STRAN 5 Bralkam in bralcem želino v letu 2021 čim več dobrih novic! Postopno spreminjanje plačilnih navad Brezstično poslovanje počasi zmanjšuje uporabo gotovine Alenka Vetrih: "Piškoti vedno uspejo, saj levi veste, kakšne točno ste želeli." Dvostranska novoletna križanka z lepimi nagradami trgovin Jager ŠTEVILKA LETO Lil, 31. DECEMBER 2020 CENA 1.80 EUR STRAN 16 STRANI 14-15 Oglasi Drufti/o prijateljev mladine Rečica ob Savinji Za leto 2021 s želirno svet, kije strpen, ki postavil okolje pred kapital in delavca pred dobiček. Naj bo prihajajoče Jeto polno solidarnosti,sodelovanja, tovarištva in borbenosti. Vam pa želinno, da bo vaš glas slišan, upoštevan :n spoštovan, Jf^ LEVICA Lokalni odbor Velenje ir: Mozirje Savinjske novice št. 50, 11. december 2020 1513 Vsebina Epidemija covida-19 Množična testiranja in prva cepljenja........................................6 Zgornjesavinjsko društvo invalidov Dan po božiču napolnili 50 let delovanja....................................7 Hisense Gorenje Z januarjem v Velenju nova tovarna televizorjev..............8 DEOS Center starejših Gornji Grad Dobrodelnost v decembru tudi za stanovalce in zaposlene..........9 Božiček obiskal Mozirje Ob upoštevanju ukrepov narisali nasmehe na obraze najmlajših.,.10 Luč miru iz Betlehema Z lučjo prižgali bližino med ljudmi ............................. 11 90 let Alojza Kladnika iz Radmirja Družina, planinarjenje in izdelovanje lesenih izdelkov so mu zapolnili leta..........................12 Gornji Grad Bine Volčič dostavil praznično malico iz svojega bistroja.............17 Fotografski natečaj PD Nazarje Žirija največ točk namenila fotografiji Marcela Rajgla............18 Planinsko društvo Gornji Grad Tudi letos organizirali tabore in pohode .............................. 18 Jernej Mazej iz Ljubije Pripravlja čips iz starih sort jabolk................................................19 Črna kronika V Nizki voznik osebnega avtomobila umrl na kraju nesreče ................................................... 22 Tretja stran Le kdo bi si mislil ... Le še nekaj ur nas loči do izteka leta 2020. Če zavrtim spomin nazaj za dvanajst mesecev, mi pride na misel vprašanje: »Le kdo bi si mislil?« Le kdo bi lahko ob začetku tega leta pomislil, da bo tako nenavadno, tako drugačno, za nekatere tako tragično ... Le kdo bi si lahko mislil, da bo nek mikroskopsko majhen virus ustavil svet? Snovalci apokaliptičnih filmov iz Hollywooda so si ob izbruhu pandemije morda meli roke: »No, kaj smo vam govorili, da se bo zgodilo, pa nas niste jemali resno ...« Virus SARS-Cov-2 je v zgolj nekaj tednih turistično panogo iz hitro rastočega trenda potegnil v boj za preživetje in večina subjektov iz te branže bi bila danes že med pokojnimi, če jih ne bi z različnimi ukrepi pri življenju ohranjale države, tudi Slovenija pri tem ni nobena izjema. V Zgornji Savinjski dolini smo spomladanski del epidemije preživeli z le nekaj okužbami in še enkrat več se je pokazalo, da ima biti slepo črevo, kot včasih rečemo, tudi svoje prednosti. Jesenski del epidemije nam ni prizanesel in tudi naši občani umirajo zaradi posledic bolezni covid-19. Največkrat prezrte so posledice, ki jih epidemija povzroča na posameznikih, na vsakem od nas. Kot člani družbe smo postali manj strpni, morda tudi zato, ker se lahko v delikatnih situacijah skrivamo za zaščitno masko, toda po drugi strani še vedo izkazujemo visoko stopnjo solidarnosti in dobrodelnosti. Tudi o tem pišemo v zadnji letošnji številki Savinjskih novic. Tudi za nas kot izdajatelja lokalnega medija je bilo leto 2020 zelo zahtevno. Selitev v nove poslovne prostore v upravnem centru v Mozirju nam je prekinila marčevska razglasitev epidemije; dokončali smo jo takoj, ko so bili za to vzpostavljeni pogoji. Na tem mestu dolgujem veliko zahvalo sodelavkama Heleni in Nini ter sodelavcu Urošu, ki so se v takratnih okoliščinah izkazali z izjemno pripadnostjo in požrtvovalnostjo. Tako zavzetih zaposlenih si vsak delodajalec lahko samo želi. Medtem se je zelo spremenilo dogajanje v okolju, o katerem oziroma iz katerega poročamo, saj je bilo kar naenkrat bistveno manj dogodkov, dostopnost sogovornikov se je zmanjšala in vsemu temu smo se morali hitro prilagoditi. Da ni prišlo do izpada informacij, so poskrbeli naši dopisniki in dopisnice pod vodstvom sodelavca Igorja. Tudi njim iskrena hvala. In nenazadnje prisrčna hvala vam, cenjeni bralci in bralke! Veseli in ponosni smo, da smo vam uspeli v vsakem od 53 tednov v letu 2020 prinesti nekaj novic iz Zgornje Savinjske doline, pa tudi iz širše okolice. Tudi v letu 2021 želimo biti vaš zvesti in nepogrešljiv spremljevalec. Lepo praznujte in vse dobro! Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto LII, št. 53, 31. december 2020. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90-790, 041/793-063, 041/348-884. E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka-njir, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063 Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884 Savinjske novice št, 53,31. december 2020 3 Tema tedna POSTOPNO SPREMINJANJE PLAČILNIH NAVAD Navajanje na brezstično poslovanje počasi zmanjšuje uporabo gotovine V obdobju novega koronavirusa so se spremenile številne navade. Ljudje življenje prilagajajo novi realnosti tudi na področju plačilnih navad. Pred kratkim objavljena študija o plačilnih navadah potrošnikov (Space) odkriva, da je pandemija nekoliko zavrla uporabo gotovine in pospešila uporabo drugih plačilnih sredstev. A gotovina med Slovenci še vedno ostaja najbolj priljubljen plačilni instrument, Slovenija se namreč uvršča med evropske države z nadpovprečno uporabo gotovine. Vendar trendi kažejo, da se zna to hitro obrniti, saj se po raziskavi družbe Mastercard še naprej krepi priljubljenost plačilnih kartic in spletnih nakupov. V SLOVENIJI NADPOVPREČNA UPORABA GOTOVINE V Sloveniji so kupci (po raziskavi Space, ki je zajela 2075 anketirancev) v lanskem letu z gotovino poravnali 63 odstotkov plačil, tri leta prej celo 68 odstotkov. Povprečje evrskega območja znaša 48 odstotkov. Največ plačil z gotovino (73 odstotkov) Evropejci opravimo na fizičnih prodajnih mestih, plačila s kartico na teh mestih je opravilo zgolj 24 odstotka anketiranih. Ob upoštevanju omenjene raziskave se Slovenci uvrščamo med državljane z nadpovprečno uporabo gotovine, pogosteje jo uporabljajo le na Malti in Cipru (73 odstotkov) ter v Španiji (66 odstotkov). IZ PREVIDNOSTI NEKAJ GOTOVINE VEDNO »V ŽEPU« Zanimiv je izsledek raziskave, ki pravi, da Slovencem možnost plačila z gotovino ni tako po- membna, kot kaže povprečje evrskega območja. Po drugi strani pa večina Evropejcev, tudi naši državljani, gotovino še vedno uporabljajo kot način varčevanja iz previdnostnih razlogov, saj je 34 odstotkov anketirancev navedlo, da gotovino hranijo doma ali na nekem varnem mestu. Kot kaže primerjava s študijo iz leta 2016, uporaba gotovine kot hranilca vrednosti celo narašča, saj je bil takrat delež takšnih potrošnikov med Evropejci za 10 odstotkov nižji. KORONAVIRUS UTRJUJE UPORABO PLASTIČNEGA DENARJA A kot kaže, bo pandemija covida-19 tudi na področju uporabe gotovine spremenila obnašanje potrošnikov. Po raziskavi družbe Mastercard se je delež vprašanih, ki raje plačujejo z gotovino, v primerjavi z lanskim letom zmanjšal za sedem odstotnih točk na 24 odstotkov. Tudi posebna anketa o vplivu pandemije je pokazala, da je trend upadanja uporabe gotovine nekoliko pospešila. 40 odstotkov anketirancev gotovino od začetka pandemije uporablja precej redkeje, večina teh meni, da bodo tudi naprej manj plačevali z gotovino. SPLETNO NAKUPOVANJE VZTRAJNO NARAŠČA V zadnjem letu, ko se svet sooča s pandemijo covida-19, se je tudi v Sloveniji povečala priljubljenost spletnih nakupov, hkrati se povečuje tudi uporaba plačilnih kartic na spletu. Prek spleta po ugotovitvah najnovejše raziskave družbe Mastercard nakupuje 76 odstotkov Slo- 76 % Slovencev, starih 15-55 let, nakupuje prek spleta, v slovenskih spletnih trgovinah s kartico plačuje 60 % kupcev. vencev, starih od 15 do 55 let, kar je 12 odstotnih točk več kot leta 2015. V slovenskih spletnih trgovinah s kartico plačuje 60 odstotkov kupcev, kar je šest odstotnih točk več kot lani. Hkrati se je delež plačil z gotovino po povzetju znižal za pet odstotnih točk na 39 odstotkov. Po podatkih slovenskega statističnega urada število spletnih kupcev narašča v vseh starostnih skupinah prebivalcev, pri večini je bil glavni motiv za spletno nakupovanje prihranek časa. Največ kupcev kupuje prek spleta oblačila in športno opremo ali obutev ter si organizira nastanitve, prevoze. Med digitalnimi izdelki, kupljenimi prek spleta, prevladujejo računalniške oziroma videoigre, programska oprema, mobilne aplikacije ... Tatiana Golob, foto: gemius.com 1515 Savinjske novice št. 52, 24. december 2020 Tema tedna, Anketa, Iz občin i Naša anketa Kaj uporabljate pri