18. štev.
V Kranju, dne 5. maja 1917.
Leto V.
Izhaja vsako soboto ob 5 uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4-—, za pol leta K 2—, za četrt leta K l-— Za vse druge države in Ameriko K 560.— Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Save" v Kranju. Inserate, naročnino, reklamacije pa na upravništvo „Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati. Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. —Inserati: štiristopna petit-vrsta za enkrat 12 vin. za dvakrat 9 vin., za trikrat 6 vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo. — Brzojavi: „Sava", Kranj.
Čekovni račun pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu št.: 41.775.
Boj za Trst.
Dunaj, 29. aprila.
Danes v jutranjih urah so napadle naše napadalne patrulje sovražno oporišče v bližini prelaza Tonale, pobile posadko ter se vrnile z 22 vjetimi.
Dne 28. t. m. so naši hidroplani iznova uspešno napadli vojaške naprave v Škocijanu ter so se letala v dobrem stanju vrnila.
Dunaj, 1. maja.
Dne 29. aprila zvečer je bombordirala flo-tilja naših hidroplanov taborišče barak in druge vojaške objekte v Villi Vicentini z dobrim uspehom ter je opazovala več požarov. Vsi letalci so se vrnili. Temu sledeči napad dveh sovražnih letal na kraje pri Trstu ni imel nobenega uspeha.
Ruski neuspehi.
Berolin, 29. aprila.
Vsled živahnega delovanja ruske artiljerije blizu obali, zapadno od Lučka, ob Zloti Lipi, Na-rajovki in Putni, je v teh odsekih tudi naš ogenj stopnjevan. Za našimi črtami je padel po boju v zraku ruski letalec na tla.
Letalski napad na Sulino.
Berolin, 28. aprila.
Nemški hidroplani so metali 26. t. m. uspešno bombe na pristaniške naprave v Sulini. Opazovati je bilo požare v pristanišču in na ladjah. Kljub silnemu sovražnemu obrambnemu ognju so se vsa letala v dobrem stanju vrnila.
Boji pri Arrasu.
Berolin, 28. aprila.
Na obeh bregovih Scarpe je sovražnik nadalje močno obstreljeval naše pozicije in zaledje. Z vidnim uspehom smo se borili proti angleškim baterijam. Pri Monchvju se je včeraj dopoldne zlomilo več napadov Angležev pred našimi črtami.
Danes pred dnevom se je streljanje od Loo-sa do Queanta silno ojačilo. Po bobnajočem ognju se je kmalu nato skoro na celi fronti infante-rijska bitka nanovo razvnela.
Bojni položaj je osta! pri menjajočem se silnem ognju enak.
Pri Brave ju se je ponesrečil francoski napad; pri Hurtebise fermi smo vjeli sovražne napadalne čete pri uspešni obrambi ter vplenili strojne puške. Pri Brimontu in severno od Reimsa so se po-r nesrečili sovražni izvidni sunki.
Z obrambnim ognjem smo zbili 3 sovražna letala, z napadom v zraku 2 privezna balona.
Berolin, 29. aprila.
Sila težek bobnajoči ogenj pred dnevom na celi fronti od Lensa do Queanta je 28. aprila uvedel bitko, od katere so si Angleži sedaj tretjič obetali prebitje nemških črt pri Arrasu. Do opoldneva je bil veliki boj odločen. Končal se je s težkim porazom Anglije.
Ko je prihajal dan svetlejši, so sledile skokoma naprej se premikajoči steni jekla, prahu, plina in dima angleške napadalne kolone na fronti široki kakih 30 km. Sila sovražnega sunka severno od Scarpe se je obračala proti našim pozicijam od Achevila do Rocuxa. Tam se je razvnela bitka do izredne silnosti. Angleži so vdrli v Arleux, Oppy, pri Gavrellu in Raouxu, kateri kraji so nam služili pred glavnimi pozicijami kot oporišča ; tu pa je protinapad naše pehote sovražnika zlomil. V težki borbi moža proti možu smo vrgli sovražnika mestoma preko naših črt, ki so, izvzemši Atleux, vse zopet v naših rokah.
Južno od nižine Scarpe je tudi divjal ljut boj. V razbitih pozicijah so se upirale naše vrle čete večkratnemu navalu. Tudi tam so se ponesrečili vsi angleški napadi. Na krilih bojišča so se zlomili sovražni napadalni valovi že v uničevalnem ognju naše artiljerije. Izgube Angležev so zopet izredno velike.
28. april je nov častni dan naše pehote, ki se je pod izbornim vodstvom in podprta od bratskega in pomožnega orožja, izkazala popolnoma kos svoji nalogi.
Berolin, 30. aprila.
Po ponesrečenem velikem napadu dne 28. aprila so izvršili Angleži včeraj le posamezne napade na Oppy, severno od ceste iz Douaja v Ar-ras. V šfirikratnem navalu na kraj, za kateri se je vršila huda borba, so se izčrpale njih sile. Vas je ostala v naših rokah.
Tudi ob bregovih Scarpe je trajalo bojno delovanje artiljerije. Previdna cenitev ceni izgubo Angležev dne 28. aprila na več kakor 6000 mož, ki so padli v naših pozicijah in pred njimi. Razen teh so naše čete pripeljale nazaj nad 1000 vjetih in 40 strojnih pušk ter razdejale 10 oklopnih avtomobilov.
