil Giolittia, ki je zahteval v Parizu in Londonu intervencijo. Po zagotovilih imenovanega lista sta Millerand in Llovd George tudi takoj intervenirala in izjavila, da mora priti do sporazuma na temelju že odobrenega načrta. Jugoslovanski delegati so pod takim pritiskom morali pristati na diskusijo predloženega načrta, ki je bil sprejet z neznatnimi izpremem- bami in je danes javnosti znan pod imenom rapallska pogodba. + Rimska vlada in tfAnnunzio. Polslužbena rimska „Tribuna" pri- naša odprto pismo pod naslovom „Gabrielu cf Annunzitr'. V vvodu se priznava, da ima idvnj »d i^tu | jjiiara s jem človekom — on« bo vo- rwi„i; m,« ne uradnike. Nikdar niso nje napra-: vili zanje. Kjer so, se je to zgodilo le s pomočjo in s sredstvi JDS. Zasebne nastavljence pa love demagogi z lažmi, lil stranko moralnih prop"Iie, stranko Vehovcev in Feganov. ,Domolinb' je v zadnji «tevilki celo iziavil: „Go- ">vc UCUM-.K' spcd Vehover, odkar Vas je sodišče L jcu.hu. Tako so se spravili v zad- „ \t„. njem času na načrt zakona ,,o redu ! J»-^fff1^ in radu" in trdili, da je ta načrt na- i s-e bo!J c-a5-iin,°- In 11,1 ?c perjen profi zasebnim uradnikom in|f fs ne spoštoje Če hočemo, da ga je kriva JDS. Niso si pa upali da bo svet upravičeno p ;un,l na nas povedati vsebine tega načrta in ko se je pojasnilo, da so ta načrt predlagali — kar volimo klerikalce! socijalne vneme. Poslali so v Maribor na njihov shodič urednika »Straže« dr. Lenarda pomagat. Korošec jih je pohvalil v Celju, da so že pridni. Gosar v Ljubljani jim ni rt? kel žalbesede, »Večerni list« in »Slovenec« jih puščata v miru. Najlepši dokaz, da obstoji med versko-narod- nimi demagogi in socijalno-narod-.... . i nimi demagogi sporazum. Skupni * Vrstni red volilnih skr.njic na | interes: Ra"zbf{i sovensko inteligen- klerikalci in da so ga baš demokrati Štajerskem je sledeči: 1. SLS, 2. NSS,; slovenski srednji sloj, razbiti 3. JDS, 4 JSDS 5. komunisti, J m-^dniško in obrtniško solidarnost, 6 Prekmurska verstvena (gospodar-1 izoiiratj h,;šne posestnike in kme{^ li L , • . , v. ! ter dati vse skupaj pod duhovniško V/ v Sj1?dl iP!' V kra^skenl. o*™?? : komando, pomagač in zagovorri V nedeljo 21. t. m. v Begunjah, Cirk-|južne že,'ez^ice se pa £ plačiIo hrbtih uradnikov in ra-nastavljencev v ob-»voditeljstva«. Za- upropastili so demagogi zagnali krik in vik, da bi prevnili neprijetno jim resnico in zamašili zasebnim nastav-ljencem ušesa. Pred nekaterimi meseci, ko so žrtve! z zaloške narodni ke na vladi gomisleče'tovariše na železnici na i femiču, Gradacu, Metliki, Jostno bi bilo, če bi napredna inteli- dp«tnr> Jn ipvo noriv«ioč rvolieiin vni- 1 u ,ar- " a v n 1 k a na K1CC5U' v genca ne znala razločevati. v Juvanova stranka proti redu in desno in levo, pozivajoč policijo, voj sko in državno pravdništvo proti njim! Spravili so se na begunce. Znano je, kako so jih jjoskušali nasamariti in jih dobiti na svoj lim. Te račune jim je preprečil Narodni svet, ki je izjavil, da takšni poskusi strankarske zlorabe diskreditirajo vso našo iredento! Begunska beda je tem demagogom sredstvo za politično hujskanje in političen ..kšeft". Zadnji poskus je še hujskanje in obrekovanje. Pri demonstracijah radi koroškega neuspeha ie vpil njihov agitator pred vlrdo: ..Potoki krvi m) rajo teči po Ljubljani." Bojeviti možakar ni povedal, koga hoče vse natakniti na naredno socijalni raženj. Poskusili so to storiti z ..Jutrom" in začeli so obrekovati na divjaški način ter nas v svojem lističu obmetavati z raznimi duhovitostmi. Seveda prejme cela vrsta takšnih gospodov plačilo za dolgi jezik pred sodiščem. Obrekovanje so oni zanesli v politično borbo. Anonimi krik ..Izvoznica" je Radovljici (dr. Pestotnik); na Vrhniki (dr F e 11 i c h - F r a n k -heim); v Zagorju (Ribnikar); v Krškem (F f a n c h e 11 i). — V ponedeljek 22 t m. na Jesenicah (dr. Žerjav, F r a n c h e 11 i). — V torek 23. t. m v Kranju idr. r -jav, F r a n c h e 11 i). — V sredo 24. t. m. v Št. Vidu nad Ljubljano (F r a n c h e 11 i). Razen tega imajo kandidati JDS. v svojih okrajih sestanke. v Volilni shod priredi politično in gospodarsko društvo za kolodvorski in šentpeterski okraj danes ob 10. uri dopoldne v hotelu Štrukelj, Dalmatinova ulica, na katerem bo govoril župan dr. Tavčar. — Somišljeniki, pridite vsi na shod! v Gospod" rsko in izobraževalno društvo za dvorski okrrj vabi vse svoje somišljenike na voliini shod, ki se vrši v ponedeljek dne 22. t. m. ob 8. nri zvečer v restavracijskem salonu g. Valentina Mraka na Rimski cesti št. 4. Na shodu njihovo orožje. Nobenemu demokratu ™--nr ^ prof. R e i s n e r in ravna-ne morejo očuati ničesar in na po- telj Jelene, žive po jasnosti m'čo, kakor ribe. Le medklic „Izvoznia. orožje političnih dvoživk, ki so svoja p-va leta živeli na strošek blagajn JIX., zadnje mesce pa na stroške z izvoznicami pridobljenih vojnih dobičkov! Zagovornik tuje velekapitalistične Južne železnice, poulični hujskači, radi častikraje opetovano obsojeni in-di vidu j i in njih učenci, zmešanci, bivši plačanci in sedaj parasiti vojnega dobičkarja, — ljudje, kterim .Naprej' očita zveze s tovarnarjem Westrom in Anglobanko, — ti ljudje.hcčejo danes z vpitjem in brezmejnim divjanjem razbiti Solidarnost uradništva in srednjega stanu, hočejo si šiloma prisvojiti vpliv vkljub svoji nezmož- v I. splošno društvo jugoslovanskih uookojencev v Ljub'iani vabi svoje člane in vse tinokoicnce na javen shod v četrtek dne 25. t. m. ob 3. uri popoldne v Mestni dom v svrho posvetovanja Vpokojcnci se bomo na tem shodu odločili, katere kandidate naj volimo, da bomo imeli zastopnike, ki bodo varovali naše rada. Železničar nam piše: Zadnji teden vprizarja Juvanova stranka v Ljubljani vsako j akt proteste proti „zakonu" o redu in radu, čeravno dobro vedo. da ga sploh ni. Radi zanimivosti pa je treba vendarle kon-statirati, da so gcsjicdje narodni socijalci pred meseci pridno pritiskali na kljuke j>o deželni vladi ter za božjo milost prosili, da naj se spravi pod ključ stavkujoče železničarje, ki niso hoteli ničesar slišati o redu in radu. G. Deržič se na to gotovo še dobro spominja. Danes je on in njegova stranka proti redu in radu. Čudno to ni, če pomislimo, da so med voditelji te stranke razne kapacitete, katerim ne diši niti red. niti rad. — Z druge strani nam pišejo: Narodni socijalci, ki sedaj na vseh oglih kričijo proti redu in radu so bili, kakor znane tisti, ki so neprestano hujskali vlado naj razne obrate prisili, aa poženejo delavce, o katerih so trdili, da so protinarodnega ali protidržavnega mišljenja, na cesto. Nočem se tu spuščati v vpraša^ nje, do katere mere je tako postopanje države potrebno, vprašam le: ali je rudarski štrajk, ki izbruhne preko neči in ogroža vse gospodarsko življenje države, oropa najširše sloje toplote in luči v hudi zimi, manj važnja zadeva, nego protinarodna agitacija pcedinrev v tem ali onem ob-ratu? Projekt zakona o redu in radu prislužene pravice in skrbeli za pod- pa tudi tu ni tako radikalen, kakor M ..1T/\< " "lf I I __L!1! ___ _ J "___ * * _ t _* _-m'. — A —.. !ta __* pore ubogim vpokoj?ncem. Tovariši, ne zamudite tako važne prilike! Pridite vsi! Udeležba je v?ša sveta dolžnost in korist! Na ta shod so povabljeni tudi gospodje kandidati. — Društveno predsedstvo. v Volilni rhod v RfiVcbtirgn se je vršil dne 19. t. m. zvečer v Leskov- so bili narodni socijalci pri raz ih prilikah, on predpisuje le, da morajo delavci v takih obratih predhodno poskušati sporazum v gotovem roku. Ko je bil železniški štrajk, so narodni socialci šli v svojih zahtevah mnogo dalje, nego gre načrt g. Dr. ško-viča. Njihov vik in krik se zato gabi vsakemu razsodnemu človeku. Od daleč se vidi, da je le demagogična fraza. v Agitacijska sredstva NSS so se že obrabila. Ljudje so se naveličali kričanja gosnodov Juvana, Vojske, Faki-na, in kakor se že imenujejo razni gro-movniki narodno-socialne stranke, katerih kvaliteta po večini ne zadostuje niti za občinske pisarje, ki nimajo pojma o velikih vprašanjih našega naroda in njegove države ter so Ie v enem veliki : v podcenievanju razsodnosti naprednega ljudstva. Edini, ki ima svoje dopa-denje nad gospodom Deržičem in njegovimi tovariši so klerikalci. Treba je v ostalem pogledati ie kandidatsko listo NSS, na kateri ni menda niti enega resnega človeka, pa se takoj vidi, da je to stranka zgagarjev. Treba je prebrali nekoliko številk njihove Nove Pravde, pa se takoj spozna, da je to stranka puhlih glav ki nimajo nobene pozitivne in pametne misli. Napredni del našega naroda bi si izstavil ubožno spričevalo, če bi pripomogel le enemu narodnemu socialistu do mandata. v Čeden kandidat NSS. Iz Laškega nam pišejo: »Kandidat Blaž Zupane ima za seboj zelo mavrično preteklost. Kot brivski pomočnik v Beljaku je bil nemški nacijonalec; ko je prišel v Laško, je postal pristaš SLS. Po prevratu se je vsilil JDS. Ker ni imel upanja, da postane kandidat, je začel moledovati pri SKS. Končno se je pa zatekel k NSS, kamor se zatekajo največje po-! litične kapacitete. Blaž Zupane pa' spada v NSS tudi zaradi svojega slovitega socijalnega čustvovanja. Med vojno je delal ženicam prošnje in je v dveh slučajih računal za to 600 do 800 kron. Pri vojaških pod-poprab je kazal Zupane celo komunistične nagone. Kot blagajnik obrt čem redu: demokratska komunistično-' Izven. levičarska, socijalnod^nokratična, ko- Ponedeljek. 