sto«. 48.
Cisti umiti cm li puta
Pvof. Albert Gradarska ul. 18
SUUBUANA
JUGOSLAVIJA
Užimo se zgodovine
Trst — aort ca, dne 2, decembra 1926.
Posamezna štev. stane 25 stotink
Letnik lil.
VICE
za inozemstvo 25. L. Oglasi, za 1 mm višine in širokosti 1 kolone (65 mm): za trgovske in obrtne oglase 50 stot., za osmrtnice, zahvale, poslana, vabila L. l^O, oglase denarnih zavodov L 2— Mali oglasi: 30 stot. za besedo, najmanj L S'—
Rimljani, ki so bili med starimi narodi menda najbolj učeni in najbolj napredni, so ustvarili pregovor, da je zgodovina naša učiteljica. In res je tako! Vse stvari se na svetu ponavljajo. Le oni, ki ne pozna preteklosti, misli, da se to, kar se danes godi na svetu, ni še nikdar godilo; v resnici pa se življenje in njegove oblike vedno ponavljajo. Vojna in mir se ponavljajo in menjujejo, kakor solnce in dež. Blagostanje in beda si sledijo, kakor dobre in slabe letine.
Od tod veliki pomen študiranju zgodovine. Kdor pozna preteklost, razume sedanjost. In tako je labko rekel stari Ben Akiba, da «nič novega ni pod solncem.»
Seveda, tudi preteklost se mora razumeti. Zato ni zadosti, da znamo, kdaj in kako se je nekje nekaj zgodilo; potrebno je temveč, da poučimo vzroke, ki so privedli do gotovih dogodkov in cja-poznamo posledice, ki so jih' ti dogodki rodili. Le tako bomo mogli tudi mi potem v sedanjosti iz danih razmer sklepati na posledice, ki so najverjetnejše.
Za na-s je posebno velike važnosti, da spoznamo predvsem svojo domačo zgodovino. To bomo proučevali toliko bolj z veseljem, ker se tiče naših krajev, onih krajev, kjer smo rojeni, ki jih prav natančno poznamo, in ki so nam, ker so naša najožja domovina, najbolj pri srcu. Ta preteklost pa nas bo tudi radi Vega toliko bolj zanimala, ker se tiče naših prednikov, oziroma ljudi, ki so bili v zvezi z našimi predniki, ker so nad njimi vladali, jih vodili, se za njih dobro brigali, ali jih preganjali itd. Ker se torej ta zgodovina tiče naših prednikov, to je očetov naših očetov, kojih potomci smo mi sami, se tiče takorekoč tudi nas samih direktno:	potom njih prihajamo
tudi mi v vrsto zgodovinskih dogodkov. In zavedati se moramo, da bodo naši potomci v zgodovini naših dni videli in prav pretehtali naše delovanje, naš napre-• dek in naše pogreške.
Zato moramo mi, ko se učimo zgodovine naših krajev, in torej sledimo dogodbam naših prednikov, zaznavati v teh dogodbah in njih posledicah ono, kar je dobrega in ono, kar je bilo slabega. Na ta način se bomo mogli mi sami obvarovati takega delovanja, ki je za naše prednike imelo zle posledice.
Učenje zgodovine pa bo imelo za nas tudi druge blagodejne posledice. Oni, ki zgodovino pišejo, so tudi ljudje; in kot taki se la7i-ko zmotijo. Mi, ki živimo v sedanjosti, pa vendar nekoliko poznamo iz življenja tudi preteklost, lahko tudi presodimo, v koliko je posamezni zgodovinar v svojih spisih bil točen, pravičen in stvaren, oziroma v koliko je pregrešil. No, ko bomo to ugotovili, bomo imeti tudi možnost, da te pogreške popravimo.
To, kar smo tu napisali, ni morda majhnega pomena. Ne, prav zelo važno je. Zgodovina naših krajev in naših ljudi se namreč doslej ni pisala od vseh zgodovinopiscev povsem stvarno. Mnogo napak je bilo storjenih, in ker ni bilo nikogar, ki bi jih bil popravil, so ljudje, ki so to zgodovino čitali, verjeli in mislili, da
je stvarnžlf hElSf^tvična ter so tako
0	preteklosti naših krajev dobili napačne pojme. Iz teh izvirajo potem razne posledice, ki niso prave, ampak krivične, ker pro-izhajajo iz napačnih domnev.
Zaradi resnice, kateri mora zgodovina v prvem redu služiti, j pa, tudi zato, da ne bo krivičnih
1	posledic, je potrebno, da zgodovino naših krajev proučavamo, «Novice» se bodo s tem predmetom še bavile in tako od svoje
,.,'r £	“
strmini doprinesle-. , U ' razčiščenju stvari z iskanjem prave resnice.
Podpisujte
Novice is vsega sveta
ROPAR, KI SO GA SODILI IN USMRTILI NJEGOVI ROJAKI.
Črnogorski ropar Milivoj Kalezič je tekom svojega ropanja izvršil več strašnih zločinov. Jugoslovenske o-blasti so razpisale na njegovo glavo visok denaren znesek. Orožniki so ga lovili po gorah in skrivališčih, toda vse zaman. Kaležič se je znal skrivati in imel je vedno srečo, da je odnesel v boju z žendarmerijo zdravo kožo. Okrog sebe je zbiral svoje pajdaše, toda v bitkah z žen-darmi so ti vsi padli. In Milivoj Kaležič je ostal sam, brez pomagačev in sredstev za življenje. Potikal in skrival se je po gorah, kakor divja zver, toda mraz in lakota sta ga prisilila, da se je približal človeškim naselbinam. Ker ni vedel, kam bi se zatekel, je prišel v svojo rojstno vas, kjer so ga pa vaščani slabo sprejeli. Izdali oblastem pa ga niso, ker velja med Črnogorci za najhujšo sramoto biti izdajalec. Nekega dne so pa vaščani zvedeli, da je Kaležič morilec zdravnika Martinoviča, ki ga je bil ubil Kaležič pred meseci nedaleč od mesta Podgorica. Tedaj se je dvignil srd vaščanov proti Milivoju Kaleziču, kajti zdravnik Martinovič je bil njihov velik dobrotnik. Sklenili so, da ga sami sodijo in obsodijo. Vaščani so se zbrali sredi vaškega trga, najstarejši so tvorili nekako ljudsko sodišče, domači pravoslavni duhovnik je bil Kaležičev zagovornik, za državnega pravdnika so določili najrazumnejšega domačina.
Kaležič :.se je zagovarjal, rekoč, da je bil prisiljen k ropanju, odkar je po «sveti ,osveti» ubil morilca svojega očeta. Dejal je, da je tekom svojega ropanja storil mnogo dobrega revežem in končal je svoj govor: «Če me obsodite, bodo mojo smrt maščevali in vašo vas bo objel plamen, vi pa boste v njem poginili!»