Nasilni izvidni pohodi Francozov so skušali včeraj zjutraj koštatirati uspeh francoskega uničevalnega ognja na naše pozicije pri Berry au Bacu, ob Brimontu in severno od keimsa. Naše posadke v jarkih so zavrnile sunke. Od opoldneva se je s kratko pavzo streljanje od Soissonsa do Su-ippe zopet stopnjevalo. Doseglo je v večernih urah največjo silo, se držalo z menjajočo se silo čez noč ter naraslo ob ranem jutru do največjega u-činka.
Dne 28. aprila so izgubili naši zapadni sovražniki 11, dne 29. aprila 23 letal in poleg tega 3 privezne balone.
Berolin, 1. maja.
Pri Arrasu je bilo bojno delovanje artiljerije na obeh bregovih Scarpe zdaj močnejše, zdaj sla-bejše.
Pred našimi bojnimi črtami pred St. Quenti-nom se vršijo vsak dan mali boji naših zavarovalnih čet s sprednjimi svražnikovimi četami. St. Quentin sam še nahaja mnogokrat pod ognjem. Včeraj zvečer ]e bila katedrala petkrat zadeta.
Ob Aisni, ob kanalu ki veže Aisno in Mamo ter v Champagni med Psilleryem in nižino Suippi je trajala artilj. bitka z redkimi presledki; med Soissonsom in Reimsom je bila ljuta zlasti proti večeru. Poizvedovalni francoski oddelki, ki so ponoči sunili pri Berry au Bac, ob Brimontu in vzhodno Courcya so bili odbiti.
Berolin, 2. maja.
Južno Ypresa se je mestoma strelsko delovanje ojačilo. V predpolju pri Arrasu so se dopoldne ponesrečili angleški sunki. Zapadno od Lutferburga silni artiljerijski boji.
Silni ognjeni valovi po izvidnem delovanju Francozov. Naval smo zavrnili. Silni ognjeni boji na celi fronti so trajali zopet z vso silo. Pod-vzetja naših čet severno od Aisne so prinesla vjete in strojne puške.
Pri očiščenju nekega francoskega gnezda severo-zapadno od Sillerta smo prizadjali sovražniku težke izgube ter vjeli na 50 mož. Nov francoski sunek smo v bližinskem boju zavrnili.
V bojih dne 30. aprila v Champagni je ostalo nad 400 vjetih v naših rohah, V boj postavljenim francoskim četam je bila postavljena naloga, da nam za vsako ceno iztrgajo višinsko pozicijo južno od Naurova in Moronvillersa. Tega cilja francoskega vodstva niso čete na nobeni točki dosegle.
V boju v zraku je izgubil sovražnik včeraj 14 letal. Poročnik Wolff je zbil svojega 28. in 29., poročnik Schaffer svojega 24. in 25. letalca.
Berolin, 3. maja.
Vztrajnim artiljerijskim bojem zadnjih dni je na obeh bregovih Scarpe sledil danes zjutraj bob-
najoči ogenj. Potem so se na široki fronti pričeli novi angleški napadi.
Pri dobrem opazovanju je bojno delovanje artiljerije in metalcev min včeraj silno naraslo. Zlasti ob gorski fronti med Vauxaillonom in Cra-onnom, ob kanalu Aisne-Marne in ob pozicijah v hribovju pri Prosnesu je bil topovski boj ljut.
Delovanja letalcev je bilo nad in za pozicijami dan in noč jako živahno. Sovražnik je izgubil v zračnem boju 8, vsled prisilnega pristanja 1 in vsled obrambnega ognja 7 leta! in 1 privezni balon.
Nov sovražnik.
Berolin, 28. aprila. „Berliner Tageblatt" poroča iz Rotterdama: Glasom poročila Reuterjeve-ga urada je izjavila republika Liberia, da se želi udeležiti vojne. Ententni poslaniki so izrazili nad tem svoje veselje, ker se na ta način nemška trgovina iz zapadne Afrike popolnoma izpodrine.
Angleški letalski napad na Zeebruge.
Berolin, 28. aprila.
Dne 26. aprila popoldne so napadla velika angleška bojna letala brezuspešno z bombami nekaj torpedovk, ki so križarile pred flandrsko obalo in pristaniščem Zeebriigge. Pri na to sledečih bojih v zraku je zbilo neko naio bojno letalo angleško veliko bojno letalo. Takoj nato so naše obrežne baterije izločile iz boja francoski hidroplan, ki je dospel. Tri letalce in hidroplan je bilo mogoče spraviti.
Nemške pomorske vojne sile so izvršiln dne 27. aprila podvzetje proti izlizu Themse. Ker se na morju ni pokazal noben nasprotnik, so močno obstreljevale pristanišče Margate ter utrdbene naprave. Sovražne baterije na kopnem so živahno, toda brezuspšeno odgovarjale. Naše pomorske bojne sile so se vrnile brez poškodb in brez izgub.
Generel Nivelle odstavljen.
Curih, 30. aprila.  „Ziiricher Post" javlja iz Milana: Časopis „Italia* predstavlja kor izvršeno dejstvo, da je odstavljen francoski zapovednik Ni-| velle. Vzrok je njegova napadalnost, ki je povzročila francoski armadi vsestranske izgube. Zatrjuje I se, da je bil Nivelle na zahtevo Anglije odstavljen : od vrhovnega poveljništva. Za njegovega naslednika je bil baje imenovan Castelnau. Glasom do-sedaj nepotrjenih pariških poročil, je bilo poleg generalla Nivella z dekretom z dne 28. aprila odstavljenih še 9 francoskih generalov.
Nemški vjetniki na ententnih ladjah.
