■ Čimprej novi dohodkovni odnosi Na nedeljski seji konference Zveze komunistov Rudnika lignita Velenje so poudarili, da bo zakon o združenem delu uveljavljen v praksi takrat, ko bodo vsi rudarji odločali o vsem — Za sekretarja komiteja ZK RLV so izvolili Srečka Meha Danes, 9. decembra, praznuje 80. rojstni dan revolucionar, i sekretar Centralnega komiteja Komunistične partije Slove-inije, komandant Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih ičet, narodni heroj in član sveta federacije, tovariš Franc t Lesk oš e k — Luka. Delegati vseh treh zborov skupščine občine Velenje so na iskupni seji 21. novembra 1977 soglasno potrdili željo vseh idelovnih ljudi in občanov Šaleške doline, da tovariša Franca Leskoška — Luko ob njegovem življenjskem jubileju proglasi-imo za častnega občana občine Velenje in podelimo zlati grb iobčine Velenje. Priznanja našemu dragemu prijatelju in vzorniku, tovarišu I Francu Leskošku — Luki, bodo podeljena na slovesnosti v I ponedeljek, 12. decembra 1977 popoldan v domu kulture Veknje. Delovni ljudje in občani občine Velenje kličemo ob \ visokem življenjskem jubileju tovarišu Francu Leskošku — i Luki: še veliko zdravja in osebnega ~adovoljstva! Uresničevanje vsebine zakona o združenem delu je v temeljnih organizacijah združenega dela rudnika lignita velenjskega Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje znova razgibalo družbenopolitično in samoupravno življenje ,v tem največjem slovenskem rudarskem kolektivu. Da je temu tako priča tudi več kot 80 odstotna udeležba na referendumih, izvedenih v zadnjem času, kar kaže, da so prišli na glasovalna mesta tudi delavci, ki so bili takrat na dopustu oziroma so bili bolani. Nedvomno je to, kot so ugotovili na nedeljski TITO NAŠ VZOR Danes dopoldne ob 10. uri -ho v Domu kulture v Velenju tekmovanje pionirskih odredov naše občine na temo TITO NAŠ VZOR. Na to tekmovanje, ki ga pionirji prirejajo v počastitev jubilejev tovariša Tita in 35-letnice Pionirske organizacije Jugoslavije, so se pionirji pripravljah več mesecev v razrednih skupnostih od 4. do 8. razreda, nato pa izvedli tudi odredna tekmovanja. Danes pa se bodo v znanju preizkusile najboljše odredne ekipe za kipec tovariša Tita, darilo Skupščine občine Velenje. Pionirji in njihovi vzgojitelji vabijo, da se udeležite njihovega tekmovanja, ki bo popestreno s kulturnim programom. KKonec preteklega meseca je bil i na obisku v naši republiki direlektor, glavni ter odgovorni ureednik glasila KP Španije Murjndo Obrero in član izvršnega koraniteja Centralnega komiteja Koramunistične partije Španije Fedderico Melchor. Njegov obisk je s sodil v okvir medredakcij-skegga sodelovanja med glasi-lom.ua Komunist in Mundo Obrorero. MMed nekajdnevnim obiskom 'v nnaši republiki je Federico Melelchor obiskal-več slovenskih mesJst, 25. novembra pa je bil na obiaisku tudi v Velenju. Najprej se jeje sešel na pogovore na komi-tejuju občinske konference ZKS Velelenje, med katerimi ga je 'sekrkretar komiteja Franjo Korun obneje seznanil z razvojem občine ter z delovanjem koromunistov v Šaleški dolini. Ši Španski gost je bil izredno navovdušen nad razvojem v naši občbčini, še posebej močan vtis pa j je nanj naredilo dejstvo, da smoio Novo Velenje zgradili z udadarniškim delom. ; V V prisrčnem pogovoru se je Fedederico Melchor med drugim pododrobno zanimal, kako se •esresničuje samoupravna demo-cracija v vsakdanjem življenju ozirziroma, kako deluje delegatski sistestem in kakšna je vloga žensk v pc političnem življenju. Po pogo- voru na občinskem komiteju, katerega so se udeležili tudi Janez Korošec, pomočnik urednika slovenske izdaje Komunista, namestnik sekretarja občinskega komiteja Štefan Dolejši in strokovni sodelavec Peter Tratnik, si je član KP Španije ogledal tudi termoelektrarno Šoštanj. V popoldanskem delu pogovora s predstavniki občinskega komiteja se je Federico Melchor zavzel, da bi tudi eden njihovih znanih kiparjev izdelal v našem mestu spomenik (podobno kot italijanski umetnik—komunist Valerio Miroglio junija letos), ki bi bil izraz mednarodnega prijateljstva naprednih sil na svetu. \ V drugi polovici tedna bo i stalitalno vreme z občasnimi pada-vinafinami, v nižinah deloma sneg. Izbftboljšanje vremena bo v nedeljo in vd v začetku drugega tedna. seji konference Zveze komunistov Rudnika lignita Velenje, tudi rezultat dela Zveze komunistov. . Tako iz uvodnega referata Srečka Meha kot iz razprave pa izhaja, da je trenutno najpomembnejša naloga - vzpostavitev dohodkovnih odnosov. Kar najhitreje bo treba sprejeti samoupravni sporazum o prihodku energetskega kompleksa rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje. ICot že večkfat doslej so se tudi v nedeljo rudarji — komunisti vpraševali, kako naj odločajo o ustvarjanju in delitvi dohodka, če ni dohodka. Samoupravno se lahko odločajo o delu, ne morejo pa odločati o delitvi dohodka, pač pa morajo najemati iz meseca v mesec posojila za izplačila osebnih dohodkov. Takšno nemogoče stanje bo treba čimprej odpraviti, saj delavci vse manj razumejo, kako je mogoče, da še vedno nimajo vpliva na rezultate svoje- ga dela, ko pa vendarle dobro delajo, skorajda dosegajo načrtovano prizvodnjo, izpolnjujejo stabilizacijske naloge, denarja pa kljub vsemu ni. Velenjski rudarji so, kot je bilo znova poudarjeno na nedeljski seji konference ZK, tudi za stabilizacijo elektrogospodarstva, vendar ne samo na račun rudarjev, saj je mogoče ugotavljati, .da je elektrogospodarstvo prevalilo na rudnike večji del izgub. Zato je tudi razumljiva ugotovitev z nedeljske seje konference ZK Rudnika lignita Velenje, da bodo zakon o združenem delu uveljavili v praksi, samoupravljanje pa resnično približali takrat, ko bodo vsi rudarji res odločali o vsem, ko bo samoupravljalec res samoupravljalec, z vsem seznanjen in o vsem tudi odločal. Za uresničitev te, trenutno najpomembnejše partijske naloge, pa bo treba storiti še marsikaj. Razprava na nedeljski seji konference ZK Rudnika lignita Velenje se je dotaknila mimo drugega Še vprašanj v zvezi z delom komunistov v Zvezi sindikatov ter Zvezf socialistične mladine, v samoupravnih organih in delegacijah, obveščanja, položaja mladih delavcev ter delavcev iz drugih repubhk, ki so na delu v Šaleški dolini, nagrajevanja po delu ter predlogov, da bi naposled tudi rudaiji prešli na 42-urni tednik, ob tem pa zagotovili večjo izkoriščenost strojev in . opreme v rudniku. Konferenca ZK Rudnika lignita Velenje, ki so se je udeležili tudi Janez Miklavčič, član CK ZK Slovenije, Franjo Korun, sekretar komiteja OK ZK Velenje, Nestl Žgank, predsednik skupščine občine Velenje ter Mirko Bizjak, generalni direktor REK Velenje, je na nedeljski seji izvolila 10-članski komite, za sekretarja komiteja pa Srečka Meha. Industrijska gradnja objektov Podpisan samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za uvajanje proizvodnje prostorskih elementov - TGO Gorenje Velenje in GIP Vegrad Velenje skupaj razvijata nov program, ki obeta veliko ekspanzijo Obisk španskega komunista Konnec novembra se je v naši občini mudil Federico Melchor, član izvršnega komiteja KP Španije — Pogovori na občinskem komiteju in v termoelektrarni Šoštanj Federico Melchor (tretji z leve) si je z zanimanjem ogledal naše mesto Predstavniki Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje ter Gradbenega industrijskega podjetja Vegrad Velenje so prejšni četrtek, 1. decembra, podpisali saimoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za uvajanje proizvodnje prostorskih elementov, se pravi za uvajanje sodobnih metod in tehnologije gradnje stanovanjskih in drugih objektov. Delovni organizaciji sta za poskusno proizvodnjo prostorskih elementov, ki jo bodo pozneje organizirali kot tozd DOM 101 v okviru nove delovne organizacije Gorenje — Vegrad ' Gradbena industrija, združili na 50 milijonov dinarjev, ob tem pa računata, da bodo postavili pri nas predvidoma 6 takšnih tovarn za proizvodnjo prostorskih elementov. Predstavniki TGO Gorenje Velenje in GIP Vegrad Velenje so ob podpisu samoupravnega sporazuma poudarili interes in pripravljenost obeh delovnih organizacij, da v Šaleški dolini skupaj razvijata novi program, ki obeta veliko ekspanzijo, posebej-še ob uresničitvi načrtovanega nastopa na tržiščih tretjega sveta. Z združevanjem dela in sredstev za proizvodnjo prostorskih elementov si, denimo, zagotavlja TGO Gorenje Velenje nove možnosti za prodajo svojih izdelkov, GIP Vegrad Velenje pa uresničuje eno od razvojnih nalog — prehod na industrijsko gradnjo vseh objektov. Velenjski gradbinci so se že uveljavili na jugoslovanskem tržišču z elementi Vemont, kar kažeta tudi nedavno tega sklenjeni pogodbi za prodajo tovrstne tehnologije v Bosno in Srbijo. Proizvodnja prostorskih elementov, program DOM 101, pa je ena od poglavitnih nalog iz sedanjega srednjeročnega programa razvoja GIP Vegrad Velenje. Zamisel Velenjčanov o industrijskem načinu gradnje stanovanjskih objektov in objektov družbenega standarda je sprožila na začetku številne pomisleke, vendar zdaj ugotavljajo, da se začenjajo tudi druga gradbena podjetja vse bolj aktivno vključevati v prizadevanja za industrijsko gradnjo objektov. Poskusna proizvodnja prostorskih elementov v eksperi- mentalni tovarni na Selu pri Velenju je že stekla. Tradicije gradbincev Vegrada in industrijske navade delavcev Vegrada pa morajo že kmalu pokazati prve rezultate skupnega dela pri razvijanju te nove dejavnosti v Šaleški dolini. Predstavniki Gorenja in Vegrada med podpisom sporazuma Decembra 3,955.000 ton lignita Velenjski rudarji so do konca meseca novembra nakopali' 3,955.000 ton lignita. Upoštevaje doseženo proizvodnjo prejšnji mesec, to je poprečni dnevni izkop, je mogoče pričakovati, da bodo decembra zaposleni v temeljnih organizacijah združenega dela rudnika lignita Velenje nakopali okrog 445.000 ton premoga. Tako bo, kot predvidevajo, dosežena letna proizvodnja 4,400.000 ton lignita, pri čemer pa bodo dosežki za okrog 100.000 ton, kar je nekaj več kot 2 %, zaostajali za planskimi predvidevanji. Varčujmo tudi s toplotno energijo Prihodnji četrtek, 15. decembra, oddaja Radia Velenje v živo Organizirata jo uredništvo Radia Velenje in Toplovod Velenje V današnji številki Našega časa objavljamo gradivo delovne organizacije TOPLOVOD Velenje „VARČUJMO TUDI S TOPLOTNO ENERGIJO!" Za Šaleško dolino so, kot je mogoče razbrati, predvidene novosti, med drugim tudi katr zadeva merjenje toplotne energije in obračun po dejanski porabi ter način obračuna in zbiranja plačil. Zato smo se odločili, da bo tekla oddaja Radia Velenje v četrtek, 15. decembra, v živo, predstavniki TOPLOVODA Velenje pa bodo odgovarjali na vprašanja v zvezi z gradivom „VARCUJMO TUDI Z ELEKTRIČNO ENERGIJO" in na druga vprašanja poslušlacev. Bralci Našega časa in poslušalci Radia Velenje lahko pošljejo na uredništvo Radia Velenje (Velenje, Titov trg 2, p. p. 89) vprašanja za predstavnike Toplovoda Velenje že pred oddajo, med samo oddajo pa naj pokličejo telefonsko številko 850-3 i 7. Velenje, 9. decembra 1977 Leto XIII Številka 48/407/ Cena 3 din Odlikovanja tovariša Tita I obvarovati okolje V prostorih skupščine občine Mozirje so pred praznikom podelili šest odlikovanj - Odlikovanci so Srečko Lamut, Drago Lukan, Jože Mermal, Anton Resnik, Marija Remic in Rudi Zager £ Razgovor s predsednikom komisije za varstvo okolja pri izvršnem svetu Skupščine občine Velenje Pavletom Ažberom Ob praznovanju letošnjega Dneva republike so v petek, 25. novembra, v prostorih mozirske občinske skupščine pripravili krajšo svečanost na kateri je podpredsednik SO Mozirje Franjo Gerdina podelil šest odlikovanj predsednika Tita. Prisotne je nagovoril sekretar občinske konference Stane Kranjc, ki je na koncu med drugim dejal: ,.Temeljni kamni nove, nacionalne svobodne in socialistično se preoblikujoče jugoslovanske družbe so bili Čuj, raz drevo padel je list na siva tla. Zrak je hladen, mrzel in čist -nad njim je tišina neba ... Tišina groze, molk bolečine je v nas, ld smo pretreseni v trenutkih spoznanja, da te ni več med nami. Pred devetimi leti si prišla med nas. Nastopila si pot razlagalca slovenske besede, izbrala si plemenito poslanstvo: izročilo naših dedov, v katerem sta skrita bolečina in vrisk preteklosti, lepota in smisel narodove zgodovine, si prenašala na generacije mladih, ki so žejni sprejemali in odhajali v življenje bogatejši. Svoje pošteno in odgovorno delo si vtkala v mozaik razvoja našega centra in doline, ki si ji ostala zvesta. Z ideali prežeto delo je obrodilo sadove, ki si jih morda samo slutila, tebi in nam pa so v ponos. V naših vrstah je nastala vrzel. In to v trenutku, ko stopa naš center v tretje desetletje, ko je pred nami še toliko nalog. Pogrešali bomo tvojega sodelovanja. Pogrešali bomo tvojega JMi S ■ S ' 4, AH ■ ■ ~ iJl afl FF ^H vzidani meseca novembra. V tem mesecu je pred 35 leti v Bihaču prvikrat zasedal AVNOJ, da bi natanko leto dni kasneje ponovil v Jajcu svoje drugo, zgodovinsko zasedanje. . Na teh temeljnih kamnih je začela rasti nova jugoslovanska skupnost narodov in narod: nosti, ki si je od vsega začetka zadala nalogo, da bo svojo rast usmerila v izgradnjo takšnih družbenih odnosov, v katerih bodo vse pravice in dolžnosti izhajale iz dela. Pet let po osvoboditvi smo te svoje obljube že začeli praktično uresničevati s pomočjo zakona o samoupravljanju na področju gospodarstva in tri. leta kasneje razširili to samoupravo še na področje družbenih služb in družbenopolitičnih skupnosti. Te rešitve, katerih praktična uveljavitev se je spro- ol b afj -C! hs v središču pozornosti ti odražala v pogostih ustavnih spremembah in dopolnitvah, so pripeljale do jasno koncipirane svobodne jugoslovanske samoupravne družbe prav v zadnjih ustavnih aktih zveze in republik. Tudi vi, tovarišica in tovariši, ki vas je ob prazniku republike odlikoval tovariš Tito, ste prispevali v dosedanji izgradnji samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov svoj veliki delež." Red dela s srebrnim vencem so prejeli: SREČKO LAMUT za zasluge pri razvoju trgovine v spodnjem delu doline. Oral je ledino pri združevanju takratnih trgovskih podjetij v enotno trgovsko podjetje „Savinja" Mozirje, ki je bilo sposobno posodobiti poslovalnice in zgraditi nove. Vsi ti uspehi so tudi rezultat razvitih samoupravnih odnosov in delovanja družbenopolitičnih organizacij • v delovni organizaciji. Srečko Lamut ob delovnih obveznostih ni zaposta- Sifisijr vljal družbenopolitičnega in društve- JOŽE nega življenja v kraju. DRAGO LUKAN, Rudi Zager, Srečko Lamut, Jože Mermal, Drago Lukan, Anton Resnik in Marija Remic med branjem obrazložitve MERMAL IN ANTON RESNIK imajo izjemno veliko vlogo pri razvoju veterinarske službe, zlasti v njenih prizadevanjih za hitrejši napredek živinorejsko usmerjenega kmetijstva v mozirski občini. Pomembni rezultati, doseženi na tem področju, so plod njihovega nenehnega strokovnega usposabljanja in prizadevanja na področju preventivnega in kurativnega zdravstvenega varstva živali. Kljub kritičnemu stanju so Drago Lukan, Jože Mermal in Anton Resnik z neizčrpno življenjsko energijo in moralno-poli-tično odgovornostjo posvečali vše svoje sile ter bogato strokovno znanje hitrejšemu napredku živinoreje. Izjemno predanost svojemu poklicu še vedno znova dokazujejo z nesebično strokovno pomočjo ob vsakem času in ob vsakršnih vremenskih pogojih. Številne pomembne uspehe na področju živinoreje in razmnoževanja govedi dokazuje tudi obilo strokovnih priznanj in med njim diploma in plaketa, ki jo je veterirnarska postaja Mozirje prejela na II. jugoslovanskem kongresu za reprodukcijo domačih živali v Portorožu. MARIJA REMIC je kot delavka pri opravljanju svojih delovnih dolžnosti vsa svoja delovna leta razvijala . in utrjevala tovariške odnose v delovnem kolektivu in s svojo spretnostjo opravljanja poklica skrbela za dobro razpoloženje sodelavcev. RUDI ZAGER je bil ves čas svojega prizadevnega dela aktiven soustvarjalec pri obnovi in izgradnji domovine in pri utrjevanju ljudske .oblasti. Kot požrtvovalnemu delavcu so mu bile zaupane odgovorne naloge, ki jih je vestno izpolnjeval. Na delovnem mestu je bil vedno dosleden in vzoren sodelavec in je ogromno svojega časa razdal delu v družbeno-političnih organizacijah in društvih. Dolga leta je bil sekretar občinske konference SZDL, sedaj pa opravlja odgovorne naloge v izvršilnih organih in v organih družbeno-političnih organizacij. Razpravam o Topolšici ob rob Pogovor o nejasnostih v zvezi z nadaljnim razvojem splošni bolnice v Topolšici in zdravilišča — Gre le za adaptacijo sedanjih prostorov bolnice — Zagotoviti večjo obveščenost optimizma, ki si ga znala v trenutkih dvoma in stiske vliti v človeka. Pogrešali bomo tvqje vedrine, ki se je tako nalezljivo razlezla med nas, da je bilo mnogo lažje