Pulfilu tUhu t (startni.
Ljubljana, dne 8. novembra 1933.
Leto XV.
KMGT/KI Ll/T
Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. 7. Telefon inter. št 32-59 Račun pri poštni hranilnici št. 14.194.
f^cc^cepl/ezie sile
Moderna doba je doba organizacije — Organizacija mora biti izvršena do
podrobnosti v enotnem duhu
Kjerkoli žive ljudje skupno, vidimo povsod, da je vsak kolikor toliko navezan na drugega. En sam človek ne zmore vsega, več ljudi skupaj pa dosega z vzajemno pomočjo lahko sijajne uspehe.
To načelo se uveljavlja na vasi prav tako kakor v mestih; najbolj pa je vidno pri »delitvi dela«.
Vzajemno sodelovanje pa mora biti urejeno ali organizirano, če hočemo, da nam donaša trajne uspehe. Taka organizacija je n. pr. občina; glavni pomen in namen občine je pač ta, da občani dosegajo s skupnim in smotrenim, organiziranim delom s čim manjšimi stroški in napori učinke, ki jih posameznik tudi z velikimi stroški ne zmore.
Kar pa velja za posameznika glede organizacije dela, to velja tudi za organizacije same: Tudi organizacije morajo biti med. seboj po enotnem načrtu povezane v višje organizacijske skupine. Tako, da ne dola vsaka organizacija le za sebe tja v en dan, ampak da delujejo vse istovrstne organizacije enotno, kar jim zniža stroške in jim omogoča še uspešnejše delo.
Razcepljenost škoduje
Pri nas imamo silno visoko število istovrstnih organizacij, ki pa se žalibog dostikrat med seboj prav nič ne podpirajo, ampak si celo nagajajo! To je pojav, ki se nam zdi kar neverjeten, je pa žalibog le preresničen! Če pa iščemo vzrok tega žalostnega pojava, ga najdemo kar hitro v naši nekdanji nesmiselni politični raz-kosanosti, ki je imela za posledico pač ustvarjanje vedno novih organizacij, ki pa se niso med seboj dopolnjevale ali podpirale, ampak so
Balfeaiislta
V nedeljo 5. t. m. se je pričela v Solunu 4. balkanska konferenca pod predsedstvom bivšega predsednika grške vlade g. Papauastasiu, ki je tudi duševni oče »balkanskih konferenc«.
»Balkanske konference« so posvetovanja zastopnikov držav na Balkanu, ki gredo za tem, da se balkanske države osvobode vplivov tujih držav pod geslom: »Balkan balkanskim narodom.« Pot do te svobode pa bo še jako dolga, ker obstojajo med posameznimi državami na Balkanu huda in ostra nasprotja vseh vrst. Zato hočejo ta nasprotja poravnati polagoma.
Letošnja balkanska konferenca se bo bavila predvsem i gospodarskimi vprašanji in zlasti z vprašanjem »carinske zveze«. Balkanske držaje naj bi v medsebojnem prometu carine ali sploh odpravilo ali pa naj bi druga drugi dovolile
se kar redno med seboj klale in pobijale na življenje in smrt, na veliko škodo celokupnosti!
Primer: socialno skrbstvo. Danes imamo vse polno organizacij, ki skrbe za brezposelne, za revne dijake, za onemogle posle, za bolnike itd. Kakor je pa prizadevanje trpinom v njihovi bedi pomagati, nad vse hvalevredno, tako je nesmiselno pri takih organizacijah, če se ločijo med seboj po tistih nesrečnih političnih »nazorih«. Nam se zdi, da prazen želodec »liberalcu« prav tako nagaja kakor »klerikalcu«... In v sv. pismu stoji, naj pri dobrodelnosti levica ne ve, kaj dela desnica!
Nova pota
Primerov, kakor smo ga navedli zgoraj, bi lahko našteli na stotine, tako da lahko rečemo: Kakor smo glede števila organizacij napredni, tako smo glede razdvojenosti v organizacijah nazadnjaški in kar slepi!
Vsak pameten človek bo uvidel, da mora to postati drugače in da mora tista nesrečna naša nekdanja »politika« umolkniti ne samo v našem političnem, ampak v vsem našem življenju, kajti danes velja bolj kot kedaj načelo: V slogi je moč!
In danes je prilika za to! Danes se uveljavlja v našem državnem življenju nova miselnost, ki ne gre za cepljenjem sil, ampak gre za tem, da se razcepljene sile zbirajo in organizirajo v enotni smeri in v enotnem, novem duhu. Nova politična državna zakonodaja je plod te nove miselnosti. Ta miselnost pa se mora polagoma uveljaviti tudi v vsem našem javnem podrobnem delu, in mi ne dvomimo, da nosilci nove miselnosti ne bodo obstali na pol pota, ampak da bodo korakali po začrtani poti krepko in vztrajno naprej!
konferenca
znatne carinske olajšave. Na ta način bi utrdil pot političnemu zbližanju.
»Zveza balkanskih držav« bi bila lahko velesila prve vrste, kajti okolii 60 milijonov prebivalcev, ki lahko v vojni spravijo na noge 12 milijonov vojakov, v svetu že nekaj pomeni.
Ustanovitev take »Zveze« pa bodo gotovo hotele ovirati tiste evropske države, ki bi rade spravile ves Balkan pod svoj politični in gospodarski vpliv. Zato do njene ustanovitve še ne bo tako kmalu prišlo. A že prizadevanje za njeno ustanovitev lahko rodi v podrobnostih marsikaj koristnega.	r •
(Prva balkanska konferenca se je vršila leta 1930 v Atenah, druga 1. 1931 v Carigradu, tretja 1. 1932 v Bukareštu in sedaj so vršii četrta v Solunu.)	• -
Nj. Vel. kraljica Marija v Zagrebu
V soboto 4. t. m. je obiskala Nj. Vel. kraljica Marija Zagreb, da prisostvuje svečani otvoritvi novega dijaškega zavetišča, za katero je položila temeljni kamen že 1. 1931.
Kraljica se je pripeljala v Zagreb v soboto dopoldne. Na kolodvoru so jo sprejeli zastopniki javnih oblasti, pred kolodvorom in vso pot do zavetišča pa jo je burno pozdravljala tisočglava množica.	>
Dijaško zavetišče je posvetil zagrebški nadškof dr. Bauer z obilno asistenco, zvečer je bila pa v gledališču slavnostna predstava. V nedeljo pa je priredil ban dr. Perovič v vseh prostorih banske palače svečan večerni sprejem, na katerega je bilo povabljeno veliko število uglednih oseb iz cele Hrvatske.	■
Letošnje izdan je Kmetijske Matice
Devetič pošilja letos naša edina kmetijska književna družba svoj vsakoletni dar slovenskemu kmetu; devetič ga pričakuje naša kmetska hiša, da sprejme vase svojega najboljšega prijatelja in učitelja: dobro kmetsko knjigo.	<
Odveč bi bilo izgubljati besede s priporočanjem Kmetijske Matice. Ugotovimo naj na tem mestu samo to, da je dobra in cenena strokovna knjiga potrebna našemu kmetu, kakor lačnemu kos kruha. Cim težji so časi, tem več znanja in izkustev zahtevajo od kmetskega gospodarja, če hoče obvarovati svoje gospodarstvo izgub in propada. Tako znanje pa prejema človek celo življenje iz dobrih knjig, kakršne izdaja za našega kmetovalca edino Kmetijska Matica.
Tudi letos prejmejo člani Kmetijske Matice za običajno članarino Din 20'— (s poštnino Din 24-—) štiri lepe in koristne knjige:
1.	Veliki koledar Kmetijske Matice za leto 1934.
2.	Dr. J. Kune: Veterinarska higijena.
3.	Miloš Stibler: Zadružništvo, III. del.
4.	Dr. P. Breznik: Klic Gorjancev, povest. .
Kdor se še ni priglasil za člana in plačal
letno članarino, naj to nemudoma stori bodisi pri domačem poverjeniku Kmetijske Matice, če pa tega ni, neposredno pri upravi Kmetijske Matice v Ljubljani, Kolodvorska ul. 7.
Pojasnjeni atentati na železnice pri Zagrebu
V teku preiskave proti morilcem bivšega ministra Mirita Neudorferja je zagrebška policija prijela tudi nekega Frana Zrinskega, tovariša onega Krobota Josipa, ki je Neudorferja ustrelil in ki je kasneje padel kot žrtev eksplozije peklenskega stroja v Krobotovi hiši.
Zninski priznava, da je on položil peklenski stroj na železniški tir pni Zaprešiču, ki je 6. oktobra eksplodiral. Nameraval je položiti peklenske stroje še na drugih krajih, toda zaradi eksplozije v Krobotovi hiši tega svojega nameaa ni mogel izvršiti.	«
Kmetski voditelji na Poljskem
obsojeni
Težki dnevi kmetskega gibanja in v izgnanstvu. — Mladina
Pod vodstvom maršala Pilsudskega je aristokracija in meščanstvo na Poljskem ponovno prišla na krmilo ter prevzela politične vajeti v svoje roke. Poljska kmetska stranka je sodelovala in sodeluje kot manjšina, prišla pa je ob svojo prvenstvenost in bila potisnjena ob zid. Radikalni kmetski voditelji se v tej situaciji niso mogli najpravilneje znajti. Sledeč ukatu kmetske ideje in odločno povdarjajoč kmetske interese in zahteve so šli voditelji po meščanskem prepričanju predaleč. V borbi proti vladnemu režimu se je zlasti izpostavil voditelj stranke Vincenc Witos} ki je bil zavoljo tega interniran. Prišedši na svobodo pa je obnovil boj proti maršalu Pilsudskemu in meščanski vladi. V borbo so posegli tudi drugi predstavniki kmetske stranke. Zal, bili so pa vsi internirani in slednjič prišli v oktobru pred sodišče; poleg glavnega procesa so manjša poljska sodišča vodila preiskave proti številnim pristašem kmetskega gibanja, dolžeč jih, da so pripravljali prevrat ter se hoteli polastiti vlade.