plačevanju blaga in storitev? Lucija Grudnik Bric, Grušovlje Večkrat uporabim kartico, ki se mi zdi bolj praktična. A v denarnici imam skoraj vedno tudi gotovino. Zelo dobro je, da imamo izbiro plačevanja. Sicer pa imaš s kartico boljši vpogled v znesek, ki si ga porabil. Kar se naročanja preko spleta tiče, se mi zdi, da smo pri nas bolj starokopitni in temu ne zaupamo toliko. Preko spleta sem v času korone namreč naročila le tri izdelke. Smo pa tako privarčevali nekaj denarja, ker se nismo odpravljali po nakupih, kot smo to delali v preteklosti. Ker delam v Ljubljani, nisem imela toliko težav s prehajanjem občin, in sem kakšno nujno stvar lahko ku- Rok Tkavc, Nazarje Meni osebno je plačevanje z gotovino bližje, ker se mi zdi, da imam na tak način večji nadzor nad porabo denarja, hkrati ponudniku prihranim dodaten odstotek, ki ga mora plačati bankam za provizijo. No, ljudje si med seboj nismo enaki in zato je še kako pomembno, da imamo izbiro načina plačevanja. V času korone sem nekaj več kupoval preko spleta, ker drugače nisem mogel dobiti ustreznega blaga. Sem pa osebno še vedno bolj pristaš osebnega stika s prodajalcem, ker ti ta lahko svetuje, da se na koncu lahko odločiš za svojim potrebam ustreznejši nakup. V_ Milojka Mohor, Mozirje Korona nas je prisilila, da smo spremenili svoje navade. Sama sem se vedno bala nakupovati preko spleta, sedaj pa sem to spoznala. Naročila sem volno in jo tudi zelo hitro dobila. Plačevanje s karticami se mi v tem času zdi varneje. Predvsem v razmišljanju smo se bili prisiljeni spremeniti. Sedaj namreč »fasungo« kupujemo enkrat na mesec, doma pečemo kruh in tako ne obiskujemo trgovin vsak dan. Monika Kladnik, Radmirje Tako plačevanje z gotovino kot s kartico mi je enakovredno, a kljub temu imam raje denar, ker mi daje občutek, s kolikšnimi sredstvi razpolagam. V času korone sem kar nekaj stvari naročila preko interneta in tedaj se je kartica pokazala kot idealno plačilno sredstvo, saj si moral transakcijo opraviti brezstično, ni bilo mogoče plačati blaga po povzetju. Bila je možnost plačil po predračunu, a še vedno nimam popolnega zaupanja, če plačam blago vnaprej, da ga bom tudi prejela. Slavko Bric, Šmartno ob Dreti Sam prisegam na brezgotovinsko plačevanje s kartico, a to ni vedno mogoče. Marsikje je potrebna gotovina. Blago in storitve pogosto naročam preko interneta in ne samo v »korona« času. Tu pa plačam ali s kartico ali z gotovino, odvisno od zahtev pošiljatelja. Tudi pri plačevanju položnic ne uporabljam gotovine, temveč trajnik ali preko drugih bančnih poti. Pripravila Marija Šukalo, foto: MŠ in arhiv anketirancev pila kar med potjo. OBČINSKI SVET REČICA OB SAVINJI Proračun za leto 2021 sprejet, predloga iz javne razprave zavrnjena Občinski svet Občine Rečica ob Savinji je na decembrski seji potrdil občinski proračun za leto 2021. Prvi predlog proračuna je bil občinskemu svetu predstavljen 10. novembra, nakar je bil v 15-dnevni javni razpravi. V tem času sta bila s strani zainteresirane javnosti predložena dva predloga za spremembo proračuna. Po končani javni razpravi so proračun obravnavala delovna telesa sveta in odbor za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada. Predloga za spremembo proračuna nista bila upoštevana. GASILCI ZARADI EPIDEMIJE SOOČENI Z IZPADOM PRIHODKOV Odbor za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada je podal predlog za povečanje sredstev za gasilce. Predlog so utemeljili z izpadom prihodkov od gasilskih veselic zaradi epidemije. Poleg tega ob koncu leta niso bili dovoljeni obiski po domovih in raznašanje koledarjev. Sredstva, ki jih gasilska društva prejmejo iz ob- činskega proračuna, po njihovem ne zadostujejo za nakup z zakonom predpisane opreme. PREDLOG ODBORA ZA RAZPOLAGANJE S SREDSTVI POŽARNEGA SKLADA ZAVRNJEN Predlog odbora ni bil sprejet, saj je, kot je povedala županja Ana Rebernik, proračun za leto 2021 pripravljen skladno s predlogi proračunskih uporabnikov. Vsa tri prostovoljna gasilska društva v občini - Rečica ob Savinji, Grušovlje in Pobrežje - so oddala načrte poslovanja, ki so bili v celoti upoštevani. Izjema je predlog PGD Rečica ob Savinji za nakup cisterne. Investicija je ocenjena na 300 tisoč evrov in je zajeta v načrtu razvojnih programov za obdobje po letu 2023, ko bo proračun, glede na investicije v komunalno infrastrukturo, ki spremljajo koncesijo za ceste, predvidoma nekoliko razbremenjen. TRETJINA MANJ SREDSTEV ZA KULTURO V predlogu proračuna za leto 2021 je, glede na leto prej, predvideno 33 odstotkov manj sredstev za kulturo. Po predlogu iz javne obravnave bi razliko pokrili s prerazporeditvijo sredstev iz drugih postavk, vendar predlog ni bil sprejet. Preteklo leto je z delovanjem prenehalo Kulturno-umetniško društvo Utrip. Enak obseg sredstev za kulturo bi v letu 2021 povečal obseg sredstev na posamezno prireditev, saj obstoječa kulturna društva ne morejo v celoti nadomestiti programa ukinjenega društva. DRUŠTEV NE GRE ENAČITI Društev ne gre enačiti, saj imajo nekatera stroške z vzdrževanjem objektov, name-ščenjem klopi, usmerjevalnih tabel in podobno, ki nastajajo v večji meri neodvisno od prireditev. Županja je mnenja, da predlagana višina sredstev za kulturo iz navedenih razlogov ne bi mogla biti porabljena, kar se je pokazalo že v letu 2020, ki sicer zaradi epidemije najverjetneje ni primerljivo. Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 51, 18. december 2020 1516 Aktualno, Pisali smo EPIDEMIJA COVIDA-19 Množična testiranja in prva cepljenja Pretekli teden je v več kot 20 krajih po Sloveniji potekalo množično testiranje s hitrimi testi na okužbo z novim koronavirusom. V nedeljo, 27 decembra, se je začelo cepljenje proti covidu-19 za oskrbovance in zaposlene v domovih za starejše ter najbolj izpostavljene zdravstvene delavce. PRVA CEPLJENJA V DOMOVIH STAREJŠIH OBČANOV Večina cepiva, ki je prispelo v Slovenijo s prvo pošiljko, je šla za stanovalce domov starejših občanov, nekaj odmerkov pa je bilo namenjenih zaposlenim v teh domovih. Nekaj cepiva je bilo namenjenega tudi najbolj ogroženim delavcem v bolnišnicah, in sicer 550 odmerkov za tiste, ki delajo na intenzivnih enotah z bolniki s co-vidom-19. Starejši, ki niso v domovih za starejše, bi lahko prišli na vrsto za cepljenje do konca januarja, ostali okoli marca. Do konca letošnjega leta naj bi v Slovenijo dobili še okrog sedem tisoč odmerkov cepiva, potem pa vsak teden v naslednjem letu po 16.575 odmerkov. PREDVIDENO DELNO ODPRTJE ŠOL IN VRTCEV Od ponedeljka, 28. decembra, do 4. januar- GORNJI GRAD Pomagali Božičku ja znova delujejo tržnice s hrano, trafike in kioski za prodajo časopisov in revij ter frizerski saloni. Ključno za sproščanje ukrepov po praznikih bo število okužb. V prvih dneh novega leta naj bi se začela testiranja za učitelje, saj naj bi se po napovedih vlade do konca januarja v šole vrnili učenci prvih treh razredov osnovne šole, odprli naj bi se tudi vrtci. Delo morajo po sklepu ustavnega sodišča nemudoma začeti zavodi in šole za otroke in učence s posebnimi potrebami. ŠTEVILO POZITIVNIH V ZGORNJI SAVINJSKI MANJŠE V Zgornji Savinjski dolini je bilo v soboto, 26. decembra, aktivnih 178 primerov okužb s covi-dom-19, doslej je s to boleznijo na tem območju umrlo enajst oseb. V soboto sta bila odkrita dva nova primera v občini Nazarje, zaradi praznika je bilo veliko manj testiranih. Občina Nazarje je imela v soboto 51 okuženih, Mozirje 39, Rečica ob Savinji 27, Gornji Grad 20, Luče 17, Ljubno 16 in Solčava 8. DELEŽ POZITIVNIH V SLOVENIJI NE PADE POD PETINO V Sloveniji so v soboto skupno opravili 2.438 testov in potrdili 614 novih primerov okužb s koronavirusom. Delež pozitivnih testov je bil 25,2-odstoten. Hospitaliziranih je bilo 1.179 ljudi, umrlo pa jih je 33. V svetu se je v nedeljo, 27 decembra, število okuženih približalo 81 milijonom. 1,8 milijona oseb je umrlo s covidom-19. Največ okužb so doslej odkrili v ZDA in Veliki Britaniji, po številu obolelih pa so v Evropi najvišje Rusija, Francija, Velika Britanija in Italija. V vseh teh državah so se pojavili primeri novega seva koronavirusa. Štefka Sem Decembra Božičkova darila so otrokom dostavili na dom. (Foto: EP) Božiček je imel letos še posebej težko delo. Zaradi ukrepov proti širjenju novega koronavirusa ni mogel biti povsod, kjer bi moral biti, zato je za pomoč zaprosil lokalne skupnosti. Na gor-njegrajski občini so mu pomagali pri pripravi daril za otroke od drugega do petega leta. Pakete so 24. decembra naložili v šolski kombi in avtomobile posameznikov ter jih dostavili otrokom po vsej občini. Darila so tako prišla še pravočasno do najmlajših občanov. Štefka Sem Pred 50 leti PIKI IZ GORNJEGA GRADA Na luknje v asfaltu se najbolj jezijo tisti, ki pomije zlivajo kar na cesto. Kjer te »spirajoče« navade nimajo, je asfalt pred hišami cel. Kdor ne verjame, lahko pogleda. Vstopnine ni! Čuvaj se samo (ne)poklicnih dirkačev! Plavajoča fičkova školjka je iz Gornjega Grada pripotovala že niže Krope. Kdor je prvo splavitev zamudil, naj počaka na večji naliv. Splavarstvo - seveda ne več leseno - še ni izumrlo! Vozniki so z novim mostom na Otoku zadovoljni. Hišni gospodar ob njem pa ne, saj ga vsak preko mosta vozeči avto spominja na strojnič-ne rafale. Pred 40 leti SREČNO OTROŠTVO V občini imamo vzgojno varstveni zavod, ki skrbi za otroško varstvo. Trenutno je glavna skrb posvečena gradnji novega vrtca v Mozirju. Ta, ko bo zgrajen, bo imel šest oddelkov varstva in dva namenjena jaslim. Tu bo lahko okoli 140 otrok našlo svoj drugi dom. Da je v Mozirju res prostorska stiska, smo se prepričali, ko smo malčke obiskali. Sedaj so v gosteh v šolskem poslopju. Imajo dve igralnici in zasilne stranske prostore. 