35. številka.
t
Trst, v petek dne 13. februvarija 1903.
Tečaj XXVIII
„EDINOST"
uhaja enkrat na rlan. raznn nedelj in praznikov, ob 4. uri jop. — Naroenina zna~a : za v*e leto a* K. z* ; ol leta iS K. za četrt leta 6 K in za en mesec 3 K — Naročnino je plačevati naprej- Na naročbe brez priložene narornine se upravniJtvo ne ozira.
Po tobskamah t Trstu pe prodajajo poeamične ;te% ilke po 6 ~'<>t. 3 nvč.i ; izven Trsla pa po 8
Telefon številka 870.
Edinost
glasilo političnega društva „€9inost" za primorsko.
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. Za verkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj ?e pošiljajo uredn stvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi e ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprav-mžtvo v ulici Molin piccolo št. 3. H. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst-
Uredništvo in tiskarna . ulica C&rintia Štev. 1 'J.
V edinosti je moč !
Naše načelo.
m.
Tudi Slovenci izven Kranjeke slede po-zorao dogodkom v deželnem zboru kranj skem. Saj smatrajo — iz razlogov, katere ribo že poudarjali — to aboniieo parlamen tom. čegar važnost šega preko mej dež-le kranjske 1 saj vid j ► v njej svoj slovenski narodni parlament ; saj se v tej zbornici mnogokrat sklepao in razpravljajo stvari, ki niso le lokalno kranjskega, ampak s<> splošno-slovenskega, kulturnega ali političnega pomena.
I) 'goJek takega splošnega slovenskega p mena je bilo tudi dejstvo, da se je v lej zborn ci etablira'a otetrukcijs, da je katoli ško-narodna sirenba s tem skrajnim parla mentarn.m sredstvom zaustavila legi si fc ti v no delovanje v niš' osrednji pokrajini.
Mi smo povedali že h tro tedaj in ponav-
1	amo daDes, da ne moremo odobravati tega koraka katoliško narodna stranke. Mi izjavljamo na ves glas, da ni bil srečen trenotek, ki jej je navdahnii t> misel. Kajti vsi vzroki (pa naj se je njihova re-niČaa veljavnost še tako multiplicirala) niso bili v nikakem razmerju
2	veličino storjenega koraka in s posledicami, ki so po tem koraku navstale za deželo.
No, to ni stvar nas obmejnih S oveocev. Će se občinam in raznim ustanovam po Kranjskem vidijo cilji katoliško - narodne stranke na Kranjslein v nje bojih z narodno napredno nasprotnico toliko visoki, da so vredni takih žrtev — kdo bj imel pravicj prigovarjati j m ? Zadovoljni oni — tudi mi ne smemo gjdrnjati in nergati !
Ali neki drugi moment je, k» nas sme in moia zanimati m o katerem govoriti imamo vsi prav co. To je pojav, ki je zvest spre m-je valeč vse borbe med obema složen sitima strankama iu ki ee kaže v javnem, so^ijalnem in pol tu"nem življenju :o v deželnem zb< ru. Trajen efekt je to, kateremu moremo sediti kakor rudeči niti po vsej zgodovini strankarskih borb na Kranjskem zadnja leta.
Posled ca silnemu l>oju me<l obema strankama na Kranjskem — kateremu bi menda zastonj iskali primere v vfej državi, kar t-e dostaje neizbirčnosti v sredstvih na obeh straneh—je vseslovenske važnosti. To je moč in veljava nemškega življa v deželi 1 n v nje parlament+1; veljava, ki ne nahaja opravičenja v faktičnih od noša j 1 h. v naravni poziciji nemškega življa v deželi. Uvaže\ ati treba mak številnost Nemcev na Kranjskem; uvaževati treba, da ee ■se to nemštvo, kolikor ga je, po veli-
kem delu rekrutira iz slovenskega od-padništva ; in uvp zevati treba slednjič, da so (to treba priznat;) trdno gospodarsko pozicijo kranjskega nemštva po ogromni večini zgradili slovenski žulji, v kar imamo eklatanten izgled v kranjski hranilnioi, in o čemer nam priča nepobitna resnica, da bi moralo na manje devet desetin nemških nen skutart-kih trgovin v Ljubljani z preči, čim bi jim odptdla slovenska klijentela.
Ako uvažujemo vse to, smemo reči, da politična in narodna veljava, ki m jo umeva pridobivati in ohranjati nemštvo na Krnaj-skem, daleč presega tiste meje, ki bi mu 1 iie prečrtane po razmerju njega števila, tiste meje, v katere bi bila utisnjena, ako bi jih ne širilo zdivjano medsebojno razmerje med obema strankama na Kranjskem.
Posledice temu boju se kažejo še posebno v deželnem zboru kranjskem. Tudi ob vihar-;h, ki s j divjali v zbornici ob začetku ob-strukoije, in pozneje, na prizadevanjih, da bi se našel k*kov arangement, je bil nemški del zbornice t'iktor, enakoroden obema slovenskima strankama, le z razliko, da mu je bilo položenje nerazmerno ugodneje, nego rečenima strankama. I-jti ati krvaveli, Nemci pa so uživali !
Povod tem člankom so bile vesti po list h, da so se v namen, da se v deželnem zboru kranjskem neha obstrukcija. vršila pogajanja med vlad > in z^stt pn:ki vseh treh strank. Ponavlja se z »pet prizor, da se v deželi, ki je po 95% slovanska, nemštvu dovoljuje inge-retcija daleč preko mej« vs^ce^a opravičenja. To pa sega do kr.že tudi obmejnih Slovencev, k« r ta nemška ingerenci ja je bari-ka la, ki deželnemu ziioru kranjskemu zapira pot, da ne more postati to kar bi lahko bil in bi moral biti za — ves narod in p mebno še za nevarne pozicije ob periferiji.
Poiitićni pregled.
v Trsta, 13. februvarija 1903.
Državni zbor. V včerajšnji seji poslanske zbornice predložil je poslanec Be d* n a t i interpelacijo, v kateri zahteva, naj bi se za čuvaje v koperaki ječi nastavljali Italijani.
O nadaljevanju razprave glede konver-zje avstrijske rente bil je vsprejet predlog posl. Kathreina, naj se o tej predlogi nujno razpr« vlja.
Poročevalec dr. Steinvvender je priporočal, naj se predloga vsprejme nespre menjen \ tako, kakor jo predlaga vlada. — Priporočal je tudi resolucijo posl. Abraha-movieza, ki pozivlje vlado, naj pozneje, ko bo konverzija izvršena, predloži zakonski načrt glede znižanja zamudnih obrestij na
zaostalih davkih in pristojbinah. Pripomnil je, da bi bila anomalija, ako bi naša država še nadalje obdržala 4"2°/„ rento, ko vendarznasa kurz ital.4°/0 rente 102. Izjavil se je tudi proti znižanju obresti od rente na 3l/ž 'n priporočal kakor najbolj umestne 4°/0 obresti. — Povdarjal je, da je obstoječi državni dolg samo avstrijski, ker je Ogrska leta 1867. vsprejela le plačevanje dela obreBti ne pa dolga.
Avi-tnja ima torej, kaktr jedina dolž-nica pravico, (la dolg izplača ali da ga pa konvertuje, kakor jej je ljubo, ne da bi bila o tem odvisna od Ogrske. Ako bo konverzija prinašala kak dobiček na obrestih, ne bo imela Ogrska nobene pravice do tega dobička. V glavni razpravi govorili so : iinančni piinister Bok m Bawerk ter poslanci Choc, Morsey in Strobach, na kar je zbornica prešla v podrobno razpravo.
V prvi točki se je na predlog poslanca Mengerja z ogromno večino brisal pasus »v najvišjem znesku 3620 miljonov kron z največ 4°/0 obrestmi« i a se nadom astil z bese dami : »vlada je poob ašč« na obveznice avstrijskega državnega dolga, kreiranega s zakonom od 30. junija 1868. v papirju in v kovanem denaju proti 4*2°/0 obrestim konvertirati v 4°/0 davkov svovodne obveznice v kronski veljavi...« Proti tej spremembi in za vladno stilizacijo glasovali so le Poljaki in nekateri veleposestniki. Vse druge točke so se vprejele nespremenjene in je bil slednjič zakon vsprejet tudi v tretjem Čitanju.
Na to je sledila razprava o nujnem pred logu posl. Ferjančiča glede termina za me-njične proteste.
O položaju. Včerajšnji dan je bil po-membeu za ministerstvo in za ves položaj, j Prinesel je dve cdloČitvi. Zbornica je pottm ! nujnosti rešila konverzijsko predlogo v vseh t treh čitanjih, vojni odsek pa je z večino ! glasov vsprejel vojno predlogo.