Že desetletja so se naši Dolenjci odlikovali kot vzorni živinorejci in se z veliko vnemo in veseljem oprijeli smotrne reje plemenskih živali. Davno so že uvideli, da jih je narava obdarila z bogastvom, ki ga lahko s pridom izkoriščajo edino le z umno in intenzivno govedorejo.
Dolenjci so bili pa tudi prvi živinorejci pri nas, ki so uvideli, da je le v skupnem delu moč in uspeh, da le organizirano zadružno udejstvo-vanje lahko nudi našemu kmetu boljšo bodočnost in utrdi njegove gospodarske temelje. V tej odločni zavesti so si postavili prve temelje najvažnejši gospodarski panogi — živinoreji in v letu 1909 ustanovili prve živinorejske zadruge. Minulo bo kmalu 25 let ko se je prvikrat manifestiralo s skupnim složnim delom za gospodarski napredek dolenjske živinoreje.
Sivo-rjavo dolenjsko (montafonsko) govedo si je hitro pridobilo sloves in danes je to najobsežnejše pasemsko okrožje, ki obsega sreze Kočevje, Krško, Litija, Ljubljana, Logatec, Novo-mesto, Metlika in Črnomelj.
Zadnja leta so se na inicijativo in s sodelovanjem kr. banske uprave ustanovile številne živinorejske organizacije, ki imajo cilj smotrno in sistematično odbirati gospodarsko najboljše plemenske živali in potomce le teh sprejeti za nadaljnjo rejo. S takim organiziranim in sistematičnim delom se bo tekom generacij doseglo, da se bo plemenska in gospodarska vrednost tega goveda silno dvignila. Nič manj kot 25 živinorejskih selekcijskih organizacij vodi stalno molzno kontrolo pri 1184 kravah in to število stalno rapidno narašča.
Da se to sistematično delo še bolj poglobi in se izvaja na enotnih smernicah, so živinorejci že dalje časa stremeli za tem, da si osnujejo svojo matično organizacijo — živinorejsko zvezo —, ki bo kot vrhovna inštanca avtoritativno vplivala na poedine živinorejske edinice in obenem zastopala njih interese.
na Poljskem. — Voditelji zaprti odločno nadaljuje svoje delo
Kmetski vodja Witos, predsednik kmetske stranke, trikratni ministrski predsednik, eden najzaslužnejših mož kmetskega gibanja na Poljskem in neustrašen borec za kmetske pravice, je bil obsojen na 3 leta ječe in izgubo drž. pravic za dobo 3 let. Z njim vred je bilo obsojenih še devet glavnih predstavnikov gibanja skupno na 25 let ječe. še predno pa je postala sodba pravomočna, je voditelj Witos odšel v emigracijo na Češkoslovaško, kjer bo, kakor poročajo, pričel izdajati poljski emigrantski časopis ter pisati svoje spomine, ki bodo priča velikega dela in napora kmetskega gibanja na Poljskem.
Kljub velikemu udarcu, ki je s to izgubo zadel poljske kmete, gibanje ni klonilo in postalo malodušno. Še odločneje se je dela za napredek in zmago kmetske misli poprijela predvsem poljska kmetska mladina, ki se sicer prav nič ne vmešava v politiko, ki pa s svojim kulturnim in gospodarskim programom bolj in bolj duševno usposablja mladino za svetle dni popolne zmage kmetske misli v bratski Poljski; zakaj kmetska misel se ne da zatreti z obsodbami in preganjanji poedincev, ker živi v širokih vrstah kmetskega ljudstva kot vera v lepšo bodočnost in vera v kmetsko pravico in neodvisnost kmetskega stanu, ki je najtrdnejši steber tudi poljske države. Dokler bo trden poljski kmet, bo trdna tudi država!
V	zvezi s tem je sklicala kr. banska uprava za soboto 4. novembra t. 1. v Ljubljani ustanovno skupščino za Zvezo selekcijskih organizacij sivorjavega dolenjskega goveda.
V	zbornični dvorani Kmetijske družbe se je zbralo nad 60 najboljših živinorejcev in živinorejskih strokovnjakov iz celega sivorjavega pasemskega okrožja, da si postavijo novi temelj dolenjski živinoreji.
G. načelnik kmetijskega oddelka ing. Zidan-šek je ob 10. uri otvoril zborovanje ter napredka željne živinorejce najprisrčneje pozdravil v imenu g. bana. V zanosnih besedah je na kratko pojasnil važnost enotnega zastopstva za živinorejo Dolenjske in načrtnega enotnega poslovanja v strokovnem in komercialnem pogledu. Nato je še živ. ref. kr. banske uprave ing. Wenko detajlno razložil naloge in pomen bodoče zveze ter raztolmačil osnutek novih zvezinih pravil, ki so vzeta iz praktičnega in domačega življenja in ne mogoče iz kakih inozemskih vzorcev, kar se v takih slučajih zelo često prakticira.
Vsi zborovalci so vestno sledili posameznim točkam osnutka pravil, o čemer je pričala živahna debata. Naravnost manifestacijsko se je izjavila cela skupščina za enakopravnost vseh živinorejcev, da naj veljajo iste pravice in dolžnosti za gospodarja, ki redi eno samo govedo kot za onega veleposestnika, ki jih redi 30.
Ko so se po vsestranski debati pravila dopolnila in popravila jih je skupščina soglasno odobrila. Sledile so volitve prvega načelstva zveze, ki bo prevzelo težko nalogo zgraditi to novo gospodarsko trdnjavo, katere temelje je skupščina položila.
V	načelstvo so bili izvoljeni sledeči gg., ki so si na popoldanski seji že porazdelili funkcije: Hočevar Franc, Velike Lašče, načelnik; Kolenc Lojze, Zagorje, I. podnačelnik; Štih Ivan, Dobre-polje (II. podnačelnik); Ing. Jelačin Ivan, Ljubljana, tajnik; Furlan Franc, Vrhnika, blagajnik;
odborniki: lic Karol, Dolenja vas pri Ribnici, Levstek Ivan, Sodražica, Ravnihar Josip, Njivica pri Radečah, Vide Franc, Zvabovo, Lenarčič Stanko, Nova vas pri Rakeku, Zefran Ivan, Gotna vas, veterinar Drolc Jože, Kočevje in Hočevar Franc, Struge kot zastopnik Kmetijske družbe. V nadzorstvo so bili izvoljeni dr. Veble Fran, veterinar, Ljubljana, Mrhar Franc, Pri-gorice pri Ribnici in Malasek Fran, profesor, Novo mesto.
Pri nadaljnjih točkah dnevnega reda se je zborovalcem razglasila razdelitev plemenskih bikov, ki so bili pred kratkim importirani iz Švice in so namenjeni oplemenitvi domače dolenjske živine.
Po končanem izredno uspelem zborovanju se je predsedujoči ing. Zidanšek zahvalil vsem navzočim za vestno pazljivost in resno voljo za živinorejski napredek z vročo željo, da bi novo ustanovljena zveza rodila čim obilnejši sad in pripomogla Dolenjski do blagodejnih gospodarskih uspehov.
Odlikovanje Jakoba Zadravca
Nj. Vel. kralj je odlikoval zaslužnega narodnega gospodarskega delavca banovinskega svetnika g. Jakoba Zadravca z redom Jugoslovanske krone IV. stopnje.
Visoko odlikovanje je pripel odlikovancu s slavnostjo na njegovem domu sam gospod ban
dr. Drago Marušič. Čestitamo!
*
lOOletnica gimnazije v Kragujevcu
V Kragujevcu so praznovali v soboto in v nedeljo lOOletnico obstoja ta mošnje gimnazije. Iz tega učnega zavoda je izšlo že veliko število odličnih mož in znamenitih javnih in kulturnih delavcev.
*
Upor Arabcev v Palestini
Arabci, ki se smatrajo v »obljubljeni« deželi Palestini za domačine in za prave gospodarje dežele, niso nič kaj zadovoljni, da se v Palestini naseljujejo židje. Ta nezadovoljnost je povzročila že več uporov arabskega prebivalstva proti Židom oziroma proti angleški vrhovni oblasti, posebno hud pa je najnovejši arabski upor, vsled katerega so morali Angleži proglasiti v deželi celo obsedno stanje.
*
Japonci ponujajo konferenco?
Angleški časopisi poročajo, da predlagajo Japonci na Daljnem vzhodu interesiranim velesilam, t. j. Angliji, Franciji, Zedinjenim državam in Sovjetski Rusiji, posebno konferenco, kjer naj bi se dogovorili, kdo in kako naj bo v bodoče na Daljnem vzhodu gospodar. Če so ta poročila resnična, potem bržkone predlagana konferenca ne bi imela drugega pomena, kakor
da spor na Daljnem vzhodu nekoliko zavleče. *
Za obrambo proti napadom iz zraka
Nedavno so zborovali v Berlinu voditelji akcije za obrambo proti napadom iz zraka. Na zborovanju so ugotovili, da je v Nemčiji že nad 4700 učiteljev popolnoma izvežbanih za vodstvo take obrambe, tako da bo v kratkem vsaka vas
v Nemčiji proti napadom iz zraka zaščitena. *
Zedinjene države kupujejo zlato
Predsednik Zedinjenih držav Roosevelt je odobril sklep, da nakupujejo Zedinjene države po vsem svetu zlato; torej ne samo v Evropi, ampak tudi v Aziji, v Afriki itd. Pravijo, da hočejo Zedinjene države na ta način okrepiti svojo valuto, drugi pa trde, da je to nakupovanje zlata samo finančna priprava Zedinjenih držav za morebitno vojno z Japonci.
