IJvMSaaa, petek 11. jnfija 1*S1-XIX UREDNIŠTVO IN UPRAVNMTVO: LJUBLJANA, KNAFLJEVA ULICA «T. *. -IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase is Kraljev*« Italije ta ino« UNIOVE PUBBLICITA ITAUANA 8. A^ MILANO : SI-22, 11-23, Sl-24, 11-25 in 51-26. — Izhaja vsak dan opoldne. Mesečna naročnina S.— L, Za inozemstvo 10 L. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza ttalhma ed estera: UNIONE PUBBLICITA IT A LIAN A S. A^ MILANO. Položaj na vzhodni fronti Na glavnih odsekih se še neprestano nadaljujejo borbe - Nemško vrhovno poveljstvo poroča o zaključku velike tankovske bitke med Bialvstokom in Minskom — Dosedaj 400.000 ujetnikov Berlin, li. julija, d. O položaju na vzhodnem bojišču objavlja nemško vrhovno Ix>veljstvo v svojem uradnem vojnem poročilu: Operacije na vzhodu napredujejo nezadržno. Na finski fronti so nemški oddelki 8. julija, podprti od obkoljevalne akcije finskih čet zavzeli po večdnevnih bojih zelo utrjeno Sallo. Sovjetska divizija, ki se je tamkaj borila, je bila razbita. Berlin, 11. juL s. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je snoči objavilo naslednje posebno službeno vojno poročilo: Z obema velikima bitkama pri Bialv-stoku in Minsku se je sedaj že zaključila največja obkoljevalna operacija z mehaniziranimi oddelki, kar jih je bilo doslej na sveta. 323.898 Rusov je bilo ujetih. Med njimi je mnogo armijskih in divizijskih generalov. Zaplenjeno ali uničeno je bilo 3332 tankov, 1803 topov in ogromne množine drugega orožja. Skupno je število ujetnikov naraslo že nad 400.000. V celoti je bilo zaplenjenih ali uničenih 7615 tankov. 4423 topov in 6233 letal. Berlin. 11. juL s. DNB poroča, da je manjAa skupina nemške vojske 8. julija pri svojem prodiranju na področju Stalinove črte naletela na velik oddelek sovjetskih tankov. Prišlo je do hudega spopada, v katerem so Nemci razdejali 123 ruskih tankov. Preostali tanki so se z vso naglico umaknili. Nemški in finski oddelki so 8. julija na nekem odseku finske fronte v hudih spopadih uničili tri sovjetske čete in 40 so-\Tažnih tankov. V naskoku so se polastili treh sovjetskih baterij, ki so bile na tem, da zadrže njihovo prodiranje. Sovražnik je imel krvave izgube. Nemci in Finci so dosegli velik plen in mnogo Rusov je bilo ujetih. Budimpešta. 11. julija s. Službeno poročajo, da so brzi oddelki madžarske vojske, ki so ji sledile še druge čete in topništvo, včeraj izsi Lili prehod čez reko Zbrušč, ki tvori mejo med bivšo Poljsko in Ukrajino. V hudih spopadih je bil odpor sovjetske vojske strt in ruske čete so imele znatne izgube. 25.000 ruskih vojakov je bilo ujetih. Madžarski pionirji so kljub velikim težavam naglo zgradili pon-tonskd most čez reko. preko katerega sedaj prodirajo čete, ki zasledujejo premaganega sovražnika. Med madžarskimi četami ' vlada veliko navdušenje. Odločilni obrat Berlin, 11. jul. s. Sovjetski poslanik v Londonu Majski si je upal, kakor znano, postaviti trditev, da bo velika bitka na vzhodni fronti pomenila odločilen obrat v sedanji vojni v prilog Rusiji. »Borsen-zeitung« komentira to izjavo in pravi, da bi rada vedela, na kakšne elemente se je strateg Majski opiral, da je lahko kaj takega napovedal. Morda na katastrofo ruskega letalstva ali na tisoče uničenih sovjetskih tankov, ali pa nazadnje na ne-za držano prodiranje evropskih zavezniških sil vzdolž vse vzhodne fronte. Vojni pohod na vzhod je že odločen, a ne po željah Majskega in njegovih londonskih pristašev. Vsa sob dar izi rana Evropa že zmaguje ne le proti Moskvi, marveč tudi proti njeni plutokratski zaveznici. Gotovo je, da bo rezultat bitke odločilen ne le za bodočnost Sovjetske zveze, marveč vsega sveta. Madžarsko vojno poročilo Budimpešta, 11. juhja. s. Vrhovno poveljstvo madžarske vojske je objavilo naslednje službeno vojno poročilo: Naši brzi oddelki so se včeraj še nadalje borili s sovražnimi zaščitnlcami za prehod Čez reko Zbrušč. Od 9. julija dal;e so brzi oddelki v stiku z nemško oboroženo silo. Pehota čisti zasedeno ozemlje. Doslej je bflo ujetih 25 ruskih vojakov in oficirjev. Ujetniki, ki dokažejo, da so Ukrajinci, se odpuščajo domov. Poročila o izgubah Berlin. 11. julija s. Glede na vesti o ve-Kkansk:h izgubah, ki so jih imeli Nemci v zadnjih dneh na vzhodni fronti, so izjavlja v kompetentnih krogih, da so te vesti četudi prihajajo fz# nevtralnih virov, moskovskega porekla. Ponavlja se. kar se je dogajalo že v preteklosti. Vsakokrat skuša sovražnik z določenim namenom ustvariti določeno razpoloženje in se poslužuje najbolj smešnih izmišljotin. Padalci v Helsinkih Helsinki, u. jul. s. V predmestja finske prestolnice so se spustile nadaljnje skupine sovjetskih padalcev, ki pa so bile takoj opažene in so jih finske čete polovile. Kar se tiče žrtev sovjetskeaa bombardiranja, so jih našteli no včerajšnjem napadu kakih 20. Razen tega jih je bilo 160 ranjenih. Vsi prizadeti so civilne osebe. Prvi ranjenci v Bukarešti Bukarešta, 11. julija, s. V Bukarešto so prišli prvi vlaki z ranjenci z rumunsko-sovjetske fronte. Ran:ence je obiskala žena kondukatorja Marija Antonescu v spremstvu predsednika ministrskega sveta Mihaela Antonesca. Oba sta se zanimala za stanje ranjencev, katere sta pohvalila In jih vzpodbujala. Letalske akcije Berlin. 11. jul. s. Nemška polslužbena agencija objavlja, da je bilo v četrtek uničenih 110 sovjetskih letal, od teh 35 v letalskih spopadih. 75 na posameznih vzletiščih. Bukarešta. 11. julija d Skupina rumun-skih borbenih letal, ki so se z rumun>kimi piloti pod vodstvom nemških inštruktorjev prvič podala v borbo, se ie nad Kon-stanco >popa«i!a s tremi M~iv jct'kimi bombniki Dve sovražni letali sta bili v bitki sestreljeni. Bukarešta. 11. julija s V predpretekli noči je bil v Bukarešti letalski alarm. Sovjetska letala pa se niso prikazala nad glavnim mestom Najbrže so se morala vrniti kmalu potem ko so preletela mejo. Zločinske sovjetske metode Berlin, 11. julija, s. Iz poučenega vira se je izvedelo, da so sedaj Rusi poleg dosedanjih prekrškov mednarodnega prava pričeli zlorabljati tudi belo zastavo v napadalne namene. Ponovno se je že zgodi- lo, da so se ruski vojaki približali nemškim postojankam z belo zastavo in jih nato napadli. Neki nemški poročnik je pripovedoval, kako je skupina sovjetskih vojakov pri Bomikih dospela na 30 korakov pred nemško postojanko in nato pričela streljati nanje z revolverji. Finska Sela knjiga Helsinki, 11. julija, s. Snoči je bila objavljena napovedana Finska Bela knjiga. Knjig-a vsebuje vrsto dokumentov o namerah Moskve, da uniči in posovjeti finsko republiko. Politika Kremlja, ugotavlja »Bela knjiga«, je bila napadalnega značaja in je zaradi nje moralo priti do vojne. Turčija prevzela zastopstvo francoskih interesov v Moskvi Viohy, 11. julija, d. Iz Ankare poročajo, da je turška vlada pristala na francoski predlog, da prevzame zastopstvo turških interesov v Moskvi. Nasprotno pa je Turčija odklonila sovjetski predlog, da bi zastopala v Vichvju sovjetske interese. Za Islandom še Irska? Wilkie napoveduje nadaljnje akcije Amerike v praven Evrope — Roosevelt pripravlja zasedbo Irske in škotske VVashington, 11. jul. ir. Bivši republikanski predsedniški kandidat Wendel je je imel včeraj daljši razgovor s predsednikom Rooseveltom. Pozneje je izjavil novinarjem, da je zaSedba Islanda po ameriški vojski samo prvi korak izmed sličnih, ki jih bodo Zedinjene države morale v kratkem podvzetL Uillhie je pristavil, da je to sicer samo izraz njegovega osebnega mnenja, da pa morajo Zedinjene države za vsako ceno zagotoviti svobodo plovbe na pomouskih poteh. Izgube angleškega trgovskega ladjevja so mnogo hujše nego, da bi jih bilo mogoče nadoknaditi s gradnjo novih ladij. Zaradi tega so potrebni energični ukrepi. Ali moramo podpirati Anglijo z vsemi sredstvi, je izjavil VVillhše. ali pa moramo dajanje pomoči Angliji sploh opustiti Končno Je Willkie pripomnil, da bi si morale Zedinjene države zagotoviti nadaljnja oporišča v Severni Irski in na Škotskem. Značilen lanti TVashington, 11. julija, d. Na konferenci tiska je podtajnik za zunanje zadeve Sum-ner VVellas zanikal včeraj vesti, da bi nameravale Zedinjene države ustanoviti vojaška ali mornariška oporišča na Portugalskem, v portugalskih kolonijah ali pa v Sibiriji. Welles je pripomnil, da o ustanovitvi oporišč v Sibiriji nikdar ni bilo niti razgovorov s Sovjetsko Rusjio. Prav tako nima ameriška vlada takih namenov glede Portugalske. patrole NTew Toi-k ii. jul. d. Kapitan ameriškega trgovskega parnika., ki je plul iz Lizbone v New York. je izjavil, da se je njegova ladja 1. julija kakih 10 milj zapadno od Azorskih otokov srečala z ameriško mornariško pa trulo. Dve ameriški patrolni letati sta v majhni višini krožili nad njegovo ladjo. Novinarji ne smejo na Island \Yashington, 11. julija, d. Rooseveltov tajnik Early je izjavil na sestanku z novinarji, da predsednik Roosevelt toliko časa, dokler zasedba Islanda po ameriških četah ne bo popolnoma dovršena, ne bo dovolil ameriškim novinarjem, da bi posetili Island. Churchill je zadovoljen z Rooseveltom Rim, 11. julija, s. Odgovarjajoč v angleški spodnji zbornici na interpelante glede položaja v Islandiji je ministrski predsednik Izjavil: Menim, da je stališče ameri£k±h tehničnih oblasti v skladu s potrebo preventivnih akcij, kakršne zahteva modema vojna, zlasti pa zračna vojna. V tem primeru gre zato, da se onemogoči Hitlerju, da bi v posameznih skokih prišel v stik z ameriškim kontinentom. Ni pa moja stvar, da bi razlagal ameriško stališče. Kdor se dovolj zanima za to, bo tudi razumel, kaj se Je zgodilo. Churchill je omenil, da je s privoljenjem islandskega prebivalstva Anglija za nekaj časa vzdrževala na