22.nov.: Zaprto, munistično - centrumaška, radikalna, Torek, 23. nov. : Trubadur. D, frankovska zajedničarska, seljačka in Sreda, 24. nov.: Lepa Vida.JE. izvenstrankarska. (Kje pa so klerikalci?) v Demokratsko listo v Beogradu nosi bivši ministrski predsednik Ljuba Davidovič, v beograjskem okrožju pa minister notranjih zadev Milorad Draškovič. v Minister DrirVovič, član Hrvatske zajednice, ni mogel najti mesta-niti v enem volilnem okrožju in najbrž sploh ne bo kandidiraL Četrtek, 25.nov.: Dalibor. C Petek, 26. nov : S<>n k<-psne noči. Dramska prečkava rb dramskih cenah. B. Sobota, 27.nov.: Vesele žene windsor-ske. D. Nedelja, 28.nov.: Trubadur. Izven. Ponedeljek, 29.nov.: Zaprto. Pros\7cfa. Drama: Nedelja, 21.nov.: Cankrr: ^»hujšanje v dolini šentflorjanski. Ponedeljek, 22.nov.: Figaro se ženi. C. Torek, 23.nov.: Zaprto. Sreda, 24.nov.: Ljubimkanje. A. Četrtek, 25.nov.: Pohujšanje v dolini šentflorjanski. A. Petek, 26.nov.: ^ kresne noči v opernem gledališču ob dramskih cenah. Red B. Sobota, 27. nov.: Pohujšanje v dolini šentflorjanski. E. Nedelja, 28.nov.: Ljubimkanje. Izven. Ponedeljek, 29. nov.: Figaro se ženi. A. Opera: Nedelja, 21. nov.: Smetana: Dalibor. —.$nkolska r*rd."rrjjn'' Sokola I. se j"; vršila sinoči v ..Unionu". Na? Sokol I. je rriljubljen v n?5:h r-e^-iokih krogih, njegove rr^difrz "s o dc-bro obiskane TiHi rnoči je bila dvorana skoraj p?,na. Brat Vidmar je pozdravil občinstvo s fcratHm. jedr-ntim ragovrom, v kr^rer* je rede in dlje sodstva. M.irikaj £o r.i izvršbo, trpba jc d?.l*'j Sokol g-? po poti idealizira. Na tj s: jc začel program, ki je bil rr?v rcnogrvrs.en, po nečem mnenju malo previsok.. Bolj bi bili pozdravili kaj lahkega, poljudnega, da se ljudje požive ir razvesele. Lepe so bile posebno skupine in telovadne točke. — Prva nmeiniška razstava v Mariboru bo otvorjena dne 5. dacem- • Shod poštarjev v Mariboru. V četrtek se je vršil v Mariboru velik shod poštarjev, katerega sta se na povabilo udeležila tudi prof. Voglar in dr. Pivko. Na zborovanju je vladalo soglasno mnenje, da so interesi poštarjev zaščiteni edinole v demokratski stranki. * Italijani zažgali celo vas. Vas Brdo rr! Kastvi je po«»alo žrtev italijanske kulture. Vsa "?s, r=H 60 poslopij, je zg"r°lo. Prebivalci so rešili, kar s« m«-gli, a pos'opja so upepeljena. Na vz menjal« so Italijan: p-eiečeni teden r?- plače vseh srednješolskih" profesor-! jev v vsej kraljevini s plačami srednješolskih profesorjev v Srbiji. Ta izravnava se bo izvršila v najkrajšem času naredbenim potom še pred sestankom konstituante. * Prenočevanje tujcev. Nekatere stranke prenočujejo tujce brez obrtnega dovoljenja. Običajno prenoči jejo po takih tajnih prenočiščih italijanski trgovci. Te stranke, katerim priganjajo tujce za to najeti priga-njači. računajo za posteljo po 60 K. seniKO so itanrn: o-erecem ieaen PoUcija se sedaj z vnemo zanima za r-slppja državnega gozdarsft ^ Zrmnri&a IH* ti c m dnb n:*csar. fckoda zna?" •—iHižno- dva nvIJjAna kron. • Defr?vd?.:ija v litijskem h?nzumu. Iz Litije nam poročajo: Pos'.cvn^-> fi-kajrnje podružnice ..K^nz-^rare^? Cr:-štva za Slevenijo", Karo! F tiar.-.'', rodom Čr>csbvak. je živel 4.e dolg? j-cko razkošno in zapravljivo. Hodil je po vcselicah ter prirejal drpge izlete. Svoje prijatelje in znance jc za'?gal z mo ko, sladkorjem, petrolej". manKnktu-ro itd. Svoje vv*n'':e plačeval naravnost kavalirtVo in na.l«:ra s ko-onijal-nin blagom. Vse to je vz~1 iz zalo<>«r — na božji kredit. Končno io ravnatelj stvo konzum*:ga drušlv? uvedlo pic bra cb 9. dopoldne v kazini in bo jiskavo in izvi^lo inventuro, ki je roka trajala do 26. decembra. Dosedaj se je priglasilo že okoli 30 domačih štajerskih umetnikov, med njimi tudi nekaj domačih Nemccv, svoje sodelovanje. Razstavljenih bo okoli >Jca prenočišča. * Črtice izpred okrajnega sodišča. Ljubljanskim pravdarjem priljubljena soba št. 28 justične palače odmeva pogostokrat komičnih prizorov. Današnji dan pa je glede pestrosti nad-kriljeval vse druge. Sodnemu svetniku g. Potratu so napravili uradne obiske: tovarnarji, trgovci, akademiki, vseučiliški profesorji, novinarji in seveda — advokati. Krono je odnesla gospa Marija Gaberc. Iskrečih oči je stopila pred sodnika. Povedala je: „Jaz sem Marija Takointako, od očeta Simona Plajbez in cd matere Ur- 100 del. * Klnikslci prodajajo tudi še Gor. Radgono! Koliko solz je že pretočila .„,b_____ ___________t kleiikalna „Straža" ■ zaradi naše se- niške organizacije za laiki okraj *j'e • verne meje. Kakšni pa so v praksi, iTcnihil nriiniro r, i-^H-itUh vn;io kaže zlasti slučaj; k Gornji Radgoni izgubil priloge o izdatkih. Vojna je Blažu prinesla toliko, da si je ku- kaže zlasti slučaj: k Gornji spada tudi takozvani Spodnji Gris, pil pod Humom vilo. Obrtniki Zu- k: je bil prej del mesta Radgone, a pana dobro poznamo in zato ne bo j leži na desnem bregu Mure in je se-dobil pri nas niti toliko glasov kot daj v naši upravi. Tam se nahajajo •__- i . . I I 1 • ___ *" * /4, «*n*TirATl P AA_ um prstov na roki « tudi naši državni uradi razven sod- v Letaki naj prikrivajo grehe. Dok- niie. Paditega so bili v volilni imenik idr- Korošec je izdal sedaj letake, ki i sprejeti tudi prebivalci Spodnjega jih klerikalci ___~ f^.-;«-« m PAtrofio furi, »rnHniH Rpn-i ^ ^ i t ske. Kaznovana sem bila 24 ur, ker pHmanVkljaT mnogih'ti- j sem za zajčke malo trave nabrala." Pričetkom tega tedna so -oanik ji predori vsebino tožbe. Živčno neurejena gospa Marija je iznašla popolnoma originalno metodo žaljenja. Na vogal Pollakove tovarne je nalepila lastnoročno napisan letak, iz katerega omenimo učinkoviti uvod: „Kaj čiovek Naredi ko brez razširjajo v velikih masah po deželi in v katerih skuša opati sebe in klerikalno stranko. Da bi zakril svoje prave grehe in odvrnil pozornost od pogubonosnega delovanja njegove stranke, našteva v letakih deloma tudi stvari, ki mu jih nikdar nihče ni očital. Namen še vedno posvečuje sredstva. v Zlagana kandidatna lista. Klerikalna volilna lista na Štajerskem je bila objavljena v časopisih v zlagani obliki. Kandidati so bili objavljeni po abecednem redu, v oficielni listi pa so zopet drugi. Tako je znani prekmurski Pintarič izginil, zato pa vidimo na drugem mestu župnika K'ek-la, ki je vse prej kakor Jugoslovan. Dika klerikalne liste pa sta vsekakor že tolikrat zaradi čpstikraje obsojeni Zebot in pa Vlado Pušenjak. v Demokratske kandidature na Hrvatskem. .,Riječ" objavlja kandidatske liste demokratske stranke za mesto Za-srreb in vsa ostala volilna okrožja na Hrvatskem. Nosilci list so: za Zasrreb dr. Milan Roic: za ličko-krbavški okraj Svetozar Pribičevič. dr. I.ukinič, za modruško-reški okraj dr. Tomljenovič. dr Kučič. za zagrebški okoliški okraj Bradica in dr Budisavljevič, za varaž-dinsko-mediimurski okraj dr. Krizman in dr Novak, za bjelovarsko-križevački okrai Vilder in dr. Budisavljevič, za požeški okrai Grujič in dr. Angjelino vič, za virovitiški okraj dr. Ribar in dr. Skriič. za sremski okrai dr. Draškovič, dr. Simeonovic-Cokič. Iz statistike demokratskih kandidatnih list je razvidno. da kandidira stranka na Hrvatskem enaindvajset uradnikov, dvainiri-deset kmetov osem duhovnikov, šest zasebnih urednikov, osem zdravnikov in enaintrideset zastopnikov obrti, trgovine, prostih poklicev in srednjega stanu. v Dobrovoljski kandidati! Bosanski dobrovoljski savez nastopi pri volitvah v konstituanto s svojimi listami v sledečih okrajih: Mostar (nositelj liste dr. Pero Siijcpčevič), Tuzla (Mihajlo Vidakovič), Bihač (Jovo Milišič), Sarajevo (Risto Bog-danovič), Banjaluka (Stojan Umiee-vič), Travnik (Bogoljub Kujudžič) Vsi drugi kandidati so sami dobrovoljci. Volilni proglas je kratek in pravi, da hočejo dobrovoljci narodno in državno edinstvo, da hočejo državo, ki bo v nji vladalo troje do-brovoljskih načel: dobrovoljski duh, dobrovc jska volja in dobrovoljska moč. V drugih pokrajinah gredo dobrovoljci po ogromni večini za de-mokr?tsko listo. + Kandidatske liste v Zagrebu. Dosedaj je bilo pre-JcJiih v Zagrebu devet kandidat'* list, in sicer v slede- Grisa in seveda tudi uradniki. Sedsj pa je klerikalni agitator Neubauer vložil reklamacije proti u-adnikom in več drugim volilcem, češ, da spada Spodnji Gris pod Radgono in da prebivajo torej dotičniki v inozemstvu. Taki škandali se dogajajo v trenotku, ko ententna komisija komaj pričakuje takih izjav. Potem pa vpijemo, ako se nam zgodi krivica! • Italijanske ,jidcnostne izjave". Tržaška „Era Nuova" je nedavno objavila prošnjo logaškega „sindaca", ki v imenu logaškega prebivalstva prosi, da Logatec tudi nadalje ostane združen z materjo Italijo. V imenu logaškega prebivalstva protestirajo sedaj v tržaški „Edinosti" proti ti izjavi Logačani in pravijo: Velika laž in skrajna drznost je, če hoče „sindaco" govoriti v imenu prebivalstva logaškega okraja. Mišljenje tega prebivalstva je soglasno in znano tako, da ga ni treba niti ozna-čati. Izjemo dela le par tistih klofačev, ki so prišli semkaj od drugod. Logatec pripada na podlagi sporazuma k Jugoslaviji. In tako je prav. ker tu je prebivalstvo slovensko po — 100 od sto. Druge narodnosti tu sploh ni. To je naš odgovor „sindacu". Sicer pa: njegova glorija gre h kraju." * Za Deržičevo kandidaturo se zavzema železničar iz Štajerske. Piše nam: G. Deržič je pred vojno kazal, da bo igral v politiki še veliko ulo-go. Spoznal sem ga na raznih že-lezničarskih sestankih. Govoril je in govoril, trudil se in trudil, da bi kako svojo misel spravil iz sebe. Bil je pa navadno samo votel glas in besede brez zveze Mislil sem si, mi železničarji smo pač potrpežljivi, da mu dopuščamo, da nas žive, kakor smo, mori. Prestali smo še več, imeli smo ga dve leti od prevrata sem za svojega mesijo, dali smo mu vso oblast in — moril nas je zopet Napravil je res neko organizacijo in prirejal veselice v velikem stilu. No hv?!a Bogu zdaj, ko bo »gvišno« izvoljen, zdaj se bomo menda res oddahnili ter ne bomo več v strahu za svoje življenje. Spravil se bo nad ministre, konstituanto, v par mesecih bo imel Beograd pod svojo komando. Ljudje sami ne bodo vedeli, kako in ked?j, ko bodo že v njegovi oblasti — če ne bedo bolj pametni kot so bili železničarji. Konstituanta bo pa v njem dobila svojega grofa Sternberga. — Železničarji volite, Deržiča, da se ga rešite doma! • Jugoslovanski odsek plebiscitne komisije zanusti — kakor se nam poroča zala cgnmen sočev kron. bili v Litiji detektivi ljubljanskega policijskega ravnateljstva, ki st Pol.mka aretirali. Hkratu z njim je bii ar.