KNJIŽNICA CELJE VSEBINA Izdajatelj Premogovnik Velenje Ureia uredniški odbor Božena Steiner, Diana Janežič, Dragica Marinšek, Ivo Hans Avberšek, Aca Po/es, Peter Pušnik, Boris Potrč, Jože Kožar. Glavna urednica Diana Janežič Novinarka in lektorica Dragica Marinšek Oblikovanje Ivo Hans Avberšek Grafična priprava NAŠ ČAS, d. o. o. Velenje Tisk Grafika Bizjak Velenje Naklada 4000 izvodov Naslov RUDAR, Partizanska 78, 3320 Velenje, tel. (063) 853-312 int. 18-15, fax (063) 854-986, E-mail Diana.Janežič®rlv.si Rudar je vpisan v register časopisov in se po mnenju Ministrstva za informiranje z dne, 14.2.1992, št. 23/67-92 šteje za izdelek iz tarifne številke 3, tč. 13 Tarife prometnega davka, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po 5-od-stotni stopnji. Glasilo Rudar je brezplačno. Prihodnja številka Rudarja izide 22. decembra. Prispevke zanjo lahko pošljete v uredništvo najpozneje do 11. decembra 1998. Naslovnica 5. novembra smo drugič v tem desetletju doživeli "stoletne vode". foto: Hans Avberšek strani 4 ■ 7 Od 5. do 7. novembra je v hotelu Barbara v Fiesi potekala 2. strateško-poslovna konferenca podjetja. V dobrih dveh dneh so direktorji področij, njihovi pomočniki in svetovalci ter direktorji hčerinskih podjetij pregledali in analizirali poslovanje matičnega in hčerinskih podjetij v tem letu ter predstavili svoje razvojne in planske predpostavke za leto 1999 in še naprej. Vsi dogovori tudi letos ostajajo v okviru štirih strateških ciljev, ki so jih določili na lanski konferenci. Z letošnjim poslovanjem in načrti za leto 1999 pa so se seznanili tudi člani sveta delavcev in člani nadzornega sveta podjetja. strani 8 -10 Lani smo v podjetju stopili na pot kakovosti. Letos smo uspešno prestali presojo kakovosti in pridobili certifikat kakovosti ISO 9001. Ta standard pa je le del skupine standardov, ki vodijo k celovitemu obvladovanju proizvodnje. Stalno izboljševanje poslovnega sistema zagotavljamo tudi z uvajanjem standardov obvladovanja procesov za posamezna globalna področja podjetja; med temi je standard ISO 14001 za varovanje okolja. Zato smo pred mesecem dni v Premogovniku Velenje izvedli pripravljalno fazo uvedbe sistema ravnanja z okoljem po zahtevah standarda ISO 14001. Strani 14 • 17 Vedno bolj in vedno znova se zavedamo, da ni zdravega telesa brez zdrave duše. Med vrednote smo na prehodu v novo tisočletje končno uspeli umestiti tudi sebe, skrb za lastno telo in dušo. Ubijajoč tempo vsakdanjika smo tako prekinili z minutami za rekreacijo ter duševno sprostitev. Vse to lahko najdemo tudi v zdraviliščih. Da je zdrav človek veliko bolj sposoben za delo kot bolan, pa se zavedajo tudi vodilni v podjetju in pri sindikatu. Tudi zato ima sindikat podjetja v dveh slovenskih zdraviliščih že štiri apartmaje, načrtuje pa nakup še kakšnega. OSREDNJA KNJIŽNICA Strateških ciljev podjetja ne bomo spreminjali Zelo pomembno je, da se v Premogovniku Velenje znamo zelo odkrito pogovarjati o vsakdanjih problemih, o razvojnih dilemah, o doseženih uspehih in tudi neuspehih. Le odprt, neposreden in pravočasen razgovor lahko odločilno prispeva k oblikovanju pravilnega odgovora na mnoga, na videz še tako težavna vprašanja. Ko smo v začetku novembra v našem hotelu Barbara v Fiesi pripravljali strategijo poslovanja podjetja za leto 1999, smo se zelo dobro poenotili v temeljni usmeritvi, da so strateški cilji podjetja ustrezni, da jih znamo in zmoremo uresničevati ter jih zaradi tega ne bomo spreminjali. Zatorej bo naše delo tudi vnaprej slonelo na proizvodnji premoga, ki bo omogočala optimalno poslovanje v Premogovniku Velenje in Termoelektrarni Šoštanj, na zagotavljanju kar največje stopnje varnosti in humanizaciji delovnih procesov, na kvalitetnem saniranju ekoloških škod v Šaleški dolini ter na ustanavljanju novih delovnih mest oziroma nadomestnih programov zaradi vse manjšega števila zaposlenih v energetskih dejavnostih. Prav gotovo je temeljni pogoj našega nadaljnjega dela uspešno uresničevanje strateškega cilja, ki je povezan z višino proizvodnje. Prav uspešno uresničevanje tega strateškega cilja pa je povezano z mnogimi pastmi, s kvaliteto odločitev, ki je bolj kot od nas samih odvisna od našega večinskega lastnika, t.j. slovenske vlade. Kateri poslovni dogodki v energetskem gospodarstvu in v slovenski politiki bodo odločilno vplivali na uspešnost našega poslovanja v letu 1999 ter v naslednjih letih? V prvi vrsti je to dokončanje projekta izgradnje čistilnih naprav na bloku 5 v TE Šoštanj, ki bo potekalo od junija do novembra 1999. Štirimesečni izpad bloka 5 smo načrtovali že dolgo časa in smo se v sodelovanju s TE Šoštanj nanj dobro pripravili. Nismo pa sodelovali pri nastajanju zapetljajev, povezanih s politično nedorečenostjo statusa in proizvodnje v Nuklearni elektrarni Krško in nikakor nismo pripravljeni posledic slabih strateških potez, ki so do navedenih problemov privedle, prevzemati nase. Tudi napovedani referendum, kjer naj bi državljani Slovenije odločali o povsem strokovnem vprašanju izgradnje TET 3, je posledica nedorečene energetske politike pri nas. Referendum je velika nezaupnica predvsem neorganizirani energetski stroki, je potuha našim neodločnim politikom, vse to pa bo povzročalo nepopravljivo veliko škodo predvsem celotni zasavski regiji. V izogib vsakoletnim nihanjem višine proizvodnje premoga in električne energije, s tem pa tudi direktnemu vplivu na ceno premoga, bomo vztrajali pri sklenitvi dolgoročnih pogodb v elektroenergetskem sistemu, predvsem med Termoelektrarno Šoštanj in Premogovnikom Velenje. Prepričan sem, da so za sklenitev pogodbe podani vsi potrebni pogoji, kljub aktivnostim, ki jih Slovenija izvaja v pripravah na vstop v Evropsko unijo - ali pa predvsem zaradi njih. Intenziteto zaposlovanja bomo, ob predpostavki 2,5-odstotne letne rasti produktivnosti, morali tudi vnaprej zniževati. K tej odločitvi nas navaja tudi predlog Zakona o invalidskem in pokojninskem zavarovanju, ki bo intenzivnost upokojevanja v naslednjih letih tudi pri nas zmanjšal za okoli 40 odstotkov. Prav zaradi navedenih dejstev je še kako pomembno, da postane naša dejavnost pri ustanavljanju novih delovnih mest izven energetskih dejavnosti čim bolj intenzivna. Profesionalno jedro različnih strokovnjakov, ki bodo delali pri novih programih, je samo ena od zastavljenih mnogih aktivnosti na tem področju. V letu, ki se izteka, so nam dogovori z lanske poslovne konference pomenili iztočnico za naše delo in za iskanje pravih odgovorov na mnogotere razvojne dileme. Prepričan sem, da bo tudi v letu 1999 tako, zato sklepe letošnje poslovne konference na pot pospremljam z zares iskrenimi željami za njihovo čim bolj uspešno uresničitev. dr. Franc Žerdin 2. strateško-poslovna konferenca podjetja Od 5. do 7. novembra je v hotelu Barbara v Fiesi potekala 2. strateško-poslovna konferenca podjetja. Na njej so sodelovali direktorji področij, njihovi pomočniki in svetovalci ter direktorji hčerinskih podjetij. V dobrih dveh dneh so pregledali in analizirali poslovanje matičnega in hčerinskih podjetij v tem letu ter predstavili svoje razvojne in planske predpostavke za leto 1999 in še naprej. Vsi dogovori tudi letos ostajajo v okviru štirih strateških ciljev, ki so jih določili na lanski konferenci. O čem so govorili, je povedal direktor podjetja dr. Franc Žerdin. Rudar: "Po lanski, prvi strateški konferenci, ki ste jo ocenili za zelo učinkovito, ste dejali, da se boste takšne oblike dela posluževali tudi v prihodnjih letih. Letos je bila torej druga strateška konferenca. Ste zadovoljni z njenim potekom in učinkom?" Dr. Žerdin: "Če sem bil na lanski konferenci presenečen nad intenzivnostjo dela sodelavcev in resnostjo njihovega pristopa k delu in pripravi gradiva za konferenco, sem letos takšen odziv že pričakoval. Odziv sodelavcev je bil na zelo visokem nivoju in gradiva so bila letos pripravljena zelo kvalitetno, tako da so sama po sebi predstavljala kvalitetno osnovo za naše nadaljnje delo. Imeli smo sicer slab začetek, ker so bile ravno na dan začetka konference, v četrtek, 5. novembra, poplave in nekateri sodelavci niso mogli pravočasno prispeti v Fieso. Tako smo namesto ob 8. uri s konferenco začeli ob 14. uri, vendar smo potem do konca konference, do sobote zvečer, delali zelo intenzivno in opravili vse, kar smo se namenili. Bili smo precej utrujeni, saj smo delali vse dneve do večera, a V letu 1999 naj bi'odkopali 3.850.000 zadovoljni, da smo delo opravili." ton premoga (foto: E. Sterbenk). Rudar: "Na strateški poslovni konferenci, seveda, kot že ime pove, govorite o strategiji poslovanja podjetja, pa vendar, predstavite nekatere glavne teme oziroma področja!" Dr. Žerdin: "Pregledali in potrdili smo strateške dokumente na področju proizvodnje, tehničnih služb, elektrostrojnih dejavnosti, razvoja, raziskav in informatike, na kadrovskem in splošnem področju ter področju standardov ISO 9001 in ISO 14000. Pogovarjali smo se o strategiji približevanja Evropski uniji, rekultivacijah in rudarskih škodah, razvoju muzejske dejavnosti ter o delovanju hčerinskih podjetij. Veliko časa smo namenili tudi tekočemu poslovanju v letu 1998 in problemom, ki jih vidimo pri uresničevanju delovnega načrta v letu 1999. Precej smo razpravljali tudi o uvedbi davka na dodano vrednost in uresničevanju zakona o javnih naročilih. Razpravljali smo o dolgoročni pogodbi med Premogovnikom in TEŠ o odkupu premoga in o politiki uresničevanja četrtega strateškega cilja, ki se nanaša na odpiranje novih delovnih mest. Dogovorili smo se tudi za politiko dela pri eksterni realizaciji, to je pri delih, ki jih opravljamo za zunanje naročnike in ki pomenijo pomemben vir prihodka." Rudar: "Na konferenci ste sprejeli veliko sklepov, ki se nanašajo na posamezne dejavnosti. Ali lahko nekatere posebej izpostavite, poudarite?" Dr. Žerdin: "Prvi dogovor je bil, da strateških ciljev podjetja ni treba menjati, ker so ustrezno definirani in jih je v okviru politike, ki jo podjetje izvaja, mogoče logično uresničevati. Vse aktivnosti, ki smo jih sedaj zastavili, so namenjene tem štirim strateškim ciljem. Opredelili smo nivo proizvodnje za leto 1999; ta bo 3.850.000 ton, kar je bistveno nižje kot letos. Takšno številko pogojujeta izgradnja čistilne naprave na bloku 5 v TEŠ in štirimesečni zastoj proizvodnje električne energije na tem bloku. Za proizvodnjo električne energije naj bi bilo namenjenih 3.400.000 ton premoga, za proizvodnjo toplotne energije 170.000 ton ter