Z 'per prvo predlogo ni bilo načelnega nasprotttva, razprava se je sukala le o načinu in o dimenzijah. Drugače je z drugo, z vojno predlogo. Ta razbur a duhove že doJgo časa to in onostran L tve in je prinesla že občutno nezgodo vojni upravi in vladama. Vladi sti se že enkrat morali umakniti pred vseol»čim odporom in preosno-vati predlogo. S prvo predlogo je hotela vojna uprava po ovinkih doseči *— nekako utihotapiti — povišarje kontingenta novincev, s tem, da bi se trije najmlajši tečaji — kak it 2ž)A)Q0 mož — nadomestne rezerve pritegnili v aktivno službe^
Ali odpor proti temu je bil silen. V novi predlogi je morala vojna uprava imenovati otroka po pravem imenu, odkrito je morala stopiti pred oba parlamenta z zahtevo
PODLISTEK.
Na rojstni zemlji.
prevel
C.
Spi*: KaaT-er-JŠaaulor-G^alaki ;
XUL
V šumi je po-stajal o svetljeje., opoludan-eko aolace je oblico e toplim valom ljevovo ležišče, bo, on ci pr^omirjal ničesar. 89 vedoo se je utapljal v svoje spomine. Obraz mu je imel o tem bolen, jnučeni^ki izrtz. — Skoro da je zopet prestal vso^ svojo nearečo. Kes, bilo mu je teže in bolet-tnej eaego tedaj, ko se je to godil j. Tu Ji sedaj se mu je obraz pordečei od srama, kj je miskl aa »voje jjiftno, in sedaj mu je srce hotela počit", ko ee je »ponrnjal njenih pisem. Ah — ali tedaj je imel \s>J proti tem bolečii>ati8 avojo vero in svoje nade v svet — potemf ko eta ga hudobija in hinavstvo ljudij uve-rila, da njih svet ne mere dat; sjaja pravega in č stega blaženstva, ko je videl, da je Volja in želja pojedinci brez v^ake moči za pveuje vspehe, ampak delujejo tu le slepe 4filfi, tt4s] j« bil že nekoliko prebolel svoje jD nekoliko raztegnil svojo sodbo o
^ svetu tudi na zavrženo ljubezen ter je bil prepričan, da bi mu tudi ona ne bila podala ni kakega zadovoljstva. Ali *edaj — ol včeraj — pod toplim, dragim dihom doma, v tej okolici, v kateri je take blažene dneve z Blanšo preživel — v današnji družbi z Vero, v struji tega gozdnega vzdiha, v hlapu te vlažne zemJje — matere, ae m« je v srcu in v duši vse nekaj budilo, davno vs,>avane strune notranjosti, davao nedotaknene žice kakor da so zaigrale in zopet oživele. Ravno tako je bilo kakor kadar v mladem solocu oživljajo mušice, zamrle že od leta in leta. Zopet je umel svoje nekdanje oduševljenje, zopet je v spominih na prošle dni drhtel in se topil v ganotju in vao dušo mu je p>kri-vala tiha bol, da je zavoljo bliščeče ničevo «U posvetne po svoji krivdi izgubil vse ti. — Oh — osvojiti si zopet take mlade dni: Oibj«Ja ga je skoiaj mržnja ne samo na svojo nt kdarj > žejo za svetom in vspehom v njem, amp tudi na posneja svoja prepričanja, s katerii j® gledal na svet s prezirom in s katerim: j« iskal sredstva, da bi ta svet spreobrnil in poboljša1. — Ah neka sladka trudi^ost mu je legala na dušo, počq»
tsl je v tem trenutka željo po miru in brezdelju. Jemati življenje tako, kakoršnje je, trpeti in samo dober bili, pokoriti se neizprosnim zakonom splošnosti — ob, kako divno bi bilo to! Tiho neznano preživljati svoje dni v priprostih dolžnostih vsakdanjega življenja — koliko blaženst>o! In slika Verina mu je zopet zabrodila pred dušo, ali bledi, izmučeni obraz Blanšin, kakor sega je pred stavljal po onem pismu njene matere, stavil se je predenj in on se je zgroznil:
»Jaz sem krivec — jaz sem grešnik — in čemu se imam še nadejati — in prav tu, kjer sem zagrtšil, in k temu še na njeni sestri !« In sramoval se je svojega ego>zma, a vpraševal ee je tudi kaj bi vera rekla in kakova bi bila nasproti njemu, ako se jej razkrije kakor ubijalec njene sestre ? In očitno težko mu je bilo, ko je pomišljal, da bi moral storiti to na vsaki način, ako bi se kdaj zbližali njegova in Verina duša.
V tem je zadonel od daleč poludanski evon. Lev se je vzdignil in odšel iz šume. Zasukal jo je proti polju, kjer je menil sre čati Vero. Tam je b:lo trganje turščice že dovršeno. Na robu njiv« je ležalo klasje, a
p » povišanju kontingenta novincev za nekaj nad 20 000 mož, a minister za deželno hrambo je moral obljubiti razae olajšave in zboljšanja.
O tej novi predlogi je včeraj glasoval vojni odsek ter jo vsprejel. Ali dvomimo, da bi se vojna uprava posebno veselila tega vspeha, kajti večina je znašala le 4 glase. Za je glasovalo 18 Členov odseka, proti pa 14. Proti so glasovali: zastopniki krščanskih soejali-Btov, Cehov, Vseiiemcev, 1 nemški klerikalec, Jugoslovanov (Pogačnik in Ploj) in zastopnik socijalistov. Jugoslovani so se odločili včeraj, da bodo glasovali proti. O posvetovanju v njihovem klubu poroča »Neue Freie Presse«, da so pcslanci tožili radi germanizacije in italijanizacija. Vladi da treba enkrat pokazati, da tudi proti Jugoslovanom si ni smeti upati vsega.
Tudi radi imenovanj uradnikov je bilo čut; britk h tožeb in sploh radi zapostavljanja Hrvatov in Slovencev, in protežiranja Nemcev in Italijanov. Radi vsega tega je odločil klub, da imasia sjega zastopnika v vojnem odseku glasovati proti- predlogi. Ta sklep pa ni še obvezen tudi za glasovanje v plenumu.
-Junaško so se držali —kakor je že njihova staroslavna navada — naši Italijani. Toliko časa so britko rekriminirali radi neznosnih vojnih bremen in napovedovali opozicijo vladi, da so slednjič včeraj ukrenili tako, da niso rekli ni »dac, ni »ne«, to je, poslanca Rizzi in Mauroner eta se nekam izgubila, da jima ni trebalo glasovati.
To so torej tisti junaki, ki se vedno ši-rokoustijo se svojo »najstrožjo opozicijo« proti vladi. Ko pa je prišel odločilni trenotek, pa se skrivajo kakor — Bog nam grehe odpusti
—	stare babe. Oni si mislijo, da s takim postopanjem varujejo ovco in sitijo volka, ali svet mora enkrat priti do prepričanja, da' so to politiki, ki — niso resni !
Iz ogrske zbornice. V včerajšnji seji ogrske poslanske zborn ce nadaljevala se je razprava o vojni predlogi. Opozicija je nadaljevala z obstrukeijo.
Košutovec S e b e s s je uloži 1 interpelacijo z ozirom na vsprejera srbske kraljeve dvojice v Zemunu od strani hrvatskega bana. Interpelant se je spodtikal nad tem, da je ban rabil izraz »avstro-ogrska« meja, kar da je v nasprotju z ogrskim državnim pravom.
—	Ministarski predsednik je na to odgovarjal, da ee v tem slučaju ni šlo za pov-darjanje državnega prava, temveč, da je bil to le čin kurtuazje. Sicer pa da je ban v svojem govoru tudi rabil izraz »ozemlje dežel ogrske krone«.
Ogrski škofje v nasprotju s pa-
pri vsakem kupu bo kmetje razmetavali tur-ščico v tri ravoe kupe. Na turšičnem polju so zveneli dekliški glasovi v živahnem razgovoru. Nekatere so pobirale fižol, druge so sekale turščevino, vse v pridnem delu, vse vesele, in vte v belih Čistih krilih z nedeljskimi pečami. Vsa njiva je sijala ne le od poludnevnega solnca, ampak je bila tudi kakor oblita od vesele vzburjenosti težakov, njihove radostne delavnosti, njihove ljubezni do tega zlatega klasja, njihove zvestobe in spoštovanja do te črne zemlje, ki jim tu daje hrane in življenja. Z nekim zadovoljstvom so pripovedovali stari kmetje okolo kupov, kako je bilo delo v pomladi, kako se je bilo v poletni suši bati za letino, kako je dež v avgustu vse popravil. Mladeniči so žvižgaje tekmovali, kdo više vzdigne poln koš in kdo ga hitreje napjlni; objesten smeh jim je spremljal delo in šalo. Najdrzneji so klicali deklicam na polju dobrodušne zabavljice, na katere so deklice slično odgovarjale : na nekatere predebele ao se odzivljale le hohota-njem. Tu pa tam se je iz turščevine oglašala drobna na pol gla?na pesmica katere deklic. (Pride še.)