-;'ran tudi sotrudnik K^ič, ki je pcrmgal r'o-lanku in ki jc, videč pcsiov?čjcv? ir.?i verzacije, sam pa^agai krasil in od- na.šaK, • r - I vere Živi. Gcspa Turnar"... Obto- . barski roioal.i n,i!e'ji zaSta-;. ^ bH najr&dikainejše sred-jersko in Preinv:rr' /nam čebelar m ^ bramb. ,<0 |e pJriča ^ posestnik pn S--. Andražu v Sloven- ° v- „ .... '•__ skih goricah, r. >vm jurcvlil /e sore- spocicna Franasfca Jereb pnpovedo-jet v državno sbžbo nri poverjeništvu! vala neki dogcdcK jo je obtozenka v za kmetijstvo kot not-valni učitelj za i živčnem napadu kratkomalo prijela štajersko in Pretamje. ; okoli pasu ter postavila na hodni.c, * Selil-a podružnica Slovenskega p!a-' kjer se je razprava nadaljevala po vinskega društva imela pred kratkim j njeni volji. , svoj občni zbor v Železnikih ob dokaj I * Aretiran komunističen župan. Iz kena o volitvi narodnih poslancev za pičli udeležbi članov. Predsednik je Osijeka poročajo, da je aretiran župan ustavetvorno skupščino je ministrstvo ugotavljal, da ce vsled b!c'ine italijan-j občine Al imaš pri Osijeku, Zetovič ker notranjih del izdalo navodilo za pred- i ske zasedbe pofiivJ.nično de'o ni moglo j je nagovarjal narod, da ne plačuje dav-sednike velitvenih komisij. V tem ' bogve kaj razviti, posebno kar se tiče, kov. da se ne odziva vpoklicu v vojsko, navodilu so objavljene vse dolžnosti in ] nameravane z/iadbe Krekove koče. I Izročili so ga državnemu pravdništvu. poslovanje predsednik^., na^an 27., 28. j Omenil je, Ja 'je pripravljalni odbor; * R~di izprijene svinjine se je po-in 29. novembra v 5vrho, d* se volitve' zbral nekaj ' " ' * pravilno izvrše. Minister je izdal ob-j zadostuj: enem potrebne uredbe glede dnevnic in J ja proti potnih troškov. Predsedniki volilnih od-; delovanja. Vendarle so se ni zrslugi borov dobe za svoje poslovanje po 60 podružničnega člana dr. Andreike na' dinarjev dnevno. Vse finančne uprave;novo zasnovala pota na Sv. Mohor, so pooblaščene, da smejo, ko bodo vo-1 na Prtovč, čez Prevalo na Nemilje in litve dovršene, predsednikom volilnih ;0d tod na Podnart, na Dražgoše in k odborov izplačati predujem v višini pot. slapu Nemiljšice. Pričelo se je tudi z markacijo potov iz Dolenje vasi čez Ševlje na Bukovico in cd tod v Kranj ' Ljubljana, 20. novembra, klerikalni političar dr. Jankovic, ki se je preselil v Maribor, je prodal svojo hišo nekemu Židu, akoravno mu je slovenski naprednjak nudil isto kupnino. * Volitev v konstituanto. V zmislu za- nih troškov. * Poskus goljufije ali neprevid- nost? Zagrebške »Narodne novine« in na St. Jošt. kakor tudi z markacijo javljajo, da je o priliki prenosa volil- Pot,a fez Golico, Rovt in Javorje v — dne 23. novembra Celovec in dospe istega dne ob 19. uri v Ljubljano. * Iz Kozjega nam pišejo: Znani nega materijala za volitve narodnih poslanikov na dosedaj nejasen način na cesti Slunj-Rakovice bila vržena ena škatlica z volilnimi kroglicami na tla. Kroglice so se razsule in prišle nepoklicanim v roke. »Narodne novine« opozarjajo na težko kazen, ki bi doletela vsakega v slučaju zlorabljenja teh kroglic pri volitvah. Splošna gospodarska zadruga za Slovenijo naznanja svojim članom, da je zopet dosj>ela čista domača mast, fina banaška moka. pristen strčan med. sladkor, orehi, kakor tudi vsa druga potrebna živila in se isto oddaja po ugodnih cenah vsak dan od 8. do 12. in od 15. do pol 18. ure. Člani na deželi dobijo blago v prodajalnah, katerim pripadajo Novi člani se sprejemajo vsak dan od 8. do 12. ure in od 14. do pol 18. ure. Delež znaša 50 kron, vpisnina 4 krone. Vsak član jamči z dvojnim deležem. Imenovanja v carinski službi. Imenovani so v glavnih carinamah prvega razreda, in sicer v Ljubljani: za revizorje tretjega razreda Nikola Vi!ič;č, Ivan Gamulin-Dobronič in Ivan Mi-kuž; za kemičarja tretjega razreda Velrko Nikolič; za carinika tretjega razreda Milosav Svetek (doslej v Železnikih); za carinike IV. razreda Leonard Jurič, Andrej Lah in Josip Košir; v Mariboru: za carinika IV. razreda Božidar Pojj-Tomič; v Celju: za carinike IV. razreda Boško Jovanovic, Otokar Korn, Friderik Kislih in Miroslav Oražem ; v Železnikih: za carinika IV. razreda Stanko Horvat (doslej v Ljubljani). Premeščena sta carinika IV. razreda Julij Jelene in Dragomir Davidovič iz špilj h glavni carinarnici v Vinkov-cih. * Izmenjava kronskih rcvčanic. Kakor se nam poroča, je v finančnem ministrstvu že izgotovljen pravilnik za iz menjavo starih kronskih novčanic po 1 2 in 10 kron. Izmenjava se izvrši koj po volitvah tekom meseca decembra. * Finaneijski zakon. Kakor nam javlja finančna delegacija, se ie publika cija financijskega zak. za 1920/1921 v Uradnem listu vsled tehničnih težkof zakasnila. Ukrenilo se je pa vse potreb no, da izide tekom prihodnjega tedna. klavniškega ravnatelja, ali pa ni buo irorda zr.dostno pregledano od sanitetnega referenta. * Porotne razprave. Dne 7. decembra prično porotne razprave v zimskem zasedanju. Doslej je že razpisanih 17 razprav, med njimi trdi tiskovna pravda komunista ing. Gu-sfinčiča. Vinkovci mesto. Trg Vinkovci je Poljansko dolno. Sklenilo se je, da se i • med zimo pridno pridobivajo novi čla-1 dobil nasfov mesta in bo z ozirom ni za vstop v podružnico ter da se po-, t t dj sv0;0 ob?ino uredil tako, cirot- roecnn ^ nrt7ni*nnjT n 11 vn i • /v.*) ter sede in čitajo cel večer. Vsak večer dalje so dosegli Kuščer in dr. Štefan- zasedejo drug lokal, škoda za lastnika barov je seveda velika, če se pomisli, da taki bari sicer skupijo en večer na deset tisoče kron. Lastniki kavarn, barov in restavracij so proti temu originalnemu načinu mezdnega boja brez moči. • Plače srednješolskih profesorjev. V ministrstvu prosvete se živahno razpravlja o načrtu, da se izravnajo čič 5, Pevalek 4, Em. Aplenc in R. Ap-lenc 2, Osterman 1. V ponedeljek se prične v kavarni „Evrcpa" klubov ožji turnir, ki utegne biti ena prvih šahovsko-športnih prireditev Jugoslavije. Udeležili se ga bodo naimočnejši ljubljanski šahisti, od katerih dosegajo nekateri mojstrsko moč. O poteku turnirja bomo podrobne:«* poročali, . 'St Gospodarski program. Delegati so vstali od mize. Spo- važnost zahtevata, da se združijo vse banke za enim velikim ciljem: kake organizirati kredit in omogočiti Ho- razum z Italijo je sklenjen in rati-1 f™ P^J-^m ljudem uspešne ficiran. Cez niše1 narodno telo teče' L™?arcnco s tu'imi VS,,J,VC,»P nz sužnjen je od naše zemlje. Nujnost ir | M sledila dolini Drina preko Stare Sr- Mie in kenčala ob Donavi. Ne dvomim 'a se bosta ob; državi hitro sporazumi glede vprašanja, ki je 1. 1908. tvo-lice = Ustanavljanj: delniških društev bo imrjo posebne ugodnosti za njih go rpod:rske inieijntive. To nalogo nalaga bankam njih narodna dolžnost. Razmah nemškega naroda je orno gr>či*o samo nesebično dedovanj; bank in K>H'i=inj-kKi zvez, ki so let"o Ijenje, ki naj po koncepciji Rima si,- -Za "^r*3™ 4i .Hino 1» VI obrtmi m rdustnj-e v P*mdnoct- državna meja: tarn oni, tu mi. Državna meja ne loči teritorija in njenega prebivalstva samo politično, ampak tudi gospodarsko. Tam za Logatcem se bo začelo italijansko državno narodno-gospodarsko živ- ži edino le v slavo in korist iloiij^n-1 - .. . ... - XI * ,__,. . skega naroda. Kar jc ostalo tam V-j™ '"T""1' »" li v solnčni liliji našega živiji p« sl.,P9.r'i Lli bo deležno dobrot italijanskega F-P^^t r^ rodnega go:pcdarsh'a,no3iii bo smo- ^k-o r. kovanje ^iopn.km lo samo bremena davčr, nnKttke.\T'n l^lovanskih denarnih 7?.vcw Raznarodovanje, ubijanje j jgo?fo"cn- w' " Sercm se bo prerekal m skega življa se bo vršilo gb"no z ** ^^ P™^' ■ . gospodarskim, sredstvi Ionska Vse organizacije v svobodni do- pontika je predrzna: ve, da j- ho g- j ™>Yim ;! .n7ora3° ust™$ Pnmcraki spodarsko zasužnjevanje nienih sV ,B korcš -' P'Cgram. Kulturne orga- nizacije kulturen program, gospodarske pa gospodarski. Penami za- >1«. uiuti lauitu v i uicmj ,.