Potmta« plačana v gotovih
sobota
tena posaatmal ItartlM K 1*80«
ČUSOPŠS IM
HreJrfStr. m	Je	v	Ljubki.	©radišče	itev.	17/1.	-	-	Številka	pri čekovnem uradu v	^
2^ulr^- •««*#« SHS« tatan K ttl, n pl M« K ^	^	*	58	•	**•«*«»	K	20,	i*	tnozrms.va - -
lbto IV.
LJUBLJANA, dne 30. aprila 1921.
V\o e J3**
Številka tatefep* 3K. ibllRT VPVadl.
STBV. 88.
Nemška reparacija.
Ljubljana, 29. aprila 1921.
Dne 1. maja poteče rok, ki so ga atavili zavezniki Nemčiji radi plačila 12 milijard zlatih mark vojne odškodnine. Do tega dne mora Nemčija izplačati reparacijskim oblastem celokupno 20 milijard mark v zlatu; od tega ogromnega zneska je dosedaj izročenih šele 8 milijard. V varstvo svojih interesov, ki imajo svoj pravni temelj v versajski mirovni pogodbi, zahtevajo zavezniki izročitev zlatega trezorja nemške državne banke, ki naj bi se kot jamščina deponiral v kakem kraju zasedenega nemškega ozemlja, v DUsseldorfu ali kje drugje. Poleg tega so zaveznnu odločeni, v slučaju, da Nemčija ostane trdovratna, zasesti še nekaj nemškega ozemlja, ter se je govorilo celo o zasedbi Berlina. Nasproti zavezniškim reparacijskim zahtevam vztraja Nemčija na stališču insolventnega dolžnika in kliče v tej stiski celo Združene države na pomoč. V zadevi zlata državne banke pa izjavljajo Nemci, da zlati trezor ne bi ostal v zasedenem nemškem ozemlju, ampak bi ga zavezni-Jci kaj kmalu prepeljali v Pariz. Seveda, ako bi Nemčija ne hotela popustiti in ne bi plačala diktiranega dela reparacije, iz česar se sploh takoj razvidi nemška mala fides. V strahu pred novimi represalijami sta se nedavno obrnila Fehrenbach in dr. Si-mons na velikodušnost Združenih držav, ki niso ratificirale versajske mirovne pogodbe; naprosila sta jih, naj prevzamejo vlogo razsodnika ter sta v svoji diplomatični vlogi slovesno ^izjavila, da se bo Nemčija brezpogojno uklonila ameriškemu sklepu, koliko naj Nemčija plača. V pariškem dnevniku »Journal des Dčbats« je te dni obravnaval publicist Gauvain to zvijačno nemško potezo in je predvsem povdaril, da morata razsodnika izvoliti obe stranki in da je torej nemško besedičenje o ameriškem razsodišču, ki nanj apelira samo Nemčija, pravni
nezmisel. Ne glede na to povdarja tudi Jugoslovenom znani Gauvain, da zavezniki v nobenem primeru ne morejo verjeti iskrenosti nemških zagotavljanj, ker pri nemški zavratnosti nimajo nobene garancije, da bi Nemčija tudi izpolnila sklepe ameriškega razsodišča. S tem se popolnoma strinjamo, ker ne verujemo na nemško dobro voljo, izpolniti v Versaille-u kontrahirane obveze. Ameriški državni tajnik Hughes je v sporazumu z unijskim predsednikom Hardingom odgovoril na nemško prošnjo, da Amerika v reparacijskem vprašanju odklanja vlogo razsodnika, in je iz mednarodne uljudnosti pristavil, da je Amerika pripravljena, slišati konkretne nemške predloge o reparaciji, da jih bo študirala in po možnosti tolmačila zaveznikom. S tem se je nemški načrt takorekoč izjalovil in je francoski min. predsednik Briand zadel bistvo, ko je zadnjič izjavil v zborpici poslancev, da je nemška mala fides vsemu svetu jasna, in da je Francija odločena, v sporazumu z Anglijo v tem prepričanju poseči po prav radikalnih sredstvih, da upogne nemški hrbet. Vprašanje raparacij bi bilo seveda mnogo enostavnejše, da nima Nemčija na vzhodni meji za zaveznika ruski boljševizem. Zavezniki to dobro vedo in zdi se nam, da po svoji globolcejši filozofični intuiciji sedanjo moč boljševizma ,in njegovo usodo boljše razumejo kot pa Nemci. Vendar zavezniki mislijo, da je kljub sedanjemu evropskemu socialnemu vrenju, ki mu res ne vemo rezultata, še vedno umestno, nastopiti energično proti Nemčiji in ji poklicati v spomin njene dolžnosti kot država, ki je v prvi vrsti zakrivila svetovno vojsko, namesto, da bi surplus svojih sil udej-stvila v mirnem kupčijskem tekmovanju na svetovnem trgu, kjer je dovolj prostora za vse evropske narode. Ali mi smo čitali, da je pri pogrebu bivše nemške cesarice neštevilno občinstvo in cela armada nemških oficirjev v uniformah navdušeno vzklikala nav-
zočim bivšim pruskim in drugim nemškim princem — in to je za ves civilizirani svet merodajno, ker vidi, da se Nefnci še niso dokopali do spoznanja, da je nemogoče, v Evropi uganjati kolonijalno politiko, in naj tudi koketirajo z boljševizmom, ki ga ne razumejo.
Nas zanima potek reparacijske krize, ker je Jugoslavija pri tem neposredno udeležena. Bivša kraljevina Srbija je udeležena na reparacijah in ima predvsem nalogo, izvesti reparacijske zameve napram Bulgarom, ki sledijo še vedno predvojnim in medvojnim tradicijam in uravnavajo smer svoje zunanje politike po nemškem vzgledu. V zadnjih tednih se je razmerje med Jugoslavijo in Bulgarijo občutno poostrilo, ker Bulgarija odklanja reparacijo, ki ji jo nalaga neuil-lyska mirovna pogodba, ter pravi, da ne more izpolniti navedene pogodbene dolžnosti.
V vprašanju bulgarskih reparacij smo navezani nase in ne smemo računati z zapadno pomočjo. Kakšni so uspehi jugoslovenskega poslanika v Parizu dr. Vesniča, ne vemo, ali pri sedanjem kaotičnem evropskem položaju se moramo glede bulgarske reparacije postaviti na lastne noge in mislimo, da se bo večina jugoslovanske javnosti v reparacijskem vprašanju strinjala z vsakim energičnim korakom vlade napram Bulgarom.
Potreba in korist strokovne in gospodarske	organizacije	tr-
govstva.
(Poročilo F. Zelenika na mariborskem trgovskem skodu).
V svojem poročilu hočem govoriti
o	potrebi m koristi strokovne in gospodarske organizacije trgovstva ter o izobrazbi trg. stanu.
Da nam pa bo ta potreba in korist očividnejša, si najprej predočimo pomen trgovine.
Trgovina je skoraj tako stara kot je star človeški rod, saj je bila pri najstarejših narodih in sega v predzgodovinsko dobo. Seveda Adam in Eva nista poznala trgovine, ker sta bila sama, tudi ni bilo trgovine, ko sta imela že kopico otrok. Še mnogo rodov pozneje m poznalo trgovine, saj so bile potrebe človeka tako malenkostne in enostavne, dokler je živel od lova, da jih je lahko kril z lastnim delom. Še le z razvojem živinoreje in poljedelstva so postajali proizvodi človeškega dela različni in potrebe take^da so morale s početka posamezne družine, pozneje vasi in nazadnje cele pokrajine izme njavati med seboj svoje pridelke. S tem izmenjavanjem je nastala trgovina.
iz starega veka navedem le Feni-čane, ker so bili oni takrat to, kar so danes Angleži. Tudi Feničani so se pečali s pomorsko trgovino in vganjali kolonijalno politiko. Ko so jim drugi narodi uničili naselbine in pomorsko trgovino, so Feničani propadli In izg mli iz zgodovine, ker njihova tesna in nerodovitna domovina jin ni mogla živeti.
Iz drugih dob navajam Benetke, Genuo, stari Dubrovnik, katera mesta ali republike so zrastle s trgovino in propadle s propadom svoje trgovine. S trgovino je postala Španija velika in mogočna. Z uničenjem španske armade leta 1588 je začela propadati španska trgovina, pa tudi politična moč in ugled Španije, z bitko pri Trafalgarju leta 1805 je bilo zaključeno to propadanje.
Angleži so uničili prej tako mogočnega konkurenta, kakor so pozneje ugonobili Nizozemsko. Ta je imela veliko kolonijalno posest, veliko vojno in trgovsko mornarico, katera je omogočala dobičkanosno pomorsko trgovino. Nizozemska je imela baje osemkrat več prebivalstva, kot bi ga mogla preživeti zemlja. Angleži so toliko čnsa nastopali proti Nizozemski da so uničili njeno trgovino in blagostanje. Nek takratni pisatelj pravi, da je postalo Zuidersko iezero gozd jamborov na gnjijočih trgovskih ladjah, dežela polna beračev, po amsterdamskih ulicah pa
Ivan Burger, usnjarski strokovnjak v ministrstvu za trgovino in industrijo:
Naša usnjarska industrija.
(Nadaljevanje.)
Bosanska kožuhovina je iskana. Trgovci plačajo za njo boljo ceno, nego za srbsko blago, ker je značilnej-sa v bajyi in dolžini dlake. Zverka živi v višjih, gozdnatih krajih, ki so bolj izpostavljeni klimi, kakor pa nizka brda v Srbiji. Bosanski pre-kupci imajo običaj, kot mi je pripovedoval g. Jovo Gjurkovič iz Banje-luke 1. 1917, da izberejo iz prebogate zaloge kožuhovine boljšo lepšo sirovo robo in isto prodajo pod imenom »kranjskega blaga« 10 odstotkov dražje od druge bosanske na ljubljanskem semnju. Dosti kož divjih koz (gamsov) sem videl pri obeh mostarskih kožarjih, od katerih eden jih deloma stroji za gla?e; isto tako ima tudi Foča na leto ca. 100 kož od divje koze, ki pridejo večinoma iz Črne gore. Te kože so zelo dobre za avtomobilske suknje ali kot jerhovina za hlače in rjuhe, slično jelenovim. Po sebi umevno ni v Bosni nobenega modernega krznarja, ki bi znal kožuhovino pravilno vstrojiti, dlako barvati, razven v Sarajevu, kjer sta dva,
ki pa samo šivata izdelano importi-rano kožo. Muslimani nosijo na svojih dolgih suknjah kraje obrobljene s kožo letne, temno rujave lisice. 1914 so pobili v Bosni ‘267 volkov, 26 medvedov, 1916 132 volkov in 7 medvedov ter plačali 1916 13.804 K premije v svrho pokončavanja roparic, ki pa so se posebno 1. 1920 razmnožile, kakor se je bralo po časopisih.