prestopiti marsikatero oviro. Mika, hvala ti za vredno iskanje lepote, hvala ti za plemenito tovarištvo, hvala ti za ponos, la ostaja za tvojim delom ... Zate veljajo besede pesnika: Naj zgrudi ■smrt človeka, človeštvo ostane ... Z njim do poznega še veka živi, kar zanj storim! SODELAVCI IZ RUDARSKEGA ŠOLSKEGA CENTRA Na pobudo predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov Velenje je občinski odbor sindikata delavcev zdravstva in socialnega varstva Velenje pred dnevi organiziral pogovor, katerega so se udeležili predstavniki organizacij združenega dela, občinskega sindikalnega sveta, izvršnega sveta skupščine občine Velenje, občinske zdravstvene skupnosti, zdravstvenih ustanov in strokovne službe zdravstvenega zavarovanja. Pogovor so sklicali z namenom, da bi razjasnili nekatera vprašanja glede nadaljne-ga razvoja zdravstva v naši občini, s posebnim poudarkom na razvoj splošne bolnice v Topolšici in zdravilišča. Ta pogovor je bil tudi dobrodošel zato, ker so se začele v dnevnem časopisju različne polemike v zvezi z razvojem bolnice Topolšica, kar vodi k dezinformiranju javnosti. Med pogovorom so ugotovili, da ne gre za izgradnjo nove splošne bolnice v Topolšici, ampak za usposobitev (adaptacijo) sedanjih prostorov bolnice. V bodoče naj bi imela splošna bolnica v Topolšici interni oddelek s 70 posteljami, kirurški oddelek s 60 posteljami, porodniški oddelek s 50 posteljami in otroški oddelek s 40 posteljami. Skupno torej 210 postelj, ki bi služile predvsem za potrebe zdravstvenih skupnosti občin Velenje in Moziije. Če bi bil priliv bolnikov tudi iz ostalih občin, je možno povečai zmogljivosti za nadaljnjih 50 standardnih postelj. Ocenjuje se, da bo ta usposobitev stala okoli 20 milijonov dinaijev, Ker pa je to le ocena, so predstavniki združenega dela predlagali, da je treba čim prej izdelati vse potrebne izračune, da bodo delavci, ki združujejo sredstva v ta nemen, vedeli, koliko bo v resnici stal razvoj splošne bolnice v Topolšici. Bojazen, da bodo v bodoče naši zdravstveni domovi in zdravstvene postaje za vse vrste bolezni pošiljale bolnike samo v Topolšico, je po mnenju predstavnikov zdravstva odveč. Tudi v bodoče bodo bolnike pošiljali v druge splošne in specilane bolnišnice ter klinični center, odvisno od potrebe in specifičnosti diagnostike. Prav tako bo v Sloveniji sprejet samoupravni sporazum o delitvi dela med bolnišnicami. Predstavniki zdravstva so poudarili, da bo v bolnici zagotovljeno strokovno delo, saj bodo imeli na voljo ustrezen strokovni kader in potrebne naprave za uspešno zdravljenje. Poleg vlaganj v bolnico Topolšica bodo ustrezno povečali zmogljivosti v Zdravstvenem domu Velenje. Dodatne prostore dobijo splošne ambulante in medicina dela, povečali pa bodo tudi število zobozdravnikov. V zvezi z razvojem zdravilišča Topolšica so med pogovorom povedali, da njegova izgradnja teče v skladu s sprejetim srednjeročnim programom, dela za prvo fazo pa so bila opravljena že letos. Predvideno je, da bo imelo zdravilišče do maja prihodnje leto 70 ležišč, od tega 40 za nepokretne invalide. S tem se zdravilišče Topolšica vključuje v republiški program rehabilitacije invalidov. Za razvoj zdravilišča in bolnice Topolšice zbirajo sredstva skladno s sprejetim samoupravnim sporazumom na posebni žiro račun pri občinski zdravstveni skupnosti Velenje. Za razvoj zdravilišča bi po dosedanjih finančnih izračunih po- trebovali približno 90 milijonov dinaijev. Posebej je bilo poudarjeno, da gre za gradnjo zdravilišča in ne za gradnjo zdravstve-no-turističnega centra. Vir financiranja za zdravilišče je zagotovljen, za turistične zmogljivosti pa bi se morali ponovno dogovoriti z združenim delom. Po mnenju zdravnikov je v zdravilišču primerno zdravljenje za hrbteničaije, srčne bolnike in nekatere druge bolezni zaradi klimatskih pogojev zdravilne vode in zdraviliškega standarda. Glede na to, da so doslej imeli zavarovanci, kar še zlasti velja za rudaije, zdravstveno rekreativno zdravljenje tudi v času letnega dopusta, bi bilo treba zagotoviti še naprej možnost takšnega zdravljenja v ostalih zdraviliščih. V razvijajočem se zdravilišču pa naj bi predvideli tudi možnosti preventivnega zdravstvenega varstva. Ta pogovor je med drugim tudi pokazal, da oblike obveščanja niso zadovoljive in da imajo delavci premajhen vpliv prek delegatov na odločitve o tako pomembnem vprašanju kot je nadaljnji razvoj zdravstva in zdravstvene zaščite delovnih ljudi. Politika na področju zdravstva se mora v večji meri kot doslej oblikovati v občinski zdravstveni skupnosti, kjer je mesto za svobodno menjavo dela med uporabniki in izvajalci. Prav tako je treba odpraviti pojave subjektivizma, vse odločitve je treba sprejemati na ustreznih organih. Delovni ljudje in občani naše občine morajo biti v bodoče kar najbolj objektivno seznanjeni z vsemi predvidevanji'na področju zdravstva. Če bo to tako, potem bomo znali ločiti pleve od zrna in se izogniti raznim dezinformacijam, ki so bile v zadnjem času močno prisotne. Junija letos je izvršni svet skupščine občine Velenje imenoval novo komisijo za varstvo okolja, ki je takoj analizirala stanje na tem področju in izdelala program dela. Področje varstva okolja pa je v naši občini zelo obsežno in raznoliko, zato so se odločili, da bo ta komisija delovala v treh skupinah. Na našem območju se srečujemo z nekaterimi specifičnimi problemi varstva okolja kot so ugre-zanje tal zaradi eksploatacije premoga, rosenje v Šoštanju, v zadnjem času pa ugotavljamo tudi, da sodi naša reka Paka v sam vrh najbolj onesnaženih rek v Sloveniji. O nalogah, ki čakajo komisijo za varstvo okolja pri izvršnem svetu skupščine občine Velenje smo se pogovarjali s predsednikom te komisije dipl. ing. Pavletom Ažberom. SP - Varstvo okolja je splošna družbena akcija, v katero se vključuje tudi naša občina, ki pa se srečuje z nekaterimi specifičnimi problemi Eden takšnih proble- I m I * -k-k-k-k-k-K-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k -k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-Mi-M * * * * * + * * * * * ♦ * * i l + * * * * * i * * * * * * * * * * * * * * * * + * * * * * ******************** -k*-x*-k*-k*-k*-k********* Dipl. ing. Pavle Ažber mov je varstvo zemeljskih površin in njihova rekultivacijo. Kakšne naloge čakajo vašo komisijo na tem področju? P. Ažber: Ugrezanje tal zaradi eksploatacije premoga je v naši občini zelo velik problem, zato čakajo našo komisijo na tem področju zelo zahtevne naloge. Cim prej bo potrebno izdelati prostorski plan občine, ki bo moral biti osnova in obveznost nadaljnega načrtovanja in razpolaganja z zemeljskimi površinami in načrtno in strokovno rekulti-virati zemeljske ugreznine, ki so posledica jamsko rudarskih del. Ta problem bi bilo potrebno reševati v republiškem merilu, saj je škoda oziroma uničenje relativno velikih površin, nastopilo zaradi pridobivanja lignita, id je za SRS posebnega družbenega pomena. Naša komisija si bo prizadevala oziroma bo preprečevala krčenje površin plodne zemlje kot posledice nenačrt-ne gradnje. Na območju naše občine je precej kamnolomov, ki gospodarsko in ekološko niso opravičljivi Te bo potrebno izločiti in jih rekultivirati. In nenazadnje pa bo potrebno vskladiti tudi odnos do rodo- vitne zemlje, saj je plodna zemlja vedno bolj iskana dragocenost človeškega okolja. - Naša industrija je dosegla v zadnjem času zelo hiter in uspešen razvoj, ob tem pa smo pozabljali, da z odpadki industrije onesnažujemo svoje okolje in zastrupljamo zrak.. Tudi v naši občini se že srečujemo s tem problemom. P. Ažber: Komisija bo na osnovi meritev onesnaževanja zraka, ki ga povzročajo Termoelektrarna Šoštanj, Rudnik lignita Velenje, Tovarna usnja Šoštanj, Vegrad, prometna sredstva in ostali ugotavljala, kaj povzroča onesnaževanje in poskušali doseči, da bodo odgovorni primerno ukrepali. Ob tem pa bo komisija ukrepala tudi pri tistih, ki povzročajo preveč hrupa. - Naše okolje naj bi bilo čisto in lepo urejeno. To pa pomeni, da bo komisija za varstvo okolja spremljala tudi komunalno dejavnost in urbanistično planiranje naši občini! - • P, Ažber: Seveda nas čakajo tudi na tem poidročju pomembne naloge. Predvsem bo potrebno čim prej odpraviti čina odlagališča, poskrbeti, da bo centralni kolektor čistilnih naprav za odpadne vode pričel čim prej delovati, organizirano in načrtno razporediti zemljo iz gradbišč tja, kjer bo najbolj koristila. Načrtno bo potrebno projektirati nasade zelenja, zato pa bo morala skrbeti strokovna oseba i primerno strokovnostjo horti-kulturne smeri. - Kakšne naloge vas čakajo na področju varstva voda? P. Ažber: Najprej bomo ugotovili, v kolikšni meri onesnažujejo vode posamezni onesnaževalci kot so TGO Gorenje, RLV, Vegrad, Elektrarna Šoštanj, Tovarna usnja Šoštanj, komunah. ne odplake in podobno. S šote-lovanjem vodnih ' skupnosti bomo pristopili k programiranju \r sanacije sedanjega zelo slab stanja voda, z vodno gospodarsko inšpekcijo in predstavniki ribiških družin pa bomo obravnavali vsak prijavljeni primer onesnaževanja in na osnovi tega primerno ukrepali. V komisiji za varstvo okolja bo tudi skupina zdravstven: strokovnjakov, ki bodo sodelovali z vsako vejo dejavnosti komisije, oziroma njenega delovnega kolegija. Tfstrokovnjaki pa bodo delali tudi analize vplive obstoječega stanja okolja na zdravje ljudi in predlagali potrebne ukrepe. Program dela komisije nakazuje velike potrebe po strokovnjakih. Dosedanje razprave šo pri večini članov komisije pokazale dileme, kako v danem položaju primerno ukrepati, da 1» zadoščeno zakonitosti in pa uspešnosti komisije. Temu vprašanju bo morala komisije pri podobnem programiranju svojega dela posvečati veliko pozornost. MIRA TAMŠE RUDARSKO ELEKTROENERGETSKI KOMBINAT VELENJE TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ razpisuje javni natečaj za prodajo rabljenega pohištva in ostale stanovanjske opreme, in sicer: 32 električnih Štedilnikov, 32 hladilnikov, 120 raznih kuhinjskih elementov, 90 kuhinjskih stolov, 32 kuhinjskih lestencev, 50 lestencev za dnevne sobe, 32 kompletnih spalnic (omara, postelja z jogi vložkom, noin omarica), 18 kompletnih dnevnih sob (regal, miza, sedežna garnitura), 25 garderobnih sten, 21 postelj (hrastovih) z jogi jem, 8 pomivalnih korit ter 32 kuhinjskih miz. Zainteresirane organizacije združenega dela naj se oglasijo A Termoelektrarni Šoštanj. Ogled pohištva je mogoč po izidu oglasa vsak dan med 6. in 10. uro dopoldan. Pohištvo se prodaja samov celoti, kot je to specificirano v razpisu in ga kupec oceni na kraju prevzema. Razpis velja samo za družbeni sektor! 80 let tovariša Franca Leskoška - Luke Franc Leskošek je posvetil vse svoje življenje boju za socialno osvoboditev delovnih ljudi in za pravico, da sami odločajo o svoji usodi, za osvoboditev jugoslovanskih narodov in njihov gospodarski, družbeni in ikulturni razvoj - Vodil je KP Slovenije v času, ko je zbirala delovno ljudstvo za skupni boj proti fašističnim osvajalcem in po okupaciji organizirala OF, ljudsko vstajo in s svojo dejavnostjo postala •odlločnejši faktor v NOB in ljudski revoluciji, ki je omogočila razvoj in socialistično ureditev - V zgodovini slovenskega naroda bo ostal kot prvi komandant slovenske partizanske vojske in dosleden borec v boju za gospodarski razvoj Jugoslavije in za socialistično samoupravno družbo. * j«.******************* * i * ★ * ! Naša zahvala | * * Naša zahvala I revolucionarju in borcu f ★ * ______________ ★ Veliki prijatelj in vzornik delovnih ljudi in občanov $ Šaleške doline, tovariš Franc Leskošek — Luka, slavi J danes 80-letnico rojstva *- ★ Velenje, otrok nove socialistične Jugoslavije, je ena tistih naših družbenopolitičnih skupnosti, ki ji je posvetil tovariš Leskošek veliko pozornost, svoje delo in pobude, saj so od leta 1951 naprej v številne objekte vtkane tudi njegove zamisli, zlasti z namenom, da bi kar najbolj zadovoljili interese naših delovnih ljudi. Se več! Za izgradnjo mnogih objektov je bil pobudnik prav on. To pa je tudi dokaz, kako tesno živi z razvojem mesta in občine, se veseli naših uspehov in nas spodbuja za napredek. Revolucionarju, katerega delo in ustvarjalnost sta vtkana v sleherno pridobitev revolucije, posebej pa tudi v razvoj Velenja, ki živi in dela z nami, za njegov visoki življenjski jubilej čestitamo i z imenovanjem za častnega ob-r čani naše občinske skupnosti in s podelitvijo zlatega grba občine Velenje. Trditi je mogoče, da pravzaprav ni prebivalca Šaleške doline, ki ne bi poznal našega velikega prijatelja in vzornika. Kljub številnim odgovornim dolžnostim, ki jih je opravljal, je našel čas, da je prišel v Velenje, da bi nam svetoval in pomagal, ko smo začeli načrtovati razvoj premogovnika in mesta. Z veliko zavzetostjo je spremljal rast rudnika, zavzemal se je za njegovo modernizacijo, za izboljšanje pogojev dela rudarjev. Velikokrat se je srečal z rudarji, tudi v jami. Delavski razred Šaleške doline in njegove dosežke v povojni izgradnji je dajal za zgled drugim. Ni slučaj, da je o učinkih, gospodarjenju in posodabljanju proizvodnje v velenjskem rudniku govoril na velikem ljudskem zborovanju v Tuzli, z veliko zavzetostjo in radostjo pa je o Šaleški dolini govoril pravzaprav z vsemi, s katerimi se je srečal. Načrtovalcem in graditeljem novega Velenja je bil resnično v oporo in pomoč. Zato tudi ni slučaj, da je delavski svet rudnika lignita Velenje imenoval tova- riša Franca Leskoška - Luko za prvega častnega člana delovne skupnosti velenjskih rudarjev. Kronist se je že pred leti vprašal, če je sploh mogoče prešteti vse sestanke in seje v občinski skupščini, občinskih vodstvih družbenopolitičnih organizacij ter v delovnih kolektivih, na katerih je bil tovariš Leskošek, ko smo govorili o razvoju naše občinske skupnosti. Z nami je načrtoval razvoj Šaleške doline in se z nami tudi veselil vseh do sežkov. Še posebej ostajajo v spominu številne razprave o skrbi za našega delovnega človeka. Njegove zamisli smo uresničili z gradnjo novega Velenja, z gradnjo objektov družbenega standarda v mestu na bregovih Pake, pa z razvojem kovinsko-predelovalne in dnige industrije, z razvojem sistema izobraževanja itd. Med obiski v Šaleški dolini se je tovariš Franc Leskošek -Luka pogosto sestal tudi z občani, borci in mladimi. Mnoge akcije mladih iz naše občine so neposredno povezane z njegovim imenom. Dve mladinski delovni brigadi iz Velenja sta lani in letos nosili ime revolucionarja in narodnega heroja, tovariš Franc Leskošek - Luka pa je bil častni komandant IX. pohoda . po poteh XIV. divizije. Pionirji pa vedo, da se je skupaj z njimi veselil vsakega novega šolskega objekta, ki je zrasel v Šaleški dolini, ob otvoritvah novih šol je prihajal med učence, jim prisluhnil in vselej našel zanje besedo spodbude. Proglasitev tovariša Franca Leskoška - Luke za častnega občana občine Velenje, ki to s svojim življenjem in delom mora tudi biti ter s podelitvijo srebrnega grba občine Velenje izrekamo delovni ljudje in občani občine Velenje zahvalo velikemu revolucionarju in borcu za vse, kar je prispeval k naši socialistični revoluciji, k razvoju naše socialistične samoupravne družbe ter za vse, kar je storil za razvoj občine in mesta Velenje. f® 1.4- ■ * ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ * ★ * ★ ★ * i * * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ * * * ★ * ★ * * ★ ★ ★ ★ ★ * ★ * ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ Tovariš Leskošek na enem izmed številnih srečanj s pionirji Fr Franc Leskošek - Luka in Nestl Žgank v prijateljskem pogovoru Rodil se je 9. 12. 