28 Izzivi uc ˇenja in pouc ˇevanja po nac ˇelih pedagogike montessori v glasbeni šoli Klara Gruden clarss94@hotmail.com Challenges of Learning and Teaching According to the Principles of Montessori Pedagogics at a Music School Abstract This paper presents the challenges of transferring Montessori peda- gogics from preschool and primary education to music education, which is an innovation for the area of Slovenia. The creator of Montessori pedagogics, Maria Montessori, learnt im- portant and previously unknown facts about children’s behaviour while observing children and their development. She influenced the overall social circumstances at the turn of the 20th century. She put the child at the centre of the learning process and gave the preschool teacher the role of observer and researcher. A prepared learning envi- ronment that includes carefully made materials is important for the child. In Montessori pedagogics music holds exceptional importance, as it is an area of perception that enables a child’s holistic development, which is the essence of said pedagogics. Maria Montessori saw oppor- tunities for a child’s natural expression especially in music, in connec- tion with singing, dancing and playing instruments (Ipavec, 2005). For the purpose of researching and incorporating Montessori pedagog- ics into Music class, which has never before been done in Slovenia, a project was being carried out from February to June 2017 called “De- velopment of Montessori Materials for Use in Music Theory Lessons at a Music School”. Several participants were involved: Academy of Music, University of Ljubljana, the private music school Kreativnost, Povzetek Prispevek predstavlja izzive prenosa pedagogike montessori iz predšolskega in osnovnošolskega izobraževanja v glasbeno šolstvo, kar je za slovensko področje novost. Snovalka pedagogike montessori, Maria Montessori, je ob opazovanju otrok in njihovega razvoja spoznala pomembna in do tedaj še ne- znana dejstva o vedenju otrok. Vplivala je na celotno družbeno stanje na prehodu iz 19. v 20. stoletje. V središče učnega procesa je postavila otroka,vzgojitelju pa je dodelila vlogo opazovalca in raziskovalca. Za otroka je pomembno pripravljeno učno okolje, ki vključuje skrbno iz- delane materiale. V pedagogiki montessori ima glasba izredno velik pomen, saj je to področje zaznavanja, ki omogoča otrokov celostni razvoj, kar je bist- vo tovrstne pedagogike. Možnosti otrokovega naravnega izražanja je Maria Montessori videla zlasti v glasbi v povezavi s petjem, plesom in igranjem na inštrumente (Ipavec, 2005). Z namenom raziskovanja in vključevanja pedagogike montessori v glasbeni pouk, česar do sedaj v slovenskem prostoru še nismo pozna- li, je od februarja do junija 2017 potekal projekt z naslovom Raz- voj montessori materialov za uporabo pri pouku nauka o glasbi v glasbeni šoli. Vključenih je bilo več sodelujočih: Akademija za glasbo, Univerza v Ljubljani, Kreativnost, zasebna glasbena šola Arsem, d. o. o., ter zasebni montessori vrtec Hiša otrok Cinca Binca. Glavna cilja projekta sta bila razviti nove montessori materiale, ki bi jih lahko uporabili pri pouku nauka o glasbi v glasbeni šoli, in z njimi dvigniti motivacijo za glasbeni pouk. 29 Iz prakse v prakso zasebna glasbena šola Arsem, d. o. o., and the private Montessori kin- dergarten Hiša otrok Cinca Binca. The project’s main objectives were to develop new Montessori materials that could be used during Music Theory lessons at a music school, and through them increase motiva- tion for Music class. The project consisted of several phases. We began by highlighting the musical contents