Njegov zagovornik je prosil sodnike za milost in je dejal, naj prepustijo maščevanje bogu. Tedaj pa je nastopil «državni pravdnik» in je zahteval, da se Kaležič obsodi na smrtno kazen. Rekel je, da se morajo roparji, ki povzročajo deželi toliko gorja, iztrebiti. «Sodni dvor» se ni ustrašil roparjevih groženj, obsodil je Milivoja Kaležiča na smrt potom ustrelitvije. Smrtno obsodbo so izvršili, morilčevo truplo so pokopali daleč izven vasi, na zapuščenem kraju. Bilo je zadoščeno pravici.
LOVILI SO JIH Z ZANJKO
Budimpeštanski listi so zadhje čase prinašali vesti o dogodkih, katerim ni nihče verjel; tako so bili čudni. Pravili so, da si v nekem ogrskem mestu nihče ne upa ponoči sam na cesto, kajti nič redko ni bilo, da je začutil tak ponočni potnik naenkrat zanjka zadrgnila vrat, je pošla sapa jo rabi konjederec za lovljenje steklih psov. Takemu človeku, ki mu je zanjka zadrgnilav rat, je pošla sapa in našel se je zjutraj sredi ceste oropanega; često še obleke ni imel več na sebi.
Policija je na podlagi takili naznanil poostrila svojo čuječnost, toda brezuspešno. Zločinci so bili skrajno previdni. Za žrtve so si izbirali navadno ljudi, ki so morali v poznih urah peš na postajo; ponavadi so bili to trgovci z dobro rejenimi mošnjički. Neko noč so na tak način izropali nekega bogatega trgovca z živino, ki je stvar naznanil policiji. Vei-jel pa tem poročilom ni nihče; še celo policija je bila v dvomu, ali ima
meta, razpravljala in reševala v prijateljskem duhu.
JUGOSLAVIJA
Narodna skupščina je odgodena do 7, decembra. Pa ne samo narodna skupščina, marveč je bilo odgodeno tudi delo dveh važnih skupščinskih odborov:	zakonodajni odbor in fi-
nančni odbor sta prekinila svoje zasedanje in najbrže se ne bosta sestala, dokler se ne zbere narodna skupščina. Sploh pa je bila v skupščini pretekla sobota dan senzacij. Razen odgoditve sej narodne skupščine, ki je marsikoga presenetila, je javnost začudilo še glasovanje radičevcev v zadevi dr.ja Kumanudi in dejstvo, da so radikali propadli s svojo zahtevo, naj odgodi svoje delo odbor, ki bi imel poročati o aferi Radeta Pasica. Kakor znano, je bil davidovičevski poslanec dr. Kumanudi izvoljen za načelnika beograjske občine. Radikali so rekli, naj se dr. Kumanudi odreče eni funkciji ter naj bo ali samo poslanec ali pa samo načelnik beograjske občjne. Ko so o tej zahtevi glasovali v narodni skupščini, so radičevci glasovali proti. In tako je nastala zopet razpoka v prijateljstvu med radikali in radičevci. t?
Jugoslovenska narodna skupščina
opravka z resničnimi dogodki, ali z namišljenimi vestini. Ljudje so pravili, da je vse to časopisna «raca», s katero polnijo listi svoje kolone.
Toda dogodilo se je nekaj, kar je razpršilo vse dvome. Mesar Sekeny je močan, širokoplečen možak. Ko se je pred kratkim napotil zvečer proti postaji, je začutil okoli vratu jekleno žico. Zgrabil je z obema rokama zanj-ko, jo razširil in sledil je žici, ki je končala v bližnjem grmu. Naenkrat _ „ vidi, da plane iz grmovja mož, ki j zboruje v poslopju, ki sedanjim raz-
zbeži urnih pet. Prepoznal pa je v bežečem železniškega uslužbenca Farkaša. Naslednjega dne je bil Farkaš aretiran. Oblastem je izpovedal, da je poglavar tolpe, ki se peča z lovljenjem ljudi z zanjko. Policijskega komišarja je pa presenetila izjava zločinčeva, da sta — med drugimi — člana tolpe dva mladeniča uglednih družin, ki sta se udeleževala «podjetju» za «šport».
Teäenski pregled
ITALIJA
Draginjsko vprašanje je tisti predmet, ki najbolj interesira vso javnost.
Ni pa to tudi nobeno čudo, če pomislimo, da so prizadeti pri tem najširši sloji in da zavisi od pravilne rešitve in izhoda iz tega položaja v veliki meri zadovoljstvo vseh slojev.
Vlada si prizadeva, da s primernimi ukrepi in odredbami prepreči nadalj-no dviganje cen. Čuden je zlasti pojav, da se je lira okrepila, da se je njena vrednost zvišala in vendar nočejo cene v podrobni razprodaji življenjskih potrebščin padati. Trgovci kupujejo blago po nižji ceni, kot so ga prej, ko je bila kupna moč lire majhna; konsument pa te dobrote povišanja lire ni deležen. Vzrokov za to čudno dejstvo je več: predvsem je treba povdariti, da prevla- i duje med trgovskimi krogi mnenje, ki je v veljavi še od svetovne vojne, da mora trgovec čim manj prodati, tem več pa zaslužiti. Njegovo načelo je torej: «Blago zadržujem čim več
časa, ker pa je povpraševanje veliko, ,	, cwira in Tinln
mu dvignem cene in pri tem mastno * . .	n	-L-
meram in zahtevam nikakor ne zadostuje. Zato je bil že večkrat govor o novi palači za narodno skupščino. Šele sedaj pa je ministrski svet sklenil, da bo z dohodki, ki jih dobi Jugoslavija na račun reparacij, dal zidati novo stavbo, kjer bo zasedala narodna skupščina. Palača bo zgrajena v dveh letih.
ANGLEŠKA
Minuli teden smo pisali o sklepih imperijalne konference, na podlagi katerih so postali duminijoni avtonomni. Irska pa uživa že prepej časa avtonomijo: ima svojo lastno vlado, odvisna pa je še vedno od Angleške.. Irski republikanci pa niso še zadovoljni s sedanjim stanjem, oni hočejo, popolnoma neodvisno državo, katere državna oblika naj bi bila republika. In nemiri, ki jih povzročajo republikanci s svojimi zahtevami, nikdar ne nehajo. Irski republikanci so znova začeli z revolucijonarnim gibanjem. Irska vlada je radi tega proglasila izjemno stanje. Policija je v neki grofiji odkrila zalogo municije in orožja.