-.,-,. . , 3 meje na Jugoslavijo. Zvezde vod-j™1' I"0ra-iO £tctl,na ce"u rospod? - ? te laške gospodarske politike so P™*™"™; k* ,so uPra^" ™ „ teli- najučinkovitejšega bojnega sred- telj stva vanskih sodržavljanov zelo l?bko, svoje moči lahko vrže preko državne m"'---1------' ' niče se že zasvetile v časopisju Sporazum diplomatov, ki nam je razrezal naše narodno telo, pa mora biti za nas ne sporazum naših src in našega razuma, da ne pustimo svojih bratov utoniti v italijanskem gospodarskem, narodnostnem in kulturnem morju. Ustvariti si moramo jasen in trden program, kako ohraniti gospodarsko in s tem tudi narodnostno slovenski živelj v Pri-morju in na Koroškem. — Pri gospodarski ohranitvi in po-vzdigi našega življa v izgubljenih miših narodnostnih zemljah morajo zavzeti najvažnejše in najvplivnejše mesto naši denarni zavodi. Banke, hranilnice in posojilnice upravljajo narodno premoženje in stcdr.lva bank ne smejo služiti glavno in prrd vsem zasebnim koristim, ampak koristim države in naroda v državnih mejah in izven njih. Prišli smo v zadnji štadij našega boja za popolno narodno osvobojenje in v zadnjo hudo borbo morajo poseči vse edi-nice v narodu, posamezniki, kulturne | 22. t. m. ob S. uri zvečer v d/orani in gospodarske organizacije Za poslovanje denernih zavodov r.e sme i prihodnje v vsi Jugoslaviji vezano na idcb^je ministra trgovine in indu-triie. V finančnem ministrstvu je že izdelana naredba, po kateri se predpisi iflcde de'""kih dni?*'", ki so veljavni sedaj le 7a Slovenijo in Srbijo in po b»tri*i j t 7-\ ustanavljanje delniških r^rehno dovoljenje mifstra jja \-o državo. Naredba bo te tri p^dpis^a in s*"pi v v veijaro. Kakrr p«r»"q „P«"-j°č'. f j-? ta r?rcd*-.a sklenila vs1®^ j^-vesk'*1 g^p^darskih IfT®"*, ' j »" f c v Ecofadti pri^or^vali, Ha re nroga H*er*n tukaj^ja želna v!? r® pnr,?li dovolj"":"1. s^itio fT"h ra ll-vatsko Ju»'<"\ drugo pckrajino ter del<'j0jo tamkaj krf dclp^ke dn«fb? prav pcgosto ra škec"o na "ga gosp-^.-rstva. Ministru trgovine sK. bo dala s to naredbo preccj cb širna di«kreci;-na'na oblast za podeljevanje dovoljenja za ustanavljanje delniških društev. = l!aei]cr.riiziran\e podjetij. Graška r.rr".Va veletrgovina z železnino, Orei- i, denarja. Predvsem je ireba or- j nUz, razširi" svoie delovanje v Jugo-g?p»zirati kredit za našega zasužnje- j cH"iic V zrHnjpm rasu zanima javnega malega obrtnika v Primorju in T retanovitev podružnice te nemške na k-oroškem. Slovenski i^oslovan- vcletrgovnc v Manbom. Mnenia se ski obrtnik v teh krajih kljub_ svoji pridnosti in del?vnccti in zmožnosti * , « , v , • 4 « ne bo prenesel teže tujenarodne kon kurcnce brez pomoči iz svobodne države svojih bratov. Kruha mu bo zmanjkalo in — irn^gat bo postal. Z obljubami in besedairi ne bomo za dolgo r^ogar utrdili v vztrajnosti hi okornosti. Rešitev je samo v orgin«?i»'T.em de!u nas vseh, glrvno pa denarnih zavodov in zvez industrij :ev. Zasebni interes se mora umakniti splošnonarodnemu interesu! v Gremij trgovcev v Ljnbljani vabi trgovce in obrtnike, da se zanesljivo udeleže trgovsko-obrtniškega volilnega shoda, ki ga priredita kandidata °našega trgevstva in obrtništva, g. Ivan M o h o r i č in Engelbeit F r a n c h e 11 i, v ponedeljek dne dele: eni so odločno proti priselitvi te trgevme v Maribor, drugi pa io pripuščajo p od pogoiem. da se nacionalizira. t j. da dobe v mariborski podružnici odločuioč glas Jugoslovani. = Kontro'a dohodkov in stroškov. Finančno ministrstvo je sklenilo, da poleg glavne kontrle vrši tudi ono kontrolo rad dohodki in stroški posameznih uradov = Kolik« rfobrjev se sme iznf-U iz železniška mreža Čeho«l»vaške podržavljena. = Agrarna reforma na češkem. Iz Praga nam poročajo: Ozemlje, ki pride v poštev po i razlastitveni zakon, znaša 2,750.736 ha. Od tega odpade na Češko 767.000. na Moravsko 760.000 in na Sleziio 213 000 ha. = Obrtna mesarska banka v Pr/i%!. Interesenti so ustanovili posebno stanovsko banko, ki ima namen financirati dovoz klavne živine iz Jugoslavije «'n z Balkana sploh. Pripravljali odbor je prejel veliko prijav tudi iz Jngr^avije. Akcijski kapital znaša 10 mi!;j"ncv kron, akcija stane 450 L kron. Svh-skripcijska doba konča 30. novembra. = Zvišani tarifi v l'aliji. PaHja j^ z veljavnosti** M novembra zvišala železniški te-A ra 120%. — SJtaa'i|a na it al ijmske m lesnem '*7T'. Se ItaHja kupovala yta!f>vrstcn les bre-s ozira na kvaliteto in kvantiteto. Dares se je položaj iz-pr-nenil Počcfno lakoto italijanskega Trg v Srenra. Iz Srema se poroča, da vporabljajo taraošnji kmetje radi stagnacije kupčije s koruzo, ki je nastala radi izvozne carine in prometnih težkoč keruzo za pitanje svinj. Radi prometnih težkoč pa je tudi izvoz svinj zelo otežkočen in je zato cena p«tanim svinjam padla za 4 do 5 kron pri kilogramu. Cena je padla od 34 na 29 K, dobi pa se tudi že po 27 K. Tr^ v Somboro. Pšenica 930— 950, ječmen brez interesa 520. oves 260—270, nova keruza za februar 34 o, v storžih 240, stara koruza, po kateri je živahno povpraševanje 3 K —3-60 po kakovosti. Mcka na bazi "ulerice 14*40, ostale moke eno krono ceneje. Pitanje svinje 28—29, svinjska mast 46. = Cene francoske tomaževe žlindre. Vena produkcija francoske tomaževe žlindre v jeklarnah je znižala cene. Lo- trga so nasitili lugosbvanski, avstnj- trinška podjetja pošiljajo /daj žlindro ski in ceski eksporterji in dan*3je ta-|v vrečah iz jute po 2^20 Frcs ra 18 % ški trgovec izbirčnejsi: danes zahtevaj q po 32 Frcs za 20?r blago večinoma rezan les italijanskih dimen ' zij. Za les čez 4 m dolžir- ni interesa, kajti orientalske zemlje, kamor Italija izvaža les. lesa z večjimi dimenzijami oe kupujejo. Tudi so prevozni stroški po morju do Levante za čez 4 m dolgi les pri 1 m' za 20 frankov višji kakor oa za les krajše dolžine. = Am'rikanska hanina in den/urna vprašanja. Pod tem naslovom priobču-je ..Frankfurter Zeitung" zanimiv članek,. v katerem kritizira rezervirano ali odklanjajoče stališče konference ame-rikanskega ban^ega udruženja na polju zboljšanja in ureditve svetovnih financ Bankirji niso pa svoji konferenci ničesar ukrenili za ekspertno družbo, ki je ustanov"jer* pa podlagi Edge-zakona s prinerema r?ajS«jni kapita- Borze 20. novembra Zagreb. Danes ni bilo borze. Izven borze pa je bilo veliko povpraševanje po dolariih ker so prispele iz Beograda vesti, de ie tamkaj dolar čvrst, posebno pa še zaradi tega, ker je prišlo z Dunaia semkaj po dolarje mnogo trgovcev in verižnikov. V začetku so bili dolarii po 132 na to so narastli na 137. koncem dneva pa so se dobili zo-oet tudi že za 135 kron. Živahno je bilo dalje povpraševanje po nekaterih delnicah, zlasti po primorskih. Beofrad. Borza je bila dan?s nekoliko bolj čvrsta Valute: funti 113 do 116. franki 211 do 213 dolarji 33 do 33.40 lire 128 do 130. bili več meredr jen samo princip ekonomije in gespadarske ren*abilit:le, merodejen mora biti tndi narodnosten princip: poslovarje in trgovanje naših nacijohalnih bank se mora nacionalizirati. Kapital bank ie ka- Mestnega doma. Pokažimo s polno- j 50 milijonov kron. Izdanih bo 85.000 šlevilno udeležbo, da vemo ceniti po- • novih delnic po 400 K nominale. Od države? Fi..arčna delegacija objavljal™ od 100 milijorc do'««-;^. Otiklo- Jire 128 do 130, leji 50 do Ino: Pc rešenju generalnega in- r»il« sc Podlog prof Fir<-L"ri?, češ da "fkoslovaske krone 43. marke je predlog nepraktič"" :n nr/aren za ametiVr.sko denarne po'.:r:o.'i">n" je enako energično odklonila zaV^n o stimulaciji svetovne produkcije zlat?. Ta zakon daje premijo deset dolarjev za vsako pro-ducirano unco zlata v Zjedinjenih državah Newvorški dopisnik ..Frankfur-ter Zeitung" je mnenja, da bi konferenca amerikiuiskib bankirjev mogoče imela več uspeha, če ne bi dešla v času zborovanj različna motenja od zunaj. uratJno: hc rešenju generalnega špektorata ministrstva za finance I br. 22.257 z dne 23 septembra 1920 jc dovolino izvažati iz naše države v ino zemslvo do 100 (sto) amerikanskih dolarjev in ne do 1000 (en tisoč), kot je bil to v nekaterih naših listih pomotoma objavljeno. = Občni zbor Hrvatske Kreditne banke. Hrvatska vseobča kreditna banka sklicuje za 2. decembra svoj izredni občni zbor. na katerem bo sklenjen povišek glavnice od 16 na — Trgovska pogodba . Hevino in Italijo. Po clcnu o. Saint ricvano banko v poslovne zvrze. sko cacopisje opozarja na nevarnost da;sk;h slifov ;n ureditev finančnih in I = lzprememba posesti Karlovačke ko.on-za i]e Jugoslavi,e po Italiji. Drometniii odnoiajev med obema drža- indus'riie dn Karlovačka industrija Ta opomin mora najti realen odmev varaa Ja pogodba je za nas Slovencc drva je prešla v last neke zagrebške v naših denarnih zavodih, ki so po- kot meja še napram Italiji izredno važ-J banke in dveh velctr^ovccv z lesom, ki leg države prvi poklicani, da to ko-! nega pomena ne samo zaradi naših sta pokupila večino delnic po 730 kron loniza i;o preprečijo razv'>h trgovskih stikov s predvojno Podietje premesti svoj sedež v Zagreb. 