Poštnina plačana v gotovini Cona Din t*- Stev. 209 V Ljubljani, petek 15. septembra 1939 Leto IV Komisija za ureditev banovine Slovenije - imenovana Belgrad, 14. sept. m. Predsednik ministrskega sveta Dragiša Cvetkovič je danes določil komisijo, ki bo pripravila vse potrebne zakonske predloge za prenos kompetenc v smislu določil uredbe o razširitvi predpisov za hrvatsko banovino na druge banovine, med temi tudi na dravsko banovino. V komisiji so: minister brez listnice Mihajlo Konstantinovič, gradbeni minister dr. Krek in pomočnik bana dravske banovine dr. Stanko Majcen. Belgrad, 15. septembra, m. Predsedstvo Srbskega kulturnega kluba je snoči izdalo , na javnost sporočilo, v katerem pojasnjuje svoje stališče v pogledu zunanjih in notranjih političnih dogodkov. Obvestilo naglasa: Srbski kulturni klub v Belgradu sprejema zadnji čas od vseh strani vprašanja o tem, kakšno stališče naj klub zavzame glede najnovejših dogodkov v naši notranji politiki. Notranji politični razvoj je lahko usoden za srbstvo in Jugoslavijo. Uprava kluba smatra za dolžnost, da ob tej priliki naglaša tole: 1. Naš mednarodni položaj zahteva, da se vsi rodoljubi vzdrže vsake notranje politične borbe in da se vsa ta vprašanja gledajo s stališča obrambe domovine. Danes je namreč važnejša ohranitev Jugoslavije, kakor pa delitev oblasti in izvajanje nekaterih političnih načeL 2. Sporazum, sklenjen med predsednikom JRZ in predsednikom HSS, da lahko povod za upravičeno kritiko, toda uprava kluba smatra, da danes ni trenutek za razpravljanje o tem _ vprašanju. Srbski kulturni klub se že sedaj bavi s preuča-vanjem vprašanja o državni preureditvi, kar pa zahteva prav mnogo časa, svobodnega razpravljanja in skrbnega dela. Danes moramo delati za to, o čemer ni in ne more biti razprave, to je o obrambi Jugoslavije in svobodne narodne države Srbov, Hrvatov in Slovencev. 3. Srbi se ne smejo niti za trenutek izneveriti svojemu velikemu narodnemu in državnemu poslanstvu, zato se morajo zdržati vseh strankarskih bojev in trenj. Ko so naši bratje Hrvatje in Slovenci tako dobro organizirani, da so dosegli višek edinstva in sioge, zahteva korist domovine, da tudi Srbi store vse, da se zedinijo, organizirajo in postavijo v svoje vrste najboljše ljudi. Srbi so glavni tvorci Jugoslavije, Srbi so tudi danes glavni njen steber. Ta vloga jim vsiljuje tudi največje naloge, ki jih morejo izpolniti samo s popolno disciplino, slogo in navdušenjem. , 4. 0 podrobnostih nove državne ureditve ne moremo govoriti brez prejšnjega študija. Toda o osnovnem načelu ureditve moramo biti že danes na jasnem. Nova državna ureditev mora biti taka, da še bodo v Jugoslaviji Čutili Srbi, Hrvati in Slovenci ko v svoji hiši. Bila bi usodna zmota, ko bi menili, da je svobodo Srbov in Hrvatov moči ustvariti s kako rahlo državno skupnostjo, kajti pravno varnost posameznika predstavlja le močna državna oblast Svoboda Srbov in Hrvatov bo zavarovana samo v čim tesnejši njihovi skupnosti. Brez močne Jugoslavije ni močno niti srbstvo, niti hrvatstvo. 5. Obramba in napredek Jugoslavije zahtevata, da se pri splošnem narodnem delu najdejo skupno vsi Srbi, Hrvati in Slovenci z enakimi pravicami in tudi enakimi dolžnostmi. Francoska poročila naznanjajo: Prve francoske straže v Saarbriickenu Pari*, 15 sept. o. Sinočnje francosko uradno poročilo pravi: »Napredovali smo na raznih delih bojišča in med operacijami zajeli večje število ujetnikov.« Francoski listi prinašajo vesti svojih posebnih dopisnikov z bojišča na zahodu, da so francoske čete včeraj dospele na vseh straneh do Saarbriickena, ki predstavljat ldjuč do Severnega boka zahodne fronte. Blizu luksemburške meje So francoski oddelki prekoračili reko Moselle ter s tanki napadli nemške položaje vzdolž luksemburške meje. Njihov napad je podpiralo težko topništvo. Nemške čete so se na posaatskem bojišču umaknile tako, da so Francozi ponekod dospeli do glavnega dela utrdb v Siegfriedovi liniji Na vzhodnem bregu Moselle je francoska vojska zasedla kraja Apach in Maimiihlen. Francoski oddelki, ki so pred dnevi zasedli Hornbach, so prodirali proti zahodu ter zasedli griče na severni strani Saarbriickena. Prve francoske motorizirane straže So podvečer že bile v predmestjih tega velikega nemškega industrijskega središča. Francozi so za svoj naskok na Siegfriedov© linijo izbrali posaarsko ozemlje, ker je tu največ Napovedi o nenapadalni pogodbi med Madžarsko In Romunijo Bukarešta, 15. septembra, m. Diplomatični krogi zatrjujejo, da med Romunijo in Madžarsko ugodno napredujejo pogajanja glede ureditve vseh medsebojnih vprašanj. Trdijo, da bo med obema državama v najkrajšem času podpisana nenapadalna pogodba, veljavna za tri leta« Kam poide poljsko zlato Bukarešta 15. septembra, m. V Bukarešto sta prispela polžki finančni minister in ravnatelj poličke narodne banke z več višjimi uradniki V Bukarešti nameravala voditi pogajanja z romunsko vlado o možnosti, da bi romunska vlada dovolila v najkritičnejšem slučaju prenesti zlato podlago poljske narodne banke v Romunijo. Politični krogi djlje zatrjujejo, da je že poljska vlada zlato podlago poljske narodne banke prenesla neposredno v bližino romunske meje. Nekateri krogi pa so mnenja, da bi prenos poljske zlate podloge v Bukarešto pomenjal kršitev romunske nevtralnosti. Dr. Kulovec v Belgradu Belgrad, 15. septembra, m. Semkaj je prispel bivši senator in minister dr. Franc Kulovec. Včeraj je obiskal več minis‘rov, sprejet je bil tudi £d ministrskega predsednika g. Dragiše Gvet- Omellfev zasebne uporabe bencina pri nas še ni uradno sklenjena Belgrad, 15. septembra. Belgrajski, za njimi pa drugi Usti v državi, so prinesli vest o omejitvi uporabe bencina za zasebni avtomobilski promet. Javnost je to vest razumela, kakor da je omejitev že sklenjena in uveljavljena. V resnici pa ni tako, marveč je le trgovinsko ministrstvo sklenilo omejitev predlagati, če bi pokazala potreba, ristojnega sklepa o tem pa ni še nobenega, zato i zasebniki lahko neovirano nabavljajo pogonsko gorivo za svoja motorna vozila. verjetnosti, da bodo s čim manjšimi izgubami vdrli skozi Siegfriedovo obrambno črto na. nemško ozemlje. Francosko težko topništvo je prt obstreljevanju nemškega zaledja uničilo več železniških križišč in onemogočilo dovoz pomoči na nekatere predeje bojišča. Vojskovanje je bilo zadnja dva dneva zelo otežkočepo zaradi hudega jesenskega deževja. Francosko vrhovno poveljstvo ne objavlja imen zavzetih postojank, koder so vojne opera- cije še v teku, ker bodo te postojanke služile za izhodišče poznejših vojaških akcij. VčeTsj so angleške čete zavzele svoje položaje na raznih predelih francoske Maginotijeve obrambne črte. Z nemške strani ni © operacijah na zahodnem bojišču nikakih poročil. Tuji vojaški opazovalci trdijo, da je Nemčija že vrgla s Poljskega na zahodno lronto 11 divizij Hi pa jih še pošilja. Prej je imela ha Poljskem 70 divizij. Vesti 15. septembra Po nemškem uradnem poročilu od snoči se je poljsko pristanišče Gdynija, severno od Gdanska včeraj vdalo nemški vojski. Po istem poročilu naj bi boji v okolici mesta še trajali. Od drugod hi bila doslej ta vest še od nikoder potrjena. Poljska vlada se je preselila iz Kremenea v Za-leševsko, blizu romunske meje, poroča Nemški poročevalski urad. Vojvoda Windsorski je včeraj obiskal angleškega kralja, svojega brata — prvič po skoraj treh letih. Nemška podmornica je blizu severne irske obale potopila angleški petrolejski parnik »Manila-tan«. Angleži sumijo, da dobivajo nemške podmornice gorivo od irskih tihotapcev, kakor v svetovni vojni. Angleško informacijsko ministrstvo je snoči poročalo, da sta pretekli teden izbruhnili dve stavki v Opelovih avtomobilskih tovarnah v Rtls-selsheimu. Stavki sta bili zadušeni. Nemški poslanik v južnoafriški republiki je včeraj s 60 uradniki odpotoval v portugalsko vzhodno Afriko. Angleške oblasti so ustavile in preiskale veliki holandski parnik >Nieuw Amsterdam«, ker so sumile, da vozi prepovedano blago v Nemčijo, zaplenile so holandski parnik »Groenlo«. Nemški kancler Hitler je pred tremi dnevi opravil svoj zadnji polet nad poljskim bojiščem. Po poročilu »Volkischer Beobachterja« je kancler priletel do 40 km pred Varšavo. Po tem bi se dalo sklepati, da so bile razne vesti o zasedbi Varšavi precej prenagljene. Nemški poročevalski urad zanika vest, da bi bili Poljaki spet osvojili Lodž. Poljske utrdbe, ki so jih Nemci naskakovali zadnje dni po raznih predelih, so po nemških izjavah izredno močno in moderno narejene. Napoved o brezobzirni vojni proti civilnemu prebivalstvu, ki napada v ozadju nemško vojsko na Poljskem, razlagajo v Angliji tako, da se bo zdaj začelo brezobzirno pokončevanje civilnega prebivalstva tudi s plini. Angleži odgovarjajo, da bodo vračali z enakim orožjem. Angleški zunanji minister lord Halifaz je včeraj v angleški zgornji zbornici izjavil, da bo Anglija preklicala navodila glede prižanašanja civilnemu prebivalstvu, katera je dala svojemu letalstvu, če se bo izkazalo, da nemška vojska na oPljskem uresničuje Hitlerjevo napoved o brezobzirnem nastopanju proti nevojakom- Nesrečnic angleško podmornico >Squalus« so dvignili, privedli v pristanišče in včeraj potegnili iz nje prvo truDlo od 26. kolikor jih je v podmornici. “ liSCina-h pošiljamo molitve k Vsemogočnemu, ki ■drži v svoji roki srca vsega človeštva, v upanju, da ho edino Oo pripomogel« da ae bo-trpelo » da ho ogroženim narodom pokazal nova pota k miru, preden se sedanji požar spremeni v splošno nesrečo. Mi, ki smo nevredni glasnik Onega, ki je prišel na zemljo kot knez miru, ne bomo, v prepričanju, da so na naši strani vsi tisti, ki i®ai° dobro voljo, prenehali poskušati, kar je v na?