Angležem delajo dominijoni in druge odvisne dežele velike preglavice. Narodna misel se ne da zatreti in brez dvoma je, da prej ali slej odvisni narodi prodrejo s svojimi zahtevami po neodvisnosti.
ALBANIJA
Če^pride iz Albanije pomembnejša vest, potem je gotovo sporočilo, da je kako pleme ali pa bojevit in častihlepen plemenitaš povzročil upor. Sedaj prihajajo iz Albanije zopet poročila, da vre. Nekatera severna plemena so se uprla in vojna sreča je bila kaj nestalna. Uporniki so že tr-
zaslužim, zlasti ker ga jaz kupujem po znižanih cenah.» Seveda je še vse polno drugih vzrokov, bolj in manj tehtnih, ki so krivi današnjega stanja.
Vlada se kot rečeno trudi, da najde pravi izhod iz tega stanja. In gospodarski minister Belluzzo je že pod-vzel potrebne korake. Tako je imel dolg razgovor s predsednikom trgovske zveze, ki je bil posvečen temu vprašanju.
Prihodnji mesec se sestane ministrski svet in na dnevnem redu zasedanja bo najbrže tudi draginjsko vprašanje.
Zadnjič smo poročali, da je min. predsednik Mussolini sprejel dopisnika nekega nemškega in franCoske-iga lista ter jima podal izjave glede odnošajev med Nemčijo in Italijo ter Francijo in Italijo. Danes pa moramo beležiti, da, je imel Mussolini razgovor z rimskim dopisnikom lista «Chicago Tribune». Mussolini je razložil dopisniku fašistovske nazore^ o državi ter mu podal izjave o odnoša-jih med Anglijo in Italijo. Rekel je, da imate obe državi skupne ihterese v Sredozemskem morju in da se bodo vsa vprašanja, tičoča se tega pred-
žaj je bil za albansko vlado kritičen. Zadnje vesti pa poročajo, da se je vladnim četam posrečilo ugnati upornike in sedaj jih preganjajo po albanskih planinah,
RUSIJA
Rusija se od svoje zmagovite revolucije dalje dosledno ni brigala za evropsko politiko. Med njo in evropskimi državami ni bilo nobenih odnošajev. Rusija pa je pošiljala svoje propagandiste po širnem svetu, da zrevolucijonirajo vse države in da pride do onega preobrata, ki ga je doživela Rusija. To počenjanje pa je rodilo v Evropi malo uspeha in polagoma so uvideli možje, ki vodijo politiko sovjetske države, da je treba stopati po novih poteh. Prvi korak k temu je bil gotovo sestanek Cičerina s turškim zunanjim ministrom Rušdi begom v Odesi. Evropski listi vidijo v tem sestanku prvi korak nove politične smeri v ruski zunanji politiki. Značilno je, da bo šel Cičerin v Pariz. Časopisi so takoj sklepali, da se namerava Cičerin sestati z Briandom in potem celo z Mussolinijem. Ruski uradni listi sicer te vesti zanikujejo, vendar pa je misel, da hoče Cičerin navezati stike z Italijo in Francijo, zelo blizu.
Stran H.
•I? © V I C tv»
DNEVNE
Liktorsko posojilo.
V Trstu se bo osnoval poseben odbor, katerega naloga bo, da propagira za liktorsko posojilo. Komisar Barduzzi je prevzel pokroviteljstvo odbora.
Konfinacije.
Pokrajinske komisije, katerih naloga je bila odrediti konfinacije v smislu novega policijskega zakona, so dokončale svoje delo. Število kon-finiranih znaša 522. To število se utegne spremeniti, ker imajo prizadeti pravico rekurza na centralno komisijo.
Mussolini je odredil, da se nakaže osebam, ki so bile konfinirane radi protifašizma, dnevno 10 lir podpore.
P red vojaški pouk.
Oni potrjeni inabomiki, ki se nahajajo v posebnih družinskih okoliščinah, so oproščeni popolnoma ali pa deloma vojaške službe. Ne uživajo pa' te predpravice, četudi so v dotičnih posebnih postavno predpisanih družinskih okoliščinah, ako ne obiskujejo posebnega predvojaškegd tečaja, ki odgovarja nekako «Schütz-übungam», ki so jih imeli srednješolci pod bivšo Avstrijo. Vodijo te predvojaške tečaje miličarji, nastanjeni v posameznih krajih, tako na pr. v Tolminu, Komnu, Gorici in drugod. Obiskovanje teh predvojaških tečajev ni zvezapo z nikakimi drugimi obveznostmi. Toliko na znanje raznim vpraše-valcem, kaj so pravzaprav ti strelski tečaji ob nedeljah.
Turinska «Stampa» prodana.
Turinska «Stampa» je bila opo-zicijonalen list. Sedaj je prešla v druge roke. Kupil jo je senator Agnelli za 40 milijonov lir. V u-redništvu lista ne bo nobenih iz-prememb.
Jugoslovenski državni praznik.
Jugoslavija je praznovala 1. decembra obletnico ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev v eno državo.
Zadnja zaplemba Edinosti.
Zadnja zaplemba «Edinosti» je bila izvršena radi vesti pod naslovom «Obsodba».
Viharji na Bovškem.
Besneča narava letos ni prizar nesla našim krajem. Po katastrofi v dolini Idrijce in Bače je sledilo divjanje narave na Bovškem. Poplave sicer niso bile hude, zato pa so silne je razsajali viharji. Začelo je proti koncu meseca oktobra in nadaljevalo se je ves prejšnji mesec. Narastla voda je odnesla vse mostove med Sočo in Trento. Vihar, ki je razsajal 29. oktobra zvečer, je razdiral strehe, na senožetih je prevrnil več kop sena. Dež je lil skozi razdrte štrehe v stanovanja, močil ljudi, kvaril hrano in obleke.
Četrtega novembra je začela naraščati Soča, izpodjedala je bregove, struga se je začela širiti. Viharji so še divjali 19., 21. in 22. novembra in vselej v istem času, od 7. do 10. ure zvečer. Najhujše je bilo 22. novembra. Razdejal je na strehah, kar se je še dalo razdejali, lomil in ruval je drevje. Ljudje so prestrašeni in obupani, ker ni hiše, ki bi je ne bil pokvaril vihar.
Knjige «Goriške Matice
so po tolikem splošnem težkem pričakovanju izšle. Bogat književni dar Matice bo v pričetku zime prijetno iznenadil naše čitanja željo ljudstvo.
Izdala je Matica letos sledeče knjige:
1.	Koledar za leto 1927. z bogato in pestro vsebino.
2.	Dr. Bačarjevo knjigo I. del: Zdravje in bolezen v domači hiši.
3.	Damir Feiglov roman:	«Pasja
dlaka».