that present the greatest challenge to the pupils, and continued by researching Montessori pedagogics in-depth and mak- ing suitable materials that touched on these weak areas. We tested these materials for the last twenty minutes of a lesson in the 2nd, 4th and 5th grades; in the end, we analysed the results and determined whether our objectives had been realised. By observing and recording the progress pupils made during Music lessons, it was established that the project had realised the set objec- tives. The pupils made progress in the areas of music skills and music literacy acquisition, thus deepening the knowledge they had already assimilated. We also detected pupils’ increased motivation while working with the materials, because they spiced up the frontal method of teaching that is otherwise predominant in Music Theory lessons. A positive atmosphere and mutual collaboration were established. Keywords: Montessori pedagogics, project, challenges of transferring to music education, making new materials, effects and results Projekt je bil sestavljen iz več faz. Sprva smo poudarili glasbene vse- bine, ki so učencem največji izzivi, nato smo poglobljeno raziskovali pedagogiko montessori in izdelali ustrezne materiale, ki bi se dotikali prav teh šibkih področij. Materiale smo preizkušali zadnjih dvajset minut učne ure v 2., 4. in 5. razredu, na koncu pa smo rezultate ana- lizirali in ugotavljali, ali so bili naši cilji uresničeni. Ob opazovanju in evidentiranju napredka učencev pri glasbenem pouku smo ugotovili, da smo s projektom uresničili zastavljene cilje. Učenci so napredovali na področju glasbenih sposobnosti in opis- menjevanja in s tem poglobili že usvojena znanja. Zaznali smo tudi povečano motivacijo učencev med delom z materiali, saj jim je to po- menilo popestritev frontalnega načina poučevanja, ki sicer prevladuje pri pouku nauka o glasbi. Vzpostavilo se je pozitivno vzdušje in med- sebojno sodelovanje. Ključne besede: pedagogika montessori, projekt, izzivi prenosa v glasbeno šolstvo, izdelava novih materialov, učinki in rezultati Uvod Pedagogika montessori je v slovenskem okolju vključena v predšolsko in osnovnošolsko izobraževanje. V članku predstav- ljamo projekt, ki je vključeval načela pedagogike montessori v glasbenem šolstvu, pri pouku nauka o glasbi. S tem principom na Slovenskem v glasbenem šolstvu še nimamo izkušenj, zato je bil projekt poseben izziv. V uvodnem delu prispevka predstavljamo življenje in delo Ma- rie Montessori ter filozofijo in načela njene pedagogike. V na- daljevanju govorimo o načrtovanju in izvajanju projekta Raz- voj montessori materialov za uporabo pri pouku nauka o glasbi v glasbeni šoli ter zastavljene cilje in rezultate projekta, ki je bil izveden v sodelovanju Akademije za glasbo, Univerze v Ljub- ljani, zasebne glasbene šole Arsem ter zasebnega montessori vrtca Hiše otrok Cinca Binca. Maria Montessori in njena pedagogika Maria Montessori, rojena leta l. 1870 v Italiji, je bila zdravnica, specializirana na področju pediatrije in psihiatrije. Zaradi želje po poglobitvi v pedagogiko se je vpisala na filozofsko fakulteto in intenzivno študirala medicinske in pedagoškoterapevtske spise dveh Francozov: Jeana Itarda, ki se je posebej ukvarjal z otroki, ki so jih v tistem času imenovali divjaški otroci, in Edouarda Séguina, ki je proučeval duševno prizadete in gluhe otroke. Oba sta na njeno delo močno vplivala. Maria je močno posegla v družbeno stanje na prehodu iz 19. v 20. stoletje, ko so imeli mnogi duševno prizadete otroke za nekoristne. 