za komercialo oziroma široko potrošnjo med 40.000 in 60.000 ton premoga. Nov dogovor je, da bi za povečanje deponije premoga pri TEŠ namenili 250.000 ton premoga; s tem bi pridobili manevrski prostor in zapolnili vrzel med proizvodnjo premoga in okrnjeno proizvodnjo električne energije zaradi izgradnje čistilne naprave. Kljub povedanemu, bo odkop premoga za proizvodnjo električne energije za 168.000 ton nižji, kot bo letos. Zato smo izdelali tudi cenovno strategijo, torej naš vidik oblikovanja cene premoga. Ta naš predlog bo, seveda, obravnaval tudi nadzorni svet, dokončno pa bo o njem odločal lastnik, vlada Republike Slovenije. Zame je pomemben tudi dogovor o zaposlovanju v letu 1999. Ugotovili smo, da bo zaradi sprejema nove pokojninsko-inva-lidske zakonodaje intenzivnost odhodov sodelavcev v pokoj za okoli 40% nižja. To je velik padec. Zato smo morali spremeniti dinamiko nižanja staleža; dogovorili smo se, da bi naj bilo v podjetju konec leta 1999 zaposlenih 3.668 delavcev, konec leta 2000 pa 3.572 delavcev. Dogovorili smo se tudi o ustanovitvi delovne skupine, ki bo analizirala tehnološke, kadrovske, organizacijske in druge vidike poslovanja podjetja, da bi ugotovila, kako dolgo bo še mogoče število zaposlenih nižati, kolikšno število zaposlenih je optimalno za podjetje ter kako zastaviti kadrovsko politiko v prihodnje. Na strateški konferenci smo veliko govorili tudi o investicijah v opremo in gradbene objekte. Opredelili smo le obseg sredstev za investicije, saj je bilo idej toliko, da moramo najprej med njimi narediti temeljito selekcijo. Pregledali smo tudi posamezna odkopna polja, ki jih bomo vključevali v odkopavanje, določili nivo materialnih stroškov, storitev in amortizacije v letu 1999, dogovorili smo se, da bi še naprej skušali pri politiki plač slediti razmerjem do elektrogospodarstva, ki je bilo doseženo v zadnjih treh letih, in uresničevati podjetniško kolektivno pogodbo. Velik del dogovorov je bil namenjen nižanju stroškov na posameznih področjih. Korigirati bo treba nekatere aktivnosti pri izdelavi jamskih objektov, odkopavanju premoga, pri delu tehničnih služb. Vodje stroškovnih mest naj bi sprožili aktivnosti za ali znižanje stroškov za 5% v primerjavi s stroški v letu 1998 ali pa za povečanje prihodkov v letu 1999 za 5%. Iščemo torej ideje, kako čimbolj uspešno prebroditi leto 1999, ki se nakazuje kot precej težavno. Ko smo govorili o humanizaciji delovnega procesa in varnosti zaposlenih pri delu. smo poudarili predvsem izboljšanje klimatskih razmer v jami. Pogovarjali smo se torej o tem, kako odpraviti probleme prevelikega zapraševanja odkopov in prevelikega zaplinjevanja delovišč, pa tudi o tem, kako humanizirati transport delavcev na delovišča. Tem in dogovorov je bila torej cela paleta. Strnjene v dokument bo obravnaval kolegij direktorjev, nato sindikat, svet delavcev in na koncu nadzorni svet podjetja." Rudar: "Ena od točk dnevnega reda konference je bil tudi pregled realizacije sklepov prve konference pred letom dni. Kaj ste ugotovili?" Dr. Žerdin: "Veliko dogovorov je bilo realiziranih, pri 10 sklepih pa je bila pot do realizacije naloge nekoliko drugačna od zastavljene, ker so se vmes pokazale drugačne možnosti. Za teh 10 točk smo naredili korekcijo sklepov iz leta 1997." Rudar: "Kako pa so svoje poslovanje in načrte na strateški konferenci predstavila hčerska podjetja?" Dr. Žerdin: "Bil sem zadovoljen z interpretacijo njihovih rezultatov za leto 1998, saj se je na začetku leta nakazovalo nekaj težav in celo negativnih poslovnih izidov na koncu leta. Zdaj smo ocenili, da bodo vsa hčerska podjetja letošnje poslovanje sklenila pozitivno. Vizija, ki so jo direktorji hčera predstavili in je bila v razpravi dopolnjena in potrjena, kaže smelo načrtovanje njihovega dela. Direktorji vedo, kako poslovati in tudi kako poslovati čimbolj neodvisno od Premogovnika. To je dobro, saj se bodo prej ali slej ta podjetja morala postaviti na lastne noge in poslovati samostojno." Rudar: "Če bi za konec naredili oceno letošnje strateške konference in glede na dogovore na njej načrtovali naše delo v prihodnje, kaj bi rekli?" Dr. Žerdin: "Ocenjujem, da imamo v podjetju dobro razvojno vizijo in vemo, kaj hočemo. Svoje delo usmerjamo v čim cenejši izdelek in smo trdno odločeni našo politiko in delo usmerjati tako, da bomo pripravljeni na vstop v Evropsko unijo in da bomo lahko v njej dobro delovali in živeli. Prepričan sem, da smo lahko uspešni, če bomo še naprej delovali enotno. Torej, če bo tim ljudi, ki podjetje vodi, in tim vseh drugih zaposlenih maksimalno angažiran in zagnan in če se bo pripadnost podjetju nadaljevala vsaj v tolikšni meri, kakršna je sedaj. Zakaj sem to omenil? Včasih se pojavlja dilema, da vsi zaposleni niso povsem pri-padni podjetju in bolj gledajo na osebne koristi kot na koristi podjetja kot celote. Tu mislim na to, da še vedno veliko ljudi na delo zamuja, da predčasno odhaja z dela, da želi iz naslova nezgod pri delu potegniti kar največ koristi zase, da izpačujemo preveč potnih stroškov, da se kilometrine izrabljajo v privatne namene, da se z osnovnimi sredstvi ne upravlja optimalno... To so drobne stvari, ki za delovanje podjetja navzven ne pomenijo veliko, zelo kvarno pa vplivajo na notranje poslovanje in poslovni rezultat. Torej bomo temu v prihodnje morali posvetiti več pozornosti. Zelo pomembna za naše nadaljnje delo bi bila sklenitev dolgoročne pogodbe o prodaji premoga TEŠ. Pri tem bo morala, seveda, svojo pravo vlogo odigrati lastnica podjetja in določiti podjetju status, da bo lahko poslovalo v skladu z načeli dobrega gospodarja. Letošnjo strateško konferenco ocenjujem kot zelo uspešno in lahko vsem sodelavcem v podjetju povem, da zadolženi delavci za posamezna področja opravljajo svoje delo zelo odgovorno ter vedo in želijo delati v dobrobit podjetja. To me navdaja z velikim optimizmom." Diana Janežič STRATEŠKI CILJI 1. Zagotavljati proizvodnjo lignita, ki bo omogočala tehnično in ekonomsko optimalno poslovanje v Premogovniku Velenje in v Termoelektrarni Šoštanj. 2. Zaposlenim v Premogovniku Velenje omogočati kar največjo stopnjo varnosti in humanosti pri opravljanju delovnega procesa. 3. Sproti in učinkovito reševati ekološke probleme, ki so in še vedno nastajajo kot posledica energetske dejavnosti v občinah Velenje in Šoštanj. 4. Zaradi zmanjšanja števila zaposlenih v energetskih dejavnostih zagotavljati nova delovna mesta oziroma nove proizvodne programe. 15. redna seja Sveta delavcev Še je lahko pozitivno Svet delavcev se je na svoji 15. redni seji sestal 12. novembra. V skladu z dnevnim redom so člani sveta potrjevali zapisnike prejšnjih sej, obravnavali poslovno poročilo podjetja za prvih devet mesecev in vsebino dnevnega reda seje Nadzornega sveta, ki je bila dan kasneje, precej razprave pa je bilo tudi pod točko "razno". Poročilo o proizvodnji v prvih devetih mesecih leta je razložila direktorica za gospodarsko področje Dragica Kotnik. Letos smo do konca septembra odkopali 3.078.100 ton premoga, kar je nekoliko več, kot smo načrtovali za to obdobje, in 2,9 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. TEŠ smo oddali premog v skladu z rebalansom, pri prodaji komercialnega premoga pa načrtovane količine oddaje ne bodo dosežene, saj posebno ICEC Krško že od pomladi ne prevzema več našega premoga. Zelo dobra je bila kakovost premoga; povprečna v prvih devetih mesecih je bila 9.936 K J/kg, kar je bolje od načrtovane in bolje od lanske v tem obdobju, v oktobru pa smo pri oddaji premoga v TEŠ dosegli celo 10.500 KJ/kg toplotne vrednosti premoga. Vlada je konec oktobra potrdila rebalans elektroenergetske bilance za leto 1998 in v letnem merilu povečala ceno premoga s 561 SIT/GJ na 566 SIT/Gj, kar bo našemu podjetju prineslo 174 milijonov SIT dodatnega prihodka. Sicer pa smo v prvih devetih mesecih leta zabeležili 17 milijard 780 milijonov SIT prihodka, žal pa tudi 497 milijonov SIT izgube. Cilj vodstva podjetja je, da bi konec leta poslovali pozitivno in za to še vedno imamo možnosti. Bolj bo treba paziti na nekatere stroške in pridobiti še nekaj prihodka iz naslova eksterne realizacije. Veliko boljša kot mnogo let dosedaj je likvidnost podjetja. Žiro račun smo imeli blokiran le prvih sedem dni leta. Odplačali smo celo nekaj kreditov in tako letos PROIZVODNJA JANUAR-OKTOBER 1998 plačali "le" 56 milijonov SIT obresti; lani v prvih devetih mesecih kar 155 milijonov SIT. Poslovanje treh četrtin leta je komentiral tudi direktor dr. Franc Žerdin. Dejal je, da smo lahko kljub vsem (tudi neugodnim) dogajanjem v elektrogospodarstvu (celotna proizvodnja električne energije v NEK za Slovenijo, dovolj vode v akumulacijskih jezerih) zadovoljni, saj odjem premoga in proizvodnja električne energije v TEŠ potekata po načrtu. V nadaljevanju seje sveta delavcev je direktor komentiral dnevni red prihodnje seje Nadzornega sveta. O tem podrobneje poročamo v posebnem članku. Direktor pa je na seji sveta delavcev med drugim povedal, kakšna so naša izhodišča za sestavo delovnega načrta za leto 1999. "Vodstvo je pričakovalo, da bodo ta izhodišča izdelana na nivoju države, to je, da bo pripravljena in sprejeta elektroenergetska bilanca za leto 1999. To se ni zgodilo in zato so se vodstva ELES-a, Termoelektrarne in Premogovnika dogovorila za količino premoga v letu 1999; ta naj bi bila 3.400.000 ton za proizvodnjo električne energije, 170.000 ton za proizvodnjo toplotne energije, okoli 40.000 ton za komercialo in 250.000 ton rezerve za deponijo. To je 3,850 milijona ton in zaradi tako zmanjšane količine v primerjavi z letošnjim letom, bomo nadzornemu svetu in vladi predlagali za 6,5% večjo ceno premoga, da bi tudi v letu 1999 lahko poslovali pozitivno," je dejal dr. Žerdin. To pa bo še težje kot letos, saj bo naš izdelek drugo leto obremenil še davek na dodano vrednost. OBRAT PROIZVODNJA + VIŠEK - PRIMARIJ ODSTOTEK DOSEŽEN osn. nač. mes. nač. doseženo na osn. nač. na mes. nač. na osn. nač. na mes. nač. POVPREČEK PRELOGE 1.415.030 1.360.900 1.417.760 2.730 56.860 100,19 104,18 7.089 PESJE 1.152.680 1.113.600 1.179.520 26.840 65.920 102,33 105,92 5.898 ŠKALE 646.990 554.500 646.770 -220 92.270 99,97 116,64 3.234 PRIPRAVE 149.700 185.100 150.250 550 -34.850 100,37 81,17 751 PREMOGOVNIK 3.364.400 3.214.100 3.394.300 29.900 180.200 100,89 105,61 16.972 PROIZVODNJA OKTOBER 1998 V razpravi je člane sveta delavcev med drugim zanimalo, kolikšne bodo količine premoga na deponiji