4.	Naši kraji v preteklosti — zgodovinske črtice.
5.	Prvi koraki, ter še d. Sv. Frančišek Asiški, spisan od Frana Bevka kot fakultativna knjiga.
NOVICE
Z razpošiljatvijo knjig se je že pričelo. Poverjeniki, stanujoči blizu mesta Gorice, so naprošeni, da pridejo ponje sami. Drugim se pa bodo odposlale z najbolj pripravnimi prometnimi sredstvi.
Poverjeniki in prijatelji Matice naj takoj prično z nabiranjem članov za prihodnje leto.
Da ne bo kakega nesporazumlje-nja, moramo omeniti, da stanejo knjige «Goriške Matice» za naročnike le 5 lir, za one, ki se pa niso na knjige pred naročili in "šele sedaj vprašajo po njih v trgovinah, pa stanejo 6 lir. Naročniki in nenaročniki pa doplačajo za izredno lepo knjigo «Brat Frančišek» spisano po pisatelju Francu Bevku v goriških zaporih, samo še dve liri.
Vezuv bruha.
Ognjenik Vezuv je začel močno bruhati. Od časa do časa stresajo zemljo potresni sunki. Ljudje pa niso preveč preplašeni, ker poznajo dobro svojega očaka; bruhanje pripisujejo hudim nalivom zadnjih dni.
Pozdravi.
Slovenska fanta, ki služiva pri 6. genijskem oddelku v Firencah, pošiljava prisrčne pozdrave svojim starišem, bratom in sestram, prijateljem, znancem in tudi prijateljicam, ki so obljubile, da bodo pisale. Pozdravljamo tudi letnik 1907., ki je zanjga tudi pri nas že vse pripravljeno:	Hreščak
Franc, Podgorje v Istri; Pertot Karlo, Nabrežina.
Darovi.
Prosvetni krožek Čiginj-Kozar-šče-Selo pid Volčah daruje Lit. 22.60 za poplavi j ence.
Sport
Bedna druga nedelja prvenstvenih tekem. - Srdite tekme I. divizije niso nič manj zanimive od ostrih II,-divizijskih. - Lep nastop rezerVSHi hazen «Presveta» - «Rocol»
Nogomet.
I.	divizija.
Igrišče «Obzor»:. «Obzor» - «Prosveta» — 3:2.
Igrišče «Adria»: «Adria» - «Tom-maseo» — 5:1.
Igrišče «Trstenik»: «Concordia» -«Zora» — 1:0.
II.	divizija:
M. D. «Sv. Ivan» - «Primorje» 2:1. M. D. «P.ocol» - «Jadran» 2:3.
Hazena.
M. D. «Rocol» - M. D. «Prosveta» 4:3.
Lansko prvenstveno tekmovanje vsekakor ni bilo v svojem začetku tako ostro in zanimivo. Kako bi tudi bilo? Takrat so čete v prvič zagnale bojni krik. Letos si stojijo nasproti rutinirane, več ali manj spopolnjene čete. To ne velja samo za I. divizijo, H. divizija je s pridobitvijo novih mladih čet mnogo pridobila.
Izgleda torej, da bomo imeli letos skrajno napet prvenstveni boj, polen presenečenj in športne zanimivosti.
Kaj je z našimi prvaki? S kakšnim izgledom stopajo letos v boj?
O «Prosveti» moramo koj omeniti, da je pričela svojo prvenstveno sezono jako nesrečno, če že nočemo reči klavrno. Po porazu s «Sparto» (4:1) je sploh izgledalo, da izgine četa iz pozorišča. Bila je to le senca one mogočne čete, ki smo jo bili vajeni gledati.
No, z zadnjo tekmo smo se lahko prepričali, da je zavladala v četi «Prosvete» hipna malodušnost, ki pa se je takoj polegla, čim je imela odpraviti račune s četo kot je to «Obzor». Nič bojazni torej, da nam ona krasna četa izgine. Kdor je gledal tekmo «Prosveta» - «Obzor» se je lahko na lastne oči prepričal, da je «Prosveta še vedno v stanu častno braniti svoje barve. Poraz je po večini pripisati dejstvu,- da je vratar Dekleva še vedno «handicapiran» (po domače rečeno poškodovan) od zadnje finalne tekme z «Olympom» in da ga je moral zastopati mladi rezervni vratar Kosovel. Kosovel je res krasna mlada moč, žalibog pa še precej nesiguren za močne tekme kot je bila ona nedeljska.
«Obzor» je resen tekmec in drug «Prosvete» ter «Adrie». Mogočna
obramba, hiter in nevaren napad sta 1 Disciplina, ki vlada v obeh četah, je karakteristiki te čete. Atleti so vsi vzorna. Zmago je odnesla hazena krepke in močne postave, ki so vzrok, j «Rocola», pa bi ne bilo nič posebnega, da nosi «Obzor» ime «železne čete». | če bi bil rezultat obraten. Četi sta si «Adria» je pokazala zopet svojo | približno enaki, žilavo in spretno sestavo. Nasprotni-! Gremo tretjl nedelji naproti. Pu.
hitro odpravila01 z’ mogočno Razliko Iblika na;i se nekaj bo,j PobriSa- da illtlO OCipiaVlia Z m0o0C110 laZllKO nnaflt; naia «rvnrtna ior-ičrn IVafift
goalov. Mislimo, da ima v letošnji prvenstveni sezoni ta četa največ upanja, da prodre. Vsekakor bo boj med «Adrio» - «Prosveto» ter z «Obzorom» najzanimivejša točka v letošnjem prvenstvu.
«Tommaseo» ima- sicer dobre elemente, ki pa nimajo še skupnosti.
Postane pa lahko ta četa z umnim trainingom nevaren konkurent tržaški «trojici». Nedeljski poraz «Tom-masea» ni vsekakor merodajen za presojanje nadaljnemu razvoju dijaške čete.
«Concordia» ima to izredno ugod-
poseti naša športna igrišča. Naše čete res zaslužijo, da se naše občinstvo nekaj bolj pozanima za ta šport. Pravilno je pisal kritik pred par dnevi, da bodo morala drugače naša športna društva potegaiiti «velik zapah črez vrata igrišča,»
Dopisi
IZ TRNOVICE.
Vreme nam letos nagaja, tako da pride ubogi kmet še ob tisti borni
„osTTa Tie T V ViiTTioTT j	r„ 5Ä
nadaljnega fondacijo kot «prvodivi- '	r^‘ l pozni PndelKi so se na
cijsko». Da se S. U. ni res pomotilo, nam kaže že druga zmaga te čete. Zanimivo pa bo vsekakor, kako bodo obračunale s «Concordio» čete «trojice».