42 otrok je v tesnih dveh sobah. Tako je seveda delo z njimi težje in tudi manj učinkovito. Pred 30 leti 23. DECEMBRA SE BOMO NA PLEBISCITU ODLOČILI ZA SAMOSTOJNO SLOVENIJO Predsednik Izvršnega sveta SO Mozirje Alfred Božič je pred plebiscitom dejal: »Samostojno Slovenijo smo dolžni uresničiti ne zaradi priložnosti, temveč zaradi potrebe. Storiti moramo vse, da bo naš plebiscit razumljen le kot eden izmed legitimnih, najprepričljivej-ših načinov izražanja in potrjevanja volje Slovencev oziroma državljanov države Slovenije. Uveljaviti hočemo svojo suverenost in samostojnost na demokratičen način, zavedajoč se vseh posledic resne odločitve. Prednosti osamosvojitve so odvisne od sposobnosti slovenske družbe, kako jih bo izkoristila in od njene pripravljenosti na nekajletno odrekanje. Vseh posledic osamosvajanja ni mogoče predvideti, vendar ne gre zanemariti ustvarjalnosti ljudi, ki jih bo sprožilo osamosvajanje.« Pripravila Tatiana Golob 6 Savinjske novice št. 53, 31. december 2020 Gospodarstvo, Organizacije i 11. SEJA UPRAVNEGA ODBORA SAVINJSKO-ŠALEŠKE GOSPODARSKE ZBORNICE O razvojnem programu in strategiji prestrukturiranja Člani upravnega odbora Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice (SŠGZ) so se na zadnji seji v letu 2020 17. decembra sestali v spletnem okolju. Uvodoma so imenovali Janjo Praznik in Mateja Kadlička za predstavnika v svetu Javnega zavoda Center za razvoj terciarnega izobraževanja SAŠA. V nadaljevanju so prisluhnili poročilu direktorice Razvojne agencije SAŠA mag. Biljane Škarja o doslej izvedenih aktivnostih pri pripravi območnega razvojnega načrta za obdobje 2021-2027 in strategije prestrukturiranja premogovne regije SAŠA. PRIPRAVA RAZVOJNEGA PROGRAMA PREKO TEMATSKIH ODBOROV Priprava območnega razvojnega programa za prihodnjo finančno perspektivo je organizirana preko petih tematskih odborov, ki so svoje delo morali prilagoditi specifiki zaradi epidemije covida-19. Odbori so na avgustovskih delavnicah pregledali izdelane analize in opredelili razvojne potenciale ter strateške cilje za posamezna razvojna področja. Septembra so oblikovali vizijo in specializacijo regije, zdaj pa se delo nadaljuje z opredelitvijo razvojnih prioritet in kazalnikov za spremljanje. 44 PROJEKTNIH IDEJ ZA PRESTRUKTURIRANJE Vzporedno družba Deloitte pripravlja strategijo prestrukturiranja premogovne regije SAŠA. Na njihov poziv so poslovni subjekti iz SAŠA regije poslali 44 projektnih idej, ki naj bi bile deležne sofinanciranja iz sklada za pravični prehod, še štirje prijavljeni projekti pa so skupni z zasavsko regijo. Nekateri od predlagateljev so bili pozvani k dopolnitvi prijav. Enako kot območni razvojni načrt naj bi bila tudi strategija prestrukturiranja potrjena do konca marca 2021. KF ZGORNJESAVINJSKO MEDOBČINSKO DRUŠTVO INVALIDOV MOZIRJE Dan po božiču napolnili 50 let delovanja Društvo, ki združuje invalide z območja Zgornje Savinjske doline, je bilo ustanovljeno decembra 1970. Te dni torej obeležujejo pet desetletij delovanja in skrbi za svoje člane, njihove svojce in simpatizerje. O društvu in njegovem poslanstvu gotovo največ ve Anton Gračner, ki ga vodi že vse od leta 1994. V SVOJIH VRSTAH IMAJO OKOLI 800 ČLANOV Ustanovni občni zbor je bil 26. decembra 1970, 13. januarja naslednjega leta je bilo društvo vpisano v register Občine Mozirje, ki je takrat obsegala območje današnje mozirske upravne enote. Prej je bilo društvo pridruženi član Me- Okoli 800 članov je v Zgornjesavinjskem medobčinskem društvu invalidov Mozirje. dobčinskega društva delovnih invalidov Celje. Ob reformi lokalne samouprave je društvo prevzelo današnje ime. V svojih vrstah imajo okoli 800 članov, od tega 600 s statusom invalida, 150 brez statusa in približno 50 simpatizerjev. V dolini je po Gračnerjevi oceni bistveno več kot tisoč invalidov. Vse, ki še niso člani, zato vabi v društvene vrste. DRŽAVA BI LAHKO NAREDILA ZA INVALIDE VEČ Gračner je mnenja, da država bistveno premalo skrbi za invalide. Marsikaj je napisano, malo od tega pa se izpolnjuje. Tukaj zato določene naloge prevzema društvo. Člane, ki se srečujejo s težavami, napotijo na pravno službo, organizirano v okviru zveze, ki jim pomaga. Služba po Gračnerjevih besedah deluje zelo dobro in njihovi pravniki marsikaj uredijo. Predsednik društva Anton Gračner: »Država bistveno premalo skrbi za invalide. Marsikaj je napisano, malo od tega pa se izpolnjuje.« ZARADI EPIDEMIJE ODPADLA POLOVICA AKTIVNOSTI Društvo vsa leta deluje na socialnem, rekreacijskem, družabnem in športnem področju. Zaradi epidemije so letos realizirali manj kot polovico planiranih nalog. Odpadli so vsi izleti, srečanja in nekaj športnih tekmovanj. Člani najbolj pogrešajo kopalne dneve v raznih termah. Odpravili so se na štiri kopanja, osem terminov pa je odpadlo. Na sedemdnevno rehabilitacijo so napotili 16 članov in 20 njihovih svojcev. Neizkoriščenih je ostalo 12 terminov. Na tedensko letovanje v hotel Delfin v Izoli se je podalo 34 invalidov in 19 svojcev. Z vremenom so imeli srečo. Pogrešali so glasbo in ples, bilo pa je več druženja, petja, pohodov in raznih predavanj. NOVI ČLANI BI PRIDOBILI MNOGE UGODNOSTI Zelja ob jubileju je, da bi skupnost na invalide začela gledati drugače, bolj odprto. Da bi delodajalci bolj upoštevali zakonodajo in radi zaposlovali invalide. Ob tem si Gračner želi, da bi v njihove vrste stopili novi člani, saj bodo s članstvom pridobili mnoge ugodnosti. Društvo članom po najboljših močeh pomaga tudi s finančnimi prispevki, ko si urejajo kopalnice, nabavljajo invalidske pripomočke in podobno. Nabavili so pet invalidskih postelj, ki jih brezplačno posojajo. Ob novem letu bodo, če bo to dopuščala situacija in seveda ob upoštevanju vseh varnostnih priporočil, obiskali 208 svojih članov - težke invalide in tiste, ki nikamor ne hodijo, pa tudi vse, ki so starejši od 80 let. Mize v društveni pisarni, kjer so vsako sredo uradne ure, so polne daril, ki čakajo na prejemnike. ČLANI SO TUDI DOBRI PEVCI Skupaj z Društvom upokojencev Mozirje ima društvo invalidov v bogatem naboru aktivnosti tudi mešani pevski zbor, ki ga vodi Matjaž Žele-znik. Pevke in pevci popestrijo marsikatero prireditev, udeležujejo se tudi revij. Ker letos slednje niso dovoljene, so odpadla tudi tovrstna srečanja. Med drugim republiška revija, ki je organizirana na ravni zveze. Je pa zveza poskrbela za drugačno, virtualno druženje pevcev. Zbore so poleti, ko je bila epidemiološka situacija boljša, obiskale in posnele snemalne ekipe. Ob dnevu invalidov, ki ga vsako leto obeležujemo 3. decembra, je izšla zgoščenka s posnetki, kar bo svojevrsten pomnik časa oziroma ko-vidnega leta. Tekst in foto: Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 53, 31. december 2020 7 Gospodarstvo PREMOGOVNIK VELENJE Kljub izrednim razmeram nemotena proizvodnja premoga Premogovniku Velenje je v letu 2020 kljub izrednim razmeram uspelo zagotoviti nemoteno proizvodnjo premoga, obenem je 27. novembra Termoelektrarna Šoštanj tudi z velenjskim premogom dosegla rekordno dnevno proizvodnjo električne energije v vsej zgodovini, so v Premogovniku zapisali v sporočilu za javnost. LETNA PROIZVODNJA LE RAHLO POD NAČRTOVANO S krizo, ki jo je povzročila epidemija novega koronavirusa, so se spopadali tudi v Premogovniku Velenje. S številnimi ukrepi, priporočili in navodili so širjenje virusa v večji meri uspešno zajezili in proizvodni proces je potekal bolj ali manj nemoteno. 