Bosanska vlada navaja pod štev. 123.535-19 letnega izvoza lisičjih kož 20.000, kun belic 3000, zlatic entisoč, vider 500, divjih mačk 300, dihurjev 2000, volkov 250, medvedov 50, zajcev 80.000. V zemlji sami se potroši letno (štev. bosanske vlade 156.-191-19) 5—600 lisic, 100 kun; uvozi se izdelanih kož iz Nemčije 2—3000 amerikanskih rumenih lisic (Virgi-merfiichse), 1000—1500 malih vid'ir (šašu ra = Nerzen) za ženske bunde, 1000 1200 krtovih kožic dansian, 1000 astrahana, 2000 bizarna, 20)0 pobarvanih kuncev, 3000 hrčkov, 1000 (Schoppen), 100 hermelina, 200 belih ruskih lisic. Celokupna Jugoslavija nima pravega krznarja, da ne govorim o kaki taki tovarni. Ako samo Bosna toliko krzna uvozi, koliko bogati Srem, Banat, Beograd in Hr-vatska.
Import in eksport usnja in kož:
	Leto	Import K	Eksport K	Eksport - ali +	Vsega prometa	Opomba
usnje in usnjeni izdelki	1909 1911	4,955.511 6,969052	670.952 479 254	-4,284.559 — 6,489.798	5,626.463 7,448.306	qu 11.784 po bos.-herc. kompasu za 1911/12 str. 3. po sumarnem izveštaju trg. in obrtn. komore bos. 1911.
sir, kože in kožica	1909		4,414.211	-f- 4,414.211	4,414.211	qu 14.239 po Bos.-H ere 1 Kompasu j
Kakor razvidno, pokrije eksport sir. kož 1. 1909 import usnja skoro tudi po quintalih. To si razlagam na ta način, da se je izvozilo mnogo kožuhovine, ki je bila draga, a je malo tehtala. Odšle so sir. kože in zaslužek pri njih, ne računajoč eksistence domačih delavcev. Eksportirale so se vstrojene neizdelane (summachgare) ovčine in kozine (mješine) i sahtijan) v Nemčijo in Madjarsko. Tam so pri malih stroških dodelave zaslužili mastne dobičke in pošiljali izdelane kože nazaj. Po prevratu so se pošiljale te kože v Banat in tudi v Tržič. Ker pa so se med vojno priučili oo-sanski kožarji, da so puščali na koži polno mesa, celo ušesa, parklje in dlako, kožo pa prebrzo strojili —- radi blokade osrednjih sil se je kupovalo vse, kar je bilo koži podobno — zato se te kože trgajo, kakor papir
in se jih ne more upotrebiti.
Importiralo se je usnje iz Av-stro-Ogrske; tudi Tržič je zalagal Bosno s čevlji. Bolja kvaliteta usnja je prihajala iz Francoske in Nemčije. Ker so se med vojno razvile slov. usnjarske tovarne do visoke popolnosti, ki so že pred vojno imele za 18 milijonov plusa eksporta, morajo iste gledati, da si zasigurajo trg za svoje izdelke v Bosni, odkoder lahko dobe sir. kože drobnice. Potreba pa je tudi, da gre država na roko onim tovarnam, ki se mislijo ustanoviti v deželi sami z jugoslovanskim kapitalom, najsibo v strokovnem, ali pa v pogledu dobave strojev. Pustiti pa je treba, da bodo vsa bodoča usnjarska pod vzet j a slobodno v privatnih rokah, da se ne dogodi, kot se je dogodilo v Avstriji, ki je postavila v Jele-či, 24 km od Fače usnjarsko tvornico
T p C O V c v ! ’ » , T
je rastla trava. Take so posledice propada trgovine.
Radi prvenstva v svetovni trgovini se	je pričela	svetovna vojna,	v kateri
je	podlegla	Nemčija,	ki je	ogrožala
angleško prvenstvo.
Mirovne	pogodbe	kažejo,	da An-
gleži niso šli v boj za malih narodov pravice in svobodo. To poznajo le, Če gre v njihovo kalkulacijo. Angležem je bilo za trgovino in premoč na .norju.
Le*a 1910 je znašala vrednost svetovne trgovine 150 tisoč milijonov mark. Angleški delež je znašal 27 %, sedaj si lahko predstavljamo velikanski obseg angleške trgovine.
Trgovina je izvor blagostanja, zadovoljnosti, reda in kulture. Trgovec je	bil vedno	pionir kulture in širitelj
civilizacije in blagostanja.
Ti podatki zodostujejo, da vidimo pomen trgovine. Kdor omalovažuje ali celo blati trgovino, ne škoduje samo pripadniku trgovskega stanu, nego vsemu narodnemu gospodarstvu. Vse države vseh narodov in vekov so se trudile, da dvignejo trgovino, saj brez trgovine ni ne narodnega blagostanja, ne procvita države.
Ruski in madžarski komunisti so hoteli odpraviti trgovino, pa so se prav hitro prepričali, da bi s propadom trgovine propadlo tudi njihovo gospodstvo.
Avstro Ogrska je vedno in povsod ovirala trgovino Srbije, ker je-vedela, da s tem najbolj in najlažje škoduje svoji mali pa delavni sosedi.
Vpletem naj, da glavna moč trgovine sloni na morju. Jugos’avija pa ima stotine km morskega obrežja, dobre naravne luke in najboljše mornarje celega sveta, precej tonaže za obrežno plovbo, pa tudi za prekomorski promet.
Ko je nastala Jugoslavija, je za-vejal sveži duh tudi v trgovini. Ali le kratko je trajala svoboda trgovine, zopet so jo začeli daviti. Slov. N.^rod je pred kratkim 'pisal, da so pandurji tlačili trgovino. Odkod ti pandurji?
Če pogledamo nazaj v vojno dobo, vidimo, da so nosilci sablje s pomočjo vihtilcev birokratskega peresa onemogočili svooodno trgovino, katero so prevzele polagoma nastale vojne centrale baje v blagor ljudstva, v resnici pa so bile največje1 odiralnice.|
Izločili so iz trgovine trgovca, niso se posluževali njegovega organizatoričnega dela in izkušenj, ne trgovskih naprav, zato pa so se pokvarjale velike množine blaga, milijarde vrednosti, zastal je promet
1.	1891 s 70.000 fl., katere Je vodil neki P. Brauneck, teoretik, a praktik v toliko, da je vodil v knjigah $00 delavcev, de faeto jih imel 30. Isti je zaigral posamezne noči po par tisočakov, pustil sl devati v kože cela polena radi teže; zato je podjetje propadlo. — Bosanska vlada pa je dala pod štev. IV. 174.987-08 brezplačno •troje iz Jeleče A. Alkalaju iz Sarajeva, ko so stali celih 15 let izpostavljeni vremenskim neprilikam. Ta Alkalaj pa je ponudil že v par letih svojo malo tovarno državi na prodaj; danes izdeluje tenak podplat druge vrste. Istotako je kupila Avstrija 1. 1889 v Dolcu pri Travniku, kjer je danes tovarna za žveplenke, nekemu Trenk-tnannu za 13.000 fl. zemljišče za to-tovarno finega usnja ter se obvezala, da bodo vsi bosanski mesarji parali kože, posebno pa male kožice in ne istih kot običajno sušili v mehovih. Deloma je to na mestu, ker se tako prerezana koža bolje suši ter ne more kakšen nepošten mesar ali pre-kupec zakriti v njo radi teže polen. Ker pa so naposled zmagali mesarji, primorana je bila Avstrija bogato od-•1 oviti Trenkmanna, a realizovanje tovarne je šlo po vodi. V Bihaču so nameravali zgraditi tovarno za kože, v Tuzli za čevlje, v Sarajevu za kopita, v Mostarju za chevreau, ki pa je propadla že v ideji radi silnega odpora tamkajšnjih usmiljenih sester in župnika. Za Visoko je poslala Avstrija nekega inženjerja na Hrvatsko, da Študira usnjarske prilike, visočanska občina pa je dala brezplačno zemljišče na razpolago; vse pa je razpadlo, ker ni nihče razumel psihe tamkajšnjih kožarjev, ki so se končno z ostrimi protesti gvignili radi nesporazuma proti vsem »novotarijam«.
(Dalje prihodnjič.)
z živili, preskrba je postala pomanjkljiva in neredna, kar je rodilo verižnike in navijalce.
Ob postanku Jugoslavije so se poskrili verižniki in navijalci, ali ko so prišli tudi v Jugoslaviji vojni centralarji do sspe in vpliva, so nastopili tudi verižniki in navijalci. Ti so se rekrutirali ves čas ne iz vrst rednih trgavcev nego iz takih, ki se prej niso poklicno pečali s trgovino.
Nezmožnost in ne trgovsko delovanje vojnih central, navijalci in verižniki, pomanjkanje blaga, nepravilno zadržanje birokratizma, je rodilo tierazpoloženje ali sovraštvo proti trgovini sploh tembolj, ko je časopisje metalo v en koš vse, stare in poštene trgovce, pa vojne dobičkarje in navijalce.
Da so trgovcu vzeli med vojno trgovino z roke drugi in da je nastalo pozneje proti njemu sovražno mišljenje, si je sam veliko kriv.
Trgovec se ni potegoval v javnosti ne za čast pa tudi ne za koristi svojega stanu, nego se je vedno izogibal in bal javnosti.
Slovenski trgovec mora slediti svojemu srbskemu tovarišu, kateri je bil pred vojno skoraj edini duievni in gospodarski voditelj svojega naroda.
Dokler nismo imeli Trg. lista, se je dan za dnevom napadalo trg. stan v časopisju. Z nastopom trg. lista so postali ti napadi redki in so konečno popolnoma izostali. Trg. lista zasluga je, da so pri volitvah v narodno skupščino poznali tudi trgovski stan, Trg. lista zasluga je, da se danes govori že mnogo bolj spoštljivo o trg. stanu.