Drugodivizijsko tekmovanje nam zaenkrat jemlej vsako možnost ugibanja. Čete so mlade in vsled tega podvržene raznim uplivom, ki lahko spremenijo skokoma rezultate. Čete so si približno enakovredne. Čete, ki bi z veliko razliko nadvladovala druge, zaenkrat tu nimamo.
Ženski sport se letos izborno uveljavlja v boju rezerv bazene za spo-pinsko ploščo S. U.
M. D. «Rocol» in «Prosveta» sta v nedeljo podali tako ostro in obenem tako kavalirsko tekmo, da se tu lahko zrcalijo vse bazene prve divizije.
polju, zlasti ajd^, ki se še do sedaj ni posušila in radi tega je po večini že začela v snopih rasti ter gniti. Komaj nam je ljubi Bog naklonil dva lepa jesenska solnčna dneva in so ljudje, kar oživeli, ko je zmagovito solnce prepodilo oblake, pa se je nebo zopet ogrnilo' v odelo temnih oblakov, iz katerih začne vsako toliko deževati. Zato je ostala skoro vsa ajda na polju in bati se je, če bo šlo tako naprej, da segnije na polju in da ne bo za drugo, kakor za pleve in steljo živini.
Ozimno žito bi moralo biti že davno posejano. S strahom pričakujemo, kakšno vreme nam prinesejo prihodnji dnevi; od tega bo namreč odvisno, ali še pravočasno dovršimo jesenska opravila.
Gospodarske novice
Po «Gospodarskem vestniku» posnemljemo sledeča: članka:
VZIMLJENJE ČEBEL.
Ko se umen čebelar pripravlja na vzimljenje, mora biti v prvi vrsti gotov, katere panje hoče pustiti za pleme. Umljivo je, da le močne, zdrave čebelne družine z zdravo, rodovitno in mlado matico in mladimi čebelami z dosti veliko zalogo medu, z lepim, ne prestarim, pa tudi ne premladim satjem v dobrerh, dosti toplem panju. Le take je treba vzimiti. Plemenjak, ki ga vzimiš, mora biti močan. .
Kakšno čebelno družino pa prištevamo k močnim? Tako, ki koncem paše obseda vse, ali pa vsaj dve tretjini satnjkov vališča. V slučaju, da bi takih močnih družin ne imeli, pomagamo si z združevanjem.
Glede čebel pa moramo paziti, da vzimimo le plemenjake z mladimi čebelami, t. j. jeseni izleženimi. Stare čebele, izležene spomladi ali poleti, pomrjejo ali tekom zime, ali pa takoj pri prvih spomladanskih izleith.
Kakšne in koliko satnikov naj pustimo plemenjaku?
Novo satje, v katerem še ni bilo nobene zalege, ali pa se je le enkrat izlegla, je za zimo premrzlo. Staro pa, ki je že črno, je sicer gorko, a za pomladansko novo zalego ni priporočljivo. Zato čebelam pustimo rjavkasto satje, napolnjeno z medom in obnožino. Medu je treba pustiti krepkim panjem, ki imajo čebel za dva in pol kilograma, vsaj 10 kg. Seveda ni mogoče za vse kraje natančno določiti, koliko hrane čebelne družine tekom zime porabijo, ker na uporabo medu zelo vplivajo panji, toplota, zima, kakovost medu, množina čebel in čas prve paše.
Ker se pozneje ne sme s satjem ganiti, zato ga pa uravnajmo šele takrat, kadar ni več upanja na kako obilno pašo, navadno takoj po končani ajdovi paši, da si čebele po našem pregledovanju še gnezdo urede, na) pr. med znesejo v središče, špranje zelepijo, satje popravijo itd.
Za gnezdo odločeno satje mora biti vse izdelano in noben sat v
vališču ne sme biti prazen, t- j. brez medu. Pač pa smeta biti prazna že starejša satnika, prvi in zadnji ob straneh vališča. Dalje se ne sme v čebelnem gnezdu puščati ali pa celo vanj devati trotovsko z medom napolnjeno satje, ker bi se lahko zgodilo, da bi matica spomladi v to, tekom zime izpraznjeno satje, prezgodaj zastavila trotovsko zalego. Treba je torej že pri vzimljenju paziti na to, da pride le čebelno satje v vališče.
Paziti pa tudi moramo pri od-jemanju medenih satov, da čebelam ne odvzamemo obnožnih satov. Ti se navadna nahajajo tik za zalego. Poznamo jih po tem, da so proti oknu obrnjeni bolj temni kakor oni, ki so1 napolnjeni z medom. Najbolje je, ako obesimo v sredo vališča; meden sat zraven pa na obe strani po enega z obnožino in medom napolnjeno.
Kadar smo dejali v red čebele, satje, gnezdo, pustimo panje lepo pri miru, dokler ne pritisne mraz. Takrat opravimo zadnje delo čebelarskega leta. Prinesemo v čebelnjak starih odej, vreč, plaht ali slamnitah blazin. Za čebelarje s kranjskimi panjiči je najboljši mah, s katerim se lahko vse špranje med posameznimi panji dobro zadelajo in zatlačijo. Slame z omlačenim, klasjem, in tudi sena, ne rabimo, ker se v njih nahaja marsikatero zrno, ki pozimi vabi rovke in miši v čebelnjak.
Ko smo odnesli iz čebelnjaka še vse čebelarsko orodje, ki ga dobro osnažimo in hranimo na suhen: kraju, čebelnjak pometli, tupatam pa nastavili kako mišnico, želimo svojim ljubljenkam sladki počitek in zaklenemo vrata.
KAKO SE ČEBELE PREZIMUJEJO?
Zbrane so okrog svoje mamice v klobčiču ali gruči. Iz, zimskega klobčiča pridejo vselej posamezne čebele tekom treh tednov na površje in potem se zopet pomikajo proti klobčičevemu središču. Pripomniti je treba, da se čebele v zimskem klopčiču ne pitajo med seboj, ker pride vsaka ob gotovem času k zalogi medu in ker v miru čepeč silno malo ži-vežaj potrebujejo. Najmlajše čebele se menda; največ časa zadr-
žujejo v sredi, najstarejše pa na oceana, 'povsem druga velika zem-
površju klobčiča. — Po trakma-yerju.	—Ž.—
0 pripravljanju vinskega kisa.
V septemberskem ;zvezku «Gospodarskega vestnika» popisuje g. Just Ušaj način napravi jan j a vinskega: kisa, ki se zgotovi v v enem do dveh mesecev časa, če je na, toplem. Ako pa je mrzla je-
Ija, ki so jo že starodavni pisatelji nazivali «Atlantido».