3.160.000 ton premoga so letos nakopali v Premogovniku Velenje. Kljub izrednim razmeram so letos dosegli dobre rezultate, saj je manko ob koncu leta glede na vse izzive, s katerimi smo se spopadali tekom leta, zanemarljiv. Med večjimi izzivi je zahtevno stanje na enem od odkopov. Končna proizvodnja za letošnje leto je le nekoliko pod načrtovano in znaša nekaj več kot 3.160.000 ton, poleg tega so v letošnjem letu izdelali okoli 5400 metrov novih prog. Sredi septembra so uspešno izvedli preboj vodne proge do odvodnjevalnih objektov, kar je strateškega pomena za delovanje Premogovni- ka Velenje v prihodnje. To omogoča varno pridobivanje premoga na območju severnega krila jame Preloge. MED PRAZNIKI REMONTI IN OBNOVITVENA DELA Za čas praznikov so na zunanjem delu in v jami predvidena nekatera remontna in vzdrževalna dela ter montaža smernega verižnega transporterja. V zadnjih petih letih je bilo za potrebe osnovnega procesa pridobivanja premoga v Premogovniku Velenje in njegovih hčerinskih družbah na novo zaposlenih 554 sodelavcev, od tega leta 2020 v matični družbi 44, v celotni skupini pa 122. Letos nameravajo v Premogovniku zaposliti še 50 sodelavcev, v HTZ pa 36. Cilj Premogovnika Velenje je uspešno poslovanje še nekaj desetletij. V tem času bodo potekale priprave na prestrukturiranje delovnih mest, ki naj bi v dolini ostala tudi po tem, ko premog ne bo več gonilo razvoja Šaleške doline. MED NAJBOLJŠIMI INOVATORJI SAŠA REGIJE V družbi najboljših inovatorjev SAŠA regije sta bila letos vnovič tudi Premogovnik Velenje in hčerinska družba HTZ Velenje. Muzej premogovništva Slovenije pa je po dobrih dvajsetih letih delovanja maja lani obiskal že 500.000. obiskovalec. Barbara Rozoničnik Med božično-novoletnimi prazniki bodo v premogovniku izvedli nekatera remontna in vzdrževalna dela. (Foto: arhiv PV) HISENSE GORENJE Z januarjem v Velenju nova tovarna televizorjev V drugi polovici decembra je steklo usposabljanje delavcev za novo tovarno televizorjev Hi-sense v Velenju, ki je v lastništvu družb Hisen-se Visual Technology in Gorenja. V podjetju so za STA povedali, da imajo veliko kandidatov za delo v novi tovarni iz Gorenjevih družb na lokaciji v Velenju. V kolikor se za prezaposlitev ne bo odločilo dovolj Gorenjevih zaposlenih, bodo delavce iskali tudi z razpisom. Tovarna, ki bo izdelovala televizorje za evropski trg, prične obratovati januarja. PRI PREHODU DELAVCEV SODELUJE SINDIKAT Pri prehodu delavcev na nova delovna mesta sodeluje tudi podjetniški sindikat Skei. Nje- 400 delovnih mest nameravajo odpreti v novi tovarni televizorjev Hisense v Velenju. V Velenju se je prvič pričela proizvodnja TV aparatov leta 1970 v okviru poslovnega sistema Gorenje. Slika je sicer iz leta 1978. 8 Savinjske novice št. 53, 31. december 2020 Gospodarstvo, Ljudje in dogodki gov predsednik Žan Zeba je za STA pojasnil, da sindikat sodeluje v smeri varnega in zakonitega prehoda delavcev, pogodba o zaposlitvi pa bo po njegovih besedah zagotavljala ohranitev vseh pravic, ki jih imajo delavci že sedaj. ZA VARNOST IN ZADOVOLJIV SOCIALNI STATUS V tovarni televizorjev bo tako kot v ostalih podjetjih Hisense Gorenja v Velenju deloval sindikat, vsi dosedanji in tudi novi člani pa bodo koristili enake ugodnosti kot drugod, je dejal Zeba. Ob zadostni podpori zaposlenih bo v 2 milijona televizijskih aparatov letno bodo izdelali na štirih proizvodnih linijah v prvi fazi. tovarni televizorjev ustanovljen tudi svet delavcev, saj je po sindikalistovih besedah potrebno opredeliti pogoje, ki bodo zagotavljali varnost, zadovoljiv socialni status in čim boljše medsebojne odnose v podjetju Hisense Gorenje. Kot so v družbi napovedali, bodo za delo v novi tovarni v prvi fazi zaposlili 330 proizvodnih delavcev, vključno s strokovnim kadrom pa Novo tovarno televizorjev vzpostavljajo znotraj proizvodnega območja Hisense Gorenja. (Foto:IS) bodo odprli okoli 400 delovnih mest. V PRVI FAZI DVA MILIJONA TELEVIZORJEV LETNO Tovarno vzpostavljajo znotraj proizvodnega območja Gorenja, naložba v tehnološko opremo bo vredna sedem milijonov evrov. V prvi fazi bo- do na štirih proizvodnih linijah izdelali dva milijona televizijskih aparatov letno, zmogljivost in število linij pa nameravajo do leta 2023 povečevati glede na zahteve trga do skoraj štirih milijonov aparatov letno. Barbara Rozoničnik DEOS CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD Dobrodelnost v decembru tudi za stanovalce in zaposlene Leto 2020 se bliža koncu in za vse je bilo to leto preizkušenj. Se posebej težko je bilo za stanovalce domov starejših, ki so večino leta preživeli v izolaciji, brez stikov z domačimi. Številni posamezniki, društva in podjetniki so z raznimi pozornostmi želeli polepšati praznični mesec tako zaposlenim kot stanovalcem. POZORNOST ŽUPANJE, ŠOLARJEV IN KMEČKIH ŽENA Županja Rečice ob Savinji Ana Rebernik se je spomnila na svoje občane in občane drugih občin, ki bivajo v Centru starejših Gornji Grad. Skupaj s šolarji so jim poslali prav posebna voščila. Članice Društva kmetic Zgornje Savinjske doline, aktiva iz Bočne, so se odlo- Za poln avto dobrot je zbrala Sabina B. Ambrož. (Foto: Valerija Kerznar) Bočanke so v center dostavile domače sladke dobrote. (Foto: Valerija Kerznar) čile, da napečejo pecivo za stanovalce in zaposlene. Dobrodelnost jim ni tuja, saj se ob raznih dogodkih rade odzovejo, spečejo pecivo ali pripravijo kaj drugega. DOBRODELNA AKCIJA ŠTEVILNIH Tudi podjetnica in predsednica sekcije gostincev pri Območni obrtno-podjetniški zbornici Mozirje Sabina B. Ambrož je skupaj s posamezniki in drugimi podjetniki ves mesec zbirala prispevke za center. Domače dobrote, sad- je, pripomočki za osebno nego in razna darilca, katerih se je nabralo za poln avtomobil, so razveselila vse. Ambroževa vsako leto izbere ustanovo in posameznike in jim polepša praznike. Obdarovanje starostnikov bo postalo stalnica, saj meni, da so le-ti v družbi nemalokrat pozabljeni. Še posebej lepo jih je bilo obdarovati letos, ko je za njimi res težko leto, saj pogrešajo stike in so osamljeni. Štefka Sem Savinjske novice št. 53, 31. december 2020 9 Organizacije, Ljudje in dogodki BOŽIČEK OBISKAL MOZIRJE Ob upoštevanju ukrepov narisali nasmehe na obraze najmlajših V soboto, 19. decembra, so v Mozirju na svoj račun prišli najmlajši. Člani Društva prijateljev mladine (DPM) Mozirje so v goste povabili Božička. Dogodek so pripravili v sodelovanju z občino in nekaterimi donatorji. V MOZIRJE Z AVTOMOBILOM, JELENČKI OSTALI NA MEJI Ker so tudi za Božička predpisani ukrepi, se je na trg pripeljal z rdečim avtomobilom, saj jelenom ni dovoljeno druženje. Ti so Božička počakali na meji. Da bi zadostili vsem odredbam vlade in določbam NIJZ, so vse aktivnosti potekale na »drive in« način. Starši in otroci so se pripeljali v avtomobilu ter se ustavili ob škratih in Božičku, ki jim je izročil darilo. Božiček se je na trg pripeljal z rdečim fičkom. (Foto: arhiv DPM Mozirje) PRI ORGANIZACIJI V POMOČ ŠTEVILNI PROSTOVOLJCI Snidenje z dobrotnikom in kratek pogovor je otrokom narisal nasmehe na obraze ter ustvaril pravljično vzdušje, ki ga bodo še dolgo pomnili. Dogodka po besedah predsednice društva Anamarije Sevšek ne bi bilo mogoče izvesti brez številnih prostovoljcev, ki so svoj čas in delo vložili v pripravo zahtevne organizacije obdarovanja. Marija Šukalo Dogodka ne bi bilo mogoče izvesti brez številnih prostovoljcev. (Foto: Ciril M. Sem) ZANIMIVE JASLICE NA BREZJU PRI MOZIRJU Anton Rosenstein z vnukoma pričaral božič v naravi Anton Rosenstein vsako leto na drugačen način postavi lepo izdelane jaslice ob cesti nad potokom Mozirnica na Brezju. Ob vznožju smreke je tudi letos ustvaril podlago za pripravo naravnega terena. Postavil je štalico v bližini potoka, kjer se vrti malo mlinsko kolo. Prefinjeno izdelana lesena ograja za pašne živali obkroža del domačije, ki sodi bolj v našo kot v svetopisemsko deželo. ČAS IZDELAVE PRIMEREN ZA SPROŠČANJE V lično izdelanem hlevčku so poleg Jezušč-ka postavljeni Marija in Jožef, trije kralji, pastirji in skupaj okrog 50 figur iz adventne zgodbe. Rosenstein je povedal, da je bil čas izdelave primeren za sproščanje, še posebej ker sta mu pri tem pomagala vnuka, 9-letni Maj in 4-letni Vid. Babica Magda, bolj znana kot Megi, je bila zadolžena za nabiranje gozdnega podrastja in dodatno dekoracijo. Vsi skupaj so v nekaj več Jaslice na Brezju so prava mala mojstrovina. kot 30 urah postavili zgodbo na kraju, kjer se velike jaslice ogledat z namenom ustavljajo sprehajalci, marsikdo pa si je prišel Tekst in foto: Jože Miklavc 10 Savinjske novice št. 53, 31. december 2020 Organizacije, Voščila, Oglasi LUČ MIRU IZ BETLEHEMA Z lučjo prižgali bližino med ljudmi Ob upoštevanju navodil in priporočil glede neširjenja epidemije je skavtska organizacija poskrbela za prihod luči miru iz Betlehema. Skavti stega Mozirje 1 so jo prevzeli 15. decembra in poskrbeli, da je prišla povsod, kjer je bila zaželena. AKCIJA DELITVE LUČI JE TUDI DOBRODELNA Luč miru vsako leto prižgejo v kraju Jezusovega rojstva v Betlehemu, nato jo raznese-jo po svetu. V Slovenijo pride preko Avstrije, katere nacionalna televizija je pobudnik projekta. Namen je združevanje ljudi in oznanilo miru, ki naj bi ga plamen vžgal v slehernem srcu. Akcija je tudi dobrodelna, saj se zbrani prostovoljni darovi podarijo različnim organizacijam. Skavti so poskrbeli za varen prevzem Luči miru. (Foto: Alenka Brezovnik) SVET JE ISTI, KOT JE BIL V poslanici luči Prižgimo bližino so organizatorji zapisali, da je svet, v katerem živimo, isti, kot je bil prej. Je pa sedanjost pokazala, kakšen je v resnici. Ljudje