82. številka.
Izdanje za, petek IO. julija 1896.
(▼ Trstu, t četrtek zvečer dne 9. julija 1896.)
Tečaj XXI.
„BDINOBT"
izhaja po trikrat na teden v iflitili i?-danjih ob torkih, četrtkih in aobotRh. Zjntranje ir.dnn.jM izhaja ob 6. ari zjutraj, večerno pu ob 7. ari rcčer. — Obojno izdanje h tant* : /» Jeden mesec . 1. 1.—, ikvmi Avstrije f. l.St1 zs tri meseo. , . 3 — • , . 4,i0 la pol leta . . „ 6.— . ■ . h vhp leto . . „ 12.— . „ „18.—
Naročnino Je plačevati naprej aa aarečbe brez priložen« naročnine ae uprava ae ozira.
Posamično Storilko se dobivajo v pi j-dajalnic&h tobaka v Irntu po S nrč. izven Trsta pn 4 nvč.
EDINOST
Oglasi se račnnc po tarifa t petitu; z h. naslov« ■ debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor obsega navaduili vrstic. Poslana, osmrtnioe in jame znhrale, domači oglasi itd. ae računajo po pogodbi.
Vsi dopiai naj se pošiljajo uredništvu ulica Caaerma S*. 13. Vsako pismo mori« biti frankovano, ker nefrankorana ae ne aprejstnajo. Rokopisi ae ne vračajo.
Naročnino, reklamacijo in oglaso sprejema u/>ravniitvo ulica Molino pit-col o hSt. 3, II. nadst. Naročnino in oglase je plačevati loco Trat. Odprte reklam« ci|e ao proste poAtiiin«.
GI
»M no t ti Je mm"
Častitim gg. naročnikom!
Svoje častite naročnike prosimo uljudno, da nam pošljejo naročnino za drugo in tretje četrtletje kakor hitro mogoče, ker se ima naročnina plačevati v naprej. One častite naročnike pa, ki so na dolgu z naročnino za prvo in drugo četrtletje ali Se več, opozarjamo, da jim ustavimo list, ako ne poravnajo zaostanka do 15. t. m.
Naročnina pošlje se najlaglje na včeraj priloženi poštni nakaznici, na katero se lahko prilepi tiskani naslov.
Upravništvo „EDINOSTI".
OM zbor poL Mtva,, Edinost" — razprti
(Dalje)
Poročilo odborovo se je vsprejelo odobravanjem.
Predsednik je otvoril razpravo o tem poročilu. Prvi se je oglasil za besedo gosp, inženir Matej Živi c. Govornik hvali poročilo, vendar se ne more povsem strinjati z istim. Nam treba le javnega delovanja, kajti s tajnim se dosezajo le mrvice, mi pa ue maramo mrvic, ampak le svoje pravo! Iskati treba ljudi za javno nastopanje. So-sebno letos je bilo obilo prilike za poučevanje ljudstva. N. pr. ko se je magistrat branil vspreje-mati in reševati slovenske napise. Omenivši piranskih dogodkov menil je govornik, da bi bili morali tedaj sklicevati javne tabore. Kakov vihar bi bil, ako bi se bil takov škandal dogodil v koji drugi državi. Tudi vlada bi seveda morala drugače postopati o takih dogodkih. Želi torej, da bi se bodoči odbor oprijel drugačne taktike.
Dr. Matej Pretner priznava, da je poročilo jako lepo sestavljeno, vendar pa mu ne u-gajajo te vedne tožbe. Čudi se takemu fatalizmu. In ravno vsled istega se širi nezadovoljnost in se krčijo naši shodi. Ako pojde tako naprej, bode
zanimanje se manjše. To treba povedati odkrito, ker je vsakemu dolžnost, da govori odkrito. Poročilo je res stvarno in zmerno, ali je bo!j poročilo o našem politiškem položenju, nego pa o delovanju društva. Poglavitno vprašanje pa je vendar to: kaj je naloga, kaj namen društvu?! Samimi resolucijami in programi ne dosežemo ničesar. Tudi političnega vodstva naj si ne prisvaja naše društvo, to prepustimo poslancem.
V Istri je n. pr. vodstvo v dobrih rokah. Društvu bodi glavna stvar agitacija. Glejte, kako delajo na Koroškem in kako antisemitje na Dunaju. Stopati bode med ljudstvo, delovanje bodi javno. Z okoličani se lahko mnogo doseže, dokaz nam je kmetijska družba. Govorniki se že dobijo. Seveda dokler ljudstvo sp;, je nevedno in nima programa; takim ljudem je teSko kaj opraviti. Zato i trebamo shodov, agitacije. Le tako so zmagovale 1 vse stranke. Pustimo sistem na strani in pojdimo med ljudstvo. Tako bode društvo vršilo svoj glavni nameni Slednjič je stavil govornik predlog, glasom katerega se jemlje na znanje poročilo odborovo, a se poživlja bodoči odbor, naj zasnuje delovanje v zinislu govornikovem.
Alojzij Goriup soglaša v obče s poročilom. Le na nekoje opazke čuti se kakor okoličan dolžnega, da reaguje. Priznava sicer, da je tudi po okolici mnogo indolence ali to ni res, da bi >te bilo nikakega zanimanja. Po okolici je dokaj inteligentnih mož. Zato ga boli to vedno očitanje, da okolica nima nikakega domačega nezavisnega raznmništva. Tudi to ni res, da bi bili okoličani tako nezaupljivi. Je že res, da je tu in tam takih čudakov, ali na sploh ni tako. Sedaj res vse spi nekako. Tod«, ako bi bilo mnogo shodov, bi bilo kmalu drugače. In ravno zato, ker nasprotniki napenjajo vse sile, da bi poitalijančili okolico, moramo pa mi istotako napeti vse sile za vzbujanje zavednosti med ljudstvom. (Opomba uredništva: Ker je bilo soditi že po naglašanju, da je g. govornik res nekako užaljen, treba da tudi mi na tem mestu pripomnimo par besed. — Absurdno bi bilo
PODLISTEK.
Novela. — Spisal Srečko.
(Dalje).
„Poročnik — e, takrat — dve leti jo že, kaj ne, kar je bil poslednjič doma P'
Emica je st iviln kaj zmedeno vprašanje.
„Mb, da, da, dve leti je že minulo, od takrat ga tudi jaz nisem več videl, mora biti vrl dečko, a propos — Milica vas pozdravlja najprisrčnejsi".
„Hvala, enako !•
Pozdrav Milkin jej prav nič ni spremenil njenih misli, da-si sti bile prijateljici. Pred očmi jej je ustajala slika, ki je kazala Stojaua v bleščeči, vojaški uniformi, s sukanimi, a še kratkimi brkami. Takrat, ko ga je videla poslednjič, je bil še kadet Na to je odšel, nekaj časa je še mislila nanj, potem pa ga je pozabila. No, čas že skrbi za to. Sedaj pa se jej je javljal spomin tem močneje.
Utihuila sta oba. Ona je urneje vbadala m prepletala belo tkanino z volneno nitjo, ter mislila dve leti nazaj. Trdin pa je imel svoje misli o letini in kupčijah.