1 ' 1 r._«••______i ^or^rl; irncnn. \T____ j_________t-. ; Po vsem svetu opažamo reservi-ranost in r.ezaupnost denarnih zavodov. Vojna ie uničila vse go:po-darske enote, razen onih, ki so bi'e močne po svojih tehničnih in finančnih sredstvih. Teh vojska ni ubila, še vedno imrjo v sebi zmožnost razvoja iii nepredka. Katere pa tega ni-mrjo, se hlastno združujejo v interesne skupite pod raznimi zunanjimi formami. Ta močna podjetja imajo d*nes monopolno stališče Gospodarsko s!abši, dasi morda podjetni in spoccbni, jim ne morejo konkurirati. V razvoju industrije in obrti ja potegnjena močna ograja, katere ni mogoče razmakniti — ker gospodarsko slabšim manjka kredita. Gospo-d:rcke inrijztive naših l^udi ostajajo le hrepeneče želje, realizacija je izključena, ker ni denarja. Podjetja z monopolnim značajem žive še vedno v sijajni konjunkturi. Njih dobički so tako veliki, da kredita sploh ne potrebujejo, cli pa vsaj r.e v taki meri, kakor bi to državni in narodni interes zahtevaL Upravičeno so pred kratkim zastopniki nemških denarnih zavodov poudarjali, da povpraševanja po kreditu sploh nI Kdor kaj ima, kredita nc potrebuje, ker mu obstoječe monopolno podjetje nosi velike dobičke, kdor pa ničesar nima, pa bi rad kaj začel, pa pri denarnih zavodih nima zaupanja. V interesu uspešnega boja proti italijanski gospodarski okupaciji naše obali in države je nujno potrebna sistematična organizacija naših bank v e"0 veliko interesno skupnosi: odvrniti tuji kapital in gospodarsko za- Italijo marveč predvsem zaradi gospodarskih zvc7. ki nas vežejo z zasedenim Primorjem Velike važnosti je tudi ureditev tranzitnega prometa posebno preko Trsla poraba tamošnjih skladišč in drugih pristaniških naprav. Da bi zbra'a potreben materija!, poživlja trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani vse interesente da ji javijo, kakšne predloge želje, oziroma zahteve ima;o v tem oziru. Interesenti naj predložijo svoje predloge v prometnem, ca-rinskem trgovskem in Finančnem oziru takoj da bo rcdakcija materijala še čred odhodom delegatov mogoča. = Volj: i o ekonomskih odnosajia med lugcslaviio in Italijo. Listi objavljajo intervievv commendatora Volpija, trgovinskega jksperta italijanske delegacije v Santi Margheriti. ki se je izjavil glede trgovinskih in gospodarskih odno-šajev med lugoslavijo in Italijo nastopno: Pe naiogu zunanjega ministra grofa Slorze sem z jugoslovansko delegacijo obravnaval gospodarska vprašanja. Dobčilo se je, da se v dveh mesecih sni de v Eeogradu posebna mešana komisija ki se bo bavila z vsemi gospodarskimi za«ievami. Posledica teh razgovorov bo tigovinska pogodba. Pomisliti moramo, da ima Srbija žita in živine prtko svoje potrebe, dočim bi ji Italija lahko dobavljala manufakture, bombaža, svile in strojev, kar vse primanjkuje Jugoslaviji. Tudi ne smemo pozabiti da smo s posestjo Idrije pridobili enega največjih rudnikov živega srebra na svetu, tako da bo Italija z Amiatom in Idrijo dežela, ki ima največ živega stebra. Nadalje ima Srbija velike sklada premoga, nima pa tehnikov. Te ii bomo dali mi in ji pomagali izrabiti svoie premogovnike. V interesu obeh držav je da se zgradijo železnice. Edina železnica, ki od Jadrana lahke prodre vv notranjost Balkana, je ona, ki = Novo trgovsko podjetje. Ruski emigranti, ki se nahajajo v Beogradu, so osnovali jugoslovensko trgovsko društvo ali kratko Jus, z glavnico 1 milijon dinarjev, ki se bo po potrebi povišala. Društvo se bo ba-vilo s trgovino. = V Vitrcvici je domačin Silerman osnoval tvornico za okove in razne druge kovinske okraske. Potrebni stroji so že dospeli. Zaradi pomanjkanja potrebnega kapitala so poskočile podjetniku na pomoč domače banke. = Dalmatinski prašek zoper bolhe. Francoski gospodarski list „Monitour" opozarja francoske uvoznike na krizan-teme. katerih je v izobilju na dalmatinskih otokih, in naglaša, da niti Japan, niti Perzija nc proizvajata tega praška pod tako povoljnimi rosroji. Doslej so Amerikanci poknpovali ta produkt po 50 do 60 kron kilogram. = Obdavčenje premoženja naših državljanov v tujini. Kakor znano, so nekatere tuje države začele obdavčevati premoženje naših državljanov brez ozira na to. ali ti državljani prebivajo v teh državah ali ne, in po načelih, ki doslej niso bili običajni. Kakor javlja „Jugoslavenski Lloyd", je ministrstvo trgovine in industrije v tej zadevi storilo potrebne korake pri našem vna-njem ministra. = Novi filijalki Narodne banke". ..Narodna banka", ki razvija živahno delovanje, otvori v najkrajšem času dve novi filijalki, in sicer v Somboru in v Brodu na Savi. = Podržavljesje čehoslovaških železnic Cehoslovaška vlada pripravlja po-držsvlienie košiiko-fcohuminske želez-nee. V naikrajšem času sledi podržavljene bu?tehradske in Usti-tepliške že-leznice, tako da bo še letos celokupna men predstoječih volitev v konsti- teh debe 40.000 delnic stari delničarji Tako je n pr prvi državni finančni tuanto, pri kateri priliki hočemo u-. za 700 I< in sicer za eno staro eno uradnik Willvam predbacival bankir- ' * ------ ----- —i-««, m c nnn ---— ^ ^ s0 ^ajali milijone dolarjev dnevnega denarja kot predujme in jemali so do 25 % za taka kratka posodila. Tak denar so mogli dobiti od na-cijonalne banke „Fcdeal Reserve Bank" po 4% do 6 % Ni čuda torej, da so financiranja žetve žita in bombaža tako težka m draga. Razvidno je iz tega, da amerikanska nacija še nima onega čuta odgovornosti, ki bi ga vsled ogromnega premoženjskega prirastka morala imeti. Ameriki niso naložene samo s tem pravice, ampak tudi dolžnosti ki jih bc zavedla prej ali slej že vsleH lastne dobrobiti. = Mednarodna orometna konferenca, prva po svetovni vojni, se vrši dne 1.. 2 in 3.decembra ti. v Bernu. Pristopna bo vsem evropskim državam. Poleg zastopnikov železnic so pozvani tudi zastopniki onih parobrodarskih društev, ki so navezana na železniški oromet. kakor tudi mednarodno društvo vagonov. Na konferenci se bo razpravljalo o prihodnjem poletnem voznem redu. = Davki v Ameriki. Ne samo naša država zahteva vedno nove davke. Gospodarsko najmočnejši amerikanski narod bo moral še najmanj tri leta plačevati vojne davke v iznosu od ene milijarde funtov šterlingov na leto. Ameriki bo treba povišati dohodninski davek in uvozno carino. = Največja brezžična postaja Srednje Evrooe. Madžarska vlada je sklenila z Marconljevo družbo dogovor, po katerem družba postavi v Budimpešti največjo in najmodernejšo brezžično brzojavno postajo v Srednji Evropi. Tako bo madžarsko glavno mesto središče mednarodne poročevalske službe in bo resno ogrožal poročevalske institucije sosednih držav. = A nsral.ska produkcija volne. Državna kontrola nad treovino z volno je odstranjena. Od pričetih javnih dražb volne prodneenti ne pričakujejo veliko, ker gre težnja za tem, da doseže io farmarji visoke cene. Zato se trudijo pritegniti na 8nstrnl=ki trg tekstilne tovarne vseh držav in to s pomočjo dovoljenih kreditov. Pogajanja z londonsko in kolonijalno vlado 60 v teku. = Rudarski štrajk na Angleškem. V-sled rudarskega štrajka na Angleškem se bo ta mesec izkopalo 13 do 14 milijonov ton nremoga manj kakor običajne. 16 75 do 47 levi 41.50 do 42 50 na-poleondorii 110 do 115. Devize: London 116 do 118 Pariz 205 do 206, Solun 300 MMan 125 do 129, Pra^a 39.50 do 40 50 Dunaj 6.60 do 670, Berlin 45 do 46 Zurich 535 do 545. Dnnaj. devize: Zagreb 38! 87. Berlin 712 do 720. Budimpešta 99 5 do 101 5. Bukarešta 7.25 do 7.45, Prfl?a 5.93 do 6 01. Zurich 81.75 do 82.25, Švica 8125 dc 8175. Valute: ditiitii 1512 50 do H62 50. odrske krone 100 do 102 leji 725 do 745 marke 710 do 718. dolarji 515 do 525. franc. franki 3100 do 3150 funti 1785 do 1805. Praga, devize: Beograd 255 do 257, Berlin 11725 do 11875, Dunaj 16.40 do 17 40 Zagreb 63 do 64. Varšava 18 5 do 19 5. Budimpešta 16 5 do 17.5 Jugo 249 do 251. Amerika 8625 do 8725 Ang'iia ?04 do 306. Švica 1133 40 do 1387 50 Francka 532 do 534 Italija 328 do 330, Bolgarska 97 do 98 50. Berlin, devize: Italija 277 20 do 277.80. London 255 70 do 256 31, Newyork 73.67 do 73 83 Pariz 447 05 do 447.95. Švica 1152.30 do 1174 70, Italija 964 do 966 avsfriiske žigosane 20.97 do 2! 03 Praga 86 90 do 87.10, Budimpešta 14 105 do 14.145. Zfirieh. devize: Berlin 8 60. Newvork 6 42 Mi'an 23 90 Pra«ra 7.35. Zagreb 415 Budimpešta 1 30. Bukarešta 8.70, Varšava 1.20 Dunaj 1.95, avstrijske žigosane 1 30. Trpite na revmatizmu in gib tirnih bolečinah? Vargnenje s pravim Fcller-jevim fluidom ie takorekoč dobrodejno! 6 dvoinatih ali 2 veliki špecralni steklenici 42 K Državna trošarina pose-bei. Rabite milo odvajajoče sredstvo? Fel-lerjeve prave Klza krogljice izvršujejo svojo dolžnost! 6 škatliic 18 K. — Zagorski sok zopei kaš^ii n^e bolečine. 1 steklenica 9 K. Želodec okrep-čtroea švedska tinktura. 1 steklenica 20 K. — Omot in noš*nina ocs^bei. a naiceneie. Eucen V. Eeller. Stubiea do-nla. Elsa-tig 351. Hrvatska 436 E. Vremensko poročilo. 1.'«*»' »M —i ' — 0 i f. no* fi nor m . - ■ 3.* J C H e- e t VMre*> Nebo 1». or it. ar> "57-2 7 S t T«S dOT v h ,viuw fflc II B e«»T»era ur» 31 i imini.' 