ti .riovo ser O 3 — .G »I Stt f»:: Tečaj III. V četcrtek 2. vel. travna (maja) 1850. tAsi 18. lieia življenja. Pripovedka primorska. - Po laškem. m o ie Bog svet stvaril, je pristavil tudi vsaki i- i , •'• fo v. ,. . 5 J I zivah leta njenega življenja. Na enkrat pa se Bogu približa oslič, in ga milo vpraša: Gospod, koliko let bom moral jaz živeti? — Trideset, mu Bog odgovori, si s tim zadovoljen? — Trideset, se začudi oslič, o moj Bog, to je preveč! Misli, Gospod, na mojo revno življenje, jaz moram od ranega jutra', do temnega večera težke butare nositi, jaz vlačim velike mehe žita v mlin, da drugi kruh jedo, in nisim z nobeno drugo rečjo okrepčan, kakor s palico, s suhim listjem, ali s klajo/ katere se drugemu žvinčetu več ne poljubi. — Ker se Bogu oslič vsmili, mu odvzame 18 let. Komaj je oslič hvaležen odšel, se Stvarniku pes prikaže. Koiiko let hočeš pa ti živeti, Gospod psa vpraša, oslu je 30 let preveč, morda boš ti ž njimi zadovoljen? Gospodje to vaša volja, vpraša psiček? Ali mislite, da moram jez vedno letati, dokler me noge nosijo, dokler lajanja ne zgubim, in dokler mi zobje ne odpadejo; u> še po tem moram letati od kota do kota, da grizem kako suho kost, in krulim, da je 138 groza. — Bog sliši, da pes modro govori, in mu odvzame 12 let. Za psom priskače opica, in Stvarnik ji reče: Ti boš gotovo rada 30 let živela, ker tebi ni treba toliko delati, kakor osliču, in ni treba toliko letati, kakor psiču, in ti si vselej vesela. — O Gospod, ona zdihne, moja osoda je res prijetna viditi; ali ni tako ni, kakor se marsikateremu zdi; in ako ravno hrana iz nebes pada, je meni odrečeno jo pokusiti, in le drugi si življenje z mojim trudom pridobivajo. Jaz moram ljudem burke vganjati, jaz moram svoj obraz na vse kraje zvijati, da se ljudje smejejo, in da mi dajo nato majhno jabelko, katero je pusto in kislo, kedar ga zagriznem. Kolikokrat se s svojim sine-hajočim obrazom v sercu milo jokam. Trideset let jaz živeti ne smem, ker ne moram. Ona se Bogu vsmili, in on ji 10 let odvzame. Zadnjič se Bogu prebliža človek, vesel, rado-voljen, bister, in ga prosi, da bi mu leta življenja zapisal. — Ti boš živel 30 let, mu reče Gospod, ali ti jih je zadosti? O kako malo časa! žalostno človek zdihne. Kedar bi si hišo sozidal, da bi zamogel na lastnem ognišču kuriti, kedar bi začelo drevje, katero bi nasadil, cvesti, da bi mi sad prineslo; kedar bi me bila misel, si potni obraz obrisati, in se veseliti sada svojega (ruda: takrat bi moral vmreti. O Bog! vsmili se, in podaljšaj moje živlenje. — Hočem ti pristaviti 18 let, katera sim osliču odvzel, mu odgovori Stvarnik. — Tudi to mi ni še zadosti, pristavi človek. — Vzemi šev12 let, s katerimi sini življenje pseta okrajšal. — Se zmiraj premalo, moj Gospod! — Prav, mu se Bog posmeje, ti priložim še 10 let,vkatera sim opici odložil, ali več ti jih ne dam. — Človek se Bogu prikloni in odide, ali vidilo se mu je, da ni bil zadovoljen. Po takem živi človek sploh 70 let, od katerih je pervih 30 pravih let človekovih; to dobo je človek zdrav, bister, radovoljno dela, An se svojega bitja veseli. Potem pride 18 let osličevih, in o tem času človek butaro za butaro na se jemlje, mora de- 139 lati, kopati, se truditi za — druge, in dar za to mu / je posmehovanje, zaničevanje in pozabljivost dj> njega po svojih. Potem pride 12 let pasjih, in/o tej dobi hodi iz kota v kot posedat, in molči,-Iker mu ni dano nič več prigrizniti. Zadnjič še prileze 10 let opičinili, in ta leta je človek poln slabosti^ um se mu k otročariji nagne, in tako on počenja teči, s katerimi je celo otrokom v smeh. j, #. Kuk. .'t n .