XIII. tečaj 3. zvezek z vertov sv. Frančiška. Časopis za verno katoliško ljudstvo, zlasti za ude tretjega reda sv. Frauciška. S posebnim blagoslovom N j i h S v e t o s t i papeža Leona X 11 L, Njih Prevzvišenosti kneza nadškofa goriškega in prečastitega generaljnega ministra celega frančiškanskega reda vreja in izdaje F*. Stanislav Šlii*at>ec, mašnik frančiškanskega reda na Kostanjevici. Vsebina 3. zvezka. Nekaj pobožnih misli o st. Razpelu ' . 65. Sv. rožni venec. III. Katerega si devica rodila . 68. 1 Jezusovo rojstvo . 68. 2. Betlehem in hlevec rojstva Kristusovega . ... . 71. i}. Češčenje Jezusovega der.instva . ■Življenje sv. Leonarda Portomavriskega 74. VI. pogl. Pervi misijoni sv, Leonarda itd. . 76. Vil. pogl. Sv. Leonard v Florenciji 80. Marijina hišica v Loreti 84. Vsakdanji kruh. 3. Za mésco màrci] — sušeč 87. Nekoliko kerščanskega nauka. 1. 0 kletvi . : 89. Pripočilo v molitev Zahvala za valisene molitev. .... , . . *. 95. V GORICI. Hilarijanska tiskarna. 1894. Izhaja v nedoločenih obrokih. Velja cel tečaj (12 zvezkov) 70 kr. Nekoliko slovenske slovnice za poskušnjo. (Dalje, §. 13. konec.) Zameno per voto ega dvoglasnega « z i imamo ohranjeno za topljenimi soglasniki v: nj’rm, nj’i’mì nasproti o n e m, •tè'.mi-; drugod se je ta i vnovič z < nadomestil. Očituo se vidi pri nas to le v dolgo »uglašenih zlogih: boj è1 h, koli j’ é‘ h. Ion c e* h, može’ h. s àr c e‘ h.1) Trubar pozna edinstveni dajalnik dii še’*); v ed. mestniku imajo v 16. stol. srednjega spola besede, ki so bile v imenovalniku na končnici po-vdarjeue. č, ne le mesó: m e s è’, zlat o’ : zlat e’, temuč tudi m o r j č’ : m o r j è’,. p o 1 j’ é : pol j’ é\ p i t j (V : pit j è‘, titrstje11: tàrstjè1, o r o ž j é* : o r o ž j é‘, veselj’é1: vesel j’ e •,’) z e 1 e n j’ é‘ : z e 1 e n j' è‘, z v o n j’e n j’ é' : no- li j’ e n j’ è‘ ; ravno tako v prekmurski slovenščini o z n a n e n j' é : o z n a li e n j’ è. stane nj'é: st a n e n. j’è.'*) V nenaglašenih kratkih zlogih pišemo i, kaker že v 16. stol. in tudi v prekmurščini ; ali beneška slovenščina in stara herv. kajkavščina kažete, da je ta i prav za prav è, ker ga omenjeni narečji nadomeščate z e, kaker vsaki drugi è : ben. par k r a 1 j’e, hrv. na z e ml j' é itd. Moč, ki so jo imeli v pervotni slovenščini jasni samoglasniki na goltne soglasnike in nasproti uebui soglasniki na neke samoglasnike, se, je potemtakem v naši slovenščini že davno zgubila. Ali v novejšem času se je začela kazati v »ovič z nekoliko drugo namero in drugačnimi nasledki.*) Za j in drugimi topljenimi soglasniki se je že v 15. stoletju začel kratki a spreminjati v r ; prim. j e za in poleg j a (— jaz) v ljublj. rokopisu"). V 16. stol. se nahaja, ta sprememba precej pogosto’), ne le tje za tja, jest za jast, (jaz), č e-š č e n za Čaščen, temuč tudi : dušeni, hudiče, o b li a- j o 1, E a š čičer itd. za: dušam, hudiča, obhajal, Raščičar ") ’) Iz Trubarja, Daini, in Kastelca. s) Troh. Psalt. 60, 124 a: k m u i <1 u f hej. s) Iz Trub. in Daini — ‘) Kti/.mič, 1. Pet. 1, 13. 4, 13. S, Z). — è ho rnbi celo, kjer bi no imel pravice, Tarpimi, psalt, : k p o v e g e n y 6, Trub. post. 1, 68: terze i (dat J, t'k e r b e i [loe.], Kastelez, Neb. z. 16: r 1 z h e i [loc.] b Prod sedanjimi jasnimi samoglasniki se spreminjajo goltniki v noke1-torili narečjih, na Gorenjskem, Koroškom, Primorskem, k v č ali čl h v g v j: čč‘4ld A r, žj c-, grdil, čil‘rlt. Vže Daini, tabi nam. d d. piVrgi‘Ačo gor. parjiše (pisano p rij 1‘h»*, 3. Reg. 17 a, Ezek. 18 b), Kastelec (Neb. zv), 258) vuslije («■» vnžge). — V rczijanšrini in semtertja v nekaterih drugih narečjih se vsi soglasniki, kakor v ruiiini, prod č, e (nekod celo pred u) nekako topljeno izgovarjaj«. *) Kratki u v ribn. dvoglasniku ai so Va ./ itd. tudi v e spreminja, torej at v et: j e i’ d, jobzdnt, gnepzdu (iz gnj’ézdò), kei'dvu (z tj’6-d ùu). ’) Zlasli pri Trubarju. ") Glede končnice prim.: ul II čar, M a‘ k o š a r (iz Makoie v Ribn.), Vpdàrgar (ir. V i'd i r g e — Idrije/, Učja'r (iz Ui(je v Reziji) XIII. tečaj. V Gorici, 1894. lil. zvezek. Nekaj pobožnih misli o sv. Razpelu. (Po P. Hubiiu). Sv. Razpelo je kerščanski duši uekaj premilega, pa tudi nekaj silno koristnega. Gdor je premišljuje, spozna kmalu Boga, njegovo veličastvo, miloserčnost in neskončno pravičnost ; od druge strani pa tudi neskončno gerdobo greha. Gdor premišljuje sv. križ, on zna vse. Sv. očak Frančišek Asiški pravi, da ne zadostuje cela večnost človeškemu umu in sercu k popolnemu spoznanju vsili zakladov, ketere ima v sebi sv. križ; in da gdor želi dospeti k pravi modrosti, mora noč in dan brati in se učiti iz knjige sv. križa. 1. Duša kerščanska, ako želiš poznati neizmerno veličastvo božje, premišljuj sv. razpelo. Bog človek, keterega vidiš na križu pribitega, je edini piavi častivec neskončnega Božanstva. Čast, hvala, pokloni vsili angeljskih trum so tako neizmerno majhini pred pokloni Besede božje včlovečene in križane, da se ti presrečni prebivalci nebeški komaj upajo družiti svoje poklone s tistimi križanega Boga čdoveka. Edina žertev vredna veličanstva božjega, je Bog človek, edino češčenje vredno neizmernosti božje, je češčenje Boga človeka na križu, in edino v Kristusovi ljubezni — 66 — in dobroti more človek spoznati lepoto in dobroto božjo. Po češče-nju ne križ pribitega Kristusa dobiva Bog neskončno zunanjo* hvalo in slavo, in ne samo za odločen čas, temuč ze celo večnost,, ker Kristus je in bode vekomaj. Mi pa nevredni grešniki se moramo ponižati in trepetati pred Bogom, tudi ako storimo vse, kar smo dolžni, da, ako celo terpimo in kri p elijemo za Njega, ter se čudimo, kako je Bog z nami dober, da le pogleda na mzkost svojih hlacev in na njihova dela Keder boste vse storili, recite : „Hlapci nevredni smo.“ Luk. 17, 10. 2. Poglej, o duša, sv. razpelo, ter pazljivo premišljuj „ človeka bolečin" .... Glej glavo s ternjem kronano, obraz ves opljuvan in potolčen, usta se žolčem ogrenjena, ušesa polna razbojniškega krika, oči omamljene od pogleda na serd in jezo sovražnega ljudstva, noge in roke prebite . . . celo telo velika rana . . . Zdaj pa poglej v dušo Kristusovo, ter izmeri, ako moreš, tisto morje bridkosti, v keterem ona plava ... Oh res, žertev vredna neskončne pravice božje! Ni je bilo, in je ne bode popolniše ! Bog-človek daruje vse, popolnoma vse ! Ta naj popolniša daritev nas spodbuja, da služimo Bogu po vseh naših močeh. Naj bode naše geslo: nigdar preveč za Boga ! Nigdar preveč časti za Boga, nigdar preveč podložnosti v njegovo presveto voljo, nigdar preveč hvaležnosti do njegove brezkončne dobrotljivosti, nigdar preveč ljubezni do njega. Vsi naši pokloni, vsa naša služba in naše daritve so vže same po sebi tako malo viedne, kaj naj jih toraj še po naši nemarnosti zmanjšamo ? Nikaker, temuč potrudimo se služiti Bogu zmirorn popolniše. 3. Bes, svet je poln dokazov božjega vsmiljenja, ali sv. križ nam sam dokazuje najbolje njegovo velikost. — Pomisli nekoliko, o duša! Angelji greše, in za njih mi več vsmiljenja; za vse veke-so zaverženi Človek greši, in glej, Bog ga odreši, ga povzdigne, da. obožava ga celo. Gnjusni červ Boga ražali. in Bog se poniža prositi tega červa, veš kaj ? Prijateljstva in ljubezni ! Da Bog doseže to željo, se spusti iz nebeških višav v jaselce, in naposled vmerje na lesu križa, kaker hudodelnik ! Postane prekletstvo, kaker se izraža veliki apostelj Pavel, da tako sè svojo kervjo izbriše kazen smerti nesrečnega človeštva ! O neizmerno vsmiljenje božje ! Gdo naj ga ne občuduje, gdo naj ne zaupa v nje ? Gdo mu bode ostal nehvaležen, gdo ga ne bo ljubil ? O dušar — 67 — -ako se ti ne čudiš tolikemu vsmiljenju, toliki ljubezni, je to znamenje, da ne premišljuješ sv. križa! — Na dalje premišljevanje sv. kiiža oživlja tvojo dušo k velikemu zaupanju v Boga. In res, kaj ti bo Bog odrekel, ako je dal v najgroznejšo smert svojega edinorojenega Sina? Naposled te sv. razpelo spodbuja k veliki hvaležnosti in ljubezni do Boga. Saj te Bog zdaj ne tirja v blisku in germenju, da ga ljubi, temuč te prosi ko ljubeznjivi brat po njegovih solzah, kervi, križu in smerti, da mu daruješ svoje vbogo serce . . . Sv. Bonaventura je vsklikaval : „Oh jaz čutim, kako me moje serce zapušča ter se oklepa in združuje s Kristusom, da se nigdar več od njega ne loči k 4. Ti želiš vedeti, kako strašna je pravičnost božja. Da to zveš, ti ni potreba misliti na pekel. Poklekni samo pred sv. razpelu. Gdo terpi v peklu ? Bogu nehvaležni grešniki, keteri se niso hoteli oglasiti milemu klicu blagega Očeta nebeškega. Xu. tukaj ni nič čudnega, ako jih Bog toliko kaznuje. Ali na križu terpi pravičen in svet, edinorojeni sin Boga Očeta, predmet večne radosti in ljubezni. Da, na križu je naj ljubezniviši Sin božji. Ali ker je on hotel naložiti na se naše pregrehe, se mu je Oče spreobernil v ojstrega sodnika, ter njemu naložil tudi terpljenje namestil nas ! In kako je to terpljenje ! .. Oh, ke bi mi pomislili, koliko je terpel na križu Kristus za naše grehe, in tako zadostil neskončni božji pravici, ne bi sc prederznili ponavljati nesrečnega greha. 5. Mogoče da ne razumeš prav, kako more Bog kaznovati z večnim peklom en sam smertni greh. Ne, poklekni pred sv. razpelo, kjer je vmerl Kristus, pravi Bog in človek, in premišljuj nasledile lesnice: Smertni greh je edini vzrok terpljenja in smerti Božje ; smertni greh ponovi britkosti in smert Božjo ; smertni greh vuiči vse terpljenje in smert Božjo. Zdaj zapopa-deš v kakem razmerju je greh sè smertjo tvojega Boga, in s peklom. Terpljenje in smert Kristusova je popravljanje, pekel pa kaznovanje greha. Tudi lehko razumeš, da greh, Kristusovo terpljenje in pekel, so tri nerazumljive stvari, in da greh, keteri se ni vredno mogel popraviti drugači, kaker sè smertjo Boga-človeka, to je z neprecenljivo daritvijo, se ne more vredno kaznovati z drugim, kaker z večno kaznijo. 