Jože Trdin ie podedoval svoje malo posestvo na Notranjskem še pred 110 so pričeli graditi že-n
leznico proti Trstu. Mala, čedna kočica, nekaj njiv, par oralov gozda, to je bilo vse, s čemer je razpolagal že tedaj podjetni Trdin. Sreča pa je hotela, da so gradili železnico prav tam mimo in napravili poslajo prav blizu njegove hiše. Mlad je bil, žena tudi pridna, vzela sta patent in napravila gostilnico. Točila sta ceneno vino, pekla dober kruh, bila prijazna t ljudmi in predno je bila železnica dodelana, prešteval je Jože že lep dobiček. Promet se je odprl in tedaj pa je bila Trdinova hiša premajhna ; zidal je večjo, opravil jo gosposki in tako postal prvi hdtelier. Njegov podjetni duh ni mogel prav nič počivati, vedno se je izmišljeval kaj novega, da bi si pridobil več bogastva. Ko je naposled Bog osrečil njegov zakon krepkim dečkom in zdravo deklico, ni mogel Jože prav nič mirovati. Pričel je kupčevati z lesom,
i to obneslo se mu je dobro Delal je marljivo, kupčeval zmerno, oprezno, tisočaki pa so se mu nabirali v lepo tovaršijo. Čim več je imel, tem hitreje so mu rasli novi dobički. Postal je ugleden mož daleč na okrog. Otroka sta vzrasla, dečka Stojana dal je v vojaško šolo vsled nagovarjanja nekega strica, deklico Milko pa v samostansko šolo in potem nekaj Časa v neki dekliški zavod na Dunaj, od koder se je vrnila zala gospica. Ko pa se je ave ličal Jože tistega hrupnega življenja, ali bolje
misliti, da je odborovo poročilo hotelo žaliti o-količane. To bi bilo delo Herostratov in ne rodoljubov. Ne iz namena, da bi očitalo, ampak da konstatuje žalostno dejstvo, sklicevalo se je poročilo na nedostajanje domače inteligencije po okolici. I lega ni hotelo trditi, da takega razumništva sploh ni, ampak reči je hotelo le, da ga ni v zadostni meri. Celo ta namen je imelo povdarjanje tega dejstva, da nekako opraviči nezavednost jed-nega dela okoličanov, ne pa da bi jih žalilo. In na vse zadnje se res ni čuditi, ako priprost Človek, ki mora čuti od vseh strani, da je le „Ščavo", slednjič zgubi svoje moralno in duševno ravnovesje ter se nagiblje tja, kamor ga sili — pritisk ! Kar se pa dostaje domačega slovenskega razumništva po okolici, menili bi še, da od nas vseh mnogo spoštovani gospodje in vzgledni rodoljubi malo preveč identifikujejo vso okolico s — Prošekom. Da, ko bi bila vsa okolica jeden Prošek v tem pogledu, potem bi seveda naša stvar stala drugače, nego, žal, stoji daudanes. Toliko se nam je zdelo potrebno povedati v dobrohotno Bporazumljenje.)
Posl. Ivan vitez Nabergoj se .ne strinja s predgovorniki. Predsednik in odbor sta nam natočila čistega vina in tako je prav. Poročilo je vse hvalevredno, ker ne prikriva ničesar, ampak raz-kriva raka na našem telesu. Ni prav, ako se gospodje izpodtikajo na tem, da društvo dHa tudi tajuo in da ne obeša vsega na veliki zvon. Po govornikovem menanju društvo ni nikakor grešilo v tem pogledu. Previdna taktika ne razkriva svojih nakan poprej, nego je umestno. In le resnica je, da se včasih lažje kaj doseže privatnim potem. V pojedinih slučajih mora postopanje biti odvisno od narave stvari. Govornik je hvaležen vsem, ki kaj delajo tako ali tako.
Okoličani imajo nekakov domači ponos, ali lokalni patrijotizem. Okoličan je sicer bistroumen, toda nezaupljiv. Ako se ga zna privabiti, že dobi polagoma drugačno misel. V ta namen bi bili shodi res umestni. Mnogokoji zgubljeni bi se dal še pridobiti.
povedano, ko je čutil, da ima dovolj za otroke in za-sč, prodal je vse svojo premoženje na Notranjskem nekemu Tržačanu, sam pa kupil gradič Goščavje, ki je bi! tiste dni na prodaj.
Grad Goščavje leži za našim trgom dobre pol ure peš hod&. Pot je lepa, vodi skozi hrastov gozdič in prav malo se mu bi bilo treba potiti, da ni bil postal takov debeluh ta bivši Jože, sedaj gospod Josip Trdin, graščak na Goščavju. Strasten lovec seznanil in spoprijateljil se je bil kaj naglo z okrajnim sodnikom Š., kateremu je bil lov pol življenja. Tako sti se seznanili dve rodovini in stopili v prijateljsko zvezo. Ema zahajala je često na Goščavje, kjer se je v Milkini družbi zabavala izvrstno ; kadar pa le-te ni bilo dolgo tja, obiskala je Milka Emo na domu.
V lopo je veselo prikričal sođnik. Ugledavši znanca ga je pozdravil po domače. Kmalu pa sta oba ostavila vrt in se podala v gostilno.
Nekako takrat pa je Ema dovršila svoje delo. Z veselim nasmehom okrog rudečih, mehkih usten, zgibala je krasno vezano tkanino in jo zavila v papir, kjer naj bi počakala jutršnjega dne — materinega godu.
(Pride še).
Pri poznati pa moramo v*akako, tla smo mnogo sami krivi na svojem položenju. Naše ljudstvo občuti krivice, ki se mu gode, boli je, kriči tudi in jadikiije, ali upiav tedaj, ko bi najbolj trebalo pokazati zobe, pridružuje se rado nasprotnikom. In če irii očitaš to, čuti je vsikdar praznih izgovorov. Kaj hočejo naši nasprotniki ? ! Zatreti nas hočejo narodno in materijalno. Ali naj ležemo resignirano na tla, da nam postavijo svoj stopal na tilnik ? ! Črvič se zvija v svojo obrambo, in mi da bi se ne?! Slehernemu bitju je celo dolžnost, da se brani; zato je dolžnost nam vsem, da delamo na spremembo o d n o š a j e v. Pred vsem pa treba, da gojimo zaupanje do vseh, ki imajo srce za nas. Sosebno ob volitvah treba da zanpamo našemu političnemu društvu. Mišljenje gospodov v odboru političnega društva bodi tudi naše mišljenje. Ne pozabimo sosebno na to, da kritikovati je veliko laglje, nego pa delati. Društvo naj dela, a na tem delu moramo pomagati vsi, vsi.
(Priše še).
Poslanec Pernerstorfer o polita položaju.
(Dalje.)
Zatem je dokazoval govornik, kak6 skromna je v Avstriji tudi p o 1 i t i š k a svoboda. Vzrok temu leži v tem, ker so zakone delali velikaši in so skrbeli le za-se, nikakor pa ne za široke mase, za delavski stan, ki je glavna podpora državi. (Živo odobravanje). Zakoni so skovani tako, da nimajo političnih pravic vsi oni, ki plačujejo indirektne davke, davke iznašajoče večino dohodkov države. Za minolo leto bilo je proračunanih 640 milijonov in od teh plača dobre s/4 ljudstvo. Slednjič tudi na direktnih davkih plačuje največ siromak, ker dela. Pek gotovo ne peče kruha zaradi tega, ker so ljudje lačni; čevljar ne dela Čevljev, ker so ljudje bosi. Oba delata za-to, da se preživita in od svojega dela morata plačevati — davke. Pomisliti je treba, da je namreč obdačeno pri nas vse in da delavec niti ne vć, kedaj pravo za pravo plačuje davek. Obdačeno je pri nas vše, — jedino le zevanje po zraku in dihanje ni obdačeno. (Veselost.)