< mi!; j;tr Kratka slovnica slovenskega jezika. • ¦ ¦¦¦ g 'j in h §. 6. Besedna plemena. Razne besede so deveterega plemena: 1. ime, 2. prilog, 3. številnica, 4. zaime, 5. glagol, 6. narečje, 7. predlog, 8. vez, 9. medmet. Petera perva plemena so preraenljiva, zadnja štiri ne. §. 7. Ime. Ime je vsaka beseda, ktera pove, kako se kakšni osebi, stvari, reči, lastnosti i. t. d. pravi. Ali ime je le beseda, in še ne reč i. t. d. I ' ¦ ¦ J X i; Ji j v Ime je dvoje, lastno ino splošno- |(,.„ 1. Lastno ime je ime kakšne posamezne stvari. Taka so imena ljudi, dežel, mest, tergov, vasi, gorj rek; kakor: Martin, Potočnik, Krajnsko, Ljubljana, Postojna, Poljane, Triglav, Sava, Drava, Kopa i. t. d. 2. Splošno ime je, ktero se vsim rečem eneverste priloži, in ktere so si med saboj spodobne; n. p. nož, sin, riba, hrast i. t. d. Med splošnimi imeni, je več takih, ki veliko reči ali trohic ene verste pomenijo. Večjidel izhajajo naje, n. p. hrastje, bilje, cvetje, kamenje, moka, vino, voda, gospoda i. t. d. §. 8. Spol. Imena so trojega spola: moškega, ženskga, srednjega. Spol se spozna po pomenu besede in po njeni zadnji čerki. 140 1. Po pomenu so: moškega spola vsa imena, ktera njega pomenijo; n. p. mož, konj, vol; — ženskega spola, ktera njo pomenijo; n. p. žena, serna, lesica; — srednjega spola so vsa druga; n. p. dete, pišče, tele, govedo i. t. d. S. Po zadnji čerki so: moškega spola vsa imena, ktera imajo soglasnico na koncu; n. p. križ, duh, hlap, klin, kol, puh i. t. d. Ženskega spola so, ki imajo a na koncu; n. p. krava, ovca, mačka, pčča, miza, hiša i. t. d. Srednjega spola so vsa, ki se končajo na e ju o; n. p. lice, sdme, vre\ine, seno, telo i. t. d. T ' k' -fj»'K[ .T /sjvmnif,/' {. i'ii«i,v X .»'/»inliv .¦ 1. Lastna moška imena na e ali o so (po §. 8. 1.) moškega spola; n. p. Tone, Berce, Metelko, Murko. Ravno tako so moškega spola vsa imena na a, ki moškega pomenijo; n, p. Luka, vojvoda. ?. Cerke so moškega spola; n. p. mali r, veliki'.4, srednji e. 3. Ženskega spola s soglasnico na koncu so imena, ktera imajo izpeljavne zloge ad, ast, azen, ev, ezen, ost, ust na koncu; n. p. plaščad, oblast, prikazen, setev, ljubezen, krepost, čeljust, nadalje: basen, berv,'bil, cev, čast (cest), četert, čveter", druhal, dlan, gaz, globel, gnjat, gos, gož, grez, izpoved, jed, jel, jeT sen, jezer, kad, kal, klet, klop, kokoš, kop, kopel, kost, last, laž, luč, mast, med (ruda), misel, mlat, mlev, moč, napoved, nit, noč, obrest, odpoved, os, osterv, pamet, past, peč, ped, pest, perhal, pesem, piščal, plat, poč, pomlad, pomoč, postat, postelj, posterv, povodenj, praprot, prepoved, ral, rast, reber,, reč, res, a/i rež, nt, senožet, skerb, slast, smert, smet, sol, (spoved), sterd, steni, stran, strast, stvar, svest, ščet, vas, vajet, verv, verzelj, vest, vez, vigred, vjer, uš, zapoved, zel, zibel, zver, zme3, žel, žerd, žival. 