„ izrabimo priložnost, ki bi-s* nam ponudila. Trudili Sv. ože PIJ XII. govori v strašni url Človeštvu: »Storili bomo vse, da zavlada na svetu mir" Vatikan, 15. septembra. Pri izročitvi poveril- ,n<^xeRa .h^ijsketja poslanika pri Vatikanu j« sveti oče Pij XII. unej tele covor: Poslanstvo se je začelo v žalostnem L navda'? 1 globoko bolestjo naše srce. in! dnji svetovni vojni do skraj- nih meja trpinčilo narode, postaja spet stvarnost m vi. m -- Presoditi, do katere skrajne meje se bo razširilo strahovito prelivanje krvi, a prav tako ne morejo preceniti njegovih posledic. Vaša ekscelenca je prav umestno navedla prizadevanja vašega vladarja do poslednjega trenutka, da obvaruje mir in da se evropskim narodom prihranijo strahovite grozote. Kdo naj bi prisrčneje podprl ta plemenita prizadevanja vašega vladarja, če ne skupni oče krščanstva? Prežeti z našim apostolskim poelamstvom, stoječ nad vsemi spori in v želji, da razširimo očetovsko skrb za pravo blaginjo med' vsemi narodi, smo bili z neizrekljivo bolestjo te dni priče, kako vstaja na obzorju katastrofa, ki je kot neizogibna posledica zatekanja k sili, res prišla. Ni potrebno ponavljati, da nas od prvega dne našega, pastirstva spremljajo znamenja velike nesreče, znaki, ki 60 se zdaj spremenili v napoved sovražnosti. Pri vsem tem lahko rečemo, da nismo ničesar opustili, kar je bilo potrebno, bodisi z molitvijo, bodisi s stalnimi, zaupanja polnimi posredovanji, da razsvetljimo duhove o nevarnostih, ki jim groze, in da bi jih pripeljali k miroljubnim pogajanjem, ki bi morala temeljiti na trajnih podlagah pravice in ljubezni', in da, bi tiste, ki so zablodili,: pripeljali na pravo pot, da bi jih speljali od sebičnosti, da se tako ohrani pravica, ki ne sme trpeti nobene škode pri pogajanjih. Toda danes, ko grme topovi in ko si stoje nasproti armade borcev v vojni, oglušuje vsa ta prizadevanja vojna vihra. Sovražnosti, ki 60 6e že začele s strahovitim učinkom, 60 uničile mir, ki se je še včeraj kolikor toliko zdel mogoč vsem ljudem dobre volje na obeh straneh. V takšnih oko- se bomo, da omikane narode pripeljemo k častnemu miru, k miru, ki bo v soglasju s človekoljubno krščansko zavestjo, k miru, ki bo porok življenjskih interesov vseh prizadetih in ki bo zajamčil spokoj vseh narodov. Ponovno izjavljamo, da se bomo zavzemali, kolikor se bomo le mogli, da dotlej olajšamo strahovite rane tistim, ki jih trpe in ki jih bodo v bodoče trpeli. Opozarjamo na naše že izdane izjave v zvezi z napovedjo voijujočih se strank, da je treba vojaške operacije izvajati z vsemi človekoljubnimi sredstvi in se ravnati po določilih mednarodnih pogodb. Posebno nam je do tega, da izjavimo, da hodi prizanešeno pri vojaških operacijah ne-borcem, da naj bodo verska čustva spoštovana in da naj vojni ujetniki uživajo človekoljuben postopek in da naj se jim dovoli verska in moralna podpora in da naj bodo strupeni plini popolnoma izključeni iz uporabe.« Poročila s poljskega bojišča Prvi nemški napad na Lvov odbit London, 15. aeptcoibra. AA. Reuter: Snoči je sporočila radijska postaja v Vilnu, da je nemški napad na Lvov odbit; Prav tako poročajo, da jo poljsko težko topništvo zavrnilo napad nemških motoriziranih oddelkov. Poljaki so zaplenili 10 tankov, 11 motornih kole« In 1 oklopni avto. Ko »e je pojavilo okoli 20 nemških letal, so jih začeli obstreljevati s topovi in strojnicami* Poljaki so zbili več nemških bombnikov. Berlin, 15. septembra. AA. DNB: Ftihrerjev glavni štab poroča: Maršal Goring je včeraj ponovno obiskal fiihrerja v njegovem glavnem štabu in nju podal poročilo o potovanju po fronti. Popoldne je maršal Goring obiskat letalske bojne enote in velike tovarne v nemški Gornji Sleziji, da vidi, kako se tamkajšnja industrija preureja v .vojno industrijo.. Maršal Gfiring se je dolgo pomudil v municijski tovarni, kjer izdelujejo letalske bombe. Maršal GSring ja izrekel priznanje delavcem za njihovo neutrudljivo delo. Maršal Go- Naročajte in širite Slovenski dom! Nemčija želi gospodarskega sodelovanja z nevtralnimi državami Razširitev podmorniške vojne tudi proti nevtralnim ladjam Berlin, 15. sept. m. Tukajšnji politični krogi obširno razpravljajo o ukrepih nemške vlade, ki naj hi bi« izdani proti angleški blokadi. Tukajšnji politični in gospodarski krogi obširno razpravljajo o sedanjem uspešnem gospodarskem sodelovanju med Nemčijo m južnovzhodnimi ter balkanskimi državami. To sodelovanje je že sedaj v korist vsem tem državam. Nemčija želi tako sodelovanje nadaljevati, ker je še vedno v položaju, da bo izpolnila vse svoje prevzete obveznosti. Bukarešta, 15. eeipt. m. Za jutri pričakujejo v Bukarešti prihod dr. Kmodiusa, tvorca trgovsko gospodarske pogodbe med Nemčijo in Romunijo. Politični krogi zatrjujejo, da velja njegov prihod še večji poglobitvi eosnodnrskih stikov med obema državam? . Berlin, 15. sept. a Nemška vtlada je izdala seznam vsega blaga, ki ga ne bo dovolila uvažati v Anglijo po morju. Med to blago spada predvsem orožje, strelivo, razstreliva, oklopni avtomobili, vlaki tanki, kemične snovi za vojno, vojaška obleka, prevozna sredstva, goriva, bencin, petrolej, drage kovine, kovinski izdelki, denar itd. Ker je angleška vlada uvedla nadzorstvo tudi nad nevtralnimi ladjami, ki plovejo v Nemčijo, razglaša Nemčija, da bodo njene podmornice doslej ustavljale in potapljale tudi vse nevtralne ladje, ki bodo vozile bago v Nemčijo. Ta nemški ukrep bo privedel Anglijo do neizprosne vojne na vseh morjih in bo plovba tudi za nevtralne države ogrožena, če ne celo onemogočena. ring je tudi nepričakovano obiskal Gleirviz, novica o njegovem prihodu se je hitro razširila in se je na trgu pred postajo zbralo vse črno ljudi. Policija je imela mnogo opravka, da je zadržala na tisoče navdušenih ljudi, ki so vzklikali maršalu. Varšava, 15. septmbra. m. Zadnje poročilo poljskega vrhovnega poveljstva pravi, da so včeraj bili hudi boji sevemovzhodno od Varšave na predelu med Kaluzinom in Lukovim. Nemške čete, ki so na jugu prekoračile Vislo, so se spopadle « poljskimi oddelki pri Opolju v lublinskem okrožju. Poljske čete niso odstopile zadnje dni niti pedi zemlje in so docela ustavile sovražni napad. Poljski vojski na Pomorjanskem se je celo posrečilo približati se reki Visli, kjer je trčila ob nemške čete, ki napadajo Varšavo. Napadeni z vseh strani so se Nemci umaknili v hitrih manevrih, pri tem pa izgubili mnogo ljudi. Razen velikega števila ujetnikov, so pustili na bojišču tudi več tisoč mrtvih. Tudi nemška ofenziva iz Vzhodne Prusije je ustavljena. Nemci se umikajo proti reki Bug. Na tej fronti še že pet dni bijejo krvave bitke. Ker Nemci ne morejo doseči nobenega uspeha, pišejo v svojih poročilih, da so zavzeli nekatera mesta, med njimi tudi Lomžo, in sicer že pred osmimi dnevi, čeprav imajo to mesto še zmerom Poljaki v svojih rokah. Vsi vojaški opazovalci so se edini, da bo slabo vreme Nemce ustavilo. Ceste na Poljskem »o že zelo pokvarjene od koles motoriziranih enot in drugih vozil. Ce bo dež še nekaj časa trajal, bo moč nemških motoriziranih enot zelo padla. Blatne ceste pomenijo za nemške vojake veliko nevarnost. Po drugi strani pa ne pomeni ponovno zavzetje Lodža po Poljakih samo velikega moralnega uspeha, ki bo vlil poljski vojski novega poguma, temveč pomeni tudi direktno ogražanje z boka. Bern, 14. sept. o. Poljska agencija »PAT« poroča, da so Poljaki od začetka vojne pa do dne 12. septembra ujeli 13.000 nemških vojakov, med njimi 350 častnikov, ki povečini pripadajo letalskim