1898. leta je vodila tečaj za učiteljice prizadetih otrok in za dve leti pre- vzela mesto ravnateljice nove šole za duševno prizadete otro- ke v Rimu. 1907. leta je prevzela vodenje vrtca v San Lorenzu, revnem predmestju Rima, kjer so se uresničile njene pedago- ške zamisli, njeno življenjsko delo pa so tako imenovane Hiše otrok (Casa dei bambini). Ob opazovanju otrok in njihovega razvoja je spoznala pomembna in do tedaj še neznana dejstva o vedenju otrok. Ustanavljala je vrtce in centre za usposablja- nje vzgojiteljic. O učinkih njenega dela se je hitro razvedelo, s čimer je močno vplivala na družbeni svet okrog sebe (Ipavec, 2005). Maria Montessori je želela graditi svet miru. To je bil eden iz- med temeljnih ciljev njenega načina vzgoje ob drugih, kot so spodbujanje samodiscipline, samostojnosti, navdušenja za uče- nje, spoštovanje samega sebe, soljudi in okolja ter sistematič- no pristopanje k reševanju težav ter pridobivanju in razvijanju sposobnosti, spretnosti in znanj (Montessori, 2009). Ena izmed najpomembnejših sprememb, ki jo je Maria uve- dla v svojo pedagogiko, je ta, da je v središče učnega procesa postavila otroka, vzgojitelju pa je dodelila vlogo opazovalca in raziskovalca, ki ustvarja učno izkušnjo za otroka in v predho- dno skrbno pripravljenemu učnemu okolju spremlja njegove potrebe in napredek v času njegove aktivnosti. Pripravljeno učno okolje predstavljajo premišljeno izdelani materiali, ki vključujejo tipe nalog za doseganje učnih ciljev na različnih področjih, kot so vsakdanje življenje, zaznavanje, jezik, mate- matika, umetniška dejavnost in znanost. Vsak material mora otroka posredno pripraviti na nekaj, kar se bo učil v prihodno- 30 Izzivi uc ˇenja in pouc ˇevanja po nac ˇelih pedagogike montessori v glasbeni šoli mogli k razlikovanju predmetov po njihovih lastnostih. Maria Montessori je bila zagovornica otrokovega spontanega narav- nega ustvarjalnega izražanja, ki naj prevladuje nad njegovim intelektualnim naporom. Možnosti otrokovega naravnega iz- ražanja je videla zlasti v glasbi v povezavi s petjem, plesom in igranjem na inštrumente (Ipavec, 2005). Maria Montessori se je zavedala značilnosti predšolskega otro- ka, za katerega je značilno srkanje vtisov in izkušenj iz okolja, ter njegovih časovno omejenih občutljivih obdobij, znotraj katerih se določenih stvari nauči izjemno hitro in intenzivno. Ker je ravno predšolsko obdobje intenzivno v razvoju senzo- ričnih čutil, pedagogika montessori takrat ponuja materiale, ki spodbujajo njihov razvoj. Na glasbenem področju so za to obdobje primerni materiali, ki ponujajo slušno zaznavanje kontrastnih glasbenih elementov (glasno-tiho, visoko-nizko) ali enakih glasbenih elementov (npr. iskanje parov ropotuljic z enakimi zvočnimi barvami). Ker je načelo pedagogike montes- sori stopnjevanje zahtevnosti uporabe materialov, vključujemo materiale, ki so si zvočno vse manj kontrastni, nazadnje pa so vključene naloge razvrščanja glede na stopnjo določenega glas- benega elementa (Montessori, 2011). V nadaljevanju prispevka se usmerjamo v opis izdelanih mate- rialov, ki so bili oblikovani za namen izvedbe projekta, in njiho- vo uporabo pri pouku nauka o glasbi v glasbeni šoli. Opis in cilji projekta Projekt z naslovom Razvoj montessori materialov za uporabo pri pouku nauka o glasbi v glasbeni šoli je potekal v obdobju petih mesecev, od februarja do junija 2017. Izveden je bil v okviru javnega razpisa Projektno delo z gospodarstvom in ne- gospodarstvom v lokalnem in regionalnem okolju – Po kreativni poti do znanja 2016/2017 – in Operativnega programa za izva- janje Evropske kohezijske politike v obdobju 2017-2020. Razpis je objavil Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendiranje. 