Uto UX it J* LjaMiaaa, pottcdeQck 1$. JJMjMji tQ7 Cena Din lmaja vaak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — inserati do 30 petit * Ote 2, đo 100 vrat a Din 2.50. od 100 do 300 vrst A Din 3, večji inserati petit vrst* Din 4u— Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« feljs mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo UREDNIŠTVO IN UPRA VNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 6. Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 m 31-26 Podružnice: MARIBOR, Stroasmayerjeva 3b — NOVO MESTO. Ljubljanska c, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, teleum št. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101 Postna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Banski svet je pričel zasedati Gosi i: \: i iarski, kulturni in socialni program naše banovine za prihodnje leto — Novi proračun naše banovine Kaz bansko palačo Ljubljana. 15. na Bleiweisovi e'apnla jugoslovanska zastava. Ban jc febr. cesti sklica} banske svetnike nn 8. redno zasedanje Kanskega sveta dravske banovine katerega je otvoril danes zjutraj ob 8. uri. Banski svetnik g. SenekovK Miroslav, ki jc bil določen /.i delovodjo banske^.i sveta, jc prečital odredbo o /asedanju 8. banskoga svete, ki odreja, naj banski svetniki obravnavajo predlog banovinskega proračuna za 1. 1937 J8 in o uredbi, s k.itcro se dopolnjuje čl. 108 uredbe o občinskih uslužbencih K tej uredbi jc ban pripomnil, da bo na koncu predložil v razpravo tudi še uredbo in pravilnik glede obveznega zavarovaniu pose\'kov in plodov zopa točo v dravski banovini. Svetnik g. Senekovič je nato prestal dekrete s katerimi so bili na novo imenovani banski svetniki dT. Golta Adoii tajnik Zve/« industrijcev v Ljubljani /.a mesto Ljubljano, posestnik kranjc Jakob i/ Topole za src/. Logatec, odvetnik dr. Ferdo Miler iz Maribora za mesto Maribor in odvetniški pripravnik Baj >c Franc iz Murske Sobote za mest" Jurska Sobota. Kan je rem novim članom sveta nato izročil dekrete ter po čitanju imenika članov ba skega sveta ugotovi! da je banski svet ker jc od 44 članom nav/ocaiih ban Bail rihp i/. Brccelj imeno-oca. sKlcpcen. Ker jc cxi -ii ciano> ; 4 J Opravičila sta se članu Križ lik Lok, ki nastopa srez Laško, m dr. Anto -rt/ Ljubljana). Za overovatelja zapisnika jc val dr Petra Jereba in Franca POZDRAVNE /.V UDANOSTNE BRZOJAVKE U. sv. dr. Vladimir Kavnihar jc predlagal naj se odpošljejo udanostne in pozdravne brzojavke N"j. Vel. kralju Petru 11. in Visokemu kraljevskemu domu. Nj. \ IS. kne-ni namestniku, ministrskemu predsedniku dr. Milanu Stojadinoviču notranjemu ministru dr. Antonu Korošcu m ministru /a finance tir. Letici Dušanu. lianski svetniki so predlog soglasno spre-icli / vzkliki: Živelo Ni. VcL kralj Peter II.! Živela Nj. Vel. kraljica mati'. Živel \isoki kraljevski dom! Živela naša svobodna in uedinjena Jugoslavija! VODILNA NAČELA ZA SESTAVO PRORAČUNA > pozdravom vseh navzočnih je ban otvoril S. zasedanje banskega sveta V uvodu jc omenil, da je bil metliški okraj priključen črnomelJ9kemu in jc /aradi tega i/gubil Člana v svetu, ustanovljen pa je bil škofjeloški okraj, ki ga zastopa g. Lovru Planina. Na mesto odstopivšega člana /upnika Hafnerja Jerneja, ki je zastopal logaški okraj, jc bil imenovan g. Jakob Kranjc. >:ojc so Člani poslušali banovo počastitev pred dnevi umrlega člana banskega sveta inž. Milana šukljeta. v kateri jc na-glasil, da jc bil pokojnik mož odličnih kvalitet, ki jc svoje izredne sposobnosti posvetil dela za gospodarsk' napredek in organizacijo Slovenije. Nepozabne ostanejo /lasti njegove /aslugc /a zgradbo in ustanovitev naše tehnične fakultete S prav posebno ljubeznijo je bil navezali na našo Oolcnjsko in naravnost ganljivo jc bilo. ko je govoril in interveniral v zadevah doma na Polževem. Z naravnost vzorno ljubeznijo je ljubil slovensko zemljo, ki ji je tudi zvesto in udano služil. Na mesto pokojnega inž. šukljeta je poklican v banski svet dr. Adolf Golia. tajnik Zveze industrijcev. C i. ban jc prešel na glavno točko dnevnega reda, to je obravnavanje banovinskega proračuna za 1. 1937 38. Za smernice in načela, ki so ga vodila pri sestavi tega proračuna, je g. ban označil skrb /a gospodarske humanitarne, zdravstvene, socialno, prometne in kulturne konsti banovine in njenega prebivalstva. Banovinski proračun, ki predstavlja >podarski, kulturni in socialni program novine i/kazuje 119.990.000 Din izdatkov in je glede na tekoči proračun večji za 22.406.576 Din. to je za okroglo 23 Povišanje proračuna je v zvezi z novo uredbo o vzdrževanju narodnih šol. Banovina mora s L aprilom letos prevzeti v svoj proračun večji del onih stroškov ki so jih doslej krili krajevni šolski odboTi. Vzdrževati mora vse osnovne šole v banovini. i/> vzemši šol v avtonomnih mestih Ljubljana-Maribor. Celje in Ptuj. Za te nove izdatke jc bilo treba 16.300.000 Din. Ta novi izdatek v proračunu se bo kril t posebno doklado na vse direktne davke. Da se doseže kritje izdatka je ban naložil na neposredne davke doklado v višini 35*/• Ostanek povišanja proračuna v znesku 6,106.576 Din odpade sorazmerno na vse oddelke ban. proračuna. V svojem govoru je nato g. ban poudaril, da je to povišanje proračuna nujno in brezpogojno, ker ga narekujejo kulturne, gospodarske in socialne prilike in potrebe v banovini. Proračun je absolutno minimalnega značaja. Člani benakeg* sveta naj imajo banovino kot go- ba- cek>to pred očmi in naj pri tem vsaj nekoliko pozabijo na svoj lasten okraj. OSEBJE IN REŽIJA V proračunskem predlogu za 1. 1937/38 znašajo osebni izdatki l°°'o proračuna, to je za 2* o manj kakor v tekočem proračunu. Za te izdatke je namreč določenih 6,27'2.826 Din. Od tega odpade na osebne izdatke to so plače, periodični povi-ki in doktade ter nagrade dnevničarjem 2393.826 Din. Ostanek odpade na stvarne izdatke, to sv) potni in selitveni stroški za vse oddelke, upravni stroški za vse- oddelke- za nacionalno orosveto (podpore za vse državne in mednarodne prireditve v dravski banovini) ter /a razne izdatke Banovmakih uslužbencev jc v novem pro- 86 ve c rakunu na rač in pri 1 PRAVNI kakor v tekočem, kar gre poslov v kmetijstvu in pomnoženih vhničnih delih. ODDELEK. POLICIJA Za upravni oddelek |e določenih 372.826 Din Od tega odpade na osebne [lutke 274 l JS Din, na stvarne izdatke pa: uvalstva pred napadi iz zraka za poveri ji ve zadeve 180.000 za razne izd:»tke 662300 Din. za zaščito ci * tlnega prel i ■ RO.0O0 Din. Din. KMETIJSTVO Za kmetijski oddelek je določenih skupaj 8,917.627 Din. Za osebne izdatke m do-klade je določenih 1,579.103 Din, za nagrade pogodbenim uradnikom in dnevničarjem 123.090 Din. za kmetijsko izobrazbo 205390 Din. za stvarne izdatke za kmetijsko izobrazbo 310.000 Din. za kmetsko in gospodinsko nadaljevalno šolstvo 350.000 Din. za razne podpore 90.000 Din. za neposredno pospeševanje kmetijstva 560.000 Din. za pcdoI>ska raziskovanja 20.000 Di»\ za živinorejo 850.000 Din. za vinarstvo 255.000 Din, za. sadjarstvo in vrtnarstvo 285.00(1 Din. za zadružništvo in kmetijske organizacije 435.000 Din, za prispevke src-skim kmetijskim odborom 200.000 Din, za vetorinanstvo 215.000 Din. za šumarstvo 148.000 Din. za prispevke za urejanje hudournikov 735.000 Din. Skupaj za kmetijstvo jc torej določenih 7.581.463 Din. Pod ta naslov spadajo tudi izdatki za komisijo za agrarne operacije z osebnimi in stvarnimi izdatki, ki znašajo skupaj 836.134 Din. klor izredni izdatki tega oddelka sta prispevek za zgradbo kmetijske kontrolne in poskusne postaje v Ljubljani 300.000 Din in kupnina za kmetijsko šolo v Polj-čah 200.000 Din. PROSVETA Proračun prosvetnega oddelka maša skupaj 22,119-064 l>n izdatkov. Od tega odpadna osebne izdaLke -07.444 Din. za nagrade pogodbenemu uradniku in dvema dnevnicar iema 03.000 Din, za stvarne izdatke pa: 7.<\ srednje šole 949.993 Din. prispevek za par nazjjo v Murnki SolK>ti 40.000 Din. za učiteljske šole 81.000 Din. za meščanske šole 346.000 Din, za učila srednjih šol lOo.OOO Din. za izredne potrebc?