JVovi temelji dolenjske živinoveje
Manifestacija skupnega in složnega dela za gospodarski napredek našega
kmeta
i^roi s puhlimi imedscdiki I
Kakor o priliki vsake druge afere, tako se tudi glede Malijevega zločina čuje in čita najrazličnejše komentarje. Medtem ko eni strogo obsojajo temeljito premišljeni čin in ogorčeno zahtevajo najstrožjo kazen brezobzirno za vse — tudi one, ki so vedoma sodelovali, če tudi pri najmanjših pripravah, skušajo drugi prikazati obtožence v luči nedolžnih, ne polno odgovornih žrtev svoje okolice in razmer, ki so vplivale na njihovo vzgojo. Poslednja misel pa je postala tako splošna (torej kar moderna), da zagovorniki prve zahteve ostajamo v taki javni tišini, da si s svojimi nazori komaj upamo na dan. Naj zato na tem mestu podkrepimo svojo ugotovitev s sledečimi razlogi:
Ce pogledamo okrog sebe po prosti naravi, nehote opazimo, da že po naravnih zakonih mora podleči vse, kar je bolno; zdravo pa se uprav zato toli bohotneje razvija in množi. — Sicer se tudi tu pojavljajo krvoločni zločini n. pr. lisica mori zajce, plevel izpodriva in ugonablja žlahtnejše kulture, toda to le med posameznimi med seboj se povsem razlikujočimi živalskimi, odnosno rastlinskimi skupinami — kar vse je le avtomatičen regulator, ki skrbi, da se gotova vrsta živali (rastline) preveč ne razmnože. — Mi ljudje, ki smo krona stvarstva, pa moramo poseči predvsem v pravcu, da — če le kje — reguliramo preveliko mnošenje v vrstah propadlih (degeneriranih) članov človeške družbe, na drugi strani pa, da podpiramo razvoj plemenitega (toraj vsestransko koristnega) Adamovega potomstva.
Pa premotrimo zdrav instinkt preprostega človeka (ki je še najbolj naraven). Ce bi pustili prosto ljudstvo, da samo sodi in obsodi take ali podobne zločine, bi bil ta proces sila kratek in enostaven. Povsem sigurni bi bili, da bi nas taki izvržki človeštva nikdar več ne vznemirjali s svojimi nizkotnimi nagoni.
In če pogledamo še globlje v moralno propadanje sodobnega človeštva. Ali ne vidimo, da zdrav naravni ljudski razum v dno duše sovraži vsak — tudi najmanjši moralni prestopek, dočim »moderni« svet hlini svoja namišljena čustva in javno poje slarospeve celo tam, kjer bi se
moral sramovati samega sebe. V dokaz temu naj služi samo par primerov:
1.	Med največjimi senzacijami in užitki — da moderen svet kar požira — je brez dvoma ono zverinsko mlatenje in premetavanje ( v obliki boksa, rokoborbe itd.). Obcievani junaki-imagovalci morejo seveda postati samo oni, ki so najbolj brezobzirni in neusmiljeni!
2.	V svoječasni anketi nekega znanega dnevnika pod poglavjem »Ali se v ljubezni sme lagati« je pretežna večina odgovorov izjavljalo, da običajna ljubezen brez laži niti obstojati ne more...!?
3.	In današnja trgovina (da drugih panog ne navajamo)? Saj v marsikateri stroki pošten in soliden podjetnik niti obstojati ne more — kaj šele, da bi mogel misliti na uspešno konkurenco!
4.	Koliko imamo danes ljudi, ki so se brezobzirno oprijeli sklepa, da ne bodo več živeli z lastnim poštenim delom, ampak hočejo živeti izključno na račun drugih (poštenih in delavnih).
S temi izrodki treba — čimpreje tem bolje — temeljito obračunati, ker v nasprotnem slučaju se bo v obupu okužilo še vse to, kar je doslej bilo dobrega in zdravega.
To ni nikako pesimistično stokanje; pač pa SOS klic ob 12. uri!
Bodimo torej iskreni in povejmo na ves glas: Današnji moderni svet v fanatizmu in moralni propalosti prekaša samega sebe! Zato je nujno potrebno, da se podvrže temeljiti operaciji. Izreze naj se vse, kar je bolnega in gnilega, da bo vsaj nekaj zdravo ostalo in se na ta na-Cin moglo požlahtniti!
Povprečni posameznik se itak več ne zaveda svojega nevzdržnega položaja. Zato je potreben širokopotezno zasnovanega varuštva, kateremu naj se da polnomoč, da po svoji zdravi vesti izbira pota in metode, po katerih svoje varovance pripelje v varnejše zavetje. V nasprotnem slučaju pa preti nevarnost, da bolnik v vročičnem napadu ugonobi še ono, kar imamo doslej zdravega in sposobnega za povoljen razvoj k resničnemu napredku!	Tine.
5P©I©žcry v Strugah po pcplczvorfa
Obenem odgovor na »Slovenčev« članek z dno 1. novembra pod naslovom »Kako je v Strugah
mesee dni po povodnji«.
Struge, 2. novembra.
Posledice strašno poplave se no vidijo samo v Podtaboru, temveč tudi v ostalih vaseh: Pri cerkvi, Lipa, Paka. Tržič, Potiskavec in Kolenča vas. Gradbeni odbor pod vodstvom banovinskega ing. Skubica deluje agilno in je že pričel s popravami v vseh omenjenih vaseh. Kljub slabemu vremenu se dovaža gradivo iz do SO km oddaljenih krajev. Popravljajo se najprej predvsem tisti objekti, ki bodo še letos sposobni za vselitev. Ministrstvo, kraljevska banska uprava ter vsa ostala oblastva so nudili in nudijo vsestransko pomoč z živili, denarjem, gradivom in strokovnimi močmi. Istotako prihajajo tudi prispevki privatnikov, za kar naj jim bo na tem mestu izrečena prisrčna zahvala. O stradanju, kakor trdi člankar »Slovenca« — do danes še ne more biti govora.
Nekaj družin res stanuje v sosednjih, neprizadetih hišah, toda ne na prostem; tudd te družine se bodo v doglednem času vselile deloma v svoje popravljene dom:ve, deloma pa v prostore stare šole. V ta namen vodi šolski odbor pod strokovnim vodstvom vsa potrebna dopolnitvena de>la na novi šolski zgradbi. Tudi bo podelil Higienski zavod 00 postelj za poplavljence, ki se bodo po večini postavile v stari šoli.
Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje ni podelilo >amo enega vagona mcl-e in otrobov, pač pa mnogo več, namreč denarna sredstva, kii so se deloma že razdelila med pri-
zadete, deloma pa so se — po sklepu akcijskega odbora in s pristankom javnosti — rezervirala za nakup najpotrebnejših živil. V tem pogledu nam bo — po izjavi g. ministra Ivana Puclja — ministrstvo še nadalje naklonjeno.
Glede podelitve obleke omenjam, da je poleg privatnikov v znatni meri tudi prirpeval Rdeči križ, tako z oblekami, kakor tudi z živiii.
V zdravstvenem pogledu je Higienski zavod pod vodstvom g. dire1 torja dr. Petriča s svojo požrtvovalno stalno nadzorstveno 9lužbo že v kali preprečil širitev epidemičnih bolezni, katerih nevarnost sploh več ne obstoja. Vse vasi so bile pravočasno preskrbljeno s pitno vodo, oskrbelo se je čiščenje in razkuženje vodnjakov. Ta tede.i nam je zavod za delj časa prepustil tovorni avtomobil, ki ga uspešno uporabljamo pri dovažanju gradiva, predvsem peska iz Malih Lašč.
Do prihodnje žetve je še dolgo ter bo ljudstvo, zlasti v bližajoči se zimi, še mnogo, mnogo potrebovalo. Na tem mestu apeliramo na naklonjeno javnost, da še nadalje prispeva po svojih močeh in pošilja svoje prispevke na akcijski odbor v Strugah, ki je sporazumno z vsemi lokalnimi faktorji sestavljen in pravično deli prejete darove —, ne pa, kakor napačno javlja »Slovenčev« člankar, na župnijski urad.
Struge, dne 2. novembra 1933.
Župan in načelnik akcijskega odbora: Franc Hočevar.
Za popravo in obnovo hiš v Strugah
Na seji vlade, ki je bila 2. novembra t. 1., so odobrili za skoro popolnoma uničeno vas Struge izplačati 250.000 Din podpore za obnovo od po-vodnji razdejanih hiš in drugih poslopij.
Dalje je vlada odobrila, da dobo prizadeti poplavljenci les za stavbe brezplačno iz gozdov, ki so prišli pod agrarno reformo.
Vlada računa, da bo s to podporo prišlo pod streho okoli 670 oseb, ki bi ostale sicer čez zimo brez strehe.
*
Podpore za umetna gnojila
V zvezi z odlokdm ministrskega sveta, s katerim se dovoli banskim upravam 420.000 Din za izdajanje podpor občinam, zadrugam in družbam za nabavo umetnih gnojil, je oddelek za rastlinsko proizvodnjo kmetijskega ministrstva poslal banskim upravam to-le okrožnico: Podpore na podlagi sklepa ministrskega sveta bodo dajale banovine goratim sreiom, odnosno srezom, kjer je slab pridelek krušnega žita, da se podpre pridelovanje žita za izdelovanje kruha. Ta podpora se bo dala šele tedaj, kadar zadruge ali družbe banovini dokažejo, da so res nabavile umetna gnojila za svoje člane od katere izmed domačih tovarn za umetna gnojila. Ce se nabava umetnega gnojiila pri domači tovarni ni izvršila preko kmetijskih zadrug ali družb, temveč preko katere druge družbe, se bodo podpore na podlagi sklepa ministrskega sveta izdajale kupcem preko občinskih sodišč. V tem primeru bodo morala.: občine predložiti banovini dokazila o izvršeni nabavi umetnih gnojil s strani posameznikov, to je tedaj, če ne bi nabave izvršila občina sama za svoje občane.
*
Trg s hmeljem
Iz Žalca poročajo, da je prišlo v pretečenem tednu do znatnih trgovskih zaključkov. Splošna cena se suka okrog Din 60-—. Prvorazredno blago v večjih partijah pa doseza ceno Din 70'— do 72*— za kilogram.
*
Nove železnice
Naša državna uprava posveča posebno pozornost gradnji novih železniških prog.