prihodnje leto. Direktor je povedal, da načrtujemo, da bo deponija do junija upadla na 200.000 ton, v času zmanjšane proizvodnje v TEŠ naj bi na-rastla na 800.000 ton, nato pa do konca leta upadla na 600.000 ton premoga. Temu bomo prilagodili tudi odkopno fronto. Postavljeno je bilo tudi vprašanje, koliko štipendistov bomo zaposlili v letu 1999 in dr. Žerdin je povedal, da samo okoli 20, sicer pa imamo sedaj 150 štipendistov, ki so šolanje končali in čakajo na pripravništvo. Janko Lukner, direktor za kadrovsko-sp-lošno področje, je odgovoril na vprašanje glede delnic in ostankov pri nakupovanju delnic s certifikati. Dejal je, da je vrednost ene naše delnice pri notranjem odkupu 6.500 tolarjev, ostanke pri nakupovanju delnic s certifikati pa bo mogoče vnovčiti pri gotovinskem odkupu oziroma dokapitalizaciji podjetja. Člane sveta delavcev je tudi zanimalo, kako in za koga se razdeli prispevek za društva, ki je vsakemu zaposlenemu v Premogovniku odtegnjen pri plači. Janko Lukner je povedal, da je od leta 1987 vsak mesec vsakemu zaposlenemu odtegnjenega 0,18 odstotka od neto plače, denar - gre za okoli 820.000 tolarjev - pa se razdeli po ključu: 35% za Pihalni orkester, 30% za NK Rudar, 10% za Atletski klub, 6% za Smučarski klub, 5% za Smučarsko-skakalni klub, po 3,5 odstotka za pevski zbor Kajuh in amatersko gledališče, 3 odstotke dobi težkoatletski klub Rudar ter po 2 odstotka Rudarski oktet in šahovski klub. Za konec so se člani sveta delavcev in vodstva sindikata pogovarjali še o napovedanem seminarju o sodelovanju delavcev pri upravljanju ter o spremembah po-kojninsko-invalidske zakonodaje. Seminar je bil 20. novembra v Fiesi. O njem bomo poročali v naslednji številki Rudarja. Diana Janežič 2. seja Nadzornega sveta podjetja Nadzorni svet podjetja se je v petek, 22. novembra, sešel na svoji 2. seji. Člani so imenovali delavce s posebnimi pooblastili, obravnavali poročilo o devetmesečnem poslovanju in izhodišča za plan za leto 1999 ter strateški načrt za obdobje 1999-2008, osnutek dolgoročne pogodbe o prodaji premoga TEŠ in projekt pomoči Bosni in Hercegovini. Sejo je komentiral predsednik Nadzornega sveta Matjaž Cerovac: "Pri poslovanju se pojavlja nekaj težav, vendar si vodstvo Premogovnika prizadeva, da bi poslovanje do konca leta potekalo brez izgub, čemur je, seveda, zelo naklonjen tudi Nadzorni svet. Vodstvo Premogovnika nam je povedalo tudi predlog izhodišč za delo v letu 1999. Ta predvidevajo nižjo proizvodnjo premoga in višjo ceno le-te-ga, da bi tudi v prihodnjem letu, ki bo težje zaradi vgranje čistilne naprave na bloku 5 v TEŠ, poslovali pozitivno. Ta predlog vodstva Premogovnika smo podprli, saj je naš cilj, da podjetje posluje brez izgub tudi v prihodnjih letih. V tem smislu smo obravnavali tudi osnutka strateškega načrta podjetja za obdobje 1999-2008 in dolgoročne pogodbe o prodaji premoga v TEŠ. Glede na priprave Slovenije na vstop v EU, ki bo pogojevala ta del energetike tudi s cenovno politiko, je zelo pametno, da v Premogovniku pripravljate dolgoročno strategijo, ki upošteva direktive EU glede energetike, rudarske predpise ter možnosti vaših kupcev premoga, zlasti Termoelektrarne. Na koncu seje smo govorili tudi o projektu pomoči Bosni in Hercegovini. Ta projekt je lahko perspektiven za Premogovnik, saj se bodo bosanski premogovniki sanirali in znova odpirali in pri tem je lahko tudi precej dela za vaše podjetje. Ta projekt pomoči je, seveda, treba realizirali tako, da s stroški ne bo bremenil poslovanja podjetja," je dejal Matjaž Cerovac. /dj/ Vlada imenovala direktorja podjetja V četrtek, 22. oktobra, je vlada Republike Slovenije za direktorja delniške družbe Premogovnik Velenje, javnega podjetja za pridobivanje premoga, imenovala dosedanjega direktorja družbe dr. Franca Žerdina, diplomiranega inženirja rudarstva. Direktor je bil imenovan na osnovi razpisa nadzornega sveta Premogovnika Velenje, njegov mandat pa traja štiri leta z možnostjo ponovnega imenovanja. Izvedli smo pripravljalno fazo uvedbe sistema ravnanja z okoljem Pred mesecem dni smo v Premogovniku Velenje izvedli pripravljalno fazo uvedbe sistema ravnanja z okoljem po zahtevah standarda ISO 14001 -preliminarno oceno stanja okolja. Z njo smo želeli jasno opredeliti vse tiste okoljske dejavnike, za katere menimo, da imajo na okolje še posebej velik vpliv. Izdelava ocene seveda ni bila namenjena sama sebi, temveč je sodila v sklop priprav za uvedbo sistema ravnanja z okoljem. In zakaj ravno ta standard? Vsem nam je dobro znano, da je naše podjetje v letošnjem letu uspešno prestalo presojo kakovosti in pridobilo certifikat ISO 9001. S tem smo potrdili, da našim kupcem zagotavljamo kakovosten proizvod ter da omogočamo nadzor nad vsemi fazami dela v proizvodnem procesu. Standard ISO 9000 pa je le del skupine standardov, ki vodijo k celovitemu obvladovanju proizvodnje ali Total Quality Ma-nagementu (TOM). Če je standard ISO 9000 usmerjen predvsem v zadovoljevanje kupca, pa je standard ISO 14000 usmerjen v okolico podjetja in skuša zado- Premogovnik Velenje močno vpliva voliiti interese lokalnih skupnosti, sosedn-na okolje. jih podjetij, stanovalcev, ki živijo v vplivnem območju podjetja in države. Bistvo standarda se nanaša na obvladovanje vplivov proizvodnega procesa na okolje, zato je morda ta standard za poslovanje našega podjetja še pomembnejši od standarda ISO 9000. Odločilni korak smo izvedli pred strateško konferenco podjetja, da bi z izdelavo ocene omogočili vodstvu odločitev o tem, ali je uvedba sistema ravnanja z okoljem za podjetje potrebna in smiselna, priprave na uvedbo sistema ravnanja z okoljem pa so se pričele že v letu 1996 s spoznavanjem standarda in spremljanjem aktivnosti v slovenskem prostoru. V letu 1997 je bil v okviru Projektne šole '97 izdelan zagonski elaborat za uvedbo standarda ISO 14000, še v letu 1998 bomo začeli aktivnosti za presojo po tem standardu, za katerega pričakujemo končno presojo še v tem tisočletju. Kakšne so zahteve standarda? Najprej je potrebno izdelati oceno vplivov proizvodnje na okolje. Opredeliti je potrebno vplive izpustov tehnoloških vod, emisij jamskega zraka v zrak, ravnanje z odpadki, porabo surovin in energije, ravnanje z nevarnimi snovmi, prognoze ugrezkov in plane sanacij in rekultivacij ter ostale vplive proizvodnje premoga na okolje. Na osnovi te ocene je v nadaljevanju potrebno določiti ukrepe za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje in racionalizacijo porabe surovin in energije, pripraviti plan izvajanja teh ukrepov in njegovo izvedbo. Pri izdelavi preliminarne ocene je sodelovalo dvajset naših sodelavcev vključno s predstavniki najvišjega vodstva in zunanja svetovalna firma PRO-ECO, ki ima v slovenskem prostoru največ izkušenj pri uvedbi tega standarda. Zunanji svetovalci so si najprej ogledali tehnološki proces proizvodnje premoga ter posledice rudarjenja na površini, nato pa smo skušali opredeliti vse pomembnejše okoljske segmente, s katerimi Premogovnik vpliva na okolje. Na področju vod smo pregledali ravnanje s pitno in tehnološko vodo ter odpadno tehnološko in jamsko vodo. Pri emisijah v ozračje smo pregledali izpuste jamskega zraka v zrak, pri ravnanju z odpadki pa smo pregledali načine ravnanja s komunalnimi in jamskimi odpadki. Pregledali smo tudi načine ravnanja z nevarnimi snovmi in prekontrolirali ravnanje z odpadnimi nevarnimi snovmi. S področja transporta in logistike smo preverili načine prevozov delavcev in dostave materiala v jami in na površini, energetsko področje pa smo osvetlili z vidika porabe toplotne in električne energije. Obremenjevanje okolja s hrupom smo preverili na področju ventilatorskih postaj. Preverili smo, ali pri projektih in investicijah upoštevamo tudi okoljski vidik in ali pri nabavi materialov in surovin dajemo prednost okolju manj škodljivim materialom. Preverili smo tudi ustreznost spremljanja degradacije površin in njihovo rekultivacijo. Zunanji sodelavci so bili presenečeni nad zadovoljivim ravnanjem z okoljem v Premogovniku in izrazili mnenje, da uvedba sistema ravnanja z okoljem skladno s standardom ISO 14001 v podjetje sploh ni vprašljiva. Seveda so opazili tudi po-mankljivosti in na te tudi primerno opozorili. Predvsem so ves čas opozarjali na celovito obvladljivost okoljske problematike, tako z organizacijskega kot tudi stroškovnega vidika, hkrati pa so nas opozorili na tiste točke standarda, katerim bomo morali posvetiti posebno pozornost. Z oceno stanja okolja smo tako pridobili prvi in osnovni dokument na poti certifici-ranja po standardu ISO 14001. Upoštevajoč sugestije in priporočila predvidevamo, da bomo glavnino akcij izvedli v prvi polovici prihodnjega leta, uvedbo sistema pa certificirali do rudarskega praznika leta 2000. Mehanizmi izvedbe standarda so namreč močno podobni tistim pri standardu ISO 9000, zato predvidevamo, da bomo koristno uporabili praktične izkušnje iz certi-fikacijskega postopka ISO 9000. Ker se standarda dopolnjujeta, v prihodnosti ne bo potrebno izvajati ločenih presoj, temveč bo tako notranja kot zunanja presoja po zahtevah obeh standardov le ena. Seveda pa bo potrebno dodatno izobraževanje na vseh področjih in nivojih dela v Premogovniku. Franci Lenart Pranje podporja Zakaj standard ISO 14001? V Premogovniku Velenje smo letos spomladi pridobili certifikat kakovosti ISO 9001, ki je bil kot uradna listina podeljen na svčanosti ob rudarskem prazniku. Ker pa smo se v našem podjetju odločili za strateški pristop do sistema kakovosti kot sistema za obvladovanje procesov, moramo od osnovnih temeljev kakovosti napredovati k celoviti kakovosti podjetja ali s tujko Total Quality Managementu - TQM. S pridobitvijo certifikata kakovosti ISO 9001 smo na to pot komaj stopili. Del te poti predstavlja vzdrževanje sistema kakovosti, kar opravljamo s pomočjo inšpekcijskega nadzora, izvajanjem notranjih presoj, izvajanjem zunanjih kontrolnih presoj s strani SIQ institucije ter uporabo orodij kakovosti, kot so projektno vodenje, analize in korektivno ukrepanje, del poti pa predstavlja stalno izboljševanje sistema kakovosti. K izboljševanju sistema nas "silijo" tehnološke zahteve procesa pridobivanja premoga, logistične zahteve za nemoteno oskrbo proizvodnega procesa, varnostne zahteve, kakor tudi zadovoljstvo zunanjih kupcev oziroma uporabnikov premoga ter zadovoljstvo lokalnih skupnosti, širše okolice podjetja in same države. Stalno izboljševanje lahko zagotavljamo le z standardizacijo in