1897 v delavski družini v Celju. Po končani osnovni šoli in 3 razredih meščanske šole je bil eno leto ključavničarski vajenec v Žalcu, nato se je v Westnovi tovarni v Celju izučil za kovino-strugarja. Delal je po raznih krajih avstrijske monarhije in Nemčije, kjer je spoznal napredno delavsko gibanje in sodeloval v stavkah. V letu 1913 se je vključil v sindikalno gibanje. Med I. svetovno vojno je bil mobiliziran v avstrijsko vojsko in preživljal težke dni na italijanski fronti, nato se je pridružil koroškim prostovoljcem v boju za pravične meje. V kraljevini SHS je doživel hudo razočaranje, ko je spoznal, da niti narodi niti ljudje niso svobodni in enakopravni. PREBUJAL IN ORGANIZIRAL JE DELAVSTVO V BOJU PROTI IZKORIŠČANJU IN POLITIČNEMU ZATIRANJU Po vojni je delal po raznih slovenskih tovarnah. Kamor je prišel, povsod je prebujal in organiziral delavstvo v boj proti izkoriščanju in političnemu Zatiranju. Po vsaki stavki so ga odpustili z dela, mnogokrat pa ga je policija zaprla celo po večkrat na leto. Po krajši zaposlitvi v Beogradu in na Poljskem se je zaposlil v Ljubljani v Saturnusu, kjer so ga delavci izbrali za svojega zaupnika. Leta 1926 je postal član Komu-. nistične partije Jugoslavije, ki je razvila njegove revolucionarne sposobnosti in usmerjala njegovo dejavnost. Deloval je v URS-ovih sindikatih. Leta 1933 je postal tajnik pokrajinskega odbora Zveze kovinskih delavcev, v naslednjem letu pa je bil izvoljen za predsednika Strokovne komisije za Slovenijo. V juniju 1935 je na zle tu Svobod v Ceiju ognjevito zahteval pravico za delovne ljudi. V septembru 1935 je postal član sindikalne komisije PK KPS za Slovenijo. Povsem se je posvetil političnemu delu, vodil je delavska zborovanja in stavke v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju, Celju, Kočevju, na Jesenicah in veliko tekstilno stavko 1936. leta. Zastopal je interese delavcev, zato ga je protiljudski režim neprestano preganjal. Zaradi uveljavljanja revolucionarne partijske linije v sindikatih pri oblikovanju akcijske enotnosti delavstva in usmeritve delavskega gibanja na Slovenskem na revolucionarne pozicije, kar se je odražalo ne le v množičnih stavkah, ampak tudi v protirežimskih demonstracijah, so ga voditelji reformistič-nih struj v delavskem gibanju konec leta 1936 odstranili, najprej z mesta tajnika pokrajinskega odbora Zveze kovinskih delavcev, v maju 1937 pa še z mesta predsednika strokovne komisije. NA USTANOVNEM KONGRESU KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE, 18. APRILA 1937, JE BIL IZBRAN ZA PRVEGA SEKRETARJA CK KPS Na junijskem posvetovanju v Moskvi 1936. leta je bil izbran v politbiro CK KPJ, na ustanovnem kongresu Komunistične partije Slovenije 18. aprila 1937 pa so ga izbrali za sekretarja centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije in na tem mestu je ostal do osvoboditve. Njegova dejavnost je postala še plodnejša, ko se je v KPJ dokončno uveljavilo načelo, da je delo komunistov med množicami in da so interesi KPJ povsem identični s perspektivnimi interesi teh množic. Leta 1938 je postal član novega politbiroja CK KPJ pod Titovim vodstvom. Konec leta 1938 je nastopil kot kandidat napredne liste delovnega ljudstva na državnozborskih volitvah in dobil precej glasov, kar je pričelo o krepitvi vpliva KPS. Leta 1939 je začel izdajati Delavski list, ki pa ga je zaradi napredne usmerjenosti oblast v decembru prepovedala. Z naraščanjem fašistične agresije je postal položaj delovnih ljudi in demokratov še težji. Franc Leskošek je moral v ilegalo. Na V. konferenci KPJ v Zagrebu oktobra 1940 je bil izvoljen v politbiro CK KPJ. Pred oblastjo se je skrival v Tacnu pod Šmarno goro in v Šmartnem ob Savi, od koder je skrivaj hodil na partijska posvetovanja in delavska zborovanja po vsej Sloveniji, pa tudi na razgovore s Titom v Zagreb ter še z večjo upornostjo nadaljeval z revolucionarnim delom. OD 22. JUNIJA 1941 NAPREJ PRVI KOMANDANT GLAVNEGA POVELJSTVA SLOVENSKIH PARTIZANSKIH ČET Ob fašističnem napadu na Jugoslavijo v aprilu 1941. leta je bil prostovoljec; ob razsulu bivše jugoslovanske vojske je 10. aprila 1941 vodil pri Trebnjem sejo CK KPS, ki je pozvala Slovence, naj zbirajo orožje, ki ga je odvrgla bivša jugoslovanska vojska. Istega dne ga je politbiro CK ZKJ na seji v Zagrebu inenoval za člana vojnega komiteja. Konec aprila 1941 je CK KPS pod njegovim vodstvom izdal poziv Slovencem, naj se pripravijo na odpor proti okupatorju. Ob konstituiranju vrhovnega plenuma OF — vrhovnega političnega vodstva slovenskega naroda, združenega v OF - dne 15.6. 1941 je postal njegov član. Na seji politbiroja CK KPS 22. 6. 1941 so sklenili, da je treba od priprav preiti v oboroženo vstajo. Ustanovljeno je bilo Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet in za prvega komandanta je bil postavljen Franc Leskošek, ki je vodil slovensko partizansko vojsko do i. oktobra 1942. leta. Kot komandant Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet je usmerjal razvoj oborožene vstaje in prvih slovenskih partizanskih enot ter uveljavljal partizansko taktiko. Kot član vrhovnega štaba narodnoosvobodilnih partizanskih odredov Jugoslavije se je 26. 9. 1941 udeležil vojaškega posvetovanja v Stolich in po vrnitvi v Slovenijo usmeril dejavnost slovenskih partizanskih enot v obrambo prebivalstva pred izselitvijo, kar mu je z veliko osebno prizadevnostjo uspelo zlasti z decembrsko vstajo na Gorenjskem. V aprilu 1942 je Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet formiralo prve štiri grupe odredov. Čeprav je bilo usmerjanje partizanskih enot iz Ljubljane izredno težko, ker je bilo mesto polno italijanskih okupacijskih enot, je spomladi 1942 uspel načrt Glavnega poveljstva o osvoboditvi obsežnega ozemlja med Brodom ob Kolpi in Ljubljano, na katerem so nastali prvi organi ljudske oblasti. Sredi junija 1942 je odšel Franc Leskošek na Kočevski rog, od koder je s CK ZKS in Glavnim poveljstvom slovenskih partizanskih čet usmerjal nadaljnji razvoj NOB na Slovenskem. Glavno poveljstvo ga je 30. 6. 1942 delegiralo v Narodnoosvobodilni svet za osvobojeno ozemlje. NA II. ZASEDANJU IZVOLJEN V PREDSEDSTVO AVNOJ Ko so poleti 1942 prestajale slovenske partizanske enote najhujše preizkušnje, se je Franc Leskošek z nekaterimi tovariši prebil skozi sovražnikov obroč okrog Kočevskega roga in z njimi ustanovil novo bazo v Podlipoglavu, kamor so prišli čez nekaj tednov tudi drugi člani slovenskega vodstva NOB. Po sovražnikovi ofenzivi in nastanku oboroženih enot bele garde se je moral v večji meri posvetiti političnemu delu. S 1. oktobrom 1942 je bil kooptiran v izvršni odbor OF, kjer je prevzel vojaški referat, mesto komandanta Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet pa je prevzel Ivan Maček. Sredi oktobra se je z 10 OF preselil v Polhograjske Dolomite, kamor se je sredi novembra preselil CK KPS, v decembru pa ga je IO OF delegiral v AVNOJ. Sodeloval je pri utrjevanju enotnosti OF, ki je bila marca sklenjena z dolomitsko izjavo. Na Kočevskem zboru 3. 10. 1943 je bil izvoljen v Izvršni odbor SNOO in v delegacijo AVNOJ; na II. zasedanju v Jajcu pa v predsedstvo AVNOJ. S svojo patruljo je obšel Notranjsko, Štajersko in Primorsko ter povsod razširjal in utrjeval partijske in OF organizacije, organe ljudske oblasti in enote NOV. DELO IN DOLŽNOSTI PO OSVOBODITVI Po osvoboditvi je postal minister za industrijo in rudarstvo v prvi slovenski vladi. Od 1947. do 1951. leta je bil minister za težko industrijo v vladi FLRJ. V letih 1951-1953 je bil predsednik sveta za industrijo LRS, nato do 1958. leta član Izvršnega sveta Ljudske skupš- čine FLRJ, potem pa do 1963. leta podpredsednik Ljudske skupščine FLRJ, po letu 1963 pa član Sveta federacije. V letih 1946-1953 in od 1958-1963 je bil poslanec ljudske skupščine LR Šlovenije ter od 1945 do 1963 poslanec ljudske skupščine FLRJ. V letih 1956-1966 je bil član IK CK ZK Slovenije, nato pa do leta 1968 član predsedstva CK ZKS. Do leta 1964 je bil član politbiroja oziroma IK CK ZKJ in nato do 1969. leta član CK ZKJ. Od leta 1953 je bil član predsedstva Glavnega odbora SZDL in od 1967 član predsedstva republiške konference SZDL Slovenije. Po letu 1945 je bil član Centralnega oziroma Zveznega odbora ljudske fronte Jugoslavije, po letu 1953 pa član zveznega odbora SZDL Jugoslavije oziroma v letih 1960-1966 član Izvršnega odbora SZDL Jugoslavije oziroma v letih 1960-1966 član Izvršnega odbora zveznega odbora SZDL Slovenije, v letih 1965-1969 je bil predsednik, naprej pa častni predsednik republiškega odbora ZZB NOV Slovenije in član zveznega odbora ZZB NOV Jugoslavije. Bil je predsednik zveznega odbora Ljudske tehnike Jugoslavije. Od leta 1969 do 1976 je bil predsednik republiškega koordinacijskega odbora za pomoč žrtvam imperialistične agresije. Ima čin generalpodpolkov-nika JLA. DOSLEDNI BOREC V BOJU ZA GOSPODARSKI RAZVOJ JUGOSLAVIJE IN ZA SOCIALISTIČNO SAMOUPRAVNO DRUŽBO Franc Leskošek je posvetil vse svoje življenje boju za socialno osvoboditev delovnih ljudi in za pravico, da sami odločajo o svoji usodi, za osvoboditev jugoslovanskih narodov in njihov gospodarski, družbeni in kulturni razvoj. Vodil je KP Slovenije v času, ko je zbirala delovno ljudstvo za skupni boj proti fašističnim osvajalcem in po okupaciji organizirala OF, ljudsko vstajo in s svojo dejavnostjo postala odločnejši faktor v NOB in ljudski revoluciji, ki je omogočila razvoj in socialistično ureditev. V zgodovini slovenskega naroda bo ostal kot prvi komandant slovenske partizanske vojske in dosleden borec v boju za gospodarski razvoj Jugoslavije in za socialistično samoupravno družbo. NOSILEC ŠTEVILNIH VISOKIH ODLIKOVANJ Za svojo revolucionarno dejavnost je dobil visoka odlikovanja: Partizansko spomenico 1941, Red narodne osvoboditve, Red bratstva in enotnosti z zlatim vencem, Red hrabrosti, Red zasluge za narod z zlato zvezdo. Red partizanske zvezde z zlatim vencem, Red narodne-ga heroja, Red junaka socialističnega dela, Red jugoslovanske zastave z lento, Red jugoslovanske velike zvezde in druga visoka odlikovanja Poljske, Etiopije in Egipta. BI 48 (407) - 9. decembra 1977 NAS CAS 3 . Odločanje o vsem smo približali rudarjem PONOSNI NA DOSEŽENE USPEHE S slovesnostjo, ki so se je udeležili vsi njihovi člani in pa gostje Ljubo Jasnič, Nestl Zgank in predstavnika skupščine občine Murska Sobota, v Modnem salonu proslavili dan republike — Ponosni na dosežene uspehe — Skrb za še lepši jutri Iz referata Srečka Meha, sekretarja komiteja, na prvi seji konference Zveze komunistov Rudnika lignita Velenje „Za čas, v katerem živimo, je značilno, da je po eni strani čas sprememb organizacije in po drugi strani vsebine dela v družbi, da z velikimi koraki in odgovorno hitimo naprej, zavedajoč se ciljev in nalog, ki jih pred nas postavljajo delavci, tovariš Tito, revolucija in Partija. Tudi mi, delavci temeljnih organizacij združenega dela Rudnika lignita Velenje, ne stojimo ob strani, temveč smo se, se in se bomo trudili aktivno vključiti v ta dogajanja, slediti zgledom tovariša Tita in izpolnjevati naloge, ki jih pred nas postavlja Partija - družba, zavedajoč se težav, ki nas pri tem čakajo, vendar pripravljeni, da jih premagamo in smelo stopimo v boljši jutri. I Značilno za preteklo obdobje zadnjih let, in še predvsem zadnjega leta, je, da smo z zakonom o združenem delu dobili dokument, ki je jasno postavil pred nas naloge in roke. Delavci RLV smo pred tem bili organizirani v 9 tozdov, ki so bili organizirani predvsem tehnično -organizacijsko, niso pa bili organizirani vsebinsko zaradi objektivnih in subjektivnih faktorjev. Tu smo se razhajali že pri organizacijskih oblikah s strokovnimi službami DSSS. Pri tem pa smo oboji premalo gledali na vsebino pri samem dajanju predloga. Vendar smo se iz te oblike organiziranosti marsikaj naučili, tako, da nam je bilo precej laže, ko smo dobili osnutek in kasneje zakon o združenem delu, saj smo že imeli nekaj izkušenj, ki so nam pomagale pri doslednem uresničevanju zakona o združenem delu, pazili pa smo, da nas že obstoječa oblika pri iskanju nove vsebine ne bi zavedla m tako smo vse možnosti RLV pogledali pod drobnogledom zahtev zakona o združenem delu in ustanovili tozde povsod tam, kjer so za to bili pogoji. To so naredili delavci na celem Rudarsko elektroenergetskem kombinatu Velenje. Kasnejša faza je bila združiti vse tiste dele, ki spadajo v reprodukcijsko celoto. Na ta način smo prišli do delovne organizacije. Tako imamo danes v RLV organiziranih 9 tozdov in dve delovni skupnosti (Kopalnica, Zračertje), moramo pa organizirati še delovno skupnost skupnih služb. Do danes smo že organizirali tozde, delovno organizacijo in delovni skupnosti, sprejeli vse samoupravne akte, ki so bili za to potrebni, imeli tri referendume in seveda vso javno razpravo, ki je bila potrebna, da imamo v razpravi ali so pripravljeni zanjo tudi vsi akti o delitvi in ugotavljanju prihodka, nagrajevanja po delu ter združevanja v sestavljeno organizacijo združenega dela Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje, ki bi jih naj do konca leta tudi samoupravno sprejeli, kar je naša naloga in obveza. Pri tem mi je dolžnost in v veselje povedati, da smo v tozdih RLV ustvarili vzdušje, ko lahko rečemo, da ni delavca, ki ne bi vedel, za kaj gre in da ne bi živel z nami. Da je temu tako je odraz v razpravah in referendumih, Iger imamo predvsem pri zadnjih udeležbo preko 80 odstotkov, kar pomeni, da so se referenduma udeležili tudi tisti delavci, ki so bili na dopustu ali bolani. Da smo takšno vzdušje ustvarili, smo se morali vsi, predvsem pa komunisti, dosledno držati zadanih ciljev in nalog in delovati vsak v svojem krogu, razlagati, prepričevati, skratka delovali smo tako, kot to od nas zahteva naša avantgardna vloga. Tu se je pokazala ponovna zrelost komunistov za konkretno akcijo. Zavedamo se, da nas kljub temu, da smo mnogo naredili, čaka še veliko dela, da ne bomo imeli nič lažje delo sedaj, ko smo odločanje o vsem približali ljudem, bo pa delo precej drugačno. Namreč zavedati se moramo, da samoupravljanje ne pomeni samovolje, da ustanovitev tozdov povsod, kjer so pogoji, še ne pomeni odcepitve ali solidarnosti brez ostalih, temveč da jc edini namen omogočiti delavcu, da bo on, in samo on, odločal o ustvarjanju in delitvi dohodka, skratka o vsem. Delavci tozdov RLV smo se odločili združiti svoje delo v delovni organizaciji Rudnik lignita Velenje, ker je skupni cilj vseh tozdov nakopati čimveč premoga. Da bomo lahko to nalogo izpolnili, morajo biti vsa dela med seboj dobro koordinirana in usklajena. Delavci tozdov morajo o vsem odločati, vendar morajo biti te odločitve usklajene in takšne, da ne bodo škodovale drugim tozdom ali skupnemu proizvodu. Zato moramo odigrati odločilno vlogo komunisti in družbenopolitične organizacije ter zadolžiti tehnično vodstvo, da vztraja na koordinaciji samoupravnega in tehnološkega procesa. Nobeden od naših tozdov sam po sebi ne predstavlja nič, skupno z drugimi pa je močan in sposoben opraviti naloge, za katere je bil ustanovljen. Naša naloga tudi je, da preprečimo kakršne koli oblike vsiljevanja tozdom ,,od zgoraj", kajti to so tehnobirokratske odločitve. Vse odločitve morajo biti optimalne, samoupravne • na osnovi planov in dogovorov s ciljem - čim cenejša proizvodnja, čim večji dohodek. To pa ne pomeni, da mora biti usklajenost samo tehnično samoupravno politična, ampak na vseh področjih življenja našega delavca. Jasno, delavci tozdov odločajo o vsem, ne smemo pa dovoliti, da bi bile odločitve v enem tozdu vsebinsko drugačne kot v drugem, menim celo, da se bomo morali o tem dogovarjati širše izven delovne organizacije RLV in tudi sozda REK Velenje. Tu mislim predvsem na kadrovanje, štipendiranje, letovanje in zdravstvo, predvsem pa imam v mislih izgradnjo celovitega družbenega standarda v kraju, kjer živimo in delamo. To usklajevanje pa seveda ni samo na področjih, ki sem jih naštel, ampak skoraj povsod, in bi bilo prav, da se točno dogovorimo, kako bomo delovali v teh novih pogojih, da pri tem ne bomo kršili pravic delavcev, da bo delavec res odločal o vsem, da bodo te odločitve usklajene, najboljše za družbo in najracionalnejše, tako za tozde, kot za delovno organizacijo RLV in sozd REK. Menim, da je to ena od najvažnejših nalog, s katero se bomo morali vsi spoprijeti, predvsem pa komunisti. Tu moramo postati dosledno in enotni. Ni več čas za sprejemanje direktiv direkcij ali takozvanih strokovnjakov, ker jim bomo odkrito povedali, da nam delajo preveliko škodo s svojim nesamouprav-nim delovanjem. Kljub temu, da jih rabimo, se jim rajši odpovej- Povezane z omenjenimi problemi pa so naloge v zvezi z dohodkovnimi odnosi..." (Misli Srečka Meha o uveljavljanju dohodkovnih odnosov bomo objavili v prihodnji številki NC) Tudi 200-članski kolektiv Modnega salona Velenje je nadvse slovesno proslavil praznik republike, 29. november. Na proslavi, ki so jo priredili v proizvodnih prostorih, udeležili pa so se je poleg članov kolektiva tudi predsednik skupščine občine Velenje Nestl Žgank, predsednik republiške konference ZSMS VOLODJA PEER V ŠOŠTANJU V petek 9. decembra 1977 ob 19. uri bo kot gost kulturnega večera nastopil znani slovenski gledališki igralec iz Maribora Volodja Peer. Predstavil se bo z najnovejšim delom Rolfa Hochutha, enega najbolj „razvpitih" nemških dramatikov, LOVČEVA SMRT, mono-dramo, o zadnjih trenutkih v življenju ameriškega pisatelja Ernesta Hemingwaya, trenutkih pred samomorom. Ljubo Jasnič, predsednika skupščine občine Murska Sobota in njenega izvršnega sveta je spregovorila predsednica delavskega sveta Modnega salona Tilka Blažič. „Praznik," je dejala, „naj bo tudi priložnost za oceno prehojene poti in tega, ali smo se dovolj uspešno vklopili v sedanje politične tokove, ko dosega združeno delo take samoupravne oblike, ko delavci lahko začnemo res svobodno odločati o najvažnejših vprašanjih življenja in okolja, v katerem ustvarjamo in živimo. Ko se danes oziramo na prehojeno pot, smo lahko ponosni, da se je naša delovna