Sedaj so v delu sledeče proge:
1.	Proga Požarevac—Kučevo. Proga je dolga 64 kilometrov.
2.	Veles—Prilep; dolžina 85 km.
3.	Priština—Peč; dolžina tudi 85 km.
4.	Sabac—Klenak; ta proga je dolga le 5 km, graditi pa so morali zaradi nje nov most preko Save.
5.	Beograd—Pančevo (27 km).
6.	Beograd—Resnik (14 km).
Vsa ta dela dokazujejo, da skrbi naša državna uprava kljub gospodarski krizi za prav
obsežna velika javna dela.
*
Alojzij Poljšak jpred dunajskim sodisčem
Bivši učitelj Alojzij Poljšak, ki se bavi že več let z zdravljenjem raka, se je moral te dni zagovarjati pred sodiščem na Dunaju zaradi obtožbe mazaštva. Alojzij Poljšak živi namreč, odi kar je zapustil Jugoslavijo, na Dunaju, kjer so mu zdravniki dovolili, da preizkuša svoja sredstva na raznih javnih bolnišnicah.
Dunajski sodnik jo Alojzija Poljšaka oprostil, ker je zdravniški izvedenec, dvorni svetnik dr. Funke, izjavil, da ima Alojzij Poljšak s svojimi zdravili tudi uspehe, ne pa samo neuspehov.
*
Občinske volitve v Angliji
1. novembra so imeli tudi v Angliji nadomestne občinske volitve v več kakor 300 občinah. Zmagala je večinoma »Delavska stranka« (ali »laburisti«).
Franc Pcicrliu — SC letnih
Dne 4. t. m. je poteklo osemdeset let, odkar ee je rodil v Dolščakih pri Velikih Laščah go-spod Franc Peterlin, bivši dolgoletni župan male gorske občine Lipljene. Naš jubilant je obiskoval ljudsko šolo na Robu. Vojake je odslužil v Celovcu. Kmalu zatem se je poročil s svojo sedanjo ženo Marijo, hčerko iz ugledne Bregar-jeve družine na Robu. Po poroki sta se z ženo preselila v Škocijan pri Turjaku. Leta 1887 sta Sii kupila na Starem apnu štev. 17, malo domačijo. Tam, kjer je bila ob njunem prihodu skromna, nizka bajtica, se danes ozira po dolini lepa, ponosna domačija. S smotrenim gospodarstvom in varčnostjo, si je naš jubilant pri-
kupil lep kos grunta, tako, da obsega danes njegova domačija okoli 40 ha zemlje in je pač ena najlepših v našem kraju. Že dolgo vrsto let je v hiši trgovina. In kdo pač ne pozna Peter-linove gostilne, ki je bila zlasti v času, ko se je v našem kraju trgovalo z lesom, znana daleč naokrog radi svoje gostoljubnosti!
Ko se je začela naša škocijanska dolina narodno probujati, je bil naš jubilant eden prvih, iki se je pričel zanimati za prosvetne razmere v kraju in za gospodarske razmere v domači občini. Radi svoje vsesplošne priljubljenosti si je kmalu pridobil srca domačinov in 12. decembra 1912. leta je postal župan občine Lipljene. Zanimivo je pri tem ugotoviti, da je bil na čelu občine vse do letos, ko je 27. oktobra t. 1. predal občinske posle svojemu nasledniku g. Alojziju Goršiču, županu občine Št. Jurij, s katero se je lipljenska občina združila. Nadvse genljiv in prisrčen je bil prizor, ko je omenjenega dne, ob predaji inventarja novo izvoljenemu županu, prinesel naš jubilant v sobo, kjer so bili zbrani možje iz odbora, državno zastavo, ter jo predal najmlajšemu županu v ljubljanskem srezu, rekoč: »Vem, da sem jaz bil do danes najstarejši župan po letih v ljubljanskem srezu. Ti si moj naslednik, in vem, da si s svojimi 26 leti najmlajši župan v ljubljanskem sre-eu. Izročam Ti državno zastavo. Čuvaj jo, kot sem jo čuval jaz, in spoštuj politiko kraljevega •manifesta!« In krepko je segla desnica v desnico, obe pa je ovila trobojnica v svoj objem.
Gospod Franc Peterlin je bil tudi eden prvih, ki so se zanimali za razvoj slovenskega gasilstva. Škocijansko gasilno društvo ga šteje med svoje ustanovne člane.
Njegov zakon z ženo Marijo je potekal v najlepši harmoniji. Vzgojila sta šest otrok. Najstarejša hčerka Justina živi v Ljubljani, Mara, učiteljica v Hrušici nad Ljubljano je poročena E g. Jarcem, rač. inšpektorjem na ljubljanskem magistratu, Pepd, poročena z g. Janezom Kranjcem, višjim raČ. inšpektorjem fin. direkcije v Ljubljani, Francka pri sv. Trojici obč. Vel. La-... &še, sin Herman, ki gospodari doma in je eden najagilnejših tuk. ^ mož za nacijonalno stvar in .končno najmlajša hčerka Danica, ki je opora gospodinjstvu..
Kot župan lipljenske občine je bil naš jubilant skozi več let predsednik škocijanskega krajev, šol. odbora. Krepko je podpiral stremljenje takratnega škocijanskega nadučitelja Leop. Likarja, ki je prvi započel akcijo za nadzidavo tuk. šole, ki je danes v ponos vsemu kraju. Da je dograditev novega šol. poslopja v nemali meri zasluga našega jubilanta, se je pokazalo ob priliki otvoritve nove šole letos dne
3. septembra, ko je srečna mladina s solznimi očmi izrekala zalivalo svojemu dobrotniku.
Radi svoje nacijonalne zavednosti je naš jubilant mnogo pretrpel v Škocijanu, ki je bil do poslednjega časa na glasu kot pravcato klerikalno gnezdo. Toda ni se strašil težkega dela za dobrobit domačega kraja. Za zasluge je bil odlikovan z redom sv. Save 5. stopnje. Danes se lahko z zadovoljstvom ozira nazaj na svoje plemenito delo. Želimo mu zdravja in še mnogo zadovoljnih let!	L. Z.
3an di?. MaFaiič ppi odhvitju spe-mernika vojnim žvtvam v Svedišču
Središče ob Dravi. Lepa slavnost, ki se je vršila 29. oktobra, bo ostala našim tržanom v trajnem spominu. Tega dne so namreč odkrili in blagoslovili spomenik vojnim žrtvam sredi-ške župnije. Po svetem opravilu ko se zbrale vse korporacije našega trga: Sokol, Društvo
imenu kmetske mladine tov. Štefica Dagše, ki je g. banu izročila lep šopek.
Ko je godba odigrala državno himno, je g. ban z lepim v srce segajočim govorom odkril spomenik, katerega je g. dr. Fabnjan iz Ljubljane ob asistenci naših duhovnikov" blagoslovil. Po
Velika narodna slavnost o priliki odkritja spomenika v vojni padlim žrtvam v Središču
kmetskih fantov in deklet, Pozama hramba, Obrtno društvo in obrtna zadruga in množica ljudstva na slavnostnem prostoru g. banovinskega svetnika Zadravca in s slavnostnim odborom na čelu. Ta naša slavnost je pa dobila še večji pomen v tem, da nas je s svojim obiskom počastil tudi ban g. dr. Marušič, ki je prispel ob pol 11. uri v Središče. Gospoda bana so ob slavoloku pozdravili: gg. narodna poslanca dr. Ljude-vit Pivko in Lovro Petovar, banovinska svetnika gg. Jakob Zadravec in dr. Matej Senčar, sreski načelnik g. dr. Bratina, župan g. Kolarič in v
blagoslovitvi je zapel cerkveni in nato še Sokol-ski pevski zbor žalostinki, nakar je g. Fabijan govoril o pomenu te slovesnosti. Godba je zaključila slavnost s »Hej Slovani«. Nato se je vršila povorka mimo hiše g. Zadravca, kjer je stal g. ban ob oknu. Staro in mlado je g. bana z navdušenjem in globokim spoštovanjem pozdravljalo. Pred slovesnim obedom, ki se je vršil pri g. banskem svetniku Zadravcu, je g. ban izročil g. Zadravcu visoko odlikovanje: red Jugoslovanske krone. K temu visokemu, zaslužnemu odlikovanju g. Zadravcu srčno čestitamo.
Zveza mleha&shih ustanovljena
Na pobudo kmetijskega oddelka kraljevske banske uprave in iskreno željo delavnih mlekarskih zadrug se je osnovala v nedeljo 5. t. m. v restavraciji pri »Levu« v Ljubljani mlekarska matica »Zveza mlekarskih zadrug« za Dravsko banovino. Mlekarska zveza bo vsekakor močna predstavnica našega zadružnega mlekarstva: saj bo štela preko 40 zadrug.
Po referatu banovinskega strokovnjaka, g. Pavlice, je bil občni zbor z volitvami odbora. Načelnikom zveze je bil izvoljen starina našega zadružništva g. Janko Toman iz Moravč, podna-čelnikom pa veliko mlajša toda agilna moč g. Furlan France, odbornik vrhniške mlekarne. Tudi ostali člani načelstva in nadzorstva so sami poznani preizkušeni zadružniki.
Mlekarska zveza ima začrtan prav dober program ali za izvedbo istega bo potrebna petletka, kakor pravi načelnik mlekarske zadruge v Boh. Bistrici g. Rozman. Zveza mora predvsem izvršiti reorganizacijo svojih edinic, doseči stan-darizacijo mlečnih izdelkov, urediti mlečni trg in priboriti mlekarstvu pravno zaščito, ki bi naj priznala tej stroki značaj obrti,
Kakor ee opaža zadnje čase, gre vse podeže-
lje v strokovne živinorejske in mlekarske organizacije po vzgledu kmetovalcev v naprednih državah. Kmetsko ljudstvo je spoznalo, kje mu je zajamčen gospodarski in v vezi s tem pa tudi kulturni napredek. Saj je vse in tudi duhovno življenje našega kmeta odvisno od rentabilnosti njegove domačije. Iz tega vidika moramo samo pozdraviti to novo agilno življenje na deželi, ki tako utrjuje podlago našega kmetskega stanu mlade agrarne države.