Ta, zemlja je bila pravi zemeljski raj; njeno prebivalstvo je bilo presrečno. Pred 800 tisoč leti pa so vulkani in njihove nepremagljive sile silno pretresle' in pretvorile to veliko in lepo zemljo. Zemlja je ginevala od časa do časa in ž njo so izginili ljudje in
ifo prodaj Imam
sledeta umetna Mila:
supertosfat
14-	16%
15-	17%
16-	17%
?!
!»
sen in potem mrzla zima, najbrže ^ njji10Va kultura,. Tako je bilo1 pred ne bomo imeli kisa.	1
Po mojem mnenju pa
je mnogo boljše za pripravljanje vinskega kisa, da vzamemo 30 do 80 kg neoprešanih ali malo pprešanih tropin. V ta namen so najbolje one z vrha bednja, če kuhamo most pod njimi, kakor se to godi že marsikje. Te tropine z vrha bednja skisnejo že drugi dan. Sicer pa so vsake zdrave tropine dobre, tudi otisnjene. Nato postavimo tropine v ornico, v sod ali brento in sicer na rahlo, da se u-grejejo. Take gorke tropine polijemo potem s slabe j šim moštom, sadjevcem ali sladko vodo. Kmalu na to potočimo tekočino s tropin in jo čez čas, ko se tropine zopet ugrejejo, z nova zlijemo na vrh tropin in pogrnemo s plahto. To se še dvakrat ali trikrat ponovi, potem se tropine otisnejo in tekočina prilije h kisu. V osmih dneh imamo hud kis, ki se ga toliko rabi |na kmetijah, zlasti v poletnih mesecih. Naši vinorejci pa se premalo z njim preskrbijo in si skoro vsi kupujejo potem škodljivo esenco.
Nekateri vinogradniki imajo visoko kad, ki ima recimo Vt m nad dnesom leseno preluknjano ploščo in nad to še eno ali dve. Potem se postavijo tropine na vse prefuknjane plošče, a kisajoča se tekočina kaplja potem od tropin do tropin in se navzame kisika. Tudi tako kad pokrivamo s plahto, da ne vhaja toplota, ki je je treba okroglo 30°. S tako pripravo se more napraviti večja množina kisa.
Nekateri kmetje napravijo kis iz same vode, katero vlivajo na oprešane ugrete tropine. Ta kis pa ne traja dolgo, ker ocetna glivica: nima dovolj! hrane v vodi.
Kis, in sicer dober kis, si torej lahko vsak kmet napravi sam doma. Zato naj to jesen nikdo ne pozabi nanj.
Obveznost zidanja gnojnikov.
Izšel je poseben ukazni zakon,
200.000 leti, ko so novi potresi in izbruhi vulkanov uničili zopet velik del te zemlje. Tako so sledile nesreče, tretja pred 80.000 leti, četrta in zadnja pa 1. 9564 pred Kristusovim rojstvom.
Valovi so zakrili to bajno zemljo za celo vrsto tisočletij. Le malo je še ostankov po njej: majhna otočja na. Atlantskem oceanu. In kdo nam priča, da je bilo vse to res, da se je res tako' dogodilo?
Starodavni modreci in njihove knjige, njihove besede. Starodavni grški pisatelji govorijo O' tej zemlji in sv. pismo) govori o narodu, ki je prebival na njej.
Govorijo in pričajo pa tudi naj-novejša raziskovanja, ki se vršijo s pomočjo najnovejših tehničnih sredstev — s pomočjo na poseben način izdelanih priprav, v katerih se nahaja potapljač, ki pod ;vodo 'fotografira, ostanke lin znamenja nekdanjega življenja na veliki zemlji, kjer sedaj vlada vodovje Atlantskega oceana.
DVA ITALIJANSKA BRZOPARNIKA
Ministrski predsednik Mussolini je angleškim listom podal izjave, da bo Italija gradila dva brzoparnika, ki bosta prekašala vse dosedanje ladje po hitrosti. Zmogla bosta "hitrost 40 milj na uro. Pot Neapolj - New York bosta napravila v petih dneh. K tej izredni hitrosti bo pripomogel izum nekega italijanskega inženirja, ki ga bo vlada uporabila tudi pri vojnih ladjah. Ime ladjama bo najbrže «Rex» in «Dux»; prvo ime pomeni «kralj», drugo pa «voditelj».
Angleški zainteresirani krogi so seveda strašno radovedni. Paroplov-ne družbe se pa bojijo italijanske konkurence.
ŽENSKI DETEKTIVI
V Scotland Yardu, angleški policijski centrali, so povečali letos ženski policijski kor od 25 do 50 oseb. Izkušnje, ki jih je napravila londonska policija z ženskami, so bile zelo vzpodbudne. Izkazalo se je, da je ženska v mnogih slučajih mnogo boljši špijon kot moški. Pri vsem tem pa pri londonski policiji uslužhene ženske ne izgledajo nikakor tako, da bi se jih človek ustrašil. Večinoma so
Tomasovo žlindro in 40-42% kalijevo sol
v Dekanih na postaji.
Augušiin Mahni?.
Kmetijski stroji
Slamoreznice znamke «Mayfart» z verigami raznih velikosti.
Grozdne stiskalnice (preše), grozdni mlini znamke «Mayfart» in drugih znamk.
Gnojnične sesalke, plnžna telesa, travniške brane, mlečni posnemal-niki itd.
TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU
Ulica Torrebianca 19, in Raffinerie 7.
Telefon 44-39.
ZDRAVNIK
D: Fran Ambrožič
se je stalno naselil
v Št. Petru na Krasu
in ordinira
v KOMM hiši oil 9-12 in 01113-15
□□□iLlCIDHnnOöDDDDnDO
□	ZDRAVNIK
□
□
□
□
□
□
□
□
□
□
□
Dr. Fran Gruden
v Postojni
je nanovo preuredil svoj zobotehnični ambulatorij
Tehn. vodja J. Friedmann
Sprejema od 9,—12. in od 2.-5.
pop.
□□□□□□□□□II □□□□□□□□
Ugotovivši, da je povpraševanje po zdravilu
Širite Novice !
ki določa, da si morajo vsi last-! mikavna po zadnji modi oblečena hiti zemljišč, na katerih se redi!dekleta’ katerim ne bi nikdo prisodil, goveja živina in konji, zgraditi primeren gnojnik v teku 18 me-
secev, od kar stopi zakon v veljavo. Kdor bi se temu ne pokoril zapade globi od 300 do 1000 lir. — Zakon zasleduje dober namen, toda vprašanje je, ali in kedaj bo ta »amen dosežen.
Razno

ATLANTIDA
Na daljnem: vzhodu, med dvema velikima otokoma Sumatro in Javo v Aziji, obstoja še danes otok 'po imenu Krakatoa.