organizacija tako uspešno razvila iz majhne krojaške delavnice z dvajsetimi zaposlenimi na začetku." RAZSTAVA A. ARZENŠKA V petek 9. decembra 1977 bodo v galerijskem kotičku Kulturnega centra Velenje odprli zanimivo razstavo slik, gravur in umetniško oblikovane keramike Adija Arzenška iz Petrovč. Ob otvoritvi bo spregovoril Aleksander Bassin, umetnostni zgodovinar in znan likovni kritik. V kulturnem sporedu pa bo sodeloval Pihalni kvintet RTV iz Ljubljane z deli Farka-sa, Mozarta, Milhauda in Oster-ca. Razstavo bo odprl tov. Nestl Žgank, predsednik Skupščine občine Velenje, ki je tudi pokrovitelj razstave. Seveda v dosedanjem razvoju v Modnem salonu niso zanemarjali skrbi za varstvo otrok njihovih delavk, zato so vložili tudi nekaj sredstev v izgradnjo otroškega vrtca, kjer imajo sedaj organizirano varstvo otrok, načrtujejo pa tudi izgradnjo manjšega rekreacijskega centra, ker se zavedajo, da je rekreacija med delovnim časom nujno potrebna. V letošnjem letu pa so se v Modnem salonu odločili tudi za izgradnjo manjše konfekcijske tovarne v krajevni skupnosti Grad na Goričkem. Pripravljalna dela so medtem že v polnem teku in upajo, da bodo novi proizvodni obrat predali namenu spomladi. »Vzporedno z rastjo delovne organizacije," je še dejala Tilka Blažič, „je rastla tudi naša politična in samoupravna zavest. Ker smo pretežno ženski in mlad kolektiv, povprečna starost zaposlenih znaša 24 let, smo ženske tudi v večir' samoupravnih organov. Prav sam upravljanju pa smo vseskozi dajan: velik poudarek in danes vidimo, da je bila naša usmeritev pravilna, Zakon o združenem delu nas obvezuje, da se borimo za pravo vsebine našega življenja tam, kjer živimo m delamo. Z referendumom smo se že odločili za novo organiziranost, po kateri Modni salon ne bo več tozd, ampak enovita delovna organizacija." Priložnostni govor je Tilka Blažič, predsednica delavskega sveta Modnega salona končala z besedami, da bodo še naprej delali v korist delovnega človeka in delovne organizacije, da bo njihov jutri še lepši. Spomin na rojstvo naše republike ci Mot so nato obudili mladinci salona z recitalom. Ob koncu proslave so izročili direktorju Marjanu Gaberšku medaljo dela, odlikovanje tovariša Tita. Delavci in gosti med proslavo, ki so jo obogatili še z modno revij Zelena luč za novo skupnost V ponedeljek sta se v Mozirju na skupni seji sestala izvršilna odbora občinskih zdravstvenih skupnosti Velenja in Mozirja. Sestanka so se udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij, skupščin občin in njunih izvršnih svetov. Velenjsko občino so med drugim zastopali Nestl Žgank, Franjo Klun, Vlado Zakošek, dr. Alojz Fijavž, dr. Jože Rogelj in Tone Šeliga, mozirsko pa Tone Vrhovnik, Jože Rakun, inž. Jože Kumer, Stane Kranjc, Vlado Košir in ostali. Na dnevnem redu je bila ena sama točka, pa ta zato toliko pomembnejša - razprava in sprejem stališč do predloga sklepa o izločitvi OZS Mozirje in Velenje iz sestava regionalne zdravstvene skupnosti Ravne na Koroškem in o ustanovitvi regionalne zdravstvene skupnosti za območje Velenja in Mozirja. Uvodno razlago je podal upravnik strokovne službe velenjske podružnice regionalne zdravstvene skupnosti Ivo Blekač. Poudaril je, da snovanje nove samostojne zdravstvene skupnosti ni le rezultat vse tesnejšega sodelovanja med obema občinama, ampak ima osnovo predvsem v sedanji tesni prepletenosti zdravstvene službe, kar pogo- juje tudi enotne razvojne programe. S točnimi podatki je demantiral oporekanje na račun velenjske solidarnosti in znatno mero skepse do velenjskih programov na področju zdravstva. Ti očitki so neosnovani, ker je združeno delo velenjske občine doslej, in bo skupno z mozirskim poslej, vse gradilo le na lastnih močeh ob doslednem upoštevanju vseh družbenih obveznosti V razpravi ga je dopolnil dr. Alojz Fijavž, ki je poudaril, da bo zdravstvo v novi samostojni skupnosti nedvomno znatno hitreje napredovalo, v polni meri bodo prišli do izraza tudi samoupravni odnosi. Nova skupnost torej nudi hitrejša razvoj in boljšo zdravstveno zaščito, kar velja tudi za področje hosipital-nega zdravljenja, kjer Topolšica že nudi visok standard zdravstvenih uslug. Tudi zdravstvo na področju mozirske občine je v obdobju po priključitvi k Velenju storilo odločen korak naprej in bo v prihodnje še bolj napredovalo. Specialistične službe bodo venomer krepili in prihodnje leto pričeli z dograjevanjem enega v Mozirju pa bodo okrepili tudi strokovne službe in s tem v veliki meri odpravili vozar-jenje po vsej regiji. Razprava, ki je sledila je bila pestra in kar je najvažnejše odkrita. Razpravljalci so si bili enotni, da je ustanavljanje nove skupnosti upravičeno z vseh treh najpomembnejših vidikov. S političnega, sem sodijo očitki o zapiranju, prav gotovo, saj enotne rizične skupnosti na ravni republike ni, prav tako niso točno opredeljena merila za oblikovanje regionalnih skupnosti in ima zato vsako področje možnost, da si v okviru lastnih zmožnosti poišče najboljšo rešitev. Z ekonomskega vidika ni bojazni in še manj s strokovnega. Predstavniki mozirske občine so v razpravi večkrat omenjali občutne razlike med občinama v prispevni stopnji za zdravstvo in v participaciji. Slednja je v mozirski občini za tri odstotke višja kot v velenjski, vendar izenačitev tudi v novi skupnosti verjetno ne bo možna. Vzrok za to je dejstvo, da je osnova za njen izračun struktura opravljenih storitev, ki je med občinama bistveno različna. Sklenili so, da se bodo o principu plačevanja participacije dogovorili kasneje, kar prav tako velja za razliko 2,57 odstotka v pris- TISK-nova proizvodna hala Nova delovna organizacija Tisk, ki se vključuje v sozd REK Velenje pred gradnjo nove proizvodne hale — Nov objekt naj bi bil končan še v prvi polovici prihodnjega leta pevni stopnji, za kolikor je ta višja Mozirju. Načeli so tudi za mozirsk občino resnično pereč problem vel kega števila upokojencev, saj pri( en upokojenec na 1,9 zaposleneg kar je najneugodnejše razmerje republiki. Številni delavci iz Gornje Savinjske doline se namreč zaposlit jejo drugje, v mozirski občini p potem koristijo pravice iz minuleg dela. Na tem področju se bo treb prizadevati za ustrezno sistemsk« spremembo. Predsednik skupščine občine Velenje. Nestl ^ank je ob tem poudaril, da je bila povezava zdrav stva pozitivna že doslej in bi z novo skupnostjo dobila znatno vspodbtt do. Vprašanje večjih ali manjših razlik v odstotkih med obema občinama naj rešijo na enakopraven način in z vgrajevanjem elementor solidarnosti v novi samoupravni sporazum. Trajna rešitev pa vendarle ni. Ta rešitev je v nadaljn krepitvi razvoja gospodarstva mozir ske občine. Začetki sodelovan med obema občinama na tem področju so nedvomno vzpodbudni, zato velja nadaljevati obetajoče delo in tu potem iskati trajne reatve. Razprava je bila brez dvoma odkrita, konkretna in argumentirana, zato |e bila enotna želja vseh, da bi taksno raven Člani izvršnega sveta skupščine občine Velenje so se v soboto na seji seznanili med drugim tudi z razvojnim programom nove delovne organizacije TISK v okviru REK Velenje ter z njihovo odločitvijo, da bodo začeli graditi novo proizvodno halo. S 1. julijem letos sta se namreč združili DO REK-tozd Tisk in tiskarna Dom kulture Velenje. Obseg poslovanja obeh tiskam se je - kot je na seji povedal direktor Silvo Pešak - v zadnjih letih občutno povečal in danes pokrivajo že okrog 60 odstotkov potreb grafičnih uslug v naši občini. Glede na to, da se sedaj njihova dejavnost odvija v štirih prostorih, ki so premajhne in nadaljnji razvoj grafične industrije v njih ni več mogoč. Zaradi hrupa, ki ga povzročajo nekateri stroji pa je dovoljeno obratovanje strojnice le v eni izmeni, zaradi česar so njihove proizvodne zmogljivosti izkroiščene le 55 odstotno. Tudi novih strojev, ki so jih kupili letos, nimajo kam postaviti zaradi pretesnih prostorov. Vse to so razlogi, zaradi katerih se je ta kolektiv odločil za gradnjo nove proizvodne dvorane ob Koroški cesti nasproti Integrala. Z izgradnjo novega objekta bodo pridobili 1260 kvadratnih metrov potrebnih povrSn, medtem ko imajo sedaj na voljo le 280 kvadratnih metrov vseh prostorov. Gradnja novega objekta bo predvidoma znašala 11.100.000 dinarjev. Sami bodo krili 14 odstotkov predvidenih stroškov, pri Ljubljanski banki bodo najeli kredit v višini treh milijonov dinarjev, ostala sredstva pa bodo skušali dobiti od ostalih temeljnih organizacij REK. Tako so od termoelektrarne Šoštanj v ta namen že dobili 1,5 milijonov dinarjev. V tej zvezi so člani izvršnega sveta poudarili, da je razvoj organizacije TISK v skladu s srednjeročnim programom občine, da pa je treba podobne tovrstne razvojne programe v občini uskladiti. morali prenesti tudi v družbenopolitične organizacije in v zdruzeno delo. Stališča in sklepi tega skupnega sestanka so torej pokazali zeleno luč za nadalnje dogovarjanje in sporazumevanje pri ustanav" nove skupnosti. Na koncu velja povedati še dejstvo, da je skupščina občinske zdravstvene skupnosti Mozirje na svoji popoldanski seji ep o izdvojitvi OZS Mozirje in Velenje iz sestave regio- sprejela sklep nalne zdravstvene skupnosti Ravne na Koroškem in o ustanovitvi regionalne zdravstvene skupnosti za območje občinskih zdravstvenih skupnosti Velenje in Mozirje. J. P. koteks tobus In zbiralnice kmetijskih zadrug odkupujejo svinjske kože po ugodnejil ceni kot prejinja leta a dan republike nova delovna zmaga temeljni organizaciji Gorenja Mali gospodinjski aparati v Nazarjih pridobili 3000 adratnih metrov novih delovnih prostorov — Znatno povečana produktivnost in novi proizvodni programi. )elavke in delavci temeljne ^izacije GORENJA Mali ■f/odinjski aparati v Nazarjih ob Dnevu republike slavili ermbno delovno zmago. Z i so najlepše počastili praznik iebi, Gornji Savinjski dolini družbi v celoti dali najlepše rilo- S prizidkom k obstoje-i delovnim prostorom so tedanje proizvodne prostore, adiSča in pomožne prostore ^krožili v tehnološko celoto pretežni del ročnega dela iomestili s sodobnimi napra-Ini iin stroji. Ob prazniku pri-pljeni prostori merijo tri |)č ikvadratnih metrov, njiho-vre dnost pa znaša 30 milijo-iv dinarjev. Svečane otvoritve so se v botra pred praznikom udelež-' številni delavci in njihovi i>jci ter poleg njih še Ivan Atelšek, direktor TGO Gorenje Slavko Geratič, dr. Alojz Fijavž ter številni drugi predstavniki skupščin občin, družbenopolitičnega in gospodarskega življenja občin Velenje in Mozirje. Vse prisotne je najprej pozdravil predsednik delavskega sveta temeljne organizacije Mali gospodinjski aparati Stane Hren, o pomenu nove pridobitve pa je spregovoril Slavko Geratič. V imenu mozirske občine je pozdravni govor prebral predsednik izvršnega sveta SO Mozirje Tone Vrhov-nik, ki je v svojih besedah med drugim poudaril, da je tudi ta delovna zmaga plod vse uspešnejšega in vse bolj vsestranskega sodelovanja in povezovanja obeh sosednjih občin. Omenil je tudi nedvoumen pomen, ki ga imajo novi delovni prostori Draagici Poznič je pripadla čast, da je prerezala otvoritveni trak za marljivi in ustvarjalni 335 članski kolektiv v Nazarjah in za nadaljnji razvoj Gornje Savinjske doline v celoti. Slavnost so s svojim prispevkom obogatili delavska godba na pihala, šolarji mozirske osemletke, mladinci Gorenja in oktet Gorenje. Po končanem programu je Dragica Poznič, ki je v temeljni organizaciji najdlje zaposlena, prerezala trak in tako simbolično izročila nove prostore njihovemu namenu. Vsi prisotni so si zatem ogledali nove prostore in se ob koncu zadržali na priložnostnem in tovarišem srečanju v novi jedilnici. V Nazarjah so nedvomno veliko pridobili. Iz starih so v nove prostore preselili skladišče in s tem sprostili obilo novih proizvodnih površin. Vlaganja seveda niso bila namenjena samo povečevanju prostorov, precejšen del so jih porabili za nabavo sodobne opreme za izdelavo malih gospodinjskih aparatov. Med drugim bodo proizvodnjo elektromotorjev povečali za štirikrat in bodo tako letno proizvedli milijon elektromotorčkov. Znatno bodo povečali kakovost dela in njegovo učinkovitost, saj jo bodo s polavtomatskimi in avtomatskimi stroji, s katerimi so nadomestili rpčno delo, ponekod povečali kar za šestkrat. Zlasti velika pridobitev je tehnološki laboratorij za traj-nostne poiskuse vseh izdelkov. V nazarski temeljni organizaciji že uvajajo nove izdelke. Tako bo že ta mesec stekla proizvodnja kavnih mlinčkov, namenjenih skoraj v celoti na zahodno tržišče. Z izgradnjo čistilnih bazenov so poskrbeli tudi za varstvo okolja, pridobili so nove parkirne prostore, primerno pa bodo uredili in olepšali še okolico svoje tovarne. Omeniti velja še to, da imajo v novi jedilnici dvakrat več prostora kot so ga imeli doslej in kar je še pomembnejše - z uvajanjem novih programov bodo lahko nudili zaslužek še večjemu številu prebivalk in prebivalcev Gornje Savinjske doline. J. P. Cilka Sušeč je prerezala trak pred vhodom v nove prostore Nova najsodobnejša lakirnica V temeljni organizaciji Zamrzovalniki tovarne gospodinjske opreme Gorenje so ob dnevu republike slavili pomemben delovni uspeh - 3000 kvadratnih metrov novih proizvodnih prostorov Temeljna organizacija Zamrzovalniki tovarne gospodinjske opreme Gorenje iz Velenja je letošnji praznik republike proslavila z velikim in pomembnim delovnim uspehom. V petek, 25. decembra, so odprli novo lakirnico, najmodernejšo v naši domovini. Ti novi proizvodni prostori so izredno velikega pomena, saj bodo poleg povečanja proizvodnje in uvedbe novih programov omogočili tudi znatno boljše delovne pogoje. Načrtujejo, da bodo produktivnost v naslednjem letu zaradi novih zmogljivosti povečali za 80 odstotkov, kar pomeni 450 zamrzovalnih omar in hladilnikov dnevno, namesto dosedanjih 250. Skupna površina novega objekta znaša 3000 kvadratnih metrov, kar pa predstavlja le prvo etapo v izgradnji celotnega kompleksa novih proizvodnih prostorov te temeljne organizacije, ki bodo merili 12 tisoč kvadratnih metrov. Otvoritvene slovesnosti so se poleg delavcev, ki so tukaj zaposleni, udeležili tudi številni gostje, med njimi predsednik skupščine občine Velenje Nestl Žgank, predsednik Iz vrine ga Era Velenje - otvorili novo halo Dud republike m svečano prosla- I tuiidi delavci trgovske in proiz- dne: organizacije ERA Velenje, ečamost je bila toliko pomemb-ijša,, ker so ob tej priložnosti edalli namenu veliko skladiščno lo, ki bo koristila tako tozdu slepjrodaja, kot tudi tozdu Malo-odaija. Novva hala stoji v industrijski coni , t.)j. na desni strani železniške oge proti Šoštanju, nasproti TGO Irenjije, kjer nastaja zametek dočiih centralnih skladišč na droočju Velenja. V {planu ERE je to skladišče I. te, saj nameravajo v podaljšku raditti še skladišče II. faze, do leta 80 pa še skladišče gradbenega iteririala. V zaključni fazi izgradnje i naaj bi vsa skladišča zavzela (vršiSno 12000 m2. Noiva hala ima 3100 m2 uporabne ivršiane, od tega je 2100 m2 memjeno za tozd Veleprodaja, za odaajni program bele tehnike, 1000 m2 pa zašodobno opremo, poslovno enoto tozda Maloprodaja. Na otvoritvi novega nujno potrebnega objekta delovne organizacije ERA Velenje, so se zbrali številni predstavniki delovnih in družbenopolitičnih organizacij. Svečanosti pa se je udeležil tudi predsednik občinske skupščine Nestl Žgank. Predsednik poslovnega odbora tozd Veleprodaja Ivan Debelak je v svojem otvoritvenem govoru poudaril velik pomen ustreznih skladiščnih kapacitet, saj trgovina drugače ne bo mogla vzpostaviti neposredne vezi med industrijo in potrošnjo. Opozoril je tudi na težave pri investicijah tozda Maloprodaja, kjer so potrebe zaradi pospešenega razvoja mesta ter njegove dnevne oskrbe velike, delovne priprave najdražje, akumulativnost pa najnižja. Kljub tem težavam upajo, da bodo uresničili investicijski program, ki so ga sprejeli za obdobje 1975 - 80. Letos so odprli poslovno enoto Hrana ob Prešernovi cesti. začenjajo z gradnjo samopostrežne trgovine v Pesju, realizirali pa bodo tudi adaptacijo Tržnice in preureditev nekdanje mesnice v Starem Velenju. Razmeroma hiter razvoj tozda Veleprodaje —• je poudaril Ivan Debelak - terja za njeno nadaljnjo uspešno delovanje nove skladiščne, proizvodne in druge kapacitete tudi izven Velenja. Tako načrtujejo še nadaljnjo gradnjo 1000 - 2000 m2 skladiščne površine s priključkom na zahodnem delu novega skladišča. V zaključni fazi so priprave za začetek gradnje obrtniške hale v Selu s površino 1700 m2. Ta hala ima svojstven pomen za Velenje, saj bo določen del te hale rezerviran za dejavnost deficitarnih uslužnostnih obrti v občini, ostali del pa za iskane proizvodne dejavnosti bodočih kooperantov ERE, kakor tudi za lastno proizvodnjo. Pri tozdu Veleprodaja so prepričani, da bo hala opravičila naložbo, ker bo proizvodna dejavnost za kooperacijo pomenila korak k napredku. Tozd