1 V projekt je bilo vključenih več sodelujočih: Akademija za glas- bo, Univerza v Ljubljani, Kreativnost, zasebna glasbena šola Arsem, d. o. o., ter zasebni montessori vrtec Hiša otrok Cinca Binca. Izvajale so ga študentke Oddelka glasbene pedagogike (Minka Markič, Manca Podgornik, Sara Smrekar, Petra Pirš in Klara Gruden) in študentka z Oddelka za inštrumente s tipka- mi (Ana Maria Beguš) pod pedagoškim mentorstvom doc. dr. Katarine Zadnik. V projektu sta sodelovala dva člana zasebne glasbene šole Arsem: pedagoški mentor doc. dr. Gašper Troha in delovna mentorica prof. Danaja Koren ter ravnateljica Hiše otrok Cinca Binca Urška Janjevak, ki je bila v projekt vključena kot delovna mentorica. 1 Projekt sta sofinancirali Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. sti. Imeti mora mikavno točko, ki otroka povleče v raziskovanje in kontrolo napake, ki mu omogoči, da sam preveri svoje reši- tve. Vključuje naj tudi možnost razširitve za otrokov nadaljnji razvoj (Montessori, 2009). Maria Montessori je revolucionarno spremenila in posegla v tedanji položaj in vlogo vzgojitelja, ki je aktualen tudi v času so- dobnih pedagoških pristopov. V pedagogiki montessori vzgo- jitelj ni prenašalec znanj in vsebin, ampak ima nalogo skrbno pripraviti in urediti učno okolje z materiali, natančno predsta- viti njihovo uporab, spodbuditi otrokovo lastno aktivnost, pri čemer je njegova glavna vloga usmerjena v opazovanje tovrstne aktivnosti in otrokovih potreb ter spoštovanje in razumevanje njegovih razvojnih značilnosti (Ipavec, 2005). Glasba v pedagogiki montessori V pedagogiki montessori ima glasba izredno velik pomen. Področje zaznavanja, ki je v tem smislu najbolj izpostavljeno, omogoča otrokov celostni razvoj, kar je bistvo tovrstne peda- gogike. Maria Montessori je želela, da otrok hodi po poti od konkretnega k abstraktnemu; od zaznavnih materialov proti tistim, ki so čedalje bolj abstraktni. Za doseganje konkretnosti je pomemben princip izolacije težavnosti, ki pomeni, da vsak material poudari le eno lastnost, ki jo otrok raziskuje, tj. zvoč- na barva, višina tona, tonsko trajanje ipd. Zaznavni materiali naj ne bi vsebovali več čutnih vtisov, temveč naj bi vzpostavili sistem in red, kar je otrokova naravna potreba, ter s tem pripo- 31 Iz prakse v prakso poglobiti glasbene sposobnosti, spretnosti in znanja ritmičnih vsebin in posebnosti (osnovni taktovski načini, sinkopa, punk- tirani ritem, triola), izvajanja in slušnega prepoznavanja akor- dov in intervalov, obvladovanja kvintnih krogov v povezavi z znanji durovih in molovih lestvic s pripadajočimi predznaki ter notnega zapisa. Delovna mentorica Urška Janjevak je materia- le skrbno pregledala, jih dopolnila in nas vseskozi usmerjala k upoštevanju pristne poti pedagogike montessori. Prvi del učne ure je potekal v običajni skupinski učni obliki, delo z materiali pa je potekalo zadnjih dvajset minut učne ure. V prvi fazi smo študentke izvajale skrbne predstavitve materi- alov (dejavnost je potekala v aprilu), kasneje pa so jih učenci samostojno uporabljali. Naša nadaljnja vloga je bila usmerjena v skrbno predhodno pripravo okolja z materiali ter opazovanje in evidentiranje individualnega napredka, potreb in odzivov učencev. Dejavnost opazovanja je potekala v maju ter v drugem in tretjem tednu junija. Učenci so bili opazovani od trikrat do petkrat v omenjenem obdobju, odvisno od njihove prisotnosti. Rezultati izvedenega projekta Analiza opazovanj, anketnega vprašalnika za učence ter pri- merjava rezultatov lanskih (2015/16) in letošnjih (2016/17) končnih ocen kažeta, da smo s projektom uresničili zastavljene