Veliko pa je k temu pripomogla tudi stanovska organizacij*. Glede organizacije je bil trg. stan prije jako malomaren. Požrtvovalnim tovarišem se je posrečila organizacija trg. stani; in Zveza trg. gremijev in zadrug jo bo še izpopohrla. Organizacija bo potegoma odpravila separatizem iz trg. vrst in rodila čut vzajemnosti in tovarištva.
Člani organizacije pa je ne smejo pozabiti, kadar je navidezno več ne rabijo, tudi ne smejo misliti, da jim obrambna organizacija ni več potrebna, če so nehali napadi. Tudi ne smejo misliti, da imata dolžnost del* le načelnik in tajnik in da sra le tj dva kriva, če kedaj kalca stvar ne izteče povoljno. Delati morajo vsi člani.
(Konec prihodnjič.)
Finančni sosvet.
V	sredo, dne 27. aprila so začele razprave finančnega sveta pri finančnem ministrstvu v Beogradu. Na ofi* cijelnem dnevnem redu je 1. vprašanje državnega posojila; 2. predlog finančnega ministrstva o novem zakona o trošarini in o taksah, dalje 3-vprašanje monopola soli in 4. even-tualija. Razen tega širšega finančnega sosveta obstoji pri finančnem ministrstvu ožji finančni odbor, katerega čla ni se že cel mesec bavijo s finančnimi vprašanji, ki so v zvezi z pripremo državnega proračuna za finančno leto 1921-22.	i
Vprašanje najetja investicijskega državnega posojila v inozemstvu ali v tuzemstvu, je bilo prav posebno pov-darjano na razpravah državnega gospodarskega sveta, začetkom februarja, kjer so se interesenti izrekli za tako posojilo v svrho obnovitve in saniranja našega prometa, ki je glavni problem našega gospodarstva. Vprašanje, ali naj bi bilo to posojilo notranje ali zunanje, se ni razmotrivalo. Za eno kot za drugo bi bilo treba šele vstvariti celo vrsto predpogojev, organizirati zveze in propagando v inozemstvu ,rešiti pereča vprašanja doma, ki na našo veliko gmotno in moralno škodo ostajajo predolgo nerešena, da ne bi najetje posojil povzročilo novo ero zadolževanja, namreč zadolževanja napram inozemstvu, kateremu bi se v kompenzacijo moralo potem dovoliti različne privilegije in gospodarske koncesije, ki bi nas vodili navzdol v gospodarsko in s tem indirektno v vedno nevarnejšo politično odvisnost. Vprašanje zunanjega posojila je zadnji čas tudi naša jugoslovanska strokovna žurnalistika obširno in precej izčrpno razpravljala ter pri tem posebno povdarjala po-
men naših kolonij v Ameriki ter njene gospodarske organizacije.
Glede problema notranjega posojila so si vse gospodarske skupine, pri nas jedine v tem, da bi bilo predvsem potreba odstraniti hibe, ki so bile napravljene pri prvem bonskem posojilu, dalje pa v znatni meri vpo-števati vojna posojila bivše Avstrije, katera so se morala mnogokrat podpisati vsled nasilnega pritiska avstrijskih oblasti. Le na ta način bi se dalo zopet pridobiti popolno zaupanje širokih slojev in ukloniti nerazpoloženje, ki zaenkrat še med publiko gloda. Mi bomo temu vprašanju posvetili vso pažnjo in o njem obširneje poročali.
Temeljite revizije je potrebna trošarina, ki je bila lansko leto kljub vsem prepričevalnim podatkom in ugovorom z strani zastopnikov Zveze gremije uveljavljena. Praksa je pokazala, da bi bilo treba znatno znižati, ako ne popolnoma odpraviti trošarino na cikorijo in kavin nadomestek, ki ga uživajo itak le manj premožni sloji, dalje, da bi kazalo po vrednosti izravnati trošarino med vinom in pivom. Načrt predvideva, kakor smo poučeni, povišanje trošarine na domače vino na 1 krono za 1 liter. Zato bi bilo potrebno, da se zniža trošarina na pivo v razmerju cene med pivom in vinom. Znižati je treba trošarino na karbid, ki je v primeri z drugimi svetilnimi sredstvi, nesorazmerno visoko obremenjen in je vsled tega njegov konzum v tuzemstvu padel na eno tretjino. Pri električni razsvetljavi bi kazalo obdavčiti s trošarino tok namesto žarnic in pri plinu razločevati med porabo v industrijske svrhe in v svrho razsvetljave. Trošarina, ki se pobira na alkohol in je itak dovolj visoka, naj bi se ne pobirala še potem posebej od ruma, konjaka in likerjev. Trošarino na mineralne vode in sodavico, ki je napravila več škode kot koristi, pa bi kazalo popolnoma ukiniti. Tudi glede specijalne trošarine v Sloveniji je mnogo izpre-minjevalnih predlogov.
Projekt o novih taksah predvideva razširjenje 94 postavk srbskega taksnega zakona na nove pokrajine, ki so bile sprejete s precejšnim nezadovoljstvom. Zavedlo se je takrat za vsako vlogo, za vsak administrativni odlok, za vsako ekspedicijo, za vsako uradno manipulacijo pristojbine in kolke, na kar naše občinstvo že desetletja ni navajeno. Zavedlo se je sicer socijalno opravičen, toda prav občutljiv zabavni davek, nove konzularne, policijske in obrtne pristojbine. Podanih je bilo proti njim več protestov, ki so obsojali zastarel Bistem taks, sedaj pa imamo novih 94 postavk, s katerimi je zadeta skoro vsaka kretnja uprave in gospodarskega življenja.
Tako so v novem načrtu obsežene kupne in prodajne pogodbe, reklame, inserati, napisi tvrdk, akcije, me-njice, borzni zaključki, čeki, boni, pobotnice, prevodi, koncesije, obrtni listi, licence, automobili, vozila, paro-brodi in cele vrste drugih predmetov. Takse so predpisane po večini še enkrat tako visoke, kakor jih je predvideval srbski taksni zakon. Površna egalizacija taks je zelo neugodna za male ljudi, za male spore in droben promet, ker jih obremenjuje z izredno visokimi odstotki. O tem obsežnem poglavju bomo še po razpravah obširneje poročali.
Finančno ministrstvo je pripravilo tudi nov projekt prometnega davka, ki je sicer mnogo modernejši in pravičnejši kot lanskoletni osnutek, ki pa je praktično neizvedljiv v večini pokrajin naše kraljevine, ker predvideva urejeno knjigovodstvo, o katerem po Bosni in Južni Srbiji, pa tudi pri nas na deželi ni govora. Gotovo pa je, da bo finančni minister, če se mu ta davek v tej obliki ne odobri, zahteval kritje v kakšni drugi obliki in bo zopet treba iskati novega primernega kompromisa. Glede ostalih direktnih davkov so tudi pripravljeni daljši referati, h katerim bo treba zavzeti stališče.
Glede monopola soli smo decidi-rano že opetovano izjavili, da je sedanji sistem monopola za državne finance, kakor tudi za konzumenta naj-prikladnejši, ker jim nese brez vsa-
kega rizika, stroškov in drugih neprijetnosti samo v Sloveniji do 60 milijonov kron čistega dohodka. Ako bi prevzela monopolna uprava prodajo v lastno režijo, kakor je bilo proraču-nano v letošnjem proračunu, bi znašali izdatki za upravo monopola soli nič manj kot 30 milijonov kron, za katere bi se čisti dohodek zmanjšal.
Želeli bi, da med eventualijami spravijo naši delegati razna finančna vprašanja na razgovor. Predvsem vprašanje likvidacije 20 odstotnih bonov za denar, ki je bil pridržan ob priliki zamenjave bankovcev, dalje vprašanje carinske administracije, vprašanje deklariranja vrednosti izvoznega blaga, vprašanje izpopolnitve strokovnega šolstva, novih poštnih pristojbin in 50 odstotne oddaje za uvoz nemškega blaga. Mi z velikim zadovoljstvom pozdravljamo improvizirani finančni svet in upamo, da bo finančni minister v praktiki dosegel glede finančnih vprašanj boljši sporazum kot s skupščino.
Pregled zakonitih določb, ki urejujejo davčna vplačiia pri
neposrednih davkih.
Vprašanje pravočasne poravnave davkov ima posebno dandanes velik pomen. Predvsem zahtevajo javne oblasti opetovano od strank potrdila, da so poravnale vse davke. Vrhu tega se za slučaj zakasnitve davčnih vplačil pobirajo velike izvršilne pristojbine. Da svoje bralce obvarujemo takih ne-prilik, podamjj, tu pregled najvažnejših predpisov, ki urejujejo davčna vplačila.
Za vsacega je danes predvsem važno vprašanje, kateri davek ie že zapadel v plačilo in koliko ima plačati na dotičnem davku z avtonomnimi dokladami vred,
Ako hočem na to vprašanje odgovoriti, moram vedeti predvsem:
1. Katere davke in avtonomne doklade plačujem;
2. ali so dotični davki že definitivna odmerjeni;
3. ali definitivna odmera zadtva tekoče ali pa že preteklo davčno leto;
4. vedeti mi je (pri tekočih davkih), v kolikih obrokih je dotični neposredni davek odplačevati in
5. kolik maksimalni rok imam v to na razpolago.
6. Konečno mi je še vpoštevati, da je poravnava davščin za prvih 5 mesecev let* 1921. urejena na poseben način. (Glej spodaj)
Ako vse to vem, tedaj se mi ni bati, da mi bo plačati zamudne obresti in izvršilne stroške. Vrhu tega lahko kontroliram davčno izterjavo.
*
S tem preidemo na podrobnosti. Uvodom bi omenili še sledeče: Davčne oblasti so sicer pri odmeri davkov precaj hitre, vendar vzlic temu se le redko zgodi, da bil davčni zavezanec že takoj ob začetku vsakega leta v posesti plačilnega naloga za kak neposredni davek za dotično tekoče leto.
Edino hišno-najemni davek se večinoma tako pravočasno priredi, da dobimo že okrog 15.'januarja tudi že definitivno odmero za dotično (davčno) leto. Ako imam v rokah za tekoče leto definitivno davčno odmero, tedaj je na-daljno postopanje lahko.