Veleprpdaja pa načrtuje fe izgradnjo večjih sodobnih skladišč za svoj sektor v Celju. Pomembne gospodarske investicije je v letošnjem letu dosegel tudi tozd Kmetijstvo. Zgrajeni so veliki silosi, v zaključni fazi izgradnje je hlev za preko 100 glav živine v Turnu. Vredno je omeniti, da pokriva tozd Kmetijstvo z lastno koope-racijsko proizvodnjo preko 50 odstotkov potreb po govejem mesu v občini, v proizvodnji konzumnega mleka pokriva vse potrebe, v proizvodnji perutnine pa jih celo presega. Skupna vrednost gospodarskih investicij ERE znaša v letošnjem letu 3.300.000 din. Pomembni poslovni uspehi so omogočali od leta 1971 letno rast prometa za 23 odstotkov. Po tem otvoritvenem govoru Ivana Debelaka v katerem je predstavil dejavnost ERE, je delavec z najdaljšim delovnim stažem v tej organizaciji, Jože Prašiček prereza! trak in tako svečano otvoril skladiščne prostore. B. Z. OBVESTILO Termoelektrarna Šoštanj se opravičuje krajanom Loko-viace, Šoštanja in okolice zaradi neljube onesnaženosti s pra-hoom iz novega dimnika do katere je prišlo pri poskusnem obbratovanju bloka TEŠ IV. Vse naprave novega bloka še niso poopolnoma preizkušene, zato prosimo krajane za razu-meievanje v primeru občasnega nepredvidenega izpada elektro-fillltrov. Zaradi velike potrebe po električni energiji ter nevarnosti redukcije, ki jo je najavila bremenilska služba, naprav ni bilo moogoče ustaviti, podvzete pa so vse potrebne mere, da se naapaka čimprej odpravi. Termoelektrarna Šoštanj sveta občinske skupščine Franjo Kljun, sekretar občinskega komiteja Zveze komunistov Franko Korun, generalni direktor SOZD Gorenje Ivan Atelšek in drugi predstavniki družbenopolitičnih in-delovnih organizacij naše občine. Vse prisotne je najprej pozdravil predsednik delavskega sveta temeljne organizacije Zamrzovalniki Adolf Čas, nato pa je spregovoril Slavko Geratič, direktor tovarne Gorenje, ki je med drugim dejal: ,,Novo produkcijo programa hladilne tehnike gradimo zato, da bi ustvarjali več za skupnost in zase, da razširimo nove programe, ki bodo pomenili element kvalitete, odražene ne le v izdelku, ki ga damo na tržišče, ampak tudi v naših medsebojnih odnosih in razvoju posameznika v tem delovnem procesu. Gradimo in ustvarjamo tudi zaradi boljših življenjskih in delovnih pogojev in zato, da ne bi eno vrsto proizvodnje opravljali v treh temeljnih organizacijah Gorenja, kot na primer zamrzovalni program. Investicijska vlaganja v nov objekt so znašala okrog 3 milijarde starih dinarjev. Naš cilj je nadaljevanje te investicije s čim hitrejšim tempom, za najmanj dvakrat toliko v drugi in tretji fazi. Sredstev za reprodukcijo ne « moremo ustvarjati samo v eni temeljni organizaciji, temveč so takšni investicijski podvigi odvisni vedno od skupnih prizadevanj vseh v naši delovni organizaciji. To je solidarnost, ki se izraža skozi poslovnost, to so skupni napori vseh za čimvečje Gorenje. Nove, najmodernejše naprave so jamstvo, da bomo dobili dovolj površinsko kvalitetno zaščitenih pločevinskih izdelkov, s čimer bomo ponovno obogatili družbo in sami sebe za to vrsto proizvodnje. To pa dokazuje, da smo preboleli krizna obdobja, da se ponovno vključujemo v ekspanzijo z večjimi vlaganji in da se razvijamo po takšni poti, ki si jo vsi želimo, ki pa ni samo naša, ampak je pot celotne samoupravne družbe." V kulturnem programu, ki so ga pripravili za to priložnost, so poleg recitatcajev iz Gorenja sodelovali tudi pevski zbor osnovne šole Miha Pintar Toledo in godba na pihala Zaija iz Šoštanja. Simbolični trak pred vhodom v nove proizvodne prostore je prerezala Cilka Sušeč, sestavljalka pri zamrzovalnih omarah v tej temeljni organizaciji. Po končani slovesnosti so si vsi navzoči z zanimanjem ogledali novo lakirnico, ki je, kot že omenjeno, ena najsodobnejših pri nas in tudi v tujini. J. K. Več pozornosti zdomcem Jože PraSiček predaji', halo svojemu namenu Vprašanje naših delavcev na začasnem delu v tujini in razreševanje njihovih problemov je ta čas v ospredju tudi v mozirski občini. Koordinacijski odbor za to področje pri občinski konferenci SZDL Mozirje se je zadnjič sestal 22. novembra in med drugim obravnaval možnosti postopnega vračanja naših delavcev v domovino in možnosti njihovega zaposlovanja, perspektive razvoja malega gospodarstva v občini, možnosti letovanja otrok naših zdomcev v počitniškem domu v Izoli, probleme pri obveščanju ter organizacijo razgovorov ob novoletnih praznikih. Člani odbora so v razpravi ugotovili, da lahko v bližnji bodočnosti in zlasti v naslednjih letih pričakujemo množičnejši povratek zdomcev. Skupnost za zaposlovanje v razreševanje te problematike ne more aktivneje posegati, ker nima ustreznih in nujnih evidenčnih podatkov o delavcih zaposlenih v tujini. Celovito urejena evidenca je predpogoj za uspešno delo in urejevanje teh podatkov v teh dneh zato namenjajo veliko časa in naporov. Enotna je bila tudi ugotovitev, da je izvršni svet skupščine občine Mozirje že sprejel smernice, ki opredeljujejo razvoj malega gospodarstva v Gornji Savinjski dolini. Te smernice nudijo dovolj možnosti za razvoj obrti, vendar to žal ni dovolj. Težave se namreč začno pojavljati že pri lokacijah za obrtne delavnice, ker urbanistični načrti niso dovolj natančni, ali pa jih sploh ni. Tudi možnosti za letovanje otrok naših zdomcev so povsem realne. V počitniškem domu v Izoli bi lahko letovalo tudi 20 otrok,_ vendar pa bi morah biti do maja na voljo vsi potrebni podatki kot so število prijavljenih otrok, čas letovanja in podobno. Problem pa se pojavlja drugje. Letovanje v domu v Izoli je namreč možno le do leta 1980, ker bodo ta objekt v tem letu poru SIL Člani koordinacijskega odbora so sklenili, da mozirska občina ne bo sodelovala pri tiskanju posebne izdaje celjskega Novega tednika, ki naj bi izšla ob novoletnih praznikih in bi bila namenjena v tujini začasno zaposlenim delavcem. To so utemeljili s tem, da bo širšo informacijo izdala republiška konferenca SZDL, s problemom sofinanciranja te izdaje in z dejstvom, da Novi tednik v mozirski občini ni dovolj razširjen. Problem bodo po svoje rešili z objavo potrebnih informacij* v občinskem glasilu Savinjske novice, ki jih prejme vsak občan in pri katerih bodo stroški znatno manjši. Dogovorili so se tudi, da bodo razgovore opravili v krajevnih skupnostih in s tem v zvezi sprejeli ustrezne zadolžitve. Sprejeli so še nekatere druge sklepe in na koncu določili rokovnik razgovorov z delavci zaposlenimi v tujini. J. P. N v sport telesna kultura rekreacija • NOGOMET RUDAR ŠELE POJUTRIŠNJEM V BRČKO V drugi zvezni nogometni iigi je bilo v nedeljo na sporedu zadnje kolo jesenskega dela tekmovanja. Nogometaši velenjskega Rudarja bi bili morali v Brčko na srečanje z Jedinst-vom. Ker pa je bilo igrišče Jedinstva pod debelo snežno odejo, sta se moštvi dogovorili, da bo srečanje v nedeljo, 11. decembra. • STRELSTVO VELENJSKI STRELCI MED PRAZNIKI Strelci velenjske strelske družine Mrož so se v počastitev praznika republike 29. novembra in jubilejev naše partije ter tovariša Tita udeležili kar treh strelskih tekmovanj, ki so bila v pobratenem mestu Split — za pokal Solina, v Ptuju za Lackov memorial in v Džurdževcu. V Splitu je bilo tekmovanje s standardno zračno puško za člane, članice, mladince in mladinke. Nastopile so ekipe Kra-gujevca, Dalmacija cement Solin, Zagreb 1789 in Velenje. Med člani je zmagal Zagreb s 1496 krogi, Velenjčani so bili tretji s 1433 krogi. Med mladinci je bil prav tako najboljši Zagreb s 1121 krogi, drugi spet Velenjčani s 1080 krogi. V Džurdževci so se Velenjčani pomerili s tamkajšnjo ekipo. Zmagali so domačini s 669 krogi, Velenjčani so nastreljali 30 krogov manj. Med posamezniki je bil najboljši Franjo Žučko (Velenje) s 180 krogi. Tekmovali so z zračno puško serijske izdelave. Na strelišču Jožeta Lacka v Ptuju pa so se srečali mladinci Varaždina, Ptuja in Velenja, ki so streljali s serijsko maloka-librsko pištolo. Zmagala je prva ekipa Velenja z 809 krogi, pred Ptujem 801 krog in Velenjem dva 789. Med posamezniki pa je prve mesto osvojil Vinko Trin-iavz 271 krogov, 2. Jože Debelak 2 70 (oba Velenje). Jutri trim plavanje K> misija za rekreacijo pri občinski telesnokulturni skupnosti in občinskem svetu Zveze sindikatov Velenje organizira jutri, 10. decembra Trim plavanje pod geslom „Za vitko postavo je plavanje pravo". Plavanje bo v velenjskem zimskem bazenu, trajalo pa bo od 9. do 13. ure. Moški od 12. do 50. leta starosti bodo morali preplavati 200 m, nad 50 let stari pa 100 metrov. Za ženske bo proga polovico krajša, pionirji oziroma pionirke bodo morali preplavati 40 metrov, cicibani pa 25 metrov. Vsak udeleženec trim plavanja bo prejel značko in nalepko, družine z najmanj tremi člani pa še družinsko priznanje. Predavanje Staneta Tavčarja Prvo letošnje predavanje, ki ga bo priredilo planinsko društvo Velenje, bo posvečeno lepotam slovenske zemlje - V slikah in melodijah jih bo prikazal član turističnega društva Kranj Stane Tavčar - Znani svetovni popotnik, ki letos praznuj? 20. obletnico svojega predavateljstVa, se bo s tem slikovitim predavanjem prvič predstavil velenjskemu občinstvu. Društvo vabi čim večje število naših občanov, da pridejo ob 17. uri popoldan v dvorano občinske skupščine Velenje. Tam bo Stane TAVČAR, znan po svojih številnih turi-stično-potopisnih in planinskih predavanjih, tokrat s 435 velikoslikov-nimi diapozitivi na svojstven način prikazal enkratne lepote slovenske zemlje, bogato popestrene s folklornimi motivi, lepimi pesmimi in melodijami. Vstop bo, tako kot vedno, prost. Kaj moramo vedeti, ko kupujemo smučarsko opremo? V današnjem času nam trgovina nudi veliko vrst smuči, vezi in smučarskih čevljev tako domačih proizvajalcev kot najrazličnejših tujih. Ob tako pestri izbiri ima smučar precej težko nalogo, da si izbere primerno smučarsko opremo. Izbira bo seveda odvisna od finančnih zmogljivosti in znanja smučarja. Davno je že minil čas, ko so smučarji izbirali tako dolge smuči, da so segale postavljene navpik do navzgor iztegnjene roke. Danes se priporoča manj izurjenim smučarjem znatno krajše smuči. To pa zato, ker so smučišča v večini trdo steptana obenem pa močno grbinasta in jih smučar lažje obvladuje, če ima nekoliko krajše smuči. Pomembno je tudi to, da se je pri učenju začetnikov obnesla raba krajših smuči. Otroci do desetega leta starosti naj imajo smuči, ki po dolžini ne presegajo telesne višine. Pri manj izurjenih ali telesno šibkejših je prav, če izberejo smuči, ki so do 10 cm krajše. To velja še posebej za deklice. Starejši pionirji in mladinci bodo uspešno uporabljali smuči, ki so od 5 do 10 cm daljše od njihove telesne višine. - Za ženske so ustaljene dolžine nekako med 170 in 200 cm, seveda pa je zadnja dolžina primerna le za zelo izurjene smučarke. Za1 moške se ravnajo dolžine od 190 do 215 cm s priporočilom, da manj izurjeni ne bi nikoli uporabljali dolžine nad 205 cm, tudi če so večji in močnejši. Na splošno velja pravilo, da imajo smučarji, ki veliko smučajo ob žičnici nekoliko krajše in tudi za spoznanje trše smuči. Nasprotno pa lahko svetujemo vsem manj izurjenim smučarjem, predvsem takim z manjšo telesno močjo in splošno kondi-cijo, mehkejše smuči. Smučarske vezi s čevlji pomenijo trdno vez med nogo in smučko. Zato ni vseeno, kakšne so in kako se z njimi pritrdi čevelj, ker je od tega odvisen uspeh ali neuspeh pri smučanju. Danes se uporablja pri alpskem smučanju samo varnostne vezi, saj so za varnejše smučanje izrednega pomena. Varnostnih vezi je veliko vrst, med najpomembnejšimi in najzanesljivejšimi, ki se dobijo 0000000000000000000000000000000000 ■ J IZBOR ŠPORTNIKA LETA 1977 S £ V OBČINI VELENJE $ $ Kot bralec Našega časa oziroma poslušalec Radia Velenje S t izbiram med možnimi kandidati za ŠPORTNIKA LETA J ? 1977 v OBČINI VELENJE £ ' Moj naslov: S ž s l ..........................................................................................> J (Priimek in ime) 5 l""""....................................| / Opomba: < £ Glasovalne lističe pošljite do 30. decembra 1977 na £ £ naslov: NAŠ ČAS (Športnik leta), 63320 VELENJE, £ £ Titov trg 2, p. p. 89 5 SEJEM OPREME SMUČARSKE Smučarski klub Velenje bo v nedeljo, 11. decembra organiziral sejem smučarske opreme v avli osnovne šole Anton Aškerc v Velenju. Sejem bo odprt od 8. do 12. ure. Na sejmu boste lahko prodali ali kupili rabljeno smučarsko opremo, lahko pa se boste tudi včlanili v Smučarski klub Velenje. Z nasveti pri nakupu vam bodo pomagali smučarski delavci Smučarskega kluba Velenje. Pri nakupu smučarskih čevljev vedno oblecite debele nogavice, v katerih smučate. Nikdar ne kupujte čevljev le po številki, temveč jih obvezno obujte in tako preizkusite velikost. Notranja prostornina je namreč zelo različna in odstopa od številke, ki je navedena. Upoštevati je potrebno tudi naslednje: da lahko čevlje obujete brez tuje pomoči, da niso ne preozki ne preširoki, da imajo prsti dovolj prostora, da sedi peta dovolj tesno v čevlju ne da bi tiščala, da je gleženj dovolj tesno oprijet, da ne tišči konca golenice, da se da notranji čevelj vzeti ven in s tem omogoči bolje sušenje, da ni čevelj pretežak. Katerakoli od navedenih zahtev, ki ni v celoti izpolnjena, lahko krepko skali veselje do smučanja. Smučarska oprema je zelo draga, zlasti za otorke, ki v letu ali dveh prerasejo obutev in tudi smuči postanejo premajhne. Ni nujno, da kupujemo vedno novo smučarsko opremo, veliko ugodneje je, da za nakup izkoristimo sejem smučarske opreme. Kandidati za športnika leta 197] v občini Velenje tudi pri nas, pa so: nemški „Marker", avstrijska „Tyrolia" in francoska „Nevada Look". Te tovarne tudi skrbe za nenehno izpopolnjevanje svojih izdelkov ter imajo bogato izbiro tako za vrhunske smučarje, kot za otroke do desetih let. Dolžino smučarskih palic izberemo tako, da ob telesu postavljene segajo do sredine prsi. Naloga sodobnega smučarskega čevlja je predvsem ščititi stopalo, gleženj in golen ter povezovati smučarja s smučko. Od dobrega čevlja pričakujemo, da se da dobro nositi, da ga lahko udobno obuvamo in sezu-vamo, da omogoča varno smuko in da je seveda dovolj trpežen ter solidno izdelan. Za današnjo tehniko smučanja je skorajda osnovni pogoj visok smučarski čevelj, ki se mu da naklon uravnavati z vzvodom ob strani oz. na zadnji strani. Pri nakupu velja upoštevati, da omogoča izurjenemu smučarju visoka golenica čevlja več varnosti, slabši smučarji pa naj rajši izberejo čevlje, katerih golenico je mogoče z majhno močjo upogniti naprej. Prav tako je potrebno preveriti, če je konec golenice dovolj mehak in da U. spoiler, podaljšek na zadnjem delu čevlja, ne tišči mišic in goleni. Paziti je treba tudi, da na čevlju ni ostrih, štrlečih robov, saj je lahko to vzrok za hude poškodbe. Telesnokulturna skupnost Velenje ter uredništvi Našega časa in Radia Velenje pripravljajo za prvo polovico januarja 1978 prireditev „IZBIRAMO ŠPORTNIKA LETA V OBČINI VELENJE". Ob tej priložnosti bo telesnokulturna skupnost Velenje podelila priznanja najuspešnejšim športnikom, ekipam in šolskim športnim društvom. Bralci Našega časa in poslušalci Radia Velenje pa bodo izbrali „Športnika leta 1977 v občini Velenje". Danes predstavljamo športnike, ki sodijo med najboljše v Šaleški dolini v letu 1977. Naloga bralcev našega časa in poslušalcev Radia Velenje je, da med kandidati izberejo tistega, ki si po njihovem mnenju zasluži naziv „Športnik leta 1977 v občini Velenje". V tej številki objavljamo glasovalni kupon. Objavili jih bomo še v naslednjih številkah Našega časa, izpolnjene pa bomo sprejemali do 30. decembra 1977. ANDREJA ŠVERC - Atietski klub Velenje Že od začetka svoje športne kariere je članica velenjskega Atletskega kluba. Njeni glavni tekmovalni disciplini sta tek na 800 in 1500 metrov, v slednji pa je tudi državna rekorderka. Andreja Šverc je stalna članica državne atletske reprezentance. * nastopa v Slovenski nogometni ligi. Z borbeno in požrtvovalno igro je prispeval velik delež k dobri uvrstitvi te selekcije. tmm ** ? LUČKA HLEB - ženski rokometni klub Velenje Dolgoletna članica velenjskih rokometašic. Kot vratarka je s svojimi odličnimi obrambami zelo zaslužna za dobro uvrstitev ženskega rokometnega kluba Velenje v republiški ligi. JANKO JOŠT - košarkarski klub Elektra Šoštanj K košarkarski selekciji Elektra je prestopil v lanski tekmovalni sezoni in s svojimi igrami navdušil ljubitelje košarke v naši dolini. Kot eden najboljših strelcev Elektre je doprinesel velik delež k dobri uvrstitvi svoje ekipe v republiški ligi. '^fJ. ZORAN KOMPAN - rokometni klub Šoštanj Dolgoletni igralec in kapetan šoštanjskih rokometašev. Je eden najučinkovitejših igralcev v Slovenski ligi in član B reprezentance Slovenije. ALOJZ PODGORŠEK - nogometni klub Šmartno Dolgoletni član nogometnega kluba Šmartno. Igral je v vseh vrstah tega nogometnega kluba od pionirjev do članov. Z dobrimi igrami v matičnem klubu si je priboril mesto v Šaleško-Savinjsld nogometni selekciji, ki k* % .S \ DVOJICA: HUBERT CAML1 in PETER POGORELEC-AH Velenje Camlek in Pogorelec večkratna državna prvaka cestno hitrostnihh dirkah prii ličarjev. Večkrat sta z uspeho nastopila tudi na dirkalnih si zah izven naših meja. Med ljul telji motociklističnega špor sta zlasti znana po borbeni drzni vožnji. 