smo daleč drug od drugega, od strahu pa si ne upamo bližje. Naloga luči zato je, da osvetli naše obraze, z njih prežene strah in poskrbi za bližino. Na koncu so še zapisali Priž-gimo luč. Obdržimo bližino. DO LUČI NA VAREN NAČIN Skavti so poskrbeli za točke, na katerih lahko ljudje »brezstično« in sami prižgejo svojo luč. Seznam domačij je na župnijski internetni strani. Luč je na voljo tudi v farni cerkvi sv. Jurija v Mozirju, ki je ob upoštevanju ukrepov odprta za obisk in molitev. Benjamin Kanjir TABORNIKI RODA SOTOČJE NAZARJE Tokrat predaja luči miru brezstično brez druženja in kulturnega programa Taborniki Roda Sotočje Nazarje so na svojem tabornem prostoru delili luč miru iz Betlehema. Luč je v sredo, 22. decembra, od mozirskih skavtov prejela starešina Zvonka Zakrajšek. DOGODEK IZVEDLI V SKLADU Z DOLOČILI NIJZ Dogodek so taborniki pripravili v skladu z določili NIJZ in odredbo vlade, zato ni bilo druženja in kulturnega programa. Kljub temu so si obiskovalci lahko prižgali svojo svečko in jo odnesli domov. Da ogenj ne bi ugasnil ali povzročil kakšnih nevšečnosti, so poskrbeli dežurni taborniki. Ti so dežurali po parih iz skupnega gospodinjstva. PRIŽGIMO LUČ. OBDRŽIMO BLIŽINO Letošnje geslo dobrodelne akcije je Prižgi-mo luč. Obdržimo bližino. »Zato vam prinašamo luč, ki se je v božiču spustila med nas. To je naš korak bližje vam v teh mrzlih časih. Želimo vam dati to luč, želimo vam biti ljudje. Sprejmite jo od nas in jo nesite naprej. Naredite tudi vi korak bližje ljudem, nikogar ne pustite samega, poiščite način, da jim pokažete bližino. Ljubezen je iznajdljiva in bo našla pot,« je zapisano v letošnji poslanici akcije, ki v Evropi odmeva že od leta 1986. Njen namen je širiti sporočilo miru, ki je univerzalen dar ter si ga zasluži prejeti in imeti vsak, ne glede na rasno, versko, nacionalno ali katerokoli drugo pripadnost. Marija Šukalo Letos je bila na tabornem prostoru na Lazah predaja luči iz Betlehema prilagojena veljavnim ukrepom. (Foto: Rod Sotočje Nazarje) Savinjske novice št. 53, 31. december 2020 11 Ljudje in dogodki 90 LET ALOJZA KLADNIKA IZ RADMIRJA Družina, planinarjenje in izdelovanje lesenih izdelkov so mu zapolnili leta Alojz Kladnik iz Radmirja je oktobra praznoval 90. rojstni dan. Razmere niso dopuščale praznovanja, kljub vsemu pa je vitalni 90-letnik prejel številne čestitke. Se poleti je osvojil kar nekaj planinskih vrhov, še vedno se vozi s kolesom. Težko otroštvo ga je oblikovalo v človeka, ki je znal poprijeti za vsako delo in življenje preživeti v skromnosti. MOJSTER ZA ORODJA Alojz je pri devetih letih izgubil očeta in kot najstarejši izmed štirih otrok je moral prevzeti vlogo moške- USPEŠEN SAMOUK Samouk je kasneje izrabil vsak lesen material, ki mu je bil pri roki za izdelavo uporabnih in okrasnih izdelkov. Po službi je izdeloval kmečko orodje ter razne okrasne in uporabne izdelke iz lesa. Živel je z naravo, s sprehodov po gozdu je nosil razne kose lesa in iz njih ustvarjal različne predmete. Z lesom se je ukvarjal tudi poklicno. Delal je na Smreki v Gornjem Gradu in na Glinu v Nazarjah, bil je tudi sekač v gozdu. Justa in Alojz Kladnik sta lani praznovala diamantno poroko, 60 let zakona. ga v družini na osamljeni Rožmanovi kmetiji. V popravila in izdelavo kmečkega orodja je bil tako rekoč prisiljen. Ker se je orodje pri delu večkrat polomilo, se ga je moral nekako naučiti sam popravljati. Na začetku mu vedno ni šlo najbolje, a vztrajen, kot je, in ker je čutil veselje do ročnih del, je kmalu postal pravi mojster in popravilom orodja je sledila izdelava. SLUŽBA, KMETIJA IN USTVARJANJE Svojo izbranko Justo je našel na Visočki kmetiji v Teru. Poročila sta se leta 1959 na Brezjah, lani sta praznovala diamantno poroko. Ustalila sta se v Radmirju. Štirje otroci Marjan, Marko, Urška in Marija so blagoslovili njun zakon. Življenje z eno plačo ni bilo vedno Pred domačo hišo Alojz rad postavi izdelke, ki si jih mimoidoči lahko ogledajo. lahko, a vedno sta našla pot in re- makete prikazujejo različna kmeč- šitve. Na majhni kmetiji sta imela kakšno kravo, prašiče in telička ter poleg velike njive še vrt. Na njem je Justa pridelala kar največ vrtnin in pridelkov, nekaj pa si jih je tudi prislužila z delom pri okoliških kme- ka poslopja. V zimskih mesecih se je loteval tudi izdelave večjih maket, med njimi cerkev sv. Magdalene v Gornjem Gradu in sv. Mihaela v Radmirju. Med izdelki so tudi kozolci - toplarji, okrasni predme- Maketi cerkev sv. Magdalene iz Gornjega Grada in sv. Mihaela v Radmirju sta delo Alojza Kladnika. Dom Kladnikovih krasijo Alojzova dela in Justine rože. tih. Ob delu na kmetiji in skrbi za družino je našla tudi čas za ustvarjanje. Vedno je rada šivala, kvač-kala in pletla. Zelo rada veze prtič-ke in podobne izdelke, je mojstrica vezenja v rišelje tehniki. Pekla je pecivo in potice za razne dogodke. SLEDOVI SKRBNIH ROK Okrog domače hiše Alojza in Juste je vidno delo njunih skrbnih rok. Justine rože, za katere je vedno lepo skrbela, in Alojzovi izdelki iz recikliranih materialov. Številne ti, kot so živali iz lesa, pletene košarice, miniaturni vozovi. Naredil je tudi maketi stolpa na Rogli in Travniku. Njegovi izdelki so bili ustvarjeni z mislijo na ohranjanje kulturne dediščine. Lani jih je razstavil v Zavodu Stanislava v Gornjem Gradu. Tudi velikonočne butare in igrače za otroke rad izdeluje. Ob desetih vnukih in dvanajstih pravnukih za to ne manjka priložnosti. Tekst in foto: Štefka Sem 12 Savinjske novice št. 53, 31. december 2020 Zgodovina in narodopisje Ignac Orožen o podružnični cerkvi Matere Božje na Čreti PETER WEISS Na navideznem obiskovanju podružničnih cerkev ob Dreti navzgor se iz spodnjega Zadre-tja dvigamo na skoraj tisoč metrov nadmorske višine, v vas Čreta pri Kokarjah. Tu na razvodnici podaljška Dobroveljske planote stojita dve podružnični cerkvi, in sicer Matere Božje in svete Katarine, ki sicer spadata v župnijo Vransko, Zgornjesavinjčani pa ju imamo tudi za svoji. Tema dvema proti zahodu sledita še cerkvi v Sentjoštu, ki spadata v župnijo Smar-tno ob Dreti. Cerkveni zgodovinar Ignac Orožen (18191900) je zgodovino cerkev, tudi podružničnih, in še mnoge zgodovinske podatke zbral in jih zapisal v župnijskih kronikah, ki jih je objavil za Zgornjo Savinjsko dolino pred letom 1880, to za župnijo Vransko in za cerkvi na njenem skrajnem severnem robu pa prav leta 1880 v nemški knjigi z naslovom Dekanija Braslovče (Das Dekanat Fraßlau), in sicer na straneh 86-89. - Prevod v slovenščino z opombami v oglatih oklepajih ter fotografiji je prispeval urednik te strani. MARIJINA CERKEV NA ČRETI O tej prostorni cerkvi, v katero je ljudstvo rado in pogosto zahajalo, je bilo ob nekem obisku leta 1855 zabeleženo tole: Cerkev je enoladijska, gotska, a s prezidavami in dozidavami iznakažena stavba. V prvotnem stanju sta tu še ohranjena rebrasti obok in gotski portal. Cerkev ima v prezbiteriju Marijin oltar, v ladji pa dva stranska: na levi (evangeljska stran) Žalostne Matere Božje, na desni svetega Ulrika. Kapela, prizi-dana na severni strani cerkve, z oltarjem svete Ane bi lahko bila zgrajena okoli leta 1720, saj je mogoče na njej prebrati to letnico. Ob kropilni-ku pri glavnem vhodu je vsekana letnica 1685. Tukajšnji gotski kelih je podoben tistemu iz leta 1512 v ljubenski podružnični cerkvi svetega Miklavža v Rastkah. Pred nekaj leti je, kot pravijo, iz cerkve izginila železna košara, iz katere se je v tej cerkvi po pripovedki krmil konj nekega Turka; košaro so tu pustili Turki. prošnjo in z imenom zavetnikov, svetega angela varuha, svetega Blaža, mučenca, in svetega Ulrika. Tukajšnje oltarje je poškodovala in onečasti-la brezbožna roka.« (Gornjegrajski arhiv) Predvsem je očitno, da v navedenem vizita-cijskem poročilu iz leta 1545 ta podružnična cerkev ni omenjena. Ali je bila torej zgrajena šele po letu 1545? Po vizitacijskem zapisniku [v latinščini] iz leta 1631 je imela cerkev tri oltarje: »1. Blažene Device Marije v prezbiteriju, 2. svetega Križa na levi strani, 3. svetega Ulrika in svetega Blaža na desni strani.« Ob tem je [po latinsko] zapisano še: Cerkev Matere Božje na Čreti s severozahodne strani Glavni portal z gotskim profilom V zvoniku visijo trije zvonovi. Najstarejši od njih je mali. Gotski [latinski] napis na njem pravi: »Sancta Maria Ora Pro Nobis lxxi [= Sveta Marija, moli za nas]« (kar najbrž pomeni letnico 1471). Na drugih dveh zvonovih lahko beremo [v latinščini]: na srednjem: »Sancta Maria Mater Dei ora pro nobis. Rectore Ecclae R. D. Joa. Ge-or. Kraskovitsch SS. T. Doct. Opus Jo. Antoni Sa-massa. Labaci 1746 [= Sveta Marija, Mati Božja, moli za nas. Vodja cerkve Janez Jurij Kraškovič, doktor teologije. Delo Janeza Antona Samassa. V Ljubljani 1746]«; na velikem: »Sancta Maria ora pro nobis. Fudit Joannes Jacobus Samassa. La-baci 1778. Fleo mortuo. Pelo tempestatem. Moneo devotionem. Voco populos. [= Sveta Marija, prosi za nas. Ulil Janez Jakob Samassa v Ljubljani 1778. Objokujem mrtve. Preganjam čas. Opominjam na zaobljube. Kličem ljudi.]