č.me vseh Šol 20.000 Din, za polnaie 17.000 Diai- Za občo presveto je določenih 100.000 Din, za |K>dpore sokolstvu. spori n-im organizacijam in treznostnenui pokretu 260.000 Din. za tele*>no vzgojo učencev in učiieljstva 15.000 Dim, za podpore zgodovinskim in muzejskim drii^tvQn^270.pOO Din, za odkup umetnin itd- i5o".00(""d-;ri,"za. podpore za gJedaJi-šrc v Ljubljani 40.000 Din, v MarM>oru pa 330-000 Din, za gledališke odre 10.000 Din. za glasbene sole 45.Q0(^.Din1 za literarne nagrade -O.uop l>.n, za otroške banovinskega odbora za vzdrževanje narodnih šol 3,96Oj000 Din. za narodne in mešoam&ke šole 1*086.000 Din. Vsi redni izdatki skupaj znašajo 214299-084 Din. Izredn; izdatki 80 anirtete za odkup Posestva .11 za adaptacijo šole za slepo dc-ro 200.000 Din. za dozidavo gluhonemn ce 100-000 Di.n. za poti|H>rni sklad za vseučii ško knjižnico 200.000 D:m ter za dodatna dela pri gradnji 111- realne gimnazije v Ljubljani 920.600 Din. skupaj izrednih izdatkov 820.000 Din. TEHNIČNI ODDELEK Za tehnični oddelek je določena najvišja vsota v proračunu, in sicer o9.064.241 dinarjev. Od tega odpade na osebne izdatke 2 mL -ijona 888.591 Din. ja nagrade dnevničar jem 457.050 Din. za razne osebne prjciu ke 5.782.600 Din. Sem spadajo ludi plaće za 610 cestarjev, ki znašajo 5,492.000 Din. Za stvarne izdatKe, to je za vzdrževanje cesFt in mostov, za hidrotehnična dela in za razne gradbene izdatke je dolo«2enih po vrsti 466.000 Din. 24, 120.000 Din. 3 milijone 850.000 Din in 1.340.000 Din. SOCIALNA POLITIKA IS SARODSO ZDRAVJE Redni in izredni izdatki za ta oddelek znašajo 12,267.34v Din Od tega odpade na osebne izdatke 2.877.668 Din, za nagrade dnevničarjem 121.680 Din. Za stvar ne izdatke kakor za štipendije in pripomoči, za splošno socialno s krbstvo. za potne povprečnine in za splošno zdravstveno službo skupaj 11,467.348 Din. Kot izredni izdatki tega oddelka so navedeni .stroški za gradbene ureditve in dopolnitve ter oprema bolnic in hiralnic v Mariboru. Murski Soboti in Gornji Radgoni v skupnem zne-ku 800.000 Din. FINANČNI ODDELEK Skupna vsota nroračuna za ta oddelek znaša 13.o.H.320 Din. Na osebne izdatke odpade 1.024.320 Din. na pokojnine 000.000 Din. na stvarne izdatke za razne z največjim zneskom 0.910.000 Din za anuitete, obresti in vračilo posojil banovine in njenih podjetij 11.770.000 Din za reprezentanco in zaupnezadevc 240.000 Din TRGOVINA OBRT IX INDUSTRIJA Proračun oddelka za trgovino, obrt in industrijo znaša skupaj 2*461.056 Din. Na osebne izdatke odpade 158.1(30 Din za osob-jc na banski upravi, na osebne izdatke na raznih šolah pa 315.84o Din. Za upravne in režijske stroške je določenih 6000 Din. /a tehnično srednjo šolo v Ljubljani 196.000 Din. za Državno trgovsko akademijo 233.850 Din, /a državno dvorazredno trgovsko šolo 71.000 Din, /a državno tekstilno šolo v Kranju 88.000 Din. za Pletarsko šolo v Ptuju 26.500 Din. za obrtne in trgovske nadaljevalne šole 433.000 Din, za pospeševane obrta in trgovine 255.000 Din, za tujski promet .373.000 Din. Za prispevek kmetijskim zavodom jc določenih 3-001.505 Din. /a prosvetne zavode 898.530 Din. za socialne in zdravstvene zavode pa 8.020.748 Din. C'clotcn prispevek banovine banovinskim zavodom in ustanovam maša 12-592.973 Din. Splošni rezervni kredit za nezadostne ali nepredvidene izdatke znaša «akupaj 1-220.277 Dki. DOHODKI Izdatke bo banovine krila z dohodki ba novinskih doklad. ki znašajo: 50° J- občna doklada 38.000.000. 5'U cestna dokladu 3800.0OO Din, 5*it zdrn\st\enu dokhida 2.26S MMt Din in 3i" u šolska dokladj 16.3()0.0(> mu je bila pritrjena wlik„ modro />e/«r rde čn aršavna eaaiavm 1 napisom mčmmjtm Ju toelarijoim Pri zadnjih ohčmakih w Htvah so tudi v tej občini rnujsfl mačkovci. Pred tedni je novi obein^ki r>Jbor prevzel posle. S a .se/o tO prišli \\si občinski (xlborr}iki pentljami v hr\-atskili harvsA V numbnicah. I :deč državno zastavo / napisom «(''uvai-te Jugoshn*ijo-<. s-o očitno ka/;i!t svojo ne voljo, da morajo zborovati v sobi, kjer se vije državna zasta\\t. Prišla je rfrilSa ^ei.i občinskega odbora, (i os pod je odborniki to bili sedaj /adovolim \- obiinaki 7bornici namreč m \'eč \'ise!a državna /ustava in tii bilo \'eč napisu t u\\itte Jttgoeiavijam. / stavo je daia odstraniti občinska m*ra\ du hi se občinski očetje ne rm klerikalna organi/uciju in da je r /ve/i s Katotiiko akcijo. Sedaj ie dobiis. utrajev ska »Juilosfo\'enri lanskemu popravku, kdo so ustanovitelji in voditelji >vefjOJnegM in tpot tnapem drti*twi »Junak«! Tvoja država — tvo%a domovina in Siovend m en jupoeio irnujo pru\-icf> in dottnostt. Srbi- Hrvati venski nurod. da oiivoivoeije in branim eno jugoslovcn sko državo in v to svrho morajo \ oditi ju gostovensko politiko, to je politiko edinatva in ravnopnntutst 1, uko hočejo upravičit i svoje pravo na svobodo- na naciolnalni oh stoj in življenje in uko hitčejo biti edinicu in činitelj v kolu svobodnih in kulturnih narodov. Joda ni do\ narodu, /drava narodna politika stre mi za tem. da poveže vse žive sile narod t in iih zaposli \- skupnem delu za nacional no celoto in nuciolnulno državi/ To je bi sivo nacionalizma^ ki — vezoč nurodo\*» prošlost z njegovo Mtdanjoetje) m hodoč nostjo — nudi narodu v naciolnaini drž mi možnost življenja in razvoja kot posebni sr>cialni kulturni in politični edlnici. Tona/ bo temeljnu nalogu jugoslovanskega način nalizmu. ki naj. \*ezoč tradicije m m<* vseh naših plemen in vseh naših pokrajin, budi in jači za\-est jugoslo\-en*ke. Rfvseij 7^90- Ulkrn i^.Os AjiMrterdam '23ft-75 Becl-n 176.25, Dtmej 7&.20—81 70, Praffii 16.28. Var*ee* 8M0. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek. 15. februarje 1*3). Stcv. 36 Simfonija 1937 V vseh posameznostih vzorna predstava ie žela uspeli Ljubljana, 15. februarja Ameriška moderna komedija ina seveda tudi pristno ameriško ešenaacionalen naslov. Sodobna ie non plus ultra. »Kupčije je paft kupčija in vsakdo mora ekrheti za svo.io ko žoc. Upajnao, da bo igra vlekla. Saj M je veebjna resnično zanimiva, po svojem okolju dokaj nova, po svojn f:lm»ki obliki apartna in po izvrstni teateraki tehni ki, po odlično označenih osebah, po celem šopku skiciranih oseb tudi za igralce izredno hvaležna. Pretirano pa bi bilo trditi, da pred stavlja ta komedija dramo sodobnega živ ljenja, ker podaja le slike a omejenega okrožja •odobnega newyor>kega boga.aSiVia, torej nitj ne ii življenja najvažnejših krogov in tslojev ameriškega svela. V sredini dejanja (Stoji predsednik paro plovne družbe Oliver Jordan z ženo n hčer jo; ob teh štirje Posli: sobarica, sluga, žo fer in kuharica. Po Oliverjevi hčenkj devetnajstietni Pavli pa je v igro pritegnjen bivši slavni filmski igralec, zdaj propalica Renault s celo vr=sio teatersikih in hotelskih oseb. Le dve sliki, kažeta usodo tega Renaulta ki pa sta med vsemi enajstimi slikami dramatsko in paiho-loško najmočnejši in najzaninV.vejgi. Takisto sta dve sliki s Packardovo zakonsko dvojico osupljivo ostri fotografiji najmlajših anie-ri^k:h bogatašev. Dejanje se odigrava natančno v enem led nu. od petka do Petka, ter mu daje ogrod je oriravljanie slavnostne večerje na čast lorda Ferncliffa z ženo. Končno pa pobegne lord z ženo pred to večerjo v Florido. V tem tednu pripravljanja večerje se od loči usoda Oliver jeva. V stiski se je zatekel po pomoč k Parkardu, a ga ta z nakupom ve Čne dolnje vrže i*, predsedstva paToplovne družbe. V krotkem mora na trombozi aorte težko bolni Oliver seveda zato pogn li. V tem tednu se dalje odloč' usoda igralca Renaulta. tajnega ljubimca Pavle, hčerke Oliverjeve. Propalica se ustreli. Pavlj pa bo varan ženin Ernest vendar rešilna bilka iz vesoljnega potopa. V tem tednu pa č*e men da odloČi mode tudi Ki'.tv Packa rdove, ki ©ta se je naveličalo liubjnec zdravnik n mož. in sobarice Dore. ki se je vsilila za ženo slugi Gustavu, osen j enemu možu f otro ki v Švici- Tako sta ameriška avtorja Oeorgc Kauf man in Edna Ferberjeva zares prav spretno povezala celo vrelo usod v drami, da je gledalec napoto zavzot od 8. pa do po1 12« Ponoči. Ing. arh. IV Seunjoa je igsro o i lično rare-firaJ m je dni teatarsko tehnično*ek>prak-iete>n -,ti amertoanskemii] ofcoeu odgovarja- jo^ okvir £e z nafti* i izražajo kuli*« idejo dojaiga io oseb. £*nui. otuej^uuetj odra i.a Bino ei je nraiser uBtveJtl dvojno ploskev, drugo nad drugo. D vojnim pa d* bi praktičen Aiiieu«oaii h ntel telovadCltf ves dan po stopnioali ffot m dot Pri hm au te -opnic- ,ii deske po vrhu a? akripsJe ter molite razumljivost govorice. Igralski imenitna MUliceni Jordanova. p iifta hi bri-obrižna- tena in mati. k raz-nu&La le o toaletah in zabavaj ter «*c u k?n dni neptertano razburja le zaradi ve-carje. }■ Nablocka. Zal. da govor« pretiho in z mitovi/co a a.Uh »fpovocov- V njeni i_ri je [*>L.ko dra&eeiJ m duhovjtih dotajJov.da žeto obžalujem, da »e ne poJerigatfO Ka nje-no govorico. Njenega moža — Oliverja pooseblja Dane«, ki je uetvaril prvovrstno taencljo s i .