7K5 FRANJA KOLENC - rokomj ni klub Šmartno Kolenčeva je od ustanovili rokometnega kluba v ŠmartnJ steber te ekipe in njena najbcf ša strelka. V pretekli teku valni sezoni ji je pripadal naj najboljše strelke Slovel rokometne lige za ženske^ dobrimi igrami se je uvrsti tudi v republiško reprezentajj co. JANEZ HUDARIN - noj, metni klub Rudar Velenje Janez Hudarin je mlad, p« spektiven nogometaš, čl ekipe Rudarja, ki je osvoj prvo mesto v Slovenski ligi in tem uvrstitev v drugo zvez ligo. Z odličnimi igrami si priboril tudi mesto v mla reprezantanci Jugoslavije, li je prav tako uspešno nastop STANKO MIKLAVŽINA -Atletski klub Velenje Dokaj mlad tekmovalec, ki pa je že pokazal svoj razkošen talent z nekaterimi dobrimi rezultati zlasti v tekih na dolge proge. i RAJKO SRDIC - streli družina „Mrož" Velenje Rajko Srdič je član streli družine Mrož že nekaj več k tri leta. V tem času je dose nekaj zelo dobrih rezultat zlasti v streljanju s standard pištolo in s pištolo proste izi re. V teh dveh disciplini nastopa tudi kot član držaij reprezentance. VARČUJMO TUDI S TOPLOTNO ENERGIJO! V sisteme za proizvodnjo, prenos in potrošnjo je potrebno vgrajevati regulacijske in neerilne naprave — Uvajati individualno merjenje toplotne energije in obračun po dejan-ikci porabi — Ekonomske cene toplotne energije — Boljša in ustreznejša izolacija zgradb Za varčevanje s toplotno energijo je potrebno intenzivno vzgajati vse udeležence v potrošnji — Nov način obračuna in zbiranja plačil J .tO. UVOD Toplotna energija sodi med ioobrine posebnega družbenega joomena. Čeprav ima vsestransko) uporabno vrednost v tehno-ošških procesih, ima še poseben poDmen pri zagotavljanju udobja 'v ] prostorih, kjer živimo in de-jlanmo, saj je ogrevanje osnovni ieleement stanovanjskega standar-ia.a V Sloveniji porabimo za Dgigrevanje že od 30 % do 40 % :el«lotne koriščene energije, od tegga okoli 65 % v široki potrošnji ji in okoli 35 % v industriji. Poraba toplotne energije za jpgrgrevanje posebno hitro nara-čaia v široki potrošnji, predvsem ' uurbaniziranih in strnjenih na-sljiljih, kjer je oskrbovanje z njo Sddno povezano tudi s proble-lopm zaščite človekovega oko-a.i. | V Velenju imamo v tem »pgledu zelo dobro, po mnenju retenekaterih predstavnikov dru-ihh mest, vzorno rešeno oskrbo-aijnje s toplotno energijo z ahljinskim ogrevanjem. Dimniki, iz katerih se po-rirrimi še kadi, so prava redkost in Srednjeročni programi topli-fikakacije mesta so usmerjeni tudi na a odpravo teh. ^BK/i' ! ' f> • k- 2.0.0. RAZLOGI ZA RAST CEN ENiNERGIJE Spoznanje o energetski siro-mairašnosti in kritični odvisnosti Sloforeštva od energije, je pri-reddlo do vrste akcijskih progra-inoov za racionalnejše izkoriščale e vira in smotrno trošenje gije. Program ukrepov za racio-10 pridobivanje, pretvarja- ' ije,e, transport in porabo ener-lijeje, ki ga je izdal v maju 1977 epipubliški komite za energe-iktko, opozarja na primanjko-raninje virov, njihovo negospo-larirao izkoriščanje, vehke ibe pri pretvaijanju in trans-ter mnogo preveliko »titrošnjo, zaradi česar predlaga ;rem udeležencem v proizvodni i in porabi vrsto ukrepov za Bciiionalnejše gospodarjenje z »jo/). Toplotna energija ima zara-Ji termodinamičnih lastnosti ježržnje k izravnavi stanja z okoli-po i še posebej velike izgube pri rojoizvodnji, transportu in otJtrošnji, zato so za gospodar-snjoje z njo potrebni predvsem aslslednji ukrepi: 1. Uvajati je potrebno kom« Mninirano proizvodnjo električne in t toplotne energije, s čimer je mopgoče izboljšati izkoristek list (tema do 20 %. 2. V sisteme za proizvod-ijo,o, prenos in potrošnjo, je potjtrebno vgrajevati regulacijske p n merilne naprave. 3. Uvajati je potrebno indi-lidilualno meijenje toplotne meiergije in obračuna po dejan-dd j porabi. 4. Oblikovati je potrebno kaonomske cene toplotne ener-Bcje. 5. Izvajati je potrebno bolj-V :';i'in ustreznejšo izolacijo graradb. 6. Za varčevanje s toplotno toeiergijo je potrebno intenzivno Kg^ajati vse udeležence v pot-MUnji. ! 7. Povečati je potrebno trookovnost in usposobljenost adidtov v delovnih organizacijah a p proizvodnjo, prenos in distri-■icirijo toplotne energije in pro-tktJiranju ogrevalnih naprav. Iz navedenih razlogov in predlaganih ukrepov je razvidno, da skuša družba z različnimi, predvsem pa ekonomskimi, efekti pripraviti udeležence v proizvodni in prenosu na racionalno gospodarjenje, v potrošnji pa na skrajno varčevanje. Stalno povečanje cen energije ima torej predvsem razlog v splošni energetski siromašnosti in vsled tega družbeni akciji za varčevanje z energijo. 3.0. OBLIKOVANJE EKONOMSKE CENE TOPLOTNE ENERGIJE Na področju potrošnje dobrin, ki neposredno vplivajo na življenjski standard potrošnikov, kamor spada tudi toplotna energija, je uvedena budna družbena kontrola cen, ki običajno ovira oblikovanje ekonomske cene, kar prav gotovo ne deluje stimulativno na varčevanje z energijo. Za družbeno kontrolo cen je predvsem potrebna enostavna kalkulacijska metodologija za izračun cene toplotne energije, razumljiva tudi tistim, ki se poklicno ne ukvarjajo s kalkulacijami. Struktura elementov, ki sestavljajo ceno toplotne energije, se v principu ne razlikuje od strukture cene za druge proizvode ah storitve, vendar je prilagojena posebnostim tehnološkega in poslovnega procesa delovne organizacije za prenos in distribucijo toplote TOPLOVOD Velenje. Struktura elementov v kalkulaciji toplotne energije 1.0 DIREKTNI MATERIALNI STROŠKI 1.1. toplotna energija 1.2. električna energija 1.3. sistemska voda 2.0. OSTALI MATERIALNI STROŠKI 2.1. material 2.2. storitve 3.0 AMORTIZACIJA 3.1. amortizacija po predpisanih stopnjah 3.2. amortizacija nad predpisanimi stopnjami 4.0. VZDRŽEVANJE 4.1. investicijsko vzdrževanje 4.2. tekoče vzdrževanje 5.0 OBVEZNOSTI IZ DOHODKA 5.1. zakonske obveznosti 5.2. obveznosti do samoupravnih interesnih skupnosti 5.3. pogodbene obveznosti 6.0. OSEBNI DOHODKI 6.1. neposredni osebni dohodki 6.2. posredni osebni dohodki 7.0. OSTALI SPLOŠNI STROŠKI LASTNA CENA TOPLOTNE ENERGIJE 8.0. DOGOVORJENA AKUMULACIJA ZA RAZŠIRJENO REPRODUKCIJO PRODAJNA CENA TOPLOTNE ENERGIJE Prvi kalkulacij ski element predstavlja ENERGIJO in je direktno odvisen od obsega prodaje toplotne energije, zato predstavlja spremenljiv (variabilen) strošek v določenem planskem obdobju in nespremenljiv (fiksen) strošek na enoto. Ti stroški predstavljajo v lastni ceni toplotne energije okoh 50 %. Kalkulacijski elementi AMORTIZACIJA, VZDRŽEVANJE, DEL OBVEZNOSTI IZ DOHODKA in DEL OSEBNIH DOHODKOV, niso neposredno odvisni od obsega prodaje energije, zato predstavljajo nespremenljive stroške v določenem planskem obdobju ter spremenljive stroške na enoto. Ti stroški predstavljajo v lastni ceni toplotne energije okoli 36 %, od tega-: AMORTIZACIJA okoli 13,5 %, VZDRŽEVANJE okoli 8,5 %, DEL OBVEZNOSTI IZ DOHODKA okoli 5 % in DEL OSEBNIH DOHODKOV okoli 9%. Ostali kalkulacijski elementi predstavljajo relativno nespremenljive stroške. Njihova vrednost se določa na osnovi doslej obravnavanih stroškov, ker obseg proizvodnje nima neposrednega vpliva na njih. O gradivu „VARČUJMO TUDI S TOPLOTNO ENERGUO" bo tekla beseda tudi med oddajo Radia Velenje v živo, v četrtek, 15. decembra 1977 s pričetkom ob 15.30. Vprašanja lahko že pred oddajo naslovite na Radio Velenje, Velenje, Titov trg 2, p.p. 89, med oddajo pa kličite telefonsko številko 850-317. Uredništvo RADIA VELENJE Ti stroški predstavljajo v lastni ceni toplotne energije okoh 14 %od tega: OSTALI MATERIALNI STROŠKI okoh 7 %, DEL OBVEZNOSTI IZ DOHODKA okoli 3 %, DEL OSEBNIH DOHODKOV okoli 3 % in ostali SPLOŠNI STROŠKI okoli 1 %. 4.0. PODRAŽITEV TOPLOTNE ENERGIJE Predloge za spremembo cen toplotne energije obravnava Samoupravna interesa Komunalna skupnost občine Velenje in Skupščina občine Velenje, ki daje soglasje k novim cenam. Postopek za uveljavitev nove cene je kljub dogovorjenem avtomatizmu dolgotrajen, zaradi česar zadnja leta ugotavljamo stalni razkorak med odobrenimi in doseženimi stroški po posameznih elementih kalkulacije. 4.1. Razlog tega razkoraka je predvsem v zaostajanju odobritve novih cen z nastajanjem stroškov, saj je bil, npr., predlog za leto 1975 odobren šele 1. maja 1975, sestavljen pa na osnovi rezultatov poslovanja 9 mesecev leta 1974, brez upoštevanega plana za leto 1975. Enako je bil predlog za spremembo cene v letu 1976 odobren šele 31. januarja 1977, sestavljen pa na osnovi rezultatov v 6-ih mesecih 1976. 4.2. Hkrati smo z analizo prodaje toplotne energije v zadnjih letih ugotovili, da se spreminja struktura odjemalcev, kateri je bil prilagojen cenik tako, da poraba v široki potrošnji hitreje narašča, kot industrijska poraba. Leta 1973 se je v široki potrošnji porabilo okoli 55 % top- lotne energije iz vročevodnega omrežja v Velenju, v letu 1977 pa se bo po oceni glede na dosedanjo porabo že okoli 65 %. 4.3. REK TOZD TEŠnasje 24. 10. 1977 obvestil, daje delavski svet združenih elektrogospodarskih podjetij Slovenije sklenil povečati ceno premoga, zaradi česar se bo tudi toplotna energija s 1. 10. 1977 podražila za 31 %. Stroški na enoto toplotne energije so se zaradi tega povečali za okoli 14 %. 4.4. Cena električne energije z energetskim prispevkom so se od leta 1975 do 1977 povečale za 61 %, zaradi česar so se tudi stroški na enoto toplotne energije v lastni ceni povečali v podobnih odnosih. 4.5. Pomembnejše povečanje je nastalo v obravnavanem obdobju tudi pri OSTALIH MATERIALNIH STROŠKIH, predvsem zaradi povečanja nabavnih cen storitev in instalacijskega materiala. Povečanje teh stroškov na enoto toplotne energije po predstavljeni kalkulacijski metodologiji je v obravnavanem obdobju nastalo za, okoli 480 %. 4.6. Stroški za investicijsko in redno vzdrževanje toplovodnih naprav na enoto toplotne energije so nastali oz. narasli predvsem zaradi potrebe po te-meljitejših vzdrževalnih delih na toplovodnem omrežju in toplotnih postajah, ki so bile tehnološko zastarele in obratovalno nezanesljive. Ti stroški na enoto toplotne energije so se povečali v obravnavanem obdobju za preko 360 %. 4.7. Obveznosti iz dohodka so se v obravnavanem obdobju povečale, predvsem zaradi povečanja obveznosti po samoupravnih sporazumih za planiranje izpadlega dohodka organizacij združenega dela, povečanje obveznosti do samoupravnih interesnih skupnosti in povečanje anuitet za najete kredite za izgradnjo toplovodnih naprav. Ti stroški so se na enoto toplotne energije v obravnavanem obdobju povečali za okoh 33%. 4.8. In nazadnje so se tudi osebni dohodki na enoto toplotne energije v obravnavanem obdobju povečali zaradi organizacijskih sprememb, ki so zahtevale kadrovske okrepitve na deficitarnih področjih poslovanja (komercialni in pravni posh, razvoj, nadzor itd.), ki so nujna za celovitost posebnega sistema in v skladju z rastjo delovne organizacije. Ti stroški na enoto toplotne energije so se povečali v obravnavanem obdobju za okoh 40%. Iz navedenih razlogov bo ekonomska cena toplotne energije v Velenju v letu 1978 po predstavljeni kalkulacijski metodologiji znašala oltoli 275,00 din/Gcal brez akumulacije za razširjeno reprodukcijo, kar predstavlja približno 40 % povečanje. Dosedanja dogovorjena akumulacija za razširjeno reprodukcijo je bila 16,75 din/Gcal, kar bi ob realizaciji plana prodaje toplotne energije v letu 1978 v obsegu 220.000 Gcal zbralo 3.685.000 din sredstev. To zadostuje po današnjih cenah komaj za izgradnjo treh manjših toplotnih podpostaj ah 100 m primarnega toplovodnega dovoda NO 100. Nedvomno bo potrebno o višini dogovorjene akumulacije za razširjeno reprodukcijo v prodajni ceni toplotne energije odločati skladno z zakonom o urejanju stavbnih zemljišč, ki predvideva nov sistem financiranja. Vsekakor pa bi ekonomska prodajna cena toplotne energije v letu 1978, brez vpliva novega sistema financiranja za opravljanje Poz. 1. 2. 3. 4. 5. 6. zemljišč, morala znašati okoh 305 din/Gcal, s čemer bi bila zagotovljena sredstva za posodobitev toplovodnih naprav. Za ilustracijo vam ob predlogu nove cene za toplotno energijo v Velenju predstavljamo veljavne cene v drugih jugoslovanskih mestih, kjer imajo dobavo toplotne energije urejeno z daljinskim ogrevanjem: mesto din/Gcal indeks Velenje 305,00 100 Ljubljana 314,55 103 Zagreb 534,00 175 Novi Sad 697,80 229 Jesenice 400,00 131 Ravne na Kor. 285,00 93 5.0. UPORABA NOVE ENOTE ZA MERJENJE TOPLOTNE ENERGIJE Zakon o merskih enotah in merilih (Ur. list SRS št. 13/76) z dne 2. 4. 1976, ki upošteva mednarodni sistem mer (SI), predpisuje za toplotno energijo nove enote mer, in sicer: - za količino toplote: Joule (džul) in - za toplotni tok (moč): Watt (vat) ter vse njihove decimalne vrednosti. Pregled starih in novih merskih enot za toplotno energijo in relacije med njimi poz. količina stara nova topi. enota enota 1. količina toplote calorija joule 2. toplota tok cal/h W razmerje 1 cal =4.1868 1 cal/h =0,001163 Iz navedene relacije ter potrebe, da vse vrste energij izražamo v enakih enotah tako, da bodo njihove cene, potrebe in potrošene količine primerljive, bi bila najustreznejša osnovna enota, ki je v skladu z mednarodnim sistemom mer: - za količino toplote: kilovvattna ura KWh in - za toplotni tok (moč): kilo-watt KW Relacije med starimi in novimi enotami: poz. veličina stara nova enota enota 1. Količina toplote kcal k\V h 2. toplotni tok (moč) kcal/h kW relacija 1 kW h = 860 kcal 1 kW = 860 kcal/h Cena toplotne energije po predlogu 305 din/Gcal znaša torej okoli 0,26 din/kWh. Cena električne energije pa je 0,74 din/kWh + 60 % energetski prispevek, kar znaša 1,18 din/k Wh. Ugotovimo, da je električna energija skoraj petkrat dražja od toplotne. V srednjeveliki enodružinski hiši, kjer imamo okoli 25.000 kcal/h = 29 kW instalirane moči rabimo mesečno povprečno okoli 3.750,000 kcal = 4.350 k\Vh toplotne energije. V srednje velikem stanovanju v bloku ali stolpnici kjer imamo okoli 10.000 kcal/h = 11,6 kW instalirane moči pa rabimo mesečno povprečno okoli 1500.000 kcal = 1.740 kWh toplotne energije. 6.0. UVAJANJE INDIVIDUALNEGA MERJENJA IN OBRAČUNA PO DEJANSKI PORABI TOPLOTNE ENERGIJE Pomemben ukrep za varčevanje s toplotno energijo je uvedba individualnega merjenja toplotne energije in obračuna po dejanski porabi. Ta ukrep je zelo pomemben, vendar v praksi težko izvedljiv zaradi termodinamičnih lastnosti toplotne energije, ki stalno teži k izravnavi stanja z okolica V praksi so v uporabi lažna merila — toplotni števci, ki pa ne zadostujejo potrebam in zahtevam zakona o merskih enotah in merilih. 6.1. Za uporabo v javnem prometu bi moral po tem zakonu toplotni števec izpolnjevati vsaj naslednje zahteve: - biti mora tipsko atestiran pri Zveznem zavodu za mere in plemenite kovine v Beogradu, - biti mora vsaka 3 leta umerjen pri pooblaščenem zavodu za kontrolo meril, - organiziran mora biti servis za vzdrževanje toplotnih števcev, - biti mora avtonomen in zanesljiv v delovanju (ne sme biti moten vir pogonske energije, moten z elek- tromagnetnimi polji ali dostopen na vpliv nepoklicanih oseb), - biti mora natančen v merjenju v mejah ±2%. 6.2. Poseben problem tehnične narave predstavlja individualno merjenje toplotne energije v stanovanjskih blokih, kjer zaradi prehoda toplote iz stanovanja v stanovanje, ni mogoče izvesti merjenja, ki bi ustrezalo potrošniku. Zgodilo bi se namreč, da bi potrošnik v enakem stanovanju na severni strani zgradbe plačeval več, kot potrošnik v enakem stanovanju na južni strani zgradbe, potrošnik v centralnem delu zgradbe pa bi se lahko praktično grel od sosedov z minimalno odprto lastno instalacijo. V teh primerih je edini možen in tudi dovolj natančen način centralno merjenje toplotne energije za celoten objekt, ter delitev stroškov med stanovalci po velikosti stanovanjskih površin. 6.3. Nadaljni problem obračunavanja toplotne energije po toplotnih števcih predstavlja tudi plačevanje porabljene toplotne energije, ker bi se v zimskih mesecih plačila povečala za štiri do petkrat Kljub vsem težavam, ki še stojijo na poti uvajanja toplotnih števcev v javni promet s toplotno energijo pa menimo, da je to eden izmed najpomembnejših ukrepov za štednjo in čiste račune pri oskrbovanju s toplotno energijo. V Velenju imamo vgrajenih že preko 40 toplovodnih števcev, večji del proizvod E. SCHIWZEL KG Dunaj. S tem proizvajalcem in uvozno delovno organizacijo Kovi-notehno Celje, že imamo v teku dogovore, o organiziranem nastopu na našem trgu pod pogoji, ki jih zahteva zakon o merilih in merskih enotah. 