Govornik je omenil na to, da cel6 na tem shodu prisotni plačujejo davek, ne da bi se zavedli tega. Ako si kdo prižge smotko ali zavitek — plačuje davek. Država dobiva na monopolu tobaka 64 milijonov na leto. Ni pa treba misliti, da prihaja ta ogromna svota vsled konsuma finih vrst, koje puš jo bogataši! Fine vrste dajo razmerno zelo neznaten dohodek, ogromno večino pa plačujejo široke mase ljudstva, ki kadć slabe vrste. Ako bi torej kadili samo bogataši, morala bi Avstrija v 14 dneh — „falirati". Ako delavec pije skromno čašo piva — plačuje davek. Ni torej mnogo tolmačiti tega kdo se m a s t i in kdo — trpi. (Odobravanje.)
Ako bi vsi kapitalisti in bogati Židje hoteli hkrati izseliti se iz Avstrije, ter vzeli vse s seboj: svojo zlatnino, svoje borzne papirje, kaj bi bilo slabega na tein ? — Le zrak bi postal boljši in čistejši! (Veselost.) Zemlje pa, in orodja za poljedelstvo in za obrt ne bi vzeli s seboj 1 In v zemlji, v obrti je delo. — Taka izselitev odpomogla bi le temu, da ne bi se — kakor že omenjeno — jedni mastili, drugi pa trpeli.--—
V očigled takim odnošajem. nadaljeval je govornik, pričela se je že leta 1860. pojavljati in razvijati se jediua pravična stranka — delavska stranka. Tej stranki je načelo: jednakost pred zakoni, jednake pravice vsem — ne gledć na narodnost in na vero. Vsakemu bodi to, kar potrebuje. Nikakor ne sme biti tega, da bi si velikaši pridržavali vse, siromaki pa naj bi pobirali morebitne ostanke. Saj prideta sin grofa in sin preprostega siromašnega delavca jednako — gola na sveti Ako bi novorojenega sina plemenitnika dćli v kočo siromaka in ga vzgojili tam, ne bi postal iz otroka plemeuitnik — ampak proletarijec! Če bi nasprotno sina siroinakovega ponesli v plemeuituikov grad, vzgojil bi se iz tega otroka — plemič, ki ne bi poznal ubožcev.
(Zvršetek pride.)
Politiike vesti.
V TRSTU, dne 9. july* 1896.
Vedno lepše! Iz Gorice nam poročajo : Tu se širi govorica, da so od „Sočine" stranke
odcepljeni gospodje stopili v zvezo z „Ecovci" in se bodo ž njimi vred bojevali proti narodnemu vodstvu! Živio! Vedno lepše! Ne, ako je to res, potem moramo reči : vedno — nižie !! Sicer pa je dobro tako. Kolikor odkriteji bodo gospodje, tim preje se zjasni vromena na Goriškem. Mi zaupamo brezpogojno narodu po Goriškem. Istu je možno begati, dokler ne vidi jasno pred seboj, dokler oe vidi ljudi, kakoršni so v resnici ; ako pa ima stvari jasno pred seboj, potem bode umelo vršiti svojo — narodno dolžnost.
Iz Zagreba. Skrbno se obraSajo očij vsega avstrijskega slovanstva tja doli v Zagreb. Skrbno pravimo, kajti sleherni dan nam do.naša novih vzgledov, kako proračunjeno in zistematiški deluje aparat grofa Khnena Hedervaryja v ta namen, da bi udušil v narodu hrvatskem sleherni spomin na slavno prošlost naroda hrvatskega in da bi udušil zavest o samostojnosti in nezavisnosti domovine. Po zaslugi tega aparata dobila je prestolnica Hrvatske zastop, katerega večine sme biti iz srca vesel - grof Kliueu Hedervary. In sedanjemu g. županu zagrebškemu -— in sekcijskemu načelniku deželne vlade — je prišlo sedaj na misel, da bi tudi napisi na ulicah zagrebških morali spominjati Hrvate na njih zavisnost od Madjarske. Hotel je, da se jedna ulica zagrebška imenuje po grofu K h u e-n u, druga pa po bivšemu ministru za trgovino B a r o s s u, onemu Barossu, ki je odvrnil od Hrvatske vso trgovino in ki je srečno dosegel, da po Sisku — tem nekdaj slovečem tržišču z žitom — sedaj malo ne trava raste! A večini mestnega zastopa zastopa zagrebškega je bila ta želja županova — povelje, Tako se povsodi po Hrvatskem obešajo — Geslerjevi klobuki ! I
Balkanska zveza. Sedaj je uverjen ves svet, da so se povodom potovanj vladarjev Srbije, Bolgarske in Črnogorske izvršili prevažni politidki dogodki. Sedaj se od vseh strani potrja vest, da se je res sklenila „balkanska zveza" in da se čim prej podpiše dotični dogovor. To dejstvo je neprijetno iznenadilo izvestne židovske in madjarske kroge, ki so že mislili, da Balkan ni druzega nego njih lastna domena: prvim molzna krava, drugim pa torišče visoko letečim načrtom narodne zblaz-nelosti. Vsa ta nevolja izražena je v dolgem člaiku, ki ga je priobčil včeraj glasoviti list „Neue Freie Presse", o kojem je znano, da je v tesni zvezi toliko z mejnarodno financo kolikor z vla-j dajočirai krogi in — Košutovci na Ogerskem. : Začetkoma pravi sicer, da je misel balkanske i zveze že stara domišljija ali utopija, potem pa se I vendar v dolgem dolgem članku bavi s to domi-| šljijo. In če ne bi vedeli, da je ta mogočni list v I zadregi, to je, da ne ve, kaj bi pravo za pravo rekel o teh velikih premembah, ki se zrcalijo v balkanski zvezi, ovadil nam je svojo zadrego sam, in sicer s tem, da je jel dlako cepiti. Pravi namreč, da ako se prav združijo Turčija, Grška, Bolgarska, Srbija, Čruagora in Romunska, bode to le j zveza balkanskih držav, ne pa balkanska zveza. To tolmačenje moremo mi razumeti le tako, da je ta list jel razlikovati med državami in narodi. In kakor kaže, prisojati bi hotela sedaj „N. Fr. Pr." prednost narodom pred državami. Ali se dogajajo res Čudeži na tem politiškem svetu? Dosedaj i smo bili na/ajeni, da so „Neue Freie Presae", ia i vsa nje nemška in madjarska družba oslanjali vso j svojo vztočno politiko na par očes najetih „dr-j žavnikov", niti brigaje se za čutstvovanja narodov, j Sedaj pa, ko so prišli na krmilo drugi državniki j in se je zasukal ves zistera v balkanski politiki, i sedaj .države" nimajo besede pred sodnim stolom mednarodne finance in madjarskega šovinizma. Dokler sta v Bolgarski in Srbiji gospodarila prijatelja Stambulov in Milan, dotlej je bila država „bog", danes pa, ko je prvi že stopil pred več-i nega sodnika, poslednji pa preživlja svoje dni v i tujini in v zasluženi brezpomembnosti, j sedaj govori „N. Fr. Pr.M prezirljivo celrt o zvezi I balkanskih držav.