-Ji m ftote/ami resniooe »mieino*: i. Poda cu< on je bid pTetLh Originalno jn m<>6no f.gwo djndožrakegs >oma je podala t jtrralko Carlotto v toaleti, dikcij ji in kretanja Marija Vera s i ino efektno. Odločno je uresoičjla Kit t v Packardovo, bivSo uarderobcirko noč neg:* zabaviSoa. or-dinarjio stvarco, obieoeno sijajno, k 6eod-p;e popkant* usta, govori pravi asfalt«, Severjeva. Kol Pavla >e Vida Juvanova poln:; tra-gionoeti vzhc svoji moralni dekadenc i :i kot sol>airic4i Dota s|>očerka kot zubelr vroča, a končrKi ohla-jena Mira Danilova. I grajski V7^rledna Lucv >e šaričeva, ki je pa nisem skoro n>č sliaad. Prav r>oeebno prionanje gre Le var ju aa sijajno m pretresljivo realistično podanega igralca Renaulta. Tu ie naš Levar zoper enkrat briljira.. Izvrsten Packard. biv-š rudokop zdaj milijona.r in sodoben ffo-spo«larski razl>ojniiik je bil Cesar, prav do-or; pa bo še s'uga Gustav Jerman, dofer Stupica, zidravfiSk. »paoieflteka p*MUat*ica, boinidkj Casanova« Jan. pa živalsk,- agent, Ka-ie Sancin m žviircastj Loomis Greffo-rin. Vsi so pravcate kaivietne figure. Pa je še nekaj gnizodisfcov, k? sn> se odreza.i brez ncdoetatScov Predstava je bila v vseh ponimagnoalili sares vzorna Qn pH'€ režiserja kakor igral- oem naša prav bOfMS ponva.la, Pr, klavirjih sta eeiveroToeno odlično ignila gg. Bojan Adamič in Val. Vodnšek. zaključno plesno točko pa je / eleganco in tempera i ne ntom plesala Pavšič^Brav^čarjeva, Kot ohanso-nif1o apJavzov in cvetja. Ft. G. ¥pokojenI železničarji zahtevajo Društvo železniških vpokojencev je imelo včeraj zelo dobro obiskan občni zbor Ljubljana, io. februarja Na občnih zborih je navadno slaba udeležba in zdi se, ua feie le za formalnosti, zato zasluži včerajšnji redni občni zbor Društva železniških vpokojencev v Ljubljani še tem večjo pozu. iio>t že zaradi velike udelež-.e na njem. Prostori restavracije pri Llovuu smo bili mnogo pretesni. Občni zbor se je začel s pravu železniško točnostjo ob napoveuani uri, ob 14. Vodil ga je z mladostno svežostjo predsednik L Šalamun, ki je ob otvoritvi lahko pozdravil tudi številne tovariše iz mnogih krajev £loven*je. kjer ima društvo poverjenike. Občnega zboia se je pa tudi udeležil predsednik Zveze združenih vpokojencev jugosl. drž. železnic Kiš iz Zagreba. Občni zbor je odkii! mnogo zanimivega tudi za širno javnost, zlasti predsedniško poročilo. Predvsem je treba naglasiti, da vpokojtni železničarji zaslužijo vso zaslom-bo javnosti v svojem pravičnem boju za obstoj ter za obrambo skromnih pravic. Iz predsedniškega poročila, ki je biio zelo SgoSeeno ter vsebuje le glavne loeke diu-šLvenega prizadevanja z-. LzboljSanje soei-jalnesra položaja vsega članstva, predvsem posnemamo, da so bili vpoirojeni železničarji najbolj prian u a z novo uredbo o draginjskih doklada h izza 1. oktobra L 19oo. Od tistega ćasa ua lisivo ni zamudilo nobene prilike, da bi ne interveniialo za oupravo krivic, ki jih vpokojenci trpe po tej uredbi. Prizadeti so bili tudi staro vpokojenci, ki so izgnbili draginjske uo-klade za ženo. Društvenim delegatom so na pristojnih mestih svečano obljubili, da bodo popravili krivice. Zadnjič so bili v Beogradu 20. januarja. Vpokojenci zdaj pričakujejo novo uredbo o draginjskih do-kladah. a seveda ne morejo vedeti kakšna bo. Ko je predsednik govoril o položaju takozvanih miloščinarjev, ki prejemajo po 20, 30 in baje največ 120 Din na mesec a pokojnine, ali miloščine, novinarji niso vedeli, ali so morda slabo slišali številke ali se je pa predsednik zmotil. Baje nekateri prejemajo po 2 Din doklade na mesec. Med invalide pa spadajo oni, ki so prejšnje >zlate.< čase prejemali po 100 do 120 kron invalidnine, zdaj pa dobe 25 Din. 2e iz takšnih primerov lahko razvidite, koliko hvaležnega ali bolje rečeno nehvaležnega dela se ponuja društvu. Društvo seveda neprestano pritiska na pristojna mesta in zlasti se mnogo prizadeva za izboljšanje socijalnega položaja miloščinarjev, ki so po večini sami starčki, okrog SO let stari. Po uredbi o draginjskih do-kladah so bili zelo prizadeti tudi novo-vpokojenci. ki so jim bile znižane osebne draginjske doklade. dočim so doklade za ženo povsem izgubili. Razen tega. da so prikrajšani pri dokladah, morajo še vplačevati v provizijski sklad celo za nazaj. Tudi vdove si morajo odtrgovati od pokojnine za ta sklad, in morajo celo plačevati prav tako visoke zneske, kakor so jih možje, čeprav prejemajo mnogo nižjo pokojnino. Pomislite, da mora n. pr. vdova, Ivi piejema 250 Din pokojnine plačevati za skiad po 100 Din! — Med drugimi nalogami si je društvo tudi naložilo skrb pridobiti za vse železniške vpokojence, ne glede na stopnjo, po 3 tone režijskega premoga, dočim ga zdaj prejemajo služitelji samo po 2 toni. Mnogo dela ima društvo tudi z zagovarjanjem pravic vpokojencev pri vosnih olajšavah. Po novem pravilniku uživajo- vpokojenci sicer nekaj več ugodnosti, luda zelo prizadeti so oni, ki nimajo 1- let službe, ker ne dobe legitimacije. Društvo se odločno zavzema za njihove pravice. Posebno poglavje zasluži bolniška blagajna vpokojencev. Društvo se zlasti za-Vžema, oa bi dobilo v nji svoje zaseop^uo. Zdaj nimajo pasivne volilne pravice. — Alnugi železniški vpokojenci imajo za gospodinje starejše sestre in prizadevajo si, ua bi prejemali tudi za nje doklade, ker jih po novi uredbi ne prejemajo za polnoletne sestre gospodinje. — Pod društveno zaščito so se tudi zatekli lani maja in junija vpokojeni železničarji, ki doslej še ne prejemajo pokojnine ter žive v hudi stiski. Mnogi več ne dobe na kredit življenjskih potrebščin in lahko si mislimo v kakšni bedi žive. Končno je predsednik načel zelo zanimivo vprašanje, ki o njem doslej še niso govorili na občnih zborih železniških vpokojencev: kaj je s takozvanimi fondovimi hišami za Bežigradom? Te hiše so bile zidane iz prebitka gospodarske poslovalnice južne železnice in zdaj je že cela stanovanjska kolonija. V njih stanujejo aktivni železničarji, vpokojeni pa imajo pravico do stanovanja samo, če so tam stanovali že kot aktivni, toda število vpokojencev pa ne sme preseči 259r vseh stanovalcev. To se vpokojencem, ki so največ žrtvovali za gospodarsko poslovalnico kot njeni člani, ne zdi prav in zato se bodo obrnili na upravni odbor fondovih hiš, da revidira svoja pravila. Društvo je Že interveniralo pri ministru, a doslej še ni prejelo odgo- yr - -v Tudi iz poročila zvezinega predsednika Ki... je razvidno, da imajo železniški vpokojenci res delavno orginazacijo. Predsednik je opisal mnoge intervencije v Beogradu in dokazal, da ni njihova krivda, če ne morejo vselej doseči vsega, kar zahtevajo. Tajmško poročilo tajnika P. šarca je bilo zelo stvarno, saj se je nanašalo na same številke, toda tem bolj zgovorne so bile te številke. Društvo šteje 624 rednih članov (v naši banovini je okrog 13.000 železniških vpokojencev, ki so po večini neorganizirani ). Lani je umrlo 11 članov. Prejeli