6. Modrijani vseh časov so premišljevali človeka. Neketeri so cenili njegovo imenitnost preveč, drugi pa premalo. In ni se temu čuditi, ker niso imeli pred sebo sv. razpela, ketero edino — 68 — nam pripoveduje, kako vbog, in pa tudi, kako imeniten je človek.. Tukaj, tukaj v šoli križanega Jezusa prav spoznamo človeka. Tukaj spoznamo, da je človek spočet na Kaljvariji, in rojen, v kervi Jezusa Kristusa, in da je na tak način postal tako rekoč ud v družini presv. Trojice in sicer sin Boga Očeta, brat Boga Sinu, in živi hram svetega Duha. Človek je tako imeniten, da se ne boji reči pervak aposteljnov, sv. Peter, da je deležen božje natore. V šoli križanega Jezusa pa spoznamo tudi veliko vbožtvo človesovo. Po grehu, je padel v brezno nesreč.. In ni ga bilo, keteri bi ga bil mogel potegniti iž njega. Ne sam, ne angel ji, ne kaka druga stvar, je mogla ozdraviti njegove smertne rane, edina roka božja ga je mogla rešiti. In glej, rešitev je prišla, in še kaka ! Nesrečnega človeka je morala rešiti prelita kri včlovečenega Sinu božjega ! Premišljuj večkrat te resnice, ketere te spodbujajo k veliki ponižnosti in k sveti prevzetnosti ; k ponižnosti, ker si predstavljaš svoje veliko vboštvo, k sveti prevzetnosti, za to da se-boš vedno bal od svoje velike imenitnosti v nesrečo pasti z grehom.. P. H. R. Sveti rožni venec. m. Keterega si devica rodila. „In je porodila svojega pervorojenega Sinu, in ga je v plenice povila, in položila v jasli, ker zanje ni bilo prostora v hiši.“* (Luk. II. 7.) 1. Jezusovo rojstvo. Vže so si bili Rimljani podvergli ves takrat znani svet. Razširili so bili svoje gospodarstvo po zapadnih in jutrovih deželah. Egipet in Sirija ste bile rimski pokrajini. Tudi Judeja je morala dajati davek. Imela je še svojega kralja, ki je bil pa tujec in odvisen od Rimljanov, keterih podporo je moral drago plačevati. V resnici je bil le njih suženj. Zdaj se je približat čas, ko so se imela ispolniti prerokovanja o obljubljenem Odrešeniku. Rimska moč je bila dosegla svoj verkunec, kaker je pre— — 69 — rokoval Balaam ; žezlo je bilo vzeto Judi, kaker je prerokoval očak Jakop (I. Moz. 49, 10) in ves judovski narod je pričakoval obljubljenega Odrešenika, ker je bil tudi pretekel čas po prerokovanji preroka Danijela. (9, 24 ) ,,Pregodilo se je pa tiste dni, da je povelje prišlo od cesarja Avgusta, da naj se popiše ves svet. To popisovanje je bilo pervo pod Cirinom, oblastnikom v Siriji". (Luk. 2, 1.) Cesar Avgust je zapovedal po vsem svojim cesarstvu to popisovanje, da izve števiio prebivavcev, pa tudi njih imetje in kakovost dežele, da na podlagi tega pravično razdeli davke. Judje so se po svoji stari naredbi zapisovali po rodovinah in rodovih. Ker je bil David rojen v Betlehemu, so imeli njegovi mlajši to mestece za svoj rojstni kraj ; zato so se sešli vsi v tem mestu, da zadoste cesarjevemu povelju. ,.Šel je pa tudi Jožef iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Judejo v Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem, zato ker je bil iz hiše in rodovine Davidove, da bi se popisal z Marijo svojo zaročeno ženo, ki je bila noseča". (Luk. 4, 5.) Ko se je bila sveta devica sè svojo teto Elizabeto zahvalila Bogu za nezapopadljivo vsmiljenje in ljubezen, ki jo je ska-zal v včlovečenji svojega Sinu, se je vernila nazaj v Nazaret. Tukaj je pridno oskerbovala svoja hišna opravila, serce pa je imela vedno le pri Bogu. Mej tem so se spolnjevale besede an-gelja Gabrijela. Čutila je. da bo mati. Sveti Jožef pa, ki je bil po božji previdnosti odločen, da nadomešča Jezusa Gčeta, si je moral zaslužiti to čast s hudo poskušajo in pokazati, da je vreden. Hud boj se je vnel v njegovi duši. Spoštoval je svojo deviško zaročnico kot zgled žene. ki jo lepšajo vse čednosti — in vender se oko ne more motiti ! Naj še obderži pri sebi tako zaročnico ? Se more li od nje ločiti, da nepripravi nje in otroka v sramoto ? Vže je sklenil tiho zapustiti domačo hišo in iti v deželo, kjer ga ne bo nihče poznal. Marija je dobro opazila ta notranji boj in žalost Jožefovo ; ali njena ponižnost jej ni dopuščala, da bi mu sama razodela svojo skrivnost. Zato goreče prosi Boga, naj potolaži Jožefa. In Bog se ozre na pravičnega, pošlje po noči svojega angelja k njemu, da mu razodene skrivnost in ga potolaži. Angelj mu pravi : „Jožef, Davidov sin ! ne boj se k sebi vzeti Marije svoje žene ; zakaj kar je v njej rojeno, je od svetega Duha. Rodila -TO- pa bo sinu. in imenuj njegovo ime Jezus ; on bo namreč odrešil svoje ljudstvo od njih greliov“. (Mat. 1, 20.) Ko se Jožef zbudi, moli ponižno nerazumljive božje sklepe. Zginile so vse dvojbe Od sedaj je imel Marijo le so mater svojega Odrešenika in Gospoda; štel se je srečnega, da je izvoljen za njenega variha in tovariša. Ko je zvedel cesarjevo povelje, kako težko mu je bilo pri serci, če je mislil na svojo za-ročnico ! Kako skerbno je pač pripravljal vse potrebno za pot, da bi storil materi svojega Gospoda popotovanje koliker mogoče lehko iu prijetno ! Kes je bila za Marijo o tem času dolga pot zelo težavna in nevarna. Ba gosposka je tako vkazala ; in Jožef in Marija, ker sta bilo pravična — sta slušala in šla na na daljnjo pot. Necega zimskega dne zapustita Nazaret, da gresta zapisat kot rojena iz Davidove hiše svoji nepoznani imeni poleg najimenitnejših imen v Judeji. Po velikih težavah prideta vsa vtrujena do Betlehema. Tukaj ju čaka nova skerb. Vsi prostori po hišah so bili oddani imovitim, ona kot vbožca ne najdeta prenočišča. Ali vdana v božjo voljo voljno sprejmeta tudi to poskušnjo iz božjo roke. Gresta iz mesta, da si zunaj poiščeta prenočišča. Kreneta proti južni strani. Tu najdeta votlino, v ketero so ob slabem vremenu zaganjali pastirji svoje črede in sami iskali zavetja. Zahvalita se Bogu, ki daje lisicam luknje in ptičem gnjezda, da je pripravil tudi njima to pribežališče. Ko so zvezde naznanjale polnoč, je bil čas dopolnjen ; „pri-godilo se je, ko sta tam bila, so se dneyi dopolnili, da bi porodila. In porodila je svojega pervorojenega Sinu, iu ga povila v plenice, in položila v jasli, ker zanje ni bilo prostora v hiši“. (Luk. 2, 7.) Tako je moralo povelje paganskega cesarja služiti, da se je spolnila božja naredba. ki je odločila mesto Betlehem za rojstni kraj obljubljenemu Odrešeniku, kaker je prerokoval več stoletji poprej prerok Milieja : „1 n t i Betlehem Efrata, majhin si mej tisoči v Judi, iz tebe Mi pride Gospodovavec v Izraelju, in njegov izhod je od začetka, od večnih dniu. (Mih. 5, 2.) Kot majhino, slabotno dete leži v jaslicah On, keterega je vže David imenoval svojega Gospoda, ki je bil vže v raji obljubljen, keterega so skozi stoletja napovedovali preroki, keterega angelji v nebesih molijo z zakritim obrazom. „Oj, Marija! le zakrivaj svitlobo tega novega sonca; položi to božje dete v — 71 — jasli, povij ga v slabe plenice ; te plenice so naše bogastvo ; te plenice našega Odrešenika so dražje od škerlata ; te jasli so ča-stitljiviše od prestola kraljevskega; Jezusa Kristusa vboštvo odtehta vse bogastvo sveta“ — kliče sv. Bernard. „In pastirji so v tisti strani culi. in na ponočnih stražah bili pri svoji čredi. In glej ! angelj Gospodov je stal pri njih, in božja svitloba jih je osvetila in silno so se bali. In angelj jim je rekel : Ne bojte se : zakaj, glejte, oznanjam vam veliko veselje, ketero bo vsemu ljudstvu. Denes vam je rojen Zveličar, keteri je Kristus Gospod v mestu Davidovem. In to vam bodi znamenje : Našli boste dete. v plenice povito in v jasli položeno. In zdajci jih je bilo pri angelji množica nebeške vojske, ki so Boga hvalili in rekli : Cast Bogu na visokosti, in mir na zemlji ljudem dobre volje. Ko so angelji odšli od njih v nebesa, so pastirji mej seboj rekli : Pojdimo do Betlehema in poglejmo to reč, ki se je zgodila in nam jo je naznanil Gospod. In hiteči so prišli in našli Marijo in Jožefa, in dete v jasli položeno. Ko so pa videli, so povedali, kar jim je bilo rečeno o tem detetu. In vsi, ki so sli- šali, so se čudili nad tem, kar so jim pastirji pravili, — Marija pa je ohranila vse te besede in piemišljevala v svojem serci. (Luk. 2, 8 — 19.) Ta čudež pa ni bil edini, ki se je zgodil ob Jezusovem rojstvu na planjavah Betlehemskih. Zanesljivi poroki pripovedujejo, da so se to sveto noč razcveli vinogradi v Engadiji. V Rimu se je nenadoma porušil tempelj miru ; v Deljfih je za vselej vmolknil orakelj (vedeževališče.) Narava je pozdravila novorojenega Odrešenika. 2. Betlehem in lilevec rojstva Kristusovega. V sredi Judeje, dve uri hoda od Jeruzalema, stoji mesto Betlehem. Mesto je dobilo svoje ime od očaka judovskega naroda Abrahama, ki je imenoval ta ki aj Beth-Lehem, to je „hiša kruha11. Imenovali so kraj tudi „Efrata“ t. j, rodoviten, po ženi Kaleba, in da bi označili rodovitnost tega kraja v starih časih. Zvali so ga tudi „Davidovo mesto11, ker je bilo rojstno mesto tega kralja, iz keterega hiše je imel biti rojen obljubljeni Odrešenik. Sveto pismo ga imenuje tudi „Betlehem Jude“ v razloček druzega kraja tega imena, ki je bil v Galileji, rodu Zabulono- — 72 — vega. Da si je bil Betlehem po obsega majbin kraj, postal je vender zgodaj znameniten po osebah, ki so bile tu rojene ali so tu živele, kaker Elimelek, Noemi, Rut, Boc, Obed, Jese, David in drugi. Četerti kralj v Jeruzalemu, Roboam. je Betlehem povečal in olepšal ter ga tudi vterdil poleg družili mest. (Kron. buk. 11, 6). Svoje svetovno ime pa, ki ga je prerok Miheja več stoletji popreje uaznanil, je dobilo mesto Betlehem še le z rojstvom Jezusa Kristusa, našega Gospoda in Zveličarja. Vže pervi kristijani so postavili kapelico na kraji, kjer je bil rojen Jezus. Od vseli krajev so romali na ta sveti kraj, da molijo in počaste njega, ki je bil tu rojen, da nas prerodi v o-troke božje. Rimski cesar Hadrijan je v drugem stoletji na ta sveti kraj velel postaviti kip malika Adonija, in njemu na čast opravljati daritev, da bi s tem odvračal kristijane od tega svetega kraja in sploh smešil njih obrede pred pagani. Tudi druge svete kraje po Palestini je enako oskrunil. To je trajalo do cesarja Konstantina. Še le sv. Helena je velela odpraviti tega malika iz svetišča. Tudi je sezidala na tem kraji cerkev, ki se še dandenes imenuje ..Marijina cerkev". Vže v pervili stoletjih kerščanstva je bil poleg te cerkve samostan. Slavni cerkveni učenik sv. Jeronim je živel v tem samostanu od leta 384 — 420., tam prelagal sv. pismo na latinski jezik in ga razlagal. Tudi plemenita in pobožna rimljanka Pavla je sè svoje hčerjo sv. Evstohijo tukaj preživela zadnje dui svojega življenja. Ona je bila jako bogate in plemenite rodbine ter je vstanovila štiri samostane, tri za redovnice in enega za redovnike. (Jer. list 8G.) Samostan, ki je dandanašnji na kraju rojstva našega Gospoda, je podoben kaki terdnjavi. Tri dele ima. Eden je lastnina redovnikov sv. Frančiška Serafinskega. druga dva razkolnik •Gerkov in Armencev. Poslopje oklepa tri cerkve : pervotno Marijino, ki jo je sezidala sv. Helena, in še dve drugi, keterik lepša je posvečena sv. Katarini. Skozi ozek vhod prideš najprej v Marijino cerkev. Ce tudi se je v raznih stoletjih marisikaj prezidavalo in popravljalo, vender še kaže svojo starodavnost. Sezidana je v podobi križa in ima osem in štirideset marmornatih stebrov korintskega reda. 'Tudi stene še kažejo ostanke dragocenega mozaika (podob iz kamenčkov raznih barev sestavljenih). To svetišče je bilo neke-daj lastnina le katoličanov rimskega obreda S pomočjo turškega — 73 — paše v Damasku, keterega so podkupili, vsilili so se tudi razzolili Gerki in Armenci. Debel zid loči glavno ladijo od kora in stranskih delov križa. Razkolniki obhajajo svojo božjo službo v koru cerkve, Armenci v glavni ladiji; stranske ladije cerkve so bolj zapuščene ; redko se v njih obhaja božja služba ; le na ievi strani imajo Kopti in Maroniti altarja. Vsaj pred nekaj leti je bilo tako. ' Votlina, v keteri je bil Jezus rojen, je pod velikim altar-jem. Vanjo derži od dveh strani osemnajst do dvajset stopnjic. Votlina sama je osem in trideset čreyljev dolga, ednajst široka in devet visoka. Čez trideset svetilnic gori noč in dan na tem svetem kraji, kamer nigdar ne pridejo sončni žarki. Stene in tla pokrivajo dragocene marmornate plošče, ki so še iz časa sv Helene. Prav od zadaj proti jutrovi strani je sveti kraj, kjer je bil Odrešenik sveta iz najčistejše device rojen. Na tem kraji gori šestnajst svetilnic. Romarju kaže ta sveti kraj plošča belega marmorja v tleh. V sredi plošče je sreberna zvezda, ki ima napis : „Hic de virgine Maria Jesus Christus natus est-1, t. j. tukaj je bil rojen iz device Marije Jezus Kristus. — Nekaj korakov naprej je kraj, kjer so bile jasli, v ketere je Marija položila božje dete. Jaselce same. ki so lesene, niso več v Betlehemu, ampak v Rimu v cerkvi, ketero imenujejo rSanta Maria Madžore“, kjer jih izpostavljajo o božiči vernim v češčenje. Ne daleč od tam kažejo kraj, kraj je sedela Marija z božjim detetom v naročji, ko so prišli modri iz jutrove dežele, da počaste novo rojenega kralja in mu darujejo svoja darila. Temu kraju ravno nasproti časte kraj, kjer so pastirci molili obljubljenega Odrešenika. Zadaj svete jame so vrata, skozi katera prideš v dolgo zakrivljeno hodišče v skali. To je kraj, kamer so bili pokopali nedolžne otročiče. Od daleč se dandanašnji kaže Betlehem popotniku ko prijazno, veličastno na hribu stoječe mesto Ko pa stopi v mesto, ne najde tega. Od nekedanje lepote še senca nr ostala. Po vsem mestu se ti kaže vboštvo in nesnaga po ozkih ulicah. Prebivalci so večinoma katoličani in razkolniki, drugi so Armenci in Ma-homedani. Katoličani so jako zmerni in s malim zadovoljni. Žive o poljedelstvu in živinoreji. Izdelujejo pa tudi rožne vence, križe in druge take reči, ketere prodajajo romarjem. Jako slove pa Betlehemčanke za voljo nravnosti, poštenosti, pobožnosti in. delavnosti. In res so kaker sužnje, ki morajo vsa dela v hiši in — 74 — na polji opravljati. Nošo so ohranile še staro, kaker je bila za časa Jezusovega rojstva, in jo vidimo na raznih slikah, ki kažejo dogodbe iz življenja sv. družine. 3. Češčenje Jezusovega detinstva. Posebno goreč častivec deteta Jezuščka je bil naš oče sv. Frančišek Serafinski. Da bi se še tem bolj vnel za ljubezen do evangelijskega vboštva, je premišljeval posebno rad vboštvo božjega deteta v Betlehemskih jaselcah. Na sveti dan je. bil popolnoma zatopljen in zamaknjen v to premišljevanje, in gorke solze ginjenja so mu tekle po licih. Tri leta pred smertjo, mu pride na um. da postavi tako zvane jaselce. S tem si je hotel tem bolj živo vtisniti v dušo Jezusovo rojstvo in njegovo vboštvo. V to si je bil izbral primeren kraj v gozdu, ki je bil blizu kraja. keterega so zvali „Castrum Grecii". Tu je stal zapuščen hlev, V keterem je postavi! jasli in altar. V jaslih je ležalo božje dete, poleg sta stala Marija in Jožef, pastirci in angelji- Na sveti večer so ves hlevček praznično razsvetlili. Bratje so se na božično noč zbrali, da na tem kraji sè sv. Frančiškom počaste božje dete. Tudi velika množica pobožnega ljudstva je prišla od blizu in daleč, da se vdeleži te pobožnosti na sveti večer. O polnoči je bila slovesna božja služba. Sv. Frančišek sam je pridi-goval, ter opisal s tako živimi besedami vboštvo božjega deteta in njegovo neskončno ljubezen do nas, da je vsa množica na glas jokala in zdihovala. Ta pobožnost se je potem vsako leto praznovala. Vernemu narodu je bila jako všeč in kmalu se je razširila križem sveta ; dandanašnji smemo reči, da ga ni kraja na zemlji, kjer žive kristijani, da ne bi tako častili na sveti večer božjega deteta. Posebno pa na ta način časti Jezusovo detinstvo kerščanska mladina, keteri je v največe veselje, da more tako v podobi premišljevati ljubko božje dete, ležeče v jaselcah, in okoli njega Marijo in Jožefa angeljce in pastirčke. In gotovo je pred jasel-cami storil terden sklep marisikateri deček, marisiketera deklica, da hoče biti hvaležen božjemu detetu in ga ljubiti iz vsega serca in po njegovem zgledu priden biti, pobožen in poslušen. Tudi marisiketero poterto serce je pogled na vbožno božje dete, v jaselcah ležeče, napolnil z novo tolažbo in novo serčnostjo ! Kedo bi toraj ne pospeševal po svoji moči te lepe navade ! — 75 — Po neketerih krajih stoji poleg jaselc tudi lepo okrašena božično drevesce z mnogobrojninii lučcami in darili za otroke. To drevo poleg jaslic spominja drevesa spoznanja dobrega in hudega v raju. Dokler nista naš pervi oče in mati v raju grešila, dokler sta bila v stanu milosti božje, sta imela vsega v obilnosti ; živela sta kot gospodarja vsega na zemlji srečno in zadovoljno in vse stvarjenje ju je slušalo in jima služilo. Greh pa je pregnal ona dva in ž njima ves človeški rod. V vboštvu, terpljenji in trudu preživi sedaj človek kratke dni svojega življenja. V potu svojega obraza si mora služiti svoj vsakdanji kruh Zakaj po prekletstvu rodi zemlja večinoma ’e ternje in osat in le s trudom si mora pridelovati človek, kar potrebuje za svoj živež. Ali v jaselcah vidimo božje dete, ki jokaje stega svoji ročici. Zlo in prekletstvo ne bo vedno gospodovalo nad nesrečnim človeštvom. Drevo blagoslova je vzraslo človeškemu rodu na lesu sv. križa. Saj je bil božji sin rojen za to, da vmerje za nas in nam zgubljeni raj zopet odpre. Zato so naše oči obernjene v pervi versti na božje dete v jaselcah ; saj je v resnici najdražji dar in naj lepši sad, ki sta ga kedaj nebo in zemlja prinesla. Nanj kaže tudi vse, kar vidimo okoli jaselc. če moremo še kako veselje vživati na zemlji, če nam sije še kako upanje — je v Jezusu Kristusu našem Gospodu. Da moremo zreti nanj kot na svojega Odrešnika, ki razvetljuje vse, ki živč v temi sveta, tega nas spominjajo obilne lučce okoli jaselc. Kličejo nam glasno . ,.Jezus je pot, resnica in življenje ; le gdor njemu sledi, ne hodi po temi." Na to luč nam kaže sveta cerkev, ko stopimo v to dolino solza, ko nam poda v roko kerstno svečo. Na to luč opominja sv. cerkev vmirajočega, ko mu pri ločitvi s tega sveta da v roko mertvaško svečo. Te prave nebeške luči nas spominja sv. cerkev sploh sè svečami, ki gore pri božji službi. — Da, Jezus je prava luč ; zakaj odjemlje nam temo obupnosti, in daje srečno večnost ; preganja temo negotovosti in dvojbe in daje terdno gotovost svoje božje besede ; odjemlje nam temo greha ter nas oblači sè svetlo obleko nedolžnosti, ki nas dela otroke božje. Naj bi vedno tudi obešali to nebeško luč in kot božji otroci hodili po poti luči. Potem bo enkrat tudi „naše prebivanje v nebesih in bo preme- — 76 — «il naše vbogo telo ter ga vpodobil svojemu častitljivemu telesu po moči, s ketero si more podvreči vse reči." (Filip. 3, 21.) O Jezus, božji sin, Gospod nebes in zemlje ! kot vbožno in uezmožno dete ležiš v betlehemskih jaselcah in nam vsem kličeš : „Učite se od mene ponižni biti iz vsega serca in zaničevati svet !“ Daj nam toraj, včlovečeni Bog, svojega duha ponižnosti in zatajevanja, da bomo iskali in hrepeneli po tem, kar je zgoraj v nebesih, ne kar je na zemlji, ter pridemo enkrat v domovino, ki si jo obljubil svojim izvoljenim. Življenje sv. Leonarda Portoniavriškega. (P. A. M.) VI. Poglavje. Pervi sv. misijoni sv. Leonarda. — Trudi se, v s t a n o v i t i dva samostana, v k e t e r i h, naj bi bratje v največi sp o kovnosti živeli, kar se mu pa ne posreči. Od časa velikega cerkvenega zbora tridentinskega naprej se je začelo cerkveno življenje na Laškem kaj lepo razcvitati. Posebno mungo so na to vplivali prelepi zgledi toliko svetnikov, ki so ravno v tem času tam živeli, kaker tudi razno-verstne redovne družine in bratovščine, ki so se trudile, za dušni in telesni prid ljudstva. To živahno, pobožno, cerkveno življenje se je ohranilo mej laškim narodom do druge polovice 17. stoletja. Od tega čas i naprej pa je vladala neka odervene-lost, neko mirno, nepregibuo stanje, ketero je šele ve.liki prevrat na Francoskem, proti koncu 18. stoletja, nekoliko omajal. Pa, kaker je negdaj Evzebij iz Cezareje o štiridesetletnem miru pred preganjanjem kristjanov pod cesarjem Dioklecijanom pisal, da je ta dolgi mir kristijane zazibal v mlačnost, ravno tako vidimo tudi na Laškem proti koncu 17. stoletja, kako silno je opešala in se ohladila piejšnja gorečnost, kako globoko je zabredlo ljudstvo v mlačnost in hudobije. Od strani raznih vlad na Laškem, so se delale velike zapreke cerkvi in njenim služabnikom, zginilo je spoštovanje do namestnika Kristusovega, rim- — 77 — «kega papeža. G-erda iazuzdanost po vladarskih dvorili se je kaker kuga razširila tudi mej ljudstvo. Ljudje se niso zmenili ne za božje, ne za cerkvene zapovedi, grozno so preklinjali, pijančevali, eden druzega sovražili in preganjali. Izreja otrok se je zanemarjala, povsod se je videla gei da, pohujšljiva razuzdanost, božja služba se je pa opuščala. V resnici je bilo to eno najbolj žalostnih stoletji za sv. cerkev. V teh tožnih časih je poslala previdnost božja moža, ki naj bi sè svojo delavnostjo po gorenjem in srednjem Laškem, z oznanjevanjem božje besede in sè svojim lepim zgledom zopet poživil svetost in lepoto neveste Kristusove, sv. cerkve ; ki naj bi pričal o resnici nasproti laži in zmotam, ki naj bi budil laško ljudstvo iz mlačnosti in greš-jnega spanja ter je pripravljal na prihodnje hude čase, po besedah aposteljua : „Primite za orožje božje, da se morete braniti ob hudem dnevi, in v vseh rečeh popolni obstati.-l Ta mož je bil sv. Leonard. Ko se je sv. Leonard z gorečo molitvijo in svetim premišljevanjem pripravil, je imel pervi sv. misijon v mestecu Artallo, četert ure oddaljenem od Porto Mavricija. Terpljenja in truda je bilo pri tem misijonu dovolj. On ni prebival v mestecu, temuč vsak dan je šel zjutraj tja iz Porto Mavricija in zvečer se je vernil v samostan Čeravno je bilo .sredi zime, je hodil bos, katere navade ni opustil do zadnjega leta pred svojo smertjo. Pri sv. misijonu ni imel nobenega pomočnika. Pridigati, podučevati, spovedovati iu druga težavna dela opravljati je moral sam. Komaj je bil končan ta pervi misijon, prične z drugim v -cerkvici matere božje dej Pjani. V to svetišče, kaker je nam že znano, je on kaj rad, skoro vsaki dan zahajal, ko je še kot otrok živel v Porto-Mavriciju. Velikanski vtisek so napravile njegove apostoljske besede, milost božja se je kazala v njegovih pridigah s čudovito močjo, njegov trud je obrodil prelep sad. Tako je nekega dne, ko se je vračal v svoj samostan in po potu sv. rožni venec molil, zapazil moža, ki mu je zdihovaje od daleč sledil. Služabnik božji počaka, da ga oni dojde. Skupaj gresta potem po potu in se pogovarjata o svetih rečeh. Čez nekoliko časa ga svetnik vpraša, če ima kaj na sercu, spodob-.no naj mu odkrije, • on je precej pripravljen pomagati. Vbogi •mož pade na kolena in jokaje reče : „Oj oče, vi imate pred se--boj največega grešnika, ki ga zemlja nosi.11 Z neizrekljivo slad- — 78 — kostjo je bilo pri teli besedah in zdihljejih napolnjeno serce svetnikovo, on se k njemu skloni in reče: „In ti imaš pred seboj vbogega, nevrednega duhovnika ; pa jaz ti bom oče.“ Spodbuja ga k serčnosti in zaupanju na neskončno vsmiljenega Boga, pelje v samostan, posluša njegovo dolgo spoved in spusti vsega srečnega in z Bogom spravljenega. V resnici, lepših darov svetnik ni mogel darovati materi božji, kaker da je mnogo duš opral greha in jih pridobil za ljubezen božjo. Na praznik sv. Jerneja, je bil povabljen pridigovat v kraj Karamanja. Ko je tje prišel so mu povedali, kako gerda navada je ravno ta dan v tem kraju razširjena, da namreč ljudje precej po službi božji napravijo velik ples, tako, da je sv. Jerneja večer podoben pustnemu večeru. To je bilo dovolj, da se je v svetniku vnela gorečnost za čast božjo. On se spomni besed, ketere je sv. Duh govoril preroku : „Kliči brez nehanja, kaker trobenta povzdigni svoj glas in oznanjuj mojemu ljudstvu njih hudobije in hiši Jakobovi njih pregrehe11. S pridižnice on germi zoper to razvado in jim dokazuje, koliko duš vjame preklenski sovražnik na plesišču. Pa, komaj so ljudje zapustili cerkev, derli so v trumah na plesišče. Ko so svetniku to naznanili, vzame on v roke sv. križ, in dya strežnika z gorečimi svečami ga spremljata v sredo mej plesavce. Godci in mnogo drugih se spusti v beg, pa sv. Leonard jih pokliče nazaj in začne tako navdušeno, tako živo govoriti, da se je kraj posvetnega veselja spremenil v hišo božjo. Glasen jok in zdihovanje se je razlegalo tam, kjer je bilo malo prej slišati godbo in smeh. Da, ko se je mej pridigo, bodisi pa natomi poti ali po čudežu zgodilo, da se je ona roka odtergala od križanega Jezusa, ki ga je svetnik v roki deržal, je bilo vse ljudstvo tako pretreseno, da je na ves glas vpilo in klicalo usmiljenje božje. Vsi so terdno obljubili,, da dne sv. Jerneja ne bodo nigdar več tako skrunili. Mej tem pa, ko je sv. Leonard, tako skerbel za zveličanje-s predrago kervjo Kristusovo odkupljenih duš, on ni pozabil na svoj redovniški poklic. Vedno je mislil na to, kako bi se po vseh. samostanih, moglo vpeljati tako ostro in natančno redovno življenje, kaker ga je bil v Rimu navajen. Ravno tisti čas je bil izbran za provincijalja observautov dženoveške okrajine pater Tomaž, pobožen mož, bogoslovec der- — 79 — žave in negdanji učitelj svetnikov v bogoslovju To izvolitev je imel sv. Leonard za opomin z nebes, v tisti provinciji vsta-noviti tak samostan za vse, ki žele samotno in popolno živeti. Ta svoj namen je naznanil provincijalju, ki mu je z veseljem priterdil in dovolil, naj si izbere en samostan, ki se mu za to naj pripravniši zdi. Svetnik naj poprej poišče nekoliko redovnikov, ki so bili ž njim enacega mnenja in izbere samostan sv. Bernardina blizu Aljbenge. Spomladi 1. 1708 je šel tja sè svojimi sobrati in vsi prevzeti svete gorečnosti so pričeli tako lepo in pobožno živeti, da se je svitloba njih čednosti vsem v spodbudo daleč okrog razširjala. Škof sam je cenil ta samostan kot najdražji biser svoje škofije, ker je videl, koliko sadu je rodilo delovanje in trud teh pobožnih redovnikov v spovednici in na pridižnici. Večkrat je poklical sv. Leonarda, da je imel pridige, ali duhovne vaje za bogoslovce pred njih mašniškim posvečenjem in tudi za razne druge pobožnosti ga je rad vabil, ker je spoznal, koliko moč je dobil od Boga ta apostoljski mož, da omehča terda serca gresnikoy. Vse je šlo dobro in po sreči, dokler je vladala prijetna, zelena pomlad, ali ko je začelo vroče sonce pripekati, je bil vni-čen naenkrat ves ta lepi namen svetnikov. Nezdravi kraj, kjer je stal samostan, kaker tudi ostro spokorno življenje redovnikov, je tako slabo vplivalo na njih zdravje, da so, razen dveh klerikov in sv- Leonarda, vsi oboleli. Ko je vročina nekoliko odjenjala so sicer zopet okrevali, ali le za malo časa. Ni jim kazalo druzega, kaker prositi za drug samostan na bolj zdravem kraju. Proviucijalj je rad vstregel njih prošnji, posebno še za to, ker je bilo pri generaljnem kapiteljnu v Rimu ravno kar sklenjeno, da se v vsaki provinciji tak samostan vpelje. Odločil jim je v ta namen samostan v Porto Mavriciju. Zavoljo nezadovoljnosti in vpornosti neketerih meščanov se pa tudi ta naklep ni mogel zveršiti. Sv. Leonard je mej tem neytrudljivo delal za zveličanje duš v aljbenški škofiji in imel na povelje škofa sv. misijon v Ortovero in Rezzo. Blagi in goreči višji pastir bi bil rad obder-žal svetnika v svoji škofiji in mu je za to za jesen že več krajev odločil, kjer naj bi vodil sv. misijon. Pa meseca maja ga je generabili minister od tod poklical odločivši drugi kraj njegovi •delavnosti. — 80 — VII. Poglavje. S y. Léonard v F 1 o r e n c i j i. Veliki vojvoda toskanski Kosimo III. je bil blag, za duino in telesni prid svojih podložnih vnet gospod. Leta 1703 je izdal P. Bardidžjaui iz družbe Jezusove neki spis, v keterem je popisal lepo, sveto življenje duhovnih sinov sv. Frančiška v rimskem samostanu in njih vspešno delavnost za dušni blager rimskega ljudstva. Ko je Kosimo ta spis prebral, se je tudi njemu obudila želja, tak samostan v svoji deželi imeti Oberne se tedaj do papeža Klemena XI. in ga prosi naj pošlje nekoliko redovnikov v Florencijo. Prebivali naj bi zunaj mesta v samostanu observantoy San Frančesko alj Monte. Sv. oče so z veseljem dali io privoljenje 20. avgusta 1. 1709 in frančiškanski generalj je kot pervega vstanovitelja te nove naselbine odločil,, nam že znanega P. Pija od sv. Kolumbe. Za spremljevavce mu je dal pet mašnikov in dva redovna brata lajika. Kako bi moglo manjkati pri tem podjetji sv. Leonarda, čiger gorečnost za razširjanje ostrejšega i'edovniškega življenja se je že tolikokrat pokazala ? Tudi on dobi povelje odriniti na novi kraj. 20. septembra zapusti svoje rojstno mesto in popotuje v Fiorencijo.. Sveto življenje redovnikov je napravljalo knezu mnogo veselja. Večkrat jih je obiskal in razveseljeval sè svojo prijaznostjo. Pa kaker so bili ljubi ti novi bratje velikemu vojvodu, tako so biii neljubi neketerim plemenitašem, celo na dvoru. Razni predsodki teh plemenitašev o novih redovnikih so se kmalu mej, ljudstvo razširili. Povsod, kjer so se očitno pokazali, so jih ljudje zaničevali in prezirali. Ako so šli po mestu milostinje prosit,, so pred njimi vrata zapirali. Gotovo hudi časi so bili to za pobožne služabnike božje in več ko dovolj so imeli priložnosti, vaditi se v ponižnosti in krotkosti. Vender, zavoljo tega jim ni. serce vpadlo. Se bolj zvesto so živeli po svojem vodilu in noe-in dan molili za tiste, ki so jih sovražili in preganjali. Xasprotniki pa še niso bili zadovoljni s to občno nejevoljo zoper nove redovnike ; zakaj ker so videli, da jih vojvoda še vedno enako brani in spoštuje, poprijeli so drugo sredstvo, da bi to njegovo ljubezen do bratov ohladili. Raznesli so po mestu, govorico in laž, da hočejo novo prišli bratje, podreti sv. križev: pot, ki je bil postavljen na potu iz mesta do samostana. Ta sv. — 81 — križev pot je bil eden mej najstarišimi na Laškem, pri Florentincih v veliki časti in zlasti postni čas obilo obiskovan.. To je-nastala jeza in godernjanje po mestu, dokler ni prišlo po ušes-vojvode. On se je hotel prepričati, koliko je resnice na tem, in zato je šel sam v samostan. Zvedel je, da je bilo yse to gerdo obrekovanje in laž, da mislijo redovniki to pobožnost z največo slovesnostjo, s procesijo in pridigo, opravljati, kar se je tudi zgodilo. Vsa samostanska družina se je vdeleževala te pobožnosti, pridigo val je sv. Leonard. To se je zgodilo 1 1710. Hitro ko blisk se je razširila po Florenciji novica o pretresljivi moči besed našega svetnika. Od vseh strani je hodilo ljudstvo poslušat njegove pridige, tako, da je bila prostorna ceikev kmalu premajhina za toliko množico poslušaveev. Prejšnja nejevolja in nasprotnost se je kmalu polegla. Tisti, ki so jih pred malo časom zaničevali, so postali največi prijateli in občudovavci bratov ter pri vsaki priliki kazali svoje spoštovanje do njih. Sv. Leonard je bil jako vesel te spremembe in v nekem spisu je zapisal te besede: „Gdo ne ve, da na Laškem morebiti ni ljudstva, ki bi bilo tako dobrega serca, kaker so Florentinci ?“ Komaj so-redovniki pričeli delati po svojem poklicu, namreč pridigovati, spovedovati, sè zares nebeško poterpežljivostjo tudi najbolj zgubljene grešnike sprejemati, vže so si pridobili serca vseh. Dobrotljivost in radodarnost dobrega ljudstva je bila tolika, da so jo morali bratje sami berzdati in ji meje staviti. Tako resnične-so besede sv. Frančiška : ,.Ako bodo moji bratje spolnjevali vodilo, ketero so obljubili, bodo ljudje, ke bi imeli na celem svetu en sam hleb kruha, polovico njim podelili.*1 Pri omenjeni pobožnosti sv. križevega pota je pa bilo treba odstraniti eno gerdo razvado. Že več let, posebno ob petkih meseca sušca, so imeli kerčmarji navado, ob potu iz mesta do samostana postavljati lope. v keterih se je zbirala naj hujša soderga iz mesta. V teh barakah so pijančevali in druge gerdo-bije uganjali, v veliko pohujšanje dobrih. Kako je bolelo serce sy. Leonarda, ko je videl, da hudič največ duš vjame ravno na tem kraju, kjer bi imela dragocena kri Jezusa Kristusa njegovo kraljestvo pokončati ! Nekega dne se je veliki vojvoda ž njim pogovarjal in mu priporočal naj prav goreče spodbuja ljudi za obiskovanje sv. križevega pota. Svetnik porabi to priiiko in odkrito razodene vse strašne reči, ki se na tistem kraju godijo.. — 82 — Obljubi vse, kar je v njegovi moči storiti in poprosi kneza, da bi ga podpiral. Bogaboječi knez je précej ostro prepovedal, na tistem kraju lope postavljati, in vsem zaverženim, spridenim o-sebam je vkazal mesto zapustiti. Sv. Leonard pa ni samo v domači redovni cerkvi pridigal temuč tudi po drugih po mestu in okolici, kaker tudi v cerkvah fijezoljske škofije. Škof te škofije monsinjor Pančjatiči je našega svetnika visoko cenil. Pogostokrat mu je naročil voditi sv. duhovne vaje v raznih samostanih redovnic, kaker tudi sv. misijone za ženske v Porti. Velika je bila hvaležnost tega škofa in sam ni vedel, kako bi mogel sv. služabnika božjega dovolj počastiti. V postnem času, ko sv. Leonard ni drugod, temuč le doma pri-digoval, je šel ta ponižni škof vselej bos, spremljan od velike množice ljudi, v samostansko cerkev poslušat svetnika. Rekel je, da gre poslušat aposteljna, pogovarjat se z aposteljnom. Rad je ostajal v samostanu in z brati skupaj vžival priprosto hrano. Enega dne je imel P. Senjeri mlajši, iz Jezusove družbe, na tergu Santa Kroče v Florenciji misijonsko pridigo. Ko je blagi škof zapazil mej poslušavci tudi našega svetnika, je k njemu stopil in rekel : »Prečastiti, vam pač ni potreba pridig poslušati ; zakaj vi lahko vsakemu pokažete, kako je treba misijonari-ti.“ Pri tej očitni hvali iz ust škofa, je erdečica oblila svetnika : se vso ponižnostjo poljubi roko dobremu škofu, pa pridige misijonarja je še nadalje poslušal. Kako lepa lastnost njegove duše, se nam tukaj kaže ! Ponižnost, je resnica ! Da smo ponižni, to je, da nizko mislimo o sebi nam ni trebo pretiravati, nam ni potrebno prezirati svoje vrednosti in zmožnosti. Zakaj sv. apostelj po pravici piše : „Kaj pa imaš, kar bi ne l:il prejel ? Ako si pa prejel, kaj se hvališ kaker bi ne bil prejel?*4 Vse, kar imamo dobrega imamo od Boga. Le greh je delo naše in koliko hudega stori človek pred očmi božjimi. Gotovo ne bo težko ponižnemu biti tistemu, ki je o tej resnici prepričan. Sv. Leonard ni nič bolj želel, kaker da bi ga vsi zaničevali. Rekel je : »Meni, ki sem nizkega stanu, se ne spodobi glavo visoko nositi. Kar dobrega storim, je delo milosti božje. Če pa pogledam v brezno svojih velikih pregreh, moram besede sv. Frančiška, ketere je on v velikem pretiravanju izgovoril, po pravici na se oberniti, da sem jaz največi grešnik na svetu.41 Nigdar ni on spregovoril besedice v svojo lastno hvalo in vselej je bil osramočen, ako so ga drugi hvalili. — 83 — Glas o čudoviti moči pridiganja in svetosti sv. Leonarda se je čedalje bolj širil. Od vseli strani je ljudstvo vrelo njega poslušat. Veliki vojvoda se je zelo veselil nad lepim vspehoni in zlasti nad poboljšanjem svojega ljudstva. Pogosto krat je obi-skaval svetnika in se ž njim razgovarjal o svojem lastnem dušnem stanu, kaker tudi o mnogih vladarskih zadevah. Iu da resnico povemo, še nobeno kraljestvo se ni imelo kaj pritožiti, a-ko je imelo za vladarja ali vsaj svetovavca kakega svetnika. Zakaj, kaker je vladarju modrost neobhodno potrebna, tako je „začetek modrosti strah božji.“ Pobožni knez je serčno želel, da bi se posebno njegovo glavno mesto vedno bolj posvetilo. Naprosi tedaj svetnika, da bi imel dve osemdnevni pobožnosti, eno v cerkvi sv. Lavrencija in drugo v cerkvi sv. Felicito. On sam se je sè vsemi svojega dvora z veliko pobožnostjo teh sv. vaj vdeležil. Na to je prosil svetnika, naj razširi svoje misijone po vsi vojvodini. Obljubi mu podpirati ga sè vsemi mogočimi sredstvi, kaker tudi skerbeti za vsakdanji živež, zanj in za njegove tovariše. Sv. Leonard z velikim veseljem sprejme to nalogo ter zahvali kneza za njegovo skeib za dušni blager podložnih, le ponudbo, da bi mu on za hrano skerbel, ponižno odkloni rekoč : „Jaz imam veliko bolj bogatega gospoda, kaker je Vaša Visokost. Ta gospod je doslej vedno za me skerbel in me tudi v prihodnje gotovo ne bo pustil pomanjkanja terpeti/ Ko ga veliki vojvoda vpraša, gdo je ta gospod, odgovori sv. Leonard : „To je Bog sam, čiger previdnost mi bo gotovo poslala to, kar bom potreboval. Jaz bom mislil na to, kako bi mogel več za njegovo čast storiti in on me bo sè vsem potrebnim preskerbel. Sklenil sem edino le od miloščine živeti.“ Takim razlogom knez ni mogel vgovarjati, te-muč občudoval je veliko zaupanje, s keterim je bilo napolnjeno serce svetnikovo. Čeravno je bilo že vse pripravljeno za pričetek sv. misijonov, vender sv. Leonard ni hotel poprej začeti, dokler niso bila določena neka splošna pravila, po keterih bi se imeli vsi ravnati, da bi se vse v pravem redu in ljudstvu v spodbudo godilo. Mislil si je namreč, da bi se ljudstvo nad tem spotikalo, ke bi opazilo, da misijonarji niso edini in eden to ko pretirano zameče, kar drugi kot koristno priporoča. Iz tega vzroka je svetu k po dolgi, goreči molitvi spisal taka pravila, keterih se je pri vseh naslednjli misijonih deržal. V naslednjem pogla- — 84 — vju si hočemo nekoliko ogledati ta pravila, po keterih je vo lil sv. misijone. Ona nam živo kažejo, kako je bilo njegovo serce vneto za razširjanje časti božje in zveličanje duš in kako velika je bila njegova previdnost in modrost, da bi te svoje namene dosegel. Marijina hišica v Loreti. P. H. M. Bog je poslal angelja Gabriela h devici Mariji v galilejsko mestece Nazaret, da jo pozdravi ter ji naznani, da bo spočela od Svetega Duha in rodila Sinu Božjega. — Srečna h i š a, v keteri se je veršil ta imenitni pogovor ! — pogovor, ki je postavil mejnik mej starim in novim življenjem, ki je končal štiriti-sočletno zdihovanje po zveličarju sveta. Srečno pa tudi mestece Nazaret, ki nam je dalo odrešenika, jagnje božje, ki odjemlje grehe sveta ! V Nazaretu je rastel Gospod v hišici Marijini in sv. Jožefa. Jezusa N a z a r e j s k e g a so iskali judje na Oljiskj gori; Jezus Nazare j ski mu je napisal Pilat na križ; apostoli so delali čudeže v imenu Jezusa N a z a r e j s k e g a ter ga večkrat tako imenovali. Saj je v Nazaretu, v Marijini Ji i š i c i prebil večino svojega človeškega, pozemeljskega življenja Gotovo je torej, da mu je bila ta hišica ljuba in draga in mu je tudi še vedno. Pobožno izročilo, ki je dovolj poterjeno, pravi, da so apo-steljui po smerti Kristusovi Marijino hišico spremenili v cerkvico, kjer se je obhajala očitna služba božja ; postavili so notri oltar in sveti Peter sam da ga je posvetil. Že tedaj so jeli bližnji in daljnji kristijani prihajati v to cerkvico molit svojega odrešenika in častit presveto Deyico, njegovo mater. Ko je Kristusova vera po mnogem preganjanju v rimskem cesarstvu popolnoma zmagala, pa so začeli kristijani povsod zidati lepe in velike cerkve, da so se zbirali v njih k službi božji. Tudi čez Marijino hišico je dal postaviti cesar Konštantin ali pa njegova mati sveta Helena veliko in lepo cerkev ; ali neverni perzijanski kralj Kozroa jo je poderi. Kristijani so jo zopet in zopet sezidali, neverniki so jo vedno zopet poderli. Poslednjič je to storil mohamedanski suljtàn Bibars leta 1263 in čez 28 — 85 — let potem so kristijani zgubili svoje zadnje mesto v Sveti Deželi. Sveta hišica Marijina se je bila ohranila do tedaj nepoškodovana ; ali očitno je. da je bila zdaj v največi nevarnosti, da jo neverniki ali oskrunijo ali tudi čisto porušijo. Pa Bog tega ni pripustil ; Bog je hotel sveto hišico ohraniti kristijanom ko predrag spominik velike skrivnosti včloyečenja Sinu božjega. Prav tisto leto, ko so se morali kristijani popolnoma vinekniti iz Svete dežele, je zginila tudi sveta hišica iz Nazareta in 10. maj-nika 1291. so jo zagledali v hervaškem Primorju na Tersatu*). Tukaj je ostala 3 leta 7 mescev in 4 dni; 10. grudna 1294 so jo angelji božji zopet odnesli ter postavili na Laško blizu tistega mesta, kjer stoji še dandanašnji, Loreto. Letos, 10. grudna, bo torej 600 let, kar se je to zgodilo. Na Laškem in morebiti tudi drugod se bo ta spomin gotovo slovesno obhajal ; zato se nam je primerno zdelo, da tudi mi ob tej priliki kaj več povemo o Marijinem svetišču v Loretu. Tersačani, ali bolje Primorci, so se veselili Marijinega svetišča samo 3 leta, 7 mescev, 4 dni, do 10. decembra 1294. Ta dan je bil Primorcem začetek žalovanja, za Italijansko pa dan blagoslova, ker je božja previdnost to zemljo osrečila s hišico Marije Device. Ali to se ni precej razvedelo po vsi deželi, ker so bili prebivavci preveč zamotani v druge reči : zapleteni so bili v prepire, opraviti so imeli s kugo, tiskarstvo pa je bilo iznajdeno šele 150 let po tem čudeži;. Na nekem holmu so čuli pastirji iz Kekanata pri čredah. Ti so videli, da plava čez morje po zraku hišica, vsa v svetlobi, ter da je obstala miljo daleč od morskega brega, v layrovju. Po tem drevju (lavrih) so imenovali Marijino hišico pozneje 1 a-v retan s ko. Ko se je bližala temu kraju, so se ji tista drevesa (lavri) priklanjala, in potem so še dolgo priklonjena ostala, kakor jih je videlo mnogo ljudi. Ne vemo, kaj bi bilo v tem neverjetnega. V tej hišici je bil spočet Bog-človek, stvarnik prirode, odrešenik človeštva, in kraljevski pevec David kliče drevesa, naj slavijo Gospoda. Hišico so lahko našli v lavrovem gozdu, ker je šilila oko-lu sebe veliko svetlobo. Pastirji so berž spoznali, da more biti *) Vso to dogodbo najdeš obšindše popisano v knjigi Svetišče Matere Božje na lersatu, ki jo moreš dobiti po ceni v frančiškanskem samostanu v Ljubljani. Oskerbeti jo more tudi opravništvo Cvetja. — 86 — to malo poslopje kaj svetega. Spoštljivo in sè strahom prestopijo prag, in takoj čutijo, da jim serce objema nekaj prav dobrega in lepega in veselega. Do zore se mude v sveti hišici, molijo, ter sè svetim strahom ogledujejo notranjost. Po tem hite v mesto Rekanat, in pripovedujejo gospodarjem, kaj so videli in doživeli preteklo ncč. Rekanaški gospodje menijo izperva, da se je pastirjem le sanjalo, a zadnjič se vender odločijo, da pojdejo sami pogledat Ko pridejo, res vidijo, kaker jim je bilo naznanjeno. Domov prišavše obsujejo vsi Rekanačani, in zdaj teče v gozd staro in mlado. Vsaki je čutil neko notranjo zadovoljnost. Bolehni so ozdravljali, grešniki so se spreobračali. Tako čudovite reči so se hitro razglasile. Jelo je prihajati yeliko ljudi, vsako verstnih in daljnih romarjev. Pa to romanje ni dolgo terpelo. Pregovor pravi : kjer Bog cerkev zida, tam tudi hudič svojo kapelico postavi. Mej dobrimi ljudmi, ki so tjakaj prihajali, je bilo še več hudobnih, tatov in razbojnikov, ki so se potikali po gozdu in skrivali po goščavah okolu Marijinega svetišča, ter bogoljubne potnike okrajali in ropali. Na ta način je nehala božja pot, ker si ni bil nihče življenja svesti. Bog je otél Marijino stanišče neverskim in krivoverskim rokam v Palestini ; ta Bog ga je otél tudi iz rok hudodelske derhali. Tretjič vzdignejo angelji pozemeljsko prebivališče kraljice angeljev, ter ga postavijo na grič, tisoč korakov od gozda, proti Rekanatu, blizu velike ceste. To se je zgodilo že 8 mesecev potem, ko je bila sveta hišica prenesena s Tersata na Laško. Grič je bil dvejuh bi atov, ki sta se silno veselila, ko-sta videla, da je Bog tako osrečil njijuno zemljišče. Tudi Rekanačani so se veselili, ker je bilo svetišče v varnem zavetju. Že poprej je bila hišica v velikem češčenju, a zdaj se je to češčenje še pomnožilo. Romarji so prihajali kerdeloma ter nosili obljubila in mnoge dragocene darove, tako da je bila hišica v kratkem vsa olepšana in bogata. Dokler je bila sv. hišica borna, sta živela brata zadovoljna in srečna, in z veseljem sta čuvala sveto poslopje. Obilni zlati in sreberni darovi pa so ju zbegali. Jemala sta jih zase, kaker Helijeva sinova prinesene daritve. Pa še v deljenju se nista pogajala ; hudo sta se sperla, in na moč se sovražila. To sovraštvo mej bratoma je bilo tako pohujšljivo, da so Rekanačani — 87' — oklenili poročnika poslati do papeža*). Tega poročnika so poučili, kako naj ravna, ter mu dali pismo, v keterem prosijo najvišjega poglavarja cerkve, naj jim izkaže to milost, da bode tisti grič pripadal njihovi občini, da se na njem sezida poslopje, ki bode sprejemalo bogoljnbne potnike, in da se bodo obračali darovi, ki jih bodo ljudje nosili, v prid romarjem in na vzder-žavanje gostišča. Papežu vender ni bilo treba segati v to stvar. Ker sta se brata nevredna storila tako svetega daru, se je prestavila sv. hiša čez nekaj mesecev z griča za streljaj dalje na cesto, t. j. prav tik nje. To se je godilo v teku leta 1295. Mesto v onem lavrovju, ketero je dalo pervo prostora Marijinemu domu, in kjer je stal blizu 8 mesecev, je bilo še dolgo poznati : na tistem prostoru so rasle dobre zeli in mične cvetlice, vse okolu pa divje germovje in bodeče ternje. Ko je nastajalo mesto Lorét, so naselili tudi grič zavidnih bratov Simona in Stefana; kraj pa, kjer jo stala Marijina hišica, kažejo še zdaj. (Dalje prihodnjič.) VSAKDANJI KRUH. 3. Za mesec marcij — sušeč. 1. Zmota je misliti, da je ta Bogu manj prijeten, keteri mu ne služi sè sladkim občutkom. 2. Kedor hrepeni po večnosti, se lehko tolaži v terpljenjn tega življenja ; saj ve, da terpi le kratke, neznatne, bore tre-notke. 3. Prizadevaj si vedno, da si ohraniš ljubezen do zaničevanja samega sebe, ker je ta čednost vedno potrebna, tudi osebam, ki so na potu popolnosti že nekaj napredovale. 4 Stopajmo dalje na potu duha brez postajanja ; zakaj četudi počasu gremo, gremo yender le naprej, ter naredimo velik pot. 5. Če ni drugega, je saj nepotreben opravek, ako se s tem _pečamo, da preiskujemo življenje drugih, izjemši tiste, ki imajo druge voditi in zanje skerbeti. *) Takrat je vladal sveto cerkev .Bonifacij VIII. — 88 — 6. Bog meri našo čednost ne po mnogih delili, ki jih storimo, ampak po načinu, kako jih storimo. 7. Veliki strah, ki ga zbuja boječnost, ni zametovati pri njih, ki začenjajo greh zapuščati. Tisti strah je navadno znamenje čiste vesti. Ni pa dober pri onih, ki bi bili imeli že davno priti k ljubezni, keteri je lastno, da strah odpravlja. 8. Prav goreče si prizadevajmo, da skrijemo najboljše naših dejanj, naj jih vidi le Bog sam. 9. Cim globočje in popolniše bo naše zaupanje v Boga, tim bolj bo puščal, da se bo njegova previdnost razodevala nad nami. 10. Certi svoje pregreške z mirnim čertom, brez nejevolje-in zburjenosti. Je že dosti, ako iz tega zajemaš sveto poniževanje, spoznavajoč svojo siroščino. 11. Verjemi mi, da mertvenje čutov v gledanju, poslušanju, govorjenju, je veliko več vredno, ko nošnja spokornih verig in terdih konopov. 12. Preden sodiš svojega bližnjega, misli si, kaker bi bil ti on, on pa ti, in zagotavljam te, da boš sodil prav in dobro. 13. Serce, ki ima čversto vkoreninjeno vero se ne boji težav, ker ve, da Bog ljubi nje, in jih ne zapušča, ki nanj zaupajo. 14. Ponižnost tvoja bodi plemenita in velikoserčna : ne delaj ničeser. da bi bil hvaljen, pa tudi ne opuščaj storiti, kar si dolžan, da bi te ljudje ne grajali. 15. Kaj pomaga, če se znemirjaš. in če spreminjaš način,, na keteri Bogu služiš. Vsaki glej na vaje, ki so lastne njegovemu poklicu in primerne njegovemu stanu ; in to je dosti. 16. V duhovnem življenju imamo priprosto hoditi, ne da bi se preveč puščali v malenkosti. 17. Kedor se da vladati majhinim napadom jeze, bo v kratkem divji in neprenesljiv. 18. Nisi pridigar, a tolaži se s tem, da je način prav vspe-šno pridigati ; to je dober zgled, ki ga bližnjemu daješ 19. Ako te svet zasmehuje zavoljo tvcje pobožnosti, zasmehuj ga tudi ti in veseli se poniževanja, ki je tako slavno, ker ga terpiš zavoljo čednosti. 20. Služabnik božji biti se pravi : da z bližnjim ljubeznivo ravnaš, da čversto izpolnjuješ voljo božjo, da v Boga zaupaš v priprostosti in ponižnosti serca, in naposled, da svoje lastne nepopolnosti poterpežljivo prenašaš. — 89 — 21. Besnično poterpežljivi ne le ne toghje v svojem lastnem terpljenju, ampak tudi ne želi, da bi ga drugi milovali. 22. Kjer se nahaja brezpogojna vdanost v voljo božjo, tam ne more vladati ne žalost ne mračnost. 23. Le v nebesih se nahaja veselje in mir v popolni meri, a dokler živimo, bodi kaker koli, je dobro zmirom zmešano s hudim. 24. Druge grajati je lahko opravilo, ali težko paziti na sebe samega. 25. En sam lot ponižnosti je več vreden in večega dobička ko sto funtov časti. 26. Dobri čuti, ki si jih imel mej molitvijo, so terpežni ; a ne smeš se jih tako veseliti, da bi mej tem zanemarjal vajo čednosti in zatiranja strasti. 27. Svojemu duhovnemu vodniku odpiraj svoje notranje s popolnim zaupanjem, kaker sin očetu, in kaker bolnik odkriva svojo bolezen zdravniku. 28. Ako se čutiš gnanega, da bi se vadil v keteri čednosti, voli si zmirom ono, ki ti največ koristi, in ne, ketera ti dobiva največ hvale : stanovitnišo, ne očitnišo. 20. Meni se zdi. da se imamo bolj veseliti, kaker vznemirjati, keder opazujemo in spoznavamo pregreške na sebi, ker se jih moremo potem ogibati 30. Vse, kar. nam svet kaže velikega, ni drugo ko sleparstvo in laž. 31. Ne upaj sovražnikom svoje duše, ako te včasih na miru puste ; morda so le pregnani, ne zaterti ; vtegnili bi začeti zoper tebe še hujšo vojsko. Nekoliko kerščanskega nauka. 1. O kletvi. Neki dober gospod, ne duhovnik, nam je, ni davno tega, mej drugim blizu tako-le pisal : „Ob enem pa prosim, ne \zamite za zlo, ako vam v pisavi Cvetja nekatere zelo graje vredne pisave omenim. Ne meni, ne mnogim drugim bralcem Cvetja ne dopade zelo gerdo piša- — 90 — nje, da se ime hudobnega Duha tako nekako z najpolnišim imenom in tolikokrat piše. Posebno v čudežih sv. Martina je bilo tako neotesano ime hudobnega Duha vedno naj gerši imenovano ; malo manj da bi kmalo rekel, da uči Cvetje svoje bralce preklinjati. Ne na leči ne v knjigi ni lepo tako imenovati ime hudobnega Duha. Zakaj bi se ne pisalo Hudobni Duh ? To je strah brati kot najgerše preklinjevanje. Jaz, ko slišim preklinje-valca, da kliče hudobnega s polnim imenom, ga svarim. Ravno tako je vredno graje pisanje Cvetja od leta 1893. Večkrat me je jezilo to pisanje ; zakaj tako pisanje nikakur ne more bralcev k pobožnosti vnemati. Ne vzamite za zlo mojemu resničnemu govorjenju.11 Tako naš gospod bralec. Nam se zdi potrebno na to sicer zasebno pismo vender očitno odgovoriti, pervič zato, ker se gospod sklicuje tudi na druge bralce, potem pa, ker tudi od drugod vemo. da mnogi nimajo o kletvi zadosti jasnega znanja. Najprej torej bodite zagotovljeni, dragi gospod, da Vam mi Vašega desničnega govorjenja nismo nič za zlo vzeli ; Vi ste pisali po svoji vesti in vednosti. Zato pa prosimo tudi mi Vas, da nam našega še resničnišega govorjenja tudi ne vzemite za zlo, ker bomo tudi mi pisali po svoji vesti in vednosti, kaker smo delali vedno tudi do zdaj. Da imamo tudi mi vest in da si prizadevamo tudi mi po svoji vesti se ravnati, to nam boste pač verjeli. Kar se vednosti tiče, morate pa sami sprevideti, da naša v takih rečeh presega Vašo, kar ne pravimo sebi v hvalo in Vam na sramoto, nikaker ne ! Vi po svojem stanu niste dolžni tako na tanko vedeti in znati kerščanskega nauka, kaker smo dolžni mi, ki imamo poslanje od svete katoliške cerkve drugim oznanjevati resnice svete vere ; Vi imate pa dolžnost le poslušati, kar se Vam oznanjuje in živeli po tem. Iz tega pa bi bili lehko sprevideli, ako naše pisanje ni po Vaši misli, da je napačno — ne naše pisanje, temuč Vaša misel je napačna. Vi ste brali v „Cvetju“ ime hudič; Vi bi bili morali iz tega sklepati, da ni prepovedano hudiča imenovati hudiča in da se morate Vi od nas učiti takih reči, ne mi od Vas. Ali Vaša gorečnost, ki je drugači vse hvale vredna, Vas je premotila, da ste mislili nasprotno. Vse hvale vredno je, da se bojite Boga razžaliti in Vam je težko, ako slišite ali vidite druge, ki Boga žalijo ; ali motite se, ako mislite, da se hudič ne sme imenovati — 91 — sè svojim pravim imenom,*) ali da je že skoraj zaklel, kedor je izgovoril ali zapisal to ime. Kaj je kletev ? V slovenščini imenujemo s to besedo dve reči, ki imate v latinščini vin tudi v italijanščini) vsaka svoje ime, namreč b 1 a s p h e m i a (to je italijansko bestemmia) in maledictio (italijansko m a 1 e d i z i o n e.) Latinska ali pervotno prav za prav gerška beseda b 1 a s p h e m i a pomeni zasramovalno, hudovoščno ali krivoversko govorjenje ali dejanje, bodi si naravnost, ali pa posredno zoper Boga obernjeno ; po naše bi se moglo imenovati bogokletstvo. To je tista kletev, zoper ketero tako odločno in ostro govore sveto pismo in cerkveni učeniki, in po pravici, ker je to sploh uajveči mej vsemi grehi, če se tudi hudič ne imenuje z nobenim imenom in se morebiti tudi nobena druga kaker koli slaba ali gerda beseda ne izgovori. Kletve namreč ne delajo glasovi besede, ternuč to, kar beseda pomeni, hudobna misel ali želja. In ta se lehko na znanje da celo tudi sè znamenjem ali djanjem brez glasu, ali ostane kar v sercu, ne izrečena z jezikom, ne izražena z unanjimi znamenji, in vender je kletev.* **) 13 psaljem Davidov se začenja z besedami: „Neumnež je rekel v svojem sercu: Ki Boga D Vidite. neumnež ni rekel : ,.hudič prekleti D in kar je rekel, ni rekel z jezikom, ternuč le z mislijo v sercu in vender je to bogokletstvo. David je pa te besede z jezikom izrekel in s pisalom zapisal in s tem ni zaklel. In duhovni, ki opravljajo brevir, tudi pogostoma izgovarjajo tiste besede, semtertja jih celo pojo — ali preklinjajo ? Katoliški kristijani pravijo, da molijo. Vidite, tako je vse ležeče na misli in volji, ne pa na glasu besed. ' Glejmo zdaj kletev v drugem pomenu, po latinsko imenovano maledictio. To je priželenje in napoved kaj hudega, ki naj zadene človeka ali kako drugo stvar božjo. Tako je Bog1 preklel kačo, ki je zapeljala Evo; zemljo, ki jo je imel Adam po grehu obdelovati ; Kajna, ki je bil vbil svojega brata ; tako je preklel Kristus figovo drevo, ki je na to vsehnilo ; tako piše sv. Pavel: „Kè bi tudi mi ali angelj z nebes vam drugači o- °) Seveda hudiču nemara ki se res zamerimo, ako ga tako imenujemo, pa „kudobni duh“ pomeni ravno to ; ali naj ga imenujemo d o b r i è a, da se mu ne bomo zainerjali? Pa zamerimo se mu tudi sè vsakim dobrim delom; ali naj delamo torej le huda in slaba dela, da mu vstrežemo? **) Alph. Theol. mor. 4, 125 ; „etiam sola mente blasphemia interior committi potest sicut etiam laus mentalis Dei.“ — 92 — znanjeval. kaker smo vam oznanjevali, bodi preklet." (Gal. 1, S.) Tako je tudi sv. Frančišek preklel tiste brate, ki motijo in podirajo, kar je Bog po svetih bratih njegovega reda sezidal in zidati ne neha. — Ali je sv. Frančišek greh storil s to kletvijo ? Katoliška cerkev in frančiškanski red sodi nasprotno ; še-zdaj se pogostoma po frančiškanskih samostanih tiste besede o-čitno bero berž za blagoslovom sv. očaka. Pravično kletev Bog ysliši in izpolni ; zato pravi sv. pismo (Sir. 4, 5. 6): «Ne obračaj svojih oči od potrebnega (zavoljo jeze) in njim, ki te prosijo, ne dajaj priložnosti, da bi te zadaj kleli. Zakaj, ako te ke-do z razserjenim sercem preklinja, bo njegova prošnja vslišana ; vslišal ga bo pa on, ki ga je vstvaril." In v pregovorih (30, 10:} „Ne toži hlapca po krivem njegovemu gospodarju, dà te kje ne prekolne in ne padeš.“ — Kletev v tem pomenu torej nikaker ni vselej greh ; kako bi jo sicer Bog vslišal in izpolnil ? Če je-taka kletev krivična, takrat je greh kaker vsaka krivica; take Bog tudi ne izpolni, celo v blagoslov jo spremeni. Tudi lehko-mišljena in strastna kletev je greh, zlasti v novem zakonu, količi postava ljubezni do sovražnikov celo tujo kletev z blagoslovom povračati. „Dobro jim voščite, keteri vas preganjajo, blagoslavljajte in nikar ne preklinjajte !“ (Rim. 12, 14). Ako potem takem kedo komu reče • ,,Da bi te vzel hudobni duh !“ je to prava kletev, dasiravuo imenuje hudiča : hudobni duh, in če mu v sercu tako želi, kaker z jezikom govori, je to* tudi velik greh, ker mu želi najhujšo nesrečo, večno pogubljenje, česer človek človeku nigdar ne sme želeti. Ako pa kedo koma reče : „Da bi te ne vzel hudič in te ne bi !“ to ni kletev in samo na sebi ni greh, ker s tem človeku nič slabega ne želi, le svari ga pred čem, kar se mu zdi graje vredno in kazni. In če kedo pravi : prekleti hudič ! in pri tem res misli hudiča, vsega hudega začetnika in sovražnika božjega, on s temi besedami ni storil greha.*) Tega se nismo izmislili mi ; tako uči sv. Aljfonz. *) Toliko ineiij more biti samo na sebi greh, ako n. pr. kedo pravi : «preklete grablje !“ ali kaj takega. Le, kedor misli, da je greli, in vender tako govori, tistemu je res greh, ker govori, kar mu vest ne dovoljuje. Prava kletev (posredno bogokletstvo) bi pa bilo, ako bi gdo preklel kako stvar božjo ko tako, to je z ozirom na Boga, ki jo je vstvaril. Beseda «preklet" potem takem ni ravno, da bi se gdo mnogo šalil ž njo. Zato pametno ravnajo starisi, da je otrokom ne puščajo izgovarjati, kaker jim ne puščajo s-puško se igrati. -- 93 — Ligvori in drugi starisi katoliški bogoslovci, na ketere se on sklicuje, in prav tako tudi poznejši, ki se sklicujejo nanj. Kar uči sv. Aljfonz, tega se pa smem o deržati brez nevarnosti zmote, ker je katoliška cerkev slovesno izrekla, da ni v sv. Aljfonza spisih ničeser kaker koli graje vrednega. Vi tega niste vedeli in Vam tudi nihče ne zameri, da niste. Ali to ste pa vender lehko vsako leto slišali v evangeliju na pervo postno nedeljo, da je „bil Jezus od Duha (ne od „hu-dobnega duha,“ temuč od Boga sv. Duha) v puščavo peljan, da bi bil od hudiča skušan“ in da ga je „hudič seboj vzel v sveto mesto“ in spet ga je „h u d i č seboj vzel na silno visoko goro“ in Jezus mu je rekel: rPoberi se, satan!" in „tedaj gaje hudič popustil.“ Tako govori sv. evangelij in Jezus Kristus je rekel svojim aposteljnoin : „Ali vas nisem jaz dvanajst izvolil in eden med vami je hudič. Menil je pa Judeža Iškarjota“ (Jan. 6, 71.) Tudi še drugih mest je najti mnogo v svetem pismu, kjer je imenovan hudič z imenom, ki mu gre. Ali Vam sveto pismo ni zadosti sveto, sv. evangelij ne zadosti pobožen, ali hočete Kristusu samemu popravljati govorjenje ? Vidite, kam bi Vas lehko pripeljala pregorečnost pri vsi Vaši dobri volji. — Sicer pa ne mislite, da smo zaljubljeni v hudiča in njegovo ime ; nikoli nikomer še nismo priporočali, naj ga ima vedno na jeziku, „ker bodo za vsako prazno besedo, ki jo bodo govorili ljudje, odgovor dajali na sodnji dan“ (Mat. 12, 30.) Mi pa nismo imenovali hudiča brez potrebe. Imenovali smo ga tukaj sebi v obrambo. Vam in drugim v poučenje ; v življenju sv. Martina smo ga imenovali pa tam, kjer ga je imenoval tisti, ki je pervi popisal njegovo življenje ; in ta je bil, če ne svetnik, pa vsaj pobožen menih in ob svojem času eden najuče-nejših mož, eden najizverstniših učencev sv. Martina. Kjer je on zapisal po latinsko diabolus ali daemon, tam se je pisalo po slovensko hudič.*) Oboje se tako tolmači tudi v evangeliju. S tem smo pri kraju. Upam, da ostanemo prijateli. Bodite lepo-pozdravljen ! °) V latinščini se rabi diabolus le v edinstvenem števila, kaker tudi satanas; ako je govorjenje o mnogih, se pravi daemones ali angeli satanae, s p i rit us i m mu n di itd. — 94 — Zahvala za vslišano molitev. Iz Remšnika pri Marenbergn, 1. februvarja 1891. Bil sem preteklo polletje nevarno bolan, in sicer za hudo boleznijo (Anthrax). Ni bilo druge svetovne pomoči, kaker operacija zatilnika, katera je bila s tem nevarnejša, ker sem že kaker sérolas — 71. leto starosti preživel. — Dva zdravniška g. doktorja sta se sama med seboj pogovarjala, da bom berž ko ne pri operaciji pod nožem za vsikdar zaspal, — in dušo izdihnil ; zakaj, vsak, kateri me je v tej bolesti vidii.je rekel: da ne bodem morebiti dva dni živel. — V tej stiski, ko sem se poprej z Bogom spravil, sem se goreče priporočil v priprošnjo Lurške matere božje, sv. Antona Paduvanskega, sv. Frančiška in sv. Pankracija, katerega pri nas v podražili cerkvi od mnogih strani romarji v različnih dušnih in telesnih potrebah v pomoč kličejo; pa tudi prečastiti gosp. župnik so v cerkvi z drugimi farani skupno za dobro srečo pri nevarni operaciji pobožno molitev opravljali, ketero dobro delo naj jim večni Bog poplati ; in glejte čudo ! operacija — se je srečno izveršila, in sedaj sem, hvalja večnemu Bogu popolnoma zdrav. Še nekaj omenim : pred kratkim sem si nekaj denarjev iz-vergel, — mislil sem, da so zgubljeni ; vse iskanje je bilo zab-stonj ; priporočim se tudi v tej zadregi, kakor tudi domači dve osebi — v priprošnjo sv. Antona Paduvanskega, da jih zopet, če jih ni zlobna roka pograbila — nazaj dobim, in glejte : čez nekaj časa po leti zgubi pride pismo iz Gradca s prašenjem : kaj ta denar pomeni, in čigav je, kateri se je v ovitku zraven mojga pisma med listom našel, keterega sem poprej v Gradec odpisal. —- Kako sem se čudil, da sem denar, ki sem menil, da je zgubljen, gotovo po priprošnji sv. Antona po tako čudni na-ključbi spet nazaj dobil. Vse to priobčim v Cvetje, naj svet izvé, kako mogočna je priprošnja božjih ljubljencev pri večnem Bogu tem, kateri se jim v različnih potrebah za dušo in télo priporočajo ter je v pomoč kličejo. Janez Bezjak, umirovljeni učitelj. Iz Kopra 3. febr. 1894. Leta 1892 me je prosii moj brat, da naj odpravim devet-dnevnico na njegov namen. Začel sem jo in končal, in sicer na čast Matere božje Tersatske. In glej, ravno na deveti dan je — 95 — moj brat zadobil zaželjeno milost, (in sicer srečno rojstvo per-vega otroka). Kar je čudnega v tem slučaju je to, da moj brat mi ni odločil niti časa, kedaj naj namreč začnem devetdnevnico, niti mi povedal, kaj da želi po njej zadobiti, še menj pa sem jaz mislil na tako milost, o keteri sem zvedel komaj čez več dni potem. Devetdnevnico sem začel čez več dni potem ko sem bil prošen. Ravno tistega leta je pa zadobila moja sestra veliko milost od sy. Antona Padovanskega. Bila je namreč v veliki zadregi in več časa. Zdihavala je tolikokrat pred podobo velikega čudodelnika za rešitev. Nekega dne, skoraj vže obupana, zbere vse svoje dušne moči, ter se še enkrat verze pred podobo ljubega sv. Antona, in ga z velikim zaupanjem na pomoč kliče. Čez nekoliko časa vstane ter se poda v kuhinjo, in glej, najšla je rešitev na tak način, da je očitno spoznala pomoč velicega čudodelnika, keteremu se vsaki dan zahvaljuje in tudi za naprej priporočuje. Ako se še ni tukaj očitno zahvalil eden in druga, temu je vzrok več okoliščin, zaradi česar jima gotovo Bog ne bo zamiril. P. Hijacint Repič. Iz Cirkniške fare : V velikih skerbeh za sina, ki je zašel na zelo pregrešna pota, sem se obernila, ko sem videla, da moje svarjenje nič ne izda, k sv. Jožefu, sv. Antonu in sv. Frančišku za pomoč. Hvala stoterna Bogu in tem trem velikim božjim prijatelom, bila sem uslišana že nekoliko, da sedaj s toliko večjim zaupanjem prosim nadalje zanj iu ga priporočam vsem sinom in hčeram sv. Frančiška ! Tereza R. Priporočil« v molitev. V pobožno molitev se priporočajo č. p. Mihael M a-s t e n j- v Samoboru ; udje 3. reda skupščine g o r i š k e : Marija (Elizabeta) Hvalič v Kronbergu, Frančiška Brešan, ravno tam ; r o d i š k e : Uršula (Elizabeta) Bernetič ; vipavske: Uršula Semenič (sestra Klara) ; d o 1 s k e : Neža (Ana) Potrebin iz Vodic, Marija (Klara) Bajec od Sv. Križa, Janez (Jožefi Gričar z Ljubeža, Jernej (Franc) Jamšek iz Šentjurja, Frančiška (Elizabeta) Pavlin z Vod c, Johana (Marija) Tomažič z Gaberške gore, Jožefa (Marija) Podlogar s Podstermca, Ana (Marija) Ško- — 96 — da z Raven, Frančiška (Elizabeta) Podlogar od Sv. Križa, Marija (Ana) Petrič od sv. Križa, Ana (Marija) Primec z Gaberške gore, Marjeta (Marija) Krajšek z Brezovega ; mariborske: Julijana Čepek (Hofmann) iz Kamnice, Pavel Celcer iz Cvajneka, Franc Letli iz Maribora, Marija Skočir iz Ribnice, Simon Kajzer iz Ribnice, Marija Vamlek od Sv. Antona. Marija Grubeljuik iz Ribnice, Miha Kušnik iz Ribnice, Marija Stopajnik od Sv. Lovrenca, Ana Jurač iz Ribuice, Antonija Jurač iz Ribnice, Valentin Par iz Ribnice. Marija Kožir, Terezija Temprali. Marija Stepišnik, Terezija Kosjak, Marija Oprašnik, AmGArih, vse iz Ribnice. Dalje se priporočajo: Jožefa Žgavec. IILrednica v Vipavi, že več mesecev zelo bolna; duhovnik tretjerednik za dar pobožnosti, razsvetljenja in poterpežljivosti v dušni britkosti ; za spre-obernjenje bogokletnežev. zanikernežev. ki se potikajo okoli cerkve mej službo božjo, in mlačnežev pri prejemanju sv. zakramentov ; dve osebi iz Mirna za dušno in telesno zdravje, neka tretjerednica, da bi jo razsvetlil sveti Duh. jej pomagal k pobolj-šanju življenja in ji dal in ohranil mir serca in milost božjo, M. St. iz Rojana za ozdravljenje bolne roke ; neka družina priporoča svojega duhovnega brata č. g. K. JI., da bi mu ljubi Bog po prošnji Device Marije in sv. Frančiška zopet dodelil zdravje ; P. F. B. v M. nekega starega človeka, ki že okoli 20 let domači mir kali, da bi se poboljšal, in tiste, ki morajo ž njim živeti, da bi mogli poterpežljrm prenašati, doklej; jih Bog ne reši ; ravno tisti za dober vspeh postnih pridig, razširjanje 3. reda in njegovega glasila „Cvetja“, zidanje nove cerkve, ozdravljenje bolnega sobrata J. D.; P. G. tretjerednik iz Št. Jedruti za dobro izvolitev stanu;'A. G. za pravo pobožnost in da bi prišla v kak samostan ; priporoča tudi svoje stariše, brate in sestre ; tudi, da bi Bog dal v faro sv. misijon : H. V. za zdravje na nogi ; priporoča tudi svojo sestro, da bi se poboljšala ; neki deček za dober vspeh nevarne operacije; neka IILrednica priporoča pokojno A. M. in vse svoje pokojne iz Skocijanske fare ; neka tretjerednica za zdravje rešenje iz dušnih britkosti in srečno zadnjo uro ; neka žena sebe in svojega moža za pravo spoznanje in poterpežljivost ; M. P. svoje otroke, da bi vsi lepo živeli ; M. S. za poterpežljivost v dolgi bolezni ; neka oseba, ki je šla v samostan, se v molitev, priporoča za stanovitnost in svojim domačim za duha pobožnosti. Nasproti se dandanašnji v narečjih, zlasti gorenjskem, kratki n pred j stanovitno izgovarja ko e ; kra-j : kre j. zdaj : zde/j. V besedi jej c e* za jajce' sta vplivala morebiti oba j.'). Še bolj je razširjena sprememba kratkega a v o pred tv *) in J ; p r a ), kar se zlasti očitno sliši pred ì in samoglasniki : b o- p je‘, r a-1 i m a, f) o’ k 0‘ č e. Nena-glašene besedice, predlogi namreč, pa obderžujejo na koncu svoje zveneče glasove: ob, nad, pod, pred, iz, raz incelo neme spreminjajo v zveneče. : od, z (iz ot, s). °) Ali pred nemimi soglasniki se izgovarjajo zveneči nemo : 0 p t h r‘ g a t i, o‘ p tla, n a t p h s p o‘ t p 1 a t, p r e t kos i‘- 1 o m, r a s t e‘ p s t i. o t, k i‘ d a 1.1, s h o- d, s t k b ó‘ : nasproti pred zvenečimi nemi zveneče : g 1 a’ z b a, s v a’ d b a, g B »V-g ii. g d é‘ 1 il, v s a’ g d a’ n. 1 (V b g o 1 6’ b, v iV z z e‘ 1 e n. Sikavci se pred šumevci spreminjajo v šumevce : š č a‘ s o-ma, išči’stiti, r a š č e p é‘ r i t i, raž a lini (iz ražža- ‘i Obliko je j (’o- nahajamo in v 1(1. stol. Dal m. 'rob. ll b: „od onlga IejzR«. Nn tlnfjo se jo spremenil c; Unkor skrnjSoni A v fe 1: jlco% g. jlc o se govori kakor im Kranjskem prav tako tuili n« Benojkem ; lo v mnoštvu je koren p o vda rje n in r/ ohranjen; j n‘j <; a, j a‘ j A c. *) Fred ie v Ki. «tol. 3) L c d a .v j t' (l\uznii£; lodcvjd) jo iz l¥d vij o kakor d à'.vr l iz dv i ri, u‘sAnj’0 iz usnljc itd. „ , O V Iti. stol. so jo moj é in i prod r so razločevalo. Pozrmje so ta razloček ni čutil več, zato piše n. pr. Pohlin: kat im, vira itd. Za sedanji pravopis jo odločilna pisava 10. stol.; torej: preM'ràu (no: preštren), pa zmi’roin (ne: zmeraj). ». •') V Cirkn m in sosednih kr »jih na Kranjskem so govore zvonom soglasniki tudi na koncu besed; drugod po Ooronjskom in Koroškem so nadomeščajo b, d, g z /', .s, h : b o f, m o‘dvò s, BA’h. •) Ot in s .jo ohranjeno lo v sturili sestavah: otruem, sni doni* sna m e m, s n tč m, a v i‘ t A k. li'tì) ') ; ravno tako za njimi : č é’š k i iz ččšški, češ s ki, 1 a? š k i iz 1 a’ š š k i, 1 a’ š s k i, m o' š k i iz m o š š k i, in o š-s k i mož s.k i. 2) Po vplivu naslednjega sikavca se je spremenil šumevee v sikavec v. besedi n 6 e Trubor: k e, k i a k a j, g i a 1, g i a n o. Novosti. Jezus na križi moja ljubezen! Molitvenik. Sestavil A. M. Osmi natis. V Ljubljani, 1SW3. Založila Katoliška H u k v a r n a. — Cona jo v usenje vezanemu z ordečo ali marmori rano obrezo 80 kr., si) zlato obrezo 1 gld, — 1’rav priročna in jako čedno opravljena knjižica !