Lugano, 30. aprila. „Štampa" poroča, da op-stoja namen, odslej jemati nemške vojne vjetnike ne samo na angleške in francoske hospitalske ladje, marveč tudi sploh na vse ententne trgovske ladje.
Razširjenje angleške blokade.
Kodanj, 30. aprila. „Politiken" poroča, da je angleška vlada sporočila švedskemu poslaniku v Londonu, da bo od 3. maja zopet razširila blokado.
Za uničenje nemške žetve.
Bern, 1. maja. Lord Calthorpe priporoča v dopisu „Morning Post" uničenje nemške žetve z vžigalnimi bombami, ki naj bi jih letalci kratko pred žetvijo metali na polja. Lord Calthorpe je mnenja, da bi se dalo na ta način zažgati nekaj tisoč oralov, kar bi ne provzročilo nobene škode na kmetiških hišah, ker navadno ne stoje sredi polja.
Nemški hidroplani pred Themso.
Berolin, 2. maja.
Nekaj mornariških letal je napadlo 1. maja dopoldne sovražne trgovske ladje pred Themso ter potopilo neki parnik z nekako 3000 tonami. Od letal se eno ni vrnilo ter se domneva, da je izgubljeno.
Angleški ve|enapad odbit.
Berolin, 3. maja.
Na fronti pri Arrasu se je nov angleški pre-bifni poskus ponesrečil s kar najtežjimi izgubami za sovražnika.
Potopljene angleške torpedovke.
Berotin, 3. maja.
V noči od 2. na 3. maj so naše stražne la-dije pred flandrsko obalo notopile sovražno tor-pedovko. Drugo torpedovko so poškodovale tako da se je najbrže potopila.
Nemški hidroplani streljajo s torpedi.
London, 2. maja. Admiraliteta poroča: Angleški parnik „Gena" (2784 ton je bil v torek pri Aldenbourghu potopljen s tordedom, izstreljenim od nemškega hidroplana. Vsa posadka je bila rešena. Ladja „Gena" je bila zbila s topovskim ognjem drug hidroplan, ki se je udeležil napada. Letalci s tega hidroplana so bili vjeti.
Lloyd George o položaju Anglije.
Ministrski predsednik Lloyd-George je imel v Londonu velik govor, v katerem je glede vojne podmorskih čolnov dejal: Preživljati moramo 45 milijonov ljudi, ki z lastnimi pridelki ne izhajajo. Poskrbeti moramo živila in surovine in vzdrževati svobodo na morju. Odkar so Nemci sklenili, da potope brez svarila vsako ladjo, so pač potopili več ladij, spravili pa tudi Ameriko do tega, da je vstopila v vojno. Dve poti sta odprti, da naredimo podmorske čolne neškodljive, a zdaj o tem ne kaže več povedati. Naša glavna težava je prehrana prebivalstva, zakaj če umrjemo lakote, je vojne konec. — Lloyd-George je potem pojasnil, kai je vlada storila za preskrbo živil in je izjavil, da garantira, da ne more nihče Angleške izstra-ti, tudi če bi ne dobila od zunaj nobene tone živil. Letos mora Angleška trikrat toliko ladij zgraditi, kakor lani, morda celo štirikrat. Zdaj so prvič postavljene tudi trgovske ladje pod kontrolo, tako da oskrbujemo edino le za Angleško važne transporte. Vsled tega je mogoče, da prihaja vzlic izgubam na ladjah v juliju še več blaga v angleške pristane, kakor v jeseni. Govoreč o reformah za celo britansko državo je Lloyd - George rekel, da se morajo prej izreči kolonije, predno se i kaj ukrene. Glavna naloga bo skrbeti, da se od- I pro čudoviti viri, ki jih ima država in da bo država po tesnih vezeh zvezana v trgovskih in kup-čijskih stvareh. Končno se je Lloyd - George izrekel za uredbo irskega vprašanja, češ, Amerika in Avstralija je smatrata to za glavni pogoj hitre zmage.
Na Balkanu.
Berolin, 1. maja.
Med Prespanskim jezerom in Crno živahno artiljerijsko delovanje. Dve angleški letali smo zbili na povratku neke naše bojne flotilje z uspešnih letalskih napadov na taborišča in železniške proge v loku Crne.
Grški kralj se odpove prestolu.
Berolin, 28. aprila. „Vossische Zeitung" poroča iz Ženeve : Kakor poroča „Journal de Gene-ve", bo obstojala rešitev grškega vprašanja v tem, da se bo grški kralj Konstantin dne 6. maja odpovedal prestolu v prilog princu Juriju.
Novo nasilje proti Grški.
Ženeva, 28. aprila. „Petit Parisien" poroča iz Rima, da je ententa sklenila vporabiti proti Grški nove metode. Sedaj dozorevajoča letina v Te-saliji mora biti Venizeloseva, sicer se kralj Kon- i štantin lahko norčuje iz blokade. Venizelosova vojska je močno ojačena ter čaka le še na ukaz, da udari.
Konferenca entente radi Grške.
Curih, 30. aprila. „Ziiricher Post" javlja : Ker v konferenci v St. Jeanu de Maurienne ni bil dosežen popolen sporazum glede Grške, se vrši radi tega nova konferenca v Londonu, katere se bo najbrž -udeležil tudi italijanski zunanji minister.
Mobilizacija na Kreti.
Ženeva, 30. aprila. „Petit Parisien" poroča s Krete, da je bila tam razglašena splošna mobili- j zacija. Venizelos upa na ta način dobiti 20.000 mož.
Vojna z Ameriko.
Avstro - ogrski podaniki v Ameriki.