In kako govori „N. Fr. Pr.w na srce Srbom, i Črnogorcem in Bolgarom, da naj se nikar ne ( udajajo u t o p i j a m , da naj bodo uverjeni, da j taka zveza ne more imeti nikakega pomena! Dokazuje j jim, da njih svoboda in nezavisnost je bolj zagotov-| ljena, ako niso priklenjeni jeden na druzega. Nas bi sicer jako malo zanimalo, kako sodi .N. Fr. I Pr." o dogodkih na Balkanu, ako ne bi bila opra-j vičena bojazeu, da je njeno bagatelizovauje državic
in držav na Balkanu izraz nienenja odličnih krogov. Menenje tega lista nas vznemirja le kakor morebitni znak .smčri naše sedanje vnanje politike. Iskreno bi želeli res — kakor povdarjamo vedno in vedno — da bi se naši odločilni krogi vendar enkrat odtegnili tistitn za naše puloženje na Balkanu toli pogubnim uplivom, kojim izključno služi naše neraško-liberalno časopisje.
„Neue Freie Presse" in družba naj se nikar ne razgrevajo radi „balkanske zveze', kajti uprav oni so, se svojim, narodno in versko čutstvovanje drzno prezirajočim nastopanjem, najizdatneje pri-mogli do take zveze. In ako kedaj pride do tega — sam Bog daj, da ne pride —, da bi ta zveza obrnila svojo ost proti naši državi, potem bomo mirnim srcem — in zavestjo, da ne delamo krivice — odgovornost na vsem tem v prvi vrsti pisali na račun židovskega časopisja in madjar-skega šovinizma. Dd, ako se mi upiramo temu sistemu naše politike z ozirom na Balkan, kažemo le jedino to, da imamo srca in zmisla za to državo.
Tudi na „balkanski zvezi" ne treba da se vznemirjajo naši odločilni krogi; ampak poštevajo naj jo raje in cenijo po zaslugi. Le po dobrohotnem pri-poznavanju odvrnena bode vsa ostrina od na&e države.
Volitve v Belgiji. Po novi ustavi belgijski vrše se vsako drago leto dopolnilne volitve v zbornico poslancev. Jeden del mora izstopiti vsakokrat. Tako ae zbornica nekako osvežuje vsaki dve leti. Take dopolnilne volitve — kakor ie omenjeno — so se vršile minolo nedeljo. V obče je računati, da tudi po dovršenih ožjih volitvah ostanejo katoličani v večini. Tega je bilo pričakovati. Ali dva druga momenta sta, ki sta prezna-čilna za letošnje volitve v Belgiji. Namreč : nekdaj gospodovalni liberalci so dobili sramotno malo glasov, število socijalno - demokratičnih glasov pa je naraslo ogromno.
Tudi v Belgiji je torej odbila liberalizmu. Vse je torej jelo obračati hrbet onim, ki se po stokrat na dan izneverjajo svojim vedno povdarjanim načelom, ljudem, katerih dejanja so v dijametralnem navskrižju z njih — lastnim naslovom. Liberalce se nazivajo, v svojih dejanjih pa so skrajno uelibe-ralni in nestrpni; vedno povdarjajo jednako pravico za vse, v resnici pa so popolnoma uničili samostojnost srednjih stanov in so spravili vso široko maso v jarm plutokracije. In lahko rečemo, da je le is krutega postopanja laži-liberalizma navstalo sedanje socijalno gibauje. Ljudje so občutili vso svojo bedo, zavedati so se jeli, da tako položenje niti ni dostojno človeške družbe in jeli so — reago-vati. Gotovo je sedanje delavsko gibanje le reakcija proti gospodarskim in politiškim odnošajem, kakor jih je bil ustvaril liberalizem. In ker je delavec v Belgiji jako razvit, je tudi naravno, da je tam reakcija, oziroma delavsko in socijalno gibanje, naintenzivneje.
Različne vesti.
Cirilo - Metodov dar. V dan sv. Petra in Pavla nabralo se je v Toinaju med zmagovalno stranko prava 11 gld. 35 nč. in pol zelenga, za družbo sv. Cirila in Metoda K tej svoti dodal je mladenič 10 nč. popolnoma uverjen, da njemu letos pik matice ali kraljice sršenov ne škoduje, kakor tudi njegovemu drugu y pik dveh trotov sršenjih ne. Nabrali so pravasi.
Mestni svet tržaški. SiuoČi imel je naš občinski zastop svojo XVII. letošnjo javno sejo. Predsedoval je župan dr. P i 11 e r i, vlado je zastopal okrajni glavar vitez Schvarz, prisotnih bilo je 30 svetovalcev.
Po odobrenju zapisnika prejšnje seje predlagal je svetovalec dr. Morpurgo, naj bi se spremenil dnevni red seji ter naj bi se pričelo razpravljati v prvi vrsti o zgradbi nove norišnice, kakor najvažniši točki. — Župan si je pridržal, da stavi ta predlog na glasovanje po dovršeni razpravi o proračunu. Zbor je na to pričel razpravo o proračunu v tretjem čitanju.
Svetovalec dr. V e n e z i a n je predložil, us^j mestna delegacija stavi primerne predloge gledd remuneracije ravnatelju diplomatiškega arhiva občine, koji je doslej opravljal svojo službo brezplačno. Zbor je brez razprave dovolil za sedaj 800 gold., s
kojo svoto je nagraditi ravnatelja arhiva. Nadalje je zb»r dovolil vsled predloga dr. Veneziana pri-neaek 300 gld. za kartografićaa dela o starinah in vsled predloga svetovalca d' Angelija svoto 500 gl. za kartograflčno načrtanje rastlinstva tržaškega. Svetovalca dr. Vene/.iau in dr. d'Angeli .sta na to zahtevala, da se uvrsti v proračun tudi svota 1000 gld., ker je bil mestni svet sklenil že pred 6 leti, da bode postavljal vsako leto tako svoto v proračun, da na ta način dobi glavnico za spomenik Reveru. Zbor je dovolil tudi to svoto brez razprave.
O naslovu „Preskrbljevanje z vodo, ceste in š e t a 1 i š č a" spregovoril je svetovalec Doli e n z. Predložit je, da se na Greti odpre nov vodotok nabretinske vode. O glasovanju bilo je 15 glasov za ta predlog, 15 pa jih je bilo nasprotnih. Odločil je župan s svojim glasom v prilog.
Zbor je zatem vsprejel proračun v tretjem čitanju.
Vsled raznih sprememb tekom razprave kaže skupni proračun te-le svote; Bedni izdatki ... gl. 3,085.040 „ dohodki . . . „ 2,960.160
Primanjkljaj . . . . gl. 124 880 Izredni izdatki ... gl. 260.520
. dohodki . . . ._8.850
Primanjkljaj .... „ 251.670 Skupni primanjkljaj . . „ 376.550
O zaključku je zbor vsprejel tudi ostale predloge mestne delegacije, namreč: da odpre v konto-korentu na koji banki kredita do 600.000 gld. in da si najme v tržaški hranilnici pasivno posojilo 400.000 gld.