Zaključek šolskega leta na kmetijski šoli na Grmu. 28. oktobra t. 1. so končali pouk absol-ventje enoletne banovinske kmetijske šole na Grmu, ki bodo začeli praktično delo na deželi. Devetnajst strokovno naobraženih fantov, po večini kmetskih sinov, se vrača na svoje domove. Od. 19 absolventov je izdelalo: 4 z odličnim uspehom: Janko Matija iz Bovca, Hočevar Matija iz Trebnjega Vrha, Rančigaj Franc iz Šemnika in Sevljak Josip iz Vač pri Litiji; 5 pa jih je izdelalo s prav dobrim, 10 pa z dobrim uspehom. Ta rezultat je prav ugoden in dela vso čast šoli, učiteljem ih učencem.	,
Mc^oč^t^udi^^ne^istimi,
ki smo Vam zaupali ter Vam pošiljali Kmetski list brez presledka skozi celo leto 1932 v trdni veri in prepričanju, da se boste sami zavedli svoje dolžnosti in pravočasno poravnali naročnino, pa tega iz bogve kakega razloga niste storili. Uprava upošteva, da Vam dela naročnina, kljub temu, da je nizka, resnične težave; vendar najvljudneje prosi, da Vas ne bo treba radi 30 Din še po enkrat opominjati, da poravnate zaostanek, ki ga dolgujete na naročnini. še tekom tega meseea.
SARGOV
LODO
ladina
V nove sezono 1
Smo v jesensko-zimski dobi, ki se od poletne mnogo in vsestransko razlikuje. Bodisi po vremenu, spremembi dela in načinu splošnega udejstvovanja naših ljudi. Razlika se opaža na deželi in v mestu.
Polagoma nastopa mraz, narava se izpremi-nja in daje svoj jesenski izraz.
S polja se spravljajo zadnji pridelki tekočega leta. Gozdovi oživljajo, pripravljajo se drva za kurivo in grabi stelja za živino. Lovci poskušajo srečo v svojih revirjih.
Trgovina izrablja čas in prilike, otvarja sezono nove mode, ponuja, znižuje cene, največkrat na papirju in dela kričečo reklamo. Skrbi za vse in še bolj kot je dejanska potreba. Podjetnost beleži največje uspehe.
Obrtniki usmerjajo produkcijo za zimske potrebe, v kolikor jim še ni vzela industrija s svojimi produkti možnosti dela in zaslužka.
Sploh je današnja doba doba sezon vsake vrste. Niti imena ne vemo vsem. Deloma se ustvarjajo sezone iz potrebe, kot posledica splošnega napredka in viška podjetnosti, deloma pa iz nagiba modernosti, ki ima vedno dovolj pripadnikov, posebno iz meščanskih slojev.
Tudi podeželani imamo svoje sezone, ki se pa od meščanskih bistveno razlikujejo, ker so prilike in udejstvovanja naših ljudi povsem drugačna. V poštev prihaja obdelovanje zemlje, gojitev raznih kultur ali pripravljanje raznih produktov za trg ali domačo porabo. Vse se seveda izvrši ob primernem času, kar je odvisno od vremena in obdelovanja samega.
Sezone imenujemo one dobe, v katerih izvršujemo razna dela na gotov način, veliko-poteznejše ali za določene namene. Pri nas poznamo v glavnem žitno sezono, sadno, hmeljsko itd. Vse so seveda gospodarskeag značaja.
V zadnjih letih se je pri nas pojavila nova sezona, ki jo je ustvarilo gibanje naše kmetske mladine, ki stremi za duhovnim preporodom naše vasi. Ne iz koristoljubja ali drugih teženj, temveč iz žive potrebe, ker dandanes vedo tudi kmetski fantje in dekleta, da se bodo izpopolnili le z lastnim prizadevanjem.
Iz teh ozirov je nastopila prosvetna sezona, to je ona doba, v kateri se naša kmetska mladina največ in najlažje posveti svoji izobrazbi.
Skozi celo leto nima kmetski človek večje prilike, da bi se posvetil sam sebi, kot ob zimskem času. Ovira ga njegovo poklicno delo, ki mu vzame razpoložljiv čas. Nasprotno ima pa v zimski dobi toliko časa za izobrazbo, da ga nikakor ne sme zanemarjati. Vse to mu sicer ne prinaša nobenih hipnih gmotnih koristi, v tem večji meri mu pa bistri razum in dviga smisel do nadaljnjega napredka.
Kakor je dolžnost vseh Društev kmetskih fantov in deklet, da si napravijo načrt za prosvetno delo v jesensko-zimski dobi in ga Čim
boljše izvedejo, pravtako j z pa tudi dolžnost vseh kmetskih fantov in deklet, ki še niso organizirani, da se zavedo svojega položaja in bodočnosti, za katero se morajo pripravljati in se zato priključiti našemu kmetsko - mladinskemu gibanju, ki hoče in mora združiti kmetsko mladino iz cele Slovenije.
Tu pa tam bo treba premagovanja, ker vemo, da so pri nas na kmetih v zimskem času v navadi razne domače igre in druge zmote in priložnosti za razvedrilo, ki nam kradejo dragocen čas. Deloma je potrebno tudi to, ker drugega razvedrila ali udejstvovanja v nekaterih krajih sploh ni; vendar ne sme biti to vzrok, da bi omalovaževali to, kar nam je za življenje še potrebnejše. Vedno večje zahteve po izobrazbi prihajajo med kmetske ljudi. Vse to nas sili še k večji delavnosti za lasten dobrobit in napredek. Zato si postavimo geslo za jesensko-zimsko dobo: posvetimo se izobrazbi, v kateri
je upanje za naše uspehe!	K—k.
*
Podružnica Zveze absolventov kmetijskih šol v Št. Juriju ob juž. železnici ima svoj ustanovni občni zbor v nedeljo, dne 19. novembra v kmetijski šoli s sledečim sporedom: Od 9. do pol 11. predavanja gg. ing. Petkovška, ing. Koprivška in prof. Vardjana za absolvente. — Ob pol 11. ustanovni občni zbor podružnice. — Ob 11. seja širšega odbora ZAKŠ. — Obed dobi lahko vsakdo v šoli za 3—4 Din, kdor se prej priglasi z dopisnico ravnateljstvu šole. — Po obedu ogled kmetijske in kmetijsko-gospodinjske šole. Vabljeni so vsi absolventi od blizu in daleč, predvsem pa naj se udeležijo ustanovnega občnega zbora vsi absolventi iz okoliša podružnice, čeprav še niso člani! Na svidenje! — P. odbor.
Celje. Redna seja Pododbora Zveze kmet. fantov in deklet v Celju se bo vršila v nedeljo, dne 12. novembra t. 1. ob pol 2. uri popoldne v klubski sobi hotela »Union« v Celju. Na dnevnem redu je med drugim odobritev delovnih načrtov posameznih odsekov in izdelava prosvetnega programa za zimsko sezono. — Prosimo točne udeležbe!	Odbor.
Pevski odsek društva kmetskih fantov in deklet Gradac v Belokrajini priredi v nedeljo, dne 12. t. m. svoj prvi pevski koncert, h kateremu vabi vse prijatelje kmetske mladine. Po koncertu prosta zabava.
Ponikva ob j. ž. Preteklo nedeljo, 5. novembra t. 1. se je vršil ustanovni občni zbor našega Društva kmetskih fantov in deklet. Udeležba je bila tako velika, da nismo kaj takšnega pričakovali. Več bomo poročali prihodnjič!
Novo mesto. Trgatev v naših krajih je v glavnem končana. Pridelek je radi stalnih vremenskih neprilik slabši od lanskoletnega, tako po kvaliteti kot količini. Temu primerno pa so cene višje. Tako se prodaja mošt po 4 do 6 Din, kar je za vinogradnike precej ugodno v primeri s cenami zadnjih 5 let. Najvišji odstotek sladkorja v najboljšem primeru je do 17. Tako bomo letos pili precej drago kapljico, a kar je glavno, vse stare zaloge se bodo gotovo izpraznile v korist pridelovalcu. — Sejem, dne 24. okto-
bra t. 1. je bil prav dobro obiskan. Kmetje so prignali do 900 glav goveje živine, ki se je medsebojno plačevala od 3 do 4 Din. Prašiči pa so bili žive teže po 6 in 7 Din za kg. Med kupci je bilo nekaj Italijanov, ki pa niso ponudili zadovoljivih cen. Tudi kramarji in drugi trgovci so dobro odrezali, ker je ta Lukežev sejem od vseh v Novem mestu najboljši. Celo žeparji so imeli dober dan in znan nam je slučaj, ko je neznan uzrnovič neopaženo odnesel listnico z vsebino 600-— Din kupcu z dežele, kar je tega zelo neprijetno zadelo, ko je bil ta denar vse, kar je imel. Treba bo bolj paziti na svoj imetek ob takih sejmih!
Ribnica. Ker se piše iz vseh krajev naše banovine o izidu občinskih volitev, dovolite g. urednik, da povemo mi Ribničani tudi svoje. — Kakor drugod, tako je šlo sprva tudi pri nas za sporazumen nastop. To pošteno in iskreno ponudbo pa so nekdanji gospodje v deželi oholo odbili, računajoč na sigurno zmago. Agitirali so res prav živahno, tako da so se baje zanašali celo na pomoč iz onega sveta, toda mrtvi so počivali v miru... Na dan volitev so bili gospodje dopoldne še veseli, toda popoldne je postajalo vse hujše in ko so bile volitve končane, je naznanilo 16 strelov, da imamo 16 odbornikov, nasprotniki pa kar dva. Razume se, da smo lepo zmago sijajno proslavili v »Sokolskem domu«. Upam, da bo novi odbor deloval vsestransko v, skupen blagor vseh občanov!