Dunaj, 28. aprila. Državni tajnik Zjedinjenih držav Lansing je podal v imenu vlade izjavo, da pretrganje diplomatičnih stikov med Avstro-Ogrsko in Zjedinjenimi državami ne bo imelo za posledico nikake izpremembe v nastopu proti našim državljanom, ki bodo uživali v Zjedinjenih državah
tudi v naprej vse pravice in svcbodščine, kakor do sedaj ter ne bodo niti internirani, niti konfi-nirani.
ljenjih vojaštva. Pravi namen vseh teh akcij je seveda jasen.
Vojne priprave Brazilije.
Dunaj, 27. aprila. Da se posvetujo o eventualni udeležbi Brazilije na vojni, je poslala brazilska vlada, kakor poroča „Temps", komisijo v Ze-dinjene države. — Brazilski vojni minister je izjavil, da zadostujejo zaloge municije za dolgo časa, poleg tega pa se importirano jeklo v arzenalu že uporablja za nove zaloge.
Brambna oolžnost v Zedinjenih državah.
VVashington, 30. aprila. Ker obstojaje v bramb-nem zakonu razlike v tekstu, kakor je bil sprejet od zbornice reprezentantov in od senata, se bo sklicala skupna seja obeh zbornic. Razlike obstojajo v tem, da je določil senat vojnoobvezno starost od 21. do 27., reprezentantska zbornica pa od 21. 40. leta in da je reprezentantska zbornica odklonila dostavek, ki pooblašča Roosevelta, da spravi skupaj 4 divizije za službo v Evropi.
Protinemško gibanje v Braziliji.
Amsterdam, 30. aprila. Pd nekem tukajšnjem listu poroča „Times" in Rio de Janeiro, da je nemški generalni konzul z nemškimi konzuli vred v petek odpotoval iz Brazilije. Nizozemsko poslaništvo v Rio de Janeiro zastopa nemške interese. Vsi nemški obrati v Braziliji so odpustili skoro brez izjeme nemške uslužbence. Protinemško razpoloženje je prisililo mnogo tvrdk z nemškimi priimki, da so izpremenile svoje naslove.
Guatemala pretrgala zveze z Nemčijo.
Pariz, 30. aprila. Reuter poroča : Iz Guate-male poročajo uradno o prckinjenju diplomatičnih stikov z Nemčijo.
Zedinjene države srednjeameriške.
Koln, 30. aprija. Kolnische Zeitung" poroča iz Amsterdama : Iz Lyona poročajo : Vlada Zedinjenih držav je zasledila dalekosežen naklep Nemčije, ki je imel namen; združiti vse dežele Srednje A-merike v zvezo proti Zedinjenim državam. Naklep se je na ta način preprečil, da je bil bivši minister v Nikaragui Jules Yrais aretiran. Bil je že določen za bodočega predsednika Zedinjjenih držav srednjeameriških. Nemci so delovali na to, da povzroče prevrat v Kostariki, Nikaragui, Hondurasu, Guatemali in Salvadorju. Duša tega ga naklepa sta pa bila baje nemška poslanika v Guatemali in Mehiki. Tudi iz Kolumbije prihajajo vesti o nemških zarotah. Vlada pa je zasledila, da se je bila neka paroplovna družba izjavila pripravljeno, da na račun Nemčije oboroži ladje, ki se vozijo v Zedinjene države, najbrže da nastopijo v ameriških vonah po vzorcu „Move". Agent te družbe v Kolonu je bil aretiran. Zadnja poročila iz Guatemale naglašajo, da se je republika popolnoma pridružila Zedinjenim državam.
Odpor proti brambni dolžnosti v Zedinjenih državah.
Bern, 2. maja. Listi poročajo iz Amerike z dne 1. maj<5, da se je v Zedinjenih državah pričelo živahno gibanje proti nameravanemu nabiranju čet. Pred vsem so skenili pristaši radikalne soci-jalistične in pacifistične smeri, da se ne bodo odzvali nabornemu pozivu.
Ameriška pomoč.
Pariz, 2. maja. Glasom poročila „Journala" bo poslala Amerika na francosko fronto 1000 zdravnikov in kirurgov.
Kitajska napove Nemčiji vojno.
Peking, 3. maja. Kabinet je sklenil soglasno, da se napove Nemčiji vojna.
Kriza nevtralnih držav.
Nevtralne evropejske države se nahajajo že nekaj tednov sem v jako kritičnih razmerah. Odkar je zmagala ruska revolucija in je nastopila A-merika, je ententofilska agitacija zadobila povsod novega razmaha.
Videli smo, kako je politika grofa Romano-nesa privedla Špansko na rob vojne in tudi nova španska vlada nam ne nudi v tem oziru nobenih zanesljivih garancij.
Tudi na Skandinavskem je nastala kritična doba nevtralnosti. Viden izraz te krize je sestanek švedskega in danskega kralja — norveški vladar je ostal doma.
Ententofilska agitacija na Norveškem je preprečila, da bi norveški kralj šel javno dokumentirat svojo nevtralistično odločnost. Tudi razmere na Švedskem so se po padcu Hammarskjodovega Kabineta spremenile. Ententofilske agitacija je tam posegla po novi metodi: zanaša v široke sloje revolucionarno gibanje, manj jih z „rusko svobodo", hujska jih s pomanjkanjem in draginjo. Tako smo zadnje dni čitali o velikih draginskih nemirih, prihajajo pa tudi poročila o revolucionarnih strem-
Ruska revolucija.
Položaj na Ruskem.