so 546 dopisov, odposlali so jih pa 1032 in 5 brzojavk. Viozih so 1S5 prošenj. Posredovali so še posebej 48-krat. Depu-tacij je bilo odposlanih 12 na pristojna mesta, med temi 3 v Beograd. Intervencij je društvo opravilo 4S0, šolskih potrdil in prijav so izdali 192. Sej je bilo 11 in 2 sestanka. Udeležili so se kongresa v Slavonskem Brodu. V časopisju je bilo objavljenih 26 vesti. Pri tej priliki moramo omeniti, da so se funkcijonarji iskreno zahvaljevali za podporo časopisju, kar pri nas pri nekaterih društvih ni navada. — Blagajniško poročilo je podal blagajnik VonČina. Dohodki znašajo nad 13.000 Din in približno toliko izdatki. Značilno je, da so bila vsa poročila soglasno odobrena in da so pri debati vsi govorniki hvalili predsednikovo delo. Najmanj so se zborovale i pomudili pri volitvah. Izvoljen je bil v celoti dosedanji odbor 7. velikim odobravanjem. Tudi pri slučajnostih se je izkazalo pri mnogih predlogih, da v organizaciji delujejo še mladostno delavne sile, kar je nekaj posebnega za organizacijo vpokojfncev. Zato lahko upamo, da bo društvo doseglo še mnogo lepih uspehov in naj bo prepričano, da ima za seboj javnost. Klasično remek-delo slavnega V leto rja Hugo-ja, obdelane a najplemenltejsiml omet n »k i mi sredstvi v velt/ilmu NESREČNIKI (Les Miserables) V GLAVNI VleOOI NAJBOLJŠI FILMSKI DRAMATIK H A R i V BACH L DEL V KINU UNIONTJ — PREMIERA V TOREK ! H. DEL V KINU MATICI — PREMI URA V s K KDO Film »Nesrečniku predstavlja bedno življenje bivšega kaznjenca, katerega pretvori dobrota duhovnika v plemenitefll človeka, tako da Je pripravljen polotiti za dobro stvar svojo svobodo in svoje življenje — Naj napet, j š; film v dveh delih? 50 milijonov škode zaradi eksportnih cigaret, ki fih tihotapilo Hudje škodo trafikantov Ljubljana. 15. februarja Včeraj popoldne so zborovali naši trafikanti, organizirani v Združenju trafikantov za dravsko banovino, na svojem rednem letnem občnem zboru ob 16. pri Mi-kliču. Občnega zbora so se udeležili številni delegati iz mnogih krajev Slovenije in zastopnik skupne organizacije trafikantov Markovič iz Zagreba. Občni zbor je vodil predsednik Franc Beline. Iz poročil iunkcijonarjev. predvsem predsedniškega in tajniškega, se je pokazalo, da večina trafikantov Živi v zelo slabih socialnih razmerah. Zaslužijo zelo malo, saj znaša zaslužek pri prodaji monopolnih predmetov le 5r/c. Najbolj so se pa zborovalci pritoževali nad prodajo eksportnih cigaret v državi. Cigarete, ki so namenjene samo inozemstvu, spretni tihotapci vtihotapijo v državo, s čimer zelo škodujejo državi in trafikantom. Statistika dokazuje, da država trpi najmanj 5} milijonov Din škode zaradi tihotapstva eksportnih cigaret. Nekateri delegati iz obmejnih krajev so opisali zelo zanimivo razne primere tihotapstva eksportnih cigaret. V resoluciji so zborovalci združili več zahtev, predvsem pa naglasili, da je potrebno odpravi prodajo eksportnih Cigaret, kakor je organizirana zdaj. ali jo pa drugače organizirati. ObCni zbor je tudi sklenil, da naj trafikanti ne strežejo veo svojim odjemalcem z vžigalicami. Pogosto imajo nekateri prodajalci še celo Akodo, ko prodajo nekaj cigaret in morajo n idleznim kupcem še prižigati cigarete. Ena izmed glavnih zahtev trafikantov je. naj monopolska uprava zviša zaslužek prodajalcem vsaj na višino, kakor je v drugih državah. Na dnevnem redu je bila tudi sprememba pravil, vendar pa ni prišlo do nobenih bistvenih sprememb. Spremenjeno je ime organizacije, ker je bilo doslej preveč okorno. Organizacija šteje okrog 500 članov. Ustanovljena je bila leta 1915.. vendar na ožji osnovi. Od leta 1920 deluje za vso dravsko banovino, leta 1922. so pa trafikanti dobili za svoje organiz. centr v Beog. Združenje v dravski banovini se postopno razvija ter stalno napreduje; zelo je potrebna za moralno in socijalno zaščito trafikantov, ki so nedvomno med vsemi prodajalci najbednejši. je ravno opera temu gen u ]toatan>h del rurke operne tvorbe, U. postavila nase opera v tekočem Puškinova i letu na repertoar Se ona dela. ki t*o pri as še iivedljiva: Evgemja OaJeg&BM in i; risa Godunova*. Uvodne bes ode bo v §re do govori dramaturg i? J. Vidmar. Em »Pikove dame*, k »4 era fe kostim ne •- 4*jn»» rativno na novo opremljena, vodila gg, Nt' fat in prof. Predelava vre :i j»re rsk al>onma. 0. Na zborovanju je bilo sklenjeno tudi dati strokovnemu tečaju, ki ga vodijo zobotehniki. interno javni značaj, s čimer bi se dvignila popularnost njihove organizacije. Akademski pevski zbor Ljubljana. 15. februarja. Koncerti Akademskega pevskega zbora so bili dobro desetletje že kar tradicionalen umetniški dogodek prvega reda. ?e prav živo imamo v spominu zadnjo njegovo prireditev, ki je z neverjetno poglobljenostjo predstavila naši javnosti slovensko svetno narodno pesem. Svečano razsvetljena union-ska dvorana, tisoči navdušenih poslušalcev, ki so s frenetičnim ploskanjem vedno znova zahtevali pevce na oder. komentarji, ki še teden dni in več niso mogli najti konca vsestranskemu odobravanju. In tudi tedne prej so ob vsakem koncertu APZ-a množice v nestrpnem pričakovanju pretresale bližnjo prireditev. Naročila za vstopnice so prihajala iz vse Slovenije: ljudje so se iz vseh smeri pripeljali na slavnostni večer. Toda stotine so morale odhajati z žalostnimi obrazi — vse stopnice so bile razprodane že v predprodaji. Redno je moral po nekaj dneh prvemu slediti drugi koncert z istim programom, tudi ta v nabito polni hiši. Potem pa je nenadoma prišla pavza. popolnoma nepričakovano. Tisoči so se vpraševali, kdaj bo spet koncert. Toda koncerta ni bilo. Kaj je bilo ta čas z Akademskim pevskim zborom? Dirigent g. Marolt je sklenil, da bo zbor številčno skrčil, pritegnil novih moči in manj ustrezajočih glasov ne bo povabil k sodelovanju. S takim, na novo organiziranim zborom je jeseni znova začel delo. Rezultat tega dela bo naša javnost prav v kratkem mogla preveriti. Kako dolgo bomo živeli? Ljubljana. 15. februarja. Morda je ta a i oni že slišal, da sedaj dalje č&*a živimo, kakor pa so pred 1. 1800 in še mnogo prej stari Rimljani, Grki mEgibčani. Dolgost življenja je odvisna od mnogih člniteljev. med katerimi je higiena — v širšem smislu — gotovo na prvem mestu. S higieno misiim tu zlasti pravilno prehrano, življenje v zdravem zraku, čistost itd. Pri prisojanju o dolgosti življenja moramo računati s temi tre. mi pojmi: srednja dolžina življenja, povprečna dolžina življenja in pričakovana dolžina življenja. S. d. ž. imenujemo ono dobo v kateri izumre poioviea generacije. Različna je po raznih državah, v Sloveniji je biia 1. I02O-21 50—51 let, na Dan. skem pa že 1. 1006-10 65—66 let. dočim v Indiji v razdobju 1901-1910 le 10—1 let! S. d. a. je dobro merilo stanje narodne, ljuon na Četrtek 18.: Hoffmannove pripovedke. Red B * V sredo 17. t. m. se uprizori na novo Caj-kovskega >Pikova dama*, kalere Lfbreto je jK>vzei Po istoimenskem delu A. S. Puškina-S to predstavo je združena komemoraelja ; velikega ruskefa pesnika, ki je s svotimi ! delj oplodil vso rusko 'n v vel ki meri *!o-i vansko ku-tturno de*o 19. stoletja- Ker dolgu KOLEDAR Danes: Ponedeljek' 15. ft brusna katolika iti: PafSC. n J. DANAŠNJE PRIREDITVE: Kino Matira: ŽeiiHki raj. Kina IdeaL Bela parada« Ktau sloga; Slepa potnika. Kino TnJon: Me»k!e s pl.mta« Kino Mosie: Krvav kapetan \m>v\—opnzjrionalfi• ol>čn 'bor oh '20. f rastatraeiij glavu kolodvor. Slo*, plan n-ko društvo: preden an V in^ A v čuna :n opin&ka oh '20 v Ihdavsk zbornici. K mire t Trbovel >kih sl»W*km oh 14 v velki filharmonični dvorani. DEZURNK LEKARNE I>anes: Mr Snšnik. M.ir-jrn trg 5. KuraT Go^poeveUska eesta -t. Bohtnec ded., <'-e.«*t* 29. oktobra iU. Vremensko poročilo po stanju 15. februarja ob 7. uri zjutraj. Rateče: —9. ja no mirno. 40 pršiča. Planica: —10, Ja^no. mirno, 50 pršiča. mala in srednja skakalnica in drsališče uporabljivo. Kranjska gora: —9. barometer se dviga, jasno, mirno 30 pršiča Vršič, Krnita; 110 pršiča. Pokljuka: —10. 