enotam. Nadalje so zajeli 48 topov, 215 strojnic, 170 tankov in motorjev ter 1000 okloonih nvt/v. mobilov, letal pa so uničili 280. Uljetič, 13-letni rejenec v sodnih zaporih Ljubljana, 15. septembra. Razplet orožniških poizvedovanj glede ropar--»nega umora v Blatu pri Grosupljem se mirno razvija in orožniki spremljajo vsak pojav z največjo pazljivostjo in natančnostjo. Od nedelje naprej so imeli vse dni mnogo posla, da so proučili na kraju umora različne okolnosti hi podrobnosti, važne za izsleditev razbojnikov, ki so v noči od sobote na nedeljo pobili starega in skrbnega gospodarja Jožeta Nučiča in njegovo ženo Marijo ter močno do smrti poškodovali gospodarjevo sestro Marijo in nato hišo oropali. Razbojniki so delali deloma neprevidno in nerodno. Na mestu so pustiti mnogo stvari, ki jih sedaj obremenjujejo. Daktiloskop ljubljanske policije je posnel sledove prstov na veliki sekiri, s katero je razbojnik pobil oba zakonca. Sledovi pa 60 ee rtažli tudi drugod. Orožniki so v glavnem in bistvenem delu že končali poizvedbe, sedaj so dedovanja usmerili na to, da izalede oba roparska morilca. Ta naloga je zelo težavna. Pri N uči Ifll O ll Spremembe voznega reda šentviške proge cestne železnice Zaradi začetka šolskega leta je uprava cestne železnice prilagodila obratovanje potrebam in bo zato proga št 1 od nedelje 17. L m. do nadaljnjega obratovala takole: Samo ob delavnikih zjutraj do 8. ure 30 minut bo redni dnevni šestminutni promet iz Št Vida do Gradišča, ves ostali čas bodo pa vozili vozovi na tej progi samo od št Vida do Ajdovščine. Vsakih šest minut bodo z Ajdovščine vozili vozovi do šiške, samo od 11. ure 30 minnt do 14. ure 45 minut in od 17 do 20 pa tudi do remize. V Št. Vid in nazaj bodo vozovi vozili samo vsakih 12 minut. Za šiška rje bo šestminutni promet od 12 do 13 po potrebi ojačen z rezervnimi vozovi, ki bodo obratovali od Gradišča do šiške. Ob nedeljah in praznikih bo ta proga obratovala ves dan med Št. Vidom in Ajdovščino tako, da bo šestminutni promet do šiške, 12 minutni promet pa v št Vid. Nočni promet ostane nespremenjen. Stoletnieo prve dramske predstave v hrvat- skem jeziku bodo praznovali v novi sezoni v zagrebškem gledališču. Prihodnje leto bo namreč preteklo sto let, odkar je bila v starem gledališču na Markovem trgu v Zagrebu drama Ivana Kukuljeviča Sakcinskega »Turki pri Sisku«. To je bila prva drama, ki so jo igrali v hrvaščini. V znamenju tega jubileja je sestavljen tudi ves program, katerega bodo odigrali v drami. Na vrsto bodo prišla vsa dramska dela hrvatskih dramatikov od najstarejših časov pa do danes. S tem hoče zagrebško gledališče dati pravi poudarek jubileju hrvateke dramatike Da Vas ne bodo pozimi botata noge, ki so ves dan- tesno zaprte v obutvi, upo rahljajte že sedaj za njih nego originalni SANOPED Zahtevajte v lekarnah, drogerijah, parfumerijah. Vrečice po 2'— in 8'— din. Iz strahu pred aretacijo sta si hotela končali življenje delavec Crnek in njegova žena v Novem Sadu. V tamkajšnji svilni tovarni je bila ukradena iz skladišča večja količina svile. Policija je dolgo iskala tatu, pa pravega ni mogla najti. Nazadnje je sklenila izvesti preiskavo pri vseh bivših in sedanjih delavcih v tovarni. Ko so prišli policijski agentje v bližino Crnekovega stanovanja in spraševali sosede^ kje ta mož stanuje, je vse to slišala Crnekova žena. Stekla je domov in povedala možu, da ga bodo aretirali. Takoj sta sklenila, da se bosta umorila. Crnek je najprej ženi, nato pa še sebi prerezal žile na rokah. Ko so prišli detektivi pred hišo, 60 našli vrata zaklenjena. Ker so slišali iz notranjščine hropenje, so vdrli v stanovanje in našli oba Crnekova v mlakuži krvi. Prepeljali so ju takoj v bolnišnico, kjer so ju še ohranili pri življenju. Ko so pa izvršili preiskavo v hiši, so našli ukradeno svilo. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ flaročajte Slovenski • dom! 1 milijon litrov vode gre v Mariboru dnevno v izgubo zaenkrat predstavljale veže in razni lokali. V takšnih vežah se je ponekod nagnetlo do sto ljudi. Mariborčani pa so pokazali pri tej priliki m jo smisl* za resnost vaje in za disciplino. Povsod na ulicah 60 6e videli kolesarji, ki so se odtrgali iz gruče, katero je stražnik 6pravljal v zavetišče ter so v divjem diru hiteli mimo policistov proti domu. Tudi pešci so pokazali isto stremljenje, le da so jih stražniki lažje krotili. Neobhodno 'pa bo potrebno da 6e v tem pogledu meščani disciplinirajo, če ne bo šlo zlepa, pa z grda. Takšne vaje so preveč i resnega značaja, da bi se ljudje iz njih norčevali. Na znak vzbune 6e je videlo, da 60 mariborske „ ekipe za pasivno obrambo dobro izvežbane in pripravljene. Nekaj minut po alarmu 60 se že videle na ulicah skupine ljudi, ki 60 z maskami v rokah hitele na svoja določena zbirališča ter se od tam primerno opremljene spet pojavile na odrejenih pozicijah v mestu. Pa še nekaj se je pokazalo: sedanje alarmne naprave ne zadostujejo. V stanovanja, zlasti če so okna zaprta — in v pisarne se plat zvona in žvižg tovarniških siren prav nič ne tuje. Prav tako se ga lahko presliši v mestnem trušču, zlasti opoldne, ko je promet največji. Potrebne bi bilq v mestu posebne alarmne naprava, Maribor, 14. 6eptembra. Mestna občina mariborska je izdala na Mariborčane ponoven progla6, v katerem jih opozarja, da v skrajni meri štedijo z vodo. Od današnjega dne pa do preklica je prepovedano vsako prekomerno trošenje vode iz vodovodov, kot na primer škropljenje vrtov, trotoarjev, cest, prekomerna uporaba kopalnic itd. Nadalje se ponovno pozivajo hišni posestniki, da dajo nemudoma popraviti vse pokvarjene iztoke, izplakovalna stranišča, ker je ugotovljeno, da gre mestu vsak dan 1 milijon vode v izgubo zaradi takšne prekomerne uporabe in zaradi raznih napak v hišnih napeljavah. Izvedena bo stroga kontrola ter se bo vsak prestopek zelo strogo kaznoval. Pomanjkanje vode v mestnem vodovodu mora biti res občutno, da je mestno poglavarstvo prisiljeno izdajati takšne proglase, kakor jih že nismo brali nekaj let — odkar je v obratu rezervni vodovodni studenec v Betnavi. Pomanjkanje vode je bilo tudi vzrok neznosnega prahu, ki je nekaj tednov moril Mariborčane ter je postal prava nadloga za vse me6to. Mestna občina je morala ustaviti škropljenje z vozovi na konjsko vprego, ker ni več uporabljala vode iz vodovora za škropljenje, temveč vodo iz Drave. To pa lahko črpata naravnost iz reke le oba avtomobila škropilnika, kar pa je tildi zelo zamudno. Naravno, da nista oba avtomobila zadovoljevala za izdatno poškropite v mestnih ulic. Sedaj pa je rešil mestno občino skrbi in Mariborčane prašne nadloge dež, ki se je snoči obilno vsipal ter je splaknil prah z ulic. Amerika in vojna na svetovnih morjih njevke z njihovimi vozički so stražnik^ ustavljali I trebne bi 'tla ccstah ter jft''naganjali v »zivetišža«, ki so jih I kakor jih imajo drugod Ljubljana od včeraj do danes Ljubljana, 15. septembra. Prav na ta dan so bile pred vojno končane šolske počitnice. In navadno je te dni močno deževalo. September je tudi letos ostal tej vremenski tradiciji zvest. Prvi, sončni in lepi dnevi so minili. Kmetje so spravili otavo in star pregovor pravi: »Kmet, ki po Malem šmarnu otavo kosi, jo za pečjo suši.c Letos je bila otava srečno spravljena pod streho. Tudi jesenski velesejem je letos imel srečo z vremenom. V torek je nastal vremenski preobrat Začelo je deževati. Zvečer je celo grmelo in treskalo. V dveh dneh je že padlo nad Ljubljano do 35 mm dežja, kar pomen ja pač velikansko množino vode. Maribor in drugi štajerski kraji imajo lepše vreme. Tam samo rosi. Reke in potoki so neznatno narasli. Policijska torba prazna Danes je policijska torba prav prazna. Ne siplje nikakih senzacij in večjih dogodkov za Ljubljano. Na policiji je bilo prijavljenih le nekaj neznatnih tatvinic. Splošno vlada mir. Ljudje so postali disciplinirani glede velikih svetovnih dogodkov. Potrebna pa bi bila ostra kritika, ki bi ožigosala postopanje nekaterih »bobrove, ki so že začeli znašati živila, sladkor in kavo v tajna skladišča. Nekateri okoličani nočejo celo krompirja prodati z izgovorom, da ga še njim primanjkuje. Treba bo pač strogih odredb, da bodo navijalci cen in skrivači živil kaznovani po notah. V šolah je povsod reden pouk Z današnjim dnem so pričeli na ljubljanskih gimnazijah z rednim poukom. Prav tako na drugih srednjih šolah. Na osnovnih šolah traja pouk .