« Tem zapiskom je o tej cerkvi treba dodati še tole: »1618, 17. oktobra, ob prazniku svetega Luka, evangelista«, je [ljubljanski] škof Tomaž [Hren] v Marijini cerkvi na Čreti posvetil oltar »med pri- »Ima vinograd, 120 krav, 255 ovc. V njej je laična bratovščina, ki ima 23 krav, 91 ovc.« (Ljubljanski škofijski arhiv, fascikel 27) Leta 1825 je bilo dovoljeno odprodati cerkveni vinograd. V času [vranskega] župnika Andreja Zdol-ška (1841-1854) je bil zvonik prekrit s pločevino (1846), pevski kor je bil zgrajen na novo, razširjena in zamrežena so bila cerkvena okna in leta 1850 so na novo uredili glavni oltar in oba stranska. 1856 so povečali stare orgle v župnijski cerkvi [na Vranskem] in jih prenesli sem. 1858 so obnovili obzidje okoli cerkvenega dvorišča. 1862 je cerkev dobila nove slike križevega pota. 1865 je mozirski kipar Andrej Cesar naredil nov oltar v kapeli svete Ane. 1871 je bilo v noči z 28. na 29. avgust v tukajšnjo cerkev in cerkveno hišo vlomljeno in iz njiju ukradeni denar, perilo, vino in podobno. Savinjske novice št. 51, 18. december 2020 53 Nagradna križanka r iA«« TOViRki HH-iKAliJt URNE NA BiJFJlN, iLMUioan «siiti- iiocvtoo- iu1dai shem vjuhje ti4*' BDfilNJA UULLI. TOM HttUU iiSf DSiA iva» redek hiHESW *)JJW FME1I4A. iOtOtAjiN* «JE VVIETHABU MEJCf rtalujkhbki fOmiK PtOCLASfU LlTURr^NA GLiABA jUllCftALKA !ROSEtN>^i SEVEflNO-ROEi* MUHiaU POUSfiA MU emu ckmek HFKD KAUClfJ? IBllDOLF) JlEKlEN METEDRn VESOLJSKO IKA>M|* JCilLC S^ILt iWAL, IU w*a YfTY www.trgovinejager.com 14 Savinjske novice št. 53, 31. december 2020 Nagradna križanka tUPVEKKQ-lé/UÍNEGA TEMPERA- KNTA lojze SLA* 0¿E m HUST 5»|EGA.KI GANAMETE, NAJ* SE VETER ITERAN KA SRWKJ lUKALLt fTOPCMOMC. 3UMERS*0 -ajcadsk; BOOHEBA NJIVSW PLEVE1, GftAHCA ÍEN5KA.JO MAAAZVT! CUTZ* LÉPOTO Obvestilo reševalcem Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 3 nagrade, ki jih prispevajo Trgovine Jager, in sicer 3 x darilni bon v vrednosti 20 EUR, izpolnjen kuponček pošljite na naslov: □ RABLJE LEF1 MLAOE-MC VGA VT KC«UNlST. LEVIČAR lllfel ! «H ROÍ NI HWTMM1 KÍAJ4 PO MOZIRJA Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje, najkasneje do torka, 5, januarja 2020 LESEN POD ZASUÍEhJt SAlUA KEM S"K* ZA TELUR B EH j M 1 nam PRFBNALKA KAIRA ;■.. ■■ -. NEVERNIli STARI SLOVAN USII4ÍK- NEC V ARHIVU NASAHLO TOPORlSiE Geslo novoletne križanke je: RUPNIKP1U TU3H.BIH LOtnO NAKC«C.U STAVKA Moje ime, priimek in naslov: ¡ ? AMERitKC IHCUA.'iSKfl UUDfclVÜ OSHBVÉt PO5U0PJE AUfnSm- CA 06 RAJU 6-KLGAV NI- ÍTHSTW VE1KA&, VOBARVNA FAFIGA SVUENjS*A tekoéwa POOSTftE-INAMSICA TeL/GSM: THES* »fiEVO ÍGANJE hAPRAVA ZA KAV7TRIJA- cuo RAAT MAME ALIOtETA PRISTANIŠKO mesto pni NEAF\J(J DDfvO mm AJ s« Avnjufr EEKA OZNAKA KRANJA UPOBA- BljArjE BESE 15 KI TVORIJO POOOEBLO MNOCOÍ L£-NABJEV. KOLOUAK- JilKI FTJÍÍAV5KI RIS AflflAHAMO- VAÍEHA NAPflAVA NAD ŠTEDILNIKOM ZADNJA OKONCKA PfiliAfil STRN NeN5L««r IFRIEPRICil) If TBKOVJiA A&FNCUA Gft. DO AKT. PESNK OZNAKA ZA eteruh* OlJA UAjHNA FLAVTA jajCas-e ÜHLIKL OOTIKUAJ /ATPUOOZ oeoanimiz ¿mu SUKATOM-SKIOElEC IZ KVARKOV PREDSTOJNIC HERUE ŠKOTSKA ROOOVJiA SKUPNOST VAORA9TE (¡KROVOM PONAAJAL-UCLAWI OBDELOVALNA EUOTA KOVUlE TAWSAOCE-Ki KLnkEff KMKNIT* OMOTA UOOEANA ZVRST OLAS6E PRIPRAVA ZAOT1RA-NJE JELEN LOMTAR HEMKTO- AKA UJtSviD KMAlKE íit&FRO S-OVfiSKA ttHAuO .SMRFKARl PFIE1LNZLA ¿AS KO PREHAJA D AS V NOC 5TATUA SDPHOGA AMEAJÍW PEVEC (SEMKAJ «nti.if OTROK <>taH) MOKROTA, VLAGA Slovarček: AHN - nerr Iki slav il (Friedficti), ČISTNIK - grahof; OLELTM - oznaka za 18 Savinjske novice št. 53, 31. december 2020 Organizacije, Ljudje in dogodki, Oglasi rejši člani po dogovoru z vodnikom Frančkom Pahovnikom odpravljajo na enodnevne izlete po okoliškem hribovju. Ponovno želijo obuditi družinske izlete, zato v sodelovanju z Osnovno šolo Frana Kocbeka Gornji Grad usklajujejo urnike in poskušajo gore čim bolj približati mladim družinam, predvsem pa otrokom. 284 članov šteje Planinsko društvo Gornji Grad. SKRBELI TUDI ZA DOM IN BIVAK Društvo je lastnik Doma na Menini in bivaka na Kalu. Opravili so nujna dela na Menini, kot so spravilo drv in urejanje okolice. Večji poudarek je bil na bivaku na Kalu, kjer so zamenjali akumulatorski polnilnik ter fotovoltaične celice na strehi bivaka. Kot vsako leto so se člani in vodniki udeleževali izobraževanj in izpopolnjevanj. Letos sta se dveh izpopolnjevanj za vodnike v zimskih razmerah udeležila dva člana. Štefka Sem V društvu so ponovno oživili družinske izlete, med njimi je bil izlet na Okrešelj. (Foto: Franc Pahovnik) KULINARIČNA POSEBNOST JERNEJA MAZEJA IZ LJUBIJE Čips iz starih sort jabolk, sušen na domači krušni peči Letošnje poletje je zaznamovalo veliko dežja, konec julija pa še hudo neurje, ki je marsikje po dolini ti nove poslovne priložnosti. Tako je na pobudo prijateljev začel s pripravo spletne strani Mozaik Stare sorte jabolk Jernej Mazej ročno zreže, posuši na krušni peči in jih zapakira. (Foto: osebni arhiv) vzelo del pridelka. Med tistimi, ki mu je narava ponagajala, je bil tudi Jernej Mazej z Gneča, ki se ukvarja s pridelavo zelenjave, predvsem z veliko vrst paradižnika. NOVA POSLOVNA PRILOŽNOST -NASVETI NA SPLETNI STRANI Kot je povedal, se ni vdal v usodo, temveč je začel iska- vrtnarjenja, kjer je mogoče najti veliko nasvetov o vzgoji in negi različne zelenjave in okrasnih rastlin. Jesen mu je ponudila še eno priložnost. Na njegovi domačiji so namreč jablane zelo dobro obrodile in prišel je na idejo, da bi jih predelal in posušil. JABOLČNI ČIPS SUŠEN NA KRUŠNI PEČI »Prva misel je bila, da naredim čips, ampak ne klasičnega, temveč sušenega na domači krušni peči. Zakaj ne bi izkoristil tega, kar imam v hiši? Pred tem sem oddal vlogo za registracijo dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Vzporedno sem se povezal z oblikovalko Leo Marinič iz Ljubljane, ki je oblikovala nalepko za moj produkt,« je o poslovni ideji spregovoril »kralj paradižnika«, kot ga kličejo prijatelji in znanci. POBRAL SKORAJ TONO JABOLK, KI JIH ROČNO REŽE Na domačiji je tako pobral več kot sedemsto kilogramov jabolk, sadje so mu ponudili tudi sosedje. Rezultat ročnega pobiranja je bil skoraj tona jabolk, prava zakladnica starih sort, ki rastejo na Gneču. Te sedaj Mazej ročno riba, jih enakomerno razporedi po krušni peči in jih v nekaj dneh posuši. Ker »dober glas seže v deveto vas«, kot je dejal, so njegov jabolčni čips poskusili že številni ljubitelji tovrstnega prigrizka po vsej Sloveniji. Marija Šukalo Savinjske novice št. 53, 31. december 2020 19 1 Ljudje in dogodki NA OBISKU PRI BOŽIČKU Zimska pravljica na daljnem Laponskem Daleč, daleč, v deželi polarnega sija in dolgih zim brez sonca se sredi neprehodnih gozdov dviguje gora Korvatunturi. Na njenem pobočju se razteza nadvse čudna vas s hiškami, delavnicami, hlevi in celo letališčem. Tu se skriva domovanje Božička ali Joulupukkija, kot mu pravijo v njegovi domovini, na Finskem. Družbo mu delajo nešteti škrati in severni jeleni. A do te vasi ne vodi nobena pot, ta čarobna vas ostaja očem skrita. BOŽIČEK SLIŠI OTROKE Z VSEGA SVETA Kdor danes želi na Finskem obiskati Božička, mu ni treba iskati gore Korvatunturi, kar v slovenskem prevodu pomeni uho. Vzpetina, visoka 486 metrov (nekje na rusko-finski meji), naj bi dobila ime po svoji obliki. Legenda pripoveduje, da Božiček prav zaradi domovanja na gori v obliki ušesa lahko sliši skrite želje otrok z vsega sveta. BOŽIČKOVA POŠTA V BOŽIČKOVI VASI 1985. leta so mu v kraju Rovaniemi, osem kilometrov severno iz mesta, škratje pomagali zgraditi pravo pravcato Božičkovo vas. Skoznjo poteka polarni krog ali linija severnega tečajnika in v njej deluje osrednja Božičkova pošta, kjer hra- Božičkova pošta v Božičkovi vasi nijo kupe pisem otrok s celega sveta. Pošta ima dva velika nabiralnika, enega za tekočo pošto in enega za tisto, ki bo prispela do naslovnikov natančno 24. decembra. In tam dobri mož sprejema in spoznava otroke ter njihove starše z vsega sveta in širi pristno božično vzdušje vse leto. NA OBISK K BOŽIČKU Ko smo se odpravili obiskat Božička, smo poleteli iz Ljubljane preko Frankfurta do finske prestolnice Helsinki, kjer smo presedli v manjše letalo, s katerim smo poleteli proti Rovani-emiju. Mesto, ki leži na robu arktičnega kroga, je začrtal slavni finski arhitekt Alvar Aalto in je upravno središče finskega dela Laponske. La-ponska ali Sapmi je kulturno območje, kjer živijo Laponci - Samiji. Razteza se na severu Skandinavije, od Norveške preko Švedske in Finske Božiček: »Ostanite zdravi, nasmejani, imejte se radi!