15 pršiča na 70 podla ge, mala in srednja skaka niča uporabn . Vogel: —10, ja^no sever, 30 prši£a na 150 pod age. Polževo: —6. barometer se dc'iga. ja sno, mirno, 10 pršiča. Menlna: —10, jasno, sever, 25 prsiča na 90 podlage. Senjorje/v dom: —10. jasno, 25 pršiča na 50 podlage. Pesek: —10, jasno. 25 pršiča na 50 podlage. Ruška koča: —10. jasno mirno. 10 pr šiča Rimske vrelec: —12, ja«io, mirno, IO pršiča na 16 podlage. Predavanje Jadranske straže i Ljubljana. 15 febrn irj I V pre!ia|*oLnjeni dvorani Okrožnega urad« se je vršilo v četrtek 11. t. ni. Bodvea mivo predavanje p of. dr. Ct I Milji l*ava o temi vOb eloveiiiik obali.- S pomočjo krasil h slik n z besedam pO nimi ljubezni in Enetva do ^voje ožje do movme. nas je vodil predavatelj po ploven ski obal, od Trsta do Devina i'o tej oh d t*o se vrstile vasice in mesta kakor Milju Skedenj. Trst, Rojan. ftseerha, Barkov je, Čeda£. KontoveJJ virljan (pri M>.ramam) Prošek. Sv. Križ. Sosljan, l>eviu z :eko T mavo. Še danes ž ve lani tdoven^ki km*> kj branijo svoje narodne noie m ob'čaje Imeli smo priliko vide* še druge /aniin vosti posameznih krajev, kakor tud, ostanke spomenificov, ki prhajo o na^tarejši zgodo vrni slovenskega naroda. Tej zgodovini ne tx> mogla odretka! ot*4oja llob— i, pa I »odiše tako »vissoka kultura* novih i»oti|*»d-.: jev. Od l>e»vinKkei.ra gradil Preko Nvslie< >Lepe Vide< pa do Trsti so rsitreetne H pične slovenske base ln cerkve, v kater li je zdaj slavonska «»iuibu bož^a prepovedi Videl: smo iloven.^ega rh-a. h MM It« [ v »vo.,0 raztrgano nin-zo ,n g leda v dalja • obujajoč t-|M>aiinc aa Kast »vobode CHed ^ruo rud, t»KK-Mir- . kovijah v alifiiirtili iiaiod-ih Boank kal otožno stopajo v procesij ^ mol-jo Bog*, da bi jih resjl ciužonjritva KonAno r»ani predava.elj pok.:/a! Trst in oiu* dHe nr*^'* v katerih se je razv;;ala slovenska Kulturi ki prosveta. CriKMetodova šola. esstteaakc m osnovne šole. sokol-k dom .n rušcvme N rodnega doma <-o prre predvojnega razvoja slovenskega nacio.ial zm.i v Trvti. V-e *o t-je moru!o umakniti ino ha paatanajel SO veg« go$|>odarja (Mala sta eduno le Miho in Jakec, ki vseko ara utrujen h rek »P l ščala kladivo na rvon Irssikega mag^ra ■ Zanmivo jc. da do sjik le aJ i-ruredi <> spremembi imen. Prihodnje predavanje t*> 4 marca Pred* val bo prof. dr. Kusear Ljndev t o irvl en 11 morskih polžev. __1, Predavanje SPD. Dres 09 90 predavala v dvorair Delavske z bo rr.\v ing. Avčin Ln A. Kop . k o skskursi SIJ1> lota l9Lk>. Predavanje bodo sprem js mnoge skioplične slike. Vstopnice so v pred prodaj; danes do 10* ure v p sani SPD na Aleksandrovi testi. Iz Kranja — Kolo jsgoslov. ^eMer - podruiir«-« -branju ima «voj redni letni Sboni tbOff 17 t*in. ob nr>l pop v osnovnošolskem l»o »lopju. K * **iln, u del siti \a'> sdbec. — Gledališk' oder Narodne čitahihv vprizorj v NarcMinSJi danes, v sred«' d-17. t. m- ob pol it« uri in v ned<«ijn dn-JI. I. m. ob Hi. \w' L Fvmkovo d nuno v štirih dejanjih -»Vzrok«. Vstopnice if I oh v ptednrodsfi t u-govtjni ir. fiv Z Jesenic — Krajevna organizacija Jadranske »tri še priredi svoj redni letni obon>i z*or dn^ 16. t. m. ob *J0. uri v proMorffc gostilne Hf sar Člsnjstve in prijatelj' Tadrana vljudne »eni jim Stev. 36 ~ »SLO VENSKI NAROD«, ponedeljek, 15. februarja 193T. Stran 3 DNEVNE VESTI — Narodnim poslancem so povijali dnevnice. Na popoldanski seji Narodne skupščine je bil v četrtek sporočen narodnim poslancem sklep administrativnega odbora, da se jim povišajo posebni prispevki za nepredvidene izdatke od sedanjih 50 Din na 100 Din in sicer tako, da stopi povišanje v veljavo od začetka proračunskega leta 1936/1987. Narodna skupščina je ta sklep soglasno sprejela. Vsak narodni poslanec dobi za čas od aprila 1936 do konca februarja 1937 Din 18.000 v bodoče pa namestil 1.500 Din 3.000 mesečno poleg dnevnic. Ta sktep je bil kot rečeno sprejet soglasno. — Obeia te reforma okroinih uradov In delavskih ustanov. V Sabotiei je bilo voe raj »borovanje Jugoeloveoske delavske zveze, na katerem je govoril tudi nvmLater za socialno poiitoko m narodno zdravje Dragi ša Ovotkavičr Minister je Rjavih da eoV.no de avafci stan v na£; državi nj zavarovan. Treba mu je zagotoviti boljše živijem,e in lepšo Nodoonoat nego jo ]£ imel do&lej. Mm «ater de je dotaknil vweh delavertvo zadeva-oči h perečih vprašanj. Ostro je kritiziral sedanje po r*krvanje okrožnnh uradov Ln drugih delavskih ustanov, kf se je v njih slino na-zpasel hiro-kTatizem. Izjavfl je, da je njegova naloga temeljito reformiraj okrožne urade m delavske ustanove. asTasTldBi SLOG Vesela in zabavna komedija SLEPA POTNIKA V glavni vlogi Pat in Patachon. naj-sabavnejfia komika, ki izvabljata občinstvu veselje in smeh do solz TEL. ; 21-24 MATICA Razkošna filmska opereta ŽENSKI KAJ Hortense Raky, Svetislav Petrovič, Leo Slezak 22-21 UNI Danes poslednjič! Prvi tehru-color film v naravnih barvah DEKLE S PLANIN Svlvia, Sldney — Fred Mac Murray llenry Fonda — Poseben elektro^trojni od&ek pri tehnir nem odelkv banske uprave. Po odloku ministra javnih del in v sporazumu z notranjim mmjstrom se ustanovi pri tehničnem oddelku banske uprave dravske banovine poseben odsek za elcktrostrojne po le itn sicer kot 4. odsek tena oddelka. Z ustanovitvijo teira odseka postane dosedanji odsek za arhitektonske jn ele>ktrostro;ne x>o&\e samo odsek za arh i t ekranske posle. Novi odt>ek začne I>o-siova^ s 1 aprilom. Kongres Jadranske straže ho prihodnje leto v Zagrebu. Včeraj je imel krajevni odbor Jadranske straže v Zatrrebu občni zi>or. Odbor naglasa v svojom poročilu Potrebo, da se pokreoie med Stonstvom akc ja z.i koat" grea Jadranske streia, k: l>o leta 1938 v Za-CTebu. — prepovedan nemški li*i. Z odlokom notran jega rn Jiistra je prepovedim v nai>i državi v Prani izliajalorj nemški ilustrirani Pet xDie Volksilhitftnierte:. - Napadi ua domače in tuje avtomobi-listo. V soboto je imel zagrebški Avtoklub občni zbor, na katerem se je govorilo tudi o množečih sc napadih na domače in tuje avtomobil Iste. O tem pišejo tudi inozemski listi, kar soveda ne more služiti našemu ugledu v inozemstvu. Tud; zagrebški avto-mobilisti so sc pritoževali. češ da so naše ceste zelo slabe. Postavili so zahtevo, naj bi se inozemskim avtomobilistom, ki ostanejo v na.ii državi najmanj pet dnit dovolila izvestna količina bencina po znatno znižali ceni, kakor je to v Italiji in Švici. Da bi se v bodoče preprečili napadi na domaČe in tuje avtomobiliste, bi bilo treba potom šol ali kakorkoli dopovedati širokim s lojem prebivalstva, kako zelo nam to škoduje. Zagrebški Avtoklub priredi letos izlet na svetovno razstavo v Pariz. .-.j>a.rgelj« ji- naslov brošuri 7. 10 s7i-kami. ki io je S^aaail in založal priznani strokovnjak Jotlp m rekel j. Octu LHo 4.— ^ poštnino vred, N" prav poajudfi in rajaiuri veni slo^u podaja pjMoe v 10 po G^a>vjih navodila o setvi, saijcnjiu ;n pojenja te rastline v različnih zemljah, k.n.kor tudi razne načine sajenja. ka.r je praksn pokazala kot najr^jš^. Ker so nnse ae-Tit:v - : . podnebne raemere za špajyreV: naju-'*«' [nej>o, 1»; hćdn prav, da obrnejo n->-3j kmetij.- '»c $ pozoniotit.; na ta pridelek, kj pa Umko vedno po visoki cen; proda. Dotslej so še oaai fargj nuve7nni na uvo7 te^ra b!a;ra iz inozemstva, kar je v škodo našemu ^oepootaretvtL, r>a se ne jrojc pri ras .>pirLr;i i v več jeni oliscirn j" vzrok po-!na?!jkfl.'\je /nanj-i v tej zadevi. V lem po-aj bfdi.^e ker ce-nen-* lahko prj-lehr-•!!■«» *.) drn-iro površini- ni domačem vrtu in pa nS po!ju. Kr.j-jčV.1. ki jo tor»lo iir;po.n>A*in!<> se naroča pri r»«cu v Ljuflv-' '.ni Zvnna.nska nI. 11. Nova «tevUk^ »Naselja vala« j» izV« i na 40 straneh vn prinaša sledeče zanrmi-« r.r:>peVrxe. Prenos misli w Tniikrofor,.