Novo mesto. Naš novi mestni občinski odbor je imel v sredo, dne 25. oktobra t. 1. svojo nastopno sejo. Ob 18. uri je predsednik občine, dosedanji župan in član banskega sveta dr. Re-žek pozdravil vseh 23 na listi JNS izvoljenih članov občinskega odbora ter izrazil željo za složno delovanje v korist in samo v korist občine, ne glede na levo ali desno ali morda celo na osebnosti, vendar pa delovanje v duhu 6. januarskega kraljevega manifesta. Poslan je bil udanostni brzojav Nj. Vel. kralju in resolucija kr. vladi v Beograd glede njene splošne drž. politike — Zaprisega odbornikov je bila slovesna. — Upravo občine tvori z ozirom na število prebivalstva Novega mesta 4000 šest članov v smislu zakona o občinah, odnosno banove uredbe. Pri seji ni prišlo do določitve odboro-vih odsekov, temveč se bodo posamezne zadeve, kakor obče občin, gospodarstvo, socijalna politika, finance itd., definitivno odkazale poedi-nim referentom iz uprave v prvi prihodnji seji odbora, ker se je sistem odsekov pri prejšnji novomeški občinski upravi izkazal za nezadovoljivega. — Prihodnja seja se bo vršila v kratkem.
Iz kočevskega sreza. Zadružno premovanje živine je pokazalo vkljub težki krizi še precej zadovoljivo sliko. Prejšnja leta so živinorejci prejeli lepe vsote za mlade živali, ki so jih prodajali deloma južnim krajem in pa ožji domovini. Sedaj se je vse to skoro čisto skrčilo. Premovanje je pokazalo, kako se živina lepo selekcionira in postaja lepo enotna. To je prav lep uspeh naših živinorejcev in pa živinorejskega referenta, ki vedno in vsak čas stremi za tem, da gornje dejstvo še v večji meri izpopolni y korist in zadovoljstvo živinorejcev.	f
Jarše pri Tomačevem. Občinske volitve za občino Ježico pri Ljubljani so nam pi^fiešle sijajno zmago. Temeljito smo še. odrekal) za Jugoslovansko nacionalnostranko jarSa&l.^TSfb-
silec naše liste je bil naš dosedanji župan Ramovš Ivan; nosilec liste opozicije pa Plevnik. Naša lista je dobila 53Q glasov in je s tem dosegla 22 odbornikov, lista g. Plevnika pa 239 glasov in 2 odbornika. Opozicija je napela vse sile, da bi preprečila našo zmago. Šli so od hiše do hiše ter z vso gotovostjo ljudem naznanje-vali in ponujali stavo 100 in ved Din, da je njihova zmaga sigurna. Toda zaman. Volilci so pokazali, da nočejo več povratka starih strankarskih časov. Naš narod noče obljub in praznih besed, kakor jih znajo deliti punktaši, marveč narod hoče dejanj. Volilci so pokazali hrbet punktaškim agitatorjem, ter enkrat za vselej obračunali tako, kakor niti zdaleka niso pričakovali. Ljudje vedo, da je Ramovš tisti, ki je popravil klanec v Tomačevem, ki je naredil po-žiralno jamo pri Rupretu. Na oni plati Save se je posula pot več kilometrov daleč. V Jaršah je izdal več dobrih stavbnih dovoljenj. Popravila se jim je tudi cesta. Sedaj dobijo še javno razsvetljavo. To je le nekaj del. Zato se ni čuditi, če se je že v zgodnjih juti anjih urah pokazalo, da ima Nacionalna stranka dvetretjinsko večino. Volilci so pokazali, da so udani sedanjemu režimu. Po končanih volitvah so volilci burno pozdravljali župana g. Ramovša in vzklikali naprednemu in nacijonalnemu občinskemu odboru. — Za Jarše so izvoljeni občinski odborniki:
1.	Rolta Ivan, Jarše 8, občinski opravnik;
2.	Oranda Josip, Jarše 1, odbornik in 3. Dimnik Miha, Jarše 31, odbornik.
Obsojeni...
Andrej Mali obsojen na smrt, Anton Mali na 20, Marija Golmajerjeva pa na 8 let.
Pretekli torek, 31. oktobra, je sodišče v Novem mestu izreklo svojo sodbo nad zločinom, čegar žrtev je postala pokojna Amalija Anžlo-varjeva, poročena Malijeva.
Točno ob napovedani uri so vstopili sodniki v dvorano. Takoj za njimi so pripeljali obtožence. Sodniki so vstali in predsednik dr. Kavčič j© začel brati razsodbo, po kateri so vsi trije obtoženci spoznani krivim in se obsojajo:
Andrej Mali na smrt,
Anton Mali na 20 let,
Marija Golmajer pa na 8 let ježe.
Ta kazen pa še ni veljavna, ker so zagovorniki vseh treh obtožencev vložili proti njej pritožbe na najvišje sodišče.
■ .<[ r , - i>	: i?	•
Požar v Smartnem ob Savi. V noči od 3. na 4. novembra je pogorela posestnici Ivani Zaj-čevi hiša z gospodarskimi poslopji vred, Mariji Pleškovi pa velika šupa. škoda je, kakor je pri nas že navada, mnogo večja kakor zavarovalnina.
6 milijonov dinarjev je odobrila za javna dela v Zagrebu zagrebška mestna občina in sicer samo za mesec november.
Tudi nekaj. V Beograd sta prispela te dnii iz Celja soboslikarski pomočnik France Vergle in njegov tovariš France Puklin. Dolgo pot sta prehodila na soboslikarskih lestvah...
Ker dobro prija, zato staro in mlado rado pije Kathreiner Kneippovo sladno kavo s Pravim »Franckovim« dodatkom 1
Gadje v šoli. V Kratovi na Hrvatskem je v šoli med poukom prilezel gad iz neke razpoke v zidu in se ovil neki učenki okoli nog. Na krik in vik otrok je pritekel v učilnico šolski sluga, ki je deklici odvil gada od nog in ga ubil. Komaj pa so se otroci nekoliko pomirili, je prilezel iz razpoke še večji gad. Ubili so tudi tega. Gadje pa so še vedno lazili ob zidu, tako da so jih dotlej ubili že okoli 20. Zaradi gadov so morali šolo zapreti, da pregledajo vse zidovje.
Nov minister dvora. Za ministra dvora je imenovan g. Milan Antič. Prej je bil minister dvora sedanji minister za vnanje zadeve dr. Jevtič.
Zopet peklenski stroji. Na beogradsko železniško postajo je te dni prišla pošiljka ia neke obmejne postaje. Ker pa naslovljenca niso našli, so zaboj odprli, v zaboju pa so našli dva peklenska stroja najtežje vrste. Doslej še ni znano, kdo je pošiljatelj.
Sinovi — ubijalci očeta. Na Hotizi pri Lendavi sta brata Štefan in Avgust Hirez ubila v prepiru svojega očeta, nato pa sta se sama javila orožnikom.
Težka nesreča se je dogodila pretekli četrtek v Ptuju v delavnici mizarskega mojstra Sirca. Ker se mojster seli, so odnašali 1 pomočnik in 3 vajenci stroje Iz delavnice. Ko so pa nesli po ozkih stopnicah 200 kg težko ploščo, so se stopnice pod težo udrle in vsi štirje so padli v globino. Vse štiri poškodovance so prepeljali v bolnico.
Absolvente kmetijskih šol ljubljanskega sreza vabimo na sestanek, ki se bo vršil v nedeljo dne 12. novembra ob 9. uri dopoldne v lokalu restavracije >Pri levu« v Ljubljani na Gospo-svetski cesti. Na sestanku se bo razpravljalo o ustanovitvi podružnice Zveze absolventov kmetijskih šol za srez ljubljanski in o drugih važnih kmetijsko-stanovskih zadevah, predvsem o izdajanju lastnega zvezinega glasila »Brazda«. Vabljeni tudi tovariši iz drugih okoliških s rezov. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. — Al. Miklavec s. r., član ožjega odbora.
Radi pokvarjenega pluga se je obesil. V vasi Nadalji pri Srbobranu se je obesil najbogatejši kmet, ker mu je hlapec nekaj pokvaril plug pri oranju. Iz tega sledi, da je življenje kmeta pač brez vsake cene.
Za predsednika Pokojninskega zavoda * Ljubljani je imenovan za nadaljnih 5 let dr. Vilko Baltič.
Krstna slava naše mornarice. 31. oktobra je slavila naša mornarica svojo krstno slavo. Tega dne je minilo 15 let, odkar eo zavihrale na naših vojnih ladjah prvič jugoslovanske zastave.
Najemnine v Beogradu. Približno tako kakor je v Ljubljani, je z najemninami tudi v Beogradu: Cene velikih stanovanj padajo, cene malih stanovanj pa se drže na stari višini. Velikih stanovanj je preveč, malih stanovanj pa je premalo.
Škoda vsled povodnji v Hercegovini. V okrajih Konjic in Prozor v Hercegovini so te dni divjale silne nevihte. Vso škodo cenijo na več kot 6 milijonov dinarjev.
Nova uprava in ravnateljstvo ljubljanske javne borze dela. Minister za socialno politiko in narodno zdravje je imenoval novo upravo javne borze dela v Ljubljani. Za predsednika je imenovan g. dr. Ivan Karlin, v upravo pa gg. Josip Rebek. Stane Vidmar in Anton Rojina za delodajalsko, gg. Vladimir Kravos, Peter Lom-bardo in Joža Golmajer pa za delavsko skupino. Nova uprava je izvolila na prvi seji ravnateljstvo, ki ga tvorijo gg. dr. Ivan Karlin, Stane Vidmar in Vladimir Kravos.
Vlom v župnišee. V Javorju nad Poljanami
so pretekli teden vlomili v tamošnje župnišče in odnesli 640 Din gotovine in nekaj obleke in drugega blaga.
Ustreljen tihotapec. Avstrijski finančni organi so ustrelili posestnika Lorbeka iz Detoncev, ker se na njihov poziv ni ustavil. Lorbek je skušal skupaj z nekim prijateljem pretihotapiti v Avstrijo večjo količino zganja.
Poparil se je v Mariboru 3-letni fantek Aleksander Trobec. Umrl je v bolnišnici za opeklinami
Krepka zaušnica. V Banjaluki je dal neki Belič svojemu pivskemu tovarišu Viku tako krepko zaušnico, da se je Vik zgrudil mrtev na tla.