cilje na področju razvoja glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj ter na področju dviga motivacije za pouk nauka o glas- bi v glasbeni šoli. Opažanja kažejo, da so učenci napredovali v glasbenih sposobnostih in opismenjevanju, rezultati pa, da so učenci s skrbno pripravljenimi materiali, učnim okoljem in našim usmerjanjem v času individualnega dela poglobili razu- mevanje usvojenih znanj. Učenci 2. razreda so nekatera znanja celo pridobili na novo, saj so z radovednostjo posegali po ma- terialih, ki so bili namenjeni višjim razredom (intervali, kvintni krogi). Naši strahovi, da bi kontrola napake postala pot do dela z mate- riali, so bili odveč, saj je učencem kontrola napake presenetljivo služila zgolj za preverjanje rešitev. Med opazovanjem smo za- sledili, da učenci redkeje posegajo po materialih, ki zahtevajo slušno prepoznavanje vsebin. Nastalo situacijo smo rešili tako, da smo jim na eni od ur ponudili le materiale s slušnimi vse- binami, znotraj katerih so svobodno izbirali. Pri materialih, ki so zahtevali glasno izvajanje (izvajanje ritmičnih vsebin, petje intervalov in akordov), so bili učenci večkrat v zadregi in so po- trebovali naše spodbude, ki so preusmerile notranje izvajanje v glasno izvajanje. V nadaljevanju smo opazili uporabo obeh strategij, še vedno pa je bolj izstopalo notranje izvajanje v obliki petja ali ritmičnega izvajanja »v sebi«. Na področju sestavljanja in izvajanja ritmičnih vsebin smo opazili, da učenci razumejo razmerja tonskih trajanj, vendar pri sestavljanju niso sledili lo- gično oblikovanim frazam, kar je preprečilo njihovo korektno izvedbo. Spodbude k ustvarjanju logičnih ritmov so sprožile Cilj projekta je bil razviti montessori materiale in jih uporabiti pri pouku nauka o glasbi v glasbeni šoli. Ker je pouk slednjega z vidika razumevanja in uporabe glasbenih elementov za učen- ce poseben izziv, smo se osredotočili na izdelavo materialov in pripravo učnega okolja, ki bi bilo v podporo pri razvoju glas- benih sposobnosti, spretnosti in znanj. Oba dejavnika naj bi pripomogla k preseganju nerazumevanja za otroka abstrakt- nih glasbenih pojmov in zakonitosti ter k ohranjanju in dvi- gu motivacije za učenje predmeta. Ker je pedagogika montes- sori v slovenskem okolju vključena v predšolsko obdobje in v splošno osnovnošolsko izobraževanje, je bil za nas velik izziv ustvariti ustrezen prenos montessori načel in materialov v slo- vensko glasbeno šolstvo, saj tovrstnih pristopov v tem okviru še ne poznamo. Ob tem so se porajala vprašanja o kakovost- ni izvedbi projekta po teh načelih, ki v središče postavljajo učenčevo individualno delo in učiteljevo vlogo opazovanja, saj je temeljna učna oblika pri pouku nauka o glasbi skupinska učna oblika. V projekt so bili vključeni učenci 2., 4. in 5. razreda nauka o glasbi. Delovna mentorica, prof. Danaja Koren, je v začetni fazi projekta poudarila vsebine, ki pri učencih posameznih raz- redov še niso dovolj poglobljene, so jim manj razumljive in zato izkazujejo slabše rezultate. Študentke smo po prvotnem poglobljenem študiju pedagogike montessori in z usmeritvami vseh mentorjev same izdelale materiale (dejavnosti so potekale februarja in marca), ki so se dotikali prav teh šibkih področij. Izdelani materiali so vključevali področje slušnoanalitičnih za- znav in področje glasbenega opismenjevanja. Z njimi smo želeli 32 33 Izzivi uc ˇenja in pouc ˇevanja po nac ˇelih pedagogike montessori v glasbeni šoli gradnjah in razširitvah. Projekt je kljub kratkemu časovnemu obdobju dal pozitivne rezultate vključevanja montessori mate- rialov v pouk nauka o glasbi. V prihodnje bomo