Pariz, 28. aprila. „Petit Parisien" javlja iz Pe-trograda : Justični minister Kerenskij je zastopnikom 7. armade pojasnil glavne probleme Rusije. Izjavil je, da je med vlado ter med delavskim in vojaškim odborom  popolno soglasje glede ciljev, I ki jih je treba doseči.  Razlike v mnenju so le v I taktičnem  oziru. Kontrola delavskega in vojaške-| ga sveta je za vlado potrebna, ker je svet direk-I tni zastopnik naroda in armade. Izvršilnemu od-I boru delavskega in vojaškega sveta je dodanih 19 j članov-vojakov, tako da šteje zdaj 63 članov. Kme-! tijski odsek oficirjev in vojakov je sklenil, progla-glasiti za dezerterja vsakega, kdor se do nedelje ne vrne k svojemu vojaškemu odseku in dotične-ga  izključiti  od prihodnje  razdelitve zemljiških posesti.
Mirovno vprašanje.
Nova mirovna ponudba.
Berolin, 3. maja. Glasom poročila Reuter-jevega urada je izbruhnila v Chicagu prava panika. Razširila se je govorica, da je imel švicarski po-j slanik dolgo konferenco z VVilsonom in da mu je povedal, da bo Bethmann-Hollweg v svojem prihodnjem govoru iznova ponudil mir.
Novi mirovni pogoji entente.
Stockholm, 3. maja.   „Rječ" poroča, da bo i ententa najpozneje koncem maja objavila svoje nove mirovne pogoje.
Za nemški mir.
Berlin, 3. maja.  Listi  objavljajo izjavo veli* I kih  nemških gospodarskih korporacij, v kateri je rečeno:  Mi potrebujemo odškodnine za ogromne I žrtve, ki jih je doprinesel naš narod, da se na ta i način zboljšamo po vojni svoj gospodarski, kulturni in socijalni položaj. Naše meje morajo biti bolje zavarovane kakor dosedaj, naša pozicija na morju mora biti ojačena, naša industrija se mora pospeševati z razširjenjem dobave surovin. Mi po-J trebujemo kolonij za pomnožitev živeža. Naš narod si more zasigurati svojo eksistenco in svoj j razvoj le s tem, da ojači svojo moč in pridobi no-I vih dežel. Podpisani so Kmečka zveza. Zveza poljedelcev, Centralna zveza nemških industrijalcev, : Nemška zveza za srednje sloje, Vsenemške zveze ! in Neodvisni odbor za nemški mir.
Več prosa!
Med rastline, ki so postale v sedanjem času večjega pomena spada tudi proso.
V prejšnjih časih, dokler niso bili ljudje vajeni na riž, se je sejalo po naših krajih sploh več prosa. Pozneje je pa riž izpodrival proso oziroma kašo. tako da se je v zadnjem času sejalo sploh manj prosa. Danes je pa proso zopet na višku in vredno, da ga polj pridelujemo. Sicer je pridelovanje pri nas na Kranjskem ostalo še najznatnejše v vseh kronovinah Avstrije, ki je absolutno večje le v Galiciji, relativno pa vendarle manjše.
V času pred vojno so povprečno pridelali na leto prosa na Kranjskem 688 vagonov, na Štajerskem (večinoma !e na Spod. Štajerskem) 395 vagonov, v Dalmaciji 231 vagonov, na Moravskem 208 vagonov, na Koroškem 158 vagonov in v Galiciji 2109 vagonov. Pridelek prosa v drugih deželah Avstrije je tako neznaten, da niti ne prihaja v poštev.
Proso se ne odlikuje samo s svoji) bogato rodovitnostjo in s svojim tečnim zrnjem, ki je danes predelan v kašo najboljši nadomestek za riž, ampak tudi z raznimi drugimi lastnostmi, ki se zelo prilegajo našim potrebam in ki hodijo danes bolj v poštev kakor le kdaj poprej.
Pri prosu je danes najbolj poudarjati, da je ta rastlina m a I o t r e b n a , da ne zahteva ne" gnojne zemlje in ne mečnega dela. Vedeti moramo, d ase ne dajo rastline, zlasti p r s t n i n e in okop o vi ne, ki se danes močno priporočajo, poljubno razširjati, da smo pri teh rastlinah odvisni od gnoja in dela in da nam danes obojega manjka.
Pa tudi v drugih ozirih je proso dobro došla rastlina, ker jo sejemo najbolj pozno, tako da jo je mogoče spraviti na tisto njivo še kot drugi pridelek. Pri nas se seje proso z najboljšim uspehom po rdeči detelji ali pa po kaki drugi zgodnji krmski rastlini, kakor n. pr. zeleni rži.
Ce je šla letos kje zimska strn po zlu, tudi nimamo za take prostore dosti boljših rastlin, kakor je proso, tako da je prav, če se vsaj en del takih prostorov poseje s prosom.
Ob letošnji pozni In dosedaj za delo skrajno neugodni spomladi nam pri prosu tudi to ugaja, da pride njegova setev najzadnje na vrsto, namreč koncem maja in junija, ko se še zvrste
vsa druga pomladanska dela in se ni več bati nobene zamude zaradi nedostajanja delovnih moči.
Potrebno seme se bo tudi dalo še dobiti, ker ga je sploh malo treba. Za en oral zadostuje namreč 18 do 20 litrov semena.
In če nazadnje še to upoštevamo, da daje proso slamo, ki je prvovrstna in večkrat boljša kakor slabo spravljeno seno, moramo priti do zaključka, da daje proso danes v resnici pridelek, ki je vreden vsega upoštevanja in ki zasluži, da ga pospešujemo in po možnosti povzdignemo. V. Rohrmann.