1 ® Vremenaln nape**!' Me* lilidno tet. vremr TTS- 1» i notarjeva oprostitev vzbudila začudenje in nevcljo med ljudstvom, da ne vrši patrijotične dolžnosti kot drugi, ki da so doma bolj potrebni. Notar Carli, ki je maja 1915. odrinil k vojakom, se je vrnil začetkom junija domov, oproščen vojaške službe. Vehovec, videč ga doma in misleč, da prva odredba ni imela uspeha, je brž tekel v Ljubljano k dr. Peganu posvetovat se. kaj je storiti, da notar ne bi ušel vojaški službi. Cruga ovadba. Dr. Pegan mu je svetoval, da naj vloži še eno ovadbo, in sicer na zanesljivejše mesto, na kranjski deželni cdbor, kateremu je takrat načelo-val dr. šusteršič, dr. Pegan pa je bil deželni odbornik ter mu zagotovil, da bo to imelo uspeh. Obenem mu je sam sestavil in narekoval sledečo ovadbo: Velesl. deželni odbor kranjski v Ljubljani. Županstva okraja Žužemberk izvedela so, da prosi tukajšnji notar g. A. Carli za oprostitev od črno- ja k vojakom, češ da je notar doma vojniške službe. Napravili smo vsi nepotreben. Da bi ovadba imela us- " : "-* ' ? * peh, pridebil je še štiri župane žu žemberskega okraja, da so sopodpisali ovadbo z dne 8. maja 1915, ki se glasi nastopno: Slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Rudolfovem. Čuje se, da prosi g. A. Carli, c. kr. notar v Žužemberku, za oproščenje od črnovojniške službe, če je to res, si usojrjo podpisana županstva žu-žemberškega okraja merodajnim oblastem predložiti svoje mnenje, da je notarijat v Žužemberku sedaj v vojnem času popolnoma nepotreben. Neobhodno potreben že preje ni bil, kar priča dejstvo da še ne eksistira dolgo časa in da se je tudi po ustanovitvi že substituirsi iz Trebnjega ali Novega mesta. župani tukajšnjega okraja takoj vlogo. da se tej prošnji ne ugodi, utemeljujoč protest z važnimi razlogi, kakor n. pr. 1-) da je ta notarijat še v mirnem času tu nepotreben še manj pa sedaj v vojnem času; 2.) iz patriotizma, da se nobeden ne odtegne neupravičeno črnovoj-niški dolžnosti itd. itd. Vzlic temu protestu je g. notar sedaj doma, akoravno je bil že vpoklican, in govori se, da je oproščen črnovojniške službe kot „unentbehr-lich". To pa ni res. Vsak posestnik in vsak kmetslri fant je doma stokrat bolj potreben kakor g. notar v Žužemberku. Veleslavni deželni odbor se uljud-no naprosi, potrebno pri stotnika V imenu Njegovega Veličanstva kralja! . Okrajno sodišče v Novem mestu je razsodilo tako: ANTON CARLI se oprosti obtožbe, da je dne 17. aprila 1919. pisal Janezu Primcu kot županu občine Dvor. Janezu Košaku kot županu občine Zagradec in Josipu Gnidovcu kot županu občine Ajdovec, vsakemu po eno enako se glaseče zaprto pismo sledeče vsebine: „Leta 1915. so vsi župani okraja Žužemberk, izvzemši onega v Am-brusu, napravili več vlog na razne oblasti, da naj se podpisani pokliče v vojaško službovanje. Dotične vloge so danes v mojih rokah. Podpisani ste tudi Vi. Take vloge so delali v stari Avstriji samo moralično zavrženi ljudje, ki zaslužijo, da se jih za to v Jugoslaviji izroči pravici. Človek, ki je ohranil tudi vsaj trohico poštenja, bi takega čina ne 3il sposoben. Da je to ufinil bivši žu-žemberški župan, temu se z ozirom na njegovo moralično manjvrednost nič ne čudim, ampak, da ste tudi Vi dali svoj podpis pod tisto sramotno vlogo, ki je dokument ovaduštva, se vendar le čudim. Če se ne bi oglasili, in sicer v dneh 1., 2. ali 3. maja letos v moji pisarni v Žužemberku, da mi obrazložite Vaš sramoten čin, bom smatral, da spadate v en koš s propa-lic« Vehovcem in bom seveda ukrenil zoper vse skupaj potrebne korake. Poskrbel bom, da pridete Vi vsi skupaj na sramotilni oder pred vso slovensko javnost in da bodete noter do groba čutili posledice Vašega sramotnega čina. Seveda ne bo iz ostala tudi tožba za precejšnjo odškodnino. Tudi bom na merodajna mesta vprašal, če sploh spadate še na župansko mesto, ter vztrajno delal na to, da se Vas odpravi iz Vašega mesta kot avstrijskega denun-cijanta. V Žužemberka, dne 17.aprila 191Anton Carli m. p." Razlogi. Obtoženec priznava, da je pisal navedena pisma, ki so jih prejela najmanj tri od zasebnega obtoži- telja različne osebe. V teh pismih očita obtoženec zasebnemu obtoži-telju moralično zavrženost, manjvrednost, propalost in posebe še denuncijatUstvo. Ker je obtoženec s temi svojimi trditvami napadel značaj zasebnega obtožitelja, je smatrati te trditve za sramotenje z dolženjem zaničljivib lastnosti in misli in je v tem obto-ženčevem ravnanju podan objektivni čin prestopka žaljenja časti po § 491., I.cdstavek kaz. zak., izklju čivši stavek „ali javnemu zaničevanju izroča". Po § 491., II. odstavek kaz. zak., je sramotilec kazni prost, ako ta dokaže taka nečastna dejanja zasebnega obtožitelja, s katerimi more utrditi izusteno sramotenje Neiastna deiania Se veliko težja. Sramotenje, ki ga je napisal obtoženec, je težko, zelo težko, ieda dokazana nečastna dejanja, ki jih je učinil zasebni obtožitelj, pa so še veliko težja, tako da, akn denimo očitke v eno, dokazana neč./staa dejanja pa v drugo skodelico ne preveč občutljive tehtnice, ho druga skodelica veliko nižje staia, kakor pa prva. Obtoženec je nagromadil, navedel in dokazal toliko nečastnih dejanj zasebnega obtožitelja, da moramo reči, da se mu je dokaz resnice posrečil v tako sijajni meri, kakor morda še nobenemu obtožencu ne. Videli bomo, da je zasebni obtožilelj poln zavisti, maščevalnosti, škodoželjnosti, preganjanja, sebičnosti, samopašnosti, uvaduštva in še drugih slabih lastnosti, ki jim ne moremo najti označbe. Gorje mu bilo, komur je bila sreča toiikanj nemila, da je padel pri zasebnem ob-tožitelju v nemilost! Uporabil je najnizkotnejša sredstva, zlorabil je celo svojo poslansko in župansko in komisijonarsko oblast in dostojanstvo, samo, da se je mogel nad svo jim bedisi osebnim ali političnim nasprotnikom maščevati in mu škodovati, nasprotna pa je z nedopustni mi sredstvi svojim prijateljem in sorodnikom pomagal, kjer je le mogel. Med mnogfbrojnimi slučaji jih bomo navedli le nekoliko. Nekoč je prišel zasebni obtožitelj v Hrovatovo gostilno na Dvoru in tukaj se je izraz-!, trkajoč se po prsih s pestjo, da je ravno on spravil notarja Carlija k vojakom z besedami: „Olih laz sem ga". in pri isti priliki je rekel glede Mihe Mirtiča, ki je bil kot komisijonar vojaščine oproščen:..Boga naj zahvali, da je doma, jaz samo prste dvignem, pa bo zletej." Nad takirn se je zgražala Hrovatova hči z besedami: „Ta človek ni ta prav." To je potrdil priča Janez Hroval Kako le dobil Vehovec lovi Rudolf Podboj, oče petero otrok je bil pri vojakih »n njegova rodbina pa s početkom ni prejemala likake podpore, dasiravno je orož-niški stražmojster Anton Mehle poročal. da je Podboj podpore potreben. Rudolf Podboj se je pisal k ra-portu in prosil podpolkovnika, naj spravi zadevo v tir. Po preteku 14 dni pa je polkovnik poklical Podboja in mu povedal, da je žužember sko županstvo poročalo, da Podboj doma ni ničesar delal Ni težko pogoditi. zakaj je obtožitelj neugodno porečal o Podboju. Vehovec je imel do leta 1913 za smešno nizko ceno — menda za 50 kron letno — občinski lov v zakupu. Podboj je pri glavarstvu v Novem mestu ponudil letno 300 kron in pripomnil, naj gre lov na dražbo, da bo dal še več, če bo treba. Vehovec pa je na to ponudil pri županstvu 301 krona, torej malenkosten znesek eno krono več, in izposloval pri občinski seji dne 2. junija 1913, da se podaljša zakupna doba Vehovca za pet let z motivacijo, da je Vehovec prostovoljno ponudil previsoko zakupnino, in ker v slučaju licitacije se ne bi doseglo te vsote. To je razvidno iz zapisnika občinske seje z dne 2. junija 1913. Ta sklep je bil soglasen. Ne vemo. kako bi imei. vali fr' sklep občinskega odbora! Kdaj je še kaka korporarija rekla, da so njeni dohodki previsoki? In proroški duh občinskih odbornikov, da licitacija ne bi dala tolikšne zakupnine. Saj }e vendar Podboj še več ponudil in če bi se bilo na javni dražbi manj dobilo, bi bil Vehevec še vedno lahko prostovoljno več pooudiL Iz toga sledi, da je obtožitelj pripravil o5» činske odbornike, da so njemu loy prepustili; s tem je lov dobil cenejše, kot na javni dražbi, kar je bil« njemu v korist, občinski blagajni pa v škodo. Eno kot drugo ni lepo za župana. Sodišče pa je prepričano, d* je župan glede Podbojevih premoženjskih razmer zaradi tega napačno poročal, ker je ravno Podboj povzročil. da je moral Vehovec višjo zakupnino plačevati, kakor poprej: s tem se je Vehovec maščeval. Podboj evi rodbini pa škodoval. Vehovec zapel al zapriseženo osebo k pristranosti. Obtožiteljev svak Nahtigal je leta 1910 prosil za podelitev gostilniška koncesije. Obtožitelj je rekel orož-niškemu postajevodju Gregorju Potočniku, naj ta ugodno poroča na glavarstvo, sicer pa da je vseeno, naj orožnik poroča kakor hoče, obtožitelj ima pri vladi že take ljudi, da bo Nahtigal dobil koncesijo. Orožnik je proti svoji vesti poročal, da je koncesija potrebna- To je dokazano po izpovedi priče Gregorja Potočnika. S tem je Vehovec zapeljal zapriseženo uradno osebo k pristranosti, svojemu svaku pa je pridobil gostilniško koncesijo, dasiravno tega niso zahtevale krajevne potrebe. Radi lajc brez dopusta. Priča Janez Zore je izpovedal, da mu obtožitelj kot župan ni hotel podpisati prošnje za podaljšanje dopusta, dasiravno je Zoretova žena ležala v otroški postelji Zakaj je župan tako postopal iahko povzamemo iz tega, da je župan nakupoval jajca za vojaščino, v Zoretu pa je dobil konkurenta, ker je ta tudi okrog 400 jajc nakupil za vojaško bolnico. Obtožiteljev izgovor, ki ga potrdi tudi njegova žena kot priča, da se je pritoževal, da bodo glavarji od županov še babištvo zahtevali ne drži, ker je med vojsko bila vsaka kupčija dobičkanosna in če se je ob-tožitelju pretežka zdela, bi jo bil pa6 lahko komu drugemu odstopil. Tri mesece brezplačnega dela za gospoda župana. Naravnost kričeč je slučaj z Damjanom Škuico. Ta je kot priča zaslišan izpovedal neverjetne stvari. Škuf-ca je bil spočetka nadziratelj Rusov v Krškem; potem pa se mu je posrečilo priti v isti lastnosti v bližino svojega doma, kjer se je takoj oglasil pri obtožitelju kot županu. Ko so se pričela pomladanska dela, ga je župan prisilil, da mu je Škufca samo