7.0. UVAJANJE REGULACIJSKIH NAPRAV V SISTEME ZA PRENOS IN DISTRIBUCIJO TOPLOTNE ENERGIJE Naslednji pomemben ukrep za racionalnejšo proizvodnjo prenos in (Nadaljevanje na 8 strani) VARČUJMO TUDI S TOPLOTNO ENERGIJO! (Nadaljevanje s 7 strani) porabo toplotne energije je vgrajevanje regulacijskih naprav v sistem za proizvodnjo, predvsem pa v sistem za prenos in porabo toplotne energije. V Velenju smo pričeli vgrajevati regulacijske naprave za samodejno vzdrževanje potrebne temperature v prostorih v odvisnosti od zunanje temperature takoj po ustanovitvi delovne organizacije TOPLOVOD tako, da so sedaj opremljene z regulacijskimi napravami vse toplotne postaje na dvocevnem sistemu ter okoli 50% toplotnih postaj na tri-cevnem sistemu. Pri dosedanjem obratovanju z regulacijskimi napravami smo pridobili mnoge izkušnje o obnašanju posameznih sistemov regulacijskih naprav ter o pogojih, ki morajo biti izpolnjeni za njihovo dobro delovanje od katerih so najpomembnejši: a.) Pravilno dimenzirane in zgrajene interne ogrevalne naprave, b.) Ureguliranost internih ogrevalnih naprav c.) Pravilna izbira sistema regulacijske naprave glede na vrsto odjemalca in d.) Redno vzdrževanje ter kontrola delovanja regulacijske naprave. Seveda pa je opremljanje toplotnih postaj z regulacijskimi napravami le ena faza v uvajanju regulacijskih naprav v sistemu za prenos in distribucijo toplotne energije. Cilj delovne organizacije TOPLOVOD in s tem pomemben prispevek k racionalnejšem gospodarjenju s toplotno energijo, ki je že tehnično in finančno konkretiziran v investicijskem programu je, da uveje regulacijo, daljinsko kontrolo in upravljanje celotnega toplovodnega sistema iz dispečerskega centra, ki bi bil v centralni energetski postaji v Velenju. Z uvedbo opisanega sistema bi lahko toplovodne naprave obrato- vale vse ieto, ker bi regulacijski sistemi samodejno prilagajali temperaturo v prostorih v odvisnosti od zunanje temperature, s sistemom daljinske kontrole, pa bi v dispečer-skcm centru pravočasno ugotavljali okvare in jih še pred zaznavanjem potrošnika odpravili. Pri sedanjem sistemu pa kljub dobro organizirani službi dežurnih vzdrževalcev preko 50 % napak pri ogrevanju ugotovijo potrošniki sami, ko zaznajo spremembo. INVESTICIJSKI PROGRAM za uvedbo regulacije, daljinske kontrole in upravljanja celotnega toplovodnega sistema mesta je zaradi velike vrednosti razdeljen na posamezne faze in ima zelo pohvalno oceno priznanih strokovnjakov fakultete za strojništvo in inštituta Jožef Štefan iz Ljubljane. Investicijska vrednost za uvedbo regulacije, daljinske kontrole in upravljanje celotnega toplovodnega sistema bi znašala po današnjih cenah ponudnikov po fazah približ- poz. 1. 2. 3. 4. faza 1 865.000 opis dispečerski center centralna energetska postaja 475.000 industrijske toplotne postaje 540.000 Toplotne postaje široke potrošnje 3.580.000 skupaj: ,5.460.000 faza 2 720.000 6.520.000' 7.240.000 faza 3 430.000 240.000 180.000 6.450.000 7.300.000 skupaj 1.295,000 715.000 1.440.000 16.550.000 20.000.000 Iz predstavljene finančne ocene investicijske vrednosti uvedbe regulacije, daljinske kontrole in upravljanja lahko ugotovimo, daje potrebno za realizacijo tega programa po gornji dinamiki zagotoviti okoli 20.000.000 din, za katere nam viri še niso znani, predvidevamo pa, da bi se lahko zbrala iz dogovorjenega deleža za razširjeno reprodukcijo v ceni toplotne energije. Če upoštevamo plan porabe energije v obravnavanem obdobju 1978 - 1980 lahko ugotovimo, da bi pri okoli 680.000 Gcal prodane toplotne^ energije morala znašati dogovorjena akumulacija za razširjeno reprodukcijo v ceni okoli 30 din/Gcal = 0,026 dinkWh. Prednosti opisanega sistema regulacije daljinske kontrole in upravljanja toplovodnih naprav za ogrevanje mesta pa niso samo v tem, da bi izboljšali kvaliteto in zanesljivost delovanja toplovodnih naprav, ampak bi znatno povečali kapaciteto sistema in zmanjšali obratovalne stroške na enoto učinka, kot je opisano v ekonomski utemeljitvi investicijskega programa. 8.0. NAČIN OBRAČUNA IN ZBIRANJA PLAČIL Način obračuna in zbiranja plačil za toplotno energijo ima delovna organizacija TOPLOVOD Velenje organizirano na tri načine: a) individualen in pavšalen obračun s fakturiranjem za organizacije združenega dela in ustanove, b.) pavšalen način in zbiranje plačil preko stanarine za vse potrošnike v družbenih stanovanjih ter c.) individualen in pavšalen način ter zbiranje plačil z lastno inkasant-sko službo za individualne potrošnike (enodružinske hiše, zasebna obrt in lokali). Predvsem zadnji naveden način obračuna in zbiranja plačil je skrajno zastarel in neracionalen, zato smo se z delovno organizacijo KOC Velenje dogovorili o sodelovanju in skupni organizaciji obračuna in zbiranja za vse komunalne dobrine in storitve, ki jih nudimo potrošniku v okviru predmeta poslovanja. Tako bo delovna organizacija KOC Velenje začenši s 1. 1. 1978 izvajala obračun in zbirala plačila za voda-rino, kanališčino ter odvoz smeti in odpadkov, hkrati pa bo po pooblastilu delovne organizacije Toplovod Velenje izvajala po enotnem sistemu še obračun in zbirala plačila za ogrevanje prostorov in vode ter vzdrževanje toplotnih postaj in obratovalne stroške. Zamišljen sistem obračuna in zbiranja plačil je zelo preprost, saj bi po njem, hkrati s podpisom ustreznega DOGOVORA potrošnik dobil 6 (šest) izpolnjenih SPLOŠNIH POLOŽNIC s specifikacijo posameznih cen v skupnem plačilu in bi praviloma vsaka dva meseca na kateri koli zakonit način izvršil do 15. v mesecu plačilo določenega normalnega zneska za sprejete komunalne dobrine in opravljene storitve v preteklih dveh mesecih. Obračun za nastale spremembe in dejansko porabo po števcih, bi opravili enkrat letno. S predstavljenim načinom obračuna in zbiranja plačil bomo racionalizirali poslovanje obeh delovnih organizacij in prenehali obremenjevati naše potrošnike z obiski inka-santov. Menimo, da ta poizkus racionalizacije in modernizacije poslovanja na področju obračuna in zbiranja plačil ne bo ostal osamljen, da ga bomo potrošnikom z javnim mnenjem podpHi in pritegnili še druge dobavitelje dobrin (DES, RTV, PTT itd.), ki nas obremenjujejo z obiski inkasantov. 9.0. ZAKLJUČEK Ukrepi za povečanje racionalnosti izkoriščanja toplotne energije in štednje v potrošnji, predvidevajo torej vrsto pristopov, ki zahtevajo široko družbeno akcijo, od informiranja potrošnikov o možnosti prihranka pri porabi, sistematičnega izobraževanja in uporabljanja kadrov, kontrole racionalnosti porabe energije vgrajevanja regulacijskih in merilnih naprav, rekonstrukcijo zastarele opreme, do določanja standardov porabe toplotne energije, oblikovanja ekonomske cene itd. Poleg ukrepov za racionalnejše izkoriščanje toplotne energije pa se moramo vedno odločati v cilju zaščite našega okolja, saj vemo, da so individualne kotlovnice za ogrevanje veliki viri onesnaževanja. Za razvoj in lepoto našega mesta in vse šaleške doline je nujno da ohranimo ekološke razmere, preprečujemo onesnaževanja okolja in z racionalnejšim gospodarjenjem zagotovimo oskrbo vsem občanom s to pomembno dobrino. Delovna organizacija TOPLOVOD Velenje Seja sveta krajevne skupnosti Šoštanj Na zadnji seji sveta krajevne skupnosti Šoštanj, so obravnavali nekaj pomembnih vprašanj. Ponovno so spregovorili o Napotnikovi zapuščini in potrdili, da je nujno čimprej ustanoviti Napotnikovo galerijo. Tukaj naj bi bila zbrana dela tega največjega kiparja naše občine. Ugotovili so, da so se številne umetnine že davno izgubile ali pa so v zasebnih zbirkah. To siromašenje zbirke pa je nujno potrebno zaustaviti, zbirko dopolniti in jo razstaviti v primernem prostoru. Predlagali so Sindikalni dom v Šoštanju ali katero drugo starinsko hišo v tem kraju, ki bi jo morali seveda v ta namen preurediti. Na seji so spregovorili tudi o Kulturnem demu. Dom naj bi prevzelo kulturno prosvetno društvo; seveda, če bo takšen prenos prispeval k izboljšanju programa in povečanju kulturnih prireditev in če bo uresničljiv z ekonomskega stališča. O tem naj bi se za skupno mizo pogovorili predstavniki Svobode, krajevne samouprave in Kulturnega centra. Končno je rešeno tudi vprašanje Havkejeve hiše, ki se veže na hišo Bratov Mravljak. Zavod za spomeniško varstvo je pred časom izdal odlok, da se ta objekt ne sme porušiti, ker tvori arhitektonsko celoto in zaključuje podobo trga. Ker bi bila obnovitev hiše predraga in ker so potrebe krajevne skupnosti po novih stanovanjih velike, je sedaj dogovorjeno, da se ta hiša podre, na njenem mestu pa zgradi blok, v katerem bo tudi otroški vrtec. Seveda pa mora biti nov objekt v skladu s podobo trga. B. Z. RAZSTAVA PTIC Društvo za varstvo in vzgojo ! ptic pevk Šaleške doline bo letos pripravilo že 9. tradicionalno razstavo ptic združeno s srečolovom. Razstava bo odprta od četrtka 15. decembra do nedelje zvečer 18. decembra in to vsak dan,od 8. do 19. ure v avli Rudarskega šolskega centra. Člani društva vabijo vse, še zlasti pa šolsko mladino, da si to zanimivo razstavo ogledajo v čimvečjem številu. Na razstavi bo več kot 200 sobnih in zunanjih ptic od kanarčkov do papig ar. Kot mko letQ bodo tudi letošnji denar, ki ga bodo dobili od srečolova (med dobitki bodo tudi ptice), porabili za nakup krme. OD 1. NOVEMBRA 1977 POVEZUJE LJUBLJANO S SARAJEVOM, SPLITOM, SKOPJEM IN TITOGRADOM JAT POSLOVNI POTNIKI: HITREJE IN UDOBNEJE V BEOGRAD Z LETALI NA LINIJI JU 721 VSAK DAN OB 7. URI IN TUDI PRI VRAČANJU IZ BEOGRADA NA LINIJI JU 720 OB 19. URI, ODSLEJ Z LETALI TIPA BOEING 727. I i/##/########i########m######################/ir########/#/#//i REZERVACIJE IN INFORMACIJE PRI JAT LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA 34, TEL. (061) 314-340, 314-341 ALI PRI VAŠI POTOVALNI AGENCIJI. NEKAJ PODATKOV O LETALU B 727 RAZPON KRIL VIŠINA HITROST DOLŽINA ŠTEV. POTNIŠKIH SEDEŽEV NAJVEČJA VIŠINA LETA NAJVEČJA KOLIČINA GORIVA MOTORJI: 32,91 m 10,36 m 900 km/h = 0,82 M 46,69 m 155 14.000 m 30.986 I PRATT ANDVVITNEJ JT 8 D 3 x 6550 kg. /O ljubljanska banka Novost pri posojilih občanom na podlagi vezave domače ali tuje valute za pospeševanje gospodarske dejavnosti Razširitev namenov za posojila Za opravljanje kmetijske dejavnosti dobi lahko občan posojilo, poleg za že znane namene: — zidavo, rekonstrukcijo in večja popravila gospodarskih poslopij, — nakup kmetijskih strojev, — nakup plemenske živine, — preureditev stanovanjskih prostorov za turistično dejavnost. po novem tudi za: — obnovo nasadov, - odkup kmetijskih zemljišč za razširitev kmetijske proizvodnje po veljavnih predpisih. Pri posojilih za zidavo, rekonstrukcijo in večja popravila gospodarskih poslopij ali za preureditev stanovanjskih prostorov za turistično dejavnost dobi lahko občan do 30 % odobrenega posojila v gotovini. Tako izplačilo je dovoljeno, če gre za nakup gradbenega materiala od fizičnih oseb, za storitve fizičnih oseb in podobna dela, znesek pa banka nakaže občanu — posojilojemalcu na njegov tekoči žiro račun ali hranilno knjižico. vas obveščevalec koledar Petek, 9. decembra — Valeri- Sobota, 10. decembra -ISmi-jan Nedelja, 11. decembra -Danijel Ponedeljek, 12. decembra -Alojša Torek, 13. decembra — Luci-jan Sreda, 14. decembra - Dušan Četrtek, 15. decembra -Kristina dežurstva 9. 12. 1977 od 7. do 20. ure dr. Marijan Leban 9. 12. 1977 od 20. dr. Janez Poles 10. 12. 1977 od 7. ure dr. Janez Poles 10. 12. 1977 od 7. dr. Željko Radič 12. 12. 1977 do 7. ure dr. Željko Radič 12. 12 1977 od 7. do.20.ure dr. Pavel Grošelj 13. 12. 1977 od 20. dr. Mari-an Leban 14. 12. 1977 do 7. ure dr. Marijan Leban prireditve Petkov kulturni večer V p>etek, 9. decembra 1977 bo ob 19. uri redni petkov kulturni \večer, na katerem bodo odprli razstavo umetniško oblikovane; keramike in gravur ADIJAl ARZENŠKA iz Petrovč. V kultturnem programu bo so-' deloval PIHALNI KVINTET RTV Ljubljana z deli Farkasa, Mozartta, Milhauda in Osterca. Pokrovitelj razstave: . Nestl Zgank,, predsednik Skupščine občine; Velenje. Kulturni večer : v Šoštanju t: V ptetek, 9. decembra 1977 ob 19., uri bo v predverju doma kulture v Šoštanju zanimiv kulturni wečer. Gost večera bo gledaližški igralec SNG Maribor VOLOIDJA PEER, ki se bo predstavil z monodramo Rolfa Hochultha: LOVCEVA SMRT, ki govrori o zadnjih trenutkih amerišlkega pisatelja Ernesta Hemin)gwaya. Zastavo 101, VW, AMI 8 iz. prve roke kupim. Ponudbe pod: plačilo lahko v devizah," na upravo lista. Alfie Darling — angleška komedija. Režija: Ken Hugnes. Igrajo: Alan Priče, Jill Tovvsend. REDNI KINO VELENJE 9. 12. - petek ob 17.30 in 19.30 Zasebne pregrehe - javne čednosti - italj .-jugoslovanska drama. 10. 12. - sobota ob 17.30 in 19.30 Rollerball - ameriška srhljivka. Režija: Norman Jewison. Igrajo: James Caan, John Houseman 11. 12.-nedelja ob 17.30 in 19.30 Rollerball - ameriška srhljivka. 12. 12. - ponedeljek ob 17.30 in 19.30 Karate Jones -ameriški avanturistični. Režija: Robert Klaus. Igrajo: Jimmi Kelliž Gloria Hendri 13. 12. - torek ob 17.30 in 19.30 Apači - nemški vestern. Režija. Dr. G. Kolditz. Igrajo: Gojko Mitič, Milan Beli 14. 12. - sreda ob 17.30 in 19.30 Apači - nemški vestern 15. 12. - četrtek ob 17.30 in 19.30 Srečni očka osmero hčera - komedija. Režija: Moshe Mizrahi. Igrajo: Shai Ophir, Zaharia Harifai KINO ŠOŠTANJ 10. 12. - sobota ob 19.30 Alfie Darling — angleška komedija. Režija: Ken Hughes. Igrajo: Alan Priče, Joll Townsend 11. 12.-nedelja ob 17.30 in 19.30 Karate Jones — ameriški avanturistični. Režija: Robert Klaus. Igrajo: Jimi Kelli Gloria Hendri. 12. 12. ponedeljek ob 17.30 in 19.30 Rollerball - ameriška srhljivka. Režija: Norman Jevvoson. Igrajo: James Caan, John Houseman 14. 12. - sreda ob 19.30 Srečni očka osmero hčera — komedija. Režija: Moshe Mizrahi. Igrajo: Shai Ophir, Zaharia Harifai 15. 12. — četrtek ob 19.30 Apači - nemški, vestern. Režija: Dr. G. Kolditz. Igrajo: Gojko Mitič,. Milan Beli KINO DOM KULTURE 12, 12. - ponedeljek ob 20. uri Filmsko gledališče Velenje.- VELENJE: Poroke: Dušan Gavrilovič, rojen 1954, strojni ključavničar iz Velenja in Dragica Zacirkov-nik, rojena 1956, delavka iz Velenja; Rajko Meh, rojen 1954, oficir JLA iz Beograda in Stanislava Legnar, rojena 1957, višja med. sestra s Podgorja pri Slovenj Gradcu; Ivan Tomljevič, rojen 1953, mizar iz Šaleka in Vikica Kovač, rojena 1952, uslužbenka iz Šaleka; Milan Pire, rojen 1952, vodovodni instalater iz Velenja in Tatjana Ostruh, rojena 1958, ekonomski tehnik iz Velenja; Martin Jelenko, rojen 1952, zidarski inštruktor iz Pake in Danica Jazbec, rojena 1959, frizerka iz Rečice ob Paki; Srečko Brglez, rojen 1953, str. ključavničar iz Pake in Marija Krajnc, rojena 1959, prodajalka iz Pake. Smrti: Janez Lukanc, upokojenec iz Velenja, star 67 let; Marija Berložnik upokojenka iz Škal 66, stara 87 let; Mihaela Marija Pipuž Špička, prof. iz Velenja, Kidričeva 16, stara 34 let; Milan Grah, viličerist iz Šoštanja, Kajuhova 31, star 25 let in Marija Herlah, delavka iz Pake 77, stara 84 let. ŠOŠTANJ: Poroke: Franc Kumar, oprav-ljalec ener. naprav iz Slatine in Vida Ropotar, usmerjevalka iz Slatine; Milan Krivograd, rojen 1953, absolvent iz Mežice in Barbara Goršek, rojena 1955, prodajalka iz Šoštanja; Andrej Dermol, rojen 1954, elektrotehnik iz Šoštanja in Marija Stropnik, rojena 1955, konfek-cionarka iz Belih vod, Anton Zavolovšek, rojen 1953, transporter iz Bočne in Anica Part, rojena 1957, delavka iz Melega vrha; Božidar Ograjenšek, rojen 1949, organizator obveščanja in Milena Novak, rojena .1955, delavka iz Metleč; Milan Sovič,, rojen 1955, priučen kovinar iz Raven in Štefka Videčnik, rojena 1957, prodajalka iz Gaberk; Andrej Kumer, rojen 1955, orodjar iz Šoštanja in Biljana Burzar, rojena 1956, la-borantka iz Velenja; Fikret Smajič, rojen 1954, rudar iz Živinice in Olga Sekljič, rojena 1958, delavka iz Velenja. Smrti: Anton Strahovnik, upokojenec iz Lokovice, star 63 let; Jožef Romih, upokojenec iz Dolge gore 8, star 67 let; Vin-cenc Pepelnik, kmetovalec iz Kamne gorce 2, star 40 let; Neža Zabukovnik, kmetovalka iz Šaleka 38, stara 76 let in Neža Krošelj, soc. podp. iz Loke pri Zidanem mostu, stara 78 let. ROJSTVA V mesecu novembru se je rodilo v naši občini 33 deklic in 28 fantkov. ZAHVALA Ob prerani izgubi dragega očeta, dedka in pradedka FRANCA MEŽNERJA se iskreno zahvaljujemo Rudarskemu šolskemu centru Velenje, REK Velenje, delovni organizaciji INTEGRAL za darovane vence in izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se tudi godbi, pevcem in govorniku ter duhovščini za opravljeni jjogreb. Žalujoči: otroci z družinami in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega, nepozabnega očeta, moža, sina in brata TINETA BRLOŽNIKA