DNEVNE VESTI.
Cesar mladini in učiteljstvu. Dunaj, 2. maja. Cesar je izdal nastopno lastnoročno pismo: Ljubi dr. baron Hussarek: V božji svobodni naravi sem videl včeraj 2400 deklic, mlanedičev in dečkov, otrok mojega glavnega in prestolnega dunajskega mesta, pri otroških igrah, vojaških in telovadnih vajah. Slišal sem iz mladih grl izborno vežbano petje. Z zadovoljstvom opažam, kako sedaj tudi šola spoznava potrebo, posvečati živo pozornost telesnemu razvoju mladine. Zahvaljujem se Vam, ljubi baron Hussarek, in vsem onim, ki umno pospešujejo to jakc važno panogo mladinske oskrbe, zahvaljujem se zlasti preizkušenim učnim močem, ki vodijo, čeprav je njihovo učno delovanje ob sedanjih razmerah bistveno otežko-čeno, njim zaupane učence pod milo nebo, skrbijo za telesno vežbanje, vzbujajo ljubezen do narave in poostrujejo čustva naraščaja. Pričakujem, da se bo nadaljevalo z vnemo smotreno na pričeti poti, Vsakdo, kdor sodeluje, si pridobi najlepšo zaslugo, ker plemenituje najdragocenejši zaklad države, našo ljubo mladino. — Baden, 1. maja 1917. Karel I. r. Hussarek 1. r.
Odlikovanje vojnega ministra. Cesar je podelil vojnemu ministru generalu von Stoger-Stei-nerjn za uspešno vodstvo nekega armadnega zbora pred sovražnikom Leopoldov red I. razreda z vojno dekoracijo in meči.
Imenovanja v visokih državnih službah. Za mornaričr.ega poveljnika in načelnika mornariškega oddelka vojnega ministrstva je imenovan admiral Njegovan, ki ostane tudi nadalje zapovednik vojnega brodovja. — Za prvega predsednika u-pravnega sodišča je kot naslednik markiza Baque-hema imenovan bivši notranji minister baron Schwartzenau. — Za provizoričnega voditelja bu-kovinske deželne vlade je imenovan dvorni svetnik grof Ezdorf.
Parlamentarni program. Vlada se že dogovarja s parlamentarnimi voditelji zaradi programa državnega zbora. Po tem načrtu naj državni zbor reši naredbe, izdane s § 14, voli delegacijo, podaljša dobo mandatov in sklene nov državnozbor-ski opravilnik. V zvezi s proračunskim provizorijem se bo razpravljalo o indemniteti za novo vojno posojilo in o gotovih davčnih predlogah. Delegacija bo sklicana na jesen, po njej pa zopet državni zbor. Tedaj bo vlada poskusila rešiti narodnostno vprašanje. Tudi misli vlada na ustanovitev parmanentnih odsekov za razne važne zadeve. Glede narodnih vprašanj vlada ne misli" na kaka spravna vprašanja. Glede Češke se hoče omejiti na pogajanja s strankami iz Češke, glede „Staats-sprache", ki so jo zdaj začeli imenovati „staatliche Verkehrssprache , pa se hoče vlada pogajati z vsemi strankami in se ne bo uprla zahtevi, da se stvar obravnava v posebnem odseku.
Poljaki proti nemški Staatssprachi. Poljska ljudska stranka za Galicijo je sklenila, da izstopi iz kola poljskega, če bi se ne izpolnile njene narodne in demokratične zahteve. Zaeno je stranka pod predsedstvom poslanca Bojka sklenila odločno resolucijo, v kateri se izreka proti uvedbi nemške „Sfaatssprache", ker bi bile z njo omejene pravice drugih narodov.
Nove znamke po 15, 20, 25 in 30 vinarjev s podobo cesarja Karla pridejo v najbližjem času v promet. Stare znamke veljajo še do konca oktobra.
Za c. in kr. mornarične praporščake so imenovani kadeti: Vladimir Andolšek, Srečko Biber, Ivan Leveč, Metod Pire, Mirko Pleivveiss in Vladimir Trost.
Amnestija ? Češki listi poročajo z Dunaja : V parlamentarnih krogih se vzdržuje mnenje, da bo pred začetkom zasedanja državnega zbora proglašena amnestija za vse, ki so bili obsojeni zaradi političnih deliktov. Amnestije bi bilo deležnih tudi 11 državnih poslancev.
Zvišanje notarskih pristojbin. Justični minister je zvišal notarske pristojbine za poprečno 20%
Dijaška kuhinja v Kranju. Darovala je 10 K mesto venca mali Mariji Dolenz gospa glav. Kar. Schitnik. Dr. Kari Savnikovi z Dunaja 10 K mesto venca na krsto Marije Dolenz. Meščani v Kranju za maj 76 K, prof. zbor za maj 7 K. Iskrena hvala! Odbor.
Uporaba jajc. Opozarja se na ministrski ukaz z dne 13. aprila 1917 drž. zak. št. 165 ki, določa sledeče: 1. Prepovedano je uporabljati jajca za izdelovanje žganih opojnih pijač. 2. Surova in navadno pripravljena jajca se sme v gostilniških in krčmarskih obratih oddajati v času od 12. do 2. ure opoldne ter od 7. do 9. ure zvečer. Navadno pripravljena so mehko in trdo kuhana jajca, jajca v kozarcu, ne ocvrta jajca (Ochsenauge) in ocvr-tje (Eierspeise, Rtihrei). V času pred 12. uro opoldan je prepovedano v gostilniških in krčmarskih obratih oddajati jedi, za katerih pripravo so se rabila jajca. Prestopki se bodo kaznovali z denarnimi globami do 500 kron ali z zaporom do 6 mesecev.