tipizacijo procesov, postopkov in aktivnosti, pa tudi z uvajanjem standarov obvladovanja procesov za posamezna globalna področja podjetja; med temi so standard ISO 9001 za sistem vodenja, standard ISO 14001 za varovanje okolja, standard BS 8800 za varnost in standard EN 45001 za preizkušanje in delovanje laboratorijev. Na strateški konferenci v začetku novembra letos je bila sprejeta potrditev strateškega pristopa do sistema kakovosti v našem podjetju in s tem odločitev, da se certificiranje področja varovanja okolja izvede do 3. julija 2000. S tem je bil sprejet tudi plan aktivnosti sistema kakovosti za leto 1999, kar pomeni, da se v cilje sistema kakovosti prihodnje leto vključi tudi področje varovanja okolja. V skladu s tem, se začenjajo aktivnosti na projektu varovanja okolja. Te aktivnosti se nanašajo na dokumentiranje in vključevanje področja varovanja okolja v Poslovnik kakovosti podjetja, izvedbo notranje presoje po standardu ISO 14001 in certificiranje področja varovanja okolja po standardu ISO 14001 skupaj z sistemom kakovosti po standardu ISO 9001. Kako pomembno je področje varovanja okolja, dokazuje dejstvo, da smo zahteve po reševanju ekoloških problemov vključili v tretji strateški cilj podjetja, ki se glasi: "Sproti in učinkovito reševati ekološke probleme, ki so in še vedno nastajajo kot posledica energetske dejavnosti v občinah Velenje in Šoštanj." mag. Slavko Plazar Svetovalno podjetje PRO-ECO je izdelalo oceno stanja okolja Velik vpliv Premogovnika na okolje Podjetje PRO-ECO, ki je za naše podjetje pripravilo preliminarno oceno stanja okolja, je bilo ustanovljeno pred petimi leti in je med drugim specializirano za šolanje in svetovanje managerjem pri uvajanju celovitega poslovnega sistema v podjetja. Del tega sistema je vedno bolj tudi kakovost in ožje - kakovost okolja. Ventilatorska postaja Pesje Podjetja se za uvajanje standarda ISO 14001, ki se nanaša na kakovost okolja, odločajo iz različnih razlogov: tako kot k uvajanju splošnega sistema kakovost jih v to silijo kupci, prodajalci, širše okolje, različne javnosti. Kot je povedal direktor PRO-ECA mag. Alojz Bitenc, naj bi v Sloveniji imelo "okoljski certifikat" približno 12 podjetij, v svetu pa okoli 5.000. Mnogo podjetij se nanj pripravlja, saj traja tudi do dve leti do pridobitve tega certifikata. V svetu se uporabljata dva okoljska standarda, in sicer ISO 14001, ki ga uporablja večina držav, ter standard EMAS, ki je kompatibilen z ISO 14001, le da morajo imetniki certifikata po EMAS-u vse okoljske parametre redno objavljati v javnih poročilih. Te standarde uporabljajo v Nemčiji. Kako so v PRO-ECU spoznali naše podjetje in kaj menijo, zakaj bi v naš poslovni sistem uvedli standard ISO 14001? "Vsako podjetje ima svoj motiv, zakaj želi pridobiti ta certifikat oziroma vzpostaviti delo v skladu s standardom ISO 14001," je povedal mag. Bitenc. "Največkrat to zahtevajo kupci, v Premogovniku Velenje pa so glavni motiv čim boljši odnosi z javnostjo, ker ti odnosi vplivajo na poslovanje podjetja, njegov ugled v prostoru; drugi motiv pa je poslovni: zmanjšanje stroškov. Standard ISO 14001 pred uporabnika ne postavlja konkretnih nalog pri varovanju okolja, temveč poudarja proces stalnih izboljšav v okolju in torej sili k nenehni okoljski dejavnosti. Kaj bo podjetje konkretno storilo, opredeli vodstvo v svojih načrtih, politiki podjetja. Z vašim podjetjem smo se seznanili pred letom dni kot svetovalna firma za nepristranski pogled v vaše okoljsko delovanje. Takrat ste že imeli izdelano poročilo o stanju varovanja okolja in to poročilo je bilo dobro: zbranih je bilo veliko podatkov, premalo pa je bil poudarjen sistem varovanja okolja, okoljska dejavnost tudi ni bila dovolj ekonomsko ovrednotena. Torej: kakšne stroške imate sedaj, koliko bi morali vložiti v izboljšave, koliko bi z uvedbo standarda ISO 14001 prihranili... Premogovnik Velenje ima velik vpliv na okolje in vas k njegovemu varovanju sili že stroga rudarska zakonodaja. Njena določila, ki se nanašajo na odnos do okolja, zelo dobro izvajate v jami, na razvojnem področju in tudi na površini, seveda vse to z vidika varnosti pri delu. Torej za vaše podjetje uvedba standarda ISO 14001 in delovanje v skladu z njim ne bo pretežko," je še dejal mag. Bitenc. Diana Janežič Oprema in usposabljanje Donacija odkopne opreme za premogovnik v Bosni in Hercegovini 11. novembra sta naše podjetje obiska mag. Bojan Škoda, vodja sektorja za bilateralne odnose v Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Republike Slovenije, in Ozara Ljubič, prva sekretarka veleposlaništva Bosne in Hercegovine v Sloveniji. Namen njunega obiska so bili konkretni dogovori v okviru donacijske pomoči Bosni in Hercegovini. "Premogovnik Velenje je v okviru meddržavnega sodelovanja premogovniku v Bosni namenil odkopno opremo, to dejanje pa naj bi bilo tudi obnovitev nekoč bogatega sodelovanja z bosanskim elektrogospodarstvom in premogovništvom. Gre tudi za tehnično pomoč, torej ne le za donatorstvo opreme, temveč tudi za izobraževanje in usposabljanje delavcev, ki bodo s to opremo delali," je povedal mag. Škoda in dodal: "Slovenija je sprejela odločitev, da bo v okviru mednarodne donatorske konference v Bruslju BiH prispevala trikrat po 3 milijone dolarjev. Sprva je bila ta pomoč humanitarna, s postopnim urejanjem razmer v Bosni in Hercegovini pa je pomoč vse manj humanitarna in vse bolj tehnična, gospodarska. Narejeni so konkretni projekti in sklenjeni dogovori o sodelovanju med državama. V te projekte in dogovore se torej vključuje tudi vaše podjetje in v ministrstvu pričakujemo, da tokratno sodelovanje ni zadnje." Tako meni tudi dr. Franc Žerdin, ki je povedal, da v našem podjetju štipendiramo in že izobražujemo dva inženirja iz Rudnikov uglja v Bosni. Na trimesečni praksi se bosta seznanila s proizvodnim procesom odkopavanja premoga, spoznala opremo in, seveda, tudi težave, ki jih pri vzpostavitvi proizvodnje v njihovih pogojih utegnejo doleteti. Ozara Ljubič ocenjuje sodelovanje med Slovenijo in Bosno in Hercegovino kot dobro in prav v začetku novembra je vlada BiH odobrila projekte o sodelovanju med državama. Sicer pa je gospodarski položaj v BiH zelo težak. Večina panog le počasi oživlja, še najbolj prav energetika, kjer so obnovljene hidroelektrarne, delati začenjajo nekateri premogovniki in termoelektrarne, električna energija pa je pravzaprav edini izdelek, ki ga BiH izvaža. Diana Janežič Odpreti energetski trg Predavanje Igorja Bavčarja pri SNK WEC V okviru rednih predavanj pri slovenskem nacionalnem komiteju l/VEC je 28. oktobra v poslovni zgradbi ELESA v Ljubljani predaval Igor Bavčar, minister za evropske zadeve. Govoril je o vstopanju Slovenije v Evropo, o pripravljanju slovenske energetike na to, nekaj časa pa je namenil tudi odgovorom na vprašanja poslušalcev predavanja: v večini direktorjev energetskih podjetij. Igor Bavčar je povedal, da Slovenija s svojim majhnim trgom in nasploh majhnostjo ni poseben izziv za Evropsko unijo. "Prej je to izziv za našo državo, zato je zelo pomembno, da bomo na vstop v unijo pripravljeni, da bomo izpolnjevali formalne pogoje, to sta predvsem humanitarna ureditev in usklajenost z zakonodajo EU. Biti moramo sposobni sprejeti načela EU, to pa še nismo. Za energetiko še niso dana natančna pogajalska izhodišča, bila naj bi v pol leta. Prvi del priprav so že opravile delovne skupine in pristojna ministrstva, sindikati, zbornica in stroka," je povedal Bavčar. Najtežja bo prilagoditev evropskemu trgu električne energije, saj v Sloveniji nimamo trga pri oskrbi z električno energijo. Pri tem so naše "partnerice" pri vstopanju v EU -Madžarska, Poljska in Češka - radikalnejše. Za Slovenijo bodo torej pogajanja trša, saj je manj naklonjena odpiranju trga, izjem pa EU ne pozna. Poleg tega pri nas procesi prilagajanja zahtevam EU tečejo prepočasi. Omenjena trojka držav ima tudi politično zaslombo v NATU in je ekonomsko zanimivejša za Evropo. Za uvod v razpravo je direktor ELESA dr. Ivo Banič Igorja Bavčarja vprašal, ali je sploh treba pristopiti v EU. Taje odgovoril, da gotovo dileme o tem ni, posebej ne sedaj, ko smo že stopili v tok pogajalskih in prilagoditvenih procesov. Evropa bi brez nas sicer lahko bila, ali pa bi se lahko Slovenija ekonomsko uspešno razvijala brez urejenega formalnega statusa v Evropi? Žal je upočasnjevanje procesa prilagajanja EU v interesu nekaterih v naši državi, vendar alternative vključitvi v EU ni. Dr. Franca Žerdina je zanimalo, ali obstajajo v Sloveniji inštrumenti zaščite domačega gospodarstva ob vstopanju v unijo in ali so predvidene kakšne subvencije v prehodnem obdobju. Bavčar je bil kratek: prehodna obdobja so mehkejša varianta vključevanja, podaljšanje roka za popolno pripravo, inštrumenti zaščite pa gotovo obstajajo in bodo, le dogovoriti se je treba koliko, kdaj in do kdaj koga ščititi. Vprašanj in mnenj je bilo še več, a žal je bilo tokratno predavanje časovno zelo omejeno in poslušalci v slabi uri, namenjeni srečanju z ministrom za evropske zadeve, niso imeli priložnosti dobiti odgovorov na številna vprašanja ter razviti debate o tej aktualni zadevi. Res škoda! Diana Janežič Šolski center Velenje praznuje letos 40 let Vet kot učilna zidana "Šolski center Velenje praznuje štiridesetletnico na pragu 21. stoletja, ko se bo treba vključiti v družbo, za katero pravimo, da bo svet znanja in vedenja. Družba, kjer bodo težko preživeli najmočnejši in najboljši, v ospredju bodo predvsem najbolj prilagodljivi. Odhajamo v čas, ko bo v aktivnem življenju za preživetje potrebno zamenjati tudi nekaj poklicev. In zato bodo take ustanove, kot je naš Šolski center, še bolj pomembne. Da bomo znali še naprej prisluhniti okolju in živeti z njim!" Ivč Kotnik, novi direktor Šolskega centra Velenje To j e del besed, s katerimi je ob 40-obletni-ci Šolskega centra Velenje nagovoril svoje sodelavce, nekdanje zaposlene v Centru in goste na osrednji prireditvi v Glasbeni šoli Velenje 20. oktobra Ivan Kotnik, diplomirani inženir metalurgije, novi direktor ŠCV. Za njim so slavnostne besede in čestitke izrekli še generalni sekretar Ministrstva za šolstvo in šport Roman Lauter, župan Mestne občine Velenje Srečko Meh in dosedanji direktor ŠCV Peter Robida. Vsi so bili enotni, da je Šolski center Velenje center z veliko začetnico: velik, sodobno organiziran in opremljen, zraščen z okoljem, njegovimi potrebami, poln znanja željnih dijakov in študentov, center, ki ga vodi