se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom za njihovo piomoč, sorodnikom, sodelavcem in prijateljem, ki so nam ob težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje hi nam izrazih sožalje. Posebna zahvala zdravnikom onkološkega inštituta v Ljubljani, zdravnikom zdravstvenega doma Šoštanj ter zdravstvenemu osebju Bolnice Topolšica. Iskrena zahvala kolektivu TGO Gorenje, gasilskemu društvu Topolšica, godbi „Zarja" in pevskemu zboru. Hvala govornikom za poslovilne besede ter duhovnikoma za opravljeni obred. Iskrena hvala vsemu številnemu spremstvu na zadnji poti. Žalujoči: žena Rozika, sin Andrej, hčerka Martina, mama, brat Tone z družino in ostalo sorodstvo Proddam vinograd — možna ^ nadomoestna gradnja. Franc Vra-njek, LLožnica 12, Velenje. Takcoj ugodno prodam posestvo \V izmeri 36 ha v Završah pri Miislinji. Primerno tudi za kmečkjd turizem. Naslov v uredništvu i časopisa. Ugoodno prodam: ležišče-kavč, 1 kuhinjsko omaro, posteljo, kaarnise, 3 razne peči in omaro.). Antonija Kajtna, Celjska 48,1, Velenje Zapoorožec 1974, garažiran, registririran za leto 1978, zimske gume, prodam za 13.000 din. Videčnnik, Mozirje, poštno ležeče. ZAHVALA Ob mnogo prezgodnji izgubi dragega očeta in starega očeta IVANA BOLHA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, krajevni skupnosti, organizaciji RK in ZB Pesje, častni straži RLV in vsem ostalim, ki so z nami sočustvovali, mu poklonili cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju Bolnice Topolšica za skrbno nego in prizadevanje ob zdravljenju. Žalujoči: hčerka Marjana in sin Karel z družinama ter sin Ivo Podpisnicam Samoupravnega sporazuma o osnovah plana razvoja ptt prometa za obdobje 1976-1980 je bil dostavljen v sprejem: PREDLOG SPREMEMB IN DOPOLNITEV CITIRANEGA SPORAZUMA Sklepe o sprejemu sprememb sporazuma je že podpisaja večina podpisnic, kar je ugotovila SKUPŠČINA OBMOČNE SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI ZA PTT PROMET CELJE na svoji seji dne 17. novembra 1977 in razglasila, da je SAMOUPRAVNI SPORAZUM O OSNOVAH PLANA RAZVOJA PTT PROMETA ZA OBDOBJE 1976-1980 SPREJET, v veljavo pa stopi 8 dan po objavi. Predsednik skupščine Območne samoupravne interesne skupnosti za PTT promet Celje MARCEL MEDVED, I. r. PODJETJE ZA DISTRIBUCIJO TOPLOTE p. o. »TOPLOVOD« VELENJE Komisija za medsebojna razmerja delavcev objavlja prosto delovno mesto NABAVNEGA REFERENTA Kandidati za objavljeno delovno mesto morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da imajo višjo ali srednjo šolo strojne ali ekonomske smeri, — da imajo 5 let delpvnih izkušenj v nabavni službi. Kandidati vložijo prijavo komisiji za medsebojna razmerja delavcev delovne organizacije „Toplovod" Velenje. Objava velja do zasedbe delovnega mesta. Trgovska in proizvodna OZD „ERA" VELENJE TOZDVELEPRODAJA objavlja prosto delovno mesto SAMOSTOJNI REFERENT (za prodajo) pri p.e. Kooperacija z obrtniki Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: — da imajo višjo izobrazbo ekonomske ali komercialne smeri in dve leti delovnih izkušenj v komercialni službi. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih zaposlitev kadrovski službi „ERA" Velenje - Jenkova 6, najkasneje 15 dni po objavi. MODNI SALON VELENJE Koroška 46/a 63320 VELENJE V skladu z določili 35. in 38. člena samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev delavski svet Modnega salona Velenje razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA kot individualnega poslovodnega organa Kandidat mora poleg splošnih pogojev, ki jih postavljajo zakonski predpisi, izpolnjevati še naslednje: — da ima višjo strokovno izobrazbo ali srednješolsko izobrazbo konfekcijsko, krojaške stroke in najmanj 5 let prakse na vodilnih delovnih mestih - da ima organizacijske sposobnosti in je moralno in politično neoporečen. Kandidat, ki se prijavi na razpisano delovno mesto, mora predložiti komisiji dokaze o izpolnjevanju pogojev in zamisel vodenja in razvoja delovne organizacije. Prijave sprejema komisija za izvedbo razpisa Modni salon Velenje, Koroška 46/a, v roku 15 dni po objavi razpisa. Obrambni krožki - zanimiva novost V osnovnih šolah so začeli ustanavljati obrambne krožke — Prvi tovrstni krožek v naši občini deluje na šoli Gustava Šiliha področja obrambe in zaščite nadvse zanima. Želimo si spoznati čimveč novega o teh stvareh, predvsem o orožju, čeprav močno upamo, da do vojne nikoli več ne bo prišlo. Zlasti za fante bo znanje, ki ga bomo tu pridobili, koristna izkušnja za služenje vojaškega roka." Mentor Franjo Slemenšek pa je nekoliko podrobneje razgrnil načrt njihovega dela, ki ga še vedno dograjujejo in prilagajajo razmeram. Razumljivo je, da se še vedno ubadamo z začetnimi težavami, kajti kot že rečeno, smo prvi v naši občini, ki smo začeli s tem detom. Učitelji na naši šoli smo na tem področju premalo strokovno podkovani, da bi lahko krožek vodili sami, zato smo odvisni tudi od zunanjih sodelavcev. Naše in njihove proste termine pa je zelo težko uskladiti, še posebej zaradi tega, ker je med člani krožka mnogo vozačev. Kljub temu upamo, da bo delo kmalu noramlno steklo in bodo te začetne težave odpravljene. En tečaj prve pomoči smo že uspešno zaključili, drugega pa bomo začeli v teh dneh. V prvih dneh decembra bomo začeli vrteti različne filme s to tematiko, nato pa se bomo začeli pripravljati na praznovanje dneva JLA. 20. decembra bomo v avli naše šole priredili razstavo orožja, pred šolo pa bodo taborniki, s katerimi sicer zelo tesno sodelujemo, postavili zimski tabor z igluji, seveda, če bo dovolj snega. 21. decembra bo proslava, ki jo bomo organizirali skupaj z vojaki celjske garnizije, na praznični dan, 22. decembra pa se bomo udeležili otvoritve novega doma SLO. V mesecu januarju se bodo člani krožka začeli seznanjati z orožjem, nekak vrh našega dela pa bo „obrambni dan", ki ga bomo pripravili marca ali aprila. Takrat bomo skušali prikazati delček vsega tistega, kar se bomo naučili, učenci iz naših vrst pa se bodo ob tej priložnosti vključili v mladinsko četo teritorialne obrambe." Svoje delo bodo popestrili z raznimi zanimivimi predavanji in v ta namen so že navezali stike z občinskim štabom za teritorialno obrambo in civilno zaščito, ki jim bo priskrbel predavatelje. Poleg tega so v program zapisali tudi sodelovanje na najrazličnejših prireditvah in akcijah, predvsem s področja njihovega delovanja, pohodi po spominskih poteh NOB, sodelovanje z ostalimi krožki, saj se delo mnogih tesno prepleta, spomladi pa bodo obiskali tudi vojaško gimnazijo Franca Rozmana—Staneta v Ljubljani. Kot so nam povedali naši sogovorniki, je namen njihovega dela tudi vzpostavljanje mladih za opravljanje vojaških poklicev, zato bo ta ekskurzija resnično zanimiva. Ob velikem zanimanju in navdušenju za delo v obrambnem krožku, ki ga je opaziti med učenci, jim bo začetne težave, ki jih še nekoliko pestijo, prav gotovo kmalu uspelo prebroditi in izpeljati delovni načrt do konca. Njihove izkušnje pa bodo dragocen pripomoček in orientacija vsem ' ostalim šolam, ko bodo ustanavljali obrambne krožke. J. KRAJNC Občinski odbor sindikata delavcev trgovine sklical pogovor s predstavniki organizaci so zadolžene za oskrbo z osnovnimi živili v naši občini — Prodajalci dolžni zagot« skupaj s proizvajalci z ustreznimi organizacijskimi ukrepi preskrbo z živili do ko odpiralnega časa — Pekarna naj biodprla lastno prodajalno kruha v Velenju in Šoštar Vida Pokleka, Marija Pačmk in Alojz Salobir ELIKA Vrsta kritik izrečenih na račun nezadostne založenosti naših prodajaln z osnovnimi živili ob sobotah oziroma predvsem v dneh pred prazniki so spodbudile občinski odbor sindikata delavcev trgovine naše občine, da je konec preteklega meseca sklical sestanek z vsemi predstavniki kolektivov, ki so zadolženi za oskrbo v naši občini (Mera, ERA, Nama, KK Ptuj-tržnica Velenje) z namenom da bi se proizvajalci, prodajalci in potrošniki skupno dogovorili, kako zagotoviti boljšo preskrbo v občini, predvsem zadnji dan pred prazniki oziroma ob sobotah, ko nekaj ur pred iztekom odpiralnega časa njvečkrat zmanjka kruha ali pa mleka. Sestanka pa so se udeležili tudi predstavniki oddelka za gospodarsko skupščino občine Velenje in potrošniških svetov krajevnih skupnosti Velenje Šmartno ter Velenje center - desni breg. No, k temu moramo dodati, daje največ prahu dvignila akcija, ki smo jo pripravili skupaj z velenjskimi inšpektorji v prvi polovici novembra. Ta je pokazala, da je veliko polic v prodajalnah s kruhom, mlekom in mlečnimi izdelki praznih uro ali dve pred zapiranjem trgovin. (Vsaj tako je bilo v času akcije). Ni bil namen sestanka ugotavljati oziroma iskanje krivcev preteklega stanja, ampak dogovor, kako se bolje organizirali, da v prihodnje do takšnih konfliktnih situacij (mislim, da jih tako lahko upravičeno imenujemo) ne bi več prihajalo. Obveljalo je splošno mnenje, da so prodajalne dolžne v sodelovanju s proizvajalci z ustreznimi organizacijskimi ukrepi zagotoviti preskrbo z osnovnimi živili do konca odpiralnega časa. Ob tem pa so tudi naglasili, da morajo potrošniki upoštevati dejstvo, da prodajalci zaradi dokaj neenakomerne potrošnje s tem prevzamejo nase določen riziko, ki pa bi se dal zmanjšati, če bi se občani odločali pravočasno za nakup. Seveda v primerih, ko je to možno. Tako pa morajo biti prodajalci največkrat — kot je dejala ena izmed prodajalk - ugankarji, ker je pač enkrat naval n. pr. na kruh večji, drugič manjši. Tudi odvisno od vremena, ki vpliva na to ali so ljudje ob koncu tedna doma oziroma gredo v naravo, izlete ipd. To pa spet pogojuje porabo živil. Ena izmed ugotovitev, ki jo moramo zapisati je tudi ta, da bomo morali vsi temeljito spremeniti naš odnos do prodajaln in porabe kruha, pri čemer bodo morali pomembno vlogo odigrati prodajalci in proizvajalci, zlasti kar zadeva ustrezno embaliranje, kot tudi potrošniki v vlogi potrošniških svetov. Gre pa tudi za to, da spremenimo naš odnos v sami prodajalni ko (seveda ne vsi, morda le redke izjeme) hočemo še topel kruh (čeprav ni zdrav), malo bolj malo manj zapečen, itd. Na drugi strani pa bi morali biti tudi prodajalci malo bolj elastični: se več dogovarjati med posameznimi prodajalnami o tem, kakšna je še zaloga kruha in mleka (ti dve živili pač najbolj pogrešamo) in če je v pekarni še dovolj kruha, se sesti v svoj avtomobil in pripeljati nekaj kilogamov željenega kruha, ne pa čakati dežurne v pekarni, da bi ga pripeljali. Kajti v pekarni imajo določen vozni red razvažanja kruha, poleg tega pa se jim nekaj deset kilogramov s tovornjakom tudi ne bi splačalo voziti. Predstavnik industrijske pekarne Merx je zagotovil, da bodo imeli za boljšo, predvsem pa za „intervencij-sko" preskrbo kruha v predpraz-ničnih dneh, zalogo 500 kilogramov kruha, ki ga bodo v primeru potrebe na zahtevo prodajalcem tudi dostavljali. Seveda bo morala imeti pekarna v ta namen - tako so poudarili na sestanku - organizirano dostavno službo, dokler so prodajalne odprte. Ker so prodajalne na različnih krajih zaradi ekonomičnosti prevoza pekarna ne bo v stanju na podlagi naknadnih naročil, ker kruha pač ni moč speči v nekaj minutah, dostaviti kruha vsem hkrati, predvsem pa ne tistim prodajalnam, ki bi ga želele le nekaj kilogramov. Zato si naj bi te uredili lasten prevoz v takšnih primerih. Med pogovorom je bila največkrat izrečena beseda RIZIKO. Tako se trgovine bojijo, da bi jim kruh ostal neprodan seveda pa si tudi pekarna ne more privoščiti, da b preveč proizvedla. Da bi ta ril zmanjšali, pa obenem izbolj preskrbo s kruhom in da bi ski razvejenost prodajaln s kruhom predlagali, naj pekarna ured Velenju in Šoštanju lastni prodaj kruha, načelnik oddelka za gi darstvo pa se je na sestank obvezal, da bo sodeloval pri isfc lokacije. Takšna rešitev bi ■ najbrž najboljša, če že zaradi drusi ga ne, vsaj zaradi tega, ker bor potem zelo dobro vedeli, kje vzroki za negodovanje ob praz policah. Pri sadju in zelenjavi je posel problem neustrezno embaliiai zaradi česar prihaja do poškodb prevozu in prelaganju. To vpliva hitro kvarljivost, ob vsem tem i poraja vprašanje higienske opoi nosti. Na te ugotovitve bodo op« rili grositične organizacije zdniži ga dela in pa inšpekcijske službe teh področjih. S pravilnimi ustreznimi naročili pri grosistič organizacijah kot tudi s pn časnim odstranjevanjem že pok jene robe iz zalog pa bi ikifc prodajalnah precej pripomogli izboljšanju takšnega stanja. Ker pa v naši občini sodi nedvomno med tiste, ki so s s in zelenjavo izredno slabo pra bljene, so na sestanku predlagali trgovske organizacije storijo vse, bi dobili specialno trgovino s s in zelenjavo. Da bi zmanjšali riziko pri nal mleka pa naj se prodajalne z I kom povežejo s prizvodnimi org zacijami, ki ta artikel proizvajaj? morebitnem odvzemu in predel ostanka zaloge, ki ne sme več prodajo. ———— RAZPISNA KOMISIJA GASILSKEGA DRUŠTVA IN KRAJEVNE SKUPNOSTI TOPOLŠICA objavlja prosto delovno mesto HIŠNIKA v gasilskem in kulturnem domu Topolšica Pogoji: 1. kandidat mora biti izprašan gasilec 2. biti mora vesten in vešč opravljanja vzdrževalni del 3. odslužen vojaški rok 4. mora biti moralno-politično neoporečen. Mesto hišnika je za nedoločen čas. Predvideno je 6 mesečno poski» no delo. Dvosobno stanovanje je zagotovljeno v gasilskem domu v Topolšici. Kandidati naj oddajo pismene prijave s potrebnimi podatki na gasilsko društvo Topolšica v roku 15 dni od objave razpisa v ..Našem času". Informacije dobite pri Ivanu Mazeju, Topolšica 24. RAZPRODAJA v trgovini Modnega salona Velenje na Cankarjevi cesti v Velenju od 9.12. do 30.12.1977, popust od 20 do 60 odstotkov. V avli Rudarskega šolskega centra so v petek, 25. novembra odprli likovno razstavo, ki sodi v sklop prireditev praznika republike. Kulturno društvo Anton Aškerc je pripravilo to razstavo, na kateri so s svojimi slikarskimi stvaritvami sodelovali člani likovne sekcije železničarskega prosvetnega društva France Prešeren in Celja. Slikarji tega društva so doslej pripravili že več kot trideset razstav v raznih krajih naše domovine. Proslave ob dnevu republike v velenjskem Modnem salonu so se udeležili tudi prvi njihovi trije upokojenci Angela Jevšenik, Jože Krajnc in Rudi Skutnik. Ob tej priliki se jim je direktor Marjan Gaberšek zahvalil v imenu vseh za dolgoletno zvestobo kolektivu, jim izročil darila ter dejal, da bodo v Modnem salonu vedno dobrodošli gostje. Na sliki: Rudi Skutnik, Jože Krajnc in Angela Jevšenik (z leve prod desni). V teh mrzlih zimskih dneh imajo qlani velenjskega društva za vzgojo in varstvo ptic veliko dela. Podobno kot vsa leta doslej, so tudi letos že nakupili večje količine krme, ki jo bodo podelili posameznim šolam, da bodo učenci skrbeli za ptice. Izdelali so tudi okrog 50 ptičjih krmil-nic, ki jih bodo postavili v teh dneh po mestu. Pričakujejo pa tudi, da bodo nekaj hišk naredili tudi učenci med krožki za tehnični pouk, tako da bo v naši okolici resnično kar najbolj poskrbljeno za te ljubke in koristne živalce. Pred meseci smo objavili fotografijo, na bili še vidni ostanki razbitega cestnega Penku, kjer železnica prečka cesto. Le za tem je v prazno zijal le še okvir, danes pa vsega tega ostal samo „sramotilni" steber, pa lahko ugibamo: ali bo izginil še steber, bo končno postavljeno novo ogledalo? namreč še vedno ne vidijo nič boljše. Na osnovni šoli Gustava Šiliha v Velenju so v seznam dejavnosti izven rednega šolskega dela pred nedavnim zapisali povsem novo ime: obrambni krožek. S tematiko ljudske obrambe m narodne zaščite se doslej učenci na osnovnih šolah niso organizirano seznanjali. Na začetku letošnjega šolskega leta •p;» jev repubHšla komite 2a:izo-;. * hfaževanje tn.. Šolstvo' vsem .'osnbvnim šblirn.rv' Sloveniji — Franjo Slemenšek — mentor obrambnega krožka naložil obveznost, da čimprej začnejo z delom tako imeno-' nih obrambnih krožkov. Ni še ( ti šol pri nas, kjer delo v teh ) žkih že nemoteno teče, v i i občini pa je osnovna šola L stava Šiliha prva in doslej ei na, ki je s tem pričela. P zlog za to, da jih obiščemo, je bil torej več kot dober, saj je bilo prav zanimivo slišati nekaj o tem, kako so si organizirali delo in kakšen program so si zastavili. Pogovor je stekel v sobi ravnatelja te šole Franja Slemenška, ki je mentor obrambnega krožka, naši sogovorniki pa so poleg njega bili še Alojz Salobir, predsednik krožka, tajnica Marija Pačnik in članica Vida Pokleka. „Ta naš krožek je bil ustanovljen pred približno dvema mesecema in danes je vanj vpisanih že 87 učencev sedmih in osmih razredov," je začel pripovedovati Alojz. „Sestavili smo okvirni načrt našega dela in prve naloge že uresničujemo. Predvsem je naš namen, da se naučimo čimveč o obrambi in zaščiti, da osvojimo znanje iz-prve pomoči, spoznamo orožje in podobno." Dekleti pa sta ga dopolnili: „Radi smo se vpisali v ta krožek, ker nas tematika s