otoku močno posadko. Ta odločitev ameriške politike, Je nadaljeval Churchill, je v popolnem irkladn z angleškem! interesi in ml "^»^ povoda, da bi se pritoževali. Ne vem, kako hI mogli imeti povod za kakršno koli drugačno zadržanje glede poziva islandske vlade Združenim državam. Nameravamo obdržati še nadalje naše sile na Islandiji, ker Ima naša vojska enake cilje, kakor ameriška vojni ca. Gre za obrambo Islandije in vrda bosta obe vojski uspešno v tem vali. Churchill je nadalje pojasnil, so bili drugi razlogi s Predsednik Roosevelt je obljubil, da ne bo poslal Angliji samo pomoč v obliki municije in vojnega materiala, temveč hoče poskrbeti tudi za to, da bo dobavljeno blago prišlo na določeni kraj. Umanski pri Rooseveltu Washlngton, 11. juL Aftonbladed€ iz Londona, potrjujejo v tamkajšnjih političnih krogih, da se lord Halifajc, ki prispe v kratkem v London, najbrž ne bo vrnil na mesto angleškega veleposlanika v Washingtonu. Za enkrat še ni znano, koga bo določil Churchill kot Ha-lifaxovega naslednika. Dobro poučeni krogi pa opozarjajo, da je že po smrti prejšnjega veleposlanika v Washingtonu lorda Lot-hiana ponudil Churchill mesto veleposlanika najprej bivšemu ministrskemu predsedniku Lflovd Georgeu. Ta je tedaj ponudbo zaradi starosti odklonil. V sedanjem položaju pa ne izključujejo, da bi Lloyd George vendarle sprejel funkcijo veleposlanika v Zedinjenih državah, zlasti ker ga vežejo tako s Churchillom kakor tudi s sovjetskim veleposlanikom v Londonu Majskim prijateljski odnošaji. Amerika si hoče zagotoviti naraščaj za vojsko New Y«"k, li. juL s. Za priseljevanje pristojne oblasti so pripravile in objavile načrt, ki določa splošno naturalizacijo sinov in vseh tujcev, ki bivajo v Zedinjenih državah v starosti do 14 let Po podatkih urada za priseljevanje je teh dečkov skupno nad pet milijonov. Zapadna fronta Berlin, 11. julija, s. Skupina angleških bombnikov, ki jih je spremljalo večje število lovcev, je včeraj okrog poldneva skušala prodreti preko Kanala nad kraje ob francoski obali. Tudi ta poskus so Angleži poplačali z ogromnimi izgubami. Med Ca-laisom, Boulogneom in Cherburgom je bilo sestreljenih 19 lovcev tipa Spitfire in en bombnik tipa Bristoi-Blenheim. Neko drugo sovražno letalo je sestrelilo protiletalsko topništvo. Nasproti tem 21 sestreljenim sovražnim letalom je nemško letalstvo izgubilo le dva aparata. La risposta della Maesfa del Re Imperatore al telegramma di del Consiglio comustaSe Al telegramma di devoto omaggio indirizzato alla Maesta del Re Imperatore dal Consiglio comunale di Lubia-na nella sua prima adunanza, il primo aiutante di campo ha cosi risposto al sindaco di Lubiana: L'augusto So- vrano ha accolto con vivo compiaci-mento i sentimenti rivoltigli dal Consiglio comunale di Lubiana anehe a nome della cittadinanza e mi confida Tespressione del suo grato animo per il gentile pensiero.« Zahvala Ni. V. Kralja in Cesarja liublianskemu mes n mu svetu Na brzojavne izraze globoke udano-sti, ki jih je ljubljanski mestni svet s svoje prve seje poslal Nj. Velilčansiu Kralju in Cesarju, je prvi pobočnik Vladarja odgovoril ljubljanskemu županu z naslednjo brzojavko: Vladar je z velikim zadovoljstvom sprejel izraze, ki mu jih je sporočil ljubljanski mestni svet tudi v imenu meščanstva in mi je naroČil, da sporočim njegovo prisrčno zahvalo za vljudno misel. Successi crescenti dell'Aima aerea EKicaci attacchi contro Nicosia, Tobruk e Sidi el Barrani — Un piroseaSo slliarato — Sette veli veli afcbattuti II CJuartlere Generale delle Forze Arnia-te comiinica in thitn di lO luglio il seguente bollettino di guerra n. 400: A Cipro nos tre forma/i on i aeree han no colpito la base di Nicosia causando dannl e incendi considerevoli. X ostri velivoli nei pressi della costa cipriota hanno »ilurato un piroscafo da 5 nula tonnellate. Un idrovolante sanitario e stato attac-cato nel canale di Sicilia da velivoli da caccia britannici. A sud della Sicilia nostri caccia hanno abbattuto un velivolo Hurricane. NeirAfrica settentrionale, sul fronte di Soli um, e stato posto in fuga un ropar t o nemico appoggiato da carri ar mat t. Le forze aeree dell'Asse hanno bombardato a Tobruk, navi alla fonda nella rada e posi-zioni fortificate. Sono stati inoltre colpite basi aeree nemiche a eot di Sidl el Barrani causando incendi e distruggcndo in una dl esse nmnerosi veHvoli britannici. II nemico ha compiuto incnrsVmi su BengasJ e su Tri poli: A TripoU di sette velivoli attuccanti due sono stati abbattuti dalla difesa contraerea e quattro dalla cacoia. NeirAfrica orientaJe le tnippe Madame Butterflv*- Spoznali smo. da je mogoče tako dovršeno podajati glasbene umetnine samo kultiviranim pevkam in pevcem ter glasbenikom, ki so zrasli v umetniškem okolju s slavno tradicijo. Že v prejžnjih stoletjih je bila Italija zibelka operne stvaritelnosti. Od nekdaj je zavzemala vodilno mesto v Evropi kot žarišče glasbene lepote. Bila je učiteljica In voditeljica v svet najlepših in najdragocenejših pa tudi najbolj tajinstvenih in umetniških vrednot, to je svet glasbenih vrednot. Poročali smo že s kakšnim navdušenjem in priznanjem je naše občinstvo sprejelo glasbeno umetnost, ki nam jo je nudil v dveh večerih rimski ansambel. Naše občinstvo, ki je glasbeno odlično vzgojeno in pozna italijansko glasbeno umetnost, je bilo vendarle presenečeno spričo genialne Izvedbe obeh oper. ki so nam prav tako domače, kakor Italijanom. Naši strokovnjaki so občudovali spretnost in znanje režiserjev in scenografov, ki so znali izkoristiti sleherni prostorček na našem odru in ustvariti s pomočjo najbolj okusne in smiselne scenerije največji užitek. Občudovali smo posamezne umetnike. Zadivili so nas solisti in vsi drugi z manjšimi vlogami. Val so bili mojstri v izvajanju poverjenih jim vlog. Spoznali smo, da se dosežejo veliki umetniški učinki samo s sodelovanjem celotnega ansambla. Težko je najti besed, da bi izrazili individualne umetniške sposobnosti posameznikov. Vsak nas je po svoje očaral s svojim nastopom. Nikoli ne bomo pozabili na užitek, ki so ga nam s petjem in Igro nudili Marija Caniglia, Benjamin Gigli, Gino Bechi, Maria Hud^r in drugi. Imeli smo priliko spoznati izredne kvalitete dirigentov in glasbenikov. Slovenska kulturna javnost bo vedno hvaležna Visokemu Komisarju, ki si je prizadeval, da je Ljubljana slišala operni ansambel svetovnega slovesa s solisti in dirigentom najvišjega mednarodnega ugleda, z vzornim orkestrom, izvrstnim zborom in z idealno opremo. Naš glasbeni recenzent je ugotovil, da nismo doslej še doživeli sreče, da bi poslušali in gledali operno predstavo tako krasne kvalitete v izvirniku in po interpret ih tolike slave. Slovenci so z odobravanjem na obeh večerih manifestacije italijanske glasbene kulture izrazili svoje občudovanje in svojo zahvalo vsem. ki so z blagohotnim prizadevanjem omogočili gostovanje Rimske opere v Ljubljani. L'arrivederci di Lubiana Lubiana, 11 luglio Oggi. alle ore 16. lascieranno la nostra citta i gloriosi artisti del Teatro Reale del-1'Opera di Roma, che con le due serate al nostro Teatro dellOpera ci hanno donato delle ore di indimenticabile godimento artistico. D soggiomo, purtroppo cosi breve, del Teatro dell'Opera a Lubiana e stato un trionfo dellarte lirica italiana e in generale della cultura italiana che questi giornl abbiamo potuto conscere da vir in o in tutta la sua originale grandezza. Siamo lieti di rilevare aneor una volta, che anehe questa iniziativa e dovuta alla benevolen-za del Duce che ha concesso ai cittadini di Lubiana e de'la nuova provincia di parte-cipare al trionfo dell'arte perfetta del Teatro Reale dellOpera di Roma. Noi sloveni. per cui 1'arte e la cultura sono sempre stati i beni piu preziosi della vita e che per tale ragione ci siamo sempre sentlti attratti dalla terra dellarte, come il nostro sommo poeta Francesco Prešeren, In cui lOttocento ha visto, si puo dire. redivivo il poeta Petrarca. mai po tremo dimenticare le perfette interpretazioni che ci diedero della Traviata di Verdi e di Madama Butterflv di Puecini i nostri čari ospiti romani. Abbiamo compreso, ehe si-mili interpretazioni musicali possono esser date soltanto da cantanti e musicisti, cre-sciuti in un ambiente artistico di secolare tradizione gloriosa. Gia nei secoli passati Mtalia e stata la culla del Teatro Urico, gia da secoli essa detiene il primato ln Europa come irradiazlone della bellezza. rivestita d: notte. LItalia e stata la maestra dei valori artistici piu preziosi e piu misteriosi. essa e stata la guida pili illu-minata nel mondo delle bellezze musicali. Ci slamo gia resi interpreti deU'entusta-smo. con cui il nostro pubblico accolse le manifestazioni musicali. che queste due sere ci furono offerte dai piu eminenti rap-presentanti dellarte lirica italiana. II nostro pubblico, malgrado la sua invidiabile educazione musicale e la sua non superfi-ciale conoscenza dellarte lirica italiana e stato elettrizzato dalla geniale esecuzione delle due opere, a noi cosi famigliari, non meno che agh italiani. I nostri registi e scenografi hanno ammirato 1'abilita. dei registi e scenografi, hanno ammirato 1'abilita dei registi e scenografi del Teatro dell'Opera di Roma, che hanno saputo sfrut-tare il minimo spazio del nostro palcosce-nieo per creare la piu suggestiva messa in scena possibile. Abbiamo ammirato i singofli artisti, i solisti e anehe gli a'rri cantanti. Tutti hanno eseguito c cm maestria le porti loro asisegnate. Abbiamo compreso che a rag-"iungere g^andi effctti artistici ci vucle la collaborazione di tutto Tinsicme. Noro e faci le trovar parole per esprimere le ca-pacita individua li dei srinijoli artisti, cia<-scuno dei qualj ci ha incantato a modo suo. Non potremo dimenticare H ^odimenvto, che ci hanno precurato il canto e rinter-pretazione di Mar^a Caniglia. di Beniamino Gigli, Gino Becchi. di Maria Huder e debeli al tri. Abbiamo avuto oceasione di oo-noscere e di apprezzare anehe le srtraor-dinarie qualita deiroTchestra e dei maestri. 