dober kolektiv z jasnimi cilji in veliko volje. Nekaj posebnega je tudi status centra, saj ima poleg države tudi soustanovitelja -Premogovnik Velenje, iz katerega korenin in potreb je pravzaprav zrasel. Proslavljanje 40. rojstnega dne je bilo tudi priložnost, da se za dolgoletno uspešno pedagoško delo in vodenje Šolskega centra in njegovega kolektiva, širjenje obsega dejavnosti zavoda, izboljšanje pogojev dela in ustvarjanje možnosti kvalitetnega izobraževanja generacij mladih zahvalijo tudi dosedanjemu direktorju Centra Petru Robidi. Iz rok župana Srečka Meha je prejel plaketo Mestne občine Velenje. Kot je dejal Ivan Kotnik, korakajo v centru petdeseti obletnici in izzivom novega tisočletja smelo naproti. Eden od teh korakov sta tudi dve novi predavalnici, namenjeni v prvi vrsti študentom višje strokovne šole, pa tudi predstavitvam projektov in drugim prireditvam. Sprejmeta 60 oziroma 138 ljudi, opremljeni pa sta z najsodobnejšo računalniško podprto didaktično in drugo opremo. Slovesno so jih namenu predali po omenjeni prireditvi v Glasbeni šoli 20. oktobra. Zametek centra je v Industrijski rudarski šoli, kjer so se pred 40. leti začeli izobraževati 104. učenci v 4 oddelkih. V štirih desetletjih je v šolskih klopeh centra sedelo več kot 20.000 dijakov, letos je čez kožo skočil 4.000. dijak srednje rudarske šole. Danes zavzema šolski center 23.000 m2 površin in v šestih samostojnih šolah v 110 oddelkih izobražuje 2.750 dijakov in vajencev, 200 rednih in izrednih študentov in več kot 80 udeležencev izobraževanja ob delu. Center šteje 263 redno zaposlenih, od tega več kot 200 pedagoških delavcev in občasnih sodelavcev pri vzgojnem in izobraževalnem delu. Tako govorijo številke. Predvsem pa v Šolskem centru Velenje že štiri desetletja kujejo mlade strokovnjake različnih poklicev in negujejo številne obšolske dejavnosti: iz njega izhaja najboljši mešani mladinski pevski zbor na svetu, izdajajo večkrat nagrajeno glasilo Špric, v okviru prostovoljnega dela prvi in edini v Sloveniji sodelujejo v programu za mednarodno priznanje za aktivnost mladih The VVorld Avvard, negujejo narodne plese in običaje v Šaleški folklorni skupini Koleda in taborniško tradicijo, se vključujejo v raziskovalne projekte in so ponosni na športne rezultate mnogih nekdanjih dijakov. Vse to, pa še rast, razvoj in vpetost šolskega centra v okolje so zbrali tudi na 416. straneh Zbornika, ki so ga izdali ob 40. obletnici, ter ga popestrili z mislimi in spomini nekdanjih dijakov, profesorjev ter tistih, ki so s centrom tako ali drugače povezani. Tako so v zborniku zapisane tudi misli in čestitka direktorja Premogovnika Velenje dr. Franca Žerdina, ki med drugim piše: "Vzajemnost razvoja šolstva in gospodarstva je gonilo razvoja Šaleške doline in njene okolice tudi danes. Kljub številnim šolskim reformam, spremembi političnega sistema ostaja osnovno poslanstvo centra nespremenjeno: prenašati znanje, posredovati vrednote, vzgajati, nuditi vzgled, pomoč, buditi radovednost, spodbujati ustvarjalnost, pripravljati mlade na nadaljnje izobraževanja, na samostojno delo, na življenje." Diana Janežič v Misli dr. Franca Žerdina "Premogovnik Velenje je bil vsa ta leta vpet v razvoj ŠCV. Interes in potrebe po zaposlovanju strokovno usposobljenih delavcev so narekovale širitev programov izobraževanja. Več kot štiri tisoč rudarjev, rudarskih tehnikov, strojnih mehanikov in jamskih elektrikarjev je v času obstoja centra skočilo čez kožo. Brez rudarske šole in sodelavcev, ki so se v njej izšolali, ne bi mogli uresničiti naših načrtov, ne bi mogli postati eden največjih in najsodobnejših premogovnikov za podzemno pridobivanje premoga na svetu. Naši načrti pa še niso vsi uresničeni. Moderno in tehnološko razvito podjetje za svoj obstoj in razvoj potrebuje veliko ljudi, ki imajo zahtevna in aktualna znanja stroke, zato je naš interes v Velenju razvijati program višješolskega strokovnega izobraževanja za poklic rudarski inženir. Premogovnik zaposluje strokovnjake, ki se uspešno vključujejo v proces izobraževanja mladih generacij v rudarski in drugih šolah, sodelujejo v pripravi izobraževalnih programov ali pa delajo z njimi v podjetju v času obveznega praktičnega pouka, jih seznanjajo z delom, stroji in predvsem s tovarištvom, tradicijo, odnosi, ki so v našem podjetju pomembne vrednote." Šola je šola! od glave do pet in od ena do peti Pri nas je prijazno že štirideset let... Ivo Stropnik Od 1958 do 1998 Leta 1958 je delavski svet Rudnika lignita Velenje sprejel sklep o ustanovitvi Industrijske rudarske šole v Velenju. Šola je bila ustanovljena s sklepom okraja Celje na osnovi splošnega zakona o šolstvu in soglasja s svetom za industrijo, obrt in blagovni promet okraja Celje in končno je sklep potrdil tudi svet za šolstvo okraja Celje. Šolska stavba je bila nova, v njej je danes gimnazija. Kmalu zatem so za potrebe Rudnika lignita Velenje začeli izobraževati učence še za poklice v kovinarski in elektro stroki. Šolska ustanova je imela do leta 1962 status rudniškega obrata, ko pa zaradi povečevanja potreb po izobraževanju ni mogla več delovati v tem okviru, se je leta 1963 reorganizirala in statusno preoblikovala v samostojni vzgojno-izobraževalni zavod - Rudarski šolski center. Pod tem imenom je z različnimi organizacijskimi enotami RŠC deloval do leta 1982, od leta 1983 do 1995 pa se je srednješolska izobraževalna ustanova v Velenju imenovala Center srednjih šol. Sedanji Šolski center Velenje združuje: splošno in strokovno gimnazijo, poklicno in tehniško elektro in računalniško šolo, poklicno in tehniško rudarsko šolo, poklicno in tehniško strojno šolo, poklicno in tehniško šolo za storitvene dejavnosti in višjo strokovno šolo ter delovni enoti dijaški dom in skupne Stavbe Šolskega centra Velenje v strokovne službe. mestnem središču * M WkH Pametna naložba denarja "Vprvi polovici življenja si človek zdravje kvari, v drugi ga popravlja." Bo kar držalo, kajne? Tegale si včasih ne priznamo radi! "V gibanju je blagoslov. Vzdržljivost je dobro zdravilo. Zmernost je mati zdravja." Mogoče se boste strinjali še s temle! "Svež veter je boljši kot tisoč zdravil." Tudi tale rek ni brez zveze: “Del zdravila predstavlja že želja po ozdravljenju." Vse to vemo vsi in še marsikaj drugega koristnega v zvezi z zdravjem. Koliko pa to upoštevamo? Lahko rečemo, da v zadnjih letih vse bolj. Tudi za delavce našega podjetja to velja. Res pa je tudi, da je možnosti za zdrav način življenja vse več in da ima tako vsak priložnost, da nekaj naredi za svoje zdravje. Nekaj je že to, da se tu in tam odločite in preživite kakšen teden v katerem od zdravilišč. V zdraviliščih in njihovi bližnji okolici je mogoče plavati, se prepustiti masažam, obiskati savno, teči, se sprehajati, vaditi na rekreacijskih orodjih in igriščih, igrati tenis, golf, kegljati, jezditi, kolesariti ali pa preprosto počivati in uživati. Ker pa razgibanemu telesu prija tudi razgibavanje duha, so na voljo razne družabne, kulturne in folklorne prireditve ter obilo možnosti za izlete. Pri sindikatu našega podjetja se zavedajo pomembnosti skrbi za zdravje. Kupili so že kar štiri apartmaje v zdraviliščih, pred rnHmmmm Terme Banovci Termalna voda v Banovcih se uporablja pri zdravljenju bolezni poškodb in pooperaci-jskih stanj pri posegih na okostju, sklepih in mišičju. Zdravi revmatične bolezni, odpravlja težave spodnjega dela hrbtenice in nekatera kožna obolenja. Gostje se lahko kopajo v notranjem bazenu in treh zunanjih bazenih s termalno vodo, v novem plavalnem bazenu z navadno vodo, bazenu s toboganom in otroškem bazenu. So edino zdravilišče v Evropi, ki ima poleg običajnega še naturistični kamp z bazenom. Terme Banovci ležijo v severovzhodnem delu Slovenije, nedaleč od Ljutomera, gospodarskega in kulturnega središča Prlekije. Ponujajo vam počitek sredi murskih polj, na obronkih panonske nižine, v oazi umirjenosti in neokrnjene narave. kratkim pa so se odločili za nakup še kakšnega apartmaja. 0 vsem tem smo se pogovarjali s predsednikom sindikata Jožetom Kožarjem. Rudar: "Kje ima sindikat podjetja apartmaje, kako so opremljeni, kako so zasedeni?" Kožar: "Dva apartmaja imamo v Čatežu in dva v Moravskih Toplicah. Naš prvi apartma smo kupili maja 1993 v Čatežu, drugega novembra 1995, tudi v Čatežu, tretjega februarja 1997 v Moravskih Toplicah in četrtega prav tako v Moravcih aprila 1998. Apartmaji so opremljeni za komfortno bivanje cele družine, večji apartma v Čatežu tudi za bivanje dveh družin. Vsak apartma ima dnevni prostor s kuhinjo in spalnico, večji apartma v Termah Čatež pa ima dve spalnici. Dnevna najemnina za vsak naš apartma je tolarska protivrednost 50 DEM, za večji apartma v Čatežu pa je dnevna najemnina tolarska protivrednost 60 DEM. V to ceno je vštetih tudi pet vstopnic za kopališča v Termah Čatež in štiri karte za kopanje v Zdravilišču Moravske Toplice. Cena je zelo sindikalna in pokrije zgolj stroške vstopnic za kopališča ter stroške sprotnega vzdrževanja apartmajev, brez amortizacije. Že samo za pavšal (vstopnice za kopališča, poraba vode in odvoz smeti) v Termah Čatež moramo plačati letno tolarsko protivrednost 11.000 DEM, za Zdravilišče Moravske toplice pa tolarsko protivrednost 9.000 DEM. Naši apartmaji so prek celega leta zasedeni 95-odstotno. Letno letuje v njih približno 200 družin, do sedaj pa je bivalo v njih 550 družin." Rudar: "Načrtujete tudi nakup novih apartmajev. Kje?" Kožar: "Bili smo odločeni, da novih apartmajev ne bomo kupovali, saj imamo zaradi oddaljenosti težave z vzdrževanjem. Zanimanje članov našega sindikata za letovanje v apartmajih pa nas je prepričalo, da smo odločitev spremenili. Tako za pomlad 1999 načrtujemo nakup apartmaja v Banovcih, odločili pa smo se tudi za nakup štirih apartmajev na Kopah, ki so last ESO Opreme v stečaju in je cena zanje še pose- bej ugodna. Apartmaji na Kopah bodo tudi naše prve kapacitete za zimsko letovanje. Če bomo izpeljali te nakupe, v prihodnjih dveh letih ne bomo mogli kupiti nobenega novega apartmaja, saj bomo porabili vsa sredstva, ki jih lahko namenimo za takšne investicije." Rudar: "Kakšni nameni vas vodijo pri nakupu apartmajev?" Kožar: "Vse je povezano s financami. Po ustanovitvi samostojnega sindikata SPESS smo prenehali odvajati denar Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije in Sindikatu dejavnosti energetike. Naš sindikat si je tako kmalu denarno opomogel in začel iskati možnosti za čimbolj pametno naložbo denarja, ki bi