^ It-:n kulis "j".re T:< dr:7?:1^1. Kaj se ;^ve v .' '::isk;i ate!;. ffh >fjh.Ti i! Zoščenko: Koznil-s!"k^ I: r; drskim oe. nadaljevanje sonaa«vionai-nega romana »500« :;adaJ,>evanje napeto Pisane razprave dr. W. ^asidevskeg^3'^e-[epat^ja in KtSnOTijOjptvo ;:• v orerni pri-kieri tofieti [«v4eeek Chn.rpentierove opere >T^i;:z,*i* N"a? Val« rmn 3f? statni ob?e-£T^:očo prilogo c topnimi i- presrledno ure-}erun>? >noreJr vseh do*mač;h jn inozemskih oddajni pOStoi na kratkih, srednjih in dotcifi v^'Iov;': Sporočit-' dane? svoj naslov :ipravi revne -XA." VAT, . Ljubljana. Kii.-ifljeva u!. .". da vam r^ezplaenO h\ bresobveirno poslie na oi^le'] 1 izvod. — Nov fifrob Umrl je pos'ovodja podruS-r^*t F. HemHhar z. Fran-' Stare. Po-rreh h-apeTa pokojnika k; rnfmanti polep težko prizadet* --oproce Antonije tiefl* hčerk He-l?n*» jn Anioir"j na pokonolišč-e v Dravi je. P>oli imi Jabka zemlja, žalujočim svoieem naše sožalje. — Slovenci v Ameriki. V nasett>j«a Vsml-Ijug lie umri IVajnc Koiar, staj- 72 let, dbovelj. V ieteni krajn sta umrla Je»>.e Uraič. star 41 let- doma sz Zgornjega Lo- gatoa ii M&rijii Svćgsdj. *tara 6t> lo^. V SaukwiWe blr«ti Pom Wai*lili!Ojrton.i je avtomobil do nami: |iovosi4 Jakoba Plešem. Pokojni je bj! dtar 55 let doma rx Ljubnega v Savinje; doHnd V Bun£ettstownu je itmri Martin Pompe, »tar 52 let, doma iz Zidanega zno^ta- V Fredorioku se >e smrtno ponesrečfiJ Jože Major. V Olevelandu so umrl,- Lojze I le doma > Dolenje vasi pri lufenjci Ivana Korče, rojeni Furlau, doma z Verda- Frane P*vk, star 49 let doma iz Zw>ov^kega vrba in Franc Zajazmik. star 61 let. doma iz vasi Kožarje pri Dobrovi. V Mriuauikee umri Jane-/ Matevc. otar 59 let doaroa i* oicoJe^e K.ob:bnida. V Larmi je umrl Lo.ize štraj, doma iz Metlan pri Blo-i.aji. V .Iohn>townu je umrl Janez Lavše. siar tln let. doma j-z Mokronoga. V Gowan-di je umri Rafael Sladic, rojien 10 oktobra 1882 v vai^i Sasmlea, f:ira Mirna na DoJenjakeon. _^ Vreme. Vremenska napoved prav:, da bo stalno hladno vreme- jutranje megl*3. Včeraj je nekoliko «=neži.lo v Beogradu. Naj višja temperatura je znašala v Splini 9, v Zagrebu G. v Ljubljani 48. v Mariboru. Beogradu in Sarajevu 4, v Skopi ju 2. Dwvi je kazal barometer v Ljubljani 77*2.9. temperatura je znašala —5-6. — Dva poškodovanca. V bolnico so prepeljali davi 221etnega delavca v tovarni Jugobruna v Kranju zaposlenega Franca žgajnarja. Fant je včeraj preizkuša: puško, pa je ravnil tako nespretno, da se je ustrelil v levo nogo in si prebil kost. Z Je? en k? pa so prepeljali v Ljubljano 58-letno kolarjevo ženo Ano Mežek. ki je doma tako nesrečno padla, da ai je zlomila desno nogo. _ 11 strelov ye perilo. Poročali wno te. da ?e Boško PopovLc v Karlovcu ustrelil zdravnika dr. Inihro BUchlerja, kj so ga vče raj v Karlovcu pokopali Na zadnj; poti ga je spremio nad 6000 ljudi. Sodna komisija je prišla v hotel jKoranac, kjer je bi Bq-chler ustreljen in kjer si je Popovjč končal življenje in n«^la naknadno še tri krogle na hodniku n v sosedni sobi. Popovič- je streljal llkrai in sicer •/ dveh samokresov. Pi^al je tudi dr I>rakuliču, ki se pa mudi v Nemčiji. Gotovo bi bjl netre}Q tudi njega. Če bi bil doma. — Pijan zašel pod lokomotivo. 721etni zidar .lakob Kozinan se je vračal včeraj pei iz koprivnišk h breiiov v Koprivnico. Mahnil jo je kar po železu -ški progi in ker jc bil pijan, n |e bil namreč Valentin, kf pri-DOSe ključ o«( Icorenin in poinladno s^ln<"c je vabilo medeane kt rnuota. Vendar ae je posnalo, da mehčani zelo trpe zaradi ve" selejra zaključka kratkega predpusta in da s" — z laj »»i* «ede'rah ne vedo orijentirati. !'..••-' bue žhrahne ves dan. sprehajalci so ]K[ ni ii vneto mešala blato na pronie-nadj ni pod Rožnikom. Zc;ij smo se že k &re6i l>i;'.T*i na-vadtii kakor vsakdanje g a a•; i ..• u najbrž bi se nam tožilo, če bi ga ae bilo več. Zato se ps tudi irietraki ne oje to«ta na okoirSkfb teatafb, ker so ee iiava-i.i.!- ti uia. SflOei so se vračali ne-katter1: lv.;t.»u. kake«- da so smučali po Mesu. — lj Iz krogov prijateljev baIeta nam pišejo; Fromanov baletni večer je bil razveseli:';-.- pojav in dokaz, da bi naš balet izpopolnjen lahko res nekaj reprezentiral. In zelo čudno so nam zdi, da zanj ni an-gažirana gdč. Liidija Visiakova, ki je bila -i leta kot Etoile (zvesda) plecalka na operi Co:rJque v Parizu, nastopila v Franciji, Belgiji, na češkem, v Italiji z veli-ktaai uspehi. Znano nam je, da se je gdC. Vi-inkova upravi kr. nar. gledišča ponudila za argažma ali za gostovanje, pa jo na upravi niso niti vprašali, kalcene zahtevke .slavi. Zato 90 docela napačne ve:ti, ki krožijo med publiko, da odlična plesalka zah-tf s preve: gaze. Prav želeti bi bilo, da nam ?l?dali3cn& uprava pojasni, 2^kaj v . ansrrnbiu ni mesta za plesalko, ki je v tujini tako zelo uvaževana, doma pa ne nastopa. — t Umrli v Ljubljani od 1. do 11. februarja: u ur M;:.r;j»;. (Ki let, posestuSca, Ma- lva»na mi. Ilroine1. 74 let. oSiterjioa v Stoi^nci Pomoat Ivana. roj. Dnnelhar, 90 tet. aassimsoa^ Pavli« Franc, 7") let, n!rojsinjlr,j pomoon-, Moiina Ivan. 37 let, btivakl ij.. t. K t.priveo Janez (>_ lejU s Moko vx dr/, žel., Gantar Fraira. roj. K orni*-i j. 71 let, žena. mestu, monterji v p., Kova« Ivan. 00 let. višji rev Klen t drž. žetU Dknoe Ana. vl>a drž. žel.. Stopivr Jenci, roj. JaiTC, 70 let. z^i^ebnica. Černak Jo&ipi-na. roj. Mikovee. vdova davčn. »lužitclja. V bolnic umrli: Verovšek Ha 1 mesec, boi poslovodje, Kimoveo Janez, 7 mescev, Bnn knarskegn pnasomv, Birkovtja pri Vo- ah, 0ae4 Frane. 28 iet pokov, poaiočn-. IkMiitf.ale. PoiDseft Joie, 58 let, kajžar. Jel--vi pri Smaslncm <*rez Litija Leg-iša Ceci-'•;a. roj Mrčim, 31 iet, žena delavca to-l»a... tov., šijm^ric Jožefa 3 leta. hv: po--Mežnice llabavh — Mengeš, ResnBc Franc, 70 let, poAtni podoradolk v p.. Jar-.- rVaoa I leto 1'reška nr\ Medvodah. §ker!ep Stan-kot. :t mesece, gj.n posestnika. Mala vas pr.i Ježkii. scvt-r \"kia. S mesecev, he arhitekta. Lumler Pranja, ix>i. Vojska 5G leU vd. železničarju. Juha-n-t Danica. i:j let hči sprevodnika elektr. cest. žeJ.. Jager Silva, II let, hči krojača, Ljubic Marija. 7 mese-c-ev, hči poljskega dninarja-, .^t. Pavel prj I>obninjah. Bizant Franc^ 55 let, obč. cestar. Preska pri Med vodali. Kefcal] Marij:'i S mesece, hči delavca. Domžale. — Ij Izpiti za zidarske, tesarske, kamnoseške in vodnjakarske mojitre se bodo glede na objavo Zbornice za trgovino, obrt jn industrijo v Ljubljani vršili v drugi polovici meseca marca t. 1. v Ljubljani. Obenem se bodo tedaj vršili tudj izp't{ o obči izobrazbi in znanju- Prijave je vlagati na Zbornico za T01 v Ljubljani preko pristojnih obrtn h združeni do 25. t. m. Vsak kandidat bo na. svo;o prjavo še pesebej obveščen o prjpu «**vi k izpita ki o točnem roku pian«ene«a in ufitmonega dela izpita. Vsa podrobna pojasnila glede prijave dobijo kandidati pri pri stojnin združenjih za zidarske, teeaivk^, kamnoseške odnosno vodnj ikanske mojstre. —lj Občni zbor Krajevnega odbora Jadranska straže Obveščamo članstvo ;n prijatelje Jadranske srraže dii se \rsj v sredo 17. t. m. ob ^0. uri v dvoran; pri Sla-iiiiču otoeiti z!kw" Kraje \ nega ollx>Ta Ja-dranoke straže s sleiečim dnevniin redom: 1. Otvoritev občnega zbora: 2. Poročalo predsednika, tajnika in Wa?arnika: 3. Poročilo nadzorne«^ odbora in sklepanje o razrešnio/; 4. Smernice za priiiodnje leto: razrednici; 4 Volitev novegra odbora: 5. sn^trnjoe za prihodnja leto; 6. Shičajacsfiki^, šef biometričnega zavoda v Zagrebu, bo predava! o temi ^Dolgost človeškega živ'jenja« iz vidika stalnega izboljšanja človeških razmer in napredka higiene s posebnim ozirom na našo državo. Predavanje se bo vršilo pod okriljem Priro?.oslo. nega droBtvn V torek 16. t. m. ob 18. uri v predavalnici mineraloškega instituta univerze. Vstopnina 4 Din, za dijake 2 Din. —lj Pianist Ruda Firkušny, ki bo kon-certcV,n,l v peiek zvečer v veliki frlharmo-nični dvomn? iima naslednji eperel: H-v li: Tokata in fuga v C-mo'*i Chojjin: Sonaea v H-mo-lu op 5S. Prnborjev: Tooata* 9nJk: UspoA^anka. Debiissv: La i>uerta ded Vino. Straviski: Btuda, Liszt; PozaUV^n va'<\ ; in VefeBtov valček. Vstopnice po oMča:nlh eenaTL v Mat ion i knvl^ra.m;. —lj Tramvaj