11 col to pubblico skrveno sara ri con obscen t e alTEcc 1'Alto CormmisG*ario. che ha fatto si. che anehe Lubiana ha potuto am-mirare un complcsso artistico di farna mon-d;ale solisti e dirigenti, generalmente ri-cenosciuti nel mondo. un orchestra impoc-cabile. un corpo di ballo perietto. degno delTarte straordmana della prima balle-rina Attilia Radice. Dalla recensnone minuziosa del nostro eritico musicale ripeteremo qui un solo pen si ero: Ancor mai non aobriamo avuto la fortuna di aseoltare e di flmmirare rap-pTescntazioni liriche di cosi alte qualita ariginali, comunicateci da interpret-: cosi gloriosi. Poročilo našega gledališkega kritika Se drugič so se vsule množice v Opero, uživat glasbeni in pevski praznik, ki ga je pripravila Ljubljani in okolici kr. rimska opera. Se nikoli ni bilo v našem glavnem gledališču toliko poslušalcev, saj so bile lože kakor ulnjaki roječih čebel, v parterju so bili polni ne le sedeži in pomnoženi obstranski stoli, temveč sta se tudi ozka hodnika med njimi izpremenila v novi natlačeni stojišči. Tako sta vladali neznosna vročina in gneča, ki pa so ju ljudje v osrečujoči opojnosti rimske umetnosti stoično prenašali do par minut pred polnočjo, vztrajno izražajoč svojo radost in navdušenje. Puccinijeva Madame Butterflv spada med najbolj popularne opere našega slovenskega, z itaijanskimi umetninami od L 1892 bogato založenega opernega repertoarja. Pri nas jo pozna že vsak kulturen človek, saj gre število njenih uprizoritev z domačimi člani in premnogimi odličnimi gosti iz tujine že v stotine. Razumljiva je bila torej radovednost, kako podaja »Madame Butterflv« rimska opera, najkompetentnejša umetniška glasbena ustanova kraljevske prestolice. Zelo pa smo obžalovali, da je obolela slavna Mafalda Favero, ki bi naj nam bila po prvotni odločbi pokazala svojo Cočosan. Nadomestila jo je Avgusta Oltrabella, o kateri smo čitali, da »ni nič manj sloveča umetnica, ki poje stalno v milanski Scali in v rimski operi; gostovala je tudi že v njujorški Metropolitanski operi, kjer so jo zaradi izrednega uspeha angažirali za dve leti ter je nastopala v saleburških prireditvah pod Toskaninijevo taktirko.* To pevko smo snoči poslušali in gledali s posebnim zanimanjem prav zaradi teh opozoritev. In res je. da ima krasen glasovni zaklad in da je za pretresljivo igrane prizore opetovano žela aplavz sredi odrskega dogajanja. Pevec zdravega, toplega tenorja izdatne prebojnosti je Aless. Ziliani; eleganten in rutiniran igralec, pevec, zrel umetnik tudi cunanje prikupnosti je Emilio Ghirardini. ki je podajal ameriškega konzula. Odlično se je.uveljavil kot Goro Adelio Zaganora, ki je opozoril nase že z Gastonom v »Tra-viati«, ž njim Gino Conti kot princ Yama-dori in v »Tsjviati« kot baron Douphol ter končno kot stric Bonzo vrli Ernesto Dominici. ki smo ga slišali tudi že kot dr. Grenvila. Režiser Marc. Govoni je s scenografom Alfr. Furigo postavil predstavo vzorno raz-sibano ter optično izredno prijetno in slikovito. Dekoracije s pogledom na tipično japonsko gorovje in na Nagasaki ob morju, pa notranjost japonske hišice so bile že same zase velika lepota. Dirigent Oliviero de Fabritiis je vodil predstavo z mladostnim temperamentom ln glasbeniško tenkočutnostjo. Zopet je stal v ospredju občudovanja mojstrski orkester, a ž njim tudi zbori na odru in za sceno. Kajpak je žela predstava prisrčno topel sprejem in po vseh dejanjih viharno ploskanje. Posebno dobrodošla novost pa je bila uprizoritev Štirih letnih časov iz opere »Siciljske večernice« z godbo Giuseppa Verdija. V sijajni, domislekov razkošno bogati koreografiji Aurelia Milossa, pod taktirko Nina Stinca in po zaslugi scenografa Ca m. Pa rravi cinija smo uživali resnično pravi pravcati baletni biser. Tu je rajala v klasičnem slogu živa, krasna mladost in lepota, zbor zornih mladenk in pol-otroških, a čudovito ognjevitih plesalk in plesalcev v vedno novih slikah, kostumih, poosebljenih letnih časov pod negibno in vztrajno blagoslov trosečim soncem. Zmerom novi efekti, zmerom nova presenečenja. A niti za trenutek dolgočasja in šablonskega ponavljanja! To je bil balet, ki bi ga hodil Človek gledat iznova in zapored. Pa saj ima tudi soliste, ki očarajo. Vsem na čelu velika umetnica primabalerina Attilia Radice, kolosalni plesalci Filippo Marucci kot harlekinski čarodej, pa Marcello Penchel kot princ Pomladi in Jeseni in originalno slikoviti faun-vi ni čar Giovanni Brinuti. Takih brezkončnih vrtincev, kakor so jih izvajali čudovita Attfl. Radice s tovariši, nismo še videli. Pa ti neskončno dražestni. ljubko kostu-mirani pastirčki, pastirji, kmetje, žanjice, pa vin i carji in vini čarke so bili za oči prava naslada. Kr. rimska opera se nam je torej z vsem sijajem in probojnim uspehom predstavila ne le z zares velikimi solisti pevci, z idealnim orkestrom, izvrstnim zborom, in sicer nevidnimi, a tem bolje občutenimi tehničnimi strokovnjaki najvišje sposobnosti pod vodstvom direktorja Per. An-salda, temveč tudi z odličnim, mladim, lepim, vročekrvnim baletom. Da na pozabim končno zborovodje Gius. Conce, ki je dognal zbore do tolike točnosti in skladnosti! Tako oihaja Kr. rimska opera s trium- fom tudi iT. I,jt:b:jane domov v Rim, a jemlje s seboj spoznanje, da je pokazala svojo umoriš* S' -vencem, narodu za petje, glasbo in vse lepote duha in srca redko odprte in sprejemljive duše! Ze v teh par dneh so lahko spoznali Rimljani, da smo Slovenci zares kulturen narod in hoče tak tudi ostati. Z gorečo željo, da bi slišali vsaj še tega ali onega umetnika kdaj zopet kot gosta, Na svidenje! Fr. G. Hq( etnica KOLEDAR Danes: Petek, 11. julija: Pij I., Olga DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Gospodična Kino Sloga: Zlata past Kino lTnion: Begunci Kar.stava »lik Eda Doriaja. v palači Bata. odprta od 9. do 12. in od 16. do 18. DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet, Tvrseva cesta 43, Trn-koczy ded., Mestni trg 4 in TJstar. še-lenburgova ulica 7. Koncert solistov Kr. rimske Opere Bil je dogodek lepega estetskega užitka Razen dveh nasitopov v ljubljanski operi so solisti Kr. rimske opere izvedli včeraj v priredbi Glasbene matice ljubljanske še po*pularni dobrodelni koncert na KLorigresjiem trgu. Scdeiovaii so suvprani&it- ka Caniglia. Gigli baritonist Becchi. yt> pranisfk- Huder jeva in Macchia ter mez-zosoprarnstka Lknbeitjfrpsj Največjo pozornost ic seveda zbudi1 Gigli ki je zapel ariji \z G'mrdanoveca »»Andrea Chenier« in De C rescen zov o- »Ro»ndini a»1 nido« z vserrr kvalitetam*, k: smo Hh spoznali že o priliki njegovega Alfreda v »Traviari«: s pesnim zvočnin in kultiviranim glasom, ki mu daje veliko topline in močno doživljajsko svilo. Razen omenjenega je še zapel dve p-o»pularn; italijanski pesmi ter za vse žel nad vse navdušeno priznanje. Enako lepo je bila sprejeta Maria Canigiia, ki je s s-vojimi izrednimi pevskimi ter igralskimi sposobnostmi očarala občinstvo že v vlogi Violette; na dobrodelnem koncertu je z is»timi kvalitetami, ki pa pndejo v operi bolj do izraza, zapela »D'amor sull'ali rose« iz »Trubadurja« in »La mama marta« iz »Andrca Chentera«; tudi tokrat smo mogH občudovati njen voluminozni. sijajno izdelani ter polno zveneči glas in njen stopnjevani temperament, ki daje glasovnemu izvajanju vel.ko dramatske sile in pristnosti. CanigH in Gigliu enak uspeh je dosegel tudi odlični German t iz »Tra-viate«, barironist Becchi. ki je zapel »Eri tu che macehiavi queH*anima« iz Verdijevega »Plesa v maskah« m znano Figarovo kavatino I. dejanja tjz Rossinijevega »Se-viljskega brivca«; isto kot v operi je tudi na prostem njegov glas nesoč in fin ter obdrži značaj precizne linijske stilizacije. Gigli in Becchi pa sita skupno izvrstno za-peđa duet iz Verdijeve »Moč usode«. Iz- vedbe Giglia, Caniglie in Becchia so izzvale veliko zanimanje in spontane priznanje. Poleg teh slovitih pevcev so nastopili še nekateri drugi: Trna ^tacehia. ki je simpatično zapela dve anj: iz »Boheme« dalje Medera Limberti, ki ie prav lepo in učinkovito zapela arjo iz Mozartove »Figaro ve svatbe« in iz Donizettijeve »Favorite« ter končno Marija fluder, ki je izvedla ariji Musette iz Puecinijeve »Boheme« ter iz Cileejeve »Adriane Lecouvreur«. Ves spored ie bil prav zanimiv in zlasti glede na nekatere pevce visoko kvalitativen. Akustika Kcnqresneaa trga ie že sama na sebi precejšen problem; to dalje pa še nemir v okolici, frančiškanski zvonovi, ki kar niso mogli utihniti tam n takrat, ko so pevec in občinstvo želeli največje tišine, in končno še grmenie z dežjem, so bili povzročili, da se je marsikatera finesa iz-Cubila. Kljub temu pa je bil navedeni dobrodelni ko«nccrt dogodek lepega estetskega užitka ter je omogočil mnogim, ki jim opera ni bila dostopna, da silišijo soliste rimske opere, med njimi nekatere svetovnega slovesa. Tako je koncert tudi po tej strani dosegel poln uspeh, ki ga bistveno prej omenjene ov t£ nisc- zmanjševale v ničemer. Na klavirji' sta pevce spremljala Rainold Zumboni in Vikolaj Rucci, pred začetkom pevskega sporeda pa je grena-dirsika godba zaigrala nekaj primernih točk cd.