že od 1. t. m. naprej. Na nižjih gimnazijskih razredih so bile uvedene nove čitanke. Izdala jih je banovinska zaloga knjig. Prejšnji »Špehi« so morali zato romati med staro šaro, ker so postali brez vrednosti. Nove knjige so delale staršem in dijakom veliko preglavic. Poučeni računarji zatrjujejo, da je bilo na vseh slovenskih gimnazijah za čitanke I. razreda, kamor je bilo vpisanih 6600 dijakov, izdano do 332.200 din. Čedna vsota! Knjige imajo take odlike, kakršnih še ni imela šolska čitanka doslej niti prt Slovencih, niti Hrvatih, niti Srbih. So pa odločno predrage in daleč presegajo gmotno zmogljivost dijakov oziroma njihovih staršev, ki jih po večini najdemo le med revnimi sloji. Washington, 15. septembra. AA. Reuter. Zunanji minister Hull je dal uradno izjavo o stališču Amerike do blokade. Izjavil je, da 6i anwiška .vlada pridrži pravico varovali v smislu mednarodnega prav« svoje državljane in njihove koristi ter izdati vse potrebne in smotrne ukrepe, Č£ bi katerakoli izmed vojujočih se 6trank kršila te pravice. Hull je nato naštel ukrepe, ki jih je treba po ameriških zakonih izvajati glede omejitve potovanja Američanov z ladjami bojujočih se držav in ukrepe o omejitvi podojil in kreditov tem državam. Ti ukrepi ne pomenijo nobenih sprememb načel mednarodnem pravu, temveč nalagajo amerišk državljanom, da se odpovedo raznim pravicam, virajočim iz navedenih načel, in sicer dotlej, dokler kongres tega ne potrdi ali pa drugače ne ukrene. Načela mednarodnega prava 60 stara 6to- v im iz- let,a m stoletja *n se razvijajo ter obstoje tudi danes, čeprav se bojujoče se stranke po raznimi izgovori od njih oddal,*. Ameriška vlad. ni odnehala niti od ene izmed teh pravic nevtralnosti, ravnajoč se pri tem po mednarodnem pravu. Ameriška vlada je podrobno obvestila ameriške ladje o nevarnih predelih in ameriške državljane o nevarnosti, na vseh plovbenih linijah, bodisi da izvirajo iz zakonitih ali pa iz nezakonitih stališč vojujočih 6e 6trank. Ameriška vlada se kar najbolj zavzema za varnost življenja in premoženja ameriških državljanov, prepričana, da bodo tudi sami storili 6vojo dolžnost in se ognili možnim nevarnostim. Hull je nato iqavil poročevalcem listov, da ni nič posebnega, če je Velika Britanija zadržala nekatere ameriške ladje in zaplenila tihotapsko blago na njih. Čigava naj bi bila Ukrajina? Nemčija naj bi po zasedbi Poljske razglasila samostojno ukrajinsko republiko, ali pa jo odstopila boljševikom Zahtevajte povsod naš list! I Bukarešta, 15. septembra, m. Romunski politični krogi so prejeli obvestila, da ni izključeno, da bo Nemčija po zasedbi ose Poljske ustanovila neodvisno Ukrajinsko republiko, ki naj bi obsegala tisto ozemlje, kakor ga je imela svoje-časno leta 1919 proa ukrajinska reepublika. la nova držaoa naj bi imela in vzdrževala z Nemčijo najtesnejše politične in gospodarske odno-šaje in bi bila pod nemškim političnim vodstvom, podobno kakor Slovaška. Budimpešta, 15. septembra, o. Madžarski krogi razlagajo prizadevanje nemške vojske, da bi prodrla v poljsko Ukrajino kot znamenje, da so Nemci spoznali, da bi jih obleganje Varšave za zdaj preveč veljalo. Skušali bodo jedro Poljske odrezati od Romunije, edine poljske nevtralne sosede. Po drugi strani bi radi prišli do poljskih petrolejskih vrelcev, ki leže v Ukrajini. Če se Nemcem zasedba Ukrajine posreči, bo nastalo vprašanje, kaj z ukrajinskim ljudstvom, ki je danes razdeljeno med štiri države: Rusijo, Poljsko, Madžarsko in Romunijo. Po nekaterih madžarskih napovedih nameravajo Nemci Vzhodno Ukrajino dati Sovjetom kot nagrado, da je Sovjetska Rusija podpisala z Nemčijo nenapadalno zvezo. Kot dokaz za to navajajo rusko mobilizacijo. katere namen naj bi bil zasedba Ukra-jtne m s tem uničenje Poljske z boljševiško pomočjo. Helsingfors, 15. septembra, o. Sovjetsko poslaništvo ie dalo finskim listom na razpolago uvodnik, ki ga prinaša poluradna moskovska »l ravda« danes. V njem silovito napada Poljsko in jo obtožuje, da je zatirala svoje manjšine in da Ukrajinci, ki žive v Rusiji, zahtevajo osvoboditev svojih rojakov izpod poljske oblasti. Članek je napisan teko ostro, kakor so proti Poljski pisali nemški listi pred napadom. 56 Skrivnost smrtne megle Ko je zagledal Devornyja so se njegove poteze raznežile. >Vedel sem, da boste prišli, sir!« je vzkliknil veselo. >Moje pričakovanje in strah nista bila zastonj!« Devorny ga je komaj da pogledal. »Kapitan Fergusson, kaj ne?« se je obrnil k možu, ki je sedel ob oknu. Oni je kratko prikimal in naredil tako, da se je izpod površnika videla neka značka. »Kapitan Fergusson od oddelka AW 33,« je potrdil. »Ne verujte mu, sir!« je zavpil nenadoma vmes Alfonzo. Zataknilo se mu je kot bi se z besedami davil. »Kriva priča, drzno laže,« je zamolklo zaključil. Za trenutek je stal Devorny tiho, kakor bi ga bila udarila kap. Nato je vse takoj razumel. Njegova roka se je stegnila — drugič na ta večer, proti žepu, in tudi drugič — zaman. Nekdo je njegovi roki od zadaj zgrabil in ju tako brezobzirno privil na hrbet, da je od bolečine zastokal. >Ah, sir, kako bi to vedel? Komaj sva se ločila — pravkar sem se hotel podati proti letališču — ko so me ti zločinci zgrabili in me tukaj zaprli.« »Tako torej, ti sploh nisi bil v Newyorku?« »Ne, sir. Toda čim me ti lopovi izpuste, se bom takoj peljal v Newyork in vse javil Lenglenu.« Navidezni kapitan se je smehljal. Nato je dal obema uniformiranima policajema znak. Takoj nato je začutil Devorny nekaj vlažnega, neprijetnega na obrazu. »Rad bi vedel, kdo mi je zagodel to poslednjo godljo?« je •bila njegova zadnja misel XXIX. • I »Kdo neki mi je mogel tako zagosti?« je bila tudi njegova prva misel, ko je spet odprl oči. Spoznal je, da se nahaja v odlični jn okusno opremljeni samski sobi. Bila je le za silo razsvetljena s krasno oljnato svetilko, toda četudi bi bila popolnoma mračna, bi Devorny takoj spoznal, da je bil v njej le kot jetnik: njegove roke in noge so bile krepko privezane na udoben stol, na katerem je bolj ležal kakor pa sedel. Trud, da bi razrahljal spone, je bil brezuspešen. Devorny se je takoj odpovedal upanju, da bi se mogel sam osvoboditi. Vedel je: če je vsaka roka in vsaka noga posebej privezana na stol, potem je upanje na osvoboditev zelo majhno. Kričal je, toda nič se ni zganilo. Spet in spet je zavpil. Enkrat se mu je zdelo kakor bi bil slišal neki šum, toda naj je še tako napeto poslušal, šum se ni ponovil. Končno je opustil poskuse, da bi opozoril nase, in se prepustil svojim mislim. Kdo ga je bil zaprl? Več ljudi je imelo interes na tem, da bi ga za nekaj časa izločili iz boja. Sicer bi bila to celo še razmeroma ugodna razlaga, kajti bilo je tudi dosti ljudi, ki jim je moralo biti na tem, da ga končnoveljavno spravijo s poti. Rožljanje v vratih ga je zbudilo iz njegovega zamaknjenja. Hitro je pogledal. Videl je, kako so se vrata počasi odpirala in stegnila se je neka roka in tipala za prižigalcem. Hip nato je bila soba močno razsvetljena. Pred ujetnikom je stal Morris. Nosil je udoben rjav jopič, na nogah je imel copate. Lahen smehljaj se je igral okrog njegovih ozkih usten. Točno taka kakor takrat, ko je Devorny tako nepričakovano trčil nanj v Jimovi »prepovedani kleti«. Pa vendar je izgledal ta smehljaj spet čisto drugačen. Ni bil niti zmagoslaven, niti porogljiv, pač pa samozavestnejši in bolj v svesti si zmage. Devorny je strmel v svojega sovražnika in spet ga je obšel občutek sramu. Takrat v Jimovi prepovedani kleti se je že sramoval zaradi svoje nerodne igre pred tem možem in sedaj mu je končno podlegel. Saj ga mora Morris smatrati za navadnega tepcal Devorny je bil častihlepen. Bolj kakor vrvi, ki so se mu zarezovale v meso, ga je bolela zavest, da ga ta mož, kateremu ni mogel odrekati svojega spoštovanja, javno ne smatra za sebi enakega. Čutil je, kako je v njem gorela in naraščala želja, da bi se še enkrat srečal v ugodnejših okoliščinah s tem sovražnikom. Trenutno pa ni imel ničesar več storiti kakor ravnodušno se vdati v usodo. »Dobro jutro, mr. Devorny,« je dejal vstopivši mirno in se vsedel nasproti detektivu. »Moram z vami nekaj govoriti.« Potegnil je iz žepa dozo in vzel iz nje cigareto. Nato je pomolil pred Devornyja: »Kadite?« Detektiv je le skomizgnil in pogledal navzdol na svoje zvezane roke. »A tako!