na eni strani koristila delavcem, na drugi strani pa pomenila sklad, iz katerega bi v primeru potrebe lahko črpali denar. V naših naložbah v nakup apartmajev sta torej združena oba sklada, sklad solidarnosti, saj ga koristijo vsi delavci, in tudi stavkovni sklad, kajti apartma lahko prodamo in denar porabimo za druge namene. Takšno poslovanje sindikata je mogoče, dokler razmere dopuščajo, da je sindikat samostojen, močan in institucionalno nevezan v katero od sindikalnih central. Seveda sta potrebni tudi varčnost in racionalna poraba denarja. Zavedamo pa se, da se lahko razmere hitro spremenijo in nas prisilijo v kakšno tesnejše povezovanje, kar bo povezano s precejšnjimi stroški in lahko pomeni tudi konec naših naložb. Samo tako je mogoče razumeti, zakaj naš sindikat ima kapital, ki ga drugi sindikati nimajo. Pri vsem tem pa, seveda, nismo pozabili na skrb za zdravje naših članov. Prav zato apartmaje kupujemo v okoljih, primernih za krepitev zdravja." Rudar: "Kaj torej svetujete delavcem v zvezi z uporabo počitniških apartmajev?" Kožar: "Priporočam jim, da se odločajo za letovanje v zdraviliških krajih, da najamejo katerega od apartmajev in poskušajo v tistem tednu oddiha čimveč storiti za svoje zdravje, dobro počutje. Ob tem pa naj s to našo skupno lastnino ravnajo tako lepo kot s svojo in jo tako ohranijo za dolgoletno uporabo." Dragica Marinšek Terme Čatež Indikacijsko področje Term Čatež zajema vnetne revmatične bolezni, degenerativni in izvensklepni revmatizem, stanja po poškodbah in operativnih posegih na lokomotornem sistemu, po onkoloških posegih, nevrološke bolezni, odvečno telesno težo. Gostom je za kopanje na voljo termalna riviera z večimi zunanjimi in notranjimi bazeni, akvagani, vodnimi tokovi, s slapovi, z umetnim jezerom, kar predstavlja skupaj več kot 8.000 kvadratnih metrov vodne površine. Terme Čatež ležijo na desnem bregu Save, v nižini, ki jo obdajajo z gozdovi porasli Gorjanci, in se na severu nadaljuje z Bizeljskimi griči. Nadmorska višina je 142 metrov, klima je ugodna, blaga subalpska, z milimi zimami in zmerno toplimi poletji. Zdravilišče Moravske toplice V indikacijsko področje zdravilišča spadajo degenerativni, izvensklepni in kronični vnetni revmatizem, stanje po poškodbah in operativnih posegih na lokomotornem sistemu s funkcijsko prizadetostjo, kronična obstruktivna pljučna obolenja in kožne bolezni. Posebnost zdraviliške ponudbe je devet bazenov na prostem in v hotelih z zdravilno termalno-mineralno ali ogrevano navadno vodo. Zdravilišče Moravske toplice leži na skrajnem severovzhodu Slovenije, na panonski ravnici, med zelenim goričkim gričevjem na tromeji Slovenije, Madžarske in Avstrije, kjer narava poklanja tudi zdravje. Nadmorska višina je 186 metrov, podnebje pa je milo panonsko s suhimi poletji. Bolezni sodobnega človeka V zdravilišče po zdravje Vedno bolj in vedno znova se zavedamo, da ni zdravega telesa brez zdrave duše. Med vrednote smo na prehodu v novo tisočletje končno uspeli umestiti tudi sebe, skrb za lastno telo in dušo. Ubijajoč tempo vsakdanjika smo tako prekinili z minutami za rekreacijo ter duševno sprostitev. Ko nam je to prišlo v navado, ko je postalo kot droga, brez katere ne moremo, je tudi naše počutje postalo boljše, življenje kvalitetnejše. Morebitna bolezen nas je le težko našla, še težje premagala. Nič več nismo klonili pred najmanjšimi stresi, naša učinkovitost in delovna storilnost pa sta se pomembno povečali. Občasno pa smo se, se in se bomo pred vsakodnevnimi obremenitvami tudi skrili, zatekli na mesta, kjer se ukvarjajo s krepitvijo zdravja, v eno izmed slovenskih naravnih zdravilišč. S pomočjo naravnih zdravilnih sredstev, fizikalne medicine, dietetike in svetovanja bomo zase in za svoje zdravje lahko napravili še več. Slovenska naravna zdravilišča so posejana po jugovzhodnem obrobju Slovenije. V širokem pasu se vijejo od Lendave na vzhodu do morja na zahodu. Po nekaterih zapisih segajo zametki balneologije (veda o zdravilnih vodah ali zdravilnem blatu) na Slovenskem v obdobje Rimljanov, o čemer pričajo stare zahvalne plošče, ki jih najdemo v naših najstarejših zdraviliščih. Ob sloviti rimski cesti Poetovia-Celeia-E-mona je ležal eden naših najstarejših vrelcev - Rogaška Slatina. O zgodovini, starosti in poznavanju naših zdravilnih voda pričajo tudi imena, ki jih uporabljamo še danes: Rimske Toplice, Rimski vrelec v Kotljah. Po zaslugi obširne razprave mariborskega fizika Benedikta Grundela o zdra- vilnih učinkih Rogaških vrelcev, napisane 1685, pa smo se pomembno zapisali tudi v svetovno zgodovino. O tradiciji izkoriščanja in uporabe naravnih zdravilnih faktorjev pričajo zapisi v večini slovenskih zdravilišč. Vsa zdraviliška dejavnost temelji na naravnih zdravilnih sredstvih - klinično dokazanih in preizkušenih sredstvih, med katera štejemo naravne mineralne, zdravilne in termalne vode, zdravilna blata in klimo. Kadar govorimo o balneoterapiji mislimo na uporabo mineralnih in termalnih voda na celini, medtem ko s pojmom talasote-rapija opredeljujemo zdravljenje z morskim podnebjem in morskimi kopelmi. Posamezni tipi voda se med seboj razlikujejo po temperaturi, vsebnosti trdih snovi, ogljikovega dioksida, radija in radona, joda, železa, žvepla, arzena; po posameznih kemičnih in fizikalnih lastnostih, po geološkem izvoru... Mineralne vode prihajajo na površje iz naravnih podzemeljskih in pred onesnaženjem zavarovanih nahajališč kot naravni izviri ali iz umetnih vrtin. Higiensko bakteriološko so čiste, imajo konstantno sestavo in temperaturo ter ne presegajo dovoljenih mejnih koncentracij določenih sestavin. Naravne zdravilne vode veljajo že stoletja kot naravno sredstvo proti številnim težavam. Izvirajo iz naravnih vrelcev ali umetno zgrajenih vrtin, zaradi svoje kemične sestave, fizikalnih lastnosti, bal-neoloških izkustev in medicinskih spoznanj pa se uporabljajo v terapevtske namene. Zdravijo, lajšajo ali preprečujejo določene bolezni. Nekatera zdravilišča vode tudi stekleničijo za prodajo na tržišču. V Nemčiji običajne mineralne vode štejejo med živila, zdravilne pa ureja zakonodaja s področja zdravil, sicer pa so v prosti prodaji. Termalne vode so skupina naravnih mineralnih vod, ki niso namenjene pitju, ampak kopanju. Tako jih imenujemo, kadar njihova temperatura na izviru znaša vsaj 20°C. Glede na temperaturo jih delimo v hipo-(20-34°C), izo- (34-38°C) in hipertermalne vode (več kot 38°C). Kopanje in plavanje imata tako v športnem kot rekreativnem in rehabilitacijskem smislu posebno veliko zdravstveno vrednost, seveda pa morajo biti zagotovljene neoporečne higienske razmere pri vseh kopaliških napravah in v kopalni vodi. Peloide prav tako prištevamo med naravna zdravilna sredstva. So naravni produkti, sestavljeni iz mešanice mineralne ali jezerske vode z organskimi ali anorganskimi snovmi in se uporabljajo v obliki kopeli ali oblog. Med anorganske sestavine spadajo razne vrste glin, kremenec, dolomit, pesek, silikatni material, lapor in soli, ki se nahajajo v mineralnih vodah. Organske komponente sestavljajo razgradni produkti živalskih in rastlinskih organizmov, ki so sestavljeni iz alg, bakterij in produktov njihove presnove. Pogosto uporabljamo šoto z območja barja ali pa limanski mulj iz nekdanjih zadušenih iztokov rek v Črno morje. Ob termalnih izvirih se pojavlja vrelčni mulj, ob izlivih rek v mirne morske zalive pa grez. Pričeli so uporablajti tudi kredo, glino in ilovico. Učinek peloidnih kopeli in oblog je odvisen od mehanskih, fizikalnih in kemijskih lastnosti peloida. Za posamezen kraj značilna klima, ki deluje na človeka in ima zdravilne učinke, se skriva pod pojmom klimatoterapija. Klima je zbir številnih vplivov ozračja na človeka, ki so prisotni povsod in se spreminjajo tako v krajevnem (gorska, predalpska, nižinska, obmorska klima) kot tudi v časovnem pomenu (letni časi, del dneva) in tudi s samim potekom vremena. Klima je pomemben spremljajoč dejavnik pri vseh zdraviliških kurah, zato je potrebno ugotavljati in zagotavljati odsotnost vseh obremenilnih ali potencialno škodljivih vplivov klime (onesnaženje zraka, prekomerna toplotna obremenitev, slaba sončna obsevanost). Uporaba klime kot naravnega zdravilnega sredstva temelji na sprostitvi ali poživljanju telesnih funkcij. V procesu zdraviliškega zdravljenja bal-neologija in balneoterapija uporabljata mineralne in termalne vode, zdravilna blata ter blagodejen vpliv klime. Učinki in postopki se med seboj prepletajo, dodatno pa je uporabljen še vpliv zdravil in fizikalne medicine. Fizikalna medicina je osredotočena na uporabo fizikalnih sredstev in tehnik za diagnostiko in obravnavo okvar, do določene stopnje tudi prizadetosti. Balneoterapija je namenjena celotnemu telesu. Z njo utrjujemo regulatorne sposobnosti ter vzpodbujamo obrambne mehanizme. Uporabljamo in izvajamo jo pri različnih vrstah kroničnih obolenj in stanjih po poškodbah ali operativnih posegih. S serijo dražljajev izzovemo spremembo reaktivnosti organizma, kar privede do obnovitvenih procesov v obolelih organih ali celotnem organizmu. Zdravljenje z naravnimi zdravilnimi sredstvi je posebnost naravnih zdravilišč in prav naravna zdravilna sredstva so tista, ki jim dajejo dejansko vrednost, so edinstvena in so značilna za določeno zdravilišče. Pomemben element, ki mu v zdraviliščih namenjajo posebno pozornost, je tudi dietetika. Vse pogosteje nas strokovnjaki opozarjajo, da nam vsakodnevni vnos neustreznih živil lahko povzroči spremembe v telesu, zviša raven maščob, povzroča aterosklerozo, pospeši razvoj sladkorne in ulkusne bolezni. Če hočemo imeti trdno in varno zgradbo, moramo uporabiti samo dober gradbeni material in prav tako je tudi pri telesu. Čas bivanja v zdravilišču lahko koristno uporabimo tudi zato, da se seznanimo z elementi zdrave prehrane, pomembne spremembe pa kasneje vtkemo tudi v naše navade. V zdraviliščih sta tako bolnik kot gost izločena iz svojega običajnega okolja in imata čas, ki ga lahko namenita samo svoji rehabilitaciji -telesni in duševni. Tu lahko najdeta svoj mir, se sprostita, fizično okrepita, napolnita energetske zaloge in se pripravita na vse spopade in izzive, ki ju čakajo ob vrnitvi domov. Zdraviliško okolje je prav idealno za fizično in psihično sprostitev ter rehabilitacijo, saj jih v celoti omogoča in hkrati tudi stimulira. Dajmo, vredno je poskusiti! Zase in za svoje zdravje! Janez Poles, dr. med,- internist INDIKACIJSKA PODROČJA ZDRAVILIŠČ GLEDE NA STANDARDE