- Slavnostnemu koncertu so prisostvovali Visoki Komisar Eksc. Emilio Grazioli, Poveljnik Armijskega Zbora Eksc. General Robotti, Divizijski General Orlando, Vice-prefekt dr. Bisia, ljubljanski župan dr. Ad-le£ić in druge ugledne osebnosti. Zvečer so bili ti najvišji zastopniki oblasti tudi pri predstavi v operi. La seconda giornata dell'arte lirica italiana a Lubiana La triade cattora Canigfia-Gigli-Bechi conquistano miovi grandiosi sueeessi al concerto popolare — La riuscitissima rappresetttazftone di „Madama Butterflv44 H popolo di Lubiana e molte centtnaia di sloveni, venuti anehe da lontani centri periferici, hanno potuto ieri prendere in massa contatto con 1'arte lirica italiana partecipando al concerto aUaperto offerto nella maggiore piazza ci t tad i na — che era gremitissima — dalla triade canora Maria Caniglia, Beniamino Gigli e Gino Bechi, i tre trionfatori dello spettacolo di merco-ledi sera con la >Traviata«, e da al tri artisti come Maria Huder, Edmea Limberti, Fina Macchia che sono entusiasticamente applauditi. Ieri sera al teatro Urico, ž stata rappresen tata »Madama Butterflv« di Giacomo Puecini, sotto la dlrezione ooiorita, preei-sa, suggestiva di Oliviero De Fabritis, Protagonista d stata Augusta Oltrabella dalla vibrante sensibilita e dalla voce pie-na di accenti dramatici. Del personaggio di Pinkerton č stato interprete applauditissi-mo Alessandro Ziliani, mentre la parte di Suzuki e stata impersonata da Edmea Limberti e alla parte del Console ha pro-digato 11 suo noto valore il baritono Ghirardini. Al successo entusiastico hanno contribuito gli altri artisti fra cui lo Zagon ar a, il Conti, il Dominici. I cori, magistralni ente istruiti da Giuseppe Conca, hanno riportato un grande successo, sopra-tutTo il famoso intermezzo. Ottima la re-gia di Marcello Govoni e bellissime le scene di Paravicini. fiseguito il famoso Ballet-to delle Quattro Stagioni tratto dai >Ve-spri Siciliani« di Verdi. L'orchestra č stata dire t ta in modo impeceabile dal giova-ne maestro Nino Stinco. Tutto il corpo di ballo si e fatto moltissimo onore con la espressiva coreografia di Aurelio Milloss ma sopratutto e prevalsa 1'arte della prima bal Ieri na Attilia Radice che ha avuto ap-plausi vivissimi. Oggi il complesso artistico del Teatro dell'Opera lascia la citta, di Lubiana se-guito dalla viva, calda simpatia di tutto il popolo sloveno. L'Alto Comnđssario tra le maestranze della Manilattura Tabacchi Ieri mattina VAlto Commisaario 1'Eoc. Grazioli ha vol uto vi*itare la grande Manl-nifattnra ta.baeehi solla vis> di Trieste. Nel soo seguito erano 11 con«, nas. Vagliano e rispettore della Confindustrta Gennari. Al-I'en tra ta della fabbrica 1'Alto Gommlssario e stato salotato dal direttore Aleš e dai rap-presentanti del MonopoUo italiano comm. ing. FoaeHa e Ing. Coreninl. L'Alto Commisaario, nel cono della sna visita ha sostato nei magazzini, dove si raoeoglie la fogna ed e pol passato nel re-parto delle naacchine. Quindi ha vlsltato altri depositi e reparti e si e mlnatamente Interessato al fanetonamento deDe macchl-ne. Omnqoe d stato acooito con cordfall manifestazioni e eol segno del salato ro- mano dalle maestranze intente al loro dlu-turno lavoro. L'Alto Commissario st e mol to interessato anehe alle eodlzionl di salote, di lavoro, di gnadagno e di famlglia delle ope-raie e degli operal. Infine ha parlato alle maestranze, oltre 000 persone, raccolte nel cortile, suscitando entnsiastlche dlmostra-zioni di rlconoscenza airindlrizzo del Duce. Fra altro 1'Alto Commissario ha menzi onato la nuova slstemazione delle paghe ed ha rassicurato che verranno date dl-sposlzioni rlgorose anehe ln rlguardo al-1'adegnazlone dei prezzi. Nel laseiare la Manlfattura di tabacchi 1'Ecc. Grazioli ha disposto che venisse elargita nna cosplcua somma a favore deDe famlglie meno ab-bienti degli operal dello stablllmento. Ureditev potrošnje v gostinskih obratih Ljubljana, 11. julija. Prehranjevalni zavod je v zadnjem času potom svojih okrožnic ter potom časopisnih objav ofavesta ha seznanil vse pre-skrbovalne urade ln javnost m podrobnimi navodili o uporabi živUskih nakaznic in oddaji raaonirarrih živiL Ker se nekateri gostinski obrati Se danes ne drže navodil pristojnih preskrbovalnih uradov, daje Prevod ponovno naslednje pojasnilo: Osebe, ki nimajo ifvĐske nakaznice, ne morejo dobiti v gTMt luških ubra tih živila, za katera je uvedeno racioniranje, Izjemno je dovoljeno izdajati kruh brez nakaznic le začasnim gostom tujcem največ za dobo đveh dni Po preteku tega roka morajo imeti taki gostje živilsko nakaznico, ki jo dobe pri preskrbovalriem uradu dotične občine. Za vsak izdani obrok kruha ter juhe z rižem aH s testeninami morajo gostinski obrati odiemtl svojim gostom pripadajoči kupon nakaznice. Od rezki za moko ali kruh so v ta namen razdeljeni na 2 dela Drž. podtajnik Eksc. Putzolu v Ljubljani Ljubljana, 11. julija Danes ob 12.05 prispe v Ljubljano Državni Podtajnik Pravosodnega Ministrstva Eksc. Putzolu. Proučil bo upravne probleme pravosodstva v novi pokrajini. Danes ob 16. bo Eksc. Putzolu med drugim obiskal apelacijsko sodišče, kjer ga bodo sprejeli najvišji zastopniki naših sodišč. * Obisk visokega zastopnika italijanskega pravosodstva, v okviru nove organizacije vsega javnega življenja v Ljubljanski pokrajini in še posebej našega pravosodstva. je posebnega pomena. Njegov stik z zastopniki naših pravosodnih oblasti bo v duhu dobrohotnega obravnavanja vseh posebnih vprašanj Ljubljanske pokrajine v odločilni meri pripomogel k njihovi najprimernejši ureditvi. Zato pozdravljamo Visokega zastopnika pravosodnega ministrstva. Prepričani smo, da bo v sodelovanju z zastopniki pravosodnih oblasti v pokrajini uspešno dovršil svojo nalogo in si nabral najlepših vt:sov o deželi in naših ljudeh,_ Razdeljevanje nakaznic za mast, slanino, olje in sladkor Mestni preskrbovalni urad v Ljubljani bo trgovcem razdeljeval živilske nakaznice za mast. slanino, ol.ie in sladkor na podlagi vloženih prošenj v petek 11. julija od 7.30 do 13.30 v II. nadstropju Mestnega doma. Potrošniki, ki so vložili predpisane prošnje za te predmete, bodo živilske nakaznice dobili pri svojih trgovcih od sobote 12. julija dalje. Civilne zavodske družine in javni obrati bodo dobili bone za ustrezajočo količino raoioniranih živil po 15. juliju. Natančni rok bo objavljen v dnevnikih. Obenem obvešča mestni preskrbovalni urad vse trgovce in potrošnike, da po naknadni odredbi Prehranjevalnega zavoda Visokega Komisarijata za Ljubljansko pokrajino zamenjava med racioniranimi živili ni dovoljena. * K novemu načinu razdeljevanja mesa v Ljubljani, ki smo ga včeraj opisali, pripominjamo samo še to, da tudi zavodi in gostinski obrati in vse civilne zavodske družine morajo do 15. julija pri svojih mesarjih — prav tako kakor zasebne stranke — prijaviti število oseb, ki so pri njih na hrani. O vsem bo občinstvo poučeno tudi z lepakom, ki bo te dni nalap-ljen Po vsem mestu. Rdeči križ poroča Na Poizvedovalni oddelek je prišlo nekaj obvestil. Svojce naprošamo, da jih dvig nejo v naši pisarni na Miklošičevi c. 22b. Antič Nevcnka, Bečicka Rudolf, Breznik prof. — za Jamšek Marijo, Brnčič Vera roj. Sermezanov, Dolenc Blaž, Dolenc Oskar, Dougan Majda, Golorej Lllijana, Grmovšek Boža, Kalan Emil z družino, Mlakar Aleksander. Osterc Matko, Pernus Anka, Pintar Slavko z ženo, Popič Predrag, Rihter K. Desa, Sehič Osman, šerbak Emil, široki Marica, šparcvec Franc, Šva-bič P. Branislav, Vehar Josip, Vidic inž. Ivan. Prosimo svojce niže navedenih, da se zglase v naši pisarni, da dobe neke informacije o pogrešancih: Jakeb G. Andrej, Jazbec M Ladislav, Ko-rin A. Stanislav, Klavžar Jakob, Klic F. Milan. Kogeljnik A. Ivan, Kosi I. Stanislav, Koštamoj J. Franc, Kozoljc F. Niko, Lavrič F. Ludvik, Lavriša F. Jakob, Leopold F. Dragan, Leskovec F. Franc, Ma-rinčič J. Franc, Merzeb J. Leopold, MršiĆ M. Andrej, Nile J. Franc. Nostič G. Karlo, Flantan A. Anton, Poje A. Franc, Fo-kljukar I. Jakob, Poncel J. Franc, Žrebanje zakladnih bonov Rim, 11. julija, s. Finančno ministrstvo je objavilo, da se bo pričelo 14. t. m. ob 9. zjutraj v smislu objave v >Službenem listu« z dne 24. junija pri generalni direkciji javnih dolgov žrebanje premij zakladnik bonov 1950. Ker so bili že vsi ti boni izročeni pristojnim kreditnim zavodom, se vsi interesenti, kolikor za to še niso poskrbeli, opozarjajo, naj pri svojem zavodu, pri katerem so vpisali posojilo, dvignejo bone, ki jim pritičejo, da bodo vedeli za njihove številke in tako sami kontrolirali, ali so bili njihovi boni izžrebani. —Tečaj italijanščine »mo morali danes zaradi pomanjkanja prostora izpustiti, kar naj nam blagovolijo naši naročniki in čitatelji oprostiti. ter se lahko uporabijo pri kosilu in pri večerji za vse dni v mesecu. Kdor nima živilske nakaznice, ne more dobiti juhe z rižem ali juhe s testeninami. Za nakazilo juhe veljajo tako odrezki za riž kakor odrezki za testenine, ravnaj e se po zalogah kuhinje. Veljavni so le odrezki tistega dne, ko je gost na hrani ali pa odrezki naslednjih dni, nikakor pa ne zapadli odrezki starejšega datuma. Vsak naslednji mesec bodo gostinski obrati dobili nova živila na podlagi od-rezkov nakaznic, ki so jih zbrali v prejšnjem mesecu. Za vedno nas je zapustila ljubljena soproga, zlata mama, stara mama. tašča, svakinja in sestrična HEDVHCA KALIN, roj. Žvokelj poštarica v pok. Pogreb preblage rajnice bo v soboto, dne 12. t. m. popoldne ob 16. uri z Zal, ti kapelice sv. Krištofa, na pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana, dne 11. julija 1941. TOMO-IVAN, soprog — IVO, DANILO, MARJAN, BORIS, ZDENKO, sinovi — MACA, JOŽA, ZORA, MAVRA, snahe — vnnki fn vnnkin ie ter ostalo sorodstvo. Prosimo tihega sozalja. fttev. 