« Morris je brskal po svojih žepih. Dva predmeta je potegnil iz njih. Prvega, svetlikajoči se mali samokres, je obdržal v roki. Z drugim, majhnim žepnim nožem, je porezal vezi na Devornyjevi desnici in položil nož na mizo tako, da bi ga mogel njegov ujetnik s prosto desnico doseči. »Prosim, porežite si vi sami ostale vezi,« je nadaljeval. »Jaz bi vam sam rad pomagal, toda v taki neposredni bližini izgubi svoj učinek pripravljeni samokres. Tako, vidim, da ste hitro gotovi. Če hočete torej kaditi, poslužite se, lam leže cigarete, in tu je ogenj.' tu in ta V Zagreb so včeraj dopotovali podpredsednik vlade dr. \ ladko Maček, finančni minister dr. .Ilire šutej in pomočnik finančnega ministra dr. Filipančič. Dr. Maček je takoj do prihodu sprejel dr. Krnjeviča in inž. Košutiča, dr Šutej in dr Filipančič pa sta imela konferenco s podhanom dr. Krbekom 7,a ureditev finančnih vprašani ba- no„vmf. Hrvatske. Konferenci je prisostvoval tudi višji finančni Svetnik Rukavina iz Sarajeva, ki je dobil nalogo, da pregloda delo finančnih ravnateljstev, ki so na ozemlju banovine Hrvatske. Za poverjenika bivše primorske banovine je bil imenovan z odlokom bana dr. šubašifca po- močnik bana bivše primorske banovine Hubert Luger. Bivši ban primorske banovine dr. Biiič je že izročil posle poverjeniku in se poslovil od uradništva. Nad vedenjem nekaterih članov finančne straže v Murterju pri Šibeniku se zgražajo hrvaški časopisi. V Murterju je bila na Mali Šmaren velika cerkvena svečanost. Zbralo se je ogromno ljudi. Ko so se slovesnosti lepo odvijale, pa se je pojavila skupina izzivačev, ki je začela metati na romarje kamenje. Padlo je tudi nekaj revolverskih strelov. Pri tem so bili soudeleženi nekateri člani finančne straže. Ljudstvo se je zaradi takega postopanja silno razburilo in zahteva, da se v preiskavi točno ugotovi krivda in izzivači strogo kaznujejo. Tudi v zagrebških gimnazijah so zabeležili silen naval dijakov na gimnazije. Vpisanih učencev je okrog 13.000. Zaradi pomanjkanja prostorov se bodo učenci gnetli v razredih, kajti za tolikšno število učencev so vsa šolska poslopja mnogo pretesna. Zemljepisno karto nove banovine Hrvatske so izdali v obliki zaprte razglednice v Zagrebu. Na razglednici, ki je tiskana v treh barvah, bodo napisani tudi potrebni podatki, da jih bodo lahko uporabljali tudi dijaki v šolah. Razglednica bo veljala dva dinarja, čisti dobiček je namenjen borbi za širjenje pismenosti med Hrvati. Koks pridobljen iz lignita za topljenje železne rude so začeli uporabljati v železarski industriji v Bosni. Prve poskuse so naredili v VareSu in eo se izkazali kot uspešni. Uporabili so rjavi premog iz premogovnika Kreka. Družba Jugoslovansko Jeklo d. d. je zato sklenila, da bo odslej stalno uporabi;ala na nov način pridobljeni koke. Zato si bo nabavila potrebne stroje, ki bodo zagotovili okrog 150.000 ton koke a iz rjavega premoga. Nemška ribiška ladja »Dresden« se je hila predvčerajšnjim zasidrala v bližini Dubrovnika. Bila je že temna noč, ko so organi pristaniških opazili neko neznano ladjo, da je vrgla na odprtem morju sidro. Takoj je e čolnom odrinil do ladje uradnik, da je pregledal listine. Ugotovil 'je, da je to velika nemška ribiška ladja »Dresden«, ki je križarila v bližini Grčije in je tam prejela nalog od svoje vlade, naj se zateče v kako nevtralno pristanišče. Zato je kapitan s posadko in tremi inženirji krenil v Jadransko morje. Ker ni dobro poznal naše obale, se je zasidral kar na odprtem morju. Naslednjega dne pa je krenil naprej proti Benetkam, kner b<> ostal do nadaljnega povelja Skladišče bencina in petroleja tvrdke Shell je ®r ,na SuSaku. Škode je bilo za poldrug milijon dinarjev Vzroka ognja še niso dognali, pač pa menijo, da so se začele podirati skladovnice sodov. Pri tem je prišlo do trenja, iz česar so se utrnile iskre in povzročile požar, da so se ogromni ognjeni zublji visoko dvigali ’ nad skladiščem. Dobrih 15.000 učencev se je vpisalo pred dnevi v belgTajske srednje šole. Število je naravnost ogromno. Do sedaij je bilo v Belgradu 16 gimnazij, od katerih je bilo le 5 takih, ki so imele svoja lastna poslopja. Za vse ostale gimnazije je morala oblast plačevati visoke najemnine v zasebnih zgradbah. Če bi pa hoteli vse novo vpisane učence razdeliti tako, da bi se mogel pouk vršiti nemoteno, bi bilo treba v Belgradu nič manj kakor 25 gimnazij. Do hude tramvajske nesreče je prišlo na De-dinju pri Belgradu. Tramvaju, ki je vozil navzdol, so odpovedale zavore. Vozilo iie z izredno hržimo zdrvelo navzdol po tiru, koder je prihajal nasproti drug tramvaj. Ko je sprevodnik tega tramvaja uvidel, da bo prišlo do nesreče, je brž usta-nnt? "J ®k<>6il z voza. Za njim so skočili še «tn ’ t zenske so ositale v vozu. Tedaj pa ^rohTVaj1 'Wil»- Popokale ©o šipe, da rane^^otrn! r»na v6e 6traTli ™ PoWili nfie hotelov “A Da ie bila noreča še bujša, h.j.10 v«i delavcev 7 T.ZZtTkl TS.K ’k?rCoSt' »aTjufjsi? r r stlačil. Med potniki, ki so 6e vozili »h tramvaijem, pa jih je bilo 15 težko ranjenih pSi’ c,a je prijela sprevodnika prvega tramvaja ker ni vozil previdno. ' ’ Ker Zlat zaklad je odkopala na vrtu služkinj« Mirjana Farčič iz Dubrovnika. Na vrtu je prekopavala gredice in presajala cvetlice. Nenadoma pa je naletela na kovinast zabojček. Ko ga ie dvignila, je našla v njem polno zlatega in srebrnega nakita. Kaže, da je bilo to blago že več stoletij v zemlji. Starost nakit ja bodo ugotovili arheologi. Dva kilometra daleč sta vlekla ko$ijaža po tleh dva eplašena konja v Sremski Mitroviči. Nikola Hodoba je zapregel svoja konja in ju hotel odvesti v Savo kopat. Med vožnjo pa so mu izpadle vajeti iz rok. Hodoba se je nagnil a svo-^ga sedeža in hotel med vožnjo vajeti pobrati. Pa j? enega konja preplašilo in je brcnil fanta men i unek ie vrgel Hodoba naprej, da je padel doba c2n-a' Te,dai Pa ®ta planili obe živali. Ho-be=mem Jr zaP,etel med vajeti in sla ga konja v doba se kilometra vlekla po cesti. Ho- Ko sta ee ta, 1|X>!>il po Rlavi in v6f'm.telosu- t?li več r ,?vi’a' Mudje fanta že niso mo- mesartpna h Glava J® >>ila popolnoma raz- mesarjena. Hodoba je bil že mrtev. v*«; pa,T/;9<(> na.8r*‘l" 80 *'i na pogreb svatje iz ie !zeL « aphPri , arju' Večja skupina svatov Je vzela s seboj nevesto in odšla z nio r>roti že- Srt T,- “1 T »«£- Sle nVpni in*-* P.,ll\a °..okrePČali, ženske pa so se ieblkifv "Jlmi j® bila ‘udi Milka Babič, kres Ko * V !Y°&m kovJK« Je imela samo-orožje preoblačila, je zvedavo ogledovala krogla" uZi m P.a f >e Petelin *P«*‘ in ji je Dfekie iP ‘J v a ler prodria v male možgane. 60 svatie , n r *,leStU mrtvo- Namesto na svatbo dekletovo V ,lllrtvaSkenl sprevodu odnesti 0 truplo spet na njen dom. O vremenu in vremenskih prerokih Najbolj zanesljivi znanilci vremena so znaki, ki jih kaže narava Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Vreme, oziroma kakovost vremena, je za vsakega človeka, ki ni ravno otrok v zibelki, ali pa stanovalec palače na Miklošičevi cesti, zelo važen in za naše dejanje ali nehanje večkrat odločilen čin it el j. narodna pesem poje o »ofertnem dekletu*, da gre zjutraj najprej »skozi okno se ozirat, da si ve obleko zbirat: za vsako vreme druga je, — drugače ona ven ne gre!.. .♦ Pesem je nekoliko pristranska; ne samo »ofertna dekleta«, temveč vsakega od nas, zjutraj ko se zbudimo in si pomanetno zaspane oči, najprej zaskrbi: »Bog ve, kako je neki vreme?« Pa ta skrb ni samo zaradi tega, da se vemo kako obleči, — saj je ta problem za večino ljudi, ki imajo samo po eno obleko, prav lahko razrešljiv! — temveč od vremena je v mnogočem odvisno naše delo in uresničenje naših načrtov za tisti dan. Tega dejstva se prav dobro zavedajo posebno prireditelji raznih proslav, taborov, veselic itd. itd. Mesece in mesece lahko z največjimi žrtvami pripravljajo svoj praznik, — a pohleven dežek mnogokrat uniči vse njihove »sanje, nade in upe«. Da je uspeh kmetovega dela in truda skoraj stoodstotno odvisno od tega, kakršno vreme bo Bog dal, vemo vsi. Tudi U /isti, ki nameravajo na pot, si upaijo od doma le, če vreme dobro kaže in vreme izoblikuje tudi postavke v bilanci našega tujskega prometa. Kdor ima veselje za zbiranje statistik, mu v zvezi z vremenom nudimo hvaležno snov: Naj bi ugotovil, koliko časa in koliko besedi so ljudje že porabili za razgovarjanje o vremenu. Ali pa: koliko pisateljev povesti je vreme, »ki se je v sončnem jutru rodilo s tisočerimi biseri na rosni travi« — ali kako drugače —, ko je njihov junak nastopil 6vojo papirnato življenjsko pot, pomagalo povečati prvo poglavje za nekoliko strani, s tem pa tudi honorar od vrstice... Ali pa narodne pesmi, ki tudi mnoge vreme opisujejo, nekatere tako lepo: na primer tista: »Hladna jesen že prihaja, po dolincah slanca pada, čas je meni ž«nit se, pa še nimam zbrane ljubice...«, in ie: »Po hribih je ivje, po dolincah je mraz . ..