podrl mlekarico. Davi se je pripetila na cesti v Šiški težka nesreča, katere žrtev je postala 201etna mile-karica Helena Jerebova, v službi pri posestniku Hočevarju v Zg šišfki 11. Jerebova je zjutraj peljala v mesto mleko na vozičku, nenadoma pa je za njo privozU tramvaj Dekle se Je z vozičkom vred naenkrat znašlo na tleh, a jo je voz takoj z veliko silo odbil v stran. Jerebova je obležala s težkimi poškodbami na glavi ter po životu, vsa . krvi nezavestna in so morali prepeljati v bolnico. Iz Maribora — Iz gledališča. Prihodnja ponov-rtev Nu-sičeve komedije zDrr, ki so jo že petkr.it igrali pred nabiiijm gledališčem in je naj-privlačnejša predstava zadnjega rasa, bo v torek 16. t- m. za red C. — Obenj zbor društva '0s:euj«. y petek 12. t. m. se Je vršil v restavracijekii dvoraaii hotela >Zamorc< v Mariboru letni občni zl>or društva za vpepeJjevanje mrldčev >Ogenj<. Udeležili so se ga tudi predsednik beo grajskega društva za vpepei-jevanje mr>;cev >Oganj«. g. dr. Voja Kujundžič. načelnik ministrstva zdravja v jx>koju ter zagrebški predsednik dr. Mudrinjč. Zborovanje je vodil mariborski predsednik društva g. dr- rte;s man, loi je podal obširno Poročiio o delovanju >Ognja«. iz katerega posnemamo, da je izvršijo mariborsko kreniačno društvo od hvoje ustanovitve v letu 1981 do danes 17 vpeppfctev. Občni zbor je imenoval dr. Knr judžiča za čas^nepa člana in mu izročil krasno diplomo. Ir poročil funkcionarjev je razvidno, da je ena najvažnejših nalog >Ogn>a< v Maril>oru zgraditev krcrnitorjjn v laeem mestu, za je zbrana že precejšnja vsota-Prj volitvah je bil za predsednika pomovno :zAToljen dr. Reisman. — Nezdrave razmere v mariborski gasilski ^e>ti- Nedavno se je vršil občni zbor ma rilK)r&ke gasilsko čete, rra katerem je bil i/. voljen popolnoma nov odbor. O-asJlrika župa Maribor mesto je nki obrtniki so iborovali. Preteklo soboto se je vršil občni zbor Slove, etn ga obrtniškega društva v Mariboru, ki ga ie vodil dolgole«n: pred^eda k g. Soj^. To obrt rtjško zborovanje je sicer prikazalo resno delo za napredek obrtniškega sUtnu. pokaza lo pa je tudi, s kako težkimi prilikami se mora borit; naše obrtništvo, saj se ne da prikrivat; dejstvo, da je iz leta v leto manj samosvojn:h obrtnikov, ^ušmariev pa vedno več- Pri voUlvah je bil za predsednika društva i*Miovno izvoljen g. Sojč. Iz Celja —c Puškinov večer bo priredilo Ljudsko vseučilišče drevi ob 6. v risaln'ci utei>oa.iLsi.e šoie ob ailvrlotnici ^mri; največjeg.i raskag^ peaaaka. i^isatelj iu režiser g. EMfcO Krelt iz Ljubljane Lo predaval o Puškinu, posuik g. Mije Klopčič jci bo recitiral izbrane l*u škinove pesmi, k-, jih je sam prevedel. —c Nove javne eloktriine esvetiike bo na mesti'la medina elektrarna na križišču ceslo Li pri skupini nov:h hiš na bivšem Diehiovem }>usenivu, pri hi»> g. Jezerntka na Onhroanem ia v Oblakovi ulici. —c Dve iu's;eči. \ rit. Juriju ob juž. želje padla ilJle:na hčerka delavke Jožefa J' rjčeva doiiui nesrečno, da sj je zjom ia desno roko v xapeetju. V pete-k Sc jO 1CL delavec Miha Kolenc v Novi wbi pri Cei,u jgra4 s samokresom. Nenadno se mu je samokres sprožil ioi krogla je zadela Kolenca v levi kazalec. Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnici. —c KaiastrofaIv/vs»ki skludul-ce: Po -:-lenu 3 pravniška Se volitv. pri nratovskih akladnicah so iazgi njeni volilni imeniki za volitve delSCa&OV v kiiij' -no skupščino bratovske skladnice na za-ptulnem in vzhodnem oki-ožju m na s«.-;' raciji ter v pisarni bi atomske skladu c Vsak član ima pravico pregledati volilo imenik in BaHtevutl pri krajevaem up.a\-nem odboru do 2d :t:>ruuija ob 16. un ustno ali pismeno bodisi ali za ko^.i drugega, popravo ali dopolnitev imen k 1 18. februar je zadnji dan za vlaganje luui didatnih Ust. Doslej je gotovo samo to, dU bo kot prva vlož la kandidatno listo Z rudarjev Jugoslavije. Zdi se, da je novi vo-Llni red precej kompliciran ter dela p meznim delavskim skupinam pri sestavi kandidatnih Ust znatne težkoče, zlasti k1^-de določbe, da mora imeti vsaka s kup na ki hoče sestavit: samostojno kandidatu.) listo, organ;/.dano gotovo število vol.lnih upravičencev. Po vsej pi.liki tosta vloženi le dve kandidatni listi, pod kak.m imcne zelo priljubljia, kar fi j pokazal tudi njegov pogreb. Na zadnji pv> ti ga je spiemila gasilska četa, šolska mla dina, člani občinske uprave Metlike ok ca in velika množica pi^ebivalstva. Ob wi prtem grobu se je poslovil od njega ob činski sluga Derganc kot član gasilske 6* te. Blagega pokojnika bcxlo nin >gre-šali. saj jim je b'l najboljši svetova ne 1 vseli težavah. Bodi mu lahka zemlja! SOKOL — Sok^Uki gledališki oder na Viču jt snoči ponovil izvrstno veseloigro »Peg srček moje v režiji br. Rudija Marinčiča. Občinstvo, ki je sicer zaaedlo dvorano v manj zadovoljivem številu, je prišlo popolnoma na svoj račun. Vsi igralci so se 7opet o i lično odrezali, zlasti pa je ugajala snoči Peg sestre Bince Thalerjeve, ki je ■ svojim nastopom vzbudila obilo zabave in smeha Mistra Havvkesa je izvrstno kreiral br Broni Battelino, dočim je prevzel vlogo Jai -visa br. Ladi Demšar, ki se je piav take vživel v svojo vlogo. Scenerija in razsvetljava ter oprema na odru so bili kakor pri premieri na višku, skratka tudi repriza jc dosegla popoln uspeh. Za prihodnji mesec pripravlja gledališki oder izvrstno rusko igro >Mladoletje< v režiji br. Battelinija, nakar opozarjamo vse p. n. posetnike našega sokolakega gledališča. — at. Sokol na idanem mostu. Ob koncu jejiu.ir ie je polagalo tukajšnje Sokol/sko drušv•> svoj letni obračun. Lepo o»pc4o z bo rovanja je orvord starosta br. Ra«zj»otn!k. ki se ie pni uvodnih forni«l*noMih spointajal pmgI Sokola Nj. Vol. kralja Pertrn II.. ikaterenm fo zbrani bratje iti se*>tre zaklic^l; tnkr.i ni sokol^k; >Adravo!< Po izČrPnh jjoročilih funktionarjev, iz katerih je biilo razvidno vse ktM f"Hh delovanje, je b«ila I /voljena nova uprava- Upravi, ki si je nadela te&o nalogo, da orje tedi-no za Petrovo pet 1 ftko ie na Jelu br. Rudi £ele>»niik- Ostale funkei je na so prevzeli sledeči t)rotje: [lodVrtaroula br. dijanec Tone, tajnik Grobeniea Bdo, blagajnik Rebec Ivan, proevetar Ckaseu« ■ irkar Zavasnik Rud«, arhivar .1 ,,ičar Stern sa Marjan, gospodar PoLak ione. nafiel n!»k Gala Go'mr. načelniki s. KarT-l..- /.cf ka. ostali odbor pa se bnvtj^: Arhar Tone. Jenko Robert. Slabina Ivan, Bru« Slavko, l.enasi Benjamin. Grimšič Drago. Br1i«k T ne. Petrovsek Mihael. Skok Alfonz, Kol ■•ne flor ian ^oper Rudi. Skerbnck Fram 1 AhVn Ss«>ko. Po daljoi debadi o Petrovi [k.-' 'etki ]in po sestavi lei&ieca proračuna jc bi lo zaključeno lepo zborovanje / iakreno že T;o. da bi se vse -i-zraženo žeijc tudi nresn či le. MODERNA KUHINJA Gospe: .irii,v/cf. kako dolgo fe treba ku kat i jajce v trdo? Mlada kuharica: Točno tako dolgo, da pokadim cigareto. MALI OGLASI Beseda 50 para, davek Din 3*—, beseda 1 Din, davek 3 Din preklici pismene odgovore glede mtiih oglasov je treba prilottt) znamko — Popastov za male oglase ne priznamo. RAzno •5 i RneeUS 50 par. davek 3 Din Najmanjši znesek 8 Din NOVOSTI bepe vzorce za pumparce, športne obleke, nudi ceneno Presker. Sv. Petra cesta 14- 2. L. KU SEJE ..•..tNft,.;: SV PETJA NAM a Makulatomi papir proda uprava ^Slovenskega Naroda14 Ljubljana, KnaHjeva ulica štev* s KUPIM Beseda 50 par, davek 3 Din Najmanjši znesek 8 Din KUPIM Diesel tovorni avto 2_Sonek;. ma^o rabljen. Simon NVetise, Sonj bor. 521 AVTO GUMB siare, v vseh dimenzijah, kupu-iemo stalno po najvišjih cenah Ivan Preše m, Kranj. 508 ! EESEEE1 SUHA DRVA KOKS Ia TRBOVKUJSKI P R E M O G i BREZ PRAHU NUDI i Nov LOKAL majhen na dobr točki se z marcem odda po nizki ceni- Ponudbe na Sluv. ITaTodl« i>od j >Lok«l<. 