ZAVODA ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE ZDRAVILIŠČE >GO 3 E CD UJ 5 < < M INDIKACIJE Vnetne revmatske bolezni Degenerativni revmatizem Stanje po poškodbah gibal s funkcijsko prizadetostjo Nevrološke bolezni, poškodbe kapi, živčno mišične bolezni Bolezni in stanja po operac. srca in ožilja Ginekološke bolezni Kožne bolezni Gastroenterološke in endokrine bolezni Legenda: A-osnovnra dejavnost zdravilišča, B-dopolnilna dejavnost zdravilišča Zahvala Ob izgubi mojega očeta Antona Kneza se zahvaljujem sodelavcem Gost, d.o.o za izrečena sožalja, darovano cvetje, svečke in denarno pomoč. Zvonka Hliš Zahvala Ob izgubi tašče Alojzije Postrpinjek se zahvaljujem za denarno pomoč in darovane sveče sodelavcem v delavnici zaščitnih sredstev HTZ. Emil Rošer Zahvala Ob izgubi moje mame Silve Homan - Mali se zahvaljujem vsem sodelavcem v službi Strojna projektiva in Strojna priprava dela za vse darovano in izraze sožalja. sin Slavko Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi najinega dragega sina Matica Dobnika se iskreno zahvaljujeva sodelavcem v Premogovniku Velenje in sindikatu podjetja za izkazano nesebično pomoč v težkih trenutkih. oče Zvone in mati Zdenka Zahvala Ob boleči in nenadomestljivi izgubi mojega dragega očeta Štefana Ramšaka se iskreno zahvaljujem sindikalni podružnici Jame Preloge, sodelavcem, godbi in vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Silvo Ramšak TRC Jezero vas vabi na božično praznovanje v Kranjsko Goro! Ne čudite se, da je pred vami vabilo na božično praznovanje! Leto je naokoli, jesen se bo čez mesec dni iztekla, prišla bo zima in z njo tudi božično-novoletno praznovanja. Zakaj ne bi božiča letos pričakali v Kranjski Gori? Ali zakaj ga ne bi letos ponovno pričakali prav tam? Ponujamo vam 6, 4 in 3-dnevni božični paket v hotelu Larix v Kranjski Gori med 21. in 26. decembrom. Paket vsebuje: penzionske storitve (nočitev, zajtrk, kosilo, večerjo), uporabo savne in bazena, nočno sankanje, izposojo smučarske opreme, postrežbo po polnočnicah, svečano božično večerjo. osebe število dni cena v SIT odrasli 6 33.000 otroci 6 24.000 odrasli 4 24.000 otroci 4 17.000 odrasli 3 19.000 otroci 3 14.000 Otroci do 12. leta starosti imajo, če spijo s starši, bivanje in prehrano brezplačno. Božični paket lahko plačate v petih obrokih s čeki; prvi obrok plačate ob odhodu iz Kranjske Gore. Prijave zbira do 10. decembra 1998 Jože Grubelnik v Beli dvorani in po telefonih 063-851-317 ali 041-647-889. Mešani pevski zbor Gorenje vabi v svoje vrste nove pevce, predvsem moške. Če imate radi zborovsko petje, zberite voljo in pridite na vaje v glasbeno šolo Frana Koruna Koželjskega v Velenju. Pričakujejo vas vsak petek in sredo ob 19. uri in 30 minut. Kam so vsi ti fantje šli... Moški pevski zbor Kajuh pri Kulturnem društvu Kajuh Velenje vabi fante in može, ki imajo veselje do petja, da se mu pridružijo. Kajuhovci negujejo slovensko in tujo narodno in umetno pesem, nastopajo na različnih prireditvah, pojejo na koncertih doma in v tujini in gostijo druge zbore. Pokrovitelj zbora je Premogovnik Velenje. Vabljeni ste na pevske vaje vsak ponedeljek in četrtek med 18. in 20. uro! Kulturno društvo Kajuh in njegov pevski zbor ima sedež v 3. nadstropju Kulturnega doma Velenje. SMUČARSKI KLUB VELENJE vas vabi na sejem nove in stare smučarske opreme v Rdečo dvorano. Sejem bo v petek, 27. novembra, med 15. in 19. uro ter v soboto, 28. novembra, in v nedeljo, 29. novembra, med 9. in 18. uro. Vabljeni! NA OBISKU Zadnji direktor velenjske elektrarne V decembru bomo zopet povabili upokojence Termoelektrarne Šoštanj na novoletno srečanje. Kar 287jih je. Med njimi je najstarejši Edo Hudovernik, ki bo drugo leto dopolnil devetdeset let. Prav to me je spodbudilo, da ga poiščem in se z njim pogovorim. Ugotovila sem, da Edo Hudovernik živi v Domu za varstvo odraslih v Velenju in tja sem poklicala, kajti zanimalo meje, kako je z njim. Že pri prvem klicu sem bila prijetno presenečena. "Ja, gospod ima mobitel in se lahko dogovorite za pogovor," so mi povedali v Domu. In že v najinem telefonskem stiku sem ugotovila, da naš devetdesetletni upokojenec hitro razmišlja, dobro komunicira in veselila sem se srečanja ž njim. Dogovorila sva se za razgovor v njegovi garsonjeri v Domu po zajtrku. Kakšno presenečenje! Zagledala sem moškega, športno oblečenega, dobrega videza, razigranega. "Kdo bi mu prisodil devetdeset let!" sem razmišljala. V tem stilu je tekel tudi najin pogovor. Še prej naj povem, da je imel vse svoje podatke o tem kje, kdaj se je rodil, kje in kdaj je kaj delal zapisane in pripravljene. Tudi jaz nisem prišla nepripravljena, saj sem v Seherjevi knjigi Zgodovina Premogovnika Velenje, kjer je opisano tudi življenje in delo Eda Hudovernika, prebrala vse o njem, da bi pogovor lažje stekel. Najprej namreč nisem natančno vedela, s kom bom govorila, po prebrani literaturi pa sem izvedela, da je bil Hudovernik pomemben mož, zadnji direktor stare velenjske elektrarne, ki izhaja iz zelo bogate velenjske družine. Vedela sem, da bom imela o čem pisati. Še posebej ob tako dobrem sobesedniku. Torej, Edo Hudovernik se je rodil v stari velenjski družini. Mama je bila Janova iz Škal, oče pa iz Velenja. Imela sta devet otrok, štiri deklice in pet fantov, eden od teh je Edo. Družina je bila bogata. Oče se je ukvarjal s tesarstvom in pretežno delal trame za premogovnik, ki je bil takrat v lasti direktorja Lapa. Hudovernikova je bila zemlja, kjer danes stoji Pesje, njihov je bil Kozjak, imeli so gostilno, pa verjetno je Edo še kaj pozabil povedati. Ker pa vsi otroci niso mogli ostati doma, se je Edo po končani osnovni in meščanski šoli, ki jo je opravil leta 1926 v Šoštanju, odločil, da nastopi službo v elektro delavnici Premogovnika Velenje. To je bilo leta 1927, že naslednje leto pa so pričeli montažo termoelektrarne in ta je šla v pogon leta 1929. Tako je Edo sodeloval pri trasiranju 35 kV daljnovoda Velenje - Podlog. Ob delu se je izobraževal, opravil različne izpite in delo- vodsko šolo v Ljubljani. V velenjski elektrarni je odpravljal delo stikalca, izmeno-vodje, bil vodja elektrodelavnice in obratovodja do leta 1949. Povedal je, da je bilo delo v stari elektrarni težko. Postavljali so daljnovode, inštalirali celo Velenje, do takrat pa je - takrat še trg Velenje - elektriko dobivalo iz Skazove vodne turbine. Med tem časom se je Edo leta 1946 poročil z Elizabeto Zajc iz Velenja in leta 1947 se jima je rodil sin Andrej. Še vedno so živeli doma. Ko je leta 1949 dotedanji direktor elektrarne inženir Raspolič odšel iz Velenja, je vodstvo prevzel Edo, ki je elektrarno vodil vse do leta 1957. Potem se je preselil v šoštanjsko termoelektrarno. Za uspešno vodenje elektrarne in uvajanje novosti je v tistih letih Edo dobil več odlikovanj in nagrad. 1958. leta se je njegova družina preselila v prvi elektrarniški blok na Koroški cesti v Velenju, ki še danes stoji. Edo hiše kljub denarju ni gradil. Zanj je bilo pomembno drugačno življenje. Kot je povedal, se je vedno ukvarjal s športom; ne samo on, cela Hudovernikova družina je bila pri Sokolu, bili so aktivni slovenski narodnjaki. Tudi potem, ko se je poročil, je bil kar petdeset let aktiven pri raznih pevskih zborih, bil je in je še član Zveze borcev. Skratka, hiša mu ni nikoli pomenila nekaj, kar bi ga osrečevalo. "Saj," kot je povedal, "zakaj bi gradil, če sem imel lepo, prostorno stanovanje." Hudovernika so v šoštanjski elektrarni vključili v delo investicijskega oddelka, ob koncu svojega službovanja v TE Šoštanj pa je vodil službo za varstvo pri delu. Po 40-letnem delovnem stažu je leta 1967 odšel v pokoj in aktivno živel in živi še danes. Leta 1984 je pri 76. letih ostal sam. Umrla mu je žena Elizabeta, sin Andrej pa je po končanem študiju, je diplomirani inženir, elektroprojektant, ostal v Ljubljani. Ampak, vztrajen, delaven in zagnan, kot je Hudovernik, je pri teh letih sam skrbel zase, brez pomoči. Ko si je tako sedem let nosil kosilo vsak dan iz Doma za varstvo odraslih, se je pred tremi leti odločil, da bo ostal kar v Domu. Tu se vsak dan kaj dogaja. Obiskov mu pri tako številčni družini ne manjka, prav tako pa mu ne manjka prija- Edo Hudovernik, najstarejši upokojenec Termoelektrarne Šoštanj teljev, tudi iz elektrarne; gospod Kaudik, tudi naš upokojenec, ga obišče vsaj enkrat na teden. Še bolj pa je vesel pogostih obiskov sina Andreja in dveh vnukov. "Veste, jaz sem prijavljen v Ljubljani, volit se peljem v Ljubljano," je ponosno povedal. Edo Hudovernik še vedno telovadi vsak dan, goji rože in dela še marsikaj. Dolge večere mu krajšata radio in televizija ter njegov nepogrešljivi mobitel. Edino vid ga zapušča. "Ja, nekaj pa mora biti narobe, pri teh letih!" Razgovor z gospodom Hudovernikom mi je polepšal dan. "Toliko energije, zanosa in vizije je v tem človeku. Takih je malo," sem razmišljala ob odhodu. On pa je sklenil najin pogovor: “Z zadovoljstvom gledam na svojo življenjsko pot jn vesel sern, da sem prispeval svoj delež k razvoju elektrifikacije v Sloveniji." Irena Tirnanič, TE Šoštanj Rezultati natečaja za počitniške fotografije in zgodbe Nagrade so razdeljene! V 6. in 7. letošnji številki Rudarja smo vas skupaj z podjetjem Foto Zoom iz Velenja povabili k sodelovanju na natečaju za počitniške fotografije in zgodbe. Foto Zoom je prispeval lepe nagrade, mi pa smo obljubili, da bomo nagrajene fotografije in zgodbe objavili. Do konca septembra nismo prejeli nobene počitniške zgodbe, fotografij pa se je nabral majhen kupček. Sredi oktobra sva si predstavnik Foto Zoo-ma Aleš Dolinar in glavna urednica Rudarja Diana Janežič ogledala prispele fotografije in razdelila nagrade. Najpomembnejša kriterija sta bila, da ima fotografija počitniški motiv ter da je posneta na kodakovem filmu. Nagrade prejmejo: 1. nagrado - fotoaparat Kodak KB-10 -prejme Jani Gorjanc, 2. nagrado - torbo Kodak s filmi in albumi -prejme Matjaž Kovač, 3. nagrado - album za slike - prejme Miran Beškovnik, 4. do 8. nagrado - film Kodak 135/36, album za 100 fotografij in gratis povečavo 30x40 cm iz kateregakoli negativa -prejmejo Lojze Vrenčur, Božo Špegel, Ida Kumer, Samo Kopušar in Suzana Zupan, 9. do 12. nagrado - film Kodak 135/36 -prejmejo Husein Djuherič, Jože Vovk, Marijan Lipičnik in Marica Močilnik. Nagrajenci lahko nagrade dobijo ob predložitvi osebne izkaznice v poslovalnici Foto Zoom v nakupnem centru Velenje vsak delovni dan med 8. in 20. uro. Fotografije, s katerimi ste sodelovali