Gradbena delavnost v Ljubljani. Letos so v Ljubljani sezidali 63 hiš s 175 stanovanji.
Ogromen nasip so te dni dogradili v Slavoniji pri Bozirtu. Nasip je dolg 170 kilometrov in varuje skoro pol milijona oralov zemlje pred povodnimi od Save.
Požar na Hujah pri Kranju. Na vseh svetnikov dan je gorelo na Hujah pri posestniku Grošiču Janezu, ki ima vsled ognja okrog 20.000 Din škode.
Samomori. 1. novembra se je obesil na nekem kozolcu pri Kamniku neki ljubljanski dijak-šesto-šolec. — Istega dne sta se pa obesila v Zagrebu kamnoseški pomočnik Anton Kramar, doma iz Pijave gorice pri Ljubljani, in vdova Dragica Sa-darjeva. — V Beogradu pa se je zastrupil Ivan Kokalj, upravnik hotela »Moskva«. Prepeljali so ga nezavestnega v bolnico.
Razstava štajerske kokoši v Črnomlju. Sreski kmetiijsiki odbor je sklenil prirediti spomladi v Črnomlju razstavo štajerske kokoši. Valilnost jajc te pasme je bila letos spomladi izredno slaba in globoko pod dovoljenim procentom.
Vesli iz svelci
Kdo vlada v Franciji? V sedanji francoski vladi Sarrauta je 10 advokatov, 5 profesorjev, 3 zdravniki, 2 časnikarja ter po en notar, bančnik, finančni inšpektor, kemik in sodni uradnik — vlada torej tkz. »vrhnja plast inteligence« z 10 advokati. Kmeta in delavca pa nobenega!
Bolgarska polagoma prehaja v smer slovanske politike; popolnoma prav, da se otrese italijanskega in nemškega jerobstva ter krene na pot pokojnega A. Stamboliskega.
V Sibiriji so v Jakutsku ob reki Anabori odkrili bogata ležišča zlata.
Hitlerjeve metode. V nemških koncentracijskih taboriščih je zaprtih okoli 300.000 oseb; 50.000 oseb pa je doslej »neznano kam« izginilo ali pa so bili ustreljeni na begu, kakor po-roča sama uradna nemška "tatistika.
Nenavaden pogreb je bil za smrti slavnega španskega pisatelja Blasca Ibaneza, v sprevodu je šlo nad pol milijona ljudi, ki so svojemu španskemu temperamentu dajali duška z vzkliki »Živel Blasco!« ter po pogrebu prirejali pa vseh gostilnah Valencije »živahne in obilne sedmine«.
Ob angleški obali je pretekli teden vihar močno poškodoval japonski parnik »Kufiku«.
Mussolini grozi samcem. V Italiji pripravljajo stroge odredbe proti samcem; iz državnih služb bodo odpuščeni vsi neoženjeni, na njih mesta pa poistavljeni oženjeni, zlasti očetje s 4 otroki. Z obširno propagando in vsemi razpoložljivimi sredstvi se bo podpiral vstop v »zakonski jarem«.
Svetovni mir je pravljica in mednarodna laž. Angleška armada zahteva od vlade ogromno vsote za gradnjo 25 novih vojnih ladij in 70 vojnih letal.
Obljubljeno zlato mesto Newyork je pred polomom, zaenkrat si je občinska uprava pomogla s .posojilom 125 milijono" dolarjev, sicer bi morala napovedati konkurz.
Obupana mladina. V Vaseneu na Rumun-skem je odkrila policija na tamošnji gimnaziji »Drušitvo onega sveta« s 30 člani in članicami do 16 let starimi, ki so se vsd obvezali, da si končajo mlada življenja s samomorom. Do tega koraka jih je privedlo spoznanje, da dandanes ni mogoče mlademu človeku upati na srečo in zaposlitev.
Na Češkoslovaškem imajo doslej 12 gramov radija v vrednosti nad 50 milijonov dinarjev.
Izvoz dog v Ameriko. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu je dobil naslove ameriških fabrik za sode, ki bi kupovale tudi naše doge. Naslovi se dobe v uradih gospodarskih zbornic.
Uvoz prašičev v Avstrijo. Naš izvozni kontingent prašičev za Avstrijo je znova znižan in sicer od 20C0 komadov debelih prašičev na 1800.
Na otoku Jamajki je pretekli teden silen vihar uničil obširne trtne nasade, s čimer je za več let prizadeta produkcija znanega »Jamaica ruma«.
Do 20 odstotkov so bile znižane vozne cene na češkoslovaških železnicah; zelo pa je bila povečana brzina osebnih vlakov.
Nesrečna nevesta. V ceitkvi v Milovacih na Moravskem je bil poročni obred; ko je župnik vprašal ženina, ali vstopa v zakon z dobro voljo in premišljeno, je ženin nenadoma omahnil ter se zgrudil mrtev pred svojo nevesto, ki se je od groze onesvestila. Čez par mesecev se je nevesti, narodi! otrok, za katerega je zahtevala očetovo rodbinsko ime. To zahtevo pa ji je župnik odbil, češ, da nesrečni poročni obred ni bil končan.
Kmetje v Rusiji so v hudem boju za svojo gospodarsko osamosvojitev. V dnjeprskem okraju je prišlo v več vaseh do kmetskih uporov, kjer so kmetje ogorčeno protestirali proti oddaji; žita. Upori pa so bili udušeni. Toda vse ne bo nič pomagalo, rusko vladajoče delavstvo se bo končno moralo le udati pod kmetskiin pritiskom ter s kmeti deliti politično in gospodarsko oblast! Prej v Rusiji ne bo miru!
Organizacija velekapitaJa. Na Češkoslovaškem sta vetekapital in industrijska proizvodnja raznih panog organizirana v 400 kartelih, ki so, kakor po vsem svetu, najhujši izkoriščevalci milijonskih vrst konzumentov.
Pri občinskih volitvah v Angliji, ki so bile minuli teden, so v več nego 300 občinah dobili večino socialisti, ki so napredovali na škodo konservativcev in liberalcev.
V	Franciji se uvede 10-odstotna taksa na mezde inozemskih delavcev, ki bo služila za izobrazbo domačih delavcev. To je nov udarec za vse inozemske delavce, ki si v Franciji služijo v potu svojega obraza trdi kruh.
Silen orkan je na vzhodni obali Kanade napravil mnogo škode; razdejanih je več vasi in kmetskih domov.
Zaščita domačih umetnikov. V Franciji je prosvetni minister izdal odredbo, po kateri gledališča ne smejo uprizarjati del tujih pisateljev.
V	Leningradu bodo sovjeti zgradili ogromno podzemeljsko železnico, ki bo dograjena do leta 1937.
Rusija je ponekod omejila industrijsko proizvodnjo; tako se n. pr. v največji strojni tovarni »Dynamo« dela samo v dveh šihtih, kar bo bržkone uvedeno tudi v ostale tovarne.
Veliko avtomobilsko razstavo v Londonu je posetilo okoli milijon ljudi.
Največjo hitrost je doseglo letalo Macchi, ki je doseglo hitrost 681 km na uro. Ako bi letalo imelo stalno to hitrost, bi preletelo progo Ljubljana—Beograd v 50 minutah. Letalo Macchi ima motor z učinkom 2000 konjskih sil.
Avtobus s 160 sedeži bodo vpeljali v Rimu. Avtobus bo visok 4-8 m, dolg pa 13 metrov.
Pismene opomine
smo poslali nekaterim starim naročnikom, ki »Kmetskega listam za tekoče leto še niso plačali. Kdor je prejel tak opomin, ga prosimo, da zanesljivo čimpreje poravna zaostalo naročnino, sicer bomo neljubo primorani vsem zamudnikom ustaviti nadaljnje redno pošiljanje lista	Uprava.
»Nezmotljivi« učenjaki
Ko se je prvič pojavil izum železnice, je takrat slavni učenjak Bernouille trdil, da je nemogoče, da bi jeklena kolesa tekla po jeklenih tračnicah, ker je trenje premajhno in bi se kolesa samo na istem kraju vrtela. Za to svoje delo je dobil odlikovanje od Pariške akademije znanosti. Drugi učenjak iz Berlina pa je trdil, da ne bodo mogli ljudje izdržati pritiska zraka, če se bo vlak pomikal z veliko hitrostjo. Praksa je pobila vsa mnenja učenjakov, vlaki vozijo z veliko brzino in vežejo mesto z mestom in vas z vasjo. Tudi ni nič zaleglo mnenje avstrijskega cesarja Ferdinanda, ki je izjavil, »čemu bi gradili železnico, ko še poštni voz ni vedno zaseden«.
Pa tudi druge iznajdbe kot parniki in bencinski motorji so imeli hude protivnike pri učenjakih. Od učenjakov nahujskana množica je ubila Lebona, ki je hotel uvesti plinsko razsvetljavo v Parizu. Ko je bil predvajan gramofon pred učenjaki pariške akademije znanosti, je starešina učenjakov pograbil gramofon, ga vrgel ob tla, predvajalca pa nagnal, češ da hoče s trebušnim govorjenjem prevariti zbor učenjakov. Še mnogo takih zgledov imamo, ki kažejo, da smo vsi ljudje, pa naj bo učenjak ali kdo drugi, končno le zmotljivi.
'Radio
Program Radio Ljubljane od 12. do 19. novembra 1933
Nedelja, 12. novembra. 8.15: Poročila. 8.30: Gimnastika (Vrhovec Lojze). 9.00: Versko predavanje (ravnatelj Jagodic). 9.30: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. 10.00: Predavanje za delavce: Kdo mora biti zavarovan (Rudolf Smersu). 10.30: Peveki koncert Julija Betetta e spremljevanjem Radio orkestra. 11.15: Slovenska glasba, izvaja Raddo-orke-ster. 12.00: Čas, plošče. 16.00: Kmetijska ura: Iz sadjarstva in vinarstva, II. (ing. Lukman). 16.50: Pevsk'. zbor »Zora« iz šiš;ke. 17.15: Plošče. 20.00: Prenos operete iz Ljubljane. Vmes čas in poročila.