157 »SLOVENSKI NAROD«, H. Jtdrja IMl-TDC Stran S ! Prvi obisk Visokega Komisarja v velikem industrijskem podjetja Visoki Komisar si je ogledal ljubljansko tobačno tovarno in je nagovoril delavstvo Ljubljana, 11. julija. Včeraj dopoldne okoli 11. ure se je pripeljal Visoki Komisar Eksc. Emilio Ora-zioli s svojim spremstvom v tobačno tovarno na Tržaški cesti, ki Je eno največjih industrijskih podjetij v pokrajini. Ob tej priliki je Visoki KomLsar prvič govoril mrežici slovenskega industrijskega delavstva. Visokega Komisarja je ob vhodu v tovarno sprejel ravnatelj g. Franc Aleš, ki so ga spremljali Inž. comm. Fosella, delegat ital^&nskega monopola, inž. Corem in ne-k*j uradnikov. Visoki Komisar Je odšel takoj v skladišča in delavnice. V sk'a li&č'h si je ogledal precejšnje zaloge tobaka, ki bodo tovarni omogočile, da bo lahko Se le-p3 število mesecev obratovala z normalno pioizvodnjo cigaret in cigar, ne da d! ji bilo treba obnavljati zaloge. Spričo tega hi bilo prav neumestno, ako bi se kadilci ~a-tegaH s čezmernimi količinami tobaka. V delavnicah se je Visoki Komisar zanimal za način obratovanja, zlaszi pa s.a po-ložaj delavk in delavcev, ki jih je v tovarni nad 600. Hodil je od mize do mize, na katerih prebirajo delavke božjo travico, iz-praševal je delavke, koliko zaslužijo, koliko let že delajo, ali imajo družino, ali jim o^ter duh tobaka v delavnici Skodt. Delavke so radostno potrdile, da vedo o zvišanju plač. ki ga je Visoki Komisar nedavno odredil. Visoki Komisar se je zlasti zanimal za zdravstveno stanje delavstva, posebno za onega, ki dela v delavnicah, v katerih se dvbza tobačni prah, ki človeškemu organizmu ni baš koristen. To delnvstvo dobiva za težje in nevarnejše delo večje plače. Delavke in delavci, ki so v vsen delavnicah pozdravljali Visokega Komisarja z rimskim pozdravom, so brez strahu odgo- varjali na vprašanja in Visokemu Komisarju pojasnjevali svoj položaj. Posebno pozorno si je Visoki Komisar ogledal tovarniško kuhinjo, kjer je pokusil za kosilo pripravljeno jed. Zanimalo ga je zelo, kako je v tovarni poskrbljeno za higieno delavstva, izjavljajoč ravnatelju, da so izdatki za ohranitev zdravja in za telesno skrb delavstva vedno najnujnejši in najbolje naloženi izdatki podjetja. Po pregledu tovarne je Visoki Komisar govoril pred skladiščem za glavnim poslopjem zbranemu delavstvu. V svojem govoru je Visoki Komisar poudaril, da je duša vsakega podjetja delavrtvo. ki strojem streže, in ne morda stroji. Od položaja delavstva je odvisen položaj podjetja. Delavstvo in podrt niki morajo imeti iste interese, služiti morajo skupnosti. Važno je, da ima delavstvo vse pravice, ki mu pritičejo. Ko je Visoki Komisar po volji Duceja prevzel oblast v Ljubljanski pokrajini, se je takoj začel zanimati predvsem za delavstvo. Vsa vprašanja, ki so v zvezi z delom, bo sam najskrb-reje proučil. Tako mu je ukazal Duce. Po Ducejevem nalogu je Visoki Komisar vedno v bli?ini delavca. Benito Mussoltni je bil tudi delavec, njegov oče je bil kovač in je spoznal, kaj je težko delo in kaj je skrb delavca za družino. Zaradi tega se je Duce vedno zanimal za ljudstvo, ker je sam prišel iz ljudstva. Povišanje plač in mezd za 20 odst. je prvi splošni ukrep za zboljšanje položaja slovenskega delavstva. Povišanje seveda še ni takšno, da bi delavec ne občutil več draginje, toda z narialjniml ukrepi bo Visoki Komisar zaustavil cene na določeni višini in s tem se bo položaj zbolišal. kajti nima pomena zvišati plače, ako cene še vedno naraščajo. Zaslužek malih in velikih pod- jetij mora biti pravičen, ne ame biti v Škodo prebivalstva. Delavstvo naj samo pomaga oblastem pri pobijanju draginje. Spekulante in vertžnike naj prijavi, višjih cen, kot so določene, naj ne plačuje. Misliti je treba pa tudi na podjetja, katera je treba ohraniti, kajti polom podjetij bi povzročil še večjo brezposelnost. Oblasti so pravične do vseh. Kdor dela. ima pravico do življe-ker služi skupnosti. Treba bo rešiti še mnogo gospodarskih problemov, je ob koncu poudaril Visoki Komisar, kajti mnogo ljudi je še brez posla, toda z javnimi deli, ki se bodo po volji Duceja pričela v pokrajini, bo več tisoč ljudi dobilo svoj kruh. Prva in glavna skrb Visokega Komisarja je. da ima vsakdo svoj kruh. da lahko skrbi zase in za svojo družino. Delavstvo naj bo lojalno In marljivo, pa se bodo vsa pereča vprašanja s sodelovanjem delavstva dobro rešila. Ob koncu je Visoki Komisar pozdravil delavstvo In želel, naj izroči njegove pozdrave tudi svojcem in dragim. Za družine najpotrebnejših tovarniških delavcev in delavk je Visoki Komisar daroval večji znesek. Po želji Visokega Komisarja se je popoldansko delo nadaljevalo eno uro kasneje. Visokemu Komisarju se je v Imenu delavstva zahvalil za dosedanje ukrepe v prid delavstva delavec Franc Cameraik. Temu je Visoki Komisar zatrdil, da bodo v bodoče rešeni še vsi ostali problemi plač in prehrane delavstva. Predvsem bodo dobili prl-boljške delavci, ki opravljajo težka dela. Delavstvo se je z navdušenim odobravanjem zahvalilo Visokemu Komisarju In ga je živahno pozdravljalo, ko je v špalirj'i delavk in delavcev odšel iz tovarne. DKIVNE VESTI — Smrt sorodniee Kraljevske rodbine Petrovičev. S Cetinja poročajo, da je tam umrla gospa Zlatana Jovićevlć. ki je bila v sorodu s kraljevsko rodbino Petrovičev. Pogreba ugledne pokojnice se je udeležilo mnogo ljudstva in tudi Visoki Komisar Mazzolini s funkcijonarji Komisarljata, General Tucci, poveljnik Divizije »Mešana« s številnimi oficirji. Na čelu pogreba so nosili vence. Kraljice in Cesarice, Visokega Komisarja. Poveljnika Divizije in Guvernerja Dalmacije Truplo je bilo blagoslovljeno v cerkvi Sv. Vlaha, kjer je ai^irrtandrit opravi! pogrebne svečanosti v navzočnosti sorodnikov in zastopnikov. — Obvezna prijava novih poslopij v Mariboru. Da se zagotovi zgraditev državno in gospodarsko važnih poslopij, ki so .e v načrtu, je šef civilne uprave na Spod- em Štajerskem odredil, da morajo biti prijavljena pristojnemu delavnemu uradu vsa poslopja, ki so se gradila 1. julija 1941, ali ki je bila njih gradnja prekijena. Vsa poslopja, ki se začno graditi po 1. juliju, je treba prijaviti najpozneje mesec dni po pričetku gradnje Gradbena dela se smejo po 1. juliju začeti in po 1. avgustu nadaljevati samo, Če je bilo izdano po pristojnem delovnem uradu zadevno dovoljenje. Ta odlok se pa ne nanafta na poslopja, ki njihovi gradbeni stroški ne presegajo nemških mark. — Dr. Lov na Štajerskem. Včeraj je prispel na Štajersko nemški državni organizacijski vodja dr. Ley, da pride v stik s štajerskimi političnimi prvaki. Pripeljal se je s Koroškega- Včeraj se je mudil v Mariboru, kjer je govoril na sestanku. Iz Maribora se je odpeljal v Gradec — Zračni promet na progi Zagreb— Sarajevo. Poročali smo že. da je bil otvorjen zračni promet na progi Berlin—Dunaj —Gradec—Zagreb. S 15. julijem bo pa podaljšana ta zračna proga do Sarajeva. Na tej progi bodo letala potniška letala ob torkih, četrtkih in sobotah, in sicer tja, nazaj pa samo od Sarajeva do Zagreba. Xa progi Zagreb—Gradec—Dunaj—Berlin bodo pa letala potniška letala ob ponedeljkih, sredah in petkih. — Blagovni promet med Nemčijo in Hrvatsko. Redni blagovni promet med Nemčijo in Hrvatsko bo obnovljen z 20. julijem. Za odpremo blaga je potrebno dovoljenje nemške blagovne centrale v Zagrebu. Izvzete od te določbe so pošiljke mesa. sočivja. jajc, sadja, žive živine in nekateri posebni transporti. — Nenadna smrt v železniškem predoru Iz Poljčan poročajo o nenadni smrti Ivana Saramča. ki ga je zadela v železniškem predoru. Pokojni je bil star 43 let. Bil je nadzornik klavnice v Slovenski Bistrici. — Južnovzhrdni Evropi s»e obeta dobra letina. Na Madžarskem, v Rumuniji in Bolgariji so bili storjeni vsi potrebni ukrepi, ca se poveča količina letošnjih poljskih pridelkov. Kmetje so obdelali mnogo več zemlje kakor lani, pa tudi ugodno vreme bo pripomoglo, da bo letina dobra. S tem bo odpadla glavna skrb za prehrano prebivalstva. Orenem bo pa lahko Nemčija iz teh držav dotoOa velike zaloge živil. — Zopet mavrica na vrh odu. Včeraj popoldne so se na severovzhodu zopet na-kupičili temni oblaki, ki so prinesli precej dežja. Mislili smo. da bo dež namočil zemljo tudi v Ljubljanski kotlini, pa so se oblaki pomaknili proti jugovzhodu in mi smo dobili le toliko dežja, da je zmočil prah. Okrog šestih zvečer je nastala na vzhodnem delu nebosklona krasna mavrica, ki je pa kmalu izginila, ker so se oblaki pomikali po burji proti jugozapadu. Rahel dež je zadostoval, da se je czračje še boli ohladilo. Imeli smo zopet precej hladno noč. Sicer se pa tudi čez dan ne moremo pritoževati, da bi bilo vroče. Včeraj je bilo le nekoliko soparno, poletne vročine pa nismo čutili. Morda nam prineso nekaj prave poletne vročine vsaj pasji dnevi. — Novice iz Amerike. 31. maja je po dolgi bolezni umrla v Clevelandu Marija Klemenčič. rojena Meže. stara 72 let in doma iz Grčarevca pri Planini na Notranjskem. Bivala je 28 let pri svo;em sinu. Zapušča še drugega sina in dve hčerki. — V Clevelandu so našli 30. mata mrtvega v postelji 33-letnega Stanka Kromarja. Rojen je bil v Clevelandu, kjer zapušča tudi ženo in dva otroka. — V Clevelandu so v slovenskem predmestju Euclidu ob veliki udeležbi prebivalstva vzidali v Slovenskem društvenem domu spominsko ploščo na čast ameriškemu pesniku Ivanu Zormanu. — Nesreče. Mahorčič Angela, 37-letna delavka v Golobovi tovarni na Viču, je včeraj popoldne padla s kolesa in si zlomila levico. — Anton Sever, 37-letni posestnik iz Ambrusa pri Novem mestu, je krmil živino. Vol mu je stopil na desno nogo in mu jo zlomil. — Obranovič Drago, 20-let-ni posestnikov sin iz Bare pri Kočevju, je našel vojaško patrono in toliko časa razbijal po njej, da je eksplodirala. Patrona mu je razmesarila levo roko. — Mulh Angela, 40-letna delavka iz Prezida pri Stični, je padla in si zlomila desnico. Iz Ljubljane —lj Violinska virtno/jnja Pina Carml-relli, ki bo koncertirala v veliki Filharmo-nični dvorani pod pokroviteljstvom Visokega Komisarijata v ponedeljek 14. t. m. v veliki Filharmonični dvorani, bo izvajala naslednji spored: prvi del koncerta: Fre-scobaldi: Arija. Vivaldi-Respighi: Sonata v d-duru; Bruch: Koncert v g-molu. DrugI del koncerta ima naslednja dela: Schima-novski: La fontana daretusa; Schubert: L'ape; De Fala: Jota; Paganini: Dva ka-pricia za violino in solo; Strauss: AUa sor-gente solitaria; Casella: Danza sic i lian a. Na klavirju bo spremljala umetnico pianistka Maria Sala. Začetek koncerta točno ob pol 9. uri zvečer. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. —lj Ribji trg je bil danes še precej dobro založen z morskimi ribami. Naprodaj so bile sardelice po 12 L in skuše po 22 L kg. Blago je bilo precej lepo in gospodinje so zelo posegale po njem. Rečnih rib je bilo zelo malo. To je treba pripisovati predvsem temu. ker so lovišča zelo osiromašena, kakor smo pot očali nedavno ter da so še vedno na delu posamezniki, ki uničujejo ribe z razstrelivom. Zato so tudi rečne ribe precej drage. Naprodaj je bilo nekaj ščuk in mren po 16 L kg. Precej je bilo naprodaj žabjih krakov, a tudi v teh časih jih kupujejo le redki. —lj Delo pri razširjenju ftubieevo nlice. Podaljšana ulica ne bo še tako kmalu odprta kakor morda nekateri pričakujejo. Najprej bodo uredili ulico v zgornjem delu vzdolž parka, kjer zdaj podirajo stari samostanski zid. Najprej bodo tudi sezidali novi ograjni zid med podaljšano ulico in samostanskim vrtom do Beethovnove ulice. Kopljejo že temelje za ta zid. Zdaj tudi ka-nalizirajo novo ulico ob hišah Pokojninskega zavoda. Kanalizacijska dela na bivšem vrtu so pa končana. V podaljšani ulici bo še precej dela z ureditvijo ceste. Navo-zitl bo treba mnogo dobrega nasipnega gradiva, da bo cestišče trdno. Dokler ne bo urejena vsa cesta, nima pomena odpirali podaljšane ulice na Kongresni trg. —lj Cenik živil v lirah. Pod tem naslovom smo objavili v sredo tržno poročilo mestnega tržnega urada za minulih 14 dni. torej samo cene. ki nikakor niso več v veljavi, ker je Urad za kontrolo cen Visokega Komisariata vendar objavil cenik št. 2. ki je 8. julija stopil v veljavo ter so bile z njim razveljavljene vse prejšnje cene. Se enkrat poudarjamo, da smo se včeraj zmotili in zato opozarjamo občinstvo, naj včerai navedene cene smatra samo za poročilo, kakšne cene so bile v veljavi minulih 14 dni. sedaj so pa vel javne cene cenika št. 2. —lj Zadnji trakt Frsullnske sole pada. Davi so začeli odkrivati streho šestega trakta Uršulinske šole v Ljubljani. Odstranitev tega trakta je potrebna za regulacijo bodoče šubičeve ulice, ki bo, kakor smo že poročali, okoli 20 metrov široka. Ker gre zdaj delo zaradi lepega in suhega vremena razmeroma precej naglo od rok, bo cesta jeseni najbrž že urejena, —lj Ne uničujte lip! Letos je mestna občina poskrbela, da ljudje ne uničujejo lip pri obiranju cvetja v mestnih drevoredih. Težavno pa je nadzirati obiranje lipovega cvetja povsod, zlasti v gozdovih. Lipe so tudi v rožniških gozdovih, kjer je zadnje čase tudi precej obiralcev. Lipovo cvetje bo drago, ker služi najbolje kot nadomestek pravega čaja. To pa seveda ne upravičuje nikogar, da bi že letos uničil vse lipe, kjer koli niso pod nadzorstvom. Obiralci lipovega cvetja si delo olajšujejo tako, da lomijo velike veje ter obirajo cvetje s polomljenih vej na tleh. Potrebno bi bilo nekoliko strožje nadzorstvo v rožniških gozdovih, ker ljudje gospodarijo v njih vedno bolj samopašno. čeprav je bil ves Rožnik že pred leti proglašen za narodni park. —lj Vodnjak v Zvezdi dobiva svojo polno obliko. Dela pri vodnjaku v Zvezdi se polagoma bližajo koncu. Dobili bomo zopet lep miniaturni okras v baročnem slogu, ki bo v ponos vsemu mestu. Nad ploščo sta postavljena dva vitka s strešico med seboj povezana stebri ča. Pripravljena je še marmorna vaza, iz katere bo tekla voda. Okrog vodnjaka bodo položili širok kamenit obod. Vodnjak bo v arhitektonskem pogledu lepa in ljubka pridobitev za Ljubljano. —Tj Prenos »Madame Bntterflv« na prostem. Večerno predstavo Puccinijeve opere >Madame Butterflv« je prav tako kakor predvčerajšnjim »Traviato« prenašal radio, tako da so imeli poslušalci zopet izreden umetniški užitek. Predstavo so prenašali tudi na Kongresnem trgu, kjer se je tudi včeraj zbralo mnogo ljudi, ki so pozorno in z velikim zadovoljstvom poslušali prekrasne melodije te prelepe opere. —U Zarad! snaženja uradnih prostorov mestnega socialno - političnega urada na Ambroževem trgu ta urad za stranke ne bo posloval v ponedeljek in torek 14. in 15. t m. Vesti iz Hrvatske — Ustanovitev hrvatskega Rdečega križa. Te dni je bil na Hrvatskem ustanovljen hrvatski Rdeči križ, ki bo pod nadzorstvom in zaščito države. Društveni znak in zastava je mednarodno priznani rdeči križ na belem polju. Hrvatski Rdeči križ bo prevzel vso imovino prejšnjega Rdečega križa kraljevine Jugoslavije, kolikor je je pač na Hrvatskem. — Novi hrvatski ministri. Z odlokom poglavnika dr. Paveliča je bila te dni iz-pcpolnjena oziroma preosnovana hrvatska državna vlada. Dosedanji minister narodnega gospodarstva ustaš dr. Lovro Sušič je bil imenovan za zadružnega ministra, dosedanji zadružni minister ustaš dr. Jožo Dumandžič za ministra kmečkega gospodarstva, dosedanji veliki župan v Jajcu ustaš ing. Himlija Bešlagič je bil imenovan za ministra za promet in javna dela, dosedanji državni upravnik za prehrano ustaš Marijan Simič je bil postavljen za ministra za trgovino, obrt in veleobrt (industrijo), dosedanji državni tajnik v ministrstvu za narodno gospodarstvo ustaš dr. Vladimir Košak je bil imenovan za državnega zakladnika (finančnega ministra), ustaški polkovnik Dušan Kralj je bi postavljen za državnega tajnika v ministrstvu za kmečko gospodarstvo. — Wang Ching Wel dr. Faveliču. Neodvisna hrvatska država je nedavno priznala kitajsko narodno vlado v Nankingu in je ob tej priliki hrvatski zunanji minister dr. Lorković poslal predsedniku nankinike kitajske narodne vlade Wang Ching Weiju posebno pozdravno brzojavko. Wang Ching Wei se je dr. Lorkoviću takoj brzojavno zahvalil in izrazil svoje posebno zadovoljstvo, ker je vlada neodvisne hrvatske države priznala njegovo vlado. — Ban đr. Subašić je »poneveril« S milijone. »Hrvatski narod« v ogorčenem članku poroča, da je bivši ban dr. Subašić poneveril 3 milijone, ki so bili namenjeni ustaškemu hrvatskemu kulturnemu društvu »Napredak«. Namestu, da bi izročil ta denar »Napredku«, pravi »Hrvatski narod«, ga je dr. Subašić porabil za zatiranje ustaškega pokreta v zapadni Bosni in v Dalmaciji. Delo torej *=»«lvži oceno poneverbe. — Hrvati v borbi proti boljsevHki Moskvi. Poglavnik neodvisne hrvatske državo dr. Pavelič je izdal poseben proglas hrvatskemu narodu, ki ga ▼ njem nosiva v pravično borbo proti največjemu A najbolj strupenemu sovražniku HrvatsTva »' Sovjetski Rusiji. V proglasu pravi dr. Pavelič, da se bo tudi Hjs/atska borila LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave danes ob 16.. 19. in 21. orl, KINO UNION TELEFON 22-81 Drzne pustolovščine, senzacije in prekrasna drama velike ljubezn. »BEGUNCI« FIlm je opremljen s 495. slovenskimi napisi Danes poslednjih l KINO MATICA TELEFON 22-41 Zanimiv roman iz današnjega meščanskega življenja »GOSPODIČNA« Erik Frey Kari Schdnbbk lise VVerner KINO SLOGA TELEFON 27-80 Danes poslednjih »ZLATA PAST« FIlm ambicioznega Američana, ki si s svojimi modernimi nazori utira pot v konzervativni Angliji proti Rusiji do končnega obračuna, in poziva vse borbene Hrvate, ki hočejo poseči v to za Hrvate sveto vojno in ki niso mlajši od 20 in ne starejši od 32 let, da se takoj prijavijo kot prostovoljci najbližjemu vojaškemu poveljstvu. Po poročilih zagrebških listov znaša število doslej prijavljenih prostovoljcev že več sto. — Potniški in robni železniški promet med Hrvatsko in Madžarsko otvorjen. O-polnoči med 6. in 7. julijem je bil otvorjen železniški promet za potnike, prtljago in robo med Madžarsko in Hrvatsko. Promet se za zdaj vrši samo preko skupne obmejne postaje Osijeka. — Most čez Savo pri Slavonskem Brodu. Ob svojem umiku čez Savo v Bosno prt Slavonskem Brodu je jugoslovenska armada razstrelila tudi znani most, ki je vezal Slavonski Brod z Bosenskim Brodom in ki je bil zgrajen tako za potniški, kakor za železniški promet. V rekordno kratkem času so pod vodstvom nemških častnikov nemški in hrvatski delavci postavili nov zasilen most, ki je bil čezenj te dni otvorjen promet. Novi most je močan, vendar pa je njegova uporaba omejena, ker je samo za potniški, ne pa tudi za železniški promet. Dobre zveze med Slavonijo in Bosno pri Slavonskem Brodu, zlasti železniške zveze, torej še zmerom ni. i Prešernov spomenik Ljubljana, 10. julija. Sedaj, ko Igra izvrstna vojaška godba . vsak večer pred Prešernovim spomenikom ob mnogobrojnom hvaležnem poslušalstvu, I bo marsikoga morda zanimalo nekaj podrobnosti o nastanku Prešernovega spomenika. Z dovoljenjem stvaritelja spomenika, j akademskega kiparja Ivana Zajca naj omenim sledeče: Spomenik je bil izdelan in vlit ! na Dunaju. Na moje vprašanje, če se je ' poslužil g. Zaje živega modela za Preser-i novo muzo, je pritrdil z besedami: >Da, bi-| la je to Italijanka. 20 let stara Benečanka, I katero sem izbral zaradi njene vzorne ra-1 sti in pravilnega obličja kot model za mu-! zo. Lepa Benečanka je živela na Dunaju v I težkih gmotnih razmerah. Sele na moje priporočilo drugim umetnikom, katerim je služila istotako za model, se ji je pričelo bolje goditi. Naposled se je napotila v Pariz, kjer se je hotela izobraziti kot plesalka. Pri tem se je prehladila, dobila pljučnico in umrla. Kot oblečen model za Prešerna mi je služil neki Ceh. Kar se tiče pesnikovega obraza, pa nisem imel druge opore, kakor sliko, ki jo je napravil Prešernov sodobnik, slikar Kurz von Goldenstein. D. Radio Ljubljana Sobotj, 12. julija 7.30: poročilo v slovenščini. 