« vse do ruskega polotoka Kola. ZIMSKA PRAVLJICA, KI JE OTROCI NE POZNAJO VEČ Če uspeš poiskati otroka v sebi, potem se ti tu začnejo uresničevati sanje. Zimska pravljica, ki je naši otroci ne poznajo več. Povsod belina, drevesa, odeta v ledeno in snežno odejo, se od daleč zdijo kot beli palčki. Led je zamrznil čas. Najlepše je, da spet slišim škripati sneg pod nogami. Vsi smo oblečeni kot severni medvedi, v bundah, s kapami, debelimi rokavicami in šali ter dodatnimi puloverji, ven gledajo samo zvedave oči. Kot da bi se narava odločila za zimski spanec, saj se dnevna svetloba le za kakšne tri ure dnevno dvigne nad obzorje. V resnici se v tem temnem obdobju leta igra svetlobe in živih barv šele prične. PLES DUHOV Lov na znameniti severni sij, imenovan tudi Aurora borealis, je nekaj, o čemer sem dolgo sanjala, in ena tistih stvari, ki je zagotovo ne bom nikoli pozabila. Sredi zasneženega gozda, na odprti jasi, v popolni temi (daleč od mestnih luči), preoblečeni v kombinezone, ki ščitijo tudi pred temperaturo -30 stopinj Celzija, smo hrepeneče zrli v nebo. Noč je bila mrzla in jasna, in takrat se je začel ples duhov. KOT DA JE ZA BARVAMI ŠE ENO NEBO V trenutku sem se počutila kot v čarobnem svetu, zelene in modre barve so plesale po nebu in zdelo se je, kot da je za barvami še eno nebo. In takrat sem spoznala, kako majhni smo mi tu spodaj. Ta neverjeten naravni pojav sta opisala že Aristotel in Plinij, po rimski boginji jutranje zarje Avrori pa naj bi ga v 17. stoletju poimenoval francoski astronom Gassendi. O njem govorijo številne skandinavske legende in miti. Na območju južnega Indijskega oceana ga je opazoval James Cook in ga imenoval Aurora australis. OD SVETLEČIH LOKOV IN PASOV DO MADEŽEV Borealis je latinska beseda za sever, Australis pa za jug. Polarni sij lahko najpogosteje občudujemo v dveh ovalnih pasovih okoli zemeljskih magnetnih polov, torej na 70 stopinjah severne ali južne geografske širine. Najnižji del polarnega sija se pojavi desetkrat višje, kot letijo letala na medcelinskih poletih, na višini okoli sto kilometrov nad površjem Zemlje. Oblike polarnega sija so različne: od svetlečih lokov in pasov do madežev, najbolj razgibani pa so nagubani pasovi, ki spominjajo na ogromne svetleče zavese, ki se gibljejo po nebu. Šibkejši polarni siji so bele barve, močnejši pa so najpogosteje rumeno--zeleni ali celo rdeči. Zimska idila v Božičkovi vasi 20 Savinjske novice št. 53, 31. december 2020 Ljudje in dogodki i Severni sij - igra svetlobe in živih barv Iz uredništva: Včasih je dobro, da ne iščemo odgovorov -kdo, kaj, zakaj, kako ...? Prepustite se otroku v sebi in med prazniki preprosto uživajte, mi pa vam predajamo voščilo, ki ga je naši sodelavki Urški za vse Zgornjesavinjčane, male in velike, zaupal Božiček: »Ostanite zdravi, nasmejani, imejte se radi! Ne iščite sreče, temveč bodite srečni!« ZA SANJE NI BILO TREBA ZATISNITI OČI Bil je čudovit večer, ki smo ga zaključili ob ognju, nad katerim so eni pekli penice, drugi pa smo se pogreli s tipičnim, zelo okusnim lokalnim rdečim čajem, v katerem so bile zmlete različne divje jagode, ki jih Finci nabirajo avgusta. Tokrat za sanje ni bilo potrebno zatisniti oči. VOŽNJA S PASJO VPREGO - PRAVA PUSTOLOVŠČINA Sibirski haskiji so inteligentni, močni in dobrosrčni psi. Prve so vzredili Čukči kot delovne vlečne pse, vodnike severnih jelenov, ki zelo radi tečejo. Vožnja s pasjo vprego po zasneženih prostranstvih Laponske je prava pustolovščina. Ker to ni bil moj prvi tovrsten izlet, sem se odločila, da bom sani vozila sama. POGOJ: 50 KILOGRAMOV TELESNE TEŽE Prvič je morda najbolje, da se dobro usede-te na sani in opazujete naravo, pse in okolico ter se prepustite lokalnemu vodniku. Da sani lahko vodiš sam, moraš imeti minimalno 50 kilogramov (plus obleka), sicer se težko ustaviš in lahko končaš kje izven začrtane poti. AKCIJA: STOPIŠ NA ZADNJI DEL SANI IN ... In kako to izgleda? Najprej spoznaš svojo ekipo, svoje štirinožce. Potem te oblečejo: svojim štirim plastem (pod-perilo, trenirka, hlače, smučarske hlače) dodaš še njihove tri plasti iz kože in kožuha, da slučajno ne zmrzneš med potjo (dokler ne poskusiš, ne veš, kako je biti ves dan na nizkih temperaturah, -20 ali več). Potem pa akcija: stopiš na zadnji del sani, na vrhu se jih oprimeš z obema rokama in psi (pri meni so bili štirje, lahko jih je tudi več) te začnejo navdušeno vleči. Pred tem tulijo in lajajo, kot bi komaj čakali, da se poženejo po zasneženi pokrajini. POSEBEN ODNOS SPOŠTOVANJA IN LJUBEZNI Kadar je v karavani sani tvoja skupina haski-jev prehitra in obstaja možnost trka, stopiš na leseno prečko in jih tako upočasniš. Po besedah prijaznega domačina so vpreženi tako, da je vodilna skoraj vedno alfa samica. Med daljšo potjo, ki lahko traja tudi več dni, se med psi in tabo razvije poseben odnos spoštovanja in ljubezni ter občutek, da smo sopotniki, odvisni drug od drugega in uspešni le, če damo od sebe le najboljše. Takrat si tudi ti tisti, ki pse hraniš, jih tako spoznavaš, jih čistiš in tudi nagradiš s pri-boljškom ter se naučiš osnovnih kretenj komunikacije. NA KONCU BESEDE NISO POMEMBNE Na koncu besede sploh niso pomembne. Mi smo se odločili za daljši izlet v bolj odmaknjene dele prostrane, neokrnjene narave. In imeli smo srečo, pot so nam prekrižali severni jeleni, pa dva losa, uzrli smo celo polarno lisico. Kje smo zvečer spali in kako smo v zaledene-lem jezeru lovili ribe za večerjo, pa je že druga zgodba. Res neverjetno doživetje, nepozabna izkušnja. Urška Ernecl Vožnja s pasjo vprego po zasneženih prostranstvih Laponske je prava pustolovščina. Savinjske novice št. 53, 31. december 2020 21 p Kronika, Matična kronika, Zahvale IZ POLICIJSKE BELEZNICE • V PROMETNI NESREČI UMRL VOZNIK OSEBNEGA AVTOMOBILA Nizka: 24. decembra ob 11.18 je v Nizki voznik osebnega avtomobila zaradi neprilagojene hitrosti v levem ovinku zapeljal s ceste in trčil v drevo. Gasilci PGD Nazarje so zavarovali kraj dogodka, s tehničnim posegom iz vozila izvlekli osebo in nudili pomoč policiji, delavcem cestnega podjetja in avtovleke ter reševalcem nujne medicinske pomoči. Voznik je zaradi hudih poškodb umrl. • PLAZ V TURSKEM ŽLEBU ZASUL DVE OSEBI Okrešelj: 27. decembra ob 11.26 se je na območju Okrešlja v Tur-skem žlebu sprožil plaz, ki je zasul dve osebi. Ena oseba se je sama rešila, drugo pa so rešili prisotni na kraju dogodka. Reševalci GRS Celje in ekipa HNMP z Brnika so eno poškodovano osebo oskrbeli in jo s helikopterjem Slovenske vojske prepeljali v bolnišnico, drugo poškodovano osebo pa je dežurna ekipa HNMP z Brnika s helikopterjem prepeljala v Logarsko Dolino. Gorski reševalci so z lavinskimi psi preventivno sondirali območje plazu. Matična kronika za september, oktober in november POROKE • Matjaž Falnoga in Nastja Kraljič, oba iz Vojnika • Andrej Avsenak iz Maribora in Anja Poljanšek iz Radmirja • Peter Rušnik in Anita Jevnišek, oba iz Hramš • Igor Pečnik in Urška Krajšek, oba iz Šentjanža • Metod Rednjak in Maja Rednjak, oba iz Laz • Jure Lemut iz Mekinj in Ana Primožič iz Mengša • Andrej Blagotinšek iz Celja in Anka Ošep iz Mozirja • Boštjan Vertot in Natascha Alexandra Burger, oba iz Lačje vasi • Franc Hrastnik in Natalija Atelšek, oba iz Lepe Njive • Uroš Debeljak iz Zgornjih Pobrežij in Jerneja Pečnik iz Radegunde • Gregor Vertovšek iz Malih Braslovč in Neža Beč iz Podsabotina • Klemen Skok iz Mozirja in Zala Čanžek Časl iz Homc SMRTI Vida Jeraj iz Primoža pri Ljubnem, Nikolaj Atelšek iz Savine, Marija Anžej iz Lepe Njive, Milena Mlačnik iz Luč, Jozefa Zvipelj iz Nazarij, Irena Božičnik iz Mozirja, Terezija Brentin z Ljubnega ob Savinji, Elizabeta Potočnik iz Spodnje Rečice, Marija Potočnik z Rečice ob Savinji, Vincenc Tajnik z Rečice ob Savinji, Antonija Planinšek iz Krnice, Hedvika Kosmač iz Raduhe, Ana Bre-zovnik iz Mozirja, Anton Levar iz Bočne, Jožefa Kolenc iz Homca, Pavla Ve-nek iz Dol-Suhe, Antonija Bezovšek iz Trnovca, Marija Steblovnik iz Mozirja, Frančišek Ermenc iz Florjana pri Gornjem Gradu, Ana Rakun z Rečice ob Savinji, Marija Jakop z Ljubnega ob Savinji, Štefanija Rosenstein iz Poljan, Stanislava Moličnik iz Nazarij, Janez Verbuč iz Šmihela nad Mozirjem, Irena Remic iz Spodnje Rečice, Jožef Remšak iz Homca, Milena Jožefa Pust iz Mozirja, Marija Lukač iz Konjskega Vrha, Terezija Bastl iz Brda, Martina Vav-di iz Strmca, Pavla Polanšek iz Šmihela nad Mozirjem. • TEŽAVE ZARADI NOVOZAPADLEGA SNEGA Luče: 28. decembra so imeli zaradi novozapadlega snega na območju občine Luče precej dela gasilci, delavci cestne službe in delavci ele-ktro podjetja. Gasilci so imeli največ dela z odstranjevanjem podrtih dreves in vej, ki so se podrla na ceste in ovirala promet. Zaradi snegoloma so bili odjemalci občin Luče in Ljubno brez električne energije do jutra, ko so delavci elektro podjetja popravili poškodovan daljnovod. ALKOHOL V PROMETU Pretekli teden so policisti PP Mozirje v postopku obravnavali štiri voznike osebnih avtomobilov, ki so vozili pod vplivom alkohola. Zoper dva voznika je bil podan obdolžilni predlog na okrajno sodišče v Celju, saj je indikator alkohola pokazal več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Drugima dvema je bil izdan plačilni nalog. Solza kane iz očesa, pred nami je tvoj obraz, odšel si tiho brez slovesa, mirno spiš in čakaš nas. ZAHVALA ob boleči izgubi zlatega moža, atija, dedija in tasta Ivana BEZJAKA 18. 