557 j Bohoričeva 5 — Telefon 20—5e Jf-ste': p<-»eretHU savod Naznanjamo tužno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi soprog, oče, brat, srtric in svak. gospod Stare Franc POSLOVODJA PODR. F. HELNRIHAK Pogreb blagopokojni ka se bo vršil v torek, dne 17. februarja, ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti Zgornja Šiška Štev. 86, na pokopališče v Dravlje. LJUBLJANA, dne 15. U. 19U*. ANTONIJA roj. HfclNRIHAK, žena; IIKLENA aa ANTONIJA, hčerki — hi ostalo sorodstvo. I. POGAČNIK N A R O D«, ponedeljek, 15. februarja 1997. Stev. 3b Podražitev elektrotehničnega materijala To bo gotovo slabo vplivalo na razvoj stavbne delavnosti I.jublja/na. 15. februarja Pred ga Četkom stavbne sezone vesti o podražitvi gradiva ni«so i/podbuJajoee. Lanska stavbna sezona je bila v primeri 6 prejšnj mi letj precej živahna in tudi letos ^e nam obeta v Ljubljani preeej stavbnih del, toda občutna podražitev gradiva bo nedvoniuo vplivala na razvoj stavbne delavnosti in mar cikdo se ba.^ zaradi nje r.*1 l>o odločil za zidanje. Posebno občutna je zlastj podražitev elektrotehničnega materiala, ki je poi B i>~ čila veliko vzneni rjenje med obrtnik • Podražriev elektrotehn cnegu materiala ima pri nas posebno zanimivo ozadje. Večino tega materiala uvažamo, predvsem iz Nemčije. Imamo sicer tudi že tovarne za elektrotehnični mater al. to k val tet j /a aemŠkiiui izdelk . V nobeni Panog stavbarstva kva:i" teta gradiva ne i?r.: ako velike vloge kakor v c;ekt rotehniki- Nad domač m elektroieb/ niču in gradivom ?>».■ pritožujejo odjema.ci in l rim ve; ter obrirvki elekin/ehniene -'roke- Stavbni gospodarj zah evajo dober material m zato morajo obrtniki uporabljali uvoženo blago. ix>kalnj gospodarski patriotizem v.-«-^j tega ne more spremeniti. Ko bo domaČe blago lahko konkuriralo Po kvaliteti uvoženemu, bo uprav cen tudi v tej panogi k].c Svojj k svojim- Pri vsem lem jc treba tud upoštevati, da «k> domače tovar rte pogosto samo i>o imenu domače* dočim so v resnici v rokah inozemskih kap ta*i 'tov. ki izrabi: a io zaščitno carino n nn-e cenene delovne mooi. dobiček pa odteka v tu jrno. Ko kupujemo '.ako zvano domače blago, utrpimo pouosto škodo neposredno za rad i slabe kvaliteie blaga in izredno, ker denar odteka i/ države. Fraze o zaposlitvi domačih liudi tudi niso vedno brez demagogi" Prj nas je velika tovarna za elektroteh- nični material in baje bi lahko bili že neodvisni od zunanjega trga, kar si nedvomno \wi žel mo V ta namen je bila tudi izdana uredba o izdelav- in porab- gol h m izoli ranih električnih vodov jn »ie. \" veljavo bi naj stopila že 19. januarja t. 1. Po tej uredbi hi ne e-uiel; uvažati elektrotehničnega ma!eria|a in domača tovarna, ki ima baje velik kapital in temu primeren vpliv- bi prav ia prav dobila monopol za izdelavo in prodajo tega ma'eriala. Lahko misl'mo. da bi se zaradi tega material zelo podražil. V rosu ri so prejeli delajlisti, ki prejemajo ma terial od te tovarne, ob novem letu okrožnico z napovedjo, da se 1. januarja podraži blago za 20 do Tovarna se lahko iz- govarja, da so se zadnje čase zelo podražile sirovine na svetovnem tr/.išču zarad; velike porabe v vojni imdustriji. Podražli *o se baker, svinec, med in kavčuk Tud' inozemske tvrdke so podražile svoje izdelke, toda ^ele v drugi polovic; januarji m le za ler je že iz tega razvidno, odkod piha veter. Združenja elektrotehnici! h ol>rti t^o že lani protestirala proti sprejetju uredbe, ki bi omogočala producentu monopolni položaj-Posegla so. da ie gradbeno ministrstvo od" ložilo uveljavi jenie uredbe za po] leta. Do tega ča>a morajo s*rokovna združenja zbra ti vse Podatke, ki dokazujejo kakšne k val;' tete ic domač elektrotehnični materi*] in kakšna škoda bi na^'a'a. ce Iv domačemu blagtl več ne koraku rj ral n ?nozemLjub!jaske akvarele« -Turkestanske ljubavne pesmi«, >Tar tarsko suito«. Ciklus »Iz moje mladosti : in Scherzo (Potrkan p*es>. V >Akvarileh« je harmonično gotovo najinteresentnejši >Sv. Krištof«. Zeo lepi sta obe izvajani >Turkestanski ljubavni pesmi« z izvrstno uporabo lesenih pihal. -Tartanska suita< učinkuje zeo sveze in je tvorila razgiba nejši del iporeda. Dirigent g. Drago M. šijanec je svojo nelahko nalogo (orkester je balad hoče sestavljen, partiture in materijal še pomanjkljiv, rešii nadvse častno. Orkester je izzvenel razen neubranosti lesenih pihat (klarinet je stalno bil prenizek), zelo ho-logeno. Cas je, da se zavemo tega. da nam je v g. šijancu zrasel dirigent, ki ima poleg izvrstnega posluha in velike muzikalnosti lepo lastnost, da se brez imizura ali ali predčasne resignacije bori z našimi težavnimi in malimi razmerami z vedno isto svetostjo. Vsake naloge se loti z voljo, da jo izvede čini bolje in tako včasih doseže rezultate, ki jih morda preje nikdo ni pričakoval v taki meri. Tako se je pod njegovim vodstvom. izbodjšal radio-orkester, ki je bil pred njegovim prihodom v brezupnem stanju in skoro sramota za našo postajo, do meje, ki je pač pri sedanjih malih razmerah mogoča in — vsi koncerti, ki jih vodi g. šijanec, so na dostojni višini (Česar o vseh naših koncertih ne moremo trditi). G. šijancu moramo biti za njegovo vztrajno kulutrno delo hvaležni. B. A. L. drugje na svetu, so pripravili tudi načrt« za ortopedično in zobno kliniko, za zavod za mehanično zdravljenje in še za več drugih zavodov. Al Capone dobro služi Bivši mojster zločinov v Ameriki Al Capone je zaposlen zdaj v legalnejši trgovini kakor je bil do svoje aretacije. Sedi sicer v zaporu, vendar pa zelo dobro služi kot predsednik delniške družbe Al Capone, ki pa ni nikjer zaregistrovana. Trgovine ne vodi sam, temveč njegova žena m sicer v prvi vrsti z vrectaoatnimi papirji, m o/ ji pa svetuje, kaj je treba storiti. Pionirji polarnega letalstva Sovjetsko letalo je startalo na 20.000 km dolgo pot nad polarnimi kraji V Moskvi jc startalo v četrtek Faricho-vo letalo k velikemu polarnemu poletu na M cleln Pred startom je izjavii vodia letala P. B. Farich o načrtu in ciljih tega drznega poleta: Po/inu ko od režejo snežni meteži in strupen mra/ Arktido od vse /cmlje. moramo nrclctcti dolgo pot po /raku ob ledenem oceanu Od 20.000 km naše poti odpade skoraj polovica na kraje, kjer se doslej še nikoli ni pojavilo pozimi letalo. Leteli bomo tudi nad kraji, kjer celo poleti Se nikoli ni bilo letala I/ Moskve krene naše letalo preko SvercDovska Omska. Novisibirska in Irkutska. Od tod poletimo nad reko Leno do Jakutska. Ta proga velja /a eno najtežjih, toda naši letalci letajo po nji že 0 let in jo dobro poznajo. Onstran Jakutska «e začenja eden najtežjih in najnevarnejših odsekov. Leteli bomo skoraj naravnost na Ojmekon in dalje proti Srednjemu Kolvmsku. Poti na Srednji Kolvmsk in An-drvn ni preletelo še nobeno letalo. Mraz v teh krajih jc strašen. V nekaterih letih jc padla temperatura na 70 stopinj pod ničlo. V takem mrazu leži nad zcm'jo gosta megla, ki ovira že itak težko orijentacijo. Naprej bo nas vodila pot po zgodovinski progi, koder so leteh sovjetski letalci k Smidtovem taborišču CeTjuskincev V Wel-Icnu. najskrajnejši severovzhodni točki Sovjetske Rusije* krcr.c naše letalo proti /anadu. Leteli bomo nad obalo Čuhotskc-ga morja Onstran \Ve!lcna >c začenja strma in skalnata obala. Tu v zalivu Anguemc sta našla smrt američka pilota Borland in Kvlson. .laz. ki sem letel s Sljcpnjcvim in Gališcvbn i--' pa seveda, ali mu bo ta denar kaj koristil, kajti obsojen je na 20 let težke ječe in bo torej še dolgo Čakal, predno bo mogel se sti za mizo v svoji pisarni. Zelo verjetna je, da bi ne bil krenil na pot zločinov, če bi bil slutil v sebi trgovinski talent. Nesreča je pa hotela, da je odkril v sebi ta talent šele v ječi. Sloni pred ženami MavojJc živa.li ie do4o6il 15.000 i unio >terlin'_rov, z-a telesno g^urdo je orkes'< i 2.">.000. zri wdT7.<'va.n.H' galeisj*1 tsL'.k p ."».000. V palcr.iji ima m^ogo dra^o^emrl' del starih mo>t,mv. Za nakup novih &1 on* v jc m.>'<.."■;: (5»000 funtov ster':ngov, za svoj har-m pa samo ."».400. Svojih iOB UWeJ n* Cioiii jMKsebno v o o l*>Lj j<- navdušen slone. Kaj neki bi rekla njetrova l»i se »ulvl.i <>nako^»rti\'.n<>- Mafnradv/i >j pa tudi irle-ie --»b. nt.ro in vatOen. 7j\ svoje maašo iTjilaCke j^ d<> \