7.43: slovenska glasba. V odmoru napoved časa. 8.15: poročila v italijanščini. 12.30: poročila v silovenščini. 12.45: pestra glasba. 13: napoved časa. poročila v italijanščini. 13.15! komunike Glavnega Stana Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: radijski orkester in zbor, dirigira Mario pijance. 14: poročila v italijanščini. 14.15: simfonični koncert, dirigira mojster Simcncrto. 14.45: poročila v slovenščini. 17.15: nove gramofonske plošče (Cetra). 1930: poročila v slovenščini. 19.45: operetna glasba. 20: napoved časa in poročila v italijanščini. 20.20: predavanje v slovenščini. 20.30. Donizcttijcva opera »Lucia di LammcrmooT«. Opera v treh dejanjih Med odmori približno ob 21.10: vesti v slovenščini, ob 21.55: slovensko predavanje, ob 22 50: vesti v s!m-en^čmi. Inseriraj v „Slov. Narodu4' Okrepimo protijetično borbo! Ogromna Skoda bi nastala, če bi morala Proti-tuberkulozna liga prenehati z delom Ljubljana, 11. julija. Deset let je minilo, odkar vodi Proti-tuberkulozna zveza težko borbo proti najhujši socialni bolezni — jetiki. Vse do začetka njenega poslovanja je bila prepuščena skrb za pobijanje jetike izrecno samo zdravnikom, ki pa v veliki večini niso bili specialisti. Za stvar vneti in požrtvovalni možje so ustanovili našo Zvezo ter pričeli po njenih krajevnih edinicah z žilavim delovanjem v vseh večjih krajih Slovenije. V razmeroma kratkem času je vzniklo na slovenskem ozemlju enaindvajset pro-tituberkuloznih dispanzerjev, ki so oprav-jali svoj človekoljubni posel v vseh večjih industrijskih 1 rajih Slovenije. V zvezi s temi dispanzerji je izpopolnjevalo njihovo delovanje sedeminštirideset krajevnih protiruberkuloznih lig, ki so prejemale navodila za svoje udejstvovanje od svoje centrale Proti tuberkulozne zveze. Sredstva za vzdrževanje protituberku-loznih dispanzerjev so bila sicer jako skromna, vendar pa je Protituberkulozni zvezi uspelo, da je z vsakoletnimi rednimi podporami bivše banske uprave in z raznimi prispevki široke javnosti omogo-gočila uspešno delovanje vseh dispanzerjev. Prireditve tako zvanih protituberku-loznih tednov v zadnjih letih so zbirale znatna gmotna sredstva, s katerimi je Zveza nabavila posameznim dispanzerjem deset rentgenskih aparatov, en aparat Državni šolski polikliniki v Ljubljani in večji mobilni rentgen-aparat za rentgenske preglede na terenu. Vsi protituberkulozni dispanzerji so bili najmoderneje opremljeni ter imeli za vodje špecialiste-ftizio-loge. ki so jim stale ob strani strokovne zaščitne sestre. Uspehi, ki so jih dosegli posamezni dispanzerji, so se zrcalili v dejstvu, da je znašal pred petimi leti v dravski banovini odstotek umrlih za jetiko 15 na 10.000 prebivalcev, dočim je ta odstotek v nadaljnjih petih letih plodonosnega delovanja Zveze in dispanzerjev padel na 10. Protituberkulozna zveza je vpletala v svoje strokovno delovanje, posvečeno predvsem pobijanju jetike, izvrševanje svojih nalog tudi na drugih poljih socialnega skrbstva. Izdajala je strokovno glasilo »Delo proti tuberkulozi«, primerno pažnjo je posvečala stanovanjskemu vprašanju, prehrani šolskih otrok in v zad- njem času tudi zaposlitvi jetičnih rekon-valescentov. Iz leta v leto je s široko propagandno akcijo (strokovna predavanja, izdajanje posebnih poljudnih brošur, razglednic itd.) seznanjala ljudstvo z nevarnostjo jetike in je v tej smeri uspešno vršila svojo nalogo . Nove razmere so razcepile njeno delovno področje, ki je obsegalo vso Slovenijo tako, da je ostalo pod njenim vodstvom od enaindvajsetih dispanzerjev samo še šest takšnih ustanov in sicer: Ljubljana - mesto, Ljubljana - okolica, Cerknica pri Rakeku, Metlika, Kočevje in Novo mesto. Ves naš narod se mora zavedati ogromne škode, ki bi zadela zdravstveno skrbstvo, ako bi morala Protituberkulozna zveza z delom prenehati. Zato se Zveza po tej poti ponovno obrača na vse plasti našega naroda z nujno prošnjo, da omogočijo z denarnimi prispevki nadaljevanje njenega koristnega dela in da jo v njenih ciljih po svojih najboliših močeh v gmotnem oziru podpre (Cek. račun pri Poštni hranilnici 15-531). — Protituberkulozna zveza v Ljubljani. Naš* «lfcfi*Ii$č* DRAMA Začetek ob 20. uri. Petek, 11. julija: Via mala. Izven. Cene od 7 60 Lit navzdol. Igra skupina slovenskih mariborskih igralcev. Sobota. 12. julija: Okence. Izven. Cene od 7.60 Lit navzdol. Igra skupina slovenskih mariborskih igralcev. Nedelja. 13. julija: Via mala. Izven. Cene od 7.60 Lit navzdol. Igra skupina slovenskih mariborskih igralcev. OPERA Začetek ob 20. uri. Petek, 11. julija: zaprto. (Generalka). Sobota, 12. julija: Pri treh mladenkah. Premiera. Red premierski. Nedelja, 13. julija: ob 10. dopoldne: Javna pevska preizkušnja. Izven. Cene od 5 Lit navzdol. Ob 20: Pevska tekma. Izven. Cene od 10 Lit navzdol. PRAŠKA DOMAČA MAST čisti in zdravi rane. — Dobi se v v?eh lekarnah: R. d. št. 2/41. DEKLICE varujte v dežju noge pred prehladom! Skrbite zato za redni obtok krvi, ki ga dosežete z rednim uživanjem pristne »AMBROŽEVE MEDICE« Dobite jo samo v ME-DARNI — Ljubljana, Židovska ulica 6. 32 T TRGOVCEM^ ki ne oglašujejo, se godi prav tako, kakor plodni zemlji ob suši. Prepričajte se v oglasnem oddelku »Slovenskega Naroda« o zelo ugodnih cenah naših oglasov, — velika priljubljenost našega lista, Jd je najstarejši slovenski dnevnik, pa Vašim oglasom jamči uspeh! : 235 Orario — Vozni red PERCORSO: PROGA: Ljubljana — Novavas — Bloke — Babnopolje 5.40 6.16 6.S3 6.40 6.50 7.02 7.28 7.44 7.50 7.53 8.00 8.20 15.40 16.16 16.83 16.40 16.50 17.03 17.28 17.44 17.50 174(3 18.00 18.20 LJUBLJANA Logar - Kurešcek Turjak Rasica Velike Lašče Karlovica Nova vas - Bloke Bloška polica Lož Stari trg Iga vas BABNO POLJE 7.40 7.01 6.47 6.40 6.30 6.18 5.52 5.36 5.30 5.27 5.20 5.00 20.25 19.49 19.32 19.25 19.15 19.03 18.37 18.21 18.15 18.12 18.05 17.45 ™rS: PEČNIKAR ANTON — Ljubljana, Dolenjska cesta — telefon 49-28 Kolporterje (ulične prodajalce) samo mlajše moške, ki imajo veselje do tega dela, iščemo za takoj. — Reflektanti naj se zglase v naši pisarni. Uprava »SLOVENSKEGA NARODA14 B:+66+/+^+/+//++.26/:26+2//////4////++/+/++++^^ Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, Petek, 11. julija 1941-XTX. : 1 Štev. Mi7 eriki diši francoski otok Martinigue Toda Francija je pripravljena odločno braniti to svojo Na kraju Karibskega morja vihra v vi-Venezuele med angleškimi in arneri-li državami francoska trobojnica. Vihr-, nad »kupdno Atlantskih otokov zlasti nad kosom tropi enega raja, nad otokom Marti-nkjue, V zgodovini se je ta otok omenil že pogosto, čeprav meri samo 985 km2. V širši javnosti sta ga pa proslavili zlasti dve ženski in en ognjenik. Prva ženska ie bila Josefina Beauharnaisova. prva žena Napoleona L. druga pa Josefina Baker, ki Je dvignila tik po svetovni vojni v evropski javnosti toliko prahu s svojimi plesi. Ognjenik, po katerem je postal otok Mar-tinique splošno znan, se pa imenuje Mount Pele. Bruhati je začel leta 1902., uničil je mesto S "L Pierre ter pokopal pod njegovi— ta veliki meč. naperjen proti Panami, den bo na brušen v pravi meč. To se pa sliši tako kakor da bi bal Martinigue močno utrjen otok in kakor da bi njegovih 240.000 prebivalcev, med katerima je samo 9.000 belokožcev, ne imelo druge želje kakor napasti Panamo. Ti otočani imajo pa zdaj dovolj drugih skrbi, zlasti odkar so Angleži odrezali dovoz iz Evrope in tudi uvoz v Evropo. Prebivalstvo je nedavno napadlo pekarne, napad na Panamo ie pa prepustilo fantaziji new-vorških poročevalcev. Martinique živi sedaj kot francoska Provenca. če bi jo premestili v tropične kraje. Ljudje nimajo dela. trgovina peša, kava in sladkor pa dajeta še vedno bogat pridelek na vul- Llsola Martinique, nel grupno d'isole d'Antiglia, con Mont Pellee — Martinique, otok v Antilskih otokih, v ozadju Mont Pelee Trri razvnnnami in pod svoio lavo okrog 30.000 ljudi. Zdaj se pa zanima svet za ta otok iz čisto drugačnih razlogov. Vojaki, ki se iz-prehajajo po glavnem mestu Fort de Franc, so prav za prav v stalni pripravljenosti. Okrog žrela ognjenika Mount Pele letajoča letala ne pazijo morda na znake novega izbruha, temveč nadzirajo okoliško morje in budno pazijo, da U se ne bliža otoku kateri izmed pohlepnih sose- dov. Ta čuječnost ni brez povoda, kajti »New York Dailv Ne\vs« je pisal v novembru 1940 povsem odkrito: Za Združene države je napočil čas. ko morajo krat-kornalo prevzeti Mariinique. Zgrabimo za kanskih tleh. Pri skodelici sladke kave ali čaši na ledu ohlajenega ruma posedajo prebivalci otoka in se tolažijo, da jim prinese bodočnost boljše čase. Posedajo na tipičnih pariških železnih stolčkih, kakor pred kavarnami v Parizu in se pritožujejo, da imajo na razpolago premalo ape-retiva, ki jim ga mati Francija ne more poslati. Martinique je zelo patrijotičen otok in na njem se baje razlega marše— ljeza pogosteje kakor v Franciji sami. Prvotno je bil Martinique sedež morskih roparjev, ki so ustanovili tam leta 1620. prve večje naselbine kakor so Fort de France, St. Pierre, La men t in in Fran-cois. Leta 1664. je otok po dolgih pogaja- njih med francoskim dvorom la roparji prevzela francoska država kot svojo kronsko kolonijo. Pozneje so se otočani večkrat borili za svojo neodvisnost Martinique so že petkrat zasedli Angleži, ostal je pa vedno vseskozi francoski, kajti za morskimi roparji so prišli nanj bodri