Pred petdesetimi leti je bil mno go večji, toda zgodilo se jc to-le: 1883. leta) je izbruhnil Ina tem otoku silen vulkan, zemljo je omajal strašen potres, ki je povzročil, da se je iena tretina otoka1 pogreznila v morje in ž njo okrog 70.000 ljudi.
To se 'je dogodilo pred 43.' leti. Vse huje pa se je nai ta način preoblikovala! zemlja pred tisoči lin stotisoči 'leti.
Ne samo znanost, temveč tudi stare legende in pripovedke pričajo o* tem, da je zemlja v 'prvi dobi svojega razvoja zelo menjavala svoje površinjsko lice.
In tako se je pred milijon leti, V dobi, ko sedanje Amerike 'sploh še ni bilo, ko je bila še vsa! pod vode, isto Tako pa tudi velik del Evrope, takrat, v tisti davni prošlosti, se je dvigala! sredi sedanjega velikega morja, Atlantskega
Četa
amaconk se vporablja na jako mnogovrsten način. Pošiljajo te ženske zelo pogosto v nočne lokale, o katerih je znano, da so borze tihotapcev kokaina, opija in drugih narkotičnih strupov. Tihotapec je seveda redkokdaj tako pameten, da pride takoj na to, da je ženska policijska špijon-ka. Zato se navadno ne ženira in govori odkrito o svoji obrti. Ženski policaji pa se dajo tudi jako dobro uporabljati za izsledovanje zločincev o obskurnih špelunkah, v katerih se shajajo razni zločinci. Seveda te ženske v take lokale ne prihajajo v zadnji modi, temveč oblečene kot preproste delavke. S spretnim manevriranjem jim ni težko izvabiti od zločincev pri kozarčku vina vsakovrstne skrivnosti, ki so za policijo velike vrednosti. Marsikak vlom, gled katerega je izgubila policija vsako sled, so razkrile detektivinje na galanten način.
rijIstruMBS zidruaa z omijsalm pareStfon
uraduje v svoji lastni hiši
ulica Torre hianca 19. (. nad.
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tek. račun in vloge za ček. promet ter obrestuje
po 4%
večje in stalne vloge po dogovoru.
Sprejema Dinarje na tekoči račun in Jih obrestuje po dogovoru.
Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. Obrestna mera po dogovoru. Na razpolago varnostne celice (safes)
♦♦♦♦
Me ore za mu öää1/*-13,18-18
Ob nedeljah je urad zaprt Telefon žtv. 25-87.
NoMUi tUm. dsnarü! mM
izredno močno,
je lekarna uvedla navo vrsto steklenic, ki vsebujejo večjo količino od prejšnjih ; tako zadostuje za kompletno zdravljenje le 6 steklenic.
CENA STEKLENICI L 8-50. Farm. CASTELLANOVIQH, via Giuliani No. 42 (pri svetem Jakobu.)
Zobozdravnik
D- D. Sardoč
specijalist za ustne in zobne bolezni
perfefccijonfran na dunajski kliniki
ordinira
v TRSTU
Via Imbrlanl 16/111. (pre) Via S. Gicvaonl)
od 9—12 In od 3—7 ure

Zobozdravnik
sprejema
s GORICI na TravnJRa 5
II. nadstropje
□
a
a
n
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
o
gn0aanaa!3aaaDaaaaaDai3ciQaaciao£i
Trgovina manufakturnoga blaga
Prodom, odnosno dom v nojem
Trgovsko hišo ob glavni cesti Trst-Reka tik mesečnega semnjišca s trgovsko koncesijo, mestno tehtnico, trafiko in gostilniškimi prostori. — Zraven tujski hlev, lopa in prostor za veliko skladišče vina.
B. KasteBic
pošta Materija, Jul. Krajina
Corso Giuseppe Verdi
Najbogatejša izbera volnenega in svilenega blaga, blaga za moške obleke - perila - razne opreme volne - žime in pernic
BOGATA IZBERA - IZREDEN OKUS — CENE ZMERNE

□□□□□□□□[□□□□□□D
Stran IV.
FRANCOZI GRADE NAJVEČJO RADIO POSTAJO NA SVETU
Iz Pariza poročajo: Francoski sindikat brezžične službe je sklenil, da zgradi v bližini Pariza oddajno radio postajo s silo 60.000 vatov. To bo največja radio postaja na svetu ter bo imela 120 krat večjo kapaciteto kot sedanja francoska poštna služba.
ŽRTVE KANIBALOV
V Novi Gvineji so napadli te dni kanibali skupino protestantskih misijonarjev. Divjaki so 7 misijonarjev pobili, spekli in pojedli. Žene in otro-
Odkar je stopil v veljavo Da-wescv načrt pa do meseca oktobra t. L, znaša vrednost nemških dajatev Franciji na račun repa->racij 337 milijonov, Belgiji pa 74 milijonov.
Bodoči poljski kralj naj bi postal po poročilih poljskih monarhistov princ Parmski, ki bi se poročil s hčerko Pilsudskega. Ker sta oba še mladoletna,, je dovolil papež njuno poroko.
Davek na bubifrizuro. Iz Švice
V Poglavai' ^afe: i se poroča, da je glavno mesto v SÄ;*®««;;* W obdavčilo bubifri-
večje število bomb.
Preko 13.000 smrtnih žrtev zaradi avtomobilskih nesreč v Ameriki.
Po ameriških statističnih podatkih o nesrečah je bilo v letošnjem letu v Zedinjenih državah 13.250 smrtnih žrtev. Razen tega je bilo zaradi avtomobilskih nesreč ranjenih nad 50.000 oseb.
Trgovina posebne vrste.
Kakor je znano, je v ameriški Kaliforniji gojenje krokodilov aligatorjev in divjih živali že mnogo let običajno. Neka tvrdka prodaja sedaj majhne aligatorje, ki niso mnogo večji kakor kuščarji. Živalice spravljajo v zabojčke iz kartona in jih razpošiljajo s pošto. Uporabljajo se te živalice za lovljenje muh, pa tudi za igrače. Seveda ne postanejo te živali nikdar stare in velike, ker ne prenašajo takšnega ravnanja, kakršnega so običajno deležne.
Drobiž
Do sobote je podpisovanje za liktorsko posojilo doseglo znesek ene milijarde lir.
Italijanskih emigrantov je danes v Franciji že 90.000. V to število pa niso všteti italijanski rudarji in sezonski delavci, katerih je neprimerno več.
Rimski guverner senator Cre-monesi je odstopil radi. nesoglasij administrativne narave, ki so nastala na rimskem magistratu.
Kardinalski zbor bo baje štel odslej 79 kardinalov. Do sedaj jih je štel samo 70.
Jugoslovenska narodna skupščina je ratificirala mednarodne konvencije o delu.
V Jugoslaviji se bodo vršile oblastne volitve 23. januarja prihodnjega leta.