na natečaju, pa dobite v uredništvu Rudarja. Čestitamo vsem nagrajencem! Uredništvo Rudarja 1. nagrada - Jani Gorjanc 2. nagrada - Matjaž Kovač 3. nagrada - Miran Beškovnik Zdravo življenje Fitnes Vadba za moške in ženske je organizirana v Beli dvorani: za ženske ob ponedeljkih med 20. in 21. uro in za moške ob ponedeljkih med 21. in 22. uro. Preventivni programi Obveščamo vse udeležence preventivnega aktivnega oddiha v letu 1998, da začenjamo z izvajanjem programa v jesensko-zimski sezoni. Prva skupina je pričela s programom 16. novembra, program pa zajema 10 vadb, dvakrat tedensko, in sicer: ti TURISTIČNO REKREACIJSKI CENTER VELENJE - SLOVENIJA Če bi želeli vaditi večkrat, si lahko priskrbite mesečne karte. Člani sindikata imate ob predložitvi izkaznice dodatni popust. Informacije: Metka Zlodej, tel. 861- 820 ali 853-312, int. 16-75. Tenis TENIŠKA ŠOLA TRC - Jezero razpisuje 8-urne teniške tečaje za odrasle in otroke v Beli dvorani. začetni tečaj otroci odrasli 2.900 SIT 3.900 SIT nadaljevalni tečaj otroci odrasli 3.500 SIT 4.500 SIT Prijave in informacije osebno v Beli dvorani ali prek telefona 861-820 in 853-312, int.14-56 Evgen Roškar. Še vedno so na voljo nekateri termini za igranje tenisa v Beli dvorani. Informacije: Metka Zlodej, tel. 861- 820 ali 853-312, int. 16-75. Aerobika Aerobika za ženske je vsako sredo ob 19. uri v Glasbeni šoli Velenje, vodi jo Dragica Mavec. PROGRAM "A" BAZEN VELENJE - trim kabinet (pod vodstvom rekreatorja), savna in plavanje v bazenu, PROGRAM "B" TERME TOPOLŠICA - vaje v telovadnici (pod vodstvom fizioterapevta), in plavanje v termalnem bazenu. Delavci Premogovnika, ki letos niste sodelovali v preventivi, bi pa želeli sodelovati v enem od programov, se lahko prijavite v Beli dvorani osebno ali prek telefonov 851 -317 in 853-312, int. 14-56. Prijave sprejemamo do popolnitve skupin. Soudeležba udeleženca programa je 2.800 SIT. Organiziran bo avtobusni prevoz za Topolšico. Rekreacija za reševalce Za člane jamske reševalne čete je organizirana rekreacija! dan aktivnost lokacija termin ponedeljek vaje v trim kabinetu, savna, bazen Velenje 18.00- 20.00 plavanje,tenis Bela dvorana 10.00-11.00 in 16.00-17.00 torek nogomet Rdeča dvorana 17.30-19.00 sreda vaje v trim kabinetu, savna, plavanje bazen Velenje 18.00 -20.00 četrtek košarka ŠCV 18.30- 20.00 Tekaška sekcija Organizirani tek za moške in ženske poteka na tekaških progah ob Škalskem jezeru, in sicer: Prijave in informacije osebno v Beli dvorani ali prek telefonov 861-820 in 853-312, int. 1456. ob ponedeljkih med 16. - 17. uro in ob četrtkih med 16.-17. uro. Urnik velja za zimsko obdobje, v poletnem času je vadba uro kasneje. Informacije: Tine Steiner, tel. 853-312, int. 12-17. Skrb za zdravje Zdrav delavec dosega boljše rezultate kot bolan. Raziskave kažejo, da je odsotnost z dela zaradi bolezni veliko breme podjetja. Eden od načinov preprečevanja nastanka bolezni pa je spodbujanje zaposlenih k organizirani rekreaciji in športnim dejavnostim. Zato smo pripravili več različnih programov preventive in rekreacije Rokomet Od 6. oktobra do 17. novembra je v telovadnici osnovne šole Šalek potekalo letošnje rokometno prvenstvo podjetja. Rezultati: 1. Strokovne službe 12 točk, 2. Elektrostrojna dejavnost 10 točk, 3. Transport 10 točk, 4. Jama Preloge 9 točk, 5. Priprave 8 točk, 6. Zračenje 2 točki, 7. Klasirnica 1 točka, 8. HTZ 0 točk. Namizni tenis 17.novembra je v Rdeči dvorani potekalo moštveno tekmovanje v namiznem tenisu. Prijavilo se je osem ekip. Rezultati: 1. Zračenje, 2. Klasirnica, 3. Priprave, 4. HTZ, 5. Strojna dejavnost, 6. Praktično izobraževanje, 7. strokovne službe in elektro dejavnost. Ob koncu letošnje planinske sezone Končana je še ena planinska sezona. Težko je vedno ugoditi vsem zahtevam in željam planincev, še težje samemu sebi. Pa vendar se trudimo in če smo najprej zadovoljni sami s seboj in nato še udeleženci z nami, smo dosegli svoj namen. Dosedanje izkušnje na izletih so pokazale, da smo planinci Premogovnika med najbolj organiziranimi daleč naokoli. Temu so pripomogle dobre priprave vodnikov, organizacija izletov, vodenje, izbira ture in nenazadnje sami udeleženci. Zato ni naključje, da so naši izleti vedno polno zasedeni. Nekaj statističnih podatkov: - v planinski sekciji Premogovnika je vključeno 50 oseb, - imamo 3 vodnike B kategorije in 4 vodnike A kategorije, - načrtovali smo 12 izletov, izvedli pa smo jih 13, - izvedli smo 4 ture po zahtevnih poteh in 9 tur po lahkih poteh, - na vsakem izletu je bilo povprečno 30 oseb, - osnovnošolci so imeli brezplačne izlete, - pričeli smo nakupovati varovalno opremo za planince, - redno oglašamo v našem internem glasilu Rudarju. Ni odveč, da opozorimo na program izletov za naslednje leto. Izbira je pestra. Vsakdo si lahko izbere izlet glede na svoje sposobnosti. Na plakatu, vabilu za izlet je poleg obveznih podatkov vedno opisana pot in njene posebnosti. Novost v naslednjem letu bo, da bomo zahtevali od udeležencev izleta, da uporabljajo varovalno opremo, kadarkoli bo šlo za zahtevne poti, predvsem čelado. To ni modna muha, gre za varnost. Zase moramo poskrbeti najprej sami, šele nato lahko pričakujemo pomoč od drugih. Na začetku vsakega leta izdamo obvestilo o članarini. Članarina je predvsem izraz pripadnosti organizaciji pa še zavarovanje planinca, popust pri nočitvah v kočah,... Zato že zdaj vabimo vse planince, ljudi željne novih dogodivščin in dobre družbe, da se nam pridružijo in se vključijo v našo planinsko sekcijo. Program izletov v letu 1999 Datum Smer izleta in težavnost Višina/m Organizacija / vodenje 2.1. Šalek-Radojč/l 960 Franc Maršnjak 16.1. Zdravju naproti - Gora Oljka/L Primož Strniša 20.2. Šaleška pot - ob 25.letnici poti / L Toni Žižmond, Primož Strniša 20.3. Evropska pešpot -E6/L Marjana Borovnik, Karlo Žibret 17.4. Gorjanci - Trdinov vrh / L 1181 Marjana Borovnik, Vera Debenjak 15.5. Kočevsko / L Husein Djuherič, Karlo Žibret 5.6. Blegoš - Črni vrh / L 1562 Franc Maršnjak 12.6. Gora Oljka - pohod bosih Milan Okorn, Tone Štih 26.6. Dovška Baba / L 1892 Zinka Ribič, Toni Žižmond, Milan Okorn 17.-18.7. Vrbanova špica - Rjavina / ZZ 2532 Franc Maršnjak, Marijan Lipičnik 14.8. Montaž (Italija) / ZZ 2754 Primož Strniša, Husein Djuherič, Marijan Lipičnik 18.9. Tošč-Šmarna gora /L 1021 Milan Okorn, Zinka Ribič 25.9. Sicilija - Etna Husein Djuherič, Vera Debenjak, Karlo Žibret 16.10. Kamorkoli / L Toni Žižmond, Zinka Ribič, Marjana Borovnik, Franc Maršnjak 20.11. Šaleška pot - ob 25.letnici poti / L Primož Strniša, Toni Žižmond 26.12. 8. Štefanov pohod / L 1108 Primož Strniša, Husein Djuherič Pa še to! Na zadnjem sestanku upravnega odbora planinske sekcije smo si postavili ambiciozen plan: za leto 2000 načrtujemo vzpon na Kilimanjaro v Tanzaniji. Husein DJUHERIČ, predsednik planinske sekcije Premogovnika Velenje Atletske novice Velenje bo letos prizorišče še enega velikega športnega dogodka. Na že znani progi za kros pod kozolci ob Škalskem jezeru se bo 28. novembra ob 11. uri začelo odprto prvenstvo Slovenije v krosu. To bo obenem tudi generalka za Evropsko prvenstvo v krosu leta 1999, ki so si ga s svojimi dobrimi organizacijami atletskih prireditev prislužili marljivi člani AK Velenje. Organizatorji pričakujejo kvalitetno udeležbo znanih tekačev iz cele Evrope, tako da se gledalcem obeta lepa tekaška prireditev. Tudi Slovenijo bo zastopala močna ekipa, v kateri bodo Čeplakova, Bahtiri, Buč in Podgoršek. Atleti se bodo borili s tujo konkurenco pa tudi za naslove državnih prvakov. Viki Poznič prva* V oktobru je bil v Mariboru že 33. kros za pokale Dela, ki se ga je udeležilo blizu 900 tekmovalcev iz cele Slovenije. Velenje je nastopilo v konkurenci velikih občin in je med 18 občinami že tretjič zapored ter skupno desetič osvojilo veliki pokal Dela, ki ga prejme vseekipni zmagovalec. Velenjska ekipa, ki jo je sestavil trener Tomo Popetru, je bila s svojim jedrom - člani AK Velenje - tudi letos premočna za ostalo konkurenco. Tako sta bila v svoji kategoriji zmagovalca Boštjan Buč in Anja Rak, Jolanda Čeplak je bila pri članicah druga, prav tako je bil drugi Bekhim Bahtiri, odlična druga je bila mlada atletinja Nina Hudejeva. Imeli pa smo še nekaj tretjih in četrtih mest, kar je na koncu zadostovalo za skupno zmago. A/.P./ Strelsko tekmovanje V četrtek, 29. oktobra, je bilo v prostorih strelske družine Mrož v Velenju tekmovanje delavcev in delavk našega podjetja v streljanju z zračno puško. Tekmovanje je potekalo ekipno in posamezno za moške in ženske. Zabeležili so tele rezultate! Moški nosamezno: 1. Jože Satler, Priprave, 165 točk, 2. Mirko Junačko, Priprave, 163 točk, 3. Milan Plohl, Praktično izobraževanje, 152 točk, 4. Stanko Plešnik, Priprave, 147 točk, 5. Slavko Lipičnik, Klasirnica, 146 točk. Moški ekinnn: 1. Priprave, 2. Klasirnica, 3. Mehanizacija, 4. Jama Preloge, 5. Zračenje, 6. Strokovne službe, 7. Praktično izobraževanje, 8. Jama Pesje, 9. HTZ in 10. Jama Skale. Ženske posamezno: 1. Darja Kelher, HTZ, 146 točk, 2. Irena Lukaček, Strokovne službe, 127 točk, 3. Sonja Postrpinjek, HTZ, 114 točk, 4. Diana Janežič, Strokovne službe, 107 točk. Ženske ekipno: 1. Strokovne službe, 2. HTZ. PREŽIVITE PROSTE DNI Skl l>XJ l NAMI’ Celje - skladišče D-Per 65/1998 5000005764 ,9 5 S COBISS o Hotel Barbara Fiesa Vabimo vas, da jesenske dni preživite v prijetnem in mirnem okolju fieškega zaliva, kjer vam bo domačnost in udobje nudil hotel Barbara in njegovo osebje. Izbirate lahko med različnimi jesenskimi paketi. Prav tako vas vabimo na silvestrovanje v hotel Barbara. Odločite se lahko med tri- ali petdnevnimi paketi. Izleti in potovanja V decembru vas vabimo na krajše predbožične izlete na Dunaj, v Munchen, Budimpešto in Prago ali na sprostitvene pakete v slovenskih zdraviliščih. Silvestrovanja v Grčiji, Rimu, Budimpešti, Parizu, Londonu, Pragi in na Dunaju. Smučanje Smučarski paketi na Rogli, Pohorju in v Kranjski Gori. Smuka na belih strminah v znanih smučarskih središčih Avstrije, Italije in Francije. Preživite zimo z nami. Informacije in rezervacije: 855-336, 855-283! Vabimo vas, da vaše prijatelje, sodelavce in poslovne partnerje ob koncu leta povabite v enega izmed naših lokalov, kjer bomo z veseljem ustregli vašim željam in vam pripravili prijeten popoldan ali večer v družbi vaših izbrancev. Rezervacije: Restavracija Jezero Velenje: 854-493, Viia Široko Šoštanj: 881-030, Restavracija Klub Velenje: 862-131, Bistro Arkada Velenje: 854-494.