Druga točka dnevnega reda bila je razprava o zgradbi deželne norišnice v Trstu. Poročilo stavbenega odseka se ni strinjalo povsem s prvotnimi predlogi zdravstvenega odseka. Vnela seje o tem predmetu dolga razprava. Slednjič je zbor odobril med ostalim tudi nagrado 3500 gold., odnosno 2500 gld. za dva najboljša načrta ter sklenil, da naj bode natečaj za načrte mednarodni, ne pa omejen samo na Avstro-Ogersko in Italijo.
Župan je zahvalil zbor, da je rešil važno vprašanje o norišnici in zaključil sejo.
„Mattinova" vdda v domačem zemljepisju. Te dni ustrelil se je na Dunaju nek slepar, imenom Ljudevit Levi. Ta mož je bil svoječasno pisar pri bivši tukajšnji tvrdki S. Kabiglio. Pobegnil je iz Trsta, ostavivši nebroj večih in manjših dolgov. Beležč ta dogodek opaža vrli, „konservativni" naš ,11 Mattino", da je bil Levi rodom iz Vukovarja na Ogerskem (!!) Je-li smatra tržaški konservativni list samostalno Hrvatsko in Slavonijo zares le kakor jednostavno — pokrajino „vsemadjarske države«, ali pa so gospodje okolu „Mattina« kljubu mastnim svojim plačam še tako nevedni, da ne znajo, kaj je pravo za pravo O g e r s k a ? Ne bi jim škodovalo, ako bi šli drsat še par let klopi — osnovnih šol!
•Slovanska čitalnica* vabi uljudno svoje p. n. člane k mnogobrojni udeležbi na izlet v Devin, katerega priredi „Tržaški Sokol« .v nedeljo 12. t. m. Odhod s parnikom „Risano«, ob 3. uri popoludne od „Riva della Sanit&V
Izlet v Devin. Členom .Tržaškega Sokola« in vsemu slavnemu občinstvu naznanjamo, da je slavno c. k. okrajno glavarstvo v Gradiški že dovolilo izlet v Devin in sicer vseskozi po predloženem programu. Izlet se bode torej vršil pod društveno zastavo, v društveni obleki in z godbo. Zajedno opozarjamo za danes na drugem mestu priobčeni celotni program, kojega smo morali, neradi, izpustiti v zadnjem izdanju radi preobilice gradiva. Ker se je nadejati tudi krasnega vremena in ker nas je župan devinski, g. Ples, zagotovil najprisrčnejega vsprejema in najtočueje postrežbe na veselici, uverjeni smo da bode mogel naš .Sokol" tudi ta izlet zabeležiti med častne dogodke v knjigi svojega življenja. Gostov pričakujemo ne le iz Gorice, ampak z vsega Krasa.
Javiti nam je, da se je — pričakujč, glasom prihajajočih poročil, obilega odziva na naš poziv — najel namesto paruika „Piranese", veliko večji, komodneji in elegantnoj! parnlk .Risano«. Prostora bode torej za 500 oseb. Naravno pa je, čl so se tudi stroški parnika znatno povišali, zbok česar poživljamo občinstvo na obilno udeležbo, da vrlo društvo poleg truda ne bode trpelo še materijalno škodo.
Še „Ponesrečeni krščansko socijalni shod v Št. Petru pri Gorici". Na popravek sklicateljev shoda, smo dobili od našega poročevalca to-le pojasnilo : „Da so se razpošiljala pisma proti dru. A. Gregorčiču, je tako gotovo dejstvo, da temu ne more oporekati niti sam dr. Mahnič, ki je bil navzoč na shodu, in temu ne oporekajo niti sami sklicatelji v popravku. Tega pa nisem trdil, da so sklicatelji shoda otebno sestavljali in razpošiljali ona pisma, pač pa sem cikal na one osebe iz poznane goriške kovačnice, ki so bile navzoče na shodil, se močno ogrevale in ki stojž v tesni zvezi vsaj z enim gospodom sklicateljem! 1 Iz tega sera sklepal in sklepam še danes, da dotični gospod ni bil ravno tujec v Jeruzalemu glede onih pisem, naperjenih proti voditelju prvakn, rodoljubu, poštenjaku in — duhovniku dru. Gregorčiču. O pravem namenu shoda je seveda teško kaj dokazati gospodom sklicateljem, ker — niso prišli do besede, česar nisem kriv jaz. Zato pa sera navedel v dopisu, da sem izvedel od druge strani o drugačnem namenu tega shoda.
Goriški poročevalec .Edinosti".
Do stavek uredništva. Tudi mi poznamo med goriško duhovščino veljavnega župnika, ki je sam kazal taka pisma, in vemo tudi, da so takih pisem našli v zapuščini pokojnega vikarja Kralja v Dornbergu, ki jih je pisal in razpošiljal. To so dejstva — seveda precej neprijetna izvestnim goriškim gospodom, kojih jedino .domoljubno« delo je to, da podirajo to, kar velikim trudom in velikimi žrtvami zidajo — drugI! 1
Zadruga trlaiklh hotelirjev, gostilni6arjev in kr6marjov. Obče znana stvar je, da je večina tržaških gostilničarjev in krčmarjev slovenske narodnosti. Kljubu temu pa zadrnga bržkone ne mara poznati slovenščine, kajti ista ni smatrala vredno, da bi bila - kakor v laških listih — tudi v našem listu opozorila zadružnike na občni zbor, ki se je imel vršiti in se je vršil včeraj popoludne. Ne vemo sicer, da-II so se očigled takemu preziranju udeležili zborovanja slov. gostilničarji, to pa znamo, da se je vse zborovanje vršilo od konca do kraja v isti znani „dolce favella del si". Zborovanju je namreč predsedoval hotelir in gostilničar Pran V o 1 p i c h (Volpič) — po imenu že, kakor se vidi .pristen Italijan", podpredsednik pa je bil gostilničar Rika r d L e i p z i n g e r, torej po imenu Italijan iz — Nemčije. In med zborovanjem se je pripetilo, da je gostilničar Weber (lastnik „Czarde" na Acquelottu) spregovoril nekaj nemškega. Leipzinger pa (kakor rečeno: baje Lah iz Lip-skega) izjavil je govorniku na kratko, da nemškega govora ne more upoštevati, ker je določeno (kdaj in kje?), da mora biti upravni jezik te zadruge izključno le italijanski! — — Umevno je, da je na to izjavo gostilničar Weber in žnjim še marsikoji drugi prisotni član demonstrativuo ostavil zbor.
Kam pride zadruga s tako nestrpnostjo in preziranjem večine zadružnikov? Mar jo bodo vzdržavali samo gospodje Rossbacher, Volpich in in drugi v Trstu obogateli gostilničarji — .pristne laške narodnosti" ? ?