ščevali nad
pezevimi odredbami ? Z ozirom na našo včerajšnjo politično vest pod naslovom »Delo — madjarizacije« nam je še dostaviti, da je ogrski primasi Vaszarv v svojem narodnem madjarskem fanatizmu postopal proti jasnim odredbam hv. Stolice, ki je specijelno za ma-djarske škofije izdala instrukcije, da morajo vkljub zapovedim posvetne šolske oblasti na-lož ti veroučiteljem, naj kreoanski nauk poučujejo v materinem jeziku šolskih otrok !
Ne moremo si torej raztoimačiti, da-Ii je primae ogeruki direktno prelomil ukaze sv. Stolice, ali pa je morda ta poslednja spremenila »voje prejšnje odredbe in je nemadjarske narodnost: na Odrskem tudi v cerkvi izrodila madjarskemu šovinizmu na mdost in nemdo^t ?
Tako ca Madjarakeno. Torej tudi »vi-težki« macijareki narod je začel posesati naše primorske poglavarje. Tudi v naši škofiji, posebno pa v Trstu, se otroci morajo šiloma učiti krščanskega nauka v italijanskem, ali pa cei6 v še bolj tujem jim nemškem jeziku ! ! Preskrbljeno je tako nalanjko, da še ono par slovenskih kapelanov tržaških ne m >-rejo priti do tega, da bi se j1 m izročilo vsaj slovenske otroke za krščanski nauk. Se na šol družbe sv. Cirila in Metodja pri sv. -Jakobu ni h <tel škofijski ordinarijat pod sedanjim vodstvom izročit1 poučevanja krščanskega nauka na tej edini slovenski šoli slovenskemu duhovniku, fcmpak je pouk v vee razred.h te šole izročil italijanskemu duhovniku Apoloniju, ki je znan iz Ricmaajskih dogodkov!
Ni se torej čuditi, ako je v novejšem času začelo vreti na verskem |>olju na Slovenskem, na Hrvatskem in tudi na Madjarskem: in da tudi ni tem, vsem narodom svetem mestu ni več miru ! Krivo je temu, ker so cerkveni krogi prenesli v cerkev krivično politiko, da b: s tem ustrezali različnim stemom ! Nikako čudo ni torej, ak> so se na- Bolgarska vlada rodi, kater m so ti zistemi nevarni, začeli upirati tudi uslugam na cerkvenem polju zistemom v priiug. Oni, ki so poklicani, naj razmištjajo, da ne bo prepozno !
Banov francozki pozdrav srbskemu
kralju. Ne treba praviti, ua je grof" Khueu Hedervarv se svojim francozkim pozdravom v isti mer
kristijani, mescev.
Včeraj je imel na Dunaju sejo odbor, ki se je pred kratkim sestavil iz nekaterih jugoslovanskih poslancev in drugih prijateljev zatiranih Macedoncev. Temu odboru je namen vzbujati v Avstriji zanimanje za mace-donsko vprašanje in pričeti akcijo na korist Macedcncem.
V tej Beji je bila vsprejeta resolucija, ki obžaljuje žalostni položaj, v katerem se nahajajo oni balkanski narodi, ki so še pod turškim jarmom. Odbor je izrazil željo, naj bi ee kmalu odpomoglo temu neznosnemu stanju ter naj bi se kmalu storilo konec temu klanju nedolžnih oseb. Izrekla Be je še željs, naj bi vlasti, ki so podpisale berolin-
ne izvzemši Ar- razstavo, ki mislijo vstopiti v odbor ter se
sploh zanimajo za to razstavo, da pridejo prihodnjo nedeljo dopoludne ob 10. uri v »Slovansko čitalnico«, kjer dobe pojasnila od podpisanega.
Trst, dne 10. febravarija 1903.
M. M a n d i d.
Namestnik grof froess je odpotoval danes v Gradiško, da se z odposlanci mini-sterstev za notranje stvari in poljedelstva udeleži obhoda rek Soče in Tore v Fur-laniji.
Dogodki v Ricmanjih. V torek dne 10. t. m. zjutraj je prišel v Ricmanje novi latinski kapelan, gospod KranČic. Ob 8. uri se je oglasil zvon, ki je zvonil na njegovo latinsko mašo. Na poti blizo cerkve so se
ni
eko pogodbo, povzročrte, da se slednjič izve- nabrali riemanjski otroci. V cerkev deta 23. in 61. iste pogodbe, da se nata hotel iti n i k d o. Nekoliko časa potem način prepteči revolucija ali vojna, katere se je šla v cerkev neka 66-letna dekla iz —
je bati za prihodnjo spomlad.
Iz Carigrada poročajo meu tem, da Turčija nadaljuje mobilizacijsko akcijo. Tretjemu turškemu voju (solunskemu) fta se dodala dva konjeniška polka. Temu voju, ki je sestavljen iz 5 divizij, da se doda še seeta re ° za okraj Petrič.
Z Dunaja prihajajo tudi zelo vznemirljive vesti in se zatrjuje, da je več nadomestnih rezervistov pozvanih v službovanje za nedoločen čas. Tudi nekaj rezervnih častnikov da je pozvanih na vojaške vaje, kar se v zimskem času nikdar ne dogaja. Ljub-jljanska garn'/.ija da je bila v kratkem časti trikrat zaporedoma alarmirana.
Tudi iz Sredca došla brzojavka potrjuje i vesti o mobilizaciji v Turčiji. Zatrjuje se namreč, da je bolgarska vlada odposlala-svojim d i plo matični m zastopnikom v Petrogradu, Pariz» in na Ihanaja noto, v kateri jim nalaga, naj dotične vlade opozore na Zl' jzbiranje turških čet v oMižju Drinopolja. —
izjavlja, da bo tudi ona prisiljena odrediti slične koncentracije bolgarskih čet na i turški meji, ako Tu?čija ne suspendira svojih vojnih priprav janj.
Ker se je te dni zatrjevalo, da tudi Bolgarija mobilizira, poroča oficijelna bolgarska brzojavna agentura, da so te vesti neosnovane. — Kijubu temu oficijelnemu
šovinizem kov, užali pak — ono srbstvo,
, kakor je hotel upoštevati občutni j dementiju pa se na Dunaju šs vedno svoj h madjarskih — istomišljeui- j vzdržuje vest o mobilizaciji Bolgarije, trd« se
celo, da je ta vest došla iz oficijelnih krogov. Nadalje poročajo z Dunaja, da je Sarafov najel tam več zdravnikov za sanitetno službo od sedanjega zistema na Hr- v Macedoniji.
Doline, ki služi v Ricmanjih. .Otroci so jo vsprejeli žvižganjem, ona pa je sla naprej v cerkev. Ko se je vračala, so jo otroci zopet sprejeli z žvižganjem. Druzega se ji ni nič zgodilo in vendar jo je to silno vjezilo. Gospodarja in sploh nobenega od njene družine ni bilo doma. Ko so prišli, jim je pravila torej, da je mislila, da bo maševal njih prejšnji kapelan ; z»to da je šla v cerkev. Ako bi bila znata, da bo latinska maša, bila bi ostala doma. Žvižganje otrok je bilo čuti tudi v hišo g. kadelaaa Krančica.
Takoj drugr dan so b-rli štirji orožniki v Ricm&njih, ki so ?meli strogo preiskavo-
Prej so- imeli1 Riemanjei usmiljenje z gvspodona K ranč: čem. Fb tej ovadbi so postali' proti njemu — oprezni l
Vse druge dni ni prišel ni kdo v cerkev, niti sploh- v dotiko injin>. Zastonj je vabit (po poštnem slugi iz Boršfca) k seb-i obirnske poglavarje riemanjske! N?kdo ga ne pozdravlja-,, niti ne pogleda !
Postaja jasa-o-! i>ilgo bo se iskali in slednjič so se vendar sree-oo našli t
tere je nabral za možko podružnico sv. Cirila in Metodija v Trstu o priliki svatbe Bole-Mahnič na Grahovem brdu.
Osnovalni občni zbor zavarovalnice za govejo živino za Sv. Mar. Magd. Zg. in Spodnjo. V nedeljo, dne 15. t. m. ob 2. uri popoludne vršil se bo v prostorih g. Antona M>klavca pri Sv. Mar. Magd. Spodnji osnovalni občni zbor zavarovalnice za govejo živino za Sv. Mar. Magd. Zgornjo in Spodnjo.
Dnevni red: 1. Čitanje pravil. 2. vpisovanje in 3. volitev začasnega odbora.
Kmetijska in vrtnarska podružnica V Lonjerja bo imela dne 15. t. m. ob 4. in pol uri pop. redno zborovanje v prostorih g. Andreja Čoka, št. 104 v Lonjerju. Ta občni zbor sklicuje se v drugič, ker za mi-nolo nedeljo sklicani občni zbor ni bil sklepčen. Dnevni red je sledeči: a) nagovor načelnika, b) poročilo tajnika in blagajnika, c) posvetovanje o strelni posta i, d) izvolitev novega odbora, e) posamični nasveti.
Vabilo. Čitalnica pri sv. Jakobu vabi vee svoje častite ude kakor tudi svoje ple-soijubne prijateljice in prijatelje Da plesni venček, ki se $>o vršil jutri,, v sobf?to ob "J. uri zvečer v dvorani Ma»!y, »Tlica Torrente, št. 16. Plesal se bode ples »Kolo« ki vzbuja že ves čas naših priprav mnogo zanimanja. — Vstopnina za gospice 60 stot. za gospode 1 K. — Ples zvrši ob 4. uri zjutraj. Bodite zagotovljeni, da se bomo prav dobro imeli !
Prav obilne udeležbe se nadeja
odbor.
Za smeli. Kako nehvaležni so* postali naši sosedje iz bližnjega kraljestva — priča sledeči avtentični slučaj :
Martin se je udeležil leta 1866 bštke pri Kastoci. Sreča mu je bila — mila, da ni bil ranjen, a tudi odlikovan ni bil —revež I Služil je v XVI. stotnijv, ki je nosila ime (»Prineipe Umberto«. ITdeležil se je bitke pri
ne le vse zavedno hrvatstvo, a nami smo uverjeni o tem — tudi vse ni v zvezah in vsled tega v
ki
zavisnosti v atake m.
»Obzor« povdarja neoporečno resn:co, da je grof Khuen pozdravljal srbskega kralja kakor ban Hrvatske.
Ta moment bi bil moral naglašati v svojem nagovoru. Ali ni storil tega, ker je sledil tendenciji, ki se je razvila v pravi zi-atem. tendenciji, da banska čast in dostojanstvo ne dohajata do izraza — da ne pride do izraza posebni po ožaj kraljevine Hrvatske in Slavonije kakor posebne politične indivi-duvalitete. Če se je p i ban že hotel izogniti temu, bilo bi logično, da je avstro-« grško m< narhijo — in ne samo dežel ogrske krone — sij Krašedol je nedvomno v ob-ežju monarhije. »Obzor« zaključuje : Mi vemo, kako vlogo igra f ancozki jezik, ali v tem Blučaju, ► o hrvatski ban pozdravlja srbskega vladarja, ko t "rej pred-staviteij enega dela naro la p zdravlja kralja in vladarja druzega dela istega naroda, sarno drugega imeaa, in to na teritoriju, kjer je hrv. jezik službeni jezik, bilo Ki to ne le v dokaz uljudnost dotičnega gosta sose Inje in bratske kraljevine, ampak tudi dolžnega obzira do določil zakona, aku bi kraljev namestnik pozdravil gosta v skup nem rojstnem jeziku enega in druzega dela naroda, Hrvatov in Srbov ! Tako uljudn st bi radostno občutiti Hrvatje, Srbi in vladar kral evme Srbije, a b la bi na mestu tem bolj, ker je sam Szell rektl nedavno, da potovanje srbske kraljeve dvojice nima političnega pomena... A to se menda ni smelo storiti...!	>
Položaj na Balkanu. Tudi londonski listi pišejo jako pesimistično o položaju na Balkanu ter izrekajo svoje prepričanje, da je vojna na Balkanu neizogibna.
Postopanje Turčije da pojasnjujeti tudi imenovanji dveh novih valijev in sicer Hus sein-Eflifldija in Rešad-Reva, ki dokazujeti ne-m jžn >st, da bi imele reforme kak vspeh. — Vojna med Turčijo in Bolgarijo da je torej neizogibna ; in ker je sultan prepričan, da bi tudi v slačijo zmage izgubil Macedonijo, se je bati, da se bodo potem Turki grozno ma-
Tržaške vesti.
j Villafranca. Po dovršeni vojni se je revež
Tržaški li,ti »Triester Zeitung«, >Gaz-jklatil okol° raznih g epodarjev. Leta IS70. zettiino«, »Trieste« m >P,eeolu« javljajo Pa Je »vstopil« v službo neke pogrebne veselo vesVda je Žid Venezian vsprejel tr-: ^»žbe, potem je služil še pri raznih pogreb-žaškega vladiko dr.a Nagla, ko je isti vče-! nih družbah in je pred kakimi 10 leti »vsto-r. j obiskal tržaško bolnišnieo. Oficijozni vladni in židovsko-framasonski listi s> vsi pelni ve-
likih ljubeznjivosti, ki stn si jih visoka go. j »€id08t - takt je, da je Martin ostal na spoda prijazno izmenjavala. O tej priliki je koQCU svoJega 40 letnega življenja le Martin
i_________ i>,^ in da so ga te dai predali nekemu mesarju,, kateri je napravil iz njega okusnih salamov 1 —
i pil« k tramvaju v Veroni. Xe vemo,, je-li bi!a kriva nesrečna zvezda, ali laška nehva-visoka ^-lleiaost — fakt je, da jo Martin ostal
Dvajsetletnica. Zadnja »Naš* S oga« piše: »Dne 1. t. m. je minolo dvajset let, odkar je prevzel uredništvo »Naše Sloge« gospod prof. M a t k o M a n d i d, sedanji naš glavni sotrudnik v Trstu«.
Ne verno, komu je bolj čaatitati : ali gospodu profesorju Mand:ću,.ki je v tej dobi toii častno in možki — kakor je možno le t*m, kjer je najidejalneja ljubezen harmonično povdarjal kar združena z nezl mljivo odločnostjo — vrš 1 težko nalogo slovanskega žurnalima ob toli težavnih okolnostih ; ah pa listu, ki je tako dolgo vrsto let imel na razpolago tako moč, ka-koršna je gospod profesor Mandi«? ? 1
Će hočemo zadeti pravo, m< ramo časti-tati — o^ema !
Vsesiovanska umetniško - obrtniška razstava v Petroerradu 1. 1904. — Kakor smo že poročali v našem listu se bo prihodnje leto vršila v Petrogradu vseslovansKa umetniško-obrtmška razstava.
Namen te razstave je, da se ustanove neposredne zveze rmk h prebivalcev s sorodnimi jim prebivalci drug h dežel, in da se razkaže sedanje bit&tvo slovanskih narodov, njih plemenske posebnosti in gospodarski položaj, ter pridelki in izdelki njihovih dežel, njihove obrti, rokodelstva in vmetnoBti.
V d< sego tega namena so se po vseh slovanskih deželah v Avstriji ustanovili posebni posredovalni odbjri, kateri dajejo na-tačmh iDt rmacij, kako in kaj ee more poslati na razstavo. Za Slovence obstoji tak za sedaj provizoričen odbor, v Ljubljani, kateri se pa p<.polni in po-tane dffi litiven. Isti odbor se je obrnd do vseh primorskih poslancev s prošnjo, da bi se tudi v Trstu, Istri in Gorici osnoval tak odbor, ki bi st »pil v dogovore in zvezo z omenjen m odborom v Ljubljani ter bi deloval na to, da bodo tudi Slovenci po svojih močeh zastopani na vseslovanski razstavi v Petrogradu.
Predno se pa tak odbor osnuje, vabijo se vsi oni, ki nameravajo poslati kaj na to
daroval gospud vladika — kakor poroča »Pic-oolo« — 50- K za rekonvalescente. »Tr;es:er Zeitung« pa je v svojem veselju zvišala to svoto ce7«> na 500 K.
Ni se čuditi, »ko Buttignonijeva »Rierea-zione« v svoji zadnji številki piše, da jej je v neki meri ljuba sinagoga in njena politika! Tudi »Amico« in »Avvenire« bo3ta gotovo z znano previdno-itjo zapjevala vpliv Zida Ve-neziana v katoliški cerkvi
Tako so Be torej sedaj zložile vee tri cam-morre v Trstu proti Slovencem. Nam pa ostajajo — Ricmanje !
Zaupniki za določanje škod vsled elementarnih nezgod. Na mesto umrlih Simona Prašelna s Kontovelja, Josipa Žuljana iz Kolonje, Evgena Hatlingerja iz Gornje Kjarbole, Josipa Jeriča iz Škorfclje in Josipa Kralja iz Trtbič so na preJlog magistrata imenovani kakor zaupniki za določanje škod vsled elementarnih nezgod : Jeraej Štoka s Kontovelja št. 97, Fran Žuljan iz Kolonje št. 179, Fran Germek iz zgernje Kjarbole št. 610, Marko Vinintin iz Šiorklje št. 342 in Herman S.ukler(!!) iz Trebič.
»Slovansko pevsko društvo« opozarja še enkrat svoje cenjene gg. ptvce in pevke, da se vsi udeležč skupne vaje, katera bo danes zvečer ob navadni uri.
Slovenska dekliška šola družbe sv. Cirila in Metodija v Tr^tu. Napovedana je bila za nedtljo dne 15. t. m. veeeliea v Barkovljah, kjer ste se imeli predstavljati igri »Materin blagoslov« in »Carovni zvonček«. Ker ho pa v nedeljo velik delavski obhcd, v spomin oMetnice padlim žrtvam, mora se ta veselica odpovedati. Šolsko 7od-Btvo je dolžno gledati v prvi vrsti na šolske otroke. Jasno je torej, da se o priliki tak?ga j burnega prizora, kakor je delavski obhod, ne sme otrok voditi v javnost in da ee mora vstaviti tudi vsaka šolska veselica.
Ako pa moramo to veselico zi sedaj odložiti, ne smemo je nikakor popolnima opustiti. Zato javljamo, da se bo ista veselica vršila 14 dni pozneje, namreč v nedeljo dne 1. marcija t. I. Toliko za zdajt pozneje pa se zopet oglasimo z obširnejim poročuom.
Darovi. Na upravo našega lis^a je po-slal Fran Štolfa is Sežme 8 K 72 stot.. ka-
Martin je b i namreč — konj !
se
pred
.
S tako pašo pasejo tržaški čifufci ovoice svoje 2000-letne — kulture !
Porotno sodišče. Včeraj tukajšnjim porotnim sodiščem vršila kazenska razprava proti uradniku lista »Lavoratore«, Chiuss ju, na U žbo M. R. Perco-ta in. H. Buchberger-ja, katera sta prvfgi t žila raili razžaljenja čaiti potom tiska. Porotniki so s 6 proti G glasom, pritrdili vprašanja, da je Chiussi doprinesti dokaz resnice, veled česar je bil obt >ženec oproščen.
Spoznano trttplo. Truplo, katero so našli, kakor smo sporočili, v neki jami blizu Bazovice, so epozosli in je mrtvec 60-letni Ivan Kovač, ki je stanoval v ulici Barriera. vecchia. Dne 24. avgusta min. leta oddaljil se je bil isti od doma in dejal, da gre v Ameriko.
Samomor. Sinoči se- je na slojem stanovanju v hiši štev. 10 ulitke S. Spiridione zastrupil 53 letni vratar Ljudevit ToffjlL.
Drsita preaalčn&u V soboto, dno 14. feb. ob 10. tiri predpoludne se bodo -rsit i •aredbe tuk. c. kr. okrajnega sodisčn i* vilne stvari vršil« sledeče dražbe preiruČTn : uiica Donota 7, hišna oprava; ulica dei Forni in ulica delle Poste, hišna oprava ;, ulica Ca-serma 11, oprema v zalogi; ulica della Zanta 2, tipografski stroj in razno.
Vremenski vestnik. Včeraj toplomer ' ob 7. zjutraj 3.5, ob 2. uri popoludne 7.5 C. — Tlaiomer ob 7. uri zjutraj 772 4. — Danes plima ob 10 27 predp, in ob 10*50 j pop.; oseka ob 4 35 predpolu Ine in ob 4"30 popoludne.
kakor je splošno znano, dijajo Mauth-nerjeva semena za repo in klajo velik dobiček. Ravno tako izvrstna in nedosegljiva so Mauthuerjeva semena za zelenjavo in cvet-< Ijioa.
Vesti iz ostale Primorske,
X Kompromis med irredento in dalmatinsko vlado — razbit ! Društvo »L'Unione« v Zadru je hotelo dne 8. t. m. prirediti ples. Dvorana je bila prek in prek
irredeat atiaki odieena. L'po po vrst? ao bile slike : kralja in kraljice italijanske, znaki Garibald ja in Mazzinija in italijanske zastave. A vse je bilo nak ceno cvetjem »Margerit«. Bilo je tudi nekaj irredentovskih napisov in določeno je bilo, da bo godba igrala tudi neke znane marše. — Oblast pa je poslala — vrag sam vedi, od kodi je vzela toliko korajže ! — svojega zaupnika s pozivom, naj izvolijo sneti nekatere slike in znake, ali pa naj obesijo tudi kaj, kako sliko, ki bi pričala o nj.hovi avstrj^ki lojalnosti! (To je res divno! Oblast si je torej želela nekakega komprcmifa med irredentarsko demonstracijo in avstrijsko lojalnostjo! Uprav v zmislu vladnega zistema v naš h primorskih pokrajinah !)
Ali naši primorski irredentsrji nočejo biti polovičarski ljudje in si mislijo: če je že, pa naj bo popolno ! Vodstvo društva se je uprlo zahtevi zaupnika oblasti, ta iz a vil, da drugače ne dovoli
vrše naredno Blužbo po nemških društvih. V Brežicah imajo n. p. nemško društvo »Deut-Bches Heim«. Odborniki tega društva pa so skoro sami — e. kr. uradniki....!
Slavna Koerberjeva — nemška vlada si je lepo osvojila znani rek : ako dva delata isto, ni isto. Kar je pa pri slovenskem uradniku hujskanje in rogoviljenje, je pri nemškem uradniku samo ob sebi umevna — čednost ! Pa tudi plačilo ne izostaja, ne za slovensko zlo delo in ne za nemško vrlino : eni morajo iz dežele štajarake, drugi zasedajo njihova me^ta ! Vse to, seveda, v imenu no-toriČne — objektivnosti sedanje vlade!
— Lov na slovenske otroke. V Pe-krah pri Mariboru imajo nemško šolo, ki je veliko nepotrebno breme za občino. S:>la je dvorazrednica. Zdaj si brusijo nemškutarji pete, da se šola razširi v tr.razrednico. Ker A ko je; pa nimajo nemških otrok, love slovenske z plesa, je j vsemi možn mi sredstvi. Na bcžičnici, za ka-
skromnim pevanjem. Žalimo vam, vaše sul-tansko veličanstvo, dolgo življenje, a b o -dite milostljiv mnogim milijonom svojih krščanskih podani k o v<.
Na to je došel na oder neki Turek, ki je na srebernem krožniku izročil Nadini 350 turških lir, brilijantno zvezdo reda Stefakata za gospo Slavjansko; red Medžidje za nje soproga, a za vsacega pevca in pevko po eno svetinjo za »znanost iu umetnost«.
Po koncertu je bila družba sijajno pogoščena.
Kaj naj Btorim ? ! Ali nai zatajim Vas in one inile molitvice, ki ste me jih Vi učili?! Mama, kaj naj storim ? !
Že Vas čujem, kaj mi pravite ! T* sila, ki je sedaj nad nami, ne more trajati. A. zmagati da mora kmalo... kmalo... Vaša mila slovenska beseda... Vaša mila slovenska molitev !
vse
tero je d"šel denar ;z Berolina, so delili otrtkom darove. Potem pa je uč telj pograbil
uprava odložila svojo čast in razpust.la
In ple?a ni bilo!
Tako ee je zgodilo v avstrijskem Zadru	po tladkarijah in jih je začel ponujati Bloven-
dne 8. febru -*arja 1903 po Kristovem roj-	skim materam, ki so bile privele male otroke
Btvu! Tako deleč bo dozorele razmere! A mi	j seboj, češ : -To imate tudi ve, da boste svoje
kličemo oblastim: kakoršnje ste Bi j h vzgo-	otroke k meni pošiljale v šolo J c Človek res
jili, s tskimi morate sedaj iskati — kompro-	ne ve, ali bi izražal svoj gnus na takem po-
miee, ki se ponosno odklanjajo! Kakor dej-	at>panju, na takem nemoralnem lovu za du-stvo, ki govori cele knjige, moramo še pri- šsmi, ali naj bi jokal nad materami, ki po pomniti, da društvo »Unione« sestavljajo tudi ' elušajo tako vabo, ne da bi pljunile tja — državni uradniki italijanske narodnosti in pred-se od jeze in srama, ko se jim poiuja
njihovi otroci !	taka cena za
Mera je torej polna !
Mama!
»Pojdi z Bogom, a rajše mrtvega, nego da se mi vrneš
bi
Vesti iz Kranjske.
*	Medvedje — pasažerji t brzovlaku.
Predvčerajšnjim zvečer je pripeljal kneza Auersperga lovec v Ljubljano tri mlade medvede, s katerimi se je odpeljal v St. Pcel-ten. Ko je lovec vstopil z medvedi v brzo vlak, ti začeli tuliti, da so se pasažerji prestrašili in bežali iz kupeja. Lovec je imel |
...JI. j'
medvede v košu. Ko so paeažerji v:deli, da so medvedje še zelo mladi so se pomirili in , šli nazaj v kup^j. Lovrc pa je mo;al z me j d vedi ostati v vozu na fitdoiku.
*	Novorojenček se je — sežgal. V Zgornja Scraža, oSč. Prečka, sodnega
taka cena za — duše njihovih, g h krasnih naukov oatala mi je v otročičev, za njihovo krv!
Naša organizacija na Spodnjem šta jarskem. »Zveza slovenskih posojiln c v Ce
Te videla brezverec !« vzkliknila ste mi, ko sem zapuščal domače ognjišče :n šel v življenja viharni boj.
Mrtvega bi me raje videla, Vi, moja dobra mamica, nego brezverca ; Vi, dobra moja mamica, ki ste me tako ljubila, ki se niste ustrašila stopati z mano v naročju po ognjenih hlodih, ko Bte mi hotela rešiti življenje !
Solze odgovarjale so materinim Vašim solzam in rjjše naj b >m mrtev... nego, naj se pjTrnem v naročje svoje matere tak, kakor-šnega me nočete, kakoršnega bi me znala sovražiti, da Bi me sedaj tako ljubite, da a i
sem Vaš — sin !
Iq šil sem... Ljubezen do. matere in Va-
srcu.
Zahajal sem k propovedim sv. Justa... Kar so zagnali židovski listi krik, da slovenske propovedi pri sv. Justu ni več.
ljuc bo obhajala letos meseca aprila 20 letnico	Ža!o3ijo v srcu sem Vam sporočil, dobra
svojega obstanka.
vasi
Včeraj smo javili, da ss je v Rogatcu osnovala posojilnica in hran lnica. Danes nam je dodati, da se taka zadruga snuje tudi Kozje m.
— Trije otroci zgoreli. V Gruškovcu pri Ptuju so zgoreli trije otroci zakonskih Frana in Neže PeliČ. Dne 3. t. m. sta odšla imenovana od hiše ter bta zaprla v hišo svoje 1 otr« ke. 6 letno deklico, 3 letnega dečka in dojenca v zibelki. Ko je prešla žena domov, nt šla ie sobo polno dinu. Pianila je v s >bo ter našla otroke strašno opečene na tleV — Najbrže so se ponesrečeni ofrrci igraii z užigalicami ter se jim je užgala obleka in pc stelja.
okraia Xovomet>to, je pocestni kova žena Ma- , rija Durovec dne 28. m. m. zvečer povila dete. Ker novorojeno dete ni dalo s prvega noben-ga glasu od sebe, položila je je babica na peč, da bi »prišlo k sebi«. Otrok je začel kmalu ječati, vendar so ga pustili na peči še kaki dve ur:. Ko pa so dete slednj č vzeli s peči, je bilo ta nekaterih mestih hrbta že tako < žgano, da ee ;e kuža lupila.
Proti 3. uri popolamč bo nes i dete h krstu, slavil 200 letnico Bvojega obstanka. Prva šte-laUednieea iutra ie umrlo.	vilka tega Usta je izišla dne 8. avgusta 1703
mi mamica.
Kako srečnega sem se čutil v cerkvi v Rojanu ! P^av tako je vse bilo, kakor pri v na3 doma. Kar S3 me različne godlje in razni | umetaljni ognji preplašili iz moje pobožnosti in glasna kletev pobožnih R »jančanov mi naznanja, daje v R janu začel župniko-vati — drug župnik !
V srcu me je bolelo, ko aem Vam pisal , moja dobra manrca, da ne morem več zahajati v rojanako cerkev...!
Vedno po naukih Vaših, dobra mi mamica, udeležiti sem ae hotel sprevoda z za stavo pri sv
Jakobu.
I Spon čil sem Vem, da aem sklenil, daj ne bom z-Lajal več na nikakoršno pibožao3t, ker sem videl povsodi in se prepričal na Jahtne
Razne vesti.
Jubilej uradnega lista. Duiajski uradni list, »Wieaer Zeiturg«, bo v mesecu avgustu
■ cči, da n a a nočejo, da mene,
a naslednjega jutra je
* Senožeški pevci vabijo na veselico s plesom in igro, katero prirede v nedeljo dne 22. teoruvarja 11 »03 v prostor h restavracije na »Stari pošti*. V spored: 1. Nedved : »Zvezna«, pesem. 2. »Stotnik :n njegov sluga«, igra v enem dejanju. 3. Iv. pl. Zaje: »U boj«, pe*em. 4. Haj dri h : »Jadransko morje«, pesem. 5. Tombola. *3. »Lepa našajdomovina «, pesem. 7. Ples. — Začetek ob 7. uri zvečer.
š<ga slovenskega sina, nočejo in ne več niti v cerkvi.
In Vi, ljuba mi mamica, kala !
Ste li plakala nad mano, ali nad
kakor Va-marajo
Brzojavna poročila.
Preosnova poslovnika zbornice.
DUNAJ 13. (B.) Odsek za preosnovo poslovnika zbornice poslancev je po predlogu poslanca Grabmayerja izvolil pod-odsek 16 členov, kateremu je dal nalog, naj predloži svoje predloge za os;guranje parlamentarne pristojnosti, reda in d 33iplinarne oblasti predsednika ob istočasnem varatvu parlamentariške svobode, neizogibne potrebne temeljitosti razprav in pojedn stavljenja po-alovanja.
Predlog posl. S c h a 1 k a, naj odsek najprej določi nemški jezik kakor jezik parlamenta, je bil odklonjen 26 proti 6 glasom. V prdodsek ao bili izvoljeni David Abraha-movicz, Conci, Derschatta, Dzieduszycki, Fuchs, Gotz, Grabmayer, Kaiser, Kramar Vaclav Hrubv, Lupul, Parish, Pattai, Perner-stojfer, Platz, Sohalk.
Državni zbor. DUŠA J 13. (B) — Zbornica poslancev. — Zbornica je začela prvo či aije novele k tiskovnemu zakonu.
Dogodki v Macedoniji.
ATENE 12. (B) »Agence Havasc poroča : Vlada ima dokaze v rokah, da odposlanci b lgarskega komiteja skušajo Makedonce, bivajoče na Grškem, pregovor t;, da bi v gručah prekoračili gr;ko mejo in se poda'i v Macedonijo. Ti emieerji se pridno zasledujejo. Vest, da se pripravljajo tu ii grške bande, je neoannvinfl.
Kraljica mati Kristina. MADRID 13. (B.) Kraljica-mati Kristina je včeraj se sv. jo sestro infantinjo Te-rezo odpotovala na Dunaj.
Štrajk na Španjskem. MADRID 12. (B) Min'eterski predsednik Silvella je izjavil v nekem pogovoru, da imajo štrajki dvojen zn-. čaj, in B*cer značaj boja med kapital« m in delom in značaj anarhist čaih stremljenj. Glede prvega bo vlada skušala doseči sporazumlj^nje. Na drugi strani pa bo tnergično nakopala teljem reda. V Cadixu je št-ajk delavce v sol'nah, v C)ronni pa stati spl< Šni štrajk.
proti kali-omejen na utežne na-
pla -
Izdajatelj in odgovorni urednik FR^N GODNIK. Lastnik konsorcij lista „E d i n o s t", trža- Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
pod naslovom »Wiener Diarium«, iz ka- škimi razmerami v cerkvi?! S^e "ii li želela terega se je potem rjzvila »\Viener Zei- (smrt'", kakor ste ae izrazila ob slovesu? Oh! tunge.	smrti naj želite svojemu otroku, katerega ste
Prijatelj velike družbe sv. Luke je pred- vedno ljubila nad vse?!
sedoik Zjedinjemb držav ameriških, Roose-velt. Dvema damama, ki iziasti knjigo o ameriških ženih, je pisal takc-le: »Možki ali ženska, ki se namenoma nočeta ženiti, ker jima je srce prehladno in mozeg preplitek,
morali
Vstopnina za osebo 50 stot., obitelj 1 krono, j »ta zločinca na človeštvu in bi ju Ker je čisti dobiček namenjen družbi i prezirati vsi zdravo misleči ljudje.«
sv. ( :rila in Metodija, se preplačilom ne stavijo meje.
O d b o r.
Krojaška zadruga. Ljubljanski krojači so ustanovili zadrugo za prodajo suroviD. Dne 11. t. m. Pe je vršil ustanovni shod, katerega ee ;e odeležil tudi obrtni instruktor iz Gradca dr. Rucker. Le ta je pojašnjeval navzočim pomen in važnost zadrug za prodajo surovin. Kak< r kapitalist tako mora tudi mali obrtnik skušati, da čim ceneje dobiva svoje potrebščine. — Ker pa mali obrtniki nimajo dovolj denarnih sredstev na * razpo-ago, morajo se družiti. Take zadruge s lijo tudi trgovce, da n ži o cene blagu.
Shod je sklenil po daljši debati soglasno, da se oslu e kr. jaška zadruga v kateri se bodo prodajale surovine. Vsaki delež bo veljal 100 K, katerega bo možno plačati v obrokih. — Pristop bodo imile tudi ženske šivilje.
No, tnaogo je ljudij — zlobni ljudje pa
Jr^č, da so ženske Bila redke med ki eodijo drugače, nego spoštovani
njimi -
Da, zcano mi je bilo, da ste plakala...! In mene je to bolelo... A zn&no mi je bilo tudi, da mene, Vašega sinu, Vi niste preklinjala...!
In prikazala se je zvezda Danica na tr-Ž! škem slovenskem ozemlji v o:ebi biskupa Drohobrckega.
Vi ste bila, moja ljuba mamica, pri meni, ko sem se napravljal na bežjo pot v'
XX*XXXXXXXXX4*XX
X	Svoji k svojim!
5	ZALOGA	5
9C	K
| pohištva |
ameriški Ricmanje.
Vesti iz Štajerske.
— Uradniki t narodni službi. Ce je
kakov slovenski uradnik — pravi »SuisUie-risohe Presse« — katere si bjdi kategorije le jjreet pil ptag »Narodnega doma«, ga že javno raz Krč i vaj o in o vaj »j t za narodnega hujskača in r<goviltža. I ti nemški listi pa poročajo dan na dan, kako nemški uradniki vestno
predsednik in menijo, da to je ravno zdravo, ako se človek — ne ženi !
Nima slabega želodca danski pesnik Ho-ver Draehman, ki se je že dvakrat oženil, se že dvakrat ločil in se sedaj v tretj č ženi z žensko, ki je — tudi ločena! Dubro mu teknilo !
Nadina Slavjanska pred sultanam Ta
glasoviti luski zbor je za^el te dni svoj turiič po glavn>h me&tih balkanskega poluotoka s koncertom v Carigradu. — (Jim je sultan dr znal, je pozval zbor Siavjanske v Jildiz Kiosk, v dvorno gledališče. Na željo sultanovo so morali pevati tudi veličastno himno »Bože, carja hrani!« Vsi so vstali in vetal je tudi sultan. Na prešnjo sultanovo je ruski poslanik v Ctrigradu, Zinovjev, iz lože ven zaklical gospej Slavjanski : »Nadina Dimitrijevna ! Njegovo veličanstvo sultan se prisrčno z ih valj uje na visokem užitku, ki ste mu ga priredili se svojim pevanjem. Njegovo veličanstvo vam želi vsaki vspeh v bodočnosti«. Gospa Slavjanska je stopila na kraj odra, ee obrnila nasproti sultanu in spregovorila : »V imenu vsega zbora se zahvalju jem vašemu sultan^kemu veličanstvu na dobrih in laskavih željah. Nam je dr^go, da emo vam priredili mml užitek se svojim
In l Iagosla\ljala tte me, ko sem od-h a jal...
In molil sem vspričo pričakovanega bi-skupa in misli... molil... kakor ste Vi molila za-rne... In ko je on blagoslavljal verne ovčice, ki so klečale pred njim — med katerimi eem bil tudi jaz — mislil fem na Va?, ljuba mi iramica — stegn 1 aem košček kruha, da tudi ta kruhek, ki je bil ^namenjen Vam, moja ljuba mamica, bo deležen slovenskega bogoslova !
In srečen sem se povrnil domov. In kako srečna ste bila Vi, ko sem Vam dal v dar oni košček kruha...!
S solzami v očeh ste pokupila onega kruha, a pojesti ga niste mogla, ker solze radosti Vam niso doput-t le.. !
»Sin moj, kako sem jaz srečna, da Te vidim tako pobožnega !«...
In mama, sedaj so prišli okrajni glavarji, orožniki, ki so zapečatili in zaprli ono cerkev... Orožniki hodijo po vtsi... v ono cerkev prihajajo laški duhovniki .... ljudstvo umira brez duhovnika... žugajo ljudem, dajim celo pokopališče zapro!! — —
Ml X X X
n x
s
X X X
dobro poznane
toTams mizarste zaflrup t Gorici (Solkan)
vpisane zadruge z omejenim poroštvom
prej ^tnton Černigoj
Trst, Via di Piazza vecchia (Rosarlo) št. 1. hiša Marenzi.
Naivečja toTera polištva urimorsfce dežele.
Solidnoat zajamčena, kajti les ae osuši v to nalašč pripravljenih prostorih a temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobns, mo-
X X
X
ii
S
X
dernl sestav. Konkurenčne cene. Album pohištev brezplačen.
X _ X ~
xxxxxxxxxxxxxxxx
X
X
Prva is £aj?e£jft tovarna paktltra
raefe mt.
I R S T
—
TOVARNA:
Vlm Test,
vogal
Vlm Limitam*
T*l«foa flt. 670. -HOM
Cr\<7\rr\Cr\CACr\rr\rr^
lAliksiiisiir Levi Murni
st s*
a &
ea
-
ZALiOCrK s Piazza Rosarlo iL 2
(šolsko poslopje) In Via Rlborfc it. 21
Velik &tapecarij, srciu ia illft. la-vrtaj« uittb« tađl po pocebuiti -imćvtla
© Con« fon konknrenoe.
& iLOITilflfAli KoAlI IA1T0IJ II rlllUS ftSr Predmeti poacavic se na pa. oorod ™ ff	Ali železnico trauKo.	^
/
K prejem a zavarovanja flove-kega življenja po najraznorpmiej>ih kombinaci-jih poti tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in Hmit z zmanj.-ujorimi se vplačili.
Vsak Član ima po preteku petih let pravico do dividende.
U
„SLA VIJ A
vzajemna zavarovalna banka v Pragi.
Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z Tseskozi slovansko-narodno upravo.
VSA POJASNILA DA.TE:
Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12.
Zavari e poslopja in premičnine proti požarnim ^kodaTi po najnižjih ceaah. &kode cen ju e takoj in najkulantneje. Irživa cajboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega doluuka izda" ne podpore v narodne in občnokoristne namene.
Pisarna
XKKXXX«XXXXKK*KXKKKXKXKKXKKXXXXX
Dr.Srcgorinain2)r. Slavika * PagflianOVa pijača
vsprejiiie pisarja ve/JKMiik*. X	*—*	* _ J
n
|X|
A. Hubmann, Cor bo 19 X
Pnloviro gl*cf-, dolgost na 16 gumbov gld. , Jg nUI\ d V ItC	, na 3 trumbe tudi v barvah, i. :
glace. dolgost na 16 gumbov gld. 3.—, na 3 gumbe tudi v barvah, J. vrste gld. 1.10, na *J gum* a gld I,—: za gospode, gld- 13(1, prave ^nglesle fepM-ijalitf ta glact- črne na JJ 3 grmtei gld 1 na 2 gumba gld. 1'20, ponare- ^ jena *<ža n« gumba po 50 nvč ^vedski (za prati) na 2 gi.mba pc gld 1 1*0. 7» rastn ke gld. 1.10, za JJ nc^tto TO n\č. Kokavie- j ere. popravlja v 24 urah. Sprejema naročbe po meri.
K K
x
• • • prof. Ernesta Fagfliano 999
nečak pokojnega profesorja Hieronima Pagliano
je bilo predloženo zdrav, vodstvu min. za notranje posle v Rimu, koje je dovolilo razprodajo. Odlikovano na narodni farmacevtični razstavi 1894 in na higije-vični narodni razstavi 1900 z zlatimi kolajnami.
Ogibajte se vedno ponarejanj in zahtevajte vertnn izdelke, koji nosijo lončku iD ovitkih	varstveno znamko.
NaroČbe je naslorljati na tvrdko
j>roj. Ctrcsl paglUto, Jfapclj, 6atata San jVfarco štev. 4.
na
X X X X X
X
X
X
X X X X
n
Kazprodaja!
Po i^nveno nizki opni
[<e <lol>i za samo	;	. . „__-r,«*
! Glavni zaslop ?a Trst, 2 S*l. 95 ne. isiro, Dalmacijo in Tirolsko
krasna garnitura olv j !,ru«tva na iivlien)e in rente
14 krasnih drago GLOBUS
cenih predmetov
in sicer :
1 ura otl t iklja. Ankfr rcnu rt. (na željo tudi po?r< hr.) k ]f |Mi 1 ayr. >ljanim pokrovom o?do, urejtra t* .'i ieti irn jamstvt m in skjit'-ico* 1 kratrn g> 1«tir» ali nil-lu Hta < krepna verižica
e privezom. Par:žki Mfttm. 1 goldin igla. 7.3 kravate z im tir. briljant*'. 1 psr gumbov za manšete, znamka »Garantie«. 1 garnitura (5 komadov) gumbov za prajoe in oviatnike.
1 par uhanev iz pristnega srebra, uradno ptincir.
1 g< b in prstan S k lasnim kamenon. 1 zapro ogledalo v etviju.
Vfeb 14 kiasnih in vrednostnih pred-Kftov z uro Arker-Remont. vred pošilja le m 2 gld. 95 nč. p povzetjem ali po n:iprej j <#!iititm denarju, tvrdka
ERUDER HURVIZ
K rakovo - St nulom 17. - Krakovo
Neodgovnrjajoče sprejmem v 8 dneh nazaj in jovmem denar. \>led česar nima kupec nikakega rizika. južne železnice
Bogato ilustrovani cenik raznovrstnih dragocenosti brezplačno in franko.
Kras, Goriška OBU VA L A.
zavarovalnega
—	Dobro jutro ! Kam pa kam ?
—	Grem kupit par čevljev !
—	Svetujem Vam, da greste v | centralno ravnateljstvo na Dunaju uuco Riborgo št. 2 s vo domače
I. Franz-Josefs-Quai St. ta O lastni liiši>. , p- n/|J f
Pupolno Vplačana glavnica 2 000.000 k ustanovljena o<i dunajskega bančnega dru£t\£ in bavarske bip<»tekar«e .n menične baoke \ M< nakovu.
Sprejema za vai oranja na življenje v raznovrstnih kombinacijah i» proti nizkirk | premijgm. Specijalno zavarovanje otrok brez zdravniškega ogleda, izplaeavši v slučaju že DJtve ali prehoda v vojake zavarovani znesek proti malemu odbitku pred pretekom /.»varovalne dobi.
Glavni zastop v Trstu, Corso t s 7 Telefon 469.
Prodaj alnica, ur
f. }(aslinger
prisežen izvedenec in urar c. kr. pri v.
25 po
k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno.
Lastnik : Peter Rehar.
FERDO GUŠTINČIČ
klesarski mojster
TEST I?ia Gioliani II — BAEKOVLJE izmen pofcopališ ča
Izvršuje vsakovrstna in iiajtineja orna-mentalna dela kakor n. pr. : oltarje, spo-meuike, kipe, poprsja. — Razna dela iz mramorja, cementa in gibsa, kakor tudi slike po fotografiji v vsakovrstnih formatih itd. itd. Već slik-je na ogled v »Narodnem domu« v Barkovljahi
Lastni kamenolom v Petroviči (Repen). Žage na motor.
Cene po pogodbi in jako nizke.
Priporoćuje se slav. slovenskemu občin stvu za obile naročbe udani
Ferdo Giištiučič
klesarski mojster.
TOUflRNfl POfilŠTUfl
IGNACIJ KRON
Dvorni založnik. — Ustanovlj. 1848.
I
FazprcdajaSci in agenti se sprejemajo.
Vsak kuj>ec vdobi v dar brezplačno krasen zepnj album e 15 razglednicami mesta K rakovo.
Pristen brinjevec
liter po 2 K 20 st prodaja PETER ŠMID v Selcah nad Skofjoloko
JAKOB BAMBIČ |
- trgrovec z jedilnim blagom -Via Giulia št. 7.
Via delle Poste (Palača Galatti)
nasproti štev. 12.
Velik izbor ur vneli vrst. Poprave ne izvrše v katerisikoli množini in kateresibodi vrste, kakor kronometri itd. z vso natančnostjo in točnos^j t na jamstvo.
Brezkonkurenčne cene.
Velikanski izbor
raznega pohištva
spalne in jedilne sobe, svetlo ali megleno politirane.
mr 5z^or
divanov, okvirjev, ogledal, stolie, stenskih ur se rahaja v dobroznani
azalogi pohištva -^m
Rafael Italia
Trat - ul. Halcanton St. 1. - Trst.
H (/}
04 H
H W
H
ulica Cassa di ^Isparmio
Tovarna na Dunaju.
Sovi ceniki, izviroi narisi, načrti za sobe na zahtevanje — - — — — — brezplačno. — — — — — —
v sv. Križu
pri
Trntu lii^a štev. 81.
L BUCHBINDER
TRST. —. ulica Riborgo št. 27. — TRST.
spadnjoea pod Nabrežino, ob cesti in z Raznovrstna zaloga ogledal in okvirjev Priporoča sV*°i<> zalogo jestvin. kolo- nastopnimi prostori : v pritličju kuhinja, nijalij. vsakovrstnega'	nilvadnega ena velika dvorana, ena strunska soba,
!_ -	•	. t» .	liwt£)ninu it/t w	• i l	_ 1	* _
BV Obuvala!
Pri Pepetu Kraševcu
zraven cerkve sv, Petra ^Piazza Roaario pod ljud. šolo Bogata zaloga raznovrstnih obuval za gospode, gospe in otroke.
Poštne naročbe se izvrše takoj. Pošiljatve so pošt-aine proste.
Prevzema vsako del" na debelo in drobno ter se izvršuje z največjo točnostjo in natančnostjo po konkurenčnih cenah.
Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča
Josip Stantič čevlj. mojster.
Zalagatelj uradnikov in uslužbencev konsum-nega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in c kr. generalnih skladišč; nadalje stražnikov c. kr. javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c, kr, piiv. avstr. Lloyda.
in najfmejega. Najfineje I«"Stenine po čuinnata in klet ; v prvem nadstropju jako nizkih cenah ter moke,	(>vsa | pet sob. Prostori so jako primerni za
in otrobi. Razpošilja naročeno blago« gostilno. Natanjrnf je se izve pri last-deželo na debelo in dro. *'i0,*nikii Franu Košuta v sv. Križu ( enike razpošilja franko.	1
h št. 24.
tapecarij vseh .vrst, ročnih kovcekov in | PfOdBjd manifakturnega blaga
velikih ikovčekov vseh vrst po načrtih j železni. Karočbe sprejema za kompletne sobe toli * mastu koli za odpošiljanje po železnici &li jnorju.
Varstvena znamka: SIDRO.
LIMEHENT. GAPSICI COiP.
iz Richterjeve lekarne v Pragi
p n poznan o izf rt*tno, bolečine
f blažeče mazilo; dobiva se po
80 stot., 1.40 K in po 2 K po
vseh lekarnah.
Pri vkupovanju tega povpod pri - -	v	domačega zdravila na
j« hft otifttislM: (
«teit>tTit« t zkvitkil; t MA» «; teeao znamko „SIDRO" iz Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da i»e »prejme •rifinal'^ izdelek
BicItErieva lekarna pri zlatem levu ? PTUi
I. ZllMbatln« silo« 6.
V maagtifaktnrni trgovini
Svrdle GIUSEPPE BOLLE
v u. 'Ci Nuova. nasproti palača Salem
na
Kuhinjske brisulke	t ?
J.amtzm prti beli
M v ,, in barvani
Brisa Ini ki od platna.....
iz Tunisa.....
<11 a kast i.....
Garnitura za 6 oseb.....
Velikanski izbor žepnih rut od kotenine in platna it<L
od	10	nvč.
71	12	11
1»	55	11
11	20	M
"J	15	11
*1	45	11
11	1.80	11
prej
SALARINI
v ulici Ponte della Fabra št. 2..
m podružnica
„fi\h citta 9i £on9ra"
ulica Poste nuove st. 9. (Brunerjeva bit
-r«-:-
Velika zaloga izgotovljenih oblek za onške in dečke	»zbor oblek za moške od gld 6.50
t do 24 za dečke od gld. 4. do 12. suknene jope f velikem i v>oru	do 8. zimske močne in
' Dodšite ione z ovratnikom od astrahana od gld. 5 — f	♦ ^ Td-Mte s kožuhovino po gld 12. —
i rovMne suknje v \	oblikah in barvah, volnene
j Jopic«, za dečke v raz	tiaej§e od gld 5 - 9.
hlače od gld 2.50 - j.	^ ^ 3 _ u ,
j Vebk izbor oblek za otro. . moške in dpćke po t ^.8.^2.00 - 10 Hk velo k j	k.oa	,a
aajnižuh cenah. Hlače od mo. uredilaici na roko< z* delavce izgotovljene v lastni
7 K jrminu.	jj	y
Crtane močne srajce za delavce * ^ ^^ ; lika zaloga snovij za moške obleke	_aiv v-
tudi za naročbe na obleke, ki se izgoto«	J«
točnostjo v slučaju potrebe v 24 urah \ , v ulici Poste nuove se zprejemajoizdelovanja po meri ter se še posebno vdobiva vsake vrste. v raznih risanicah in merah za moške in dečk e.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v
= Špitalske ulice štev. 2.
Folnovplačani akcijski kapital
K 1,000.000
Kupuje in prodaja
ree vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, M-ečk. delnir. valut, novcev in deviz.
Promese izdaja k vsakemu žrebanju.
Zamenjava in eakomptuje
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapa'e kupone.
Daje predujme na vred papirje.
Zavaruje SreČkđ proti kurzni == iigubi :---- ---"
Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitnlnske kavcije. Epkompt in inkasso menic. "Vfi	Borzna naročilu.
^JUBLJANI
Podružnica v Spljetu
(Dalmacija.)
Denarne vloge vsprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti obresti m. Vloženi denar obrestuje od dne vlog ____dne vzdiga.	■ -----
Promet s čeki in nakaznicami.