K državnemu davku in k pripadajočim državnim pribitkom prištejem Še avtonomne doklade. Slednje začetkom leta večinoma tudi še niso znane. Radi tega jih je vpoštevati v višini (v #/o) kakor za zadnje že določeno leto. Na ta način ugotovljeno davčno svoto je razdeliti v toliko delov, v kolikor obrokih je dotičen davek na leto poravnati. Zadevne plačilne roke za posamezne davčne kategorije navajamo koncem članka.
Ako poravnam davščino v določenih rokih in sicer v maksimalni dobi, katero itnam na razpolago, tedaj me ne more zadeti nikaka izvršilna pristojbina.
*
Žal, da davki kakor smo že zgoraj omenili, začetkom leta večinoma še niso znani. Davčna obhst rabi dalje časa, predno ugotovi obdačbeno podlago in odmeri odpadajoče davščine.
Vzlic temu mi je plačati davke za tekoče leto in sicer v višini predpisa za predidoče davčno leto. Tako določa § 5. zakona z dne 9. marci 1870, drž. zak. št. 23.
Ta zakon se v obče ne vpošteva zadosti. Običajno se domneva: ker nisem za tekoče leto prejel plačilnega nalogo za ta ali oni neposredni davek, mi tudi ni plačati toliko časa tega davka, dokler ne dobim davčnega plačilnega naloga.
To je zmota! Davek se v tem slučaju tudi pobira in sicer provizorično v višini zadnjega definitivnega predpisa.
Pri tej priliki bi opozorili bralce še na neko drugo zmoto.
Davčni urad pošilja davčnim strankam razne opomine, ako stranke v določenih rokih r.e poravnajo zapadlih davščin. Opominja jih s poštnimi šeki. Davčni zavezanci teh opominov običajno ne razumejo prav. Navadno se misli, da so to definitivni davčni predpisi. Stvar je pa čisto druga.
Davčni urad ima le nalog, da pobira davke. Ako se davščine ne poravnajo ob določenih terminih, jih iztirjava. Kakor hitro mine dotični plačilni obrok in pa zakoniti maksimalni plačilni rok, ima nalog, da prične z administrativno izvršbo, to je, da pošlje »opomin«. V opominu se navajajo zapadle davščine in izvršilne pristojbine.
Ti opomini niso torej n i k a k i predpisi, ampak se nanašajo le na davčne defenitivne predpise. Davčni urad redoma ne pripisuje davkov, ampak jih le iztirjava.
Zgoraj smo omenili, da se neposredni davki pobirajo toliko časa po zadnjem definitivnem predpisu, dokler jih davčna oblast definitivno ne odrneri. Navedeno velja tudi za avtonomne doklade.
Ako davčni zavezanec na ta način za tekoče leto preveč ali premalo pl.ičs, to davčni urad zravna takoj, ko dobi definitivno odmero.
*
Za vsak neposredni davek so določeni posebni termini, ob katerih ga je plačati.
Ti obroki se naznanjajo občinstvu vsako leto. Tako določa § 2. z dne 9. marca 1870, drž. zak. št. 23.
Ti plačilni termini so navedeni koncem tega Članka in veljajo v obče za vsa leta, razun za prvi semester leta 1521. Za to leto pa določa razglas delegacije ministrstva financ v Ljubljani z dne 18. decembra 1920, št. a 1. 1601/2.
1920, razglašen v 150. štev. »Uradnega lista« z dne 31. XII. 1920, da je vse davke, odpadajoče na dobo od dne 1. januarja 1921 do 31. maja 1921 plačati ie v dobi do dne 15. januarja 1921. Izjeme delajo tu le vojni davek in davek na poslovni promet.
Navedene občne plačilne termine je torej pravilno razumeti. Veljajo namreč le za tekoče davčne predpise! Ako prejmem v letu 1921 plačilni nalog za davčno leto 1919, tega davka ne bom plačal v dveh obrokih, t. j. 1. junija in
1.	decemb. leta 1921, ampak ga moram takoj v celoti plačati. Zakon dovoljuje le, da smem to davščino plačati maksimalno v 14. dneh, ne da bi me zadele izvršilne pristojbine.
, ,Ako s,e ,Tli torej odmeri neposredni fertai m že minul° davčno leto,
s® pSm* “M
vojno leto, » *ako„VrlUh° Tako je postopati z ozirom na besedilo člena 60. zakona o davku na vojne dobičke, razglašenega pod 173. naredbeno številko »Uradnega lista« št. 49. z dne 20. aprila 1920. Dotični člen se glasi:
Odmerjeni davek na vojne dobičke se mora plačati v treh obrokih, izmed katerih se mora prvi v znesku 50°/o odmerjenega davka poravnati v roku tridesetih dni potem, ko se je vročil plačilni nalog, drugi obrok v znesku 25% pa čez prihodnja dva meseca in poslednji obrok davka pa čez še na-daljna dva meseca.
Vzlic občnim plačilnim terminom Pa ima stranka še vedno 14 dni časa, poravna davke, ne da bi jo zadele kake izvršilne pristojbine. Zakon z dne 9- marca 1870, drž. zak. 23. pravi: »Ako se neposrednih davkov Itd. z dokladami yred ne poravna najpozneje 14 dni po
poteku vplačilnih terminov, tedaj se plačajo zamudne obresti.« Glede zamudnih obresti bomo obširneje poročali pozneje. Izvršilno postopanje se pa sme uvesti šele 4 tedne po poteku vplačilnega termina. Glej § 4. zgoraj navedenega zakona.
(Kouec prihodnjič.)
Izvoz in uvoz.
Petrolej v lesenih sodili. Ce se uvaža petrolej v lesenih sodih, se mora odbiti 17 odstotkov na taro, od ostanka pa računati monopolno pristojbino.
Izvoz koruze dovoljen. Ministerski svet je na svoji seji dne 25. t. m. dovolil svoboden izvoz koruze brez omejitve, izvoz ovsa pa je dovolil v kontingentih. Za vse ostale predmete še vedno velja izdana prepoved izvoza. Le če se dokaže, da so bili ti predmeti natovorjeni pred 3, aprilom t. 1. se izvoz dovoli. Smatra se, da je bilo blftgo natovorjeno, ako je bilo odposlano iz mesta, kjer je natovorjeno za kako tuzemsko postajo, na kateri se ima pretovoriti ali ocariniti. Dokazati se mora tudi, da je bila v tem slučaju osigurana valuta. Oves se sme izvažati tudi če ni bil natovorjen pred 3. aprilom, ako je bilo do tega cine oddano vojnemu ministru 10 odstotkov od nameravanega izvoza. Izvoz mora bi ti dovršen najkasneje do konca meseca junija.
Izvoz goveje živine in svežega mesa. Ministrstvo za finance je dalo carinarnicam sledeče predpise glede izvoza živine in svežega mesa: Izvoz govedi (bi-jj solov) v živem stanju je dovoljen in si-9 cer ako tehtajo komadi preko 500 kg. * Krave morajo biti vrnu tega preko 8 let stare, a biki čez 3 leta. Dovoljen je tudi izvoz svežega govejega (bivoljega) mesa od zaklane, očiščene in odrte govedi, ali ne po kilogramih nego po komadih. Radi tega se morejo v zaklanem, očiščenem in odrtem stanju izvažati samo taki komadi, ki se smejo izvažati tudi v živem stanju. Sicer se mora plačati carina po komadu brez ozira na težo mesa, ker se izvozna carina za živo govedo plačuje po komadih brez ozira na težo. Radi tega bodo carinarnice dovolile samo tedaj izvoz svežega mesa, ako se izvrši izvoz v celin komadih ali pa v polovicah in k večjemu v četrtinah, nikakor pa ne v manjših delih.
izvoz konj. Gospodarsko - finančni komite je dovolil grški vladi, da kupi v naši državi 2000 konj in jih izvozi proti plačanju 2000 din. carine po komadu. Grška komisija, ki je določena za kupovanje konj v naši državi, dobi od našega ministrstva za poljedelstvo polrebna navodila iz katerih so razvidni kraji, v katerih je kupovanje konj dopustno.
Narodno gospodarske zadeve.
Trgovina.
Prodaja saharina na drobno. Merodajne oblasti so podelile pravico prodaje sharina na drobno tvrdki »Isis« d. d. za industrijo in promet droga i kemikalija v Zagrebu, Palmotičeva ulica 66. — Stranke, ki potrebujejo saharin za izdelovanje raznih živil in pijač, zamorejo s priloženim potrjenim prepisom obrtnega lista pri navedeni družbi naročiti potrebne količine saharina. Cena saharinu je sledeča: originalni paket od 5 gramov 12 K, 25 gr. 55 K, 50 gr. 110 K, 250 gr. 550 K. Denar za naročila in poštne pristojbine, ki znašajo do 3 kg teže 50 K, a za vsak nadaljni kg 10 kron več, naj se vpošljejo pri naročilu. Trgovci, ki žele prevzeti prodajo saharina na drobno (v originalnih paketih), naj se obrnejo na navedeno družbo, ki daje potrebne informacije.
Trgovska pogajanja. Na prvih sejah, J*° se vršile v svrho sklepanja trgov-ianslfi^^6’ se je med našinii in itali-lo o hnvi elegati v glavnem razpravlja-
lodba Itnr ka,tGri bi se	po-
dloff d« Tl delegati so stavili piedlog, da naj bo bodoča trgovska pogodba sklenjena z dolgim JlQm inPda naj vsebuje večino točk iz onih pogodb, katero je Italija sklenila z Avstro-Ogr sko in Srbijo ter, da se zajamčijo vse one privilegije, katere je priznala Italiji bivša Avstro-Ogrska monarhija. Delegati so predlagali tudi, da se da Italijanom koncesija glede pobrežnega ribolova na vzhodni obali Jadranskega morja in da se dovoli svoboden razvoj italijanske trgovine v naši državi. Naši
delegati so seveda ter skromne želje Italijanov odločno zavrnili in predlagali, da bodi bodoča trgovska pogodba le provizoruega značaja, ki bi za enkrat omogočila le obmen poljedelskih in industrijskih predmetov.
industrija.
Prva sremska tovarna vozov. V Vu-
kovaru je osnovana nova tovarna vozov z glavnico 1,200.000 K. Izdelovala bo vozove za gospodarske potrebe, težke vozove v industrijske svrhe in lahke vozove amerikanskega tipa.