Iz Rojana nam pišejo: Tudi mi smo praznovali god svetih apostolov Cirila in Metoda. V soboto zvečer sta bila razsvitljena otroška vrta v Rojanu in na Belvederju. V ponedeljek pa je bila sv. maša, pri kateri so prekrasno pele naše ,Ce-cilijanke". Po maši so šli otroci na vrt konsum-nega društva, kjer so bili pogoščeni malinovcem in sladščicami. Pri maši je bilo do 90 otrok. Uprav tolažilno je bilo videti stariše, kolikim veseljem so se radovali tudi oni na veselju otročičev in na vzgledni vzgoji istih. I to moramo povdariti, da — odkar se je otvoril novi laški vrtec — je število otrok v naših vrtcih znatno — naraslo.
Iz Dubico v Bosni nam pišejo: Slučaj me je zanesel v ta divni kraj žalostne prošlosti. Du-bica je lepo čisto mestece. Zidanih hiš je le malo, večina je lesenih. Kar se pa zida sedaj, je vse prav lepo, zidano samim kamenjem in opeko. Bosanska meja v tem kraju je reka Una, ki je veča od Soče. Prevažanje se vrši po čolnu, ali ne »bitem kakor običajno, ampak po Robinzonovem sistemu : izdobljeno deblo! Po 19 letih okupacije pričeli so sedaj graditi most, ki je res potreben. Most mora biti dovršen do 15. avgusta. Za Dubico in okolico, a tudi za vnanji svet, bode ta I most velikanske vrednosti, kajti sedaj je plačati
po H novč. za prevoz jednega človeka ali večega tovora.
V Bosanski Dubici ie policija izvrstno urejena. Ni kdo ne more v Bosno brez potnega lista ali p a suša, kakor pravijo tu. Zato ,iaj si sleherni trgovec, namenjen v Bosno, preskrbi potrebni potni list, sicer ne stopi na bosanska tla. Sam sera videl, kako so bili zavrnjeni italijanski trgovci s
konji, tako se je godilo tudi že našim ljudem. Za-torej pozor!
Tu se prodaja sveža govedina po 28 novč. oka, po 24 ur stara pa se dobiva za polovico te cene. Jajca so po 8 za 10 nvč., par piščet za 36 in tudi 30 nvč. itd Zemlja je tu lepa in rodovitna. Kamenja ni dobiti niti za zidanje. Baš zato je večina hiš lesenih. Tu raste vse. Turščica je nad dva metra visoka in že v klasju, rž j« pol metra višja od vsacega človeka. Seveda raste tu tudi vino. Zemlja je skoro zastonj, ljudje pa brez razlike vere in narodnosti — vsi dobri! Ljudje, ki silijo v Ameriko, naj bi šli raje v Bosno ; bolje bi opravili. (Že zavoljo tega, ker iz Bosne se je — ako ne gre po volji — ložje vrniti v slovenske dežele, kakor iz Amerike. Opomba prebrisanega stavca.) Obiskal sem naseljence iz Slovenske in Hrvatske. Vsi žive dobro in ne bi hoteli zamenjati s prejšnjim življenjem. Škoda le, da niso zložni v narodnem pogledu. Prepirajo se za hrvatstvo in za Bibstvo. Ne vidijo pa, da od tega nimajo koristi ni jedni ni drugi. Smeje se pa le Kallay-Jagičevo dete: .bosanski jeziki" I to sem opazil, da tudi tu doli ne spi prijatelj ,Švaba«. Okrajno glavarstvo n. pr. ima samo nomiki napis. Ostanite z Bogom !	Vaš
Nebodigatreba. Slovenskim abiturijentomI Abiturijenti, tovariši 1 Zapustili ste tesne meje gimnazijskega obzorja. Stopili ste na tla svobodnega mišljenja in gibanja. Kmalu, kmalu pridete na vseučilišča, v tujino, a ne zabite tam svoje domoviue. Najmogočnejša ideja, katera prešinja dandanes vse sloje ljudstva, je narodnostna ideja. Marsikateri od Vas goji jo že sedaj v srcu, a mnogi zopet ne. Zato agitujte, prosimo Vas, agitujte v prid in blagor domovine, da pristopi vsak akademik slovenskemu dijaškemu društvu.
Akademično tehnično društvo »Triglav* v Gradcu je zbirališče vseh graških slovenskih vseu-čiliščnikov in ognjišče slovenske graške inteligence. Pristopite tudi Vi, abiturijenti slovenski, ko pridete v Gradec, društvu .Triglav« ! Statistika slovenskih graških vseučiliščnikov kaže, da se ravno revnejši dijaki, ki v najkrajšem času dovršujejo svoje studije, najtrdnejše drže dijaškega društva .Triglav", ker spoznavajo svojo korist. Nekoliko jih je vendar še, ki ne vstopijo v društvo; a ti postanejo večinoma prej ali slej narodui i z d a j i c e 1
Pridite torej, abiturijenti slovenski, reorga-nizujte društvo, ako je še kaj slabega v njem, a ne glejte od strani in ne držite rok križem, saj e to delo za narod in Vaša dolžnost!
Za odbor: Kermavner. upravitelj. Podpornemu druitvu za slovenske visoko-iolce na Dunaju so letos še darovali: V Bolcanu: g. Vinko Vetrih, nadoflcijal južne železnice, 2 gl. V Cirknici: Rodoljubna gospa Matilda Sebenikar 5 gl. V Černomlju: g. Anton Kupljen c. k. notar 3 gl. V Ckamu : g. I. Stojnič 8 mark 50 pf.=5 gl. 02 nč. Na Dunaju: Družba slovenskih uradnikov v V. okraju 2 gl., Slovenka v zadnjem večeru slovenskega kluba 2 gld., gg. državni poslanci po g. V. Pfeiferju in sicer: Visokorodni grof Alfred Coroniui 10 gl., dr. Ferjančič, dr. Gregorec, dr. Gregorčič (društveni ustanovnik), eksc. grof Hohen-wart, t kanonik Klun, Koblar, Kušar, Pfeifer, Povše, Višnikar po 5 gl., Iv. Nabergoj 3 gld. Na Dunaju so dalje darovali: gg. Jos. Stritar, c. kr. prof., Alojzij Kremžar, vodja mag. v III. okr. in mag. svčtnik, Anton vitez Globočuik-Sorodolski, vladni svetnik itd., dr. Pavel Turner (društveni ustanovnik) pos. itd. po 10 gld., dr. Vladimir Globočnik pl. Sorodolski, minist. tajnik 6 gl. Žiga dr. Klement Seshun, dvorni in sodni odvetnik 7 gld., (letos drugi dar), dr. Peter Laharnar, minist. podtajnik 6 gld., Žiga Sežun c. k. likvidator, Rajinund Deu, magaz. šef pri južni železnici, Satter Henrik, višji koutrolor pri avst. ogerski banki po 5 gl. Davorin Zunkovič, c. k. stotnik 3 gl. (Pride še.)