Opozarja se na ukaz c. kr. deželnega predsednika za Kranjsko z dne 23. aprila 1917 št. 12432
0 preskrbovanju prebivalstva z mlekarskimi izdelki in svinjsko mastjo. Po določilih tega ukaza, v kolikor pride taisti na tukajšnji politični okraj v poštev, smejo od 1. maja 1917 naprej osebe in podjetja, ki pridelujejo svinjsko mast (surovo in cvrto) taisto, tudi če se je ne zahteva, prodajati le mestom, katerim je poverjeno preskrbovanje dobavnih kontingentov namreč v vsaki občini obstoječim aprovizačnim mestom in se torej ne smejo niti za plačilo niti brezplačno prepuščati tretjim osebam ali podjetjem. Železniška in parnoplovstve-na podjetja smejo prevzemati svinjsko mast (surovo in cvrto) od 1. maja 1917. I. naprej le tedaj v prevoz, ako je voznim listinam za vsako poši-Ijatev pridejano prevozno potrdilo, ki ga je izdalo politično okrajno oblastvo oddajnega kraja. Poši
1 janje svinjske masti (surove in ocvrte) po pošti je dopustno le z dovoljenjem političnega okrajnega oblastva oddajnega kraja. Ta določlila se ne tičejo nadrobne prodaje svinjske masti (surove in cvrte) po tistih prekajevalcih, ki oddajajo na drobno svinjsko mast v stalnih obratovalnicah neposrednim porabnikom. Speh, odnosno mast bodo plačevala aprovizačna mesta po sledečih cenah: 1. špeh 1 kg 7 kron, 2. mast 1 kg 8 kron. Aprovizačna mesta imajo na podlagi določb tega ragla-sa oddani špeh odnosno mast dobro shraniti odnosno špeh pretaliti in odposlati na naslov „Kranjska aprovizacijska družba v Ljubljani". Prevozna dovoljenja, ki jih omenja razglas, dobiti je pri c. kr. okrajnem glavarstvu in ima aprovizacijski odbor vsakokrat, kadar namerava odposlati večjo množino masti na označeno mesto, zaprositi za potrebno prevozno dovoljenje in naznaniti natanko množino masti, ki se bo odposlala.
Razglas radi svinjskih kož. Opozarja se na določbo ministrskega ukaza z dne 26. januarja 1917 drž. zak. št. 30 o prometu s svinjskimi kožami. Po določbi § 1 tega ukaza smejo posestniki svinj, ki koljejo za porabo v svojem gospodinjstvu ali gospodarskem obratu, eno petino dobljenih kož, največ pa 5 kož v letu obdržati za porabo v svojem gospodinjstvu ali gospodarskem obratu, ali jih dati za plačilo strojiti. Kože od klanja v sili smejo prevzemati tudi izdelovalci usnja.
Sovražni agentje na Nemškem. Oklic višjega poveljstva opozarja, da so sovražniki na delu, ustvariti v nemškem narodu nezadovoljnost in raz-por, da bi pripravili Nemčijo ob sadove, ki si jih je pridobila z največjimi žrtvami na krvi in imetju. Agentje, oblečeni kot meščanski poštenjaki in politični agitatorji ali tudi v vojaški obleki, uganjajo tako veleizdajstvo. Oklic obljublja 3000 mark tistemu, kdor spravi takega zločinca pravici v roke. Oklic je povsod nabit.
Majnik po prof. Zengerjevi teoriji bo imel devet vremenskih poruh : L, 4., 5., 6., 7., 11., 16., 29. in 30. Prav izdatno učinkuje poruha z dne. 4. in 6., s potrojeno močjo pa poruha z dne 29. t. m. Pričakovati je, da bo v prvi polovici meseca vreme pretežno oblačno in prav deževno, v drugi polovici pa nekoliko boljše. Temperatura bo hladnejša kot običajno in padavine prav pogoste in izdatne. Toplo in k nevihtam se nagibajoče vreme zadnjih dni aprila bo trajalo tudi še pričetkom majnika. Tlakomer pade okoli 3. t. m. nekoliko pod normal, obenem se znatno dvigne temperatu« ra in postane soparno pri delnem pooblačenju. Okoli 4. in 5. majnika se pojavijo po vsej zemlji precejšnje nevihte, združene z izdatnim deževjem in tam, kjer so za to dani pogoji, tudi s točo. Ker bodo pa tudi v naslednjih dneh daljše poruhe, ni izključeno, da se tam, kjer okoli 5. ne bo neviht, precej ohladi in nastane zelo deževno vreme. Sele od 8. majnika naprej se pri stalno se dvigaja-jočem barometru vreme za kratek čas izboljša, izjasni se in nastane gorkeje; pa že 10. majnika bo vsled vpliva poruhe z dne 11. t. m. vreme zopet nagnjeno k nevihtam. Med 11. in 16. t. m. bo toplota precej visoka, večinoma južen pa ne premočen veter. Dne 14. t. m. naznani barometer novo poslabšanje vremena. Vsled precejšnje toplote bo zrak silno nasičen z vodnim parom, torej zelo ugoden za močne nevihte in prav izdatne nalive. Od 18. majnika naprej se vreme poleže in nastanejo jasni, solnčni dnevi bržkone telo do 24. Od tega dne naprej bo vreme zelo soparno, zrak težak, vročina precejšnja. Močna poruha, ki pade na dan 29. majnika, povzroči zopet močne nevihte s točo in dežjem, ki naraste ponekod v hude nalive. Tam, kjer so zato dani pogoji, je pričakovati potrese in izbruhe vulkanov. Ker ima pa poruha z dne 29. t. m. večjo učinkovitost, je pričakovati, da se vreme do konca meseca znatno ne izpremeni.
Nova pot do milijonov. „Eri de Pariš" pripoveduje : Visoki in bogati londonski krogi so dobili novega milijonarja. Pojavil se je nenadoma, nihče, nobena oseba finančnega sveta pred vojno ni niti poznala njegovega imena. Zato je povsem umevno, da novopečeni milijonar vzbuja veliko zanimanje. Zaman si je družba ubijala glavo, kako je mož prišel do lepih milijonov. Konečno se nekdo ojunači ter ga naravnost vpraša: „Gotovo ste izumili nekaj važnega za vojsko, kaj ne da ?" — „Ne." — „Torej ste bili morda armadni dobavitelj . . ?" — ,Ne." — „Ali ste nemara nakupičili velike zaloge . . ?" — „Tudi tega ne. Stvar je čisto enostavna. 2e od začetka vojne sem pri vsaki senzačni vesti stavil en funt šterlingov, da ni resnična. Evo, skrivnost mojih milijonov!"
Nadomestilo za žensko. vVoss. Ztg." prinaša sledečonegalantnošalo. V municijski tovarni: „Dobili smo zopet nov stroj, ki nam nadomešča moškega," pripomni vodja nekega oddelka k lepi delavki, ki je rajše klepetala kakor delala. „Toda stroja, ki bi nadomeščal žensko, dosedaj še niso izumili," pravi ona koketno. „Kako to, da ne?", se odreže vodja,  „saj imamo vendar — gramofon !"
Razširjajte nas list
Kupim vsako množino
smrekovega t orehovega jesenovega čeSnjevega hruševega lipovega hrastovega
na vago ali na meter. Debelina od 30 cm naprej. Kupim tudi
esa
kostanjev les
Natančneja pojasnila daje
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
•o	O
	o
	o
eo N	6
	o
"c	o.
t	-—
	
N a>	-o ca
	C|
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v LJUBLJANI
obrestuje hranilne vloge po čistih
brez odbitka rentnega davka.
brez odbitka rentnega davka.
6 52-5
3 CD O.
rc
© O C
b o o
H
•i
en s
<
O
0TQ
Tiskarskega vajenca
5^*" sprejme takoj "Uši
Tiskarna,Sava' v Kranju
n
Vojne dopisnice
hi v poljubnih *=«- ~ «- »
(fe množinah
^ oddaja v
Hi
j ponaredb,
ta je prijatelj naš pravi,
Ki nas krepi, Da smo čvrsti in zdravit   v Ljubljani.
: Želodčni liker
lt   „FLOR1AN" 11
ne slabi in ne omami, ampak daje moč in veselje do dela! —i
Pristni „FLORIAN" se dobi edino od Rastlinske destilacije „FLORIAN"
HalveCla slovenski hranilnica!
hranilnica
I
Ljubljana, Prešernova ulica št. 3
je imela koncem leta 1916 vlog.....K 55,000.000*—
h i pol eč ni it in občinskih posojil......„ 30,600.000*—
rezervnega zaklada..........„    1,500.000*—
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje najvišje po
4'
večje in nestalne vloge pa po dogovoru.
Hranilnica je pupilamO Vama in stoji pod kontrolo
c. kr. deželne vlade.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike,
Posoja na zemljišča in poslopja   na Kranjskem proti 5°/o» izven  Kranjske  pa proti SV/o obrestmi in proti najmanj 1% oziroma 3 4° „ odplačevanju na dolg.
V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno
Kreditno društvo.
Najbolj varno naložen denar v vsem
političnem kranjskem okraju!
Mestna hraiiliica « Krailu
Splošni rezervni zaklad (lastno premoženje) nad
460.000 kron!
obrestuje hranilne vloge po
rsri
Ibrez odbitka rentne-1 ea  davka,  katerega I
Hranilnica posoja na zemljišča po 5V8°/o na leto in na amortizacijo v 45 letih, tako da na primer dolžnik v teku 45 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako plačuje vsakega pol leta po 3 krone.
Koncem leta 1916. je bilo stanje hranilnih vlog nad
7 milijonov 100 tisoč kron. j j
brez odbitka rentnega  davka, katerega
Iplačuje hranilnica iz g lastnega. Narasle  in I nedvignjene vložnel obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta
— to je dne 30. junija in dne 31. decembra
— ne da bi bilo treba vlagateljem se zgla-šati radi tega pri hranilnici.
Za varnost hranilnih vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kranj z vsem svojim promoženjem in z vso svojo davčno močjo. Da so hranilne vloge res varne, priča zlasti to:
da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev, ter župnišča cerkveni denar.
Ta najstarejši in največji denarni za-
Posojil na zemljišča ter posojil občinam
nad 3 milijone 900 tisoč kron-
M
vod na celem Gorenjskem uraduje
v Kranju na rotovžu
■ ■
vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in vsak tržni dan tudi od 2. do 4. ure popoldne.
I
I
II
Last in zaloga tiskarne „Sava" v Kranju v odsotnosti odgovornega urednika začasni odgovorni urednik: Ciril Pire. Tisk tiskarne „Sava" v Kranju,
04
56