Novo podjetje v Požegi. V Požegi je protokolirana delniška družba Žiga Sternberg in drug, ki se bo bavila z izdelovanjem žganja, slivovke, ruma, likerjev in drugih alkoholnih pijač — ter lusa. Družba bo trgovala z vinom in alkoholnimi pijačami na debelo, s poljskimi pridelki ter se bo bavila z mlinarskimi posli.
>(ireinitz« industrija in trgovina z železom d. d. v Sarajevu. V Sarajevu se je vpisala v trgovski register delniška družba »Greinitz« industrija in trgovina z železom. Temeljna glavnica znaša 6 milijonov kron.
Nemška industrija in sovjetska Rusija. Nemška industrija se bo v najkrajšem času popolnoma udomačila v Rusiji ter spodrinila druge države. Pred nekaj meseci je dobavila Nemčija Rusiji dele strojev za 50 odstotkov ceneje, kakor bi bile lo storile Švedska in Anglija. Neka nemška tovarna, ki je meseca oktobra prevzela naročila, je decembra že odposlala v Rusijo 1500 ton ^železnega materijala, kar priča o zmož-r nosti konkurence tudi v hitrosti izdelovanja. Glavno je pa to, da Nemčija dobave kreditira, dočim druge države zahtevajo, da se blago plača vnaprej.
Lokomotive za sovjetsko Rusijo. Tvornice Škoda na Češkem bodo izdelale 1000 lokomotiv za Sovjetsko Rusijo.
,Obrt.
Stavka stavbinskih delavcev. Radi mezdnega gibanja je 28. t. in. ob 10. uri dopoldne nenadoma in nepričakovano izbruhnila stavka delavcev. Do navedene ure so delavci še popolnoma mirno delali, ob desetih pa so na zahtevo organizacije nenadoma zapustili svoja mesta. Do pogajanj med delodajalci in delavci 28. t. in. ni prišlo. Sliši se, da zahtevajo delavci 190 odstotno povišanje.
Denarstvo.
Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana. Dne 28. t. m. se je vršil XXI. redni občni zbor Ljubljanske kredit, banke, katerega se je udeležilo znatno šte-vlo delničarjev, ki so zastopali 65.309 delnic, tedaj nad polovico delniške glavnice. Predsednik banke, g. dr. Ivan Tavčar je povdarjal v pozdravnem nagovoru, da praznuje banka dvajsetletnico svojega obstoja, pri kateri priliki se mora predvsem spominjati onih, ut so pripomogli do ustanovitve zavoda. Kot takega mora menovati pred vsem g. Ivana Hribarja, sedanjega poslanika kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Pragi, če-gar neumorni delavnosti in smotrenemu delu se je zahvaliti, da je prišlo do ustanovitve danes med največje denarne zavode v kraljevini spadajočega zavoda, G. poslanik Hribar pa ni bil le ustanovitelj, temveč tudi dolgoletni predsednik zavoda in baš prvi ugodni razvoj je najbolj njegovo delo. Ob ustanovitvi in prvem razvoju zavoda pa mu je stala ob strani vedno tudi Zivnostenska banka in njen generalni ravnatelj Josij) Spitalsky, podpredsednik Ljubljanske kredit, banke. Ravno ob ustanovitvi, ko pri nas še ni bilo umevanja za slovensko denarstvo, je bila Zivnostenska banka, ki je priskočila na pomoč in dala podlago zavodu, istotako ga pa neumorno podpirala in za to gre ob dvajsetletnici tudi njej oziroma njenemu generalnemu ravnatelju Špitalskemu zahvala. Predsednik se je v na-daljnem nagovoru spominjal preminulega dolgoletnega člana nadzorstva in uprave g. Frana Mallyja in preminulega predstojnika podružnice v Gorici, g. Teodorja Hribarja, nato pa poudarjal sklicevaje se na gg. delničarjem že itak znano tiskano letno poročilo za minulo dvajseto poslovno leto, znatno napredovanje banke v vseh panogah bančnega poslovanja in krasen uspeh ter veliki celokupni promet v letu 1920, ki je presegal ogromno svoto 36 milijard kron in bil tedaj skoro trikrat večji kot v minulem letu. Na občnem zboru so bila podana delničarjem vsa zahtevana pojasnila in
se je na predlog nadzorstva izrekel upravnemu svetu absolutorij, istočasno pa izrekla ravnateljstvu in uradništvu zahvala. Delničarjem predložena bilanca izkazuje sledeče postavke v milijonih, poleg katerih navajamo napredek na-pra ml. 1919. Aktiva: Blagajna 19 milijonov (za 15 milijonov več), valute in devize 4 in tri četrt milijona (za 2 milijona manj), menice 17 milijonov (za 10 milijonov več), vrednostni papirji 47 in tri četrt milijona (za 30 milijon, več), dolžniki 535 imlijonov (za 240 mil. več), realitete 3 in en četrt milijona (za 1 mil. več), inventar 645.000 (za 400.000 več), konzorcijalni računi 22 milijonov (za 20 milijonov več). Pasiva: Glavnica 50 milijonov (za 30 milijonov več), reserve 38 in pol milijona (za 30 in pol milijona več), pokojninski sklad 2 in pol milijona (za 2 milijona več), vloge 221 milijonov (za 73 milijonov več), upniki 363 milijonov (za 174 milijonov več), tran-sitne obresti 160.000 K, neizplačana dividenda 209.000 K, čisti dobiček vštevši prenos iz 1. 1919 v znesku 265.404.55 K znaša 9,870.790 K (za 6,811.103 več kot leta 1919). Račun zgube in dobička izkazuje kot celotne prejemke 20,109.146 K (v 1. 1919 5,795.244 K), od katerih odpade na donos obrestij 9,769.775 K (v 1. 1919 3,126.473), na iznos bančnih poslov 10,039.585 K (2,512.525), na iznos reali-tet 34.382 K (39.892), in na prenos dobička iz 1. 1920 265.404 K (116.354). Prejemkom stoje nasproti izdatki za upravne stroške 1,755.806 K (426.654), za plače 5,992.702 K (1,455.451), za davke in »pristojbine 2,439.248 K (821.913), odpis inventarja 30.600 K (31.839). Občni zbor je določil od čistega dobička, poleg statutarnih tantijem upraVnemu svetu in nadzorstvu, 5,000.000 K za izplačilo 12 in pol odstotne dividende,
2.500.00 K za dotacijo rezerv, 300.000 K za dotacijo pokojninskemu skladu 250 tisoč K za remuneracije uradništvu. Nadalje je dodelil 500.000 K ,za ustanovitev Jubilejnega podpornega fonda za urad-ništvo ob 20-letnem obstanku banke in
150.000 K za dobrodelne svrhe. Ostanek 336.792.35 K se prenese na novi račun. Izplačevanje 12 in pol odstotne dividende za l. 1920 in sicer proti kuponu štev.
20	v znesku 50 K na delnice prejšnjih emisij in 25 K za delnice zadnje emisije se vrši počenši s 1. majem t. J. pri centrali v Ljubljani in podružnicah v Splitu, Sarajevu, Celju, Mariboru, Ptuju, Brežicah, Trstu, Gorici in Borovljah, nadalje pri Hrvatski Trgovinski banki v Zagrebu in pri Zivnostenski banki v Pragi in njeni podružnici na Dunaju. Nadalje je pooblastil občni zbor upravni svet, da provede, ako bi bilo to v korist daljni razvoj, v lastnem delokrogu v primernem času zvišanje delniške glavnice od 50,000.000 K na 75,000.000 K. Pri dopolnilnih volitvah v upravni svet sta bila gg. dr. Karel Triller in Urban Zupanec zopet izvoljena, na novo pa gg. Fran Bonač, Ivo Jelačin, Ivan Korenčan, dr. Edo Šlajmer in nadravnatelj Ladislav Pečanka; kooptirani upravni svetnik dr. Alojzij Kokalj je bil kot tak potrjen., V nadzorstvo so bili izvoljeni gg. dr. Fran Černe, Eugen Legat, dr. Peter Defranceschi, August Jenko in A. Škof.
Slavnostna položitev temeljnega kamna za novo zgradbo Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani. Ob mnogo-brojni udeležbi delničarjev Ljubljanske kreditne banice je bil 28. t. m. ob 5. uri popoldne slovesno položen temeljni kamen za novo zgradbo Ljubljanske kreditne banke. Pri tej priliki je g. podpredsednik Ljubljanske kreditne banke, dr. Triller v kratkem govoru povdarjal zaupanje delničarjev, previdno delovanje uprave in brezprimerno marljivost urad-ništva, ki so pripomogli, da se je položil temeljni kamen nove veličastne zgradbe, ki bo v bodočnosti mejnik razvoja ne le Ljubljanske kreditne banke, marveč tudi mejnik gospodarskega razvoja mesta Ljubljane. Nato je g. podpredsednik Špitalsky, generalni ravnatelj Zivnosten-ske banke v svojem govoru povdarjal pomen tega slovesnega momenta in pripomnil, da leži en del zasluge za to novo zgradbo tudi na bratskem, čehoslova-škem narodu, ki v politični in gospodarski vzajemnosti deluje in bo vztrajno deloval z brati Jugoslovani. Novo zgradbo bo za razcvit Ljubljane največjega pomena in bo najmodernejša stavba svoje vrste v celi kraljevini.
Izplačevanje državnih bonov v kronah in v dinarjih. Finančni komite mi-
4
uistfov je pooblastil finančnega ministra, da od 1. maja naprej izplačuje državne bone v kronah in dinarjih. Za bone, ki so izstavljeni pred 15. okt. 1919 se bo na zahtevo izplačevalo poleg glavnice še G odstotkov za šest mesecev.
Promet beograjske borze. L. 1920 je 'znašal promet beograjske borze 642,728.858.03 dn. Promet deviz je znašal 322,366.180.88 din., promet valut pa 311,580.069.65 din. Cisti dobiček borze, ki je desetkrat večji kot je bil 1. 1.919, znaša 349.383.12 din.
Promet novčanic naše državne Narodne Banke je znašal 15. aprila t. 1. 3.697,458.180 din. Med 8. in 15. t. m. se je torej zmanjšal za 15.209.730 din.
Csrina.