za hrano, sicer pa brezplačno delal najmanj polovico dni v tedna skozi tri mesece. Zupan je plačilo pač obljubil, plačal pa nič. In ko ga je nekoč škufca prosil, da bi ga župan pustil čez noč domov, da bo za Velikonočne praznike nesel žito v mlin, mu je župan preklinjajoč zagrozil: „Ti se ne boš z menoj špilal, te bom dal kmalu v Krško." Šele, ka je Damjan Škufca v Ljubljani izvedel, da mu ni treba delati pri županu, se ni več na delo vrnil, županov sin Mirko pa mu je zagrozil, da ga bo župan spravil nazaj v Krško. Ali se to ne pravi delavcu zaslužek utrgovati? In ni dovolj, da j« župan sam grozil ubogemu trpinu, naščuval jc v to še svojega sina Mir-kota. Obiožiteljeva žena skuša župana sicer lepega napraviti, ko pravi kot priča, da je škufca prejel nekoč 5 kron, razun tega pa tudi za pri-boljšek vsak dan pol litra vina ia včasih kakšno cigaro; to so pa dobivali tudi ruski ujetniki in 5 kron za več mesecev je pač majhna plača. Deteljo Je rekviriral Velika sebičnost obtožitelja se vidi v tem. da je Damjanu Škufci v njegovi odsotnosti rekviriral ne za vojake, marveč za svoio uporabo po 17 vinarjev kilogram okrog 370 kilogramov detelje, dasiravno je bila takrat dnevna cena veliko večja in ko ga je Škufca vprašal, zakaj je župan to storil mu je odgovoril da Škufca iiak nima kaj rabiti detelje, ta pa mu je odvrnil da bi jo bil lahko dražje prodal. Zasebni obtožitelj sicer trdi, da ga je Damjanova teta prosila, da naj tndi deteHo odpelje, da se ne bo vsled plesnobe pokvarila: to pa ni res. kajti po obtožitelju predlagana priča Jože. Vid-mar je izpovedal, da se je škufčeva teta temu protivila rekoč, da ne ve, kaj bo Damjan rekel S tem je obtožitelj zlorabil komisijonarsko oblast. Pa še več! Ne samo, da je župan za lastno uporabo samolastno dal odpeljati deteljo, on ni za njo niti toliko plačal, kolikor je znesel račun po maksimalni ceni. Kakor izpoveduje priča Vidmar, je obtožitelj dal Škufci toliko bankovcev, da bi bil moral Škufca dati na zaj 10 kron. Ker pa jih n: imel, je Skufca porinil obtožitelju bankovec za 20 kron, katerega je obtožitelj tudi sprejel. Malo verjetno je to, da bi bil Škufca pripomnil, da mu j: župan itak dobroto storil, ker ga je iz Krškega domov spravil in da bi bil vsled tega dal županu 10 kron napitnine; pa tudi, če se to verjame, ni bilo na nikak način umestno, da je Vehovec kot bogataš sprejel od reveža 10 kron darila. Se od nečaka fe pretental plačilo za vcjaSko oprostitev. Tinko Dereani, obtožite3jev nečak je s posredovanjem zasebnega obto-žitelja, kar ta sam prizna, dobil mesto komisijonarja za živino, ki jc neslo Dereaniju lepe dohodke. Priča Dereani pa pravi, da je Vehovcu dajal skozi dve leti mesečno po 50 K, včasih tudi po 100 kron. Kmalu po preobratu pa se je Tinko Dereani zgražal rekoč: „Sram me je, da imam takega strica, da sem mu moral plačevati, da me ni spravil k vojakom." To zgražanje so potrdile priče Ho( ko, Kussel in drugi, precej slično pa je potrdil tudi priča Tinko Dereani sam. verjeno zasebnemu obtožitelju kot županu. Kakor je iz spisa Z 1/16 okrajnega sodišča v Žužemberku razvidno, je bilo na Pečjakovo ime oddano 12 kg kovin, vendar pa se je po tej oddaji našel v županovi posesti Pečjakov kotel modernega sistema in je bilo proti Vehovcu na podlagi ovadbe tedanjega opravitelja državnega pravdništva Petra Mokore-la uvedeno kazensko postopanje vendar pa je bilo to postopanje po predlogu državnega pravdništva v Novem mestu ustavljeno, kotel p? končno vendar oddan prevzemni komisiji. Zasebni obtožitelj pravi, da je to zag-ešil občinski tajnik Franc Tare? in da j® zasebni obtož:#elj le hotel ta r^vi kotel Pečjaku ohraniti. Naj je nameraval Vehovec obdržati ta kotel sam zase, aH g? pa ohraniti Pečjaku, prav ni bilo od njega, ker se ni pokoril kot župan povelju višjih oblasti; na stvari pa ra okolnost, da je bilo kazensko postopanje proti Vehovcu ustavljeno ne spremeni prav nič, kajti četudi takšna stvar ni kaznj:va, je vsled tega še vedno nečastno. Vehovec je začel od tega č^sa Mo korela če bolj preganjati in se je na vse Lriplje prizadeval, da bi Moko-rela spravil k vojakom. Kakor izpoveduje priča Mokorel, jc la boxel iti k orožnikom, kamor pa ni bil sprejet, ker je bil nekdaj kot orožnik su-perarbitriran. Dne 7. junija 1916 — , torej rc zadevi s Pečjaiovim kctlcm Zasebni obtožitelj prizna, da je, je bil Mckorel cd r-zbirne komisije, denar od Tmkota prejemal, skuša; pri ka'eri je stal tudi Vehovec, za pa celo stvar oblažiti in pravi, da on j nesposobnega spoznan. Ko je Moko-denarja od Dereanija ni zahteval,1 rel 'iz sebe'odšel, sc ga takoj nazaj da mu ni grozil z vojaščino in da! poklicali; zdravnik in polkovnik sta mu je Dereani iz hvaležnosti dajal j brala neko točko iz knjige, na kar je denar na ta način, da je denar v j polkovnik rekel Mokoreiu: „Sie sind kuverti na mizi puščal. Bodisi temu i frei, sie konner. gehen !'•' (Vi ste pro tako ali tako, dejstvo je in ostane, da ! sti, lahko greste!). Zupan pa je za- daja, da jih on sam ni nič dal, ker jih nima, naj jib drugi dado, ki jih imajo. Ta razgovor potrdi priča Krvoločnost proti notarju Carliju. Naravnost krvoločno pa je zaseb- Alojzij_ Zupančič, ki pa hkratu pove, nj obtoiitelj pOStopal z obtožencem da ]e župan, kojemu je ta razgovor i notarjem Antonom Carlijein. moral na ušesa priti, takoj pritekel za Zupančičem in hotel cd tega iz- Zasebni obtožitelj še pred vojsko je obtožitelj denar sprejel in da je bil Dereani, dasiravno spomladi leta 1916 potrjen, do konca vojske doma. Kako Je klerikalni mogotec prehranjeval ljudstvo! Pri prifi Mariji Mtncin, ki ni bil pristaš Slovenske ljudske stranke je Vehovec rekviriral prašiče za 400 K, dasiravno je neka žena kleče prosila župana, naj se njej pusti prašiče za 680 kron. Priča Josip Stupica, sedanji žu čudeno gledal sedaj tega, sedaj one ga. Polkovnik pa mu je odvrnil „Es tut mir sehr leid, der Mann ist halt nicht geeignet." (Mi je jako žal, mož pač ni sposoben). Z ozirom na nasprotstvo, ki je obstojalo med cbema osebama, se z gotovostjo lahko sklepa, da je župan potem, ko je Mokorel odšel, vplival na naborno komisijo, da naj bi Mo-kcrela potrdila, vsled česar je komisija Mokorela nazaj poklicala. Pa tudi še pozneje je obtožitelj zasledoval Mokorela. Priča orožniš- priliki Vehovec zagrozil, da bo že Mokorela v roke dobil. Ker priči Zupančič in Mokorel skoraj slično izpovedujeta, ni Mo-korelova verodostojnost omajana. Vehovec je pri tem zelo pretkan« ravnal. Zupančič je bil pri Vehov-čovemu sorodniku z^ mlinarja in mislil si j', da se ga bo Zupančič ustraš;l ter Vehovcu v orlrg in Mokoreiu v škodo govoril, toda Zupančič je bil mož in je ne boječ se zlih p^sl-Klic govoril resnico. Zasebni obtožitelj «e je kot župan v županski pisarni svrovo vedel. Fcrtunata Ferkclja je psoval z lum-pom, zamahnil nad njim s polenom in mu iztrgal rokrv pri suknjiču. S posredovanjem dr. Slar.ca, odvetni ka v Novem mestu je Vehovec plačal Ferkolju 27 kron ali 27 goldinarjev. Vehovec pa se je petem kot župan maščeval nad Fcrkoljem in njegovim sinom, ko je bil slednji pri vojakih. Ferkolj je napravil pročr.jo, da bi dobil njegov sin (vojak) poljedelski dopust; župan je prošnjo podpisal. Čez nekaj časa pa pošlje sin od vojakov prošnjo nazaj, da ne dobi dopusta, ker je župan na prošnjo napisal, da je posestvo že obdelano, kar pa ni bilo res. Tako izpoveduje priča Fortunat Ferkolj. Kako ie Vehsveč etenun-ciral uradnike? pan in takratni podžupan izpove, da < ki stražmojster Anton Mehle ie iz-nekoč ni mogel iti na prvi Vehovčev j povedal, da bo neki Pečjak prišel poziv žita rekvirirat in da mu je žu- od vojakov, ako se dobi zanj nado- pan, pozneje pa tudi glavar Rech-bach zagrozil, da bo moral iti-k vojakom, ako ne bo županom pomagal. Zasebni obtožitelj in Peter Mokorel sta si bila nasprotnika. Terezija Starič, Mokorelova tašča pa izpove, da ji župan ni nikdar dal petrolej-ske karte in tudi ne dodatne sladkorne karte za Mokorelovega dojenčka, dasiravno so take dodatne karie za sladkor dobivale Mehletova, Ju-vanova in druge žene. Priča Alojzij Medved, pristaš narodne napredne stranke, pravi, da je imel ženo na porodu in prosil župana za maščobno karto, pa je ni dobil, dočim je orožniški stražmojster Kanduč, po kojim vodstvom je bil že po preobratu dne 30. oktobra 1918 ustreljen slovenski kmet in ld je bil Vehovčev prijatelj, prejel 6 kg masti, dasiravno je doma klal prašiča, ki je dal 70 kg masti. Priči Josip Rajer in Amalija Zupančič sta izjavila, da sta nekoč v dunajski bolnici obiskala Antona Kc-šička, ki se je veselil, da pride kot rekonvalescent v domačo oskibo in ta jima je rekel, da je župan poročal, da Košiček nima doma toliko premoženja, da bi se mogel preživljati. Priča Rajer je pri tem pripomnil, da je to lumparija. Sedanji župan Štu pica pa je kot priča povedal, da bi se bil Košiček pač lahko doma preživljal. Pri tem pa je treba pripomniti, da je bil Košiček pri občinski seji dne 2. junija 1913 tisti, ki je predlagal, da naj gre olčinski lov na javno dražbo. Dctični sklep občinske seje je bil sicer soglasen, iz česar bi se dalo sklepati, da Košiček ni protiglasoval, to je pa popolnoma lahko mogoče, da se je potem pridružil glasovom drugih odbornikov. ,,Cak, prokleta duša, sedaj boš pa crknil". Zelo čudna je bila zadeva s Peč-jakovim kotlom za žganjekuho. Na podlagi naredbe vojaške oblasti je bilo treba vse tak? oakrenaste kotle oddati prevzemni komisij: za kovine v Gradcu. Zbiranje in odpremljanje S žužecberskem okraju je bilo po- mestek. Predlagan je bil Mokorel, odkod, se priča ne spominja več. Pač pa je Mehle poročal, da je Mokorel doma potreben in predlagal drugega. Temu nasproti pa je priča Mokorel izpovedal, da mu je takrat Mehle omenil, da ga je župan predlagal, in da naj Mokorel Boga zahvali. da spisa ni debil v roke stražmojster Kanduč, ker bi bil Mokorel sicer moral iti k vojakom. Ker se izpovedi prič Mehleta in Mokorela zelo krijeta, nima sodišče povodi dvomiti nad Mokorelovo verodostojnostjo. Zasebni obtožitelj skuša stvar zopet omiliti, trdeč, da mu je bilo zelo ljubo, da ni bil Mokorel potrjen, kajti kot nekdanji orožnik bi bil Mokorel gotovo prišel za orožnika v Žužemberk in bi bil kot tak Vehovcu lahko 6itnosti delal. Temu pa ni tako! Po priči Meh-letu je dokazano, da vojaška oblast na Mokorela kot orožnika sploh ni reflektirala. sicer pa bi bil Vehovec samo s prstom mignil in Mokorel bi bil odšel v Albanijo ali Galicijo, kjer se je kakor sodno znano, nahajalo mnogo slovenskih nadomestnih orožnikov. Dne 20. decembra 1917 —torej že po vseh prej naštetih dogodkih — je Vehovec idoč na lov zagledal na trgu Mokorela. Jezno in grdo ga je pogledal, snel puško z rame, jo nabasal in rekel: ,.