Ponedeljek, 13. novembra. 12.15: Plošče. 12.45: Poročila. 13.00: Cae, plošče. 18.00: Gospodinjska ura: Naši posli (ga. Govekarjeva). 18.30: Sedanji položaj pomožnih blagajn. 19.00: Plošče. 19.30: Slavonija v šegah in navadah, III. (H. Marjianovič). 20.00: Mar-
tinov večer: Šramel-kvartet Humer; Slovenske narodne v duetu (gg. Gostič in Rus); Radio-orkester in Radio-jazz. Vmes čas in poročila.
Torek, 14. novembra. 11.00: Šolska ura: Kako se pripravlja narava za zimsko spanje (V. Petkovšek). 12.15: Plošče. 12.45: Poročila. 13.00: Cae, plošče. -18.00: Otroški kotiček (Manca Romanova). 18.30: Plošče. 19.00: Francoščina (prof. Prezelj). 19.30: Moja pot po Norveški (Škerlj). 20.00: Glasbeno oblikoslovje (dr. Dolin ar) ilustrirano z Radio-orkeetrom. 20.30: Kuplete poje g. Bajde. 21.00: Vokalni dueti (gdčnL Kristanova in Rudoliova). 21.30: Čas, poročila. 21.50: Radio-orkester. 22.30 Angleške plošče.
Sreda, 15. novembra. 12.15: Plošče. 12.45: Poročila. 13.00: Cas, poročila. 18.00: Komorna glasba, Radio-kvintet. 18.30: Radio-orkester. 19.00: Tujski pro-met in naše občine, III. (dr. Brilej). 19.30: Literarna ura: Engelbert Gangl v naši mladinski književnosti (Josip Vandot). 20.00: Peveki koncert »Grafike«. — 20.45: Ga. Pavla Lovšetova poje operne arije s sprem-Ijevanjem Radio-orkestra. 21.30: Radio-orkester. 22.00: Čas, plošče, poročila.
Četrtek, 16. novembra. 12.15: Plošče. 12.45: Poročila. 13.00: Cas, plošče. 18.00: Otrok in življenje (Marija Kmetova). 18.30: Pogovor s poslušalci (prof. Prezelj). 19.00:: Srbohrvaščina (dr. Rupel). 19.30: Plošče po željah. 20.00: Prenos iz Beograda. 22.00: Čas, poročila, Radiojazz.
Petek, 17. novembra: 11.00: Šolska ura Vzgojno predavanje (Pero Horn). 12.15: Plošče. 12.45: Poročila. 13.00: Čas, plošče. 18.00: Smučarska gimnastika (Drago Ulaga). 18.30: Predavanje Nar. odbrane. 19.00: Sokolstvo (Janez Poharc). 19.30: Izleti za nedeljo (dr. Andrejka). 20.00: Prenos iz Zagreba. 22.00: Cas, poročila, plošče.
Sobota, 18. novembra: 12.15: Plošče. 12.45: Poročila. 13.00: Cas, plošče. 18.00: Plošče, stanje cest. 18.30: Zabavno predavanje (St. Bitežnik). 19.00: Ljudski nauk o dobrem in zlu (dr. Veber). 19.30: Zunanji politični pregled (dr. Jug). 20.00: Sramelkvartet Dolinšek. 20.30: Fantje na vasi. 21.00: Valčkova ura (Radio orkester in plošče). 22.00: Cas, poročila, Radio-jazz.
Sejmi
12.	novembra: Šmartno ob Paki.
13.	novembra: Šmartno pri Litiji, Radeče, Dušeča vas.
14.	novembra: Metlika, Gomilica, Dol. Lendava.
15.	novembra: Grahovo, Dolenja vas pri Ribnici, Poljčane, Vransko, Ptuj, Gor. Radgona.
16.	novembra: Turnišče, Bogojina, Kandija, Šmi-hel-Stopiče.
Valute
1 ameriški dolar 1 nemška marka 1 švicarski frank 1 angleški funt 1 francoski frank 1 češkoslovaška krona 1 italijanska lira
Din 37-—
Din	1365
Din	1110
Din	182-50
Din	2-25
Din	1-70
Din	3-02
Tem kurzom, ki veljajo za čas od 15. maja 1933, se mora ao nadaljne odredbe dodati še 28H% na ime »primac. To se pravi, ako prodaš 1 ameriški dolar po kurzu Din 4880 in dodaš še 28'A%, dobiš za dolar Din 62-70. To velja tudi za vse ostale tuje valute.
Avstrijski šiling v privatnem kliringu Din
8-85.
Račun poštne hranilnice štev. 14.267
Telefon štev. 28-47
Brzojavni naslov: .KMETSKI DOM"
f)enar naložile najbolje In najvarneje pri domačem zavodu.
KMETSKI HRANILNI m POSOJILNI DOM
REGISTROV*!* ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO
v Ejuhljani, Tavčarjeva (Sodna) ulica štev. 1
VLOGE na knjižice In tekoSi račun se obrestujejo po 6%, pri
tromesečni odpovedi po 6%, večje stalne vloge po dogovora
Stanje vlog nad 'Din 35,CCC.CCC
Rezerve Din 1,1CC.CCC—
Jam-ivu ia vloge presega večkratno vrednost vlog — Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja
Vložne knjižice drugih zavodov sprejema brez prekinjenja obrestovanja — POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tekočem račnnu pod najugodnejšimi pogoji
BLAGAJNIŠKE DRE: Ob delavnikih od 8—12V, in od 3—4'/,, le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8—12'/
'Podružnici v Kamn^hu, Glavni Ivg — v Mariboru, Slomškov Ivg 3
iiriSffl
PT
tCouLUe/oa Uo^e zofte!!!
uu. •^cdi
Zimska jabolka
s o r tirana v zabojčkih in
sadna drevesa
za Jesensko saditev, visoka In nizkodebelna, kakor tudi koruzo, fižol, otrobe in krompir dobite pri
Kmetiiiki družbi v Ljubljani-Novi trg 3

P^ Pozor 1	Pozor I
Ne kupujte slabo poceni blago! Ampak dobro, katerega dobite pri domačem podjetju
pri ČEŠNIRU
Lingerjeva ulica - LJUBLJANA - Stritarjeva ulica
Največja izbera vseh vrst blaga za moške in ženske obleke, površnike, suknje in druga jesenska ter zimska oblačila. *
M
k
Poštenost mojega podjetja je znana!
onem
^ OSREDNJA GOSPODARSKAZADRUGA ^
v Hjubljani
nudi po najnižjih cenah vse vrste deželnih pridelkov, najfinejšo banaško in domačo moko, koruzo, krmila, Špecerijsko blago in ostale v to stroko spadajoče predmete
Velika zaloga vseh vrst umetnih gnojil, modre galice ter najboljšega trboveljskega in splitskega porfland-cemenfa
Kcloelvovsha ulica šfev. 7
Suhe gobe
kupuje po najvišji ceni
SEVER & KOMP., LJUBLJANA
Gosposvetska cesta 5
ZOBOTREBCE
vseh vrst kupuje po najvišjih cenah
M. P« k i*
LJUBLJANA, Sv. Petra nasip 27
(za vodo)


Ka| pravilo sadjarji? ... .da se ,iajcebrenl' prav < bro obnesejo, do sedaj so še vsa drevesa, ki so obdana i .zafee-branl', nepoškodovana. Vaš lium Je prav dober In želim, da bi se le nove naprave posluževali prav vsi sadjarji".
Z odi. spoštovanjem
L. Boni a, učitelj
Sevnica, 18./1.1933
Cena za priti, drevje a Din 2'— . srednje ... J'— . . visoko ... 4*— JANHAR VAL., Žeje, p. Medvode
m
wm
sliU
i m teif
ie
BUSIIKOU
VELIKA PRATIKA
za navadno leio 1934
ki ima 365 dni,
»VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan. V »Veliki Pratiki« najdeš vsa, kar Človek potrebuje vsak dan: Katoliški koledar z nebesnimi, solnčnimi. luninimi, vremenskimi in dnevnimi znamenji; — solnčne In lunine mrke i — lunine spremembe; — poštne določbe ta Jugoslavijo! — lestvice za kolke, za pobotnica, kupne pogodbe in račune; — konzulate tujih držav v Ljubljani in Zagrebu; — vse sejme na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem, Prekmurju, Medii* murju in v Julijski Benečiji; — pregled • koncu brejosti živine; — popi* vseh važnih domačih in tujih dogodkov v preteklem letu; — tabele za računanje obresti; — življenjepise važnih In odločilnih oseb e slikami; — oznanila predmetov, ki Jih rabi kmetovaleo in žena v hiši. — Cena i Oin.
»VELIKA PRATIKA« se dobi v vseh večjih trgovinah in se lahko naroči tudi pismeno pri založniku
tiskarni J- Blasnika nasl. «1. <1. v Ljuhlj«
Sadne drev/c
vseh vrst, kakor tudi nizke vrtnice, nudi ,po najugodnejših cenah VIN K O S T R M LJ A N, Tanetiše št. 1, pošta Litija. Zahtevajte cenike!
Kmelsha posojilnica
ljubljanska okolice
veg. zadruga z neomejene zaveze
v Ljubljani, Tyvšova (Dunajska) cesta IS (v lastni palači)
obrestuje vse hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri in brez vsakega odbitka
Rentni davek plačuje posojilnica sama
Tekom 51 letnega poslovanja so hranilne vloge narastle na	nad Din 230 milijonov
izkazane rezerve znašajo ,, „ 10
»
Poleg lastnega premoženja jamči za varnost vlog nad 0.500 zadrugarjev neomejeno z vsem svojim premoženjem, kar predstavlja milijardno Jamstvo in popolno varnost vseh vlog
urcdmks ianko	~ Izdajo ja kooiO£Ci| Istaa tj»fia& - Juko lisRmna Maksu Ipredslavnik tiskaine; Q. MihalekJ, Ljubljana.
i	'	'	"	'	•	--'v.-.-.....■ v ■ - .