Znižanje carine. Gospodarsko-finan-čni komite je sklenil znižati carino na življenjske potrebščine, katere uvaža mednarodni Rdeči križ za ruske begunce.	^
Davki.
Novi davki, iz Belgrada javljajo: Finančni minister Kumanudi je sklical vse člane finančnega sveta h konferenci, ki se je vršila 27. t. m. v Beogradu in na kateri se je razpravljalo o proračunu novih davkov in o kaznih onim, ki zatajujejo svoje dohodke.
Promet.
Promet z Italijo ustavljen. Prometno ravnateljstvo južne železnice poroča, da je radi stavke železničarjev v Italiji, ustavljen ves osebni in tovorni promet z Italijo. Brzovlaka 14 A in 15 A sta ustavljena, osebni vlaki pa vozijo le do Rakeka.
Znižane vozne cene za posetitelje razstave v Pragi. Uprava praške jesenske razstave bo inozemskim posetiteljem razstave izposlovala znižano vozno ceno.
Tranzit preko Soluna. Da se pospeši razvoj tranzitne trgovine med Grško in našo državo, je grški minister nnanc odredil sledeče: 1. da se dovoli v Solunu izkrcavanje blaga, ki je namenjeno v kraljevino SHS brez vsakih formalnosti, 2. da veljajo potrdila beograjske trgovsko-obrtniške zbornice kot dokaz, da je blago v resnici namenjeno za Jugoslavijo. Ta potrdila bodo tudi podlaga za dovoljevanje tranzita.
Zvišanje telef. in nekaterih br/. pri stojbin. Pošt. ministrstvo je odredilo tele izpremembe in zvišbe pristojbin. Letne naročil, prist. se zvišajo tako-le: A) Pri omrežju z več kakor 500 telefonskimi naročniki: a) hoteli, tvornice, banke in hranilnice plačajo 2500 dinarjev (10 tisoč kron) naročnine na leto; b) restavracije, kavarne, sladičarne, bufeti, bari, pivnice, trgovine, agenture, menjalnice, gledališča orfeji, bioskopi plačajo 2000 dinarjev (8000 kron) na leto; c) delavnice, skladišča, podjetniške in inženirske pisarne 1800 dinarjev (7200 kron) na leto; d) odvetniške in ekonomske pisarne, veleposestva, mestna podjetja (tramvaji, elektrarne itd.), lekarne, tiskarne, penzijoni, klubi, potem društva in vsi ostali prostori za javne sestanke plačajo 1500 dinarjev (6000 kron na leto); e) zdravniki s privatno prakso plačajo 1000 dinarjev (4000 kron) na leto; 1') novinarska uredništva 800 din. (3200 kron) na leto; g) zasebniki, državne in samoupravne oblasti, gasilna društva, književna društva 500 din. (2000 K na leto); h) za telefone postavljene v zasebnih stanovanjih drž. uradnikov in narodnih poslancev, je plačati 400 din. (1600 K) na leto; i) poštni in brzojavni uradniki in dobrodelna društva, ki delujejo v obči blagor, plačajo 200 dinarjev (800 kron) na leto. — B) Za telefonske postaje v omrežju z manj kakor 500 telefonskimi naročniki plačajo: a) 2000 dinarjev (8000 kron); b) 1500 dinarjev (6000 kron); c) 1200 dinarjev (4800 kron); d) 1000 dinarjev (4000 kron); e) 600 dinarjev (2400 kron); f) 500 dinarjev (2000 kron); g) 400 dinarjev (1600 kron); h) 300 dinarjev (1200 kron) in i) 150 dinarjev (600 K) na leto. Pristojbina za napravo novih naročniških postaj vseh gori navedenih vrst se zviša s prvim majem 1921 od 350 dinarjev na 600 dinarjev (2400 K). Poštni in brzojavni uradniki plačajo polovico pristojbine za napravo telefona. Premestitve glavnih telefonskih postaj, sporednih aparatov in signalnih zvoncev v istem poslopju ali na istem zemljišču vrši se proti doplačilu takse 120 din. od enega aparata. Izmena aparatov pokvarjenih brez krivde naročniko-
   	T R G O V S
ve se izvrši brezplačno. Pristojbina za pogovore iz celice v krajevnem prometu znaša torej 1 dinar (4 krone). Pristojbine za medkrajevne telefonske pogovore v tuzemskem prometu so te-le: V i. pasu (do 1.00 km) 3 din. (12 kron), v II. pasu (nad 100 do 200 km) •> din. (20 Iv), v Ul. pasu (nad 200 uo 400 km) 7 din. (28 kron), v IV. pasu (nad 400 km) 8 din. (32-kron). Brzojavne pristojbine pa se zvišajo tako, da se a) v notranjem • prometu plača za vsako brzojavko razen redne pristojbine še po I dinar (4 K) kot osnovna pristojbina; b) pri plačevanju brzojavnih pristojbin v inozemskem prometu je s 1. majem 1 frank enak 4 dinarjem ali 16 kronam. Od 1. maja dalje je treba torej pristojbine, navedene v vPristojbeihiui za inozemski promet, množili s 16, da dobimo pristojbine v kronski veljavi. Vse te izpremembe stopijo v veljavo dne 1. maja l. I., dosedanji telefonski naročniki pa plačajo zvišano naročnino šele od 1. julija
Naznanila trgovske In obrt.
niške	v	MsabSsaai.
Zasliševanja interesentov v Beogradu glede varstva carine. Glasom obvestila ministrstva trgovine in industrije, oddelek Ljubljana se bodo v Beogradu zaradi sklepanja trgovskih pogodb z Italijo vršile od 2. maja do 10. maja t. 1. zasliševanja industrijskih interesentov glede varstva uvozne carine. "V zmislu poziva generalnega direktorija carine v Beogradu vabi trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani, da vsi interesenti industrije po strokah posijejo svoje predstavnike v Beograd v ta namen, da bodo ponovno zaslišani o potrebnem varstvu glede uvoznih carin za njihove industrije. Zasliševanje predstavnikov v uapominanern zmislu se prične dne -.2. maja t. 1. in bo trajalo do 10. maja t. 1. industrija naj se po strokah združi, določi predstavnike in jih pošlje k zasliševanju.
Tovorni listi. Obratno ravnateljstvo južne železnice naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da so sedaj vse vrste tovornih listov v vsaki množini na razpolago. Interesente opozarjamo, da je te tovorne liste dobiti pri Obratnem ravnateljstvu južne železnice v Ljubljani.
Naslovna knjiga angleške industrije. Agenturna tvrdka R. L. Wedg\vod v Yorku je poslala trgovski in obrtniški zbornici nekaj iztisov naslovne knjige angleške industrije. Interesenti, ki se za ta naslovnik zanimajo, ga dobe v zbornični pisarni, dokler zaloga traja, brezplačno.
Dobava, prodaja.
Dobava raznega materijala. Uprava kralj, arzenala v Tivtu razpisuje na 25. maja t. I. ofertno licitacijo za nabavo raznega materijala, katerega potrebuje gradilnica ladij. Potrebno blago se deli v sledeče skupine: 1. sukno, platno, vrvi in materija! za tapetniška dela. 2. električni materijal z odgovarjajočim orodjem. 3. Kemikalije. 4. Gradbeni materi jaj. 5. Les. 6. Barve. 7. Mizarsko in gradbeno orodje. 8. Klinci in žeblji. 9. Pločevina in železni facon. Podrobneje podatke daje mornariška postaja v Zagrebu, Nova ves br. 18.
Javna prodaja trakov, klobukov, tkanine itd. Ljubljanska glavna carinarnica bo dne 25. maja t. 1. ob desetih prodajala na javni dražbi: 1. 10 kg bombaževih trakov, tkanih, pobarvanih, v vrednosti 2000 din. 2. 3 kg volnenih trakov, tkanin, pobarvanih v vrednosti 1000 din. 3. 2 kg polsvilenih trakov pobarvanih, \ vrednosti 1000 din. 4. 3 in pol kg pol-svilenih trakov, pobarvanih, v ripsu izdelanih, v vrednosti 1000 din. 5. 1 kg svilenih trakov, pobarvanih, v vrednosti 400 din. 6. 2 kg (17) ženskih klobukov, opremljenih, v vrednosti 1000 din. 7. 1 kilogram šivanega blaga iz gladke bombaževe tkanine, v vrednosti 400 din. 8. 2 kg gladke bombaževe tkanine, v vrednosti 200 dm. 9. 650 gramov svilene tkanine, v vrednosti 400 din. 10. 700 gramov povoščenega platna v kosu, v vrednosti 100 diu. 11. Kovčeg iz mehkega lesa, v vrednosti 100 din.
Licitacija žarnic. Glavna ljubljanska carinarnica bo dne 5. maja t- l- ob petnajstih v carinskem skladišču na javni dražbi prodajala netto 16 kg električnih žarnic v vrednosti (756) sedem-stošestinpetdeset dinarjev.
Ki LIST
Prodaja lesa. Veleposestvo kneza Windisehgratza Slatina-Bogenšperk proda okoli 200 kubičnih metrov hrastovega okroglega lesa najboljše kakovosti. Natančna pojasnila daje gozdna uprava ■i-Uatna, pošta Šmartno pri Litiji.
Prodaja drv za kurjavo. 10. maja t. Jeta bo tekom dopoldneva prodajal državni gozd. urad v Vinkovcih 6142 kubičnih metrov drv za kurjavo. Drva so zložena na Velikem Strugu, ki je oddaljen 5 km od savskega brega. Drva, ki so večji del hrastova, jasenova in ga-brova se cenijo na 100 K za kubični meter. Ponudbe morajo biti dobro zapečatene in kolekovane po predpisih. Kavcija znaša 62.000 K, ki naj se vloži v gotovini ali v vrednostnih papirjih. Podrobnosti se zve pri omenjenem uradu in pri državnem gozdarstvu v Novi Gradiški.
Dobava desk. Nabavilo se bo 29.850 komadov desk iz mehkega lesa za potrebe ljubljanske tobačne tovarne. Razprava se vrši 10. maja v Beogradu. Natančnejši dobavni pogoji in vsa druga potrebna informacija se dobi v pisarni uprave državnih monopolov v Beogradu. En izvod dobavnega razpisa je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. (Št. 3369).