4. Besedi pot in miš sle v nekterih krajih moškega, v nekterih ženskega, pot v višebroju tudi srednjega spola. (Dalje sledi.) Nekaj od egiptovskih učenikov in učencev. •— v JZe marsikteri nepokojni učenček se je kislo deržal, ker so ga gospod učenik v kazen na tla sedeti deli; egip- 141 tovski učenci pa v učilnici z učenikom vred vsi po tleh sede. Na kolenih imajo učenci počemjene deščice, na ktere jim učenik naloge zapisuje, ali pa prepisan koran, to je Muhamedove bukve, ki jih Turki iu drugi lnuha-medanci sveto pismo mislijo. Samo brati in koran iz glave praviti se uče, poredkoma pisati. Bero vsi kmalo in naglas, z glavo in vsim životom majaje. Tako se obnašajo tudi vsi odraščeni, ko koran bero, ker mislijo, da si tako brane besede bolj zapametijo. boi Deklice v Egiptu ne smejo v očitne učilnice hoditi; doma se morajo učiti. Ali malo ktera se uči brati ali pisati; namesto tega jih vadijo ženske doma bolj pridno šivati in drugih ženskemu spolu v vsakdanjem življenju neobhodno potrebnih opravil. V Egiptu je veliko učilnic, ne le po mestih, ampak tudi po vaseh; ali učeniki, ki jih starši sami slabo plačujejo, ne znajo več kot pisati, brati in koran iz glave; nekteri pa ne pisati, ne brati, samo koran iz glave. Po mestih so učilnice z džamijami zjedinjene. Starši plačujejo učeniku od slehernega otroka na teden komaj po grošu. Iz džamij ine denarnice dobiva učenik poverh vsako leto kos pražnjega platna za tur ban, to je turško kapo, kos hodnika in ene čevlje. Čevlje dobivajo tudi učenci, razun enih čevljev pa tudi vsak po eno okroglo kapico, podobno okroglej duli al štuli kakšnega klobuka, ktera jim do ušes seže. ________ " Imenitne lastnosti morja. ... • Morje, ki ga je dvakrat toliko kot suhega, je slana in gorupa voda, toraj ne za pitje, ne za kuho. Ako sredi morja sladke vode zmanjka, ki si je morajo mornarji na ladijah sabo voziti, žeje poginejo. Učeni možje —| naravoslovci — si že dolgo glave belijo, morsko vodo za pitje pripraviti; pa jim še ni sreča hotela. Pred nekoliko leti so sicer novice pripovedovale, da je to umetnost neki prebrisanec znajdel; ker je pa hotel za razodenje svoje 142 skrivnosti milijon goldinarjev imeti, kterih ni dobil, je skrivnost — skrivnost ostala. Morje je večjidel zelenkasto viditi, sem ter tje je černkasto, ali belkasto. Od tod imeni: čem o morje, belo morje. Po nekterih krajih je veliko jezer čevljev globoko, po nekterih se celo zme-riti ne da. Učeni razjasnujejo to reč tako: Zgornja voda vodo na dnu v toliki globočini tako tlači, da skozi stlačeno ne kamen, ne železo ne predere, temuč po njej plava. V morju so gore in doline, kakor po suhem; toda jih voda zaliva. Nektere gore mole čez vodo in ravno to so otoki, ali polotoki. oj.ibisv Morje je stoječa voda. Ko bi pa vedno mirovala, bi se kužno vsmradila. To zabraniti, ji je dal neskončno modri stvarnik dvojo lastnost 1.) da je slana (kakor meso za dim, da se ne vsmeradi, tudi šole); 2) ji je dal pritok in odtok, ali naraščanje in upadanje.