izvedeni projekt in uporabo materialov predstavili učiteljem nauka o glasbi v slovenskih glasbenih šo- lah, z željo in ciljem, da bi načela pedagogike montessori vklju- čili v svojo lastno pedagoško prakso. postopno oblikovanje smiselnih ritmov in njihovo kakovostno izvedbo. Med delom z materiali smo zaznali povečano motivacijo učen- cev za učenje, saj so se dela z materiali veselili. To je bilo za njih nekaj posebnega, popestritev običajnega zgolj frontalnega načina poučevanja. Pri delu z materiali se je vzpostavilo po- zitivno vzdušje, opazili smo, da so učenci med seboj sklepali prijateljske vezi, predvsem ko je šlo za delo v paru. Tedaj so se izpostavile tudi pozitivne plati medsebojnega sodelovanja, po- moč drug drugemu z vidika razlage snovi, preverjanja rešitev, predstavitve materialov in sodelovanja v tišini. Sklep Rezultati projekta kažejo, da je bila priprava materialov skrbna, natančna, dovolj premišljena, ravno tako njihove predstavitve pri pouku. Učenci so uživali v svobodni izbiri, ki bi jo veljalo po našem mnenju včasih omejiti, da bi se zares dotaknili vseh želenih področij. Učinki projekta kažejo, da so materiali zelo uporabni, osvežujoči in da so popestrili pouk nauka o glasbi, saj so tudi učenci izrazili željo po nadaljnji uporabi materialov v prihodnjem šolskem letu. Ob zaključku projekta ugotavlja- mo, da bi bilo v primeru nadaljevanja dela po pedagogiki mon- tessori treba izdelati dodatne materiale, s katerimi bi učencem ponudili večjo izbiro, ter premisliti o njihovih možnih nad- Viri in literatura 1. Ipavec, N. (2005). Glasba v Montessori pedagogiki na predšolski stopnji. Ljubljana: diplomska naloga. 2. Montessori, M. (2009). Skrivnost otroštva. Ljubljana: Uršulinski zavod za vzgojo, izobraževanje, versko de- javnost in kulturo. 3. Montessori, M. (2011). Srkajoči um. Ljubljana: Uršu- linski zavod za vzgojo, izobraževanje, versko dejavnost in kulturo. Klub Cankarjevega doma Vidim zV ok , slišim podobe , predstavitev projekta kulturno-umetnostne vzgoje in avdiovizualni performans Izvajalci: Zavod PETIDA, učenci in učitelji OŠ Koroški jeklarji, učenci OŠ Mežica, dijaki ŠC Ravne – Gimnazija Ravne, glasbenik Andrej Fon, glasbenici Ana Kravanja in Rada Kikelj Drašler, kipar Jure Markota, fotograf Tadej Bernik, KD Jazz Ravne, KD Drugi Zvoki, KMKC Kompleks, Medgeneracijski center Mežica Program je predstavitev projekta, katerega cilj je uvajati nove pristope in dejavnosti s področja kulturno-umetnostne vzgoje v redni šolski kurikul in učence/dijake spodbuditi, da prek umetnosti kot intenzivne oblike doživljanja in izražanja uresničujejo svoj pogled na družbo, v kateri živijo. Na predstavitvi bodo izvajalci v prvem delu izpostavili pomen priprave strokovnih delavcev na tovrstne projekte, vlogo umetnika kot tistega, ki pomaga pri navezovanju dialoga ter vlogo učitelja/vzgojitelja, ki skrbi za pedagoško razsežnost projekta. Predstavili bodo tudi načine in pomen sodelovanja med različnimi društvi in institucijami na lokalni ravni. V drugem delu bodo pokazali dva kratka animirana filma, ki so ju v okviru projekta ustvarili dijaki Gimnazije Ravne na Koroškem ter predstavljata zgodbo kraja, njegovih podob, njihovih občutij in hrepenenj. Kako animirane podobe slišijo, pa bodo v živo predstavili učenci tretjih razredov OŠ Koroški jeklarji. Prostor izvedbe predstavitve bodo krasile stvaritve osnovnošolcev in starejših iz Medgeneracijskega centra v Mežici, ki so v fotografijah ujeli lepe zvoke kraja in z oblikovanimi nalepkami kot medijem urbane pop kulture širili svoje sporočilo, kaj v kraju pogrešajo. 5. aprila 2018 v Cankarjevem domu v Ljubljani 9.00–10.10