Nabava za delavnico. Uprava državnih monopolov bo nakupila polom ofert-ne licitacije 10. maja sledeče: 1. eno kompletno delavnico za stereotipiranje;
2.	eno kombinirano stereotipijo; 3. štiri avtomatične stroje za perforiranje z elektro-motorji; 4. dva avtomatična stroja za rezanje papirja; 5. en avtomatičen stroj za brušenje nožev z elektro-motorji ter drugimi deli in potrebščine za navedene stroje. Licitacija se bo vršila v pisarni industrijskega oddelka uprave drž. monopolov, kjer se dajejo tudi natančnejši podatki.
Trgovska pogajanja naj se prekinejo? Narodni poslanec Ivo Lovričevič je predlagal ministrskemu predsedniku in ministru zunanjih del g. Nikola Pašicu, da prekine trgovska pogajanja za toliko časa ,dokler Italija ne izpolni obvez, katere je podpisala v rapallski pogodbi.
Zastopnik se išče. Ceftoslovaška tvoruica Ludvik Schmidinger, tovarna železnine, išče zanesljivega zastopnika z imenoviie stroke. Interesenti naj se zglasijo pri tukajšnjem konzulatu C. S. Republike.
Izložbena okna, Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta št. 22, ima v svojih lokalih lepa izložbena okna, v katera bi vzel v razstavo ..•d obrtnikov razne izdelke. Ako želi kateri obrtnikov razstaviti v teh oknih ovoje izdelke, naj se obrne ustmeno aii pismeno na navedeni naslov, kjer bo prejel podrobnejše informacije.
Razširjenje zagrebških železniških postaj. Gospodarski komite ministrov je sklenil, da se v svrho hitrejšega carinjenja razširita železniški postaji.v Beogradu in Zagrebu, da se za vojsko nabavi perilo v državi, da se tovarni v Dugi Resi da 10 odstotkov večja cena, kakor je najmanjša ponudba iz inozemstva, in da se razširi solarna v Kreki (Tuzla), da se pokrije potreba vse države.
Stavka strojevodij v Ameriki. Iz Newyorka se poroča o veliki stavki strojevodij. katere se bo udeležilo več kot
150.000	uslužbencev trgovske mornarice. Stavka je napovedana na l.*maja t. 1.
Trti poročila.
Poljski pridelki.
Vukovar. 23. 4. Po 100 kg. Pšenica K 980 do 1000. rž K 800 do 850, ječmen K 450 do 460, oves K 340 do 350, fižol K 400 do 450, bob K 450 do 460, koruza K 360 do 380.
Novi Sad. Pšenica K 970 do 1000, rž K 810 do 820, ječmen K 520 do 530, oves K 360 do 380, koruza K 380 do 400, moka 0 K 14'80.
Kolonljalno blago.
Sladkor: London po cwt. West Indian crystall, skladišče 66/—bis	/ ,
Tates Brownish bis good couloury pieces 53/—, Lyl!es yellow crystals 50/—, Muscavadoes 50/— bis —/—, Tates castor 73/—, cubes no. 1,73/—, crushed 69/6, fine granulated 69/—, vvhitte pieces 63/—, Lylles 68/6.
Kava. Amsterdam. Java Ro-busta, zelenkasta 27 V, cts., rumenkasta
28 l/2—29 cts loko, Java Liberia 32 cts. fob. Surinam Liberia 31—32 cts, fob. Java rumena 76—79 cts. fob.
Čaj. London. Po Ib. Indian com mon leaf 4 V» d.
Riž: Amsterdam: Cene so se nekoliko znižale. Burmah št. 2 17 50 hol. fr. cif Hamburg.
Ilmelj.
Žatec, dna 21. 4. 1921. Situacija na hmeljskem trgu je neizpremenjena, cene le bolj nominelne, 1500 do 1600 Č. K. za 50 kg. Konečno razpoloženje mlačno, cene padajoče.
Semena.
Ljubljana. 27. 4. 21. Semenska kupčija se je vsled dolgotrajne suše zelo zakasnila in že dolgo ni pomniti v tem poznem času tako živahne trgovine! To živahnost je še posebno pospešilo zadnje deževno vreme, kakor tudi to, da pridelovalec z gotovostjo računa, da je zopet'nastop:la po nemirnih časih doba mirnega dela. Najboljši dokaz tej razveseljivi ugotovitvi pa je, da se je letos vkljub zelo obilnemu domačemu pridelku najmanj štirikrat toliko poljskih semen razpečalo in posejalo, kot zadnja leta. Največ posla je bilo pretekli teden z lucerno in črno deteljo: naročila dohajajo še vedno, cene pa se niso spremenile ter stane lepo blago: plombirana črna detelja K 44., lucerna italjansku vkljub visokemu kurzu lire K 52., in-karnatka K 8 , laška ljuljka K 22., mačji rep K 24., laneno seme K 10., semenska ajda K 8.
Vukovar po kg lucerna K 65 do 70, repa K 30 do 40, trava K 45 do 50.
Kovine.
London. Po toni f. št. bak-or Sland-ard cash 69, elektrolitični 69 26, kositar cash, skladišče 157'5 na trimesečni rok 161. Svinec foreign, near dates 20'15, angleški 22 5, nikel 200, antimon best brandes 42. Kositarne plošče prompt franko postaja 26'6.
Berlin. V markah. Cink 645 (660), za maj 620 (630), za juni 620 (620), svinec 500 (515), mehak svinec 480 (500), kositar 41'50 (42), baker katode 16.75 (17 25), wire 17 50 (18), živo srebro 73 (77), antimon 6 (6 75).
B®rza.
28. marca.
Zagreb. Devize: Berlin 221 do 222 25, Rim 682 do 686, Newyork 13875 do 139, Praga 193 75 00 194, Švica 2450 do 2470, Dunaj 2170 od
21	75, London 561, Pariz 1065 do 1070, Budimpešta 54'50 do 56. Valute: dolar 13775 do 138, avstr, krone 23, levi 170, rublji 60 do 65, češke krone 192, franki 1050, napoleondori 480, marke 219 do 222, leji 220, lire 665 do 670, turške zlate lire 512. Blagovna borza: koruza 460, oves 425 do 430, moka nularica 1550, vse ostale vrsfe po eno krono ceneje.
denar blago
Ljubljanska kredit, banka 975	—
Trgovsko-obrtna banka .	405	410
Jadranska banka .	.	. 1950	2000
Beograd. Borza je zaradi pravoslavnih velikonočnih praznikov zaprta do srede.
Dunaj. Devize: Zagreb 454 50 do 458 50, Beograd 1810 do 1830, Berlin 1027 do 1033, Budimpešta 257 75 do 259 75, London 2615 do 2635, Milan 3192 50 do 3212 50, Pariz 4902 50 do 5032 50, Praga 900 do 906, Varšava 77 75 do 79 75, Ctirih 11537 50 do 11587 50. Valute: marke 1027 do 1033, funti 2610 do 2630, francoski franki 4985 do 5025, lire 3185 do 3205, dinarji 1802 do 1822, poljske marke 78 75 do 80 75, švic. franki 11500 do 11550, čehoslov. krone 900 do 906.
Avstr, kronska renta	.	.	.	109 75
„ majska renta	.	.	.	109'—
Ogrska kronska renta .	.	.	257 —
V. avstr, vojno posojilo .	.	81’—
Turške srečke............. 4000'—
Avstr. kred. zav. za trg. in ind.	1745‘—
Anglobanka.................19101—
Bankverem................. 1332'—
L&nderbank................ 2822'—
Avstro-Ogrska banka	.	.	.	4930'—
Bosanska zemaljska banka	.	1648'—
Žlvnostenska banka	.	.	.	3702'—
Državne železnice ....	2282 —
Lombarde.................. 3200 —
Alpine-Montan............. 7925'—
Praška železna industrija .	.	14000'—
Trboveljska premogokopna .	3580'—
Leykam, papirnica ....	3000 —
Kraniska železna industrija . 10000'— Praga. Devize. Berlin 11425 do 115 75, Zurich 1288 50 do 1294 50, Milan 356 do 358, Pariz 555'50 do 558'50, London 290 75 do 292 75, Beograd 206 do 208, Dunaj 10 61 do 11'61, Varšava 8'37 do 9 37, Zagreb 51 25 do 52'25, Budimpšta 28 do 29.—Valute: marke 114 25 do 11575, švic. franki 1283 50 do 1286 50, lire 353 do 355, funti 28875 do 290.75, dinarji 197 do 199, avstrijske krone 10'61 do 11 61, poljske marke 8 37 do 9 37.
Cfirich. Devi z e: Berlin 8 95, London 22 68, Pariz 43 25, Milan 27 82, Praga 6'90, Budimpešta 2 20, Zagreb
4,	Varšava 070, Dunaj 11'525, avstrijske žigosane krone 0'95.
Prodam franko vagon, postaja Sjmič večjo količmo
bukovega oglla.
kK a 170 K. Petschauer, Čermošnjlce.
Proda se večja možina priznano dobrega
hamnlihesii mizarsKesa Kleja
Ponudbe z vzorci daje tvrdka
Ant. Stergar, Kamnik.
najrasjt in Mo Mit
Isencin petrolej strojno sije
herbolinej
m
Prva jugoslovanska tovarna tehtnic
Proda se večja množina različnih
^ potrebščin za krojače in čevljarje.
Informacije pri Vojaški intersdanci za Slovenijo, Št. Peterska vojašnica, soba štev. 81, dne 3. in 4. maja dopoldne.
priporoča veliko zalogo manufak-turnega blaga po znižanih cenah
preproge
srbske domače ročne industrije
po ugodni ceni. V zalogi so še velikosti 45-45, 43/110,64/136, 67/194, 102/158, 134/134, 136/204, 170/246, 210/274, 235/300, 272/304. 19,11-11
re?. z. z o. z.
Medvode, Slovenija.
Ugodna prilika.
Zaradi preselitve nudim trgovcem raine Šolske, pisarniSke in druge papirne potrebščine izdatno znižani ceni. Posebno velika za-
ka-
Fc
loga je pisemskega papirja v mapah in ietan, ter kuvertov razne velikosti.
Šolski zvezki, trgovske knjige in drugi papirni izdelki domačega izvora vedno v zalogi.
Vilko Weix!
knjigarna, veletrgovina papirja in knjigoveška industrija
MARIBOR, Glavni trg 22.