Pogrob Žrtev nesreče v mlinu .Economo". Včeraj popoludne spremili so k poslednjemu počitku uboga delavca Josipa Pahorja in Jakoba
Depaulisa, ki sta bila našla tako strašno smrt v plamenu porodom eksplozije v mlinu Economo. Lastniki mlina eo bili odredili, da se ustavi v mlinu delo od 4. do 8. ure pop., da so se mogli udeležiti pogreba vsi delavci in vsi uradniki. Spre-▼od bil je impozanten, kajti poleg gg. bratov E-oonomo, uradnikov in delavcev mlina izkazala je zadnjo čast nesrečnikoma velika množica ljudstva. Sprevoda se je udeležil tudi predsednik ,Delal-skega in podpornega društva", gospod prof. M a-t e M a n d i d, kojega društva je bil član pok. Pahor, in pa predsednik društva „Uuione Operaia-, v kojem društvu je bil vpisan Depaulis. Gospodarji mlina „Economo" položili so na krsti žrtev krasen venec. Delavci so istotako izkazali svojo ljubezen do nesrečnih tovarišev, položivši na krsto dva krasna venca, in sicer na ono Pahorjevo s trakovi slovenskim napisom, na krsto Depaulitevo pa z italijanskim napisom.
Sprevod se je pomikal med ogromno množico ljudstva po ulici della Pieta, trgu deli' Ospedale, ulicah del Tintore in Torrente v cerkev k sv. Antonu novemu. Tam so trupli blagoslovili in ju odpeljali na pokopališče.
0 nesreči v mlinu »Economo". Doznajemo, da se je ponesrečenemu Franu Dodiču obrnilo nekoliko ne boljše. Matej Bizjak bode bržkone v kratkem izven vse nevarnosti.
Baratieri ni ie v Trstu. Včeraj raznesla se je po Trstu vest, da dospe slavni Baratieri na Lloydovem paruiku „Cleopatra" v Trst. Par stotin čestilcev tega generala žalostnega spomina pričakovalo je zatorej na obrežju prihod paruika. Čakali so precej časa še, ko je bil parnik dospel, kajti kakor obično, preiskala je zdravniška komi- j sija potnike in pa parnik, da se je osvedočila, je-li I ni morda z istim došla cel6 kolera v našo zemljo. I Slednjič izkrcali so se potniki, ker so bili vsi j zdravi, a o Baratieriju ni bilo sledu. — To je j bilo seve v neprijetuo preseuečenje dotičnim „ča- j stilcem", ki so morda hoteli Baratieriju improvizo-vati cei6 kojo ovacijo,
Sodnijsko. Pred nekaj časa bil je Fran Fur-lani iz Skopega obsojen na 5 dni zapora, ker je po krivem obrekoval Kraševcem dobro znanega posestnika Antona Zlobca po dom. Kornjuda iz Krajnevasi, da prodaja ponarejeno vino.	i
Furlani se je proti tej razsodbi sežanskega J c. kr. okrajnega sodišča pritožil na deželno sodišče, i katero pa je razsodbo popolnoma potrdilo, ker se f je pokazalo, da je Furlanijevo obdolževanje po- | polnoma neopravičeno. To je dobro zaslužena kazen ' onim, ki nepremišljeno gevore o družili.
Loterijske številke, izžrebane dne 8. t. m. : i
Praga	64, 66, 1, 31, 62.
Lvov	58, 84 78. 51, 22. i
Resnica o smrti gospoda Valdemarja. !
SpiBal E. A. Poe; iz češčine prevel I. P.
(Dalje.)	j
Iskaje subjekt, s kojega pomočjo bi mogel i te pojave ra/.nkavati, spomnil sem se svojega , prijatelja g. Arnošta Valdemarja, znanega zbira- j telja „Bibliothecae Forensicae" ter avtorja (pod ! literarnim imenom Issachar Marx) poljskih prevo- i dov „Valdštajna" in .Gargantue". Od leta 1839. J sem bilo jena gospodu Valdemarju, ki je večinoma prebival v Harleniu, značilno, da je bil nenavadno suhe postave; nadalje, da je imel čisto bele brke, ki so bile v silnem kontrastu (nasprotju) z njegovimi črnimi lasmi, tako, da so se ljudje redovito motili ter smatrali jih za baroko. Njegova narava bila je vidno nervozna, kar je prispevalo, da je bil dober subjekt za mezmeritične eksperimente. Dvakrat ali trikrat uspal sem ga bil malim trudom, toda nisem bil zadovoljen z ostalimi vspehi, dasiravno sem jih mogel pričakovati radi posebne, izredne njegove konstitucije. Volja njegova ni bila v nobeni perijodi pozitivno ali popolnoma pod mojo kontrolo, a kar se tiče t. zv. „clairvoyaiiceMl), nisem mogel ž njim ničesar doseči, na kar bi se bilo mogoče zanašati. Pripisoval sem vedno slabi svoj rezultat v teh stvareh uerednemu, slabemu njegovemu zdravju. Nekoliko mesecev namreč, predno sem se ž njim seznanil, proglasili so njegovi zdravniki, da je brez prigovora jetičen. Bila je njegova navada, govoriti o bližajoči se smrti ko o stvari, kateri se ni niti vredno izogibati, niti jo obžalovati.
') Clairvoyance — svetlovidnost, mesečnost, somna-bulizmus.
Kakor hitro so mi prišle zgorej omenjene misli na um, bilo je povsem naravno, da sem se domislil gospoda Valdemarja. Poznal sem mirno njegovo filozofijo predobro, da bi se mi bilo bati kakih muh od njegove strani, v Ameriki pa tudi ni imel sorodnikov, ki bi se bili utegnili upirati temu. Govoril sem resno ž njim o tej stvari, in v svoje presenečenje zdelo se mi je, da ga je živo zanimala. Pravim v svoje presenečenje, kajti, če tudi je svojo osebo vedno dragovoljno posojeval mojim poskusom, vendar poprej še ni nikdar pokazal najmanjše simpatije do eksperimentov mojih. Bolezen njegova bila je taka, da je dovoljevala točno kalkulacijo glede smrtne ure; in konečno dogovorila sva se, da pošlje po me 24 ur pred d6bo, katero označijo zdravniki za njegovo smrtno uro. —
Temu je sedaj že več ko sedem mesecev, kar sem prejel ta le listek od gospoda Valdemarja samega :
„Dragi Poe!
8edaj morete priti ravno o pravem času. D. in F. soglašata v tem, da ne preživim ju-trajšnje polnoči; mislim, da pride čas zelč točno.
V a 1 d e m a r."
(Pride še.)
Najnovejše
■ti.
20 maTk
100 italj. lir
11.74 44 45
11.74 14 35
Bratje Sokoli!
Dunaj 9. Današnja .Wiener Z t g.' objavlja, da je Nj. Vel. cesar podelil dostojanstvo tajnega svetovalca členu gosposke zbornice Nikoli D u m b i.
Madrid 8. V seji komore (zbornice poslancev) kritikoval je poslanec Silvela politiko, kojo je vlada uvedla na Kubi ter naglašal, da je Španjska povsem osamljena. Ministerski predsednik Canovas je odgovoril, da ima vojna na Kubi značaj vojne za nezavisnost.
Madrid 9. Komora je zavrgla predlog Kar-listov, katerega so isti stavili v odgovor prestol-nemu govoru. V tem predlogu so zahtevali, da naj Španjska pristopi k rusko-francoski zvezi.
Bruselj 8. Li - Hung - Čang je dospel danes predpoludne semkaj. Vsprejeli so ga veliko častjo.
London 9. „Times* javlja iz Kaira: Kolera se širi. Od početka oktobra meseca do včeraj obolelo je 9856 oseb; od teh jih je umrlo 8069.