Jugoslovenska paroplovna družba «Jadranska Plovidba» je naročila na Angleškem dva nova velika parnika. Parnika morata biti gotova glasom pogodbe do leta 1927.
Dr. Kumanudi je odložil poslanski mandat, ostane torej načelnik beograjske občine.
Ker je francoska vlada izgnala
zuro. Vsaka ženska, ki ima tako frizuro, mora pri pobiranju cerkvenega davka plačati pol franka več kot druge.
Za sovjetskega poslanika v Rimu je imenovan Kamene v.
Trocki bo baje imenovan za sovjetskega poslanika v Londonu.
Artiljerijski častniki na Španskem še vedno ne mirujejo. Zvedeti se pa ne more nič gotovega, ker vlada ne dovoli prinašanja nobenih tozadevnih poročil.
Za zabavo in smeh.
Samogovor
Mali Jurček vprašuje očeta, kaj pomeni beseda «monolog»!
Oče: «Monolog je zunaj hiše samogovor, doma pa je razgovor med tvojo materjo in menoj.»
Nič posebnega.
Matija:	«Včeraj zvečer sem se
strašno dolgočasil.»
Miha: «Tako? Kaj pa je bilo?»
Matija: «Nič posebnega, moja zaroka.»
Nič ni zaleglo.
Sodnik:	«Kako ste mogli svojega
moža tako neusmiljeno pretepsti? Saj to še ni takšno zlo, če pride zvečer včasih malo kasneje domov. Samo svarilo bi tudi nekaj zaleglo.»
Žena: «Saj sem ga poprej posvarila.»
Sodnik: «Kako pa?»
Žena: «Najprej sem mu vrgla samo škaf v glavo.»
Odgovorni urednik: JANKO RUNTIC.
Tržaška kmetijska družba
ima v zalogi:
Semena vseh vrst za jesensko in zimsko setev, nemškega pridelka.
Kmetijske stroje: Slamoreznice tvrdke «Mayfarth», pluge, plužna telesa: brane, gnojnične sesalke, mlečne posnemalnike in razno drugo kmetijsko ročno orodje.
Umetna gnojila: rudninski su-perfosfat, Tomaževo žlindro, kalijevo sol, čilski soliter in amonijev sulfat.
Kalijevo sol, zajamčeno 40/42^,
Italijane-protifašiste iz svojega o-1 belo, drobno mleto iz naše zaloge zemlja, so se ti izselili, toda ne!lahko naročite: daleč: šli so v Belgijo.	| za vipavski okraj: pri Kmetski
Za novega poljskega poslanika P°soB^nic^ v Vipavi; v Rimu je imenovan Koman1 za bistriški okraj: pri Mlekar-Knoll, bivši poljski poslanik v ski Zadrugi v Trnovem;
Moskvi in Angori.	j za postojnski okraj: pri Kmet-
Med Mehiko in Združenimi dr- Hranilnici in Posojilnici v Ma-žavami vlada velika napetost. Me- tenji vasi. hiška vlada hoče odvzeti ameriškim državljanom, ki so lastniki mehikanskih petrolejskih vrelcev, lastninske pravice. Uživati pa bo-
SEMENSKI KROMPIR.
Čas prijav za naročilo semen skega krompirja iz Jugoslavije
do smeli dohodke vrelcev skozi poteka. Večina kmetijskih zadrug 50 let. Ni čuda, da se Američani je že storila svojo dolžnost in si razburjajo. Kam pa bodo šli po zagotovila pravočasno dobavo se-dolarje? 1	Imenskega krompirja.
Tudi v Nikaragui imajo svojo Tržaška kmetijska družba, ki revolucijo. Lepa pa je ta, da po- je letos dobila glasom kr. dekreta nuja predsednik nikaraguajske od 24. avgusta t. 1. dovoljenje za republike voditelju upornikov, ge- «voz inozemskega krompirja, ßo neralu Machado 50.000 dolarjev, v kratkem zaključila sprejema-
Aiko neba z bojevanjem.
nje naročil.
Iz Brazilije prihajajo vesti, da Opozarjamo naše kmetovalce in so se v državi Rio del Sud uprli zadruge, da je letos vsled povod-prebivalci in napadli vladne čete. “1* mnogo krompirja segnilo in Uporniki uživajo prijateljstvo tu- da je tudi pri nas pomanjkanje di med generali.	| krompirja.
Angleška rudarska stavka se! Ne odlašajte z naročili na zad-bliža svojemu koncu. Do Božiča nii trenutek, da ne bo prepozno, bodo skoro gotovo vsi rudarji zo- TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA pet na delu.	V TRSTU, ulica Tone bianca 19.
Cevljarnlca Forcessln
oaiikcnna na madnarodni razstavi v Carev! z „Diploma di gran pramia"
TRST -3 Via Giuseppe Caprln Štev. 5 pri Sv. Jakobu - TRST
Kdor tiče obuvalo cenö a vendar lepo, ta bo pomislil malo, ue kupil kar na slepo I
In šel bo k „FORCESSINU*, ki v Trstu vsem od kraja — ubožcu al’ bogatinu — najboljše čevlje daja .. .
---------------------

„Vedež za leto 1927
BCS* je izšel
JAKOB BEVC
TRST
urarna in zlatarna	o
Trst - Čampo S. Giacomo št. 5
Podružnica: S. M. Magdalena zg. št. 1
ZLATO kupuje v vsaki množini po najvižjih cenah KRONE plačuje više kot vsi drugi «T RAZNA DARILA ZA BIRMANCE. ~
Ste-li plačali naročnino

BUFET PRIMC
Trat, lallea XXX Ottobre 19, nasproti kavarne Commerolo
Točim najboljše istrsko in vipavsko vino ter kraški ieran. — Vedno sveZe Dre-herjevo pivo. Mrzla in gorka svinjina, sardine itd. — POSTREŽBA TOČNA.
Za obilen obisk se priporoča
Lastnik IVAN PRIMC.
Si naročen na ..Novice“!
If.
® POSTOJNA « ♦♦♦♦
Noironie bolezni in operacije.
ŽARKI X
hitro zdravljenje jetičnega vnetja vršcev.
■
IVAN KERŽE
Ima v lastni zalogi najraznovrstnejše
kuhinjske In druge hišne potrebščine
Iz aluminija, steklovine, lesa, emajlirane prsti itd. ----- CENE NIZKE.
TRST, PIAZZA 8. OIOVANNI St. 1
Spomnite se „Šol. društva'1!
r
jL .MUNDLOS šivalni stroji
If	..Görlcke“
Molesn, motorini „F1AM“ in belgijske puške se vdobe ie pri
Josipu Kerševaniju
GORICA — Piazza Cavour 9 — GORICA