Francozi, ki so prinesli seboj francoske šege in navade ter se takoj lotili trgovine in obrti. Iz Mrtiniqua so sčasoma ustvarili pravo tropično provenca Zdaj je Martinique za maršala Petaina. Na njem je spravljen del francoskega državnega zaklada, ki so ga prepeljali tja lani v burnih dneh. Od panamske konference ▼ Ha-vanni in od ChurchiUovih pogajanj z Rooseveltom, se pa Francozi boje za bodočnost svojega otoka. Letos v januarju je pisala »Newyork Post«: Interesi Združenih držav zahtevajo takojšnjo akcijo proti Martiniqueu, ki naj bi ga prevzeli svobodni ameriški narodi, kajtn možje v Vichy so ga oropali svobode. Mart±nique bi moral dobiti svobodo pod lastno vlado z ameriškim protektoratom. Toda že v začetku našega stoletja ie izdal ameriški admiral Mahan geslo za zasedbo vsega Karibskega prostora. Ze prej so si Pa Združene države prilastile Kubo in Puerto Rico ter pregnale Spance iz te oblasti. Admiral je izjavil, da bi morala Amerika budno paziti celo na neobljude-ne Koralne otoke. Med Florido in Guvano ne sme bitj otoka, ki bi ga Američani ne kontrolirali Prva je to spoznala Danska in leta 1917. je prodala Združenim državam Deviške otoke. Holandska otoka Aru-ba in Curaceau je zasedla lani Anglija. Združeni mdržavam manjka torej zdaj v njihovem omrežju samo še Martinique, S tem bi bila veriga med Novo Fundlandijo in Tri mi d adom sklenjena. Toda Maršal Petaine se glede Martini-qua noče pogajati. Nasprotno. Američanom je dala razumeti, da bo Francija Martinique branila. V vodah okoli M a rti -niqua ima Francija precej močno vojno brodovje. Maršal Petain je zamenjal tudi nezanesljevega guvernerja Bersoilesa z energičnim Nichollom, ki sproti psepreči vsako intrigo med domačim prebivalstvom Martinique naj bj postal po ameriški želji »samostojna« država kakor Haiti, da bi tako dobili Američani priliko za neposredno oboroženo intervencijo. Francozi so pa budno na straži in gotovo bi se Američani ne mogli polastiti francoske države tako lahko, kakor so se angleške zapadne Indije Kaj vse pozabljajo na vlakih Zanimiva dražba na glavnem kolodvoru — Največ je bilo naprodaj dežnikov Ljubljana, 11. julija. Na dražbi na glavnem kolodvoru so včeraj mnogi blagrovali človeško pozabljivost, kajti ponudila se jim je redka prilika, da so lahko poceni kupovali ali so vsaj živeli nekaj ur v veri, da poceni kupujejo. Na boclniku in na cesti ob železniškem poslopju pred tovornim kolodvorom se je zbrala množica ljudi ob 9. in večina je vztrajala na pripeka jočem soncu skoraj tri ure. Najbolj navdušene kupovalke so posedle na rob podija, ki se ga je posluževal izklica-telj železničar. Bila je dražba na vlakih pozabljenih predmetov. Od časa do časa se na kolodvoru nabere mnogo pozabljene prtljage, ki jo razprodajo, če se nihče ne javi v določenem roku. Nedvomno ne potujejo sami pozabi j ivi ljudje, a vendar ljudje na vlakih pozabljajo vse, kar morejo odložiti. Zdi se, da so posebno pozabi j ivi moški, ker je naprodaj več »moških« predmetov: dežnikov, britev, aktovk, klobukov. Ženskam je pa tudi že v krvi, da se vselej pred odhodom zagledajo v ogledalo, si s posebno gorečnostjo natikajo pokrivala, popravljajo frizure in obleko. Zato ne pozabljajo na vlakih klobukov. Vendar pa pozabljajo dežnike, od najpreprostejših do najbolj modernih. Dežnike pač pozabljamo povsod vsi, rte le legendarni pozabi j ivi profesorji. Teže je pa razumeti, kako je mogoče pozabiti na vlaku na primer hlače. Včeraj so bile na dražbi tudi moške hlače, a tako mastne in ponošene, da jih je nekdo kupu" za liro kot cunjo za čiščenje voza. Ljudje pozabljajo vse. kar jemljejo s seboj na potovanje. Naprodaj je bila termovka, izklicna cena 10 lir, kupna 12, več šalov, britve, kovčegi, brisače, stroj za striženje las, črpalka za kolo, brevir, številni na- hrbtniki, dragocen fotografski aparat, razno perilo itd. Ljudje posebno radi kupujejo dežnike in včasih jih draže tako, da niso nič cenejši kakor v trgovinah. Nekateri se oblože z dežniki, da komaj neso. Kdor nima sreče, da bi kupil kaj na dražbi, lahko kupuje na zasebni dražbi od prekupčevalcev, ki skušajo začeti prekupčevati z blagom, Čim so ga nakupili. Najnižja izklicna cena blaga je zdaj v splošnem 5 lir. a posamezni predmeti so ocenjeni še niže; tako so bili včeraj šali po liri. Tudi nekaj dežnikov je bilo ocenjenih na 2 liri. V splošnem je pa bila izklicna cena za dobro ohranjene dežnike 10 do 20 lir. Dežnike so ljudje precej dražili, vendar je bil prodan eden za 2 L, drugi po 4 L, tretji po 9 L itd. Najbolj so dražili rdeči ženski dežnik, ki je bil ocenjen na 20 L, prodan pa za 33 L Precej zanimanja je bilo tudi za aktovke, čeprav so bile obdrgnjene, kajti ljudje znajo zdaj ceniti usnje. Tako je bila na 15 L ocenjena aktovka prodana za 37 L, aktovka z brisačo vred, ocenjena na 20 L, pa prodana za 39 L. Naprodaj je bilo tudi precej kovčegov s prtljago vred. med njimi eden prazen, iz prepariranega kartona Zdel se je nov. Izklicna cena je bila 10 L. a ljudje so ga dražili do 40 L. Manjši kovčeg, ki je vseboval nalivno pero, britev in še nekaj drobnarije, je bil ocenjen na 20 L, prodan pa za 31. Nekdo je na vlaku pozabil jerbas s semeni in prejo. Za ta jerbas so se posebno zanimale ženske. Izklicna cena je bila 5 L, ženske so pa dražile do 26 L. Manj zagrizeno so dražili moški Tako so na primer kupovali klobuke precej poceni Toda vsak klobuk ni vsakemu prav, zato so po-merjali klobuke in šele potem dražili. Naj- cenejši klobuk je bil prodan za 5 lir, najdražji pa za 17 lir. Toda tudi med moškimi se je od časa do časa razvnela huda bitka za posamezne predmete. Najbolj so dražili usnjen, precej dobro ohranjen suknjič, toda ne le moški, tudi ženske so bile zelo bojevite. Suknjič je bil ocenjen na 200 L, izdražen pa za 296 L. Vendar pa je bil še vedno »vreden svojega denarja«. Se mnogo bolj so se trgali za fotografski aparat, ki je bil nedvomno vreden nad 1000 din. Pravimo 1000 dinarjev, ker mnogi ljudje Se vedno računajo v dinarjih. Tako so imeli včeraj mnogi na dražbi v rokah tabele, da so sproti primerjali, koliko velja posamezni predmet v dinarjih. Fotografski aparat bi bil lahko prodan poceni, a preveč foto-amaterjev bi ga rado kupilo. Ocenjen je bil na 200 L, a dražili so ga do 520 lir, tako da je bil prodan dovolj drago tuda za najbolj navdušene dražilce. Vneto so ljudje tudi dražili galoge m snežke, kajti gumijasti izdelki so dandanes še posebno cenjeni in pozimi najbrž ne bodo naprodaj. Moške galoše so bile prodane za 15 L, snežke pa za 24 L Zdelo se je, da je zaloga blaga, ki ga je izdajal uradnik izklicatelju skozi okno, neizčrpna. Vendar bi posamezni kupoval ci radi kupovali ves dan. Nekateri so bih zelo dobro založeni z denarjem, čeprav bi jim Izpiti v avtomobilu O slavnem kirurgu Sauerbruchu pripovedujejo njegovi slušatelji mnogo veselih zgodb. Ker je bil neprestano zaposlen s svojim zdravniškim delom in s predavanji ni imel za izpite nikoli časa. In tako je jemal za izpit pripravljene medicince kar seboj v avtomobil, kadar se je vozil na predavanje alj na kongrese. In v avtomobilu jih. je izpraševaL Nekoč je peljal tako s seboj tri kandidate. Dva je bil že nekje na cesti odložil, ker nista znala odgovoriti na nobeno vprašanje, tretji se je pa kar potil od stranu in zle slutnje, da ga čaka ista usoda. Africa Settentrionale: carri armati americani »Mak 2« sfondati dal! o armi dell'Aase — Severna Afrika: ameriški tanki »Mak 2-c, poškodovani od orožja Od Kar se mu je zjasnil obraz in dejal je: Gospod tajni svetnik prosim vas, pustite me hitro pasti! Zakaj pa? — ga je vprašal kirurg. — Ker se pel jeva baš mimo železniške postaje. — In ta kandidat je baje napravil izpit. Visoka glasbena šola v Leipzigu S slavnostnim državnim aktom, ki se je vršil prve dni junija v veliki dvorani Gevvarrdhausa, je bil deželni glasbeni kon-servatorij v Leipzigu, najstarejša šola te vrste v Nemčiji, povišan v državno visoko šolo za glasbo, glasbeno vzgojo in dramsko umetnost Svečanost je opravil državni mniister za znanost, vzgojo in ljudsko prosveto Rust. Pričela se je s četrto simfonijo Roberta Schumanna, ki je bil v letu ustanovitve tega konservatorija nje- gov prvi profesor kompozicije. Potem, je pa povzel besedo minister Rust, ki je omenil mnoge temeljne misli o glasbeni vzjjd-ji. V tem trenutku smo izpolnili željo, da se odpre narodu Bacha. Handela, Havdna, Mozerta in Beethovna pot k narodni glasbeni kulturi sloneči na najširših slojih našega naroda. S tem ciljem pred očmi sem že pred dvema letoma ustanovil novo or-ganizatorno obliko nemške visoke glasbene šole prvič v Salzburgu. Nova visoka glasbena šola v Leipzigu je organizirana enako. Elementarni glasbeni vzgoji v šah se pridružuje glasbena vzgoja vsega naroda. Kot višek vse glsasbene vzgoje so ustanovljene visoke šole. ki je njiho\*a naloga ohraniti in razvijati nemško glasbo v svetu. Glasbene šole za mladino in narod, strokovne in visoke šole so zato združene v eno celoto, ki omogoča ustvariti povsem enotno smer glasbene vzgoje. Krištof bo ur n za svetnika Ta misel je stara že nad £0 let — Kje je pokopan slavni pomorščak Iz Vatikanskega mesta poročajo, da namerava Sveta Stolica proglasiti za svetnika največjega pomorščaka vseh časov Krištofa Kolumba. Pred leti je bilo ponovno dokazano, da zemski ostanki velikega admirala ne počivajo v Sevilli, temveč v katedrali v prestol i ci dominikanske republike v Antilah v C i uda t Truillu. Vlada te dežele je že dovolila, da so v navzočnosti zastopnika Vatikana msgr. Fiet-te odprli krsto s Kolumbovimi zemski mi ostanki. Krsta je položena v krasno grobnico v truillski katedrali. Misel, da bi proglasili Krištofa Kolumba za svetnika, je stara že nