Poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NARODA Ust slovenskih delavcev v Ameriki. Telephone: CHelsea 3-1242 No. 236. — Stev. 236. za nekaj več kot 2NADAND0BIVATE C "GLAS NARODA" PO POŠTI NARAVNOST NA SVOJ DOM (izvzenisi Mibot, gA nedelj in praznikov). :: Citajte, kar Vas zanima :: ^ Reentered as Second Class Matter September 25th. 1940 at the Post Office at New York, N. ¥.„ under Act of Congress of March 3rd, 1879. NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 11, 1940 — PETEK, I 1. OKTOBRA, 1940 Volume XLVIII. — Letnik XLVlli I PRODIRAJO PO DONAVI Mimo Beograda vozijo transportne ladje vojaštvo na Romunsko r naznanjajo poročila f -ada, je 'pričela Nemči- Dva tovarna vlaka sta vozila skozi Maribor vojni mater jal namenjen za Rumunsko Kakor iz fieogn ja na Balkan pošiljati velike j zaloge vojnega nmterjala. — Mnogo rečnih ladij, ki so nalo-! žene z velikimi zaboji in hala Časnikar, ki se je na lastne o(3i prepričal o razmerah, pravi, da bo v nezasedeni, pljuje na vzdolž Donave. nem delu Francije mnogo ljudi pomrlo lakote. — Francozi so obupani. ladje j>e- Strahoten položaj Francije V nezasedenem delu Francije je bil vse poletje znani anic- Pretekli teden so Ijale nemške tanke po Donavi na Rumunsko, sedaj pa se ladje vračajo in vozijo Nemec riški časnikar Lloyd Lehrbas, iz Besarabije. ki se je »pričetkom tega tedna Skozi Maribor sta vozila dva ^ rni 1 v Združene države. Mož dolga tovorna vlaka vojni ma- jc dosti videl in doživel. Svoje j a j -i • terjal za Rumunsko in Bol- \ vtise je takole opisal: - ^meriK1 garsko. Sinoči je šest transport- V nezasedenem delu Fran-nih ladij s svastiko na janvlxtr-j cij prebivalstvo še zdaj ni ju peljalo po Donavi mimo prebudilo iz omotice, v katero ITALJANSKI ČASNIKARJI — Italjanske obljube Produkcija-poglavitna briga armade Pravice delavstva pridejo šele v drugi vrsti vpo~; štev. - Kršitev Wagnerjeve postave baje "i | Q f mQrja zadosten vzrok za preklic vladnih naročil. —; »»ivi^** Denar za novo armado pripravljen. Te dni so bili zaslišani pred,---—-------— j Nemčija protestira pri Jugoslaviji Kot pravi ■•ko poro« I Mussolini jeva vlada Roosevelt in Beograda. Nemške podmornice v v Črnem morju Diplomatski viri poročaj tla so v Črnem morju pričel ga jo pahnil poraz. Govoril j sem z neštetimi Francozi, med njimi sem pa naletel le na malo takih, ki hi gojili kakšno tipanje na lM»ljše čase. Svoje domovino smatrajo za popolno- V Mussolinijevem listu polo d'ltalia" piše Mario Po-} Znani italijanski časnikar A p- i Virgino (Javda, ki piše po , i;.. i«,,.,;'/!,.,,;,,,,, ,]..i„,, ai.,"' r • ■ " ' »• i • i ithlehem Steel Corporation, ki za izboljšanje in pelius, da naj Adruzene uiza\e jluss<»l|nijevem naročilu je ob-I . . .. ' I .„ J ma poraženo: niti angleška operirati štiri nemške podmor- zmaga nad Nemčijo ji ne more nice. I'osla ne so bile po Dona- pomogati na noge. Trdno so \i v kosili ter so bile zložene v prepričani, da bo sedanji po-Galatiju, kjer je rumunska la- ložaj večno trajal. To se pra- jvi, da prebivalstvo ne bo ime-j^",, diplomatskem položaju'' llo nob;»ne svobode, da 1*> trj»e-|ako pa S(4 vin^aj0 v vnjll0 anjkanje m lakoto, da ' hm}o izvi,;iIe samoinor. djedelnica za podmornice Državna neodvisnost ni kršena 1 i v sedanji vojni blagohotno o-stanejo nevtralne in da bodo v plačilo za to pri razdelitvi Evrope in Azije dobile Baliamskc otoke, Bermndo, .Jamaico in celo Avstralijo in Novo Zelandijo. Ako pa bodo Združene države še dalje pomagale Angliji, tedaj bodo, ako Nemčija in Italija zmagate, ostale v t4ni- javil v zadnji številki vladnega glasila članek, v katerem pravi: — — Ameriški predsednik Roosevelt skuša pridobiti volilce zase na ta način, da jim pra- | vi: — Glasujte zame, kajti moji izvolitvi nasproujeta Nem čija in Italija. (Javda zaključuje članek: — posebnim Zborničnim odborom sanj pred zborničnim odborom, zastopniki vojnega in nionia- j Po mnenju zastopnikov voj-riškega departmenta in sicer j nega in mornariškega depart-o zadevi, ki postaja čedaljj j menta bi ne Vilo umestno preboj j kočljiva. Stvar je nasled-j klicati družbi vladne kontrak-nja: Zvezna }>ostava prepove- ■ 1c, ako se pregreši proti delav-duje vladi dajati naročila kom-isski postavi. panijam, ki jih je proglasil l)e- Armadi in mornarici je pred lavski urad krivim kršenja j vsem zato, da se vladna naro-\\ agnerjeve posta ve. Organizi-[ čila točno in naglo izvršujejo, rano delavstvo se sklicuje na ' Predsednik Roosevelt j v to ter navaja za primer Be- (podpiral predlogo, ki dovoljuje Nemški nov«ljnIk za izboljšanje in razširjenje' je v mnogih primerih oma- j ameriške armade ter za regi-lovaževala določbe delavske j st racijo rek rut ov 14S2 milijo- Ljubljane, je aeinŠki k ■ izii1;■ t protestiral pri jugoslovanskih oblastih proti "mnogim činom sabotaže na vlake, ki preva"'. -jo neruske izseljence iz lic-,! rabijo in rurinunski petm!< ; Nemčijo." v Afriki Vsi londonski listi so f>r ?• < Nemčiji in Italiji je popolnoma vseeno, kdo zmaga pri a- lo I »oni j bo izpostavljeno peklenskim IŠčuvanjcm in suženjstvu ter da Nacijein nakhmjeni 1 i s t tudi vbodne moralo plače-" Vreme" je včeraj prinesel j vati Nemcem *vsak dan devet naslednje poročilo: j milijonov dolarjev odškodui- " Berlin potrjuje poročilo, |Jt, da je bilo nemško vojaštvo po-j — Fram-ozje v nezasedenem slan » na Rumunsko. Vojašt\o | OZemlju ne mislijo na jutri-je bilo poslano po Donavi, karjšnji dan. Zaenkrat nimajo še pomeni, ona ve. Zelo so razširjene govorice, da na Bolgarsko v velikem številu prihajajo izvedenci in tehnični delavci. Zc nad eno leto stalno prihaja nemško orožji- na Bolgarsko. Bolgarska ojačila mejo proti jugu Kot pravi United Press, jo Bo[gar>ka pričela pošiljati vojaštvo na mejo z Grško in Turčijo. Bolgarski vojni svet se je včeraj skoro ves dan posvetoval o položaju. Položaj na Balkanu postaja vedno l>o!j napet. Nemčija je na vzhodu Balkana postavila svoj vojaški glavni stan, kakor ga je po si a vila Italija v Albaniji, vsled česar je Jugoslavija popolnoma obkoljena. Jugoslovanski manevri končani Nemško vojaštvo je pričel'* vržena vladi diktatorja ali če bo ponižana na stalež nemške kolonije. Vznemirja jih le vprašanje, če bodo prihodnjo j nosti zimo lakote in mraza pomrli. Najbolj pretresljiva je globoka bojazen tega naroda, kajti Francozi so brez moči z oziroma na bližajoče se dogodke. Papež in moda Papež je opozoril katoliško ženstvo, naj se spodobno oblači: — Pri izbiri oblek, — pravi v svoji poslanici, — morate j vedno misliti, kakšno sodbo bi ' imel o oblekah Kristus. Papež je obsodil slabo čtivo, i la.be filme in zabavišča ter iz-.* Garner se je odpeljal domov Podpredsednik John Garner se je odpeljal iz Wasbing-tona zopet na svoj dom v Uvalde, Tex. (»lede politike je molčal, kot je njegova navada. 4'Well, zbogom fantje in postave, pa je navzlic temu dobila od vlade za tisoč milijonov dolarjev naročil, j Organizirano delavstvo je pozvalo generalnega pravd ni-: ka Jacksona, naj pove o tem i svoje mnenje. Jackson je izjavil: — Kompanija, ki jo Delavski urad spozna krivini kršenja Wagner jevo postave, ni 1 upravičena do vladnih naro-| čil. Proti tej -Taeksonovi razsodbi so se takoj pojavili vsestranski ugovori. Posebno glasa n v te mpogledu je kongres-nik Smith iz West Virginije, načelnik zborničnega odbora, ki preiskuje poslovanje Delavskega urada. Po njegovem mnenju nima Delavski urad nov dolarjev. S tem denarjem sli poročilo iz Kaire, ki pr;i\i. bo pokrila armada vse stro- da je nemški feldmarša! \V ške do 1. julija prihodnjega helm Keitel od italjanske .--ji leta, poleg tega se bo pa Še maršala Rodolfa Grazianria povečala za 1 milijon 4C M* 1IIOZ. Kongres je ipotemtakem volil v tekočem fiskalnem letu za oboroževanje 12 tisoč milijonov dolarjev . Willi am S. Knudsen, javil, da ženska moda spMi ne sr^ni bodite!'' je rekel časni-pozna več skromnosti in dostoj karjem, ko se je iz svojega u- rada odpravil proti železniški Poslani«) je naslovil na 10 r»"«taji. Na vsa vprašanja je, tisoč mladih Italijank, ki so kot navadno, odgovarjal: *'Ni-članice Katoliške akcije. Opo- ničesar povedati," pa do- zoril jih je na veliko nalogo, jt,al Je: "Tako sem prišel tako odhajam." dukcijski načelnik obrambne I komisije, jc poživili ameriške pod jetnike, naj z vsemi svojimi j močmi in sredstvi sodelujejo j pri oboroževanju. V Washing t < • 1111 so namreč ljudje, ki pri- j poročajo, naj bi vlada na svo- j jo roko začela izdelovati \\-l-, ! kar je potrebno za narodno-) Paderewski v L:zbori Slavni klavirski virtuo/. 1_( nacij Jan Padere\v-ki j • a e joi- 1 i rža i., I ; -.i ...... zadnje in odločilne besede, pač ohraMtbni program. Izvzemši pa sodišče, pri katerem se i R,,s,.i"» Amerika že zdaj kompanija pritoži zaradi raz- j"'1 j večja p^jetnic« na svetu, sodbe Delavskega urada. Take I Knu,Jsen pravi, da narodno pritožbe gredo običajno od in- obrambni program tako ugodno stance d«» instance ter v neka- ; ne napreduje kot je bilo lerih slučajih preteče več let, četka pričakovati, pred no so rešene. " " ......I m — V vojnem ujetništvu se |nahaja približno še dva milijona francoskih vojakov. Družine so v skrbeh za očete, sinove,, brate, može, nahajajoče se i v jetniških taboriščih v zasedeni Franciji ali pa v not ran j-nosti Nemčije. — Le nialokatera družina ve, v katerem taborišču je ujeti vojak. Sempatam dobi družina kratko sporočilce, 0 ]. f,,Hju prihodnjega leta ^ vrsevati vladna naročila. JK, mogoče vsak mesec izdelati l\o ga je nek poročevalec Da tudi arrnadnim in mor- 1500 letal na mesec vprašal, ako bo potrebno, da , nariškim oblastim niso pravice Knudsen je n.nen ja da leta pride y Washington v januar- (delavcev prav posebno pri sr- 1042 ne bo na tr-u nobenih noju, da izroči svoj urad svojemu eu, je bilo razvidno iz zašli- vih avtomobilskih modelov nasledniku, mu je odgovoril: j ________ 44Najboljše, da vprašate generalnega pravdnika." Garner se je šele pred dvema tednoma vrnil v Washington s svojega doma v Uvalde, Tex., kamor je odšel v juliju takoj po demokratski konvenciji, ki je zavrnila njegovo ponudbo za predsedniško mesto. potu v Združene šel v Lrizbono, totarc - Na potu iz Lausanne v Švici do Lizbone se je jal:■> nt ni dil ter je zelo otožen. S >■'<> anin tr>I;tžl>o išče v igranju na : ' t-vir ter pogosto igra <'!i"pn:o-ve žalostne skladbe in njegovo pogrebno koračnico. vpo- NEMSKO PRODIRANJE NA BALKAN , VZNEMIRJA RUSIJO Trgovinska pogodba med Anglijo in Turčijo 1- nemškega voja- j vprizorili vaje za zavarovanja na Kumunsko je pričelo 1 proti zračnim napadom; v t:i namen je bilo mesto popolnoma zatemnjeno. Iz Tallahassee prihajati po Donavi na Rumeni- ridi poročajo: sko ob času, ko je Jugoslavi- S pomočjo cesarske zarezo ja končala svoje velike nianev- so odstranili zdravniki iz ma- rc, katerih se je vdeležilo 2o terinega telesa dobro ohranje-tisoč vojakov, 140 aeroplanov, no truplo moškega spola. O- padalni oddelki in tanki. tperacije se je izvršila šele le- Jugoslovanska javnost je ze- to dni po času, ko bi inlel biti lo vznemirjena, ker zadnje otrok normalno rojen, čase nemško in italjansko ča Zdravniki nravijo. pozna sopisje precej ostro piše proti zgo pri tem pomagala tudi Rumunska. Ruska armada se utrju je v Besarabiji Ruska armada se dobro za- Angleži vračajo Nemcem < 'asopisje poroča. «'a < žajo ugodnemu zaključim igajanja za sklenitev angl i turške trgovinske pogebno hude tudi v! l926' Prvi 111ofni stobri Soko" x . _ __i.« iT*__ našem prijaznem kraju. V;ia bili bratje: Slokar, I>re Domžalah so se tedaj močno re-imk' H^eljnik. Franjo, Tro-penčili tujerodci, ki po hoteli!-antsek' Kralj, • Ivan dati kraju nemški pečat in vi«a«pcMin m Slok Anton. Galijem eisto zadušiti slovenski "ponna *nhatramo »» najbolj-živdj. Naselili so se v Dom |so-a na5e«a načelnika, ki ni bil Žalah, prevzeli vodstvo in last- ~an,° dolbor ^hničar in telova-ništvo slamnikarskih tvomic <1- temfvee tudi idejni vodnik, in tako domačine gosm>darskoi ?en*\ kl f° vs" " * edino zrnsužnili kar io tminln ^1 najbolj izkliio. v^e do osvoboditve. KAJ BO STORILA JUGOSLAVIJA? V K v ropi je preeej ameriških časnikarjev, ki skušajo predstaviti ameriški javnosti sliko evropskega položaja, najboljši med njim je pa nedvomno Leland Stowe, ki je bil prvi odkril navzočnost nemške pete kolone na Norveškem ter s svojimi poročili presenetil ves svet. Precej dolgo je bil S owe na Romunskem, zdaj je pa v Beogradu, kjer z bistrim očesom motri dogodke in skleipa iz njih bodoči razvoj. Jugoslavija je neposredna soseda Nemčije in je edina evropska država, napram kateri imajo naciji nekaj rešpekta. Pred nekaj meseci sta Nemčija in Italija zahtevali, naj Jugoslavija demobilizira, toda v Beogradu so tisto zahtevo enostavno preslišali. Za kaj takega je treba precej trdnih živcev, in Jugoslovani jih imajo. Jasno je, da Nemčija in Italija ne bosta dolgo obzinil napram Jugoslaviji. Romunska je prešla povsem pod vpliv Nemčije. Zdaj jc Jugoslavija na vrsti. Jugoslavija je bila ustanovljena pred dobrimi dvajsetimi leti z združenjem Hrvatov, Srbov in Slovencev. Spočetka ni bilo med njima sloge, in mladi državi so tudi od zunaj pretile velike nevarnosti, kajti mejila je na sedem držav oziroma narodov, eijih sleherni si je lastil nekaj jugoslovanskega o-zemlja. Jugoslovani niso nikdai preveč zaupali niti Nemcem niti Italijanom, toda znali so obdržati nekakšno ravnotežje ter *3o preprečili vse resnejše *pore. Nemcem in Italijanom je Jugoslavija na poti. Ce se vojna zavleče preko zime in pomladi, bo postavljena Jugoslavija na težavno stališče. Odprti ji bosta le dve poti: borba ali predaja. Jugoslovani pravijo, da se bodo l»orili. Da so prvovrstni bojevniki, so pokazali v svetovni vojni. Zaenkrat je jasno, da sta Nemčija in Italija posvetili 0 celi Angliji. Seme, ki so ga vsadili ti bratje je trajalo1 ^ naibo'.i izkliio. Naša sokol-Neznosno je bila na zavid- ljivi višini in njih delo se kaže še danes. (Kmalu po ustanovitvi so se pričeli baviti z mirdijo zgraditve lastnega doma. Ta zamisel se jo uresničila že 1. 1011. V odboru za postavitev doma so bili bratje: Ravnikar Franc, vati Slovence, nam zgovorno priča.io poteki sej tedanjih občinskih uprav. . V letu 1905 .so bile na jbufše' KOlSk^a d?mf' borbo. Dne 1. junija 1905 naj iom< ihl 10 ta tlom bi nemiško pevsko društvo 'Andreas Hofer' razvilo svojo zastavo. Zavrni ni Slovenci pa so v noči (pred tem dnem nalepili po vsem kamfniškem okraju pozive, da bo isti dan slovenski koncert na Kuharjcvem vrtu. Tako se je zbralo ta dan v Domlžalah mnogo rodoljubov, ki so z demonstracijami rešili narodni ponos. Vse to je pospešilo ustanovitev Sokola, ki je takoj po ustanovitvi začel telovadbo na Kuliarjevem vrtu in pozneje v sobi Kuha rje ve go-stilne, dokler se društvo ni leta 1011 preselilo v lastni dom. Brat Slokar Andrej, zet br. Kuharja. je bil duša vsega narodnega in sokol-kega gibanja ob istem času v Domžalah. Ustanovni zbor je bil 1. 1905 in na PESMARICA "Glasbene Matice" Uredil dr. Josip Čerin Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo v Knjigarni Slovenic Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y. vzdušje je vladalo tedaj v na sem kraju, 'Že pred lotom 1005 se je če-sto pojavila misel, da l>i 'se v Domžalah ustanovil iSokol, ki naj bi bil nekako težišče narodnega izživljanja, da bi se tako paraliziralo delovanje takratnih Nemcev in odpadnikov. Slokar< Skok> Kuhar, Majzclj, Kako so tedaj skušali ustraho- Jn,n'' M,lan- Petrov«e. Ada- mie in Javoršek. ' Kako veliko delo-so izvršili omenjeni bratje, se kaže v mogočni stavbi so-kolskeira doma, še bolj pa v zgradil v času narodno Rižnjosti. Svetovna vojna je marljivo delovanje našega društva prekinila. Po vojni pa je delo spet oživelo. Kot načelnik je vodil društvo br. Gašperin in je v hudih prilikah razvilo irunogo delavnosti ne samo doma, temveč tudi v okolici. Tako je prišlo do ustanovitve sokolskih odsekov v Moravčah, Dobu in na Brdu. Prva dva sta se pozneje razvila v samostojni društvi ki tudi še danes uspešno delujeta. TRDOVRATEN SAMOMORILEC. V Spodnjic m Doliču so našli na domačem seniku obešenega in že mrtvega 52-letnega posestnika Ivana Orobelnika. Grobelnik si je sam končal življenje . Zanimivo je, da NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE PRIKLJUČITEV CEHOSLOYA-. ške K nemčiji NOVA FINSKO-RUSKA MEJA Cena 25 centov PoSlJlte svoto v znamkah po 3 oz. po 2 centa. Posebnost: HAMMONDOV ZEMLJEVID, KI SAM SEBE POPRAVLJA KUPON, kl ga dobite z atlasom in ko ga izpolnite in poSljete k Izdajatelju zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatne zemljevide z novimi mejami vojskujočih se držav, kakor bodo preme-njene po sedanji vojni. NaroČite Atlas prf: GLAS NARODA - 21« WEST lfth STREET N K W XOBK, N. I POSKUSA UMORA SO JO OSUMILI. Celjska policija je aretirala neko .Trde t n o delavko Terezi-; jo iz Sela Zagorskega pri Kian-jcu. Terezija je prišla pred 6 j tedni v Celje in jo je policija jzaradi nemoralnega življenja j izgnal a iz Celja. Pred kratkim je pokvarjenka dobila -iužho pri neki delavski družini v Celju in tam okušala kaliti zakon. Oh neki priliki je na meša In, — tako so jo osumili in zaradi tc-ira tudi zaprli — ženi strupa v W- Tej je postalo slabo, da kc je morala za ter i v bolnišnico, kjer i=o ugotovili akutno želodčno vnetje. Policija sumi Terezijo poizkusa umora in je storila že vse potrebne korake, da dobi o njej se natančnejše informacije iz Zagreba, kjer jo policija prav dobro pozna . NENADNA SMRT DVEH ŽENA. Iz Gradca pri L.itiji pišejo o u-odnem naključju Kristanove in Reboljeve mame. Kristanova Marija je pred dnevi še o-pravljala vsa domača dela. Pa se je prehladila pri pranju na Savi in je hudo zbolela. Doma-ei so storili'vse, da bi komaj 46 PCLAS NARODA ponija mo v staro do movino. Kdor ga Koče naroČiti za svo^ ^ sorodnike ali prijate-S Ije, to lahko stori. - Naročnina za stari j kraj stane $7. — V Jltalrrn vlisfn ne pe v vredno>ti 800 din. Vlomilce ie najbrže skušal vlomiti tudi v sosedne izložbe, kjer bi našei več plena, pa je bil bržkone I»i egnan. t USODEN PADEC S STREHE. 'V Žabjaku je bil 59 letni zida Ivan Rašl zaposlen pri popravilu dimnika. Pri delu pa mu je spodrsnilo, da je padel f 10 nt globoko na tla ter obležal f- hudffiri notranjimi poškodbami in zlomljenima rokama. Ra-šla so odpeljali v bfdi.išnico, kji r si zdravniki prizadevajo, da bi mu rešili življenje. je bila danska do»a. Ves dan jc bil pes priklenjen na dvorišču—močno priklenjen, vam rečem—»večer, ga je pa od-vezal in ga spustil v trgovske prostore, kjer je imel par tisoč dolarjev vrednosti. Boljšega čuvaja si ni mogel misliti. Pes je bil nedostopen prija-znosti. Ce si mu vrjjel ko> ine-. . , - ga jc dolgo ovobaval i n klavnico. Da tuli iz ibojaziu ; napo sle« 1 požrl, Če <\ -e -a jm pred smrtjo; da ve, kaj ga Ča-|l,otel dotakniti, je zarenčal in ka.Nekateri so ugovarjali, dru pokazal -rozansk^ zobe Niti gi pritrjevali. Tudi glede o« 1- gospodar si včasi ni upal k nosa med bolno živaljo in ži- njemu. vinozdravnikom so bila nine-1 Nekega dne mi je potožil: — nja deljena. Eni tako, drugi Sultan postaja čedalje bolj ,,r"urad po-_______ 11 jo. ----j V torek popoldne med tretjo in črto uro je bil uradni čas. Rekel mi je, naj grem ž njim. Sultana je privezal na močno verigo, ki si jo je pri-čvrstil v zapestje. iS težavo mu je nataknil žičnat nagobčnik kajti pes je bil nemiren in je skušal še njega popasti. Do ferrvja, ki je vozil z Greenpointa na I'-'J. cesto New Yorku, je bilo treba iti peš. Rečem vam, da sva imela oba dosti dela, predno sva ga pripeljala na cilj. Dvakrat je hotel prijatelj ustaviti policista in :ra prositi, naj u.-treli divjo žival. Na 23. ce.-ti jc bila klinika. Staro, mrko poslopje. Z dv-virišča jc bil" slišati mačje mi-javkanje in pasji lajež. V čakalnici nas je bilo precej. Ženske z inačicami in majhnimi pudelni; otroei s svojimi ljubljenci; >tar mornar s pa POŽAR V GRLINCIH. V občini Sv .Lovrencu v Slovenskih goricah je zirorela do-n|jičija po-estnika Janeza Ko-kalja. Zgoreli .so tudi v-i letošnji pridelki in gospodarski stroji, tako da trpi posestnik Kokalj zaradi požara okoli 35 tisoč din škode. Preiskava j<* dognala, da je požar zanetila zldbna roka. po-led zatekel na dvorišče Ljuibljan'ski ulici, kjer so ga ujeli. Divji kozel jc očitno prišel s Pohorja. . Kanada je prepovedala izvoz bakra ti. n * lz čakalnice so vodila vrata Razen v Združene države in v ordinacijsko sobo. Polagoma v Anglijo ne bo Kanada izva- smo se vrstili. Sultan je mižala bakra in bakrenih izdel-,čal, divjal in hlastal okrog se-kov v nobeno drugo deželo. Pa .be. Le težko sva ga s prijate-tudi baker, ki ga bo poslala v ljem udržala. Združene države, bo moral l>i | — Koliko I ju. II bo treba, mi ti namenjen izključno le za iz ! je šlo po glavi, — da ga ls»mo vršitev angleških municij^kili | položili na mizo in zvezali.' In naročil. če se nam iztrže' Zal mi je bilo, ker -cm odpravil na tako nerodno pot. Slednjič je prišla vrsta na Sultana. Zdravnik jc odprl DIN.---f 2.25 DIN.---$ 4.20 DIN.---$ 6.— DIN.---$ 9.75 DIN.---|I9.- DIN.---S3 7.— Ko obnovite naročnino, pošlji te še posebej 2centov za priročni zemljevid, Vi je nujno potreben, ako liočete natančno i vrata nastežaj in nas povabil slediti današnjemu razvoju v Majhen belo prebarvan vojne. (prostor z žarko lučjo na stro pu. Sredi je bila nekakšna o-peracijska miza. Ob steni orna ra z instrumenti in obvezami. Prijatelj pokaže izpuščaj na vratu in začne opozarjati zdravnika, da je pes -krajno nevaren. — Že dobro, — odvrne žrvi-nozdravnik, snhoten mož, star kakšnih šestdeset let. — Odvezi te ga! Prijatelj mu je oktavi jajc odpel ovratnik z verigo. DARILNE POSILJATVE v JUGOSLAVIJO in ITALIJO V DINARJIH V LIRAH 100 LIR — — — % 5.80 200 LIR---$11.26 300 LIR!---$16,65 500 LIR--— $27.50 1000 LIR---$54.— 2000 UR---$107.— Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ♦ORDER, za kar je treba posebej plačati $i. — Nagobčnik stran! — je nkazal zdravnik. Prijatelj ni vedel, če bi ali ne. Zdravnik se jc sam sklonil in mn odvezal nagobčnik. Pes je stal mirno, nepremično. Pogled je imel vprt naravnost v zdravnika. Zdravnik ga je zgrabil za prednji in zadnji taci ter ga vrgel na mizo. Pes je pretresljivo zastokal. Drugega nič- Izmil mu je rano in mu jo namazal z nekakšnim mazilom. — Se mi zdi, da bo dobro, — je rekel, — če ne ga pa še enkrat pripeljite. Sultanu sva nataknila na-gdbčnik in ga privezala na verigo. Na cesti je začel spet divjati in sva ga- z največjo težavo pripeljala domov. .a j*,,... AVGUST FAURE: A* v>em okraju ni l>ilo pri-jifbljenega zbirališča, kot je t>ila Benetova gostilna. Lastnica, gospa Lavra, je bila brez Ivoma najlepša in najbolj ljubka ženska v vsem trgu. Prav rada se je nasmehnila slehernemu gostu in priznati je bilo ireha, da njena polna, rdeča lica, boli zobje ter lepa okrogla bradica prav nikogar ni odbijala, pa še one sočne ustnice, rdeče kot »Višnja . . . Nasprotno! Vedeli tudi. tla spada c hiši še trideset oralov rodovitne z< irflje — in prihranki v skrinji. Nič ni torej čudno, če jih je bilo dosti, ki bi jo radi čimprej rešili vdovstva. Prav zaradi tega jc bila gostilna šc bolj o/biskana. Tiocrati t rerovoc T^ožire je >lp-lerni dan pri ropotal s svojim kolesjem k njej. Klobuk si je potisnil na uho ter kar naravnost začel: "No. gospa Lavra, kdaj se bova vjzcla?" >Saii|o nasmejala se mu je javra in ga potisnila za mizo. "Letina prav dobro kaže in vina 1h) veliko." fKomaj se je zasukala, že je stal za njo orožniški komandir v lepo zlikanih hlačah in hitel: *Oo>pa Lavra, rad bi z vami nekaj govoril." •"Drugič, mogoče drugič, tro-ipod Laviolet." se jc nasmehnila, "zelo sem zaposlena, res ne utegnem." T\ar poti-nila ira je k mizi k Ložircju. Dopoldne jc bil pri njej gospod Simon, najpomembnejša o seba v tem kraju. Saj jc prvi mestni svetnik in trgovec s čevlji. Star fant je, a bocrat in ugleden. Vrtil se je okoli La-vre. kar se nikakor ni skladalo z njegovo resnobo. Pa tudi on brez uspeha. Kon< •n o se je posrečilo Lavri, da je tudi njega posadila k onima dvema. Tako so sedeli za mizo tri je snubači, in k.-r ni-o vedeli kaj drugega početi, so metali karte in šahirali. Lepa vdova se jc skrivaj smejala zaljubljeni trojici. Niti najmanj ji niso bili všeč. Lo-/ire je bil ffrofb, neotesan. La-violet domišljav, Siiihonu pa tako ni mogla nikdar priti do konca, vedno je sanjal le o svojem denarju. 'Njene misli so valovale drugod, odkar jc na mestni šoli poučeval mladi učitelj Remv. Ni hodil v cro-tilno, ttkorda zato ne, ker je bila njegova začetniška Snubači plača premajhna ali pa — kdo ve zakaj. Kromarica je vedela da podpira svojo betežno mater, ni pa vedela, kje je njegovo .srce. Večkrat ga je skrivaj opazovala, ko je hodil mi-'mo; niHadenič je bil čeden kot ; le kaj. ; IZaivs prav nič ni slutila, da nosi prav njeno lepo podobo v svojem srcu Pavel Rem v in da vedno trpi v negotovosti, brez upanja na uresničenje svojih želja. Niti sam ni vedel, kako se je moglo to zgoditi, mogoče zato. ker >e mu je nt koč nasmehnila, kakor se pač nasmehne tudi šc drugim; kor je srt»čna in zadovoljna. A prav ta nasmešek ga je mučil toliko noči. Niti najananj ni slutil, da tudi njene misli blodijo okrog njegove lepe glave in belega, nekoliko zaskrbljenega lica. ;Nič ni vedel, da se njene oči tako pogosto ozirajo proti oknu, kjer je on poučeval, da bi ga .ujele vK-ij za hip. Vse, kar je j Lavra opazila na učitelju, ji je bilo v:' č. * * * i Vsi trije ženini so se zastonj vrteli okrog nje. Jezili so se zaradi svojega neuspeha, najbolj pa Simon. Zastonj je raz-jmišljal, kaj naj bi bilo vzrok njeni hladnosti. Nekega dne je opazil, kako je 'mladi učitelj gledal skozi okno proti Lavrini gostilni. '"Torej tako? Tu je torej še eden, in Šc mlad povrhu! Le počakaj, jaz ti bom pokazal," je si kal skozi zobe. Na prvi seji mestnega sveta je napadel "golobradatega učitelja.ki da nič ne dela, otroke irrdo bi je, uči. če sploh kaj uči, gh da >kozi okno in Bogu čas krade. Ker jc Šola-bila mestna so vsi mestni starešine -prejeli predlog najvplivnejšega svetovalca in od pust Ti učitelja. K >d tedaj >ta minula dva tedna. Pavel Homv je polnil svoj kovčeg za odhod. Vc-del je, kakšen vpliv ima Simon, proti kateremu bi ne zalegla nobena pritožba, tudi če bi se šolska oblast zanj pognala. iTako je torej zaigral svojo kIu/Ik) in kar jc še hujše: nič več m bo imicl priliko videti in pa opazovati ono, kateri je že davno posvetil svoje srce. Sedaj ne bo mogoče iti k njej, saj on je brezdomec, človek, ki je na cesti. |Strt je sedel na stolu. Solze -o mu orosile oči . . . Trn je l je potrkal i se jc. bila sedem. Nekdo na vrata. Zdrznil Kdo bi neki bil ■ ■ I i a Pošljite nam fj S i in mi vam bomo pošiljali | 2 meseca j "Glas Naroda" { m prepričani sin«, da boste potem j . . ; stalni naroehik. ' : |J (Stopil je k vratom, pa je o-mahnil nazaj. Kaj — pred njim stoji gospa Lavra, ogrnje-jna z nedeljskim plaščem, izpod bele kapice ji žarita lici kakor cvetoči roži. Niti besede ni spravil iz sobe. 14 4 Nekaj vam moram povedati, gospod Remv," pravi tiho. '"Meni, go spa ?" jo za čuden pogleda. 'Da. Zvedela sem, da So vas odpustili iz te služfbe zaradi moje gostilne. Zdi so, da str dajali slab ^glod. vsaj otroci in drugi, ki so vas opazovali, so videli vse vaše poglede proti moji ^oHtilni . . ." ""Oprostite, gospa," jo prekine Reirtv. "Re> moral bi biti drugačen, mioral bi se obvladati, a preslab sem bil, nisem mo-srel premagati silnega občutka. Da sem vas le enkrat zjutraj videl, sem bil srečen potem ves j dan. Rcfc. niti pomislil nisem, j da bi to utegnilo škodovati va-| Seniu imenu. . . Sai vidite, da senu za to že dovolj kaznovan in nikdar več ..." /Umolknil jc. a gospe j Lavri se je zdelo, da ji bo razneslo srce. 4'Ne. irospod Remv, nisem tako brezčutna in rada vam odpustim. če ste pripravljeni poravnati, kar ste zakrivili." 144Obljubljam vam," začne z negotovim glasom. "Obljubil jam, zapustil bom ta kraj za zn^crom!" 'Mislite, da je to zado-ti? Mislite, da boste s tem zavezali mojim sosedom zlobne jezike?' )"Za boš jo voljo, kaj pa naj napravim?" '"Kaj naj napravite?" Lavri za rdi lice še bolj. Videti jc, da je v zadregi. "To morate vedeti vi. Kaj prida mož ne sme pošteni ženski, ki jo ljubi, pobegniti, ampak zaprosi naj jo za njeno roko," IRemvju se jc zdelo, da so vse to -anje. Pogledal ji je v oči in razumel vise.: !Za hip sta obstala in se vprašujoče pogledala. Rawumela sta se; zakaj se ne bi objela in poljubila, saj je to njuna zaroka. * * * •Naslednjega dne je Remy srečal Simona, ki je ponosno stopal proti Lavrini gostilni. ve*el. da se je rešil tekmeca. Ko jc vstopil, se je držal še bolj ponosno kot po navadi, toda, ko je napeljal pogovor na to, naj se Lavra vendarle že odloči, se ntu je mlada žena ?me-jala. •"Prepozni ste. gospod Simon, prepozni. Zaročena sem že in v petih tednih bo poroka." '"Pa menda vendar ne z Lo-žirejein ... ali pa z ... ni mogel konlčati, ves je bil iz sebe." ■"Ne, ne, s Pavlom Reirtv-jem." "Kako? —z onim učiteljem? '"Dta!" se je zasmejala Simonu v obraz. Z onim učiteljem! Kaj mosroče ne zasluži odškodnine? Vi ste ga oropali ene sliržbe. jaz sem mu pa preskrbela drugo, boljšo.'* Political Political KDO JE IMENOVAL HITLERJA?.....HITLER KDO JE IMENOVAL MUSSOUNJA?.....MUSSOLINI KDO JE IMENOVAL STALINA?.....STALIN KDO JE IMENOVAL ROOSEVELTA?.....ROOSEVELT Madridci brez hišnih ključev ti možje namreč kakor nočni čuvaji drugod po cestah prepevali, oznanjali ure in vreme. K« r je ISpanija je dežela, kjer so prejšnjih časih so vratarji zunaj hiš in kjer imajo nočni čuvaji ključe za vsa-|ko posamezno hišo. Vratar in 'Kdo je imenoval Willkie-ja?".. . NAROD! "f'ni *?vai £ "amn'- JT i1ni'"''.vm"" V. *"! j m«.«, j— ... ista oseba. To je moz, ki hodi | vedro, se jih je prijela ta nje- zveeer po ulicah in opravlja j gova lastnot kot ime za po-istočasno funkcijo vratarja ter ! klie . čuvaja. Spanci ira imenujejo Tui«-e opazi v Madridu kaj "sereno" kar pomeni veder. Vj kmalu, da -T«njegovi prebi-- . jvalci poiKH*i pred svojimi la-t- nimi hišami. Vč;i-ih stoj«-zelo 1 dolgo, - ploskanjem kličejo 'se-v mesto, kamor >o ga bili po-Irena*, in če to ne zaleže, ira kli- Že drugič v zgodovini dežele je ameriški narod imenoval kandidata za predsednika. Prvič- se V to zgodilo, ko je mladi narod poiskal Gf^orge Washingtona in si ga je izbral za svojega predsednika. Drugih se je zgodilo, ko je bilo v Philadelphiji slišati glas naroda in je bil imenovan Wendell L. Willkie. Značilno j«', da se je na svetu, ki je skor« potopljen v totalitarizmu, mogel zgoditi največji vseh čudežev demokracije. Narod je imenoval Willkieja. 5. novembra mora narod izvoliti WiUkiejn. To je njegova obramba proti vlad? enega uioža, proti iiagibanju k dik" tatorstvu v Ameriki. Tom Dewey je rekel: ''Totalitarizma ne moremo premagati s tem, da ]M>stanemo Utfalitarui." Kavno tako ne mnremii ostati izven vojne, ako izvolimo moža. ki je Ijubimkoval z vojno ob vsaki priložnosti: ki dvakrat skušal poeiati kongres na jtočitiiice, ko je nastala vojna kri zvali. Sedaj ji j»- pisal, da l>o če jo tudi z vpitjem, ki postaja določenega dne z določenim ft ni jrhisnejše. čim dalje mora-za. da bi samo on mogel reševati za- vlakom prispel na postajo Trn- jo tm /a čakati. jstevere. Z naslednjim vlakom i bi se moral odpeljati deve na svoj tajni način. SiK>miujajte se tega volilni dan 5. NOV. GLASUJTE ZA WILLKIE BRUCE BARTON za Senator-ja Za MARY DONLON in MESSMORE KENDALL, za Congressmen-at-Large Vrne- bi bilo toliko časa, da bi lMadritUki 'Vn-ni" zavze-napi ej. 11W |0 7,.\0 važen položaj. Ima— •o klju«'e za c» le hišne četrti r-c lahko poročila. "Tako sem hl p0Znaj0 v hiAall ,vakewa -edaj tli." je velela gospodična pot.ai,,ca po obrazu te. p., na-"ciiknni na vlak in upam. da t'i. da b<;va 1 nama hote žira n ju. Mod državljansko voj- immagai«. ita o.;vah|0 so f0nnl y M-^li iWu pogo-lahko uresnnila svojo željo.! Vse listine :mam s seboj." Pohod mrličevna morskem dnu!P(f(t'iier VT5>wl In 1 : gotovi!, da bi med obema v a-koma za poročno ceremonijo Sklenil Vilo v resnici dovolj časa. če bi potrebno pripravilo. O morskih vodah v velikem pristanišču v Odesi ob »severni obali Črnega morja, so potapljači trdili, da so prokletc, češ, ljudje v njih umirajo, mrtvi pa oživljajo. Zato si je marsikateri potapljač prinesel na -uho steklenico vode kot kakšen po- seben eliksir. Potapljač; so govorili, da se na mor-kem liiu v odeškem pristanišču sprehaja smrt. Kdor jo opazi, ji vcČ ne uide. Sklicevali so se na to, da se jc pri raznih prilika!, tam ponesrečilo že nešteto potapljačev, ne da bi motri* ugotoviti vzrok smrti. Tn v resnic", je u-irirlo nenadn-e smrti nekaj potapljačev in zdravnik' ni.- > mogli ugotoviti pravega vzroka njihove smrti. JPred nekaj leti se je za.-itlrol v Odesi torpedni rušiiec, ko so pa hoteli odpluti in dvigniti sidro, so opazili, da se je zatak nilo v morsko dno tako, do ^a niso mogli več izvleči. Končno se je veriga odtrgala in sidro je ostalo v morskem blatu. Globina v odeški Inki ni posebno tonra odločali o življenju in m rti ljudi. Med njimi so se-iPostajneniu načelniku -e ta!veda že na zunaj velike razlike, stvar ni videla več tako čudna.'(V sereno i -krbuje in varuje kakšno ubožno č«*tit ali predel, kjer plačujejo nizke najemnine, tedaj je tudi -am po navadi ubožen človek in to mu je videti iz stalne slabe volje. V bančnih in hotelskih četrtih pa t-o sereni bogati in opravljajo -voj posel običajno do visoke starosti. Xiso ret] k i primeri, da kakšnemu -t are mu serenu i 2 teli četrti ponudijo do 100.000 vse t-peih. Prizor je bil v resnici grozen. Točno tako kakor, je pripovedoval potapljač s tor-pednega rušilca, so bili nekateri mrliči oblečeni v navadile obleke, drugi pa v pisane uni-fonne. Vsi -o se gibali in mahali z rokaifti ter prestavljali noge kakor v ritmu koračnice. V popolni tišini na morskem dnu je bil prizor še bolj grozen. Kapitan Craig je moral zbrati ves pogum, da se je povsem približal čudnim postavam. Najprej je ugotovil, da se trupla gibljejo na enem in istem mestu ter se ne pomikajo naprej. Videz pohoda je budilo gibanje rok in nog in k temu ... . . . , , ... * je n4nogo pripomogel tudi velika 111 ker sidro vojne ladje strall Ro je Iodal obU.kp m poceni, ho poslali na morsko je povedal potapljač, je, da skrivnost pojasni. Skrb ^e 110 je zJbral vse podatke pri po- Prosil je župnika najbližje v. r-tapljačiih, preden se je spustil .«ke dbčine. da bi prišel, in ko na morsko dno. Dolgo ni mo- s0 je pripeljal vlak z zaročen-gcl najti ničesar drugega, ka- Vem, je bilo v-e v redu. Poro-kor le navadne napravine, ki se ka se je izvršila v načelnikovi nabirajo v veliki količini 11a pisarni, načelnik sam se je po- dnu vsakega velikega pristani- jnudil n< vesti za pričo, m«! tem pezet, da bi se umaknil mlajši sea. Končno so pa njegova raz—ko je ženinu bil za pričo neki |moči. a mu je ta cena prenizka iskovanja vendarle rodila u- druiri uradnik. 111 je ne sprejme. Rojake prosimo, k o pošlji j o za naročnino, da se poslužujejo — UNITED oziroma CA NA DIA N POSTAL MONEY 0RDETR, ako je Vain le priročno dno potapljača, da bi sidro dvignil. Potapljač je sidro našel, a ga ni mogel oprostiti. Delo je 'bilo zelo naporno, ker je blato zelo žilavo zaradi dotoka raznih kemikalij in ostankov ki se stekajo z odpadnimi vodami iz tovarn ko-itra v Odesi. V dolgih h tih se je nabralo na morskem dnu precej teh odpadkov. Končno je potapljač sidro že skoraj oprostil in se je zravnal, ker ga je začei ltolcti križ. Osdedal se je okrog sebe v prosojnem mraku zelene vode in nenadno je začel prestrašen dajati signal, da bi ga izvlekli. Potegnili so ga na ladjo onsveščenega. Osvestil ,se je šele čez nekaj ur ob skrbni zdravniški negi . Zelo so bili radovedni, zakaj niiu je postalo nenadno slabo . Odgovoril je, da je zagledal na morskem dnu korakajoče mrliče. Nikdar nisem tega verjel, je dejal, ko so tovariši pripovedovali o manšu smrrti na morskem dnu. Sedaj pa sem ga videl sam. Kri se mi je zledenela od groze. 'Vzravnal sem se, da bi se nekoliko odpočil in ogledal sem se okrog sebe ter opazil, d^ se za mojim hrbtom nekaj godi. Ko sem napel oči, da bi bolje videl, sem v bližini zagledal, da koraka proti meni skupina mr-ličev. Nekateri so bili oblečeni v navadne civilne obleke, drugi pa so nosili zelo čudne pestre uniforme. ^Ntahali so okrog sebe « rokami in gi»bali z nogami, kakor da korakajo po ritmu neke pesmi, ki so jo morda peli. Moral sem ?e rešiti čimprej. •O tej pustolovski zgodbi je čul tudi filmlski operater morskih globin, kapitan J. Craig. V strahove ni mnogo veroval, zdelo pa se mu je, da mora vendar ibiti nekaj resničnega, kar PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI-KALI JE. Krnil Adami«-—16 JUGOSLOVANSKIH NAKODMII PESMI /a moški zbor..........................50 ŠEST NARODNIH PESMI za mo- ..................50 ški zbor .., trupel, je ugotovil, da gre za šest narodnih i'esmi za me trupla, ki so bila vržena v 1110- jbor .................... rje med 111-ko revolucijo. Ob-' , _ , i7c»«nepifinw , tZorko Prrlovct—15 SAMOSPEH0> -ojencom so pustili na nogah o-1 ^ c,as 6 klavirj<,m..........1.25 kove kakor so jih imeli v je- šest pesmi za glas in kla- čah . Uteži okov so se pogrez-nili v blato, trupla pa so se dvignila, ker so se v njih razvili plini. Gibali so jih slabi morski tokovi. Skrivnost so še končno nekoliko pojasnili zdravniki. Trupla so ostala skoraj nespremenjena mnogo let pod vodo zaradi -vpliva kemičnih odlpadkov tovarn, nakopičenih na morskem dnu, potapljači pa. ki so videli ta strašen pohod smrti, so umirali verjetno zaradi tega, ker je živčni pretres vplival Še tem bolj škodljivo na organizem, ko je kri vsebovala večje količine dušika in je bil ves organizem oslabljen zaradi težkega dela pod visokim pritiskom na morskem dnu. Tako je bila po vsem enostavno pojasnjena ta skrivnost morske vode v odeš-kenn pristanišču . POROKA MED DVEMA VLAKOMA. V urad glavne postaje Tras-tevere v Rimu je prišlo mlado dekle in vprašalo postajnega načelnika z boječim glasorrl: *4Ali bi se mogla tukaj poročiti s svojim zaročencem V' "'Tukajf" se je začudil načelnik vprašanju, kakršno je prvič slišal v svojem življenju. Toda dekle mu je razložilo, kako je prišlo do tega. Njenega zaročeno«, mladega •uradnika iz Rima so bili pozvali pod orožje. Ob koncu tega meseca sta se mislila poročiti, toda do tega ni več prišlo, ker je moral hitro odpotovati \ 1R »l*-* ALBUM SLOYKNSR1H NARODNIH PESMI za glas in klavir 1— Franc Ventiirini—SEST MEŠANIH IN MOŠKIH ZBOROV ...... f erdo Juvanet—Iz. MLADIH LET, moški i' ori ................. Peter .Jereb—osem zborov (moški in mešani) .............. .65 .50 Moški zbori OSKAR DEV: Barčira; Oj, moj gorel je Sov: Kam ml, fantje, drer t vas poj-demo .......................20 OSKAR DEV: .Srečno, ljubca moja; Ko ptlCl-ca na tuje pre; Soči; Moj očka 'ma konjička dva; Dobiv sem pisemce; Slovo: Je vplhnila luč .40 EMIL ADAMIČ: Modra devojka (belokranjska. ..20 Vso noč pri po tool ...........JS0 Jurjeva .......................25 Hodi Micka domo; Kaj drugega hočem; Zdravica .........20 VASILIJ MIRK in A. GROBMIXG: Vetrič; P« gradlDl ...........30 FERDO JUVANEC: Zjutraj.......................20 Slovanska ....................20 PETER JEREB: Pelin roža; VASILIJ MIRK: Podoknica.........10 NATE 7A KLAVIR ALI HAR- MONIKO 4. C. 8. Ji .35 JS M M .35 .35 .33 JJt ZORKO PRELOVEC: Ko so fantje proti vasi šli.....20 Le enkrat še .................20 Slava delu ...................20 HR. VOLARIČ: Rožmarin; JOS. PAVČIČ: Potrkan ples .......35 Naročilo pošljite na: SLOVENIAN DANCE V\M>.\ POLKA ..................- FO JEZERU KOLO ............................... BAKČICA MLADI KAPETANE __________ OHIO VALLEV SYLVIA POLKA .................. TAM NA VRTNI GREDI MARIBOR WALTZ ............. SPA VAJ MILKA MOJA ORPHAN WALTZ ................ DEKLE NA V K TI OJ, MARKKA. PEGLJAJ... ZIDANA MARELA (polka) VESEU BRATC I (mazurka) SPAVAJ MILKA MOJA ORPHAN WALTZ ............... DEKLE NA VRTU O J, MARIČKA. PEGLAJ ------ 55« ZIDANA MARELA (polka) VESELI BRATCI (mazurka)---- 55« ]Z STARE ZALOGE pa ima mo še naslednje pesmi, katerim smo znižali cene: Ameriška slovenska tira. (Holmar) -50 Orio\ske himne (Vodopivec) ........ Slovenski akordi, 22 mešanih in moških zborov (Kari Adamih) Trije mešani zbori (Glasbena Matica) ........................................ V pepelnifni noti, kantata za wlf, zbor in orkester, (Sattner) — Mladini, pesmi za mladino 8 klavirjem (E. Adamič) .............. Dve pesmi. (Prelovee) za moški zbor in solo............................ Naši himni, dvoglasno ................— Gorski odinevi. (Laharnar). IL zvezek, moški zbori -----------— ZA TAMBI RICE: na gorp:xjskem je FLETXO, podpouri slovenskih narodnih pe3mi za taniburice, zložil Mar ko Bajnk...............75 Slovenske narodne pesmi za tambu- raški zbor (Bajuk) ............ -73 Bom šel na planince, (Bajnk), podpuri ____________________________ J# ZA CITRE: Poduk za citre. — 4 zvezki — (Koželjski) ________________2^- ZA KLAVIR: Buri pridejo. — Koračnica — .— -20 Josip Pavčič: NAROI) POJE (za mlade pianiste) S4 slovenskih narodnih pesmi ca klavir ln z besedilom ........flJA PESMARICA GLASBENE MATICE 10.1 moški zbori, uredil A. Čerin SLS5 Slovenske narodne pesmi, Janko Žirovnik I. zvezek. 123 pesmi za moški ali ženski zbor ............ 1.23 II. zvezek, TT pesmi za moški in mešani zbor ................L25 100 narodnih pesmi za moški in mešani zbor, Emil Adamič ....L— FANTJE NA VASI. 18 narodnih za moški zbor, Ciril Pregelj.. M M .75 •30 M Jt0 .20 .25 JO Glas Naroda 99 210 WEST 18th STREET NEW YORK. N. V. V METEZU —: Roman. — Spisala: MARUA KMETOVA. :— Mati se je odstranila, Tini pa je bilo čudno in ni vedela, kako b: pričela pogovor s Piiceni. 4tNisoni mislila da ste kava lir, gospod doktor," je po-.zela, čeprav se je čudila, da ni njej prinesel rož. ''Kavalir — seveda sem kavalir, kadar hočem biti. Le oprostite, če morda nisem pravo zadel. In ve-eli me, ker se j" vreme tako lepo izprtmenilo — in torej niste pozabili in greva ma o naokrog " 4tI'a pojdiva," je dejala Tina, "danes bi bila Šla tudi čama ven, ker je re« lepo."' Od strani je premerila Pirea od nog do glave in je videla, da je bil rrs eleganten in svež in dobro se ji je zdelo, da se je zanjo oblekel tako lepo in jo eeni toliko. 2e je bila po nebu razpeta modrina čez in čez in solnee f-e je dobrohotno -meh!jalo in je bilo všeč samo sebi. Pred-pomlad je bila, skoraj še zima in golo vejevje je v silnem hrepenenju iztezalo veje in srkalo vase luč in nežno toploto. Ži-vnhne so bile ceste in vse hiše so se smehljale. ■"Torej, gospod doktor, kaj želite?" je vprašala Tina Pirca, ko »ta bila na ce-ti. "Moj gost ste zdajle in na razpolago vam moram biti." "Moram biti -• pravite? Torej izvršujete le dolžno st, ki vam je morda neprijetna?" *4Na«protno, prav prijetna." "ITvala " Pire se je nasmehnil in pristavil: "In ta prijetnost mi jo od va« šc posebej prijetna." "In zdaj moram reči jaz: hvala, kajne?" *'Zo spet moram! Kakor vam drago." "Torej — hočete videti znamenitosti nagega mesta, ali lepoto okolice ali ljudi — kakor želite." "Preprijazni st<-. Kak-ue znam nito-ti pa so v Mariboru." Delavske vesti: FORDOVA KOMPANUA ZMAGALA V svojih tovarnah sme družba deliti in nabijati uniji sovražne letake. — Tožba se je vlekla tri leta, toda Ford ni izvojeval popolne zmage. •Zvezno okrožno prizivno sodišče v Cincinnati, O., je razsodilo, da Delavski urad' (National Labor Relation Board) nuna pravice prepovedati Ford Motor Company nabijanja in delitve protiunijekili letakov v Fordovih tovarnah. Taka prepoved bi ne bila v skladu s prvim amendmentom k zvezni ustavi. K' vseh drugih točkah skoro tri leta trajajočega spora med Stavka razvažalcev lUirija razvažalcev, ki pripa da Ameriški Delavski Federa ciji in ima v New Yorku nad 10,(HM) članov, je proglasila št raj k. Razvažalci ne zahtevajo niti višjih plač, niti krajšega delovnega časa, pač pa le vsako leto teden plačanih počitnic. /Gospodarji jim nočejo ugo-C Fordom in unijo avtnih delav- ,1Ui; Ce ho stavka kaj dolgo trajala, bo pomenila pravo ka-ta^tiofo za New York. cev je pa sodišče razsodilo v prid delavski organizaciji. Prcilsednik linije avtnih delavcev R .T .Thomas smatra razsodi*) prizivnega sodišča kot veliko zmago za delavstvo. 'Delavski urad jc bil mnenja, da Fordova družba ovira z letaki organiziranje delavstva ter je vsled tega to prepovedal. •V tem slučaju je prizadetih dvoje pravdnih načel: 1. anicndinent k ustavi jamči slehernemu svobodno izražanje nazorov. S plakati, ki jih je Fordova družba delila in nabi-iala po svojih tovarnah, je svobodno izražala svoje nazore. (Delavska pestava pa pravi, da delodajalec nima pravice 44Nič podobnega. Zgodovina — je kolo časa: kar je bilo — bo — in kar je -- je bilo. In v so ncu ne bova "zgodovi-narila". hahnha — lepa beHlfHlll»' * lliiiiiil I*-iiii III ti [if .»tlt Mi t. tt| t* ni mi ti» ittmtnl*-^tliii Nova zaloga... in tudi nekaj novih knjig in pisateljev SLOVENSKE KNJIGE "Iroitfčno ypra;ate,^vidimr vendar je dosti zgodovine ustrahovati delavcev in jim ne S tem pa še ni vsa stvar kon- pri n.i* . a pnmer . . . v , . , sn^e braniti pristop v to ali ono čana. Scalise bo moral poia — "Ah, nikar! Te znate pae h? >z ljubke sole! Ne, hva- ,lolav.ko oriranizacijo. r.i:ja|niti sodišču, čemu ni plačal 3 la - m treba, ne zanima me. zatrjuje, da je Fordova družba leta dohodninskega davka v "Zgodovina?" „ _____1.. •______1™ m i __ s tistimi p!ak;iti strahovala in'znesku 104 tisoč dolarjev. jih plašila pred vstopom v organizacijo. iSodišče je mnenja, da je svobodno izražanje nazorov večje-ga pomena kot pa odvračanje delavcev od organizacije ter je zato v tem smislu razsodilo. jSodiŠče je zvrnilo na Fordovo družbo krivdo in odgovornost za izgrede, ki so se zavr-šili dne 2S. maja 19.T7 pred vrati Fordove tovarne v River Rouge. Ford mora sprejeti nazaj v služfbo dvaindvajset delavcev, ki jih jc ob tisti priliki odpu- Leta 1939 je imel nad 129 ti-*oč dolarjev dohodkov in bi moral plačati od te vsote 40 tisoč dolarjev dohodninskega davka . Plačal je pa samo 912 dolarjev. Gazolin za Japonsko Pristaniški delavci v nekem texaskem pristanišču l>i morali na tovorni parnik "Panamanian" naložiti več ti - oč sodov gazolina . Ko so zvedeli da jo gazolin namenjen za Japonsko, >e ni-o več dotaknili dela. Pri-stil. ter jim plačati zaostalo flružila -jinl tu(li popadka plačo. Ko bodo zopet v njego vi službi, jim ne sme braniti pristopa k tej ali oni organizaciji . 40-delovnik Pojdiva. pojdiva — na oni strani je lepšo!" 44Pa rem mislil, da so vam grozote všeč," je dejal Pire, »Soglasno s postavo, ki dolo-ko -ta že zavila navkreber na drugo stran mesta. "Zakaj?" "Ker sam? drevite takole skozi življenje.*' ča pošten delavskj standard, bo uveljavljen dne oktobra 40 urni delovnik. Delavec, ki "Drevim? Meni zdi, da gre v delal več kot 42 ur na te- govorila Tina nekako lahkomiselno, vendar se ji je za hip zmračilo lice in je /a trenutek švignila vsa njena živijenska pot mimo nje, da *c ji ie zazdelo, kakor bi ji legla črna senca na oči. Nehote jo potegnila 7. roko preko čela in je nalahno zavzdihnila. A bilo ji je koj žal, da se je za hip izdala, ker j? zaslišala Pirčeve besede: "Le ne varajte se, go-pa! Sami sebe slepite. Sicer se pa slepimo venomer." je dodal, "in smo sami sleparji vse-naokrog in vsepovsed." Tina se je -pet hotela zasmejati, a smehljaj je le zaokrožil ustnice, glas pa se je prelomil. Molče sta šla dalje, čeprav jc bilo obema, da bi govorila in sta v mislih oba iskala pripravnih liesed in je bilo obema silno, ker nista našla izraza in ne prave točke v sebi. Pa je dejal Pire nenadoma, da se j* Tina kar zganila: "Ix1 čennu se spet hočete poročiti, gospa, to mi ne gre v glavo!" "Ali ste re>ni zdajle?" je vprašala Tina ip nezaupno pogledala Pirca, ki je imel nenavadno resen izraz v obrazu, ko je odgovoril: "Zelo resen .sen: zdajle." "Boni pa tudi jaz resna, čeprav mi solnee tako lahkomiselno sije v obraz, da bi se najrajše smejala. ' Torej vam odfcovorim: Kako morete tako neumno vpra«šati?" "Nasprotno — to je pametno vprašanje in veliko mi je do vas, zato vas vprašam." Morda ni bil Pire še nikdar tako odkritosrčen, kakor je bil pri teh besedah in še njemu se je zazdelo čudno, da govori tako iz srca. Kar nejevoljen je bil sam nase, da je snel kiinko s >ebe in ni razumel tega novega občutka v sebi, ker >e ie bil namenil, da bo govoril popolnoma drugače e Tino; kakor si je bila uravnala tudi Tina doma vse drugače svoje beseda, ki jih bo govorila Pircu na izprehodu. Noge so šle, nevede svojo pot, v glavah obeh pa se je mračilo in ni bilo prav nič podobno mlademu življenju >olnca in 'judi in drevja krog njiju. "Da se ne morete vživeti v moj sedanji položaj! In nihče *e ne mara — od matere preko vseh znancev — do va«," je dejala Tina in nagufoančila čelo . i Nadaljevanje prihodnjih.) den, 1»o morali biti plačan za nadurno delo. tovornega parnika . Delavci so nato demonstrirali po pomolu in nosili velike napise: "Wall Street pomaga obema strankama: Rusilee pošilin Angliji, gazolin pa Japonski!" I i nov local, kajti v sedanjem localu <št. 5 e je pojavil resen razkol. V zadnjem čsu je od ^topilo še 241 članov. Pravijo, da igra v localu politika preveliko vlogo. Oharles J. Kenlev, predsednik unije učiteljev, je izjavil: "Odstopilo je nekaj nezado-voljnežev in sicer zato, ker ni š'o vse po njihovi volji. Obdolžit ve, da kontrolirajo local št. 5 komunisti so neutemeljene." Slabo za nezaposlene Na letni konvenciji "American Gas Association" v Atlantic City, N. J., je govoril John H. Van Deventer. urednik "Iron Age" ter napovedal nezaposlenim precej mrko bodočnost . Po njegovem mnenju se nezaposlenost ne be> kaj prida zmanjšala. Ljudje, ki so zdaj brez dela. ga tudi v bližnji pri-hodnjosti ne bodo mogli dobiti. Niso namreč dovolj izvežbani. Današnja doba potrebuje maši-nistov in mehanikov, ne pa te žakov. 43 tisoč novCh delavcev pri WPA Vodstvo AVPA poroča, da je naje o med 25. septembrom in 2. oktobrom 43,142 novih delavcev. Zdaj je zaposlenih pri \VPA 1.746.518 oseb. Lansko leto je delalo ob tem času za AVPA 1,843,192 delavcev. DAMA S KAMELJAMI Spisal AI.KKSANDKK DIM AS Pisatelj sam prt«vi, da je knjiga uganka. Strmiš vanjo kot v zastor, ki zakriva o«Jer, kjer ho igral kos življenja. In v tem slavnem romanu se res igra velik kos lo zanimivega življenja. cena S 1.7 5 Nesporazum v uniji učiteljev No\vyorški učitelji, ki pripadajo k Ameriški Delavski Federaciji. bodo najbrž ustanovi- Poleg poučnih knjig, muzikalij, igre, pesmi itd. imamo v zalogi dosti nabožnih knjig, predvsem Molitven i ke v krasni vezi importirane iz starega kraja . . . Slovenski molitveniki: RAJSKI GLASOVI v celluloid vez. <5tv. 614)..130 SmA URA (itv. 408) 416 strani; velike črke .... 1.50 SVETO PISMO ___________________ $3 — KATOLIŠKI KATEKIZEM .50 KVIŠKU SRCE IZ DO STAREGA KRAJA SMO BILI MOUTVENIK KRISTUS, KRALJUJ KnJea vezana v usnje. Velikost: 3% X mCa. NAJPOPOI.NK.il MOLITVENIK 606 STRANI Vsebuje tudi 180. RTRANt MAŠNIH PESMI Cena: SAMO $1.75 X 3% inCev — 224 strani vezava umetno ............ 25c. KVIŠKU SRCE 2% X 3% inčev — 224 strani pr;ivo usnje '............ 35e. KVIŠKU SRCE 2% X 3%inCrev — 224 strani 4 v belem celolidu ...... .50c (Ker se nam ja posrečilo dobiti te molitvenike po zelo nizki ceni, jih tudi moremo prodajati po gori o-značeni ceni. Zaloga pa ni opsebno velika, zato jih naročite čimprej, da Vam bomo mogli 2 njimi post reči. Angleški molitveniki: (ZA MLADINO) Key of Heaven fino vcwano .............. J5 t usnje vezano ......... .75 CATHOLIC POCKET MANUAL y fino usnje vezano......1.— Sloyenic Publishing Company NEW YORK, N. Y. 216 WEST 18th STREET Oboroževanje in nezaposlenost "Walter D .Fuller, predsednik Orutiss Publishing Oo. v Philadelphia, Pa., je rekel, da bo vsled narodnoobrambne^a programa dobilo veliko število nezaposlenih delo, ? tem pa pro-bknii nezaposlenosti nikakor 5e ne bo resen. To bo le začasna, ne pa trajna odpomoč Ko bodo naročila za narodnoobranVb-ni program izvršena, bo v deželi isto toliko nezaposlenih kot jih jc sedaj . Zahteve po socializaciji industrije se bodo povečale. Sodišče proti Bethlehem Steel Corporation Okrožno prizivno sodišče v Bostonu je vzdržalo razsodbo Delavskega urada, da Bethlehem Shipbuilding Corp. ne sniff-braniti svojim nslužbencem pri-topiti v organizacijo. To se posebno tiče delavcev, zaposlenih v Fore River in bostonski tovarni . fSodišče je pritrdilo Delavskemu uradu, da je družba kršila Wagnerjevo postavo, ker ni hotela uvesti kolektivnih pogajal z Industrial Union of {Marine and (Shipbuilding Workers v Bostonu. Konec stavke Pri Crucible Steel Corp. v Harrison, K. J., je pred petimi dnevi zastavkalo 150 delavcev, zaposlenih pri velikih dvigalih. V četrtek so se vrnili na delo, ker je kompanija obljubila, da se bo začela 16. oktobra pogajati z oilborom za organiziranje jeklarjev. Delavci znhte-vfljo višje place. HUBERT Spisal Paul Keller. Roman iz lovskega življenja. cena $ I.— JERNAC ZMAGOVAC Spisal sloviti poljski pisatelj HENRIK SIKNKIEWKZ Kakor vsi njegovi roman r, je tudi ta zelo zanimiv. cena $ 1.— KRAJ UMIRA Spisal JOŽKO JCKAC Mladi koroški Slovene«! z«-lo jasno in zanimivo popisuje življenje kmetov ii. rudarjev. cena $1.— KAKOR HRASTI V VIHARJU Spisal Slrarhvvitz. Zelo zanimiva jx>vest iz d»j-mačega življenja. cena 75i cena 75c. R0K0VNJACI IZPOD TRATE Spisal Kazimir Przrrwa-Telmajrr. Zelo zanimiva pr»ve«t o divjem lovcu Gronltuvakem. cena 75c SODNIKOVI Spisal JOSIP STRITAR Slarosta naših pisateljev in pravzaprav »^-e pravilne flo-ven'^ine v tem svojm romanu živo in zanimivo iM>pisuje življenje na deželi. cena $1.75 MOJE ŽIVLJENJE Spisal IVAN CANKAR Najtw>ljši slovenski pri|N>vedn:k iu pisatelj je Cankar, ki v tej knjigi pri|M>veduje marsikaj zanimivega iz svojega življenja. SREČANJE Z NEPOZNANIM Spisal MIRKO JAVORNIK Pisatelj v knjigi j^.ve i>to, kot I"»ve naslov: metal h> je z ljudmi, med katerimi so nekntert že mrtvi, drugi še živi. Njihova nxoda jp hila zanimiva, vri nekaterih tudi tragična. Pred vsem pa i »opisuje resnieno življenje I»o<:«meznih. cena $ I.— V ZARJE VIDOVE Spisal OTON 71 PANtfJČ Nnjholjši in še živeT-i slovenski Itesnik poitaja s to zltirko zo|*-t nekaj inuotvoror. pentui bo posvečene njegovi ženi Ani. cena V LIBIJSKI PUŠČAVI Spisal A. (onan Doyle. Zelo zanimiv romnn. čegnr dejanje s<* dt>gsija v Kgiptu, v d«-želi bajnega Nila. cena 50c NA POLJU SLAVE Spisal HENRIK S1ENKIEWICZ Pisatelj popisuj« sijajno zmag»> [N*lj>tcs:i kralja Jhtih Sol>l«-;»k»?-ga nail Turki pri llotimi in s tem osvobojeuje Poljske, s to zmago je liila končana turška silt. |x»l katero s^t toliko trjKdi tudi slovenski kraji. cena $1.— OTROCI SOLNCA Spisal IVAN PRECiKLJ Poznani slovenski pisatelj izpisuje čudovit svet m«il žarkostju južnega solnea in seneo hladne severne noči. cena $ 1.— ROŠLIN in VERJANK0 Spisal JANKO KERSNIK Kersnik, ki je JHileg Josipa JurčiOa naš najlioljšl pripo* vedalni pisatelj, v tem romanu {»opisuje življenje in dogodke na gradu I>vor v dolini Krke na lR>lenjskem. Roman je zelo zanimiv od začetka do konca. cena $ I.— ZADNJI VAL Spisal IVO &ORI.I Parami s]oven>kl pisatelj rr:im v tej knjigi |Nnlaja zelo zanimive i«o«latke o svojih doživljajih v Rogaški Slatini. cena $1.— ZNANCI Spisal RADO .M CRN IK Poznani humorist v tej knjigi kaže razne zr.af-aje t»-r knjigo sam označuje kot "Povesti in orisi." cena $1.25 ZIMA MED GOZDOVI Spisal Pavel Keller. V tem romanu Kej'er v uvoflih t»iirvnh ri>«» iIkrikI* ke mi kmetih in posehno v gozdovih. cena $1.23 ŽITO POGANJA Spisal Rene Razin. F ran eon k i roman zelo na* pete vsebine. cena 75c ZADNJI MOHIKANEC Spisa! 4. E. Cooper. lN*janje se vrši v letu 17T>7. ko so še Indijanci kraljevali v lepi Mohawk dolini v kraju, ki obsega sedanji državi New York In Vermont. cena $l.— Naročite pri: KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Poštnino plačamo mi. Rojakom priporočamo, da naročijo te knjige že sedaj, ker zaloga je omejena in zaradi evropskih razmer je težko dobiti v tem času dokladek. Utrjevanje Havajskega otočja Da Združene države potrdi- v Aziji, je vojni tajnik JJenry jo Japonski svoje trdno stali- Stimson naznanil,