Dovoljujemo si naznanjati vsem cenjenim tvrdkam, da smo prevzeli od
Tiskarne sovo
zadruge z om. zavezo v likvidaciji
tiskamo,
isto na novo opremili ter povečali.
Izvršujemo vsa v tiskarsko in knjigoveško stroko spadajoča dela najhitreje in najceneje. — Priporočamo tudi svojo knjigarno ter trgovino s papirjem.
Tiskarni! Scus v Kranju, delniška dražba.
Zvonarsks ulica 5 (S).
Telefon 9. - Brzojavi ,Montana‘* Import. Ek spori.
i TONE MALGAJ !
S	.	■
S stavbeni, pohištveni pleskar s
in ličar 16,52-8 S
s LJUBLJANA, Kolodvorsko UliCO 6. I
B	*
: Zajamčeno predvojno blago l ^ za portale in prodajalne. /
J
Prodajalno in kupujemo us Mg:
Vse vrste kovin, rudnin in kemikalij ter vse industrijske izdelke, spadajoče v rudarsko, fužinarsko in
Fr. Brumat I
i
kemijsko stroko.
Ljubljana
Mestni trg št. 25, I. na tr.
Manufaktura in tkanine.
I ! ! Konkurenci.« cene. !!!
S	118	52—16
Cffi-SLiSBRBE
Manufakturna trgovina
na drobno in debelo
J. KOSTEVC
Ljubljana, Sv. Petra c. 4 Zadruga olju in Ha
dobavitelj državne in južne železnice v Jugoslaviji, se priporoča za mnogobrjjna naročila. Gene zmerne, postrežba točna.
Večja množina dobre vrste visokih
utrnil tnljn
z najboljšimi usnjenimi podplati, v vseh velikostih se proda v klobučarni
Leyrer
Marifc*©**, Gosposka ulica 22.
ffiB®	V	dvakrat kuhan,
1^1	najb. kakovosti
I Sr	M	in mrz*° Pisano
m,	laneno olje
po dnevnih, jako zmernih cenah nudi
JOS. RAOIIIKAR
MaaufaKfaro.
IJUA. Dunajska tista,
M Bavarskega dvora.
 uradni, trgovski, pismeni,
IjoIbIP ov°jni> svileni, prepisni, STR1 l|l| ogljenl Itd., pisarniške
i	Jn Šolske potrebščine, kuverte, vse vrste umetniške razgled ice kupite najceneje pri tvrdki
IVAH GAJŠEK
Papirna triMna - Ljubljana
Sv. Petra c. 2, poleg Prometne banke. Na drobno.	Na	debelo.
Ivan Jelačin
Lj&sbliana.
Veletrgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom.
Točna in solidna postrežba.
Igu im - J ni ceni"
Ljubljana, Sv. Petra c. 3.
Trgovina z drobnim, pletenim in modnim blagom ter raznim perilom in kravatam na debelo in drobno.
Velika izbira potrebščin za krojače in šivilje.
Vsakovrstne
Erjavec S Turkm um
vedno veliko zalogo za crnsnnHp
PRI „ZLATI LOPATI"
trgovina z železnino In cementom Ljubljana, Valvazorjev trg 7
preje Hammerschmldt (Mfihleisen) nasproti Krlžanske cerkve.
ima vedno veliko zalogo za gospode, dečke in deklice ter posebno izbiro najnovejših
modelov. Franjo Cerar, slamnikov
Stob, pošta Domžale pri Ljubljani.
Različne torbice (cekarje), različna stojala za cvetlice, predpražnike itd. — V popravila se sprejemajo različni stari klobuki in slamniki v Ljubljani pri tvrdki Kovačevič In TrSan, PreSernova ul. 5 na dv., vsako sredo in soboto.
Leopold Peualeli
Ljubljana - taka ulica 4.
Trgovina s papirjem. Šolske potrebščine. - Razglednice.
106. 52-18
Na debelo. Na drobno.
drniba z o. s.	preje
Brata Eberl In Jančar a Co. Ljubljana - Miklošičeva c. 4.
nasproti hotela »Union**.
Lastni Izdelki oljnatih barv, firneiev, lakov In steklarskega kleja Velika zaloga kemičnih In rudniSkih barv, barv za umetnike, raznovrstnih čopičev, vseh potrebščin za slikarje in pleskarje.
A. & E. SKABERNE
3 Ljubljana, Mestni trs 10 [
veletrgovino z manufakturo in pleteninami
S*
m
Priporoča
SVOJO VELIKO ZALOGO ŽENSKIH, MOŠKIH IH OTROČJIH NOGAVIC.
*
m
K bližajoči se sezlji različne FLORASTE NOGAVICE, dalje večje partije otročjih PATENT NOGAV2C v Črni, rujavi In beli barvi.
Pismena naročila se odpošiljajo z obratno pošto.
PNEVMATIKA
znliolesoinaiiMle
EN GROS - EN DETAIL.
najceneje.
J. Goreč, Ljubljana
Gosposvetska cesta št. 14.
BALKAN
delniSka družba za m^dna^odne transporte.
Brzojavni naslovi Spedbalkan.	6, 52—31
Ljubljana, Maribor, Beograd, Zagreb, Trst, Wien.
ipedicUa vseh vrst. Sprejemanje blaga v skladišča. Zacarlnjenja in zavarovanja. Mednarodni prevozi. Selitve s patent, pohištvenimi vozovi na vse strani.
Pruo ljubljansko lavno skladišče spojeno s tirom lužne železnice. - - Carinska agentura lavnih skladišč.
= N a j v e č J e domače SpedlcIJsko podjetje v Jugoslaviji. --------------------------------------------------
AMMMMMMMSINMMMMMBNOmMMIMIMAAlMMMIMMnMMAAMAMnMaAnMAAAnMaAMMMMM
Na debelo:
Ran. taj. kakao. lardiBe, olja. Mi kil bohinjski ii trapistoi-ski sii. salami, šunka in sla lina. Ijatameisko steklenično vino letnih 1917.
Slatina.
T. MENCINGER
Ljubljana, Resljeva cesta 3.
Edina razprodaja vseh vrst
specijalnega
mavca - sipsa
za celo kraljevino SHS.
Tvornic: Stanz, Kindberg, Sem-rr.ering, Schottwien, Puchberg, Auseewiesen etc., nudi po najnižji ceni iz svojih zalog:
Ljubljana, Osijek, Novi Sad, Zemun
Kosto Novakovič
veletrgovina mavca
Ljubljano, Židovska ulica St. 1.
Dve novi knjigi:
Bartulovič Niko:
Ivanjski krijesovi
Novele.
Cena K 36'—.
Daudet Alphonse:
Orijeh žene
Roman. — Cena K 48—.
Po povzetju jih razpošilja:
»TIPOGRAFIJA«
grafičko-nakladni zavod d.d. ZAGREB
Preradovičev trg 9.
B
■■
■■
■■
s:
::
■ «
«*
trgovino s papirem na veliko
LJUBLJANA
Miklošičeva cesta Stav. 6|l. prlperola od svoje zaloge:
Trgovski, fini In srednje fini pisarniški, dokumentni In srednje fini koncept, barvan (Kouleur) In tiskovni papir, karton za dopisnice, pivnik. Celulozni, Havana (za mast) In navadni omotni papir. Pl-semski papir v kartonih in mapah, ter zavitke. Lepenko belo In rujavo.
::
■K
Si
■ m
A*
COLONIALE OLANDESE - TRST
oddaja 20.000 kg
Ia angl. kristal. BORARSA
v vrečah brutto per netto franko zacarinjeno od skladišča Ljubljana po.............Lit.	5'— za kg.
Pri prevzemu najmanj 1000 kg po . Lit. 4 80 za kg Vpraša se pri
JADRANSKI BANKI, podružnici Ljubljana
Komisijski oddelek.
prej:
A. Zanki sinovi.
Medic, Rokove & Zanki,
Tovarna kemičnih in rudn. barv ter Sakov.
Centrala: Ljubljana. D. z o. z. Skladišče: Novisad.
Brzojavi: Merakl Ljubljana.	Telefon:	64
Emallni laki. Pravi ffirnež. Barva za pode.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe tn oljnate, mavec (GIps), mastenec (Pederwelss), strojno olje, karbollnej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti.
»MERAKL«. Lak za pode. »MERAKL«. Linoleum lak za pode. »MERAKL«. Emajlni lak. »MERAKL«. Brunoline.
Ceniki se začasno ne razpošiljajo I
Priporoča se tvrdka
Josip Peteline
Ljubljana, Sv. Petro nasip 7
tovarniška zaloga šivalnih strojev
igel in posameznih delov za vse sisteme šivalnih strojev in koles, olje ter potrebščine za krojače, šivilje, čevljarje in sedlarje ter galanterijo na drobno in debelo.
Cene nizkeI	Postrežba tožna!
Zahtevajte povsod
/ Veletrgovina
J>A. Šarabon < | ILIRIJ A |
J v Ljubljani £
priporoča
Špecerijsko blago
raznovrstno žganje
moko	/
In deželne pridelke raznovrstno rudninsko ^ 22, 10-10 vodo,	/
/ Lastna praiarna za kavo S \	In	mlin	za dišave	/
z električnim obratom. S Ceniki na razpolago. £
AAAAA/V
! kremo za Fevlje j
|	v
■ dalje Ilirija čistilo in čistilni pra- £ S šek za kovine, parketno voščilo, j £ lak za usnje, vaselin in kolomaz s
I iz flomate tovarne kemičnih Izdelkov £
| Golob & Ko. |
j Ljubljana-Vič. j
l Cena in kvaiiteta povsem konkurenčna. :
VELETRGOVINA
Ljubljana
priporoča
špecerijsko, koloni-jalno blago in vsakovrstno žganje. Konkurenčne cene — tožna postrežba l
Brzojavi: GRELIČ.
Telefon interurb. štev. 246. mr Zahtevajte cenike! v
r
Sprejema vloge na hranilne knjižice žiro in druge vloge po najugodnejših pogojih.
Jadranska banka
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Trst, Wien,  ----- Zadar,	Zagreb.	------
■v
Izvršuje vse bančne posle po najugodnejših pogojih.
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu in inozemstvu.
Lastnik: Konzorcij za
izdajanje .Trgovskega Us,... - Ola.ni urednik: Pettr Kastelic. - Odgovorni urednik: Pranju Zebal. - Tiska tiska,na M.kso Hrovatin v Uubhanl.