London 9. ,Daily Ohromele" javlja iz Carje-gagrada: 60.000 Kurdov v okraju Diabekr se je uprlo. Plenijo vse vasi brez razlike.
Trgovlnuk« brzojavke ln ve«ti.
iJadUap-iitv Pienioa /.m mon 6.27-6.29 P4«»iou ca »pomlad 189« 6.31 do 6.^2 -. — .-• Oves z« jesen 5.14—5.10 K* 7« jesen 5.23 5.25 Koruza «a juli-avgust 3.76—3.78 maj juni 1897 4,—4.02 nova f. 3.90—4.95.
Pi«»U0». imuni 7>. kl', f. 6-50 6-65 o-t 79 ki o 6.60—6.70., o.l «0 kil. f. 6.35—6.75 od dl. kil. r. 6-70 - 6 30, ...t kil. for. —, —.— lečmeu — pr«m> 6 10—» 40.
Pšenica: Trg nespremenjen, malo bolje. Prodaja 20.000 int. st. Rž 5 nč. dražje. Vreme: oblačno.
Pr»ga. NerartHkrtiii sladkor for. 13.—, oktober-december 13.02. Jako mirno.
Pr.*K*. Centrifugal novi, pontavljne * Trot 8 curino t red odpoMljatev proeej f. 35 75 —.36 Concasse 37.50—38. Četvorni «7 75--. V	<ho.|iIi> 40.-46.25
Havrs. Kava Hauroi ifo vl	za juli 70"50 /.a
november 69.75, mlačno.
Hamburg, Samot, g.jini aver**.« /.« aeptetnber 58,— za december 56 25. za marc f ti__mirno.
liujri/vio^M »lo^Hk 9
d&noH	včeraj
Priliv ni iiol i; v papirju ....	101,70	101.45
„ „ v srebru . . .	102'<>5	10180
Avstrijska renta v zlit) u . . .	123 25	123 45
v kronah . . .	101.20	101.20
Kreditne akcije ............354.—	UM 75
London 10 Lat. . . ...	11985	11885
Napuleoui........9.51'/,	«.51
Telovadno društvo „Tržaški Sokol"
vabi na
VELIKI IZLET
po morji
V
ki bode v nedelju dne 12. julija 1896 na paroplovu RISANO
Odplov iz Trata ob 3. pop. od Riva della SanitA. Povratek iz Devina ob 10. v noči.
Na paroplovu in v Devinu svirala bude tržaška veteranska godba pod vodstvom g. kaj«. F. Majcena Vsi gosti dobro došli!
RAZPORED:
1. Vsprejem izletnikov ; 2. Ogledavanje staroknežnega mesta Devina; 3. Voselica a telovadbo (skupne svobodne vaje telovadcev in telovadkinj ter raje telovadcev na drogu), petjem, godbo in PI^ESOIMK na prostornem vrtu gostilne gusp. Plesa; 4. Um. teljni ognji.
Om sa vožnjo p) morju in ustop na veaelloo:
za odrasle 80 nvč., za neodtasle 40 nvč. Cena za ustop na veselico bre/, vožnje po morju 20 nvč.
fg^hfUlniOknllntilliirjUliUtniaCTliHa^gtKICnO
Zaloga pohištva
tvrdke Alessdndro Zevi Mirni
Trst. Via Riborgo, 21 in Plazza Vecchla št. 2, nasproti prehodisču pod ljudsko iolo v starem mestu.
Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov, lastnega izdelka. Bogato skladišče ogledal in vsakovrstnih slik. — Na zahtevanje ilustrovan cenik zastonj in franko. Naročeno blago stavlja se parnik, ali na železniško postajo, ne da bi za to računil stroške.
Hnronro jgcmiaigiiiiginiiiciigEiaonainJ'iaPH3g
p Mirodilnica G. A. ANGELI
Ujil	Ooric, plazza della Legna itev. 1.	Pij.
jfej z»l°t?a oljnatih barv iz svojega parnega mlina,	{jjj
čopiče v, firnežev, rimskega žvepla, angb škega ba-	[Iffjl |fj] krenovca, mirodij, kemičnih izdelkov, mrčesnega I^J
praha in mineralic.	Ilfif
^mmmmmmmm^
Liniment. Capsici comp.
a sidrom
iz Richterjeve lekarne v Pragi,
pri poznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo; dobiva ho po 40 nvč., 70 nvč, in 1 gld. po vseli lekarnah. Zahtevo naj se blagovoljno to splošno p rj. ljabljeno domaće sredstvo ra kratko kot
Rlchterjev liniment s „sita"
tor naj ne previdnostno voprcjinojo tu k« stekl«-niče kot pristne, ki imajo znano varstveno znamko „sidro".
Ricltterjeva lekarna
„ Pri zlatem levu" v Pragi.
W Le 2 f/ld. 10 nč.
Naša Dunajska tvrdka naročila nam je, da povrem razpustimo tukajšnjo našo podružnico. Radi tega riizprodajamo 40 zelo lopili in koristnih predmetov v ceno, knkoršno še nikdar ni bilo, za samo 2 gld. 10 nč. in sicer:
1
čemer
Naznanja se Vam, da bode jutri ob 8. uri zvečer glavna vaju za telovadke, telovadce in gojence, ki se udeleže prostih vaj na veseliin v Devinu.
Za Člene, ki se udeleže izleta v društveni obleki, pa bode ob 9. uri še posebna vaja.
Ker se bodo vaje vršile z godbo, poživljamo Vas, da dojdete v društveno telovadnico v polnem številu in natanjčno ob določeni uri.
Na zdar!	Odbor.
Dva dobro izurjena
mizarska delavca
za izdelovanje pohištva, (lobista tvdJTlO delo in dober zaslužek Kje? pove iz prijaznosti upravništvo tega lista. Kdor bi hotel vsprejeti delo, naj se oglasi urno'
pozlačeno uro, urejeno na minuto, jamčimo zn jedno leto ;
pozlačeno verižico, kojo zaradi nje sijajno vnanjonosti ni razločiti od pravo zlate ; komadov dvostrokoflnih robcev ; zelo lepo žepno zrcalo slino brušenim steklom; krasno svilnato ovratnico, najnovejšega kroja; jtikn Uno naprsno iglo i uinetoljuimi bviljanti; krasno častniško usnjato novčarko iz zolo finega usnja;
koninde jako finih naprsnih gumbov iz ponarejenega zlata in umetelnimi biiljimti; komada /,»postnih gumbov iz ponarejenega zlutn z mehniiiško patentovano z«tvornico ; zelo elegantno pariško zapono zu gospo ; lino torbico za smotko ; fin ustnik za smotko ;	...
.„ komadov finega angleškega papirja za pisma in 10 komadov finih angleških kuvfirt.
Vseh teh 40 krasnih predmetov vkupe z uro vred stane le
2 goldinarja 10 nd. Z naroibami treba sejo kolikor možno j»ožu-riti ker zaloga no trnja dolgo in se nikdar več v življenju ne pojavi tako ugodna prilika.
ttjiftpošiljapo postnem povzetju Hka ekrpetlioija za ure
1 1 1 10
Krakov-
Krakovo, št. 7
NB. Kar ne u^uja, vsprejnie se tukoj nazaj.
Lastnik konsorcij lista ,Edinost". Izdavatelj in odgovorni urednik : Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.