11. 1936 - 19. 12. 2020 Iskrena hvala vsem, prijateljem, sorodnikom, sosedom, znancem, ki ste nam v teh težkih časih stali ob strani. Iz srca hvala vsem za vsako iskreno in toplo besedo v tolažbo in sočutje. Žalujoči žena Ida, hči Marina in Vili z družinama Pogrebna služba - cvetličarna «T MORANA Tel: 03 7000 640 GSM: 041 536 ¿06 "^L GSM: 041 672 115 t-mail: info(SimflrarTa.ii Alekss"der Stebtovnik i p . Hanilje Hu, 331 a Brasiovw 22 Savinjske novice št. 53, 31. december 2020 Ta črni dan je moral priti, ta dan gorja, ta dan solza... Bolečino da se skriti, pa tudi solze ni težko zatajiti, le drage mame nihče nam ne more vrniti. ZAHVALA V 81. letu je za vedno zaspala naša draga mami, tašča, babi in prababi Ana ŽUNTAR p. d. Dobrovčeva Anka iz Zgornjih Pobrežij 27. 6. 1940 - 20. 12. 2020 Z globoko hvaležnostjo se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekali sožalje ter se je z dobrimi mislimi spominjali! Vsi tvoji Zahvale Ne jokajte na mojem grobu, ni me tu, ne spim. Sem v pomladni sapi vetra, v zimskem snegu se iskrim. Sem sončni žarek v žitnem polju in drobna kaplja na jesen. Sem bela golobica, ki tiho poletim, odnesem žalost vam iz src, svetal in drag spomin pustim. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega očija in ata Janeza GERDINE 2. 3. 1947 - 9. 12. 2020 Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja, sveče in cvetje. Jani in Robi z družinama Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (S. Gregorčič) ZAHVALA ob nenadni in boleči izgubi našega dragega moža, očeta, tatija in strica Janija KROPOVŠKA 24. 3. 1952 - 5. 12. 2020 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izražena sožalja in svete maše. Iskrena hvala osebju gornjegrajskega zdravstvenega doma, osebju nujne medicinske pomoči, g. župniku Ivanu Šumljaku, pogrebcem, govorcu, pogrebni službi Anubis ter Mariji in Sabini. Posebno zahvalo posvečamo sestri Mariji Komar in bratu Bojanu Poličniku. Žena Franj'a ter hčerki Renata in Melita z družinami Kdo zdaj pel bo o dekletu, rožah rdečih, rožmarinu za spomin? Kdo veselil se bo življenja v teh dnevih polnih bolečin? Rdečih rož ti bom nabrala, vmes dehtel bo rožmarin. Vsakič znova zvenela v meni bo pesem tvoja, v mojem srcu večno nate živel najlepši bo spomin. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubega moža, atija in starega ata Franca BORŠNAKA 22. 6. 1938 - 21. 12. 2020 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, da ste nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za vsa izrečena sožalja, darovane svete maše in sveče. Hvala osebju ZD Nazarje in osebju Bolnišnice Topolšica. Posebna zahvala patru Tomažu in patru Krizostomu za opravljen pogrebni obred. Toplina in dobrota njegovega srca bosta za vedno ostali z nami. Vsi, ki smo ga imeli radi Savinjske novice št. 53, 31. december 2020 23 Za razvedrilo Mozirja rt: "Na smučarju sem si poškodoval rebra" Šmihelčanka: 'Glede na to, da letos ni zaključkov in novoletnih zabav, niti nisi za kaj posebnega prikrajšan." Mozirjan: "K sreči me boli samo. kadar se smejem." Šimihelčanka: "Torej boi lahko brez skrbi spremljal razvedrilni program na televiziji," - Komarjev že par tednov ni na spregled. - Saj res, kot da bi se v sneg ugremils. ZgornjesavinjčariL "Ko bom imel vnuke, mi ne bodo verjeli, da sem leta 2020 moral najprej v zdravstveni dom na testiranje, da sem lahko šel vprašat na avtobusno postajo, če sploh vozijo avtobusi, da sem se lahko odpeljal v sosednjo vas, ki je morala biti v meji občini, pogledat, če dela frizerka, da b:i me očedila za k polnočnici, ki je bila zaradi policijske ure že ob sedmih, in da sem lahko šel v ceritev samo po sreči, tež« ni bilo zasedenih 20 kvadratnih metrov po osebi, medlem ko je Janez Janša rekel, da si smučišče, ki je obratovalo pod Janezom Janšo, ne zasluži subvencij« za neobratovanje." Policijski komandir: "Aje kolegu v bolnici že bolje?" Pomočnik: "Bolje, a se &e vedno trese." Komandir: "Pa naj še kdo reče, da delo nas policistov ni nevarno." Pomočnik: "Kdo bi si mislil, da se ne bo mogel nehali smejati izgovoru za prehod meje med občinami, ko je sla družina delat snežaka tja, kjer je sneg." Lučanka: "Z možem se vedno obdariva z novoletnimi darili, ki si jih želiva." Bočanka: "Kako vama to uspeva?" Lučanka: "On meni recimo podari sekularko in pnevmatsko kladivo, jaz pa njemu modrček in neg liže. Ce so nama reči vSeč, jih obdrživa, sicer pa si jih izmenjava." Bočanka: "Jaz se kaj takega z mojim že ne grem." Lučanka: "Zakaj?" Bočanka: "On. ki ima večje kot jaz. bi modrček Se obdržal." Končno cepivo' Trumpova varikina celo s coca colo ni kaj prida! USKLAJENA, DA POKRIVATA MOREBITNO GLASBENO NEUSKLAJENOST Urška Bider, pevka in članica vokalnega sestava Sončnice na enem od nastopov: »Dragi Franjo, le uglasi svoje brenkalo, da bo usklajeno z mojim glasom. Trenutno nimam svojih kolegic pevk, da bi mi pomagale, zato bo tvoje igranje moralo biti obogatitev večera, če omagam pri petju.« Franjo Jurovič, kitarist in nekdanji »šankrokovec«: »Tvoja mladost in moja izkušenost sta vedno dober recept za zabavo občinstva. Sam v tvoj glas ne dvomim. Zdi se mi, da bo celo preglasil zvok kitare, če bom kakšen akord napačno zaigral.« ZARADI EPIDEMIJE BOŽIČKOVI JELENČKI NA KOLEKTIVNEM DOPUSTU Po Mozirju se v teh prazničnih dneh prevaža sumljivo vozilo. Neumorni dopisniki Savinjskih novic smo ekskluzivno za Zgornjesavinjčane naravnost iz Laponske pridobili povsem nepreverjene informacije, da se je tudi Božiček odločil strogo upoštevati epidemijska priporočila slovenske vlade. Zato je svojega jelenčka Rudolfa skupaj z ostalo čredo poma-galčkov poslal na kolektivni dopust vse do 4. januarja. Ker pa ima sam ravno v teh dneh še večjo gnečo kot Pošta Slovenije, se je za ta čas izjemoma motoriziral, svojega jeklenega jelenčka pa zelo prefrigano kamu-fliral. Ni nam pa žal uspelo izvedeti, kaj vse je nakupil in, še pomembneje, ali ima dovolilnico za prehajanje med občinami. 24 Savinjske novice št. 51, 18. december 2020 Čestitke, Oglasi Naročniški khib SAVINJSKE NOVICE REgofej nvSsx'ifca^inar!oj&nri K? Zs ra^ienl ¡rtif-od SavinsJdli novic plakate manj kl'j: privajeni prodajalcu ¿a^opte^. na celotnem območju Repu h like Slovenije, Med dopustom ali med daljšo odsotnostjo vam Savinjske novice dostavimo na drugi želeni naslov. Naročniki Savinjskih novic imajo 15 .v popust pri objavah osmrtnic, zahval, maJih oglasov m čestitk bralcev. Občasne nagradne igre z lep:mi nagradami (izieti .„ ) za naročnike Savinjskih novic. Savinjske novice št. 53, 31. december 2020 25 Mali oglasi, Voščila, Oglasi ŽIVALI - PRODAM Prodam prašiče lastne reje, od 100 do 150 kg, mesnate pasme, za zakol ali nadaljnjo rejo, z dostavo; gsm 041/561-893. Prodam prašiče domače vzreje različnih tež, Andrejeva kmetija; gsm 031/509-061. ŽIVALI - KUPIM Kupim bikca ali teličko stara 14 dni ter od 100 kg do 250 kg; gsm 069/613-055. DRUGO - PRODAM Prodam fižol; gsm 031/724-936. Prodam suha bukova drva, 33 cm, 60 eur za m2; gsm 040/647446. Prodam mikser za poljščine, rabljen samo dvakrat na trofazni motor; gsm 070/870-321. Prodam viličar indos 3,5 t; gsm 031/695-208. Prodam nov dekliški kombinezon št. 86 za 30 eur; gsm 051/357-753. DRUGO - KUPIM Kupim kotel za žganje kuho; gsm 031/270-088. Traktor in vso ostalo kmetijsko in gradbeno mehanizacijo, v kakršnemkoli stanju kupim; gsm 041/259-810. VOZILO - PRODAM Prodam traktor deutz 45; gsm 031/774-520, 070/430-021. OBVESTILO OGLAŠEVALCEM Zahvale, v spomin in čestitke za objavo v tekoči številki sprejemamo do torka do 15. ure. Lahko jih pošljete po navadni ali elektronski pošti na trzenje@savinjske.com s podatki naročnika. Naročniki Savinjskih novic imajo 15-odstotni popust. Po telefonu sprejemamo samo morebitne rezervacije, ne pa vsebin za objave. Dodatne informacije in cenike najdete na savinjske.com pod rubriko Za bralce. Uredništvo ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Prihova 95, 3331 Nazarje. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p., Ljubija 88, 3330 Mozirje. ◊ SKI BOARD SERVIS TEVČ NOVO - popravilo pancerjev - klipsne nove, širjenje pancer-jev in tudi druge obutve. Prodaja nove in stare smučarske opreme. Možna menjava staro za staro. Brusim tudi nože. Tel. št. 041/529-063. Vinko Tevč, Prihova 51, Nazarje. SD Želimo vam vesele praznike. \l novem letu pa obilo zdravja, sreče in osebnih uspehov. Občinska organizacija S D Mozirje 26 Savinjske novice št. 53, 31. december 2020 Oglasi Savinjske novice št. 51, 18. december 2020 27 Prihova 95, Nazarje ¡a) -38641 608376 0 -38641 6448520 gpbrlecfgmaiLcom □Fbrlec Želimo vam mirne praznike ¡n srečno 2021! Srečno 2021 zdravje si zasluži našo pozornost. fifl irovi fe-j MV-SAVA.Sl