*) Morje namreč vsak dan po šest ur napenjaje se narašča — to je pritok¦— , po šest ur pa pada — to je odtd k. — O pritoku se voda jako napne, toraj po odtoku veliko čevljev od kraja odstopi. Učeni pripisujejo to prikazen moči lune; zakaj čim bližje zemlje je luna, tiin bolj naraste morje. (Dalje sledi.) olgoi/lo j iusfii .'v Novice za mlade ljudi. (Stare reči najdene.) V Ljubljani poleg Dunajske ceste so za podzidje nove hiše kopaje najdli te dni celo trugo iz lahkega kamna izsekano, v njej pa leščarbo za večno luč in en „obohis", to je star denar, ki so ga stari krivoverni Rimljani nierličem v usta devali. Mislili so namreč, da se mora sleherni človek po smerti na uni svet vprek neke vode prepeljati in brodarju Karonu brod-nino plačati, — in zato je dobil vsak merlič „obolusa v usta. Iz tega se posname, da je tukaj kakšen imeniten *) Mi moramo govoriti: pritok in o J t o k (naraščanje in upadanje, rast in pad, Fluth und Ebbc), ne o d t o k in p r i t o k (upadanje in naraščanje, pad in rast, Ebbc und Fluth), ker voda popred priteče, ali naraste, potem odteče ali upade. 143 Rimljan ležal. Tudi glava je bila še viditi, druge kosti pa vse perhle. Nekoliko vstran pa so izkopali na štiri vogle izrezan votel kamen s kamnitnim pokrovom, v kterem je bilo nekoliko sklenčic (flašic), v ktere so, kakor se bere, solze prestrezali. ,.Obolus" je neki, kakor letna številka na njem kaže, 1600 let star. Hiisi/. -----------—.-o i H aš r:>ii(-..-!]|f0ve bukve. ''••. -ili-.vr*- Slovnica za Slovence. Spisal in založil Matija Maj ar. To delice našega slavnega rojaka, v kterem si prizadeva slovensko narečje z ilirskim zjediniti, priporočimo sosebno gosp. učenikom. Veselja se človeku seree smeje brati, kako lepo jih gosp. spisavec podučuje, čisto slovenski brez zbrozge z učenci govoriti. Nato sledi kratek poduk v slovenskej slovnici in v pravopisu za učence. Te pri g. Blazniku v Ljubljani 1850 drobno in lično natisnjene bukvice imajo po 10. kr. naprodaj: g. Lerher in g. Kremžar v Ljubljani, g. Sig-mund v Celovcu, g. Jeretin v Celju, g. Živec v Terstu, g. Paternoli v Gorici, g. Maver v Gradcu, g. Res v Krajnu, g. Vejpustekv Novem mestu, g. spisavec v Žab- nican na Koroškem m vec drugih bukvarjev. _______ oh Joqa ml Zastavica. . ¦¦ oi o*>i!' Kedaj se zamore voda v rescto spraviti? 'li „ . •nu9pusiJ9ma af .«»p»_y -ih Or?jjml jr,Ii.\ '»j_ il oi. ------------ Slovensko - il i rs ki slo vi* i k. Cverč, cverka, cverkutanje. Cverčdli, cverčati. Cvesli, cvasti, cvateti, Cvet, cvetje. Cvetenje, cvetnja. Cvetlica, cvet. Cvelličica, cvetak. Cvetna nedelja, cvetna nedelja. Cviček, križatica Ltrava), ki-selo vino. Cvilili, cviliti. /0}rr/ (li, Lvreli, cvreti. Cvreti se, cvreti se. Čjrij (te), čaj Cdkuti, čekati. Caplja (ptica), caplja. Car, čar. Čara, čarobnica, veštica. Cdrati, čarati. Qarovnik, čarobnik, veštak. Cds, vreme, doba. Časen, vremenit. j i>i Qdsl, čast, ([cest). Casfit častitljiv, častan. (lastili, častiti. (lastnik, častnik. Qaša (kozarec), časa. C/išica, čašica. M ako. Cfibela, (bučela), pčela. Čebelnjak, pcelinjak, uljndk. Založnica Rožali ju Eger. - Odgovorni vrcdnik J. Navratil. V Ljubljani.