Čak, prokleta duša, sedaj boš na crknil." Obtožiteljev izgovor, katerega potrdi njegov sin Ivan kot priča, da je puško r>ozabil doma nabasati in da jo je šele na trgu nabasal, pa ne drži. Nihče, tudi sodnik ne more Vehovca smatrati za tako neprevidnega in neizkušenega lovca, da bi on na sredi trga v Žužemberku lovsko puško basal. posebno, ker se je to prvikrat pripetilo, namreč takrat, ko je Mokorela zagledal. Kako vztrajno je Vehovec zasledoval Mokorela je razvidno iz sledečega dogodka: Mokorel se je nekoč jezil nad vojaki, ki so kupovali jajca po 16 vinarjev, dasiravno je bila maksimalna cena 20 vinarjev, da je vsakdo neumen, če jih kdaj še pro- silitt da bi bil rekel, da e Mokorel "i bil naklonjen obtožencu. Navedi-proti vojski govoril in da je pri tej m0 s Dne iO.no- nriliki Vehnver ™ trn >BI C > o C 7 I Preobiikovainica kt- v Ljubljani (ne več v Domžalah) Bisili 13 mM liioMoii po -i IT:"ili prodaja eosili UoMov m* ALOJZIJ JAKEZ1C. Kinčanje in popravljan e žametastih klobuksv za dame v salonu M. JEGLfC. Obe podjetji: S-iuui aRn, Slomškova ulioa št. 27. ii-1 K 0 3 K S 1 9 3 0< 3 9 0 © 3 5 Miklavža kupujte za otroke: 456 3 Bob in Te41, mladinska povest b slikami, broš. 24 K": vez. 30 K, po posti 2 K več. za odrasle: Anatole France: Plug vinski otok, bro5.42 K, po pošt! K 2 40 ve«. Shakfspeare-ZBpaneič: Sen kresne noči, broš. 22 K, vez. 28 K, no po-ti a K več: Melik: Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovenccv, I. in II. de!, skupaj 57 K, po pošti K 2'20 več. Naročila na Tiskovno zadrugo v LJubljani, Sodna ul. 6. Knjige so najcenejše darilo. DnnHa cd starinski gled\Uščnl ial, rrUtiU OB gorka zimska moška suknja, nahrbtnik, potni etul, dva osvlrja, 10 ovratnikov (10x7). Sesljava cesta 1 L, stopnjiee levo, vsak dau od 12 do 14. ure. 493 HRVATSKI DRVOTRŽAC iedini stručni list u Jugoslaviji. Izlazi sva kog 1., 10. i 20. u mjesecu — 1'retplata goJirvi stručnjaci. — Adresar industrije drva i 20-—. Zagreb, St.os»mayerova ulioa 6. 431 10-7 Raznašalke sprejme tako] uprava „Jutra", Sodna ufica 6. Miši, podgane .. vas (olazta reore poiinlti, a*o porabljati laoia isiooiie prn/nccmi in .plnitio hvaljena ■red.lva *ot: "roti podganam m mlilm K tO —. ta iinrke K 20 - posebno motni jnk u™ 7« stalilo« K ta-— aničevalec molKV K 10'-. Poiiija po povzeim lavo l a ekrport K. Jttnker, Peiriniaka oiicn s. Zagreb br. 33. »3 « V 1 Kdor hoče ka] prodati Kdor hoč8 kal kupiti Kdor išče službe itd. f — inseriraj v Jutru" a I (prej Tiskarna Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg) d Ljubljani, Mikicšioa cesto št. 16 se priporoča 35 16 za Izdelovanje vseh tiskovin od po-setnic do najumetnejsega barvnega tiska, kakor tudi za natiskovanje listov, časopisov, trgo/inskih in uradnih tiskovin. Vsa ta dela izvršuje kar najhitreje in po strogo strokovnih pravilih. Obenem priporoča svojo najbolje urejeno ki izvršuje knjigoveška dela od najpreprosteje do najfineje vrste. knjigoveznico, po najnižjih cenalx prvovrstno blago od pitanih prašičev se prodaja vsak dan na stojnici lllie Predoviča v Šolskem drevoredu (prva mesarska stojnica od Frančiškanskega mosta). 108 8—5 Tovarna Barva JO|.ReiCh Kemično čisti vsakovrstno -blago. obleke. Ljubljana, Pojanski nasip št 4 SVEtlolika Ettffi Podružnici: SelenVjr*ova ul.3 -_== Maribor Cosposka ul. 36. Podružnice: Novo mesto Glavni irj. Kočevje št. 93. i Naročajte in širite sledeče leposlovne knjige: Dostojevaklj-Levstlk: Besi. Roman t IV. delih. Bro5. 36 K, vex 4G K, (10 piišti prinor. 4 1\ 6 • v ved. Goaoourt-PastuSJiin: Dekle Kliza. Roman. Uro! 10 8, res. 16 K po Cer.a^-sSrU: T^ovele. Ero*. 10 K, ve, II.K po po«tii 1 K M Shakespeare-Zupančič: Sen kresne noči. BroS. ii K, Tez. 28 K, po pošti 1 Iv rtu v več. . . , K Ante Deboljak: So.nce in scuco. BroS. 10 K, vez. 15 K, po pošta 1 h Stritar j va MrtriejlJa. Uredil dr lv. Prijatelj Broš. 18 K, po poŠti Josipa Jurčič a Obrani »piši. I»n.Ra izlaja. Uredil dr Ivan Prijatelj I. zvezek liro*. M K, po poati 3 K vce, IL zvoiek bros. ii K, po pošt. 2 K HO v več. Knjige se naročajo pri založništvu: Tiskovna zadruga v Ljubljani, Sodna, ulica 6. 66 is Iščemo spedicijskega uradnika ki 60 mi dobro poznani cariuski železniški izvozni in orožni p sli Bivši 483 železniški in carinski uradniki imajo prelnost Ponudbe na 8-3 Stroine tovarne in livarne, d. d. v Ljubljani. COSULICH-LINE Iti Mew*ork-Bneno« Ayrea SUo dl Janolro Saa tos- JBoatavldeo. H4 17-12 Brezplačna pojasnila in prodaj* \ ornih listov za potnike iz Slovenije edinole pri SIMON KMETEC, LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 26. o C CJ C a> . ha i 3 e o [f Kdor hoče imeti res s pristnim blagom prep'eskano hišo, n pohištvo m lakiranjo raznih ,koles" v peči. na) se obrne na tvrdko ln mm m n S i stavbni In pohištveni pleskar in liiar Liubliana« Kolodvorska ulica G. MARIJA TIGAR Ljubljana™ Selenburgcva u ica Steklo za ure vseh velikosti po znižanih eeuali ma v z:ilogi 474 2-2 A!orzil Pauschin Ifoveo s stsk.ai .n sorssanom. UuMlana. Tovarniška zaloga šolskih potrebščin, papirja in razglednic. 110 13 F. BRUHAT Liubliana 426 52-4 Manufahturo in tlianine Mestni tr*> 25/1. o 3 n 3 n< 3 n n co Pred nakupom vsakovrstnih izdelanih oblek, Jahalnih hlač, površnikov, raglanov itd. si oglejte zalogo Obvestilo. Obveščava cenj odjemalce in p. b občinstvo. da »prejemava nova . e!a in popravila po na nižjih een'h Gotovi Čevlji v zalogi. Toristovakl fievljl domačega. is-dalka. »<>3 8-6 Ane. in Jož. Brajer-Kapele Uubliana, Turjaški trg (Breg) št. 1. Krojač ** «-« Caserman Martinova cesta št. 9 se vl ndoo priporoča za izdrlavo oblek pn najnovejšem kroja. Zmerne cene. Za slabokrvne in po nolezni oslabele j« na boljše sredstvo zdravniško priporočena MJadranska kapljica", uri in moč tvoreče dalmatinsko i««erto'> vino. Gavna naloga M. Kaviar. LJubljana, Jurčičev trg 3. £>i ^ I: kavčuka ^ CIRIL SITAR js UUBUAKA S l c«" Večja naročila po meri. * FRANDE 'M Ljubljana, Emonska cesta 8 460 2 Brzojavii DERENOA. LJUBLJANA, Telefon Interurban itev. 313 BRNO »PROSTE JO V (CeSkoslovaSka) ter boste prepričani, da je vsestransko v kakovosti in izdelavi prva v Jugoslaviji, ter oima nikake konkurence v svojib solidnih nirkib cenah. ss Lastna izdelovalnica perila in čavljev. = Q Za 50letnico Jenkove smrti je priredila Tiskovna zadruga III. izdajo 65 i« Simon Jenkovih pssmi, ki jih je nanovo uredil dr. Joža Glonar. Knjiga velja broš. 10 K, vez. 15 K, po pošti pripor. K 1*80 več. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica št. 6. !!! Važno za vse moške!!! Kdor želi imeti lepe in elegantno napravljene oMeke po vzorcih, ki so na razpolag* v krojačnici, nai obišče diplomirano jugoslovansko krojačnico, prej t Trsto 361 5-5 Fran Malls, Ljubljana, ▼ Rebri it v. II (Stari trgr). Godbeni avtomat 280 X 130 velik, ima naproJaj Franc MM u Hrastnik s.i lurdseh csiamec stoinei V Liubl ari Woltova ulica 12. izrrsu;,err> u. Socv-u a les popravila narovirev »n ha -sv* i ov fn c» cm*j .-tokovno to"no n u<>. »se vrste moški, ženski in otro-ki. ilelnrs!*». Fr». Jenko Import & Eksport Ljnbljana, Krekov trg it 10. Telefon St. 349. Qu ^TAMPlMr Jant.cerne)w m m | Gradbeno podjetje | | ing. Dukic in d ug j j Ljubljana, Re3ljeva cesta 9 | | se priporoča sa vsa v to I 1 stroko spadajoča dela. I de nis ta družba za mednarodne transporte. Brzo|avnl naslovi Spedbalkan. 70 17 ___ _ Ljubljen". Ma.ibsr, Beog-al, Zagreb. Trsi. Wlen. SjtiiEliTttiVst Spremni! blaga i -.Hladil. Carinska agtntnra. incarliMi li nnraBili. BiUmM »«miL Stliti! i pitat. jiMflw«W waii aa Bt slrail. Prwa ljubljansko lavno skladišče, spoieno s tirom iuine železnice.--- domače spedioljsko podjetje ir jugoslavij^ ^ SCmetska posojilnica liublianske okolice v Ljubljani n f obrestuje hpanilne vloge po Čistih: ----«... t UslanovM*«« eia >861. H °/o Al brc, odbitk« rentnraa davka, katerega plafiuje posojilnica sama » svoje vložnike. K* Hranilne vloge K 70.000.000. _ « - N Kredit vseh vrst.