« m še h* še. Toda ljudska domišljija in narodna poezija se ni omejila samo na opazovanje in opisovanje vremena, kakršno je, temveč je na podlagi dolgoletnih opazovanj skrojila nešteto narodnih vremenskih napovedi in pregovorov, ki včasih držijo, včasih pa ne, — kakor vse druge vremenske prerokbe, ne izvzemši Herschlov lunin vremenski ključ in druge skrivnosti, po katerih postavljajo pratikarji k enemu dnevu rokavico, k drugemu strelico, čeprav sami ne verjamejo, da bo ravno tifiti dan posebno mrzlo in da bo ravno takrat grmelo... No, pa saj tudi ljudje vremenskim znamenjem v pratiki malo verjamejo, čeprav jo imajo spoštljivo pribito in z nitjo čez odprlo stran prevezano celo leto na steni ... Zadnja leta smo nekaj časa sveto verjeli vremenskim radionapovedim. A ker 6e je tudi dunajski vremenski napovedi večkra/t primerilo, da je napovedovala jasno vreme in nas je zato na poti pral dež brez dežnika, drugič pa smo nosili ob sončni pripeki dežnik brez potrebe s seboj, so tudi radijske vremenske napovedi zgubile mnogo kredita med ljudmi, pa tudi napovedi same so postale tako zvite in zavozljane, da ne ve človek, kaj bi začel, čc 6liši: »Pretežno jasno, ponekod oblačno, mestoma krajevne nevihte...« Klic »Nazaj k naravi!« se zato čedalje moi-neje pojavlja tudi v vremenoelovju. Nazaj k naravi, nazaj k vremenskim prerokbam naših kmečkih očancev, ki mestnemu škricu, ki jih objestno vpraša: »Oče. kakšno pa bo juitri vreme?« mirno povedo: »1 nu ja! Če vam bo od nosa kapakt, bo vroče, če pa od rokava, bo pa dež!« A ko zvečer prisede k staremu dedeku na klopco pred bišo mladi sosed in jih spoštljivo pobara, kaj menijo, ali ne bi bilo dobro otavo še nocoj kar s kopic domov speljati, da ne bi jo dež dobil, — puhnejo dedek še par dimov, iztrkajo pipo tn io spravijo v »aržet« in tehtno razsodijo1 »Kar pusti jo, Jože, dežja še ne bo! Danes zjutraj ie bila megla, da bi jo lahko rezal in vse mokro od rose po tleh, — to pomeni lepo vreme, dobro si zapomni!« Dobri vremenski preroki so tudi lovci, še boljši pa pastirji; z eno besedo vsi, ki velik del svojega življenja prežive zunaj v prirodi, kjer se naučijo spoznavati in razumevati znamenja, s katerimi narava govori, kakor o vsem drugem, tudi o vremenu. Razen tega dobi tak človek sčasoma tudi nekak podzavesten občutek, slično kakor se tudi živali v naravi po občutku ravnajo po vremenskih napovedih matere narave Mestni človek vsega tega ne ve, ne čuti. Pač! Tudi mestni revmatik čuti pred dežjem bolečine in tudi mestnih liu-N duševno razpoloženje je zelo, zelo odvisno od vremena, le da se tega navadno ne zavedajo. Poznavanje znakov, s katerimi narava napoveduje stanje in spremembe vremena, je zanimiv študij, vse bolj zanimiv kot samo opazovanje gibanja barometra in drugih priprav, ki napovedujejo vreme v vremenski hišici v Zvezdi. V naravi nam pripoveduje o vremenu vse, od zraka in zvoka, do vode in megle; pa od drobne mušice do krave, ki muka v hlevu ... Le treba je, te znake razumeti. V naslednjem objavljamo nekaj vremenskih znakov, po katerih napovedujejo vreme naši krneč-k' vremenoslovci in upamo, da bo marsikomu v zabavo, če si jih zapomni, morda pa tudi v korist: Kako naznanjajo vreme živali in rastline ,..^e Pa'ki tkejo mreže počasi in pravilno ati rfnlnK- nfpr®m*‘;n° v njih s skrečnimi nogami- Ce , |c letajo daleč na polje. Če muhe in žuželke tlon, 0««. lastavke krožijo visoko nad šair/V.,6 žabe režejo. Če se črički ogla- se, , Ptički veselo prepevajo. Slabo vreme naznanjajo: Pene T|0?0.1.n z jezikom liže noge. Če če- bele zgoda, zjutraj na veliko izletujejo, pa se hitro vračajo v panj. če cvetlice pobešajo glavice m zapiraijo cvetove Kako spoznavamo vremenske znake v zraku Lepo vreme bo poleti: Če je nebo ob sončnem zahodu čisto. Če se gorski vrhovi svetijo še dolgo po sončnem zahodu. Če so zvezde redke. Če je zjutraj dosti rose, če oblaki zvečer izginejo. Če se zvečer bliska za go- rami brez grmenja. Če se zjutraj megla drži pri tleh. Če 6e dim dviga visoko in naravnost. Če 6C vidijo hribi zelo oddaljeni in v modri barvi. Če se popoldne iz deževnih oblakov pokaže jasno nebo. Če dežuje pred sončnim vzhodom. Če ie ponoči brez vetra, če piha zjutraj sveža sapa, ki j>opol-dne jjrestane če piha lahen veter od severa ali severovzhoda Lepo vreme bp jeseni: če je zjutraj po dolinah gosta megla. Lepo vreme bo spomladi: Če zjutraj ni megle. Mrzlo, lepo vreme bo pozimi: Če zvezde zelo svetlo migljajo, če piha severen ali severovzhoden veter. Če ee iz vode močno kadi. Slabo vreme se obeta poleti: Če je nebo ob sončnem zahodu krvavordeče. Če je zarja krvavo rdeča in vzhaja sonce izza oblakov. Če se vidijo oddaljeni gozdovi v črni barvi in bližji kot so. Če 6e dim iz dimnikov vlači po tleh. Če po jasni noči ni rose in je zjutraj so-pamotoplo. Če sc pode oblaki v raznih smereh, oz. v drugi kot je veter pri tleh. Če piha južni veter in če veter jrroti večeru narašča, če se »liži zvenenje, pisk lokomtive, itd. zelo daleč. Slabo vreme sledi jeseni: Če zjutraj ni megle. Slabo, južno vreme bo pozimi: če «e ledene sveče na strehah potijo. Če sneg pod stopinjami ne Škriplje. Kako občutijo vremenske znake Ijudfe Lepo vreme bo: Če se ljudje čutijo sveže in odjsočite. Če se ljudje ne razburjajo za vsak nič. Slabo vreme pa bo: Če so ljudje 6itni in nataknjeni, če se ikn ne ljubi ne jesti, ne delati, če bolijo stare rane, ozebline itd., če čutijo revmatični ljudje trganje po udih itd. Mariborska občina proti navijanju cen Razglas mestne občine Mestno poglavarstvo je prejelo v zadnjem času nekaj pitožb, da so nekateri trgovci in gostilničarji povišali cene živil in prehrane. Mestno poglavarstvo opozarja vse trgovce, obrtnike in gostilničarje na zakon in pravilnik za izvrševanje zakona o pobijanju draginje življenjskih potrebšičn in brezvestne špekulacije ter na posledice, ki prete vsem špekulantom 6 sodnim pregonom in z zaporno kaznijo 6 mesecev in globo 50.000 din ter zaplembo vsega blaga. Zakon je veljaven za vse življenjske potrebščine, torej za vso človeško brano (jed in pijačo) in tudi za vso živalsko hrano, nadalje za obleko, obutev, kurjavo, razsvetljavo, kmetijske priprave, kmetijsko orodje in sploh tudi za vse one predmete, ki se smatrajo po načinu življenja v kraju za premete nujne potrebe, med katere se šteje tudi material za izdelavo in ureditev zgradb. V«ak prodajalec mora »meti naprodaj vse življenjske potrebščine, ki jih je nabavil za prodajo. Uradno je ugotovljena zadostna količina vseh življenjskih potrebščin, povišanje cen pa je neutemeljeno. Mestno poglavarstvo opozarja trgovce in vse druge prodajalce, da se bo"Vršila najstrožja kontrola, konsumente pa vabi, naj ugotovljene primere takoj in brez odlašanja osebno javijo mestnemu tržnemu nadzorstvu oziroma najbližji policijski stražnici. Mariborskim zdravnikom bodo pridobnino nanovo odmerili Maribor, 15. septembra. Davčna uprava v Mariboru razglaša: Odmera pridobnine in davka na poslovni promet za zdravnike za leto 1939 je bila z odlokom finančne direkcije v Ljubljani razveljavljena. Davčni odbor bo ponovno obravnaval prvotne predloge davčne uprave za odmero pridobnine in davka na poslovni promet za leto 1939, in sicer tako, kakor da se seja dne 20. julija t, 1. ne bi vršila. Nova odmera bo dne 2. oktobra ob 9 zjutraj. Predlogi so razgrnjeni ter se lahko pogledajo na mestnem poglavarstvu v času od 1. do 30. septembra. Mariborske pešce bodo disciplinirali Maribor, 15. septembra. Tudi v "Mariboru se je pokazala nujna potreba, da se pešci na ulici disciplinirajo. Zlasti na prometnejših križiščih je težko, ker hodijo ljudje brez reda sem m tja čez ulioo. Prav tu se dogaja največ prometnih nesreč. Potrebno je zategadelj, da se na križiščih posebej označijo prehodi za pešce. Železne ploščice, s katerimi so označili prehod na dravskem mostu, se niso obnesle, ker so premalo vidne. Mestna občina je zategadelj naročila v novi tovarni, ki se je nedavno osnovala v Savinjski dolini, posebne kiinkerske kocke svetlo-rumene barve, s katerimi se bodo tlakovali s širokimi pasovi na križiščih prehodi za pešce. S temi pasovi se bodo označila križišča vseh tlakovanih ulic in cest. Hišo je zažgal ciganom, ker mu niso hoteli goeti pijani posestnik Anton Vir vr. Sremske Mitroviče. Vir se je zvečer pijan vrača 1 iz gostilne. Spotoma je srebal cigane in jim velel, naj mu igrajo. Ko so cigani uvideli, da od njega naijbrž ne bodo dobili nobene nagrade, so zahtevo odklonili. Vir se je začel 7, njimi prepirati, da so ga cigani nazadnje še preklestili. Jezen je Vir pridirjati domov, vzet kanto bencina in odšel proti ciganski baraiki. Neopažen je polil stene z ben-i«nom in jih zažgal. Ko so pa prihiteli ljudje in hoteli ogenj pogasiti, je Vir s svoi> puško vse razgnal. Potem se je pa vsedel na tla in z užitkom opazoval, kako so javkale ciganke in plašno begale okrog goreče bajte. Bivšega moža svoje žene je ubil kmet Nikola Radjenovič iz Sremske Mitroviče. Radjenovič se * svojo ženo ni razumel. Pred letom s« je od nje ločil, nakar se je žena ponovno poročila z Božom Milosavljevičem. Pa tudi tod žena ni imela 6reče Začelo se ji je tožiti po prvem možu, dokler se z njim ni pobotala in se k njemu vrnila. Kmailu nato pa jo je k Radjemoviču primahal Milosavljevič in hotel imeti ženo nazaj. Beseda je dala besedo. dokler ni Milosavljevič pograbil gnojne vile in z njimi udaril Radjenoviča. Ves togoten pa je Radjenovič pograbil sekiro in začel udrihati po žrtvi. Odnehal je šele potem, ko ga je do mrtvega potolkel Krai ■ v % s ® 5 a 01 £ o eo Tempe- ratura v C s t. ■2 = 0/*r I D •Oc ec — Si o- Veter (•iiner, jakost) Pada- vine . a “1 CO “S c a e m/m vrsta Ljubljana 754 3 18-0 137 94 10 N, 9-2 dež Maribor 754-2 17-6 9-0 80 10 W, — — Zagreb 755 6 ISO 120 90 5 0 2-0 dež Belgrad 756-8 20-0 15 0 70 6 0 — — Sarajevo 757 7 25-0 12-0 80 10 SE, 5-0 dež Vis 758t 24-0 16D 70 8 0 — — Split 755-6 26-0 20-0 70 5 SSEi — — Kumbor 756-1* 25-0 180 60 6 S, — — Rab 757-3 230 16-0 90 10 NE, 9-0 dež OudrainiH 758-6 25 0 17-0 80 5 0 — — Vremenska napooed. Večinoma oblačno, nestanovitno in deževno vreme. Koledar Danes, petek, !5. septembra: Mati »edem žalosti. Sobota, 16. septembra: Ljudmila Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Dunajska cesta 43; mr. Trnkoszy, Mestni trg 4; mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7. Kriiamki moški kongreganisti se ndeleže danes popoldne ob pol 3 pogreba svojega pokojnega sobrata g. Tvnna Jakopiča. Žalni sprevod gre izpred mrtvašnice na Vidovdanski renti. Sv. maša /adličnica se opravi zanj v kri-žanski cerkvi v ponedeljek 18. septembra ob (• zjutraj. N. p. v m.! Franjo Stiplovšek rasstarlja. V nedeljo, onma za gledališko sezono IS 1 « oMmstvo je najlepša zabava obisk gledališča, ki nudi abonentom različne ugodnosti ter jim omogoča obisk izbranih del iz svetovne literature. Operni, dramski in operetni spored vsebuje tehtna klasična in moderna dela ter zabaven lažji repertoar. Celoletni abonma ie izredno prikladno darilo za različne prilike ter priča o kulturi darovalca in obdarjenega. Vse ki se zanimajo za razpis abonmana, opozarjamo, na! se cimprej priglase, ker je v začetku možno? I irtiire najugodnejših sedežev največja. Letošnji abonmani so: Premierski, Sreda, Četrtek ter A m B. Abonma se plačuje v 10. mesečnih obrokih. ^Prejemajo do 16. sept vsak dan od 12 in 0(1 16 do 17 v veži dramskega gledališča. Knjižnice Delavske zbornice Knjižnica Delavske zbornice o Ljubljani je v letošnjem prvem polletju izposodila 29.576 knjig, od teh 14.554 slovenskih, 747 srbskih in hrvatskih, (5.976 nemških in 299 francoskih, angleških in drugih knjig. Na novo se ie vpisalo 275 članov. (Vpisnina znaša samo 2 din.) Knjižnica Delavske zbornice o Mariboru je v istem času izposodila 17.846 knjig, od teli 8007 slovenskih. 612 srbskih in hrvatskih, 9090 nemških in 137 drugih knjig. Novih članov si je vpisalo 181. Obe knjižnici sta odprti osak delaonik od 10 do 12 dopoldne in od 5 do 8 zvečer. Nabavljata si vedno nove dobre knjige, izposojnina knjig je zelo nizka. Brezposelni delavci in nameščenci imajo p? še 50% popusta. Poučno knjige se izposojujejo na 4 tedne. Tudi na deželo sc izposojajo knjige. Delavci in nameščenci, ki še niste člani knjižnice, vpišite se v njo! Vsaka delavsls* in nameščenska družina naj bi bila včTanjena v svoji knjižnici, ki nudi z dobrimi knjigami najlepšo in najcenejšo zabavo in pouk. Knjižnica Delavske zbornico v Celju bo zn-čela poslovati to jesen, tako da bodo imela t. glavna naša mesta svoje delavske knjižnice, ’ širijo prosveto med najširše plasti našega -lovnega ljudstva. Šport Letošnje balkanske Igr« bodo od 1. do 8. oktobra Atene, 15. septembra, m. Grška lahkoatlet; z,v??a ie P° sporazumu z zastopniki ostalih balka skih držav sklenila, da bo letošnja balkaniada ' času od 1. do 8. oktobra. Ob tej priliki bodo sla vm tudi desetletnico balkanskih iger. Pri letošnji balkaniadi bodo sodelovale Grčija, Jugoslavija, Romunija, Turčija in Bolgarija. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■r Zahtevajte povsod nas list! Predsednik angleške vlade Je govoril Anglija pred vojnimi nalogami London, 13. septembra. AA. Reuter: Na zadnji seji poslanske zbornice je predsednik angleške vlade Chamberlain dal svojo drugo izjavo od začetka vojne. V njej je izjavil: »Mislim, da bom storil najboljše, če to svoje poročilo začnem * sestankom medzavezniškega vrhovnega votjnega sveta, ki je bil včeraj na francoskem ozemlju. Predmet tega sestanka je bil, da se že v začetku vojne omogoči čim obsežnejša izmenjava misli med vodilnimi odgovornimi osebnostmi obeh držav. Sedanji položaj smo rešetali v vseh podrobnostih. Prav tako smo razpravljali o ukrepih, ki jih je treba izdati v najbližji bodočnosti. Sklenili smo. da bomo sklicali še nadaljne sestanke medzavezniškega vrhovnega vojnega sveta. Popolna sloga Anglije In Francije Lahko zagotovim tej visoki zbornici, da smo na sestanku ugotovili, da je javnost na obeh straneh Rokavskega preliva popolnoma istih misli. Francoski in britanski narod sla enako odločena ne 6amo v celoti izpolniti svojo obveznost, prevzeto do Poljske, ampak sta tudi odločena enkrat za vselej končati morečo negotovost, v kateri je zadnje čase živel ves sve^ pod grožnjo novih in novih napadov. Prav tako kakor mi, so tudi v Franciji prepričani, da ne bo prej miru, dokler se dokončno ne odstrani nevarnost, ki jo predstavlja narodni socializem, 6 katerim je treba obračunati. . Iz dneva v dan dobivam čedalje več novih in prepričevalnih podatkov o trdni odločnosti narodov britanskih dežel. Ta odločnost se ne kaže samo v besedah, temveč tudi v dejanjih. Vse te dežele so izdale enako obsežne in važne vojaške in civihne ukrepe In v6em tem ukrepom je skupen isti ciL|: izvedba skupne naloge, ki nas čaka. Mnogo držav je razglasilo svojo nevtralnost. Toda nobena izmed njih ni omilila izdanih vojaških ukrepov. Ta opreznost nevtralnih držav pomeni zame, da je narodni socializem nevarnost za vso našo omiko. Priznanje poljskemu junaštvu Za zdaj je vhodno bojišče še zmerom glavno prizorišče vojne. Zdi se, da si Nemci silno prizadevajo, da bi čimprej dosegli odločitev na tem bojišču, z drugimi besedami, da bi izsilili odločitev, še preden bodo prisiljeni vreti vojaštvo na zahodno bojšče, da se tam upro zavezniškemu napadu. Nezlomljivi borbenosti in rodoljubnosti Poljakov gre zasluga, da 60 se ti nemški upi za zdaj izjalovili. Poljaki se ne dado ugnati velikanski premoči sovražnika v letalstvu. Dosedanji boji na zahodu Na zahodnem bojišču so Francozi začeli po sistemu in načrtu nastopati. Tam se razvija neob-hoden del boja. Naravno je, da Francozi za *da| ne morejo biti preveč zgovorni o poteku teh bojev. Zadošča naj, če povem, da nas je potek teh bojev popolnoma zadovoljil. t Brali ste poročilo, da so se britanski • vojaki, poslani na Ftancosko, že udeležili bojev. To poročilo ni popolnoma točno. Točno je samo tp, da *o» britanski oddelki že na Francoskem-,-toda da še niso nastopili v prvih bojnih črtah. KaT se letalstva tiče, izvajamo redne patrol-ne in ogledne polete. V teh poletih nad francoskimi tli sodeluje tudi precej oddelkov britanskega vojaškega letastva. Izvedli 6mo razen tega tudi več uspešnih poletov nad Nemčijo. Ti poleti so dali mnogo dragocenih podatkov o delovanju okoli nemške meje. Prav tako neutrudljivo nastopa naša obrambna letalska služba, kakor je »ploh vsa organizacija obrambe naše države stalno v popolni pripravljenosti. Mornariška poveljstva sistematično preganjajo sovražne podmornic«. Naloge angleške mornarioe v vojni Lahkim enotam britanske mornarice so se pridružili trije poljski rušilci, ki so že uspešno sor delovali pri nekaterih akcijah, in se izredno obnesli. Kakor v prejšnji vojni, bo tudi to pot glavna naloga britanske mornarice varstvo pomorskega prometa. V sedanji vojni sc je nemška akcija proti naši trgovinski mornarici začela z brezobzirnim napadom na potniško ladjo v nasprotju z vsemi določili mednarodnega pomorskega vojnega prava. Nemška mornarica še zmerom tako ravna. Napadla je celo vrsto naših trgovskih ladij. Nimamo namena tajiti dosedanjih ladijskih izgub. Vzrok teh izgub je v tem, da je napoved vojne ujela na vseh sedmih morjih mnogo naših ladij, ki so ne-brižno plule, kakor v mirni dobi, brez slehernih varnostnih ukrepov, običajnih v vojnem času Nemci so pa že poprej razmestili svoje podmornice in pomožne vojne ladje na najboljših vojaških točkah. V takšnih okoliščinah ni čudno, da 60 nemške podmornice napadle nekatere naše ladije, še preden so le-te mogle pripluti v najbližje pristanišče. Sedaj pospešujemo organizacijo plovbe trgovskih ladij v spremstvu lahkih edinic. Ta sistem je iz dneva v dan popolnejši. Nimam razloga verovati, da bi se obnesel z manjšim uspehom pred 20 leti. 1,185.000 ton nemškega brodovja je izven Nemčije Naše pomorske sile stalno napadajo nemške podmornice in ti napadi niso ostali brez stvarnih uspehov. Ob napovedi vojne je na odprtem morju ter v nevtralnih ali zavezniških lukah, pri čemur niso vračunane ladje na Baltiškem morju ter baltiških lukah, je bilo nemških ladij skupno za približno 1,185.000 ton. Praktično vzeto je vsa ta mornarica sedaj izključena iz plovbe na Oceanih. Nekatere teh ladij so bile ujete na odprtem morju, nekatere zaplenjene v naših ali zavezniških lukah, nekatere pa internirane v nevtralnih lukah. Preskrbovanje Nemčije z vojnimi potrebščinami s pomočjo nevtralnega brodovja je iz dneva v dan težja zaradi naših določil o vojnem tihotapskem blagu, predpisov, katerih spoštovanje nam jamči naša močna vojna mornarica. Omejitev svobode... Ukrepi za varnost države, predstavljajo omejitev osebne svobode in osebne udobnosti. Upam, da se bodo vsi državljani sprijaznili s temi omejitvami, zavedajoč se, da 6o neobhodno potrebne zaradi splošnosti. Omejitve veljaijo ne samo za večje naselbine temveč celo za majhne in skrite kraje, ker bi razsvetljava v teh krajih lahko služila kot kažipot sovražnim letalskim silam, ki bi 6e na ta način mogle lažje ravnati pri iskanju večjih me6t Večjega popuščanja pri izvajanju teh strogih predpisov ne more biti vse do tedaj, dokler ne bomo delali več praktičnih izkušenj glede zračnih napadov. Kakor sem vam že minuli teden dejal, imamo začasne bolnišnice na skritih krajih izven me6t. Te bolnišnice imajo čez 200.000 postelj ter so namenjene civilnim žrtvam letalskih napadov. V izjemnih primerih bodo v te bolnišnice prenašali tudi ranjene in bolne vojake. Sedaj pričakujemo predloge o nadaljni razširitvi tega posebnega sistema Ob koncu svojega govora je ministrski predsednik obvestil spodnji dom o dosedanjem trudu novoustanovljenega ministrstva za informacije. Prosi spodnji dom, da upošteva, da je to ministrstvo začelo delovati šele po napovedi vojne, ter je šele v začetku svojega delovanja. Predsednik vlade je izrazil priznanje za patriotizem, ki ga je pokazal angleški tisk in za pripravljenost, s ka-teTO je sodeloval z vlado. Vlada je tudi v teh težkih čaeih odločena, dajati o vsem najodkrito-srčnejša obvestila javnosti ter ne želi, da bi angleški narod menil, da mu kaj prikrivam. Ravno ta želja je v prvi vrsti dala vladi povod za ustanovitev ministrstva za informacije.« Daladier, delavec, kmet in vojak Daladier je mož današnje Francije, ki se je v zadnjem Sasu, polnem velikih nasprotij, spet znašla m ki je na svoj veliki narodni praznik pokazala, da je danes močna bolj kot kdaj prej. Že letošnji 14. julij je pokazal na splošno presenečenje vsega sveta, da 6e j« Francija otresla vseh notranjih strankarskih razprtij, in da je rtala močna udarna država, kakor nam je to tolikokrat pokazala zgodovina. Kadar preti Franciji nevarnost, tedaj je vsa kot en mož na braniku svobode. Napačno bi bito misliti, da bi strankarska nasprotja v Franciji mogla oslabiti državo, kadar gre za odločlne stvari. Vedno se bodo razočarali tisti, ki mislijo na notranjih razprtijah v Franciji »graditi srečo zase. li julij letošnjega leta je bil več kot navadna parada francoske vojske. To je bila parada vstajenja Francije. Današnji dogodki nam to dejstvo še bolj osvetljujejo. Kdo |e Daladier T Oči vsega francoskega naroda so danes uprte na enega samega človeka. To je majhen, čokat človek napoleonove postave, ki je postal zedinitelj vsega francoskega naroda, ki je prerastel samega sebe in svojo stranko, in ki se mu je posrečilo to, kar se ni posrečilo niti. enemu predsedniku vlade po svetovni vojni. Daladier je ulil svojemu narodu nov elan domovinske ljubezni jo zbral v?s narod okoli francoske tribarvnice. Najdemokratičneiža država v Evropi je oama po sebi dala voditelja, ker je uvidela, da živi v času, ko je to potrebno. Brez mnogega okle vam; a je Francija poslala na zimske počitnice ideale parlamentarizma in priznava danes Daladiera kot edinega voditelja. Francija je le ohranila zunanjo obliko parlamentarne demokracije, ker je parlament z vedno novimi pooblastili sam prepustil izključno oblast Daladiera. Francoski parlament je še vnaprej začutil vse nevarnosti položaja v Evropi, uvidel svoje napake in se je zadovoljil, da se je našel mož, ki je prevzel vso odgovornost nase. Daladier je bil mož. ki je začel brezobzirno čistiti Avgijev hlev od žpijonov in defetistov. in ki je takoj spočetka začel povečavati narodno obrambo. Škandal, veleizdaje, v katerega je bilo zapletenih cela vrsta kupljenih časfiikarjev, je bil odkrit samo zaradi Daladiereve brezobzirnosti. Javnost se je že prej mnogokrat izpraševala, kako je mogoče, da so izhajali v -francoskih časopisih' tako čudni članki; Ves narodnostni dvig je danes delo Daladiera,- ki- je v poldrugem letu svoje vlade napravil nekaj neverjetnega. Daladier jev oče je bil pek Politična usoda Daladiera je podobna usodi mnogih drugih velikih Francozov. Tudi Daladiera so napadali tako strahovito, kakor Clemen-ceaua. Ko je februarja meseca ’eta 1934 zadušil vstajo, je bil Dajadier najbolj osovražen človek v vsej Franciji. Prav isti ljudlje, ki ga dane« slavijo, so ga tedaj imenovali »le fusPeu,--? Mnogi so pljuvali, kadar 60 ga srečali, in dolgo časa se je moral skrivati i red javnostjo y francoski politiki je bilo njegovo ime že skoraj pozabljeno in da je n/'; egov a politična kariera zaključena. Toda Daladier je ohranil- svojo samozavest. Rad bi bil šef Ko ga je nekoč oče vpraSal, kaj bo, kadar bo velik, je odgovoril: »Rad bi bil Sef.-c Prav tedaj je moral polagati v šoli izpit. Oče mu je odgovoril: »Razumem te, toda moraš se učiti.< Pri prvem izpitu za maturo je padel. Drugič je izpit napravil odlično, ter se sploh ni ločil od knjig. Hotel je svojemu očeta dokazati, da mjegove žrtve zanj ne bodo zastonj. Daladiefjevo poreklo je tako, kakor skoraj vseh francoskih voditeljev Rojstna zibelka mu je tekla v hribovitem in divjem kraju, kjer ljudje ne poznajo francoske prijaznosti, ampak 60 od narave močni in odporni. Daladierjev oče je bil pek. . Današnji predsednik francoske vlade se js rodil 18. julija 1884. V svoji mladosti je gledal, kako njegov oče mesi kruh. Bil je najmlajSi med tremi otroki. Ko je prišel domov iz šole. je moral še pred kosilom raznašati žemlje. Mali Edvard je bil »učen« otrok v družini. Njegov starejsi brat se ij-e posvetil očetovi obrti, sestra pa je pomagala materi v gospodinjstvu. Mali Daladier se je že v svoji mladosti navadil molčati. Daladier je še do danes ohranil svoj duševni odnos do naroda, iz katerega je izšel. Še dane« je Daladier eden izmed mnogih iz francoskega naroda in se kot tak tudi čuti. Daladier se čuti kakor delavec, kmet in vojak, in je prav zaradi tega zelo demokratičen-Vsa Štiri leta - svetovne vojne Je prebil na ‘trtnist«flra in na njej samostan Hilendai (Branko Maiifc, knji*. - Zgb) — 2o Koncert moškega /bora .Sloge* — 2o.45 Koncert Radij, orkestra 22 Napovedi, poroda - 22.So Angleške plos8». Soboto, it. sept.: 12 PlošSa za ploš8o — pisana zmes. go ____________ ^ »iuoo — nla: Selma Lagerloff: Kako j e^ Ni el s * divjimi gosmi. Povest v na-DogodivISine Miki-mišk (članice Nar. * re,glwJ »Poroda — 18 Za delopust igra Radijski orkester — l8.4o Pogovori s poslušalci — 19 Napovedi, poročila — 19 4o Nac. ura: Krško in oko. }LC*„(SSn - 20 0 zunanji politiki (g. uredn. dr. Al. Kuhar) — 2o.3o Jož; Vombergar: .Etfot na luno ali Čudoviti ten Jaka Smodlaka. Slušna igra, izvajajo «lani radij. Igral, družine, vodi lat Pengov) _ 22 Napovedi, poro«,a _ 22.15 Za v«Se5 koneo tedna, igra Radij, orkester. ' ..." .' i-c. Drugi programi Petek, IS. septembra: Zagreb: 20 Klavir — 20.45 Violončelo — Sofija: 30 Giordanova opera «Andre Chenier« — Budimpešta: 19.55 Ork. konc. — 21.10 Klavir — 22 Cig. ’ ork. — 23 Ork. konc. — Trtt-Bari: 31 Opera — Florenca: 21.15 Igra — 21.30 Izbrana gl. — 22.15 Plesna gl. — Beromilnster: 20 Švicarske pesmi — 20.20 Zab. konc. — 20.50 Igra »Katarina Velika«® — Sottens: 20.05 Ork. konc — Uonte C en eri: 20.15 Violina — 20.35 Kono. prenost — Bukarešta: 19.55 Operna gl. — 22.15 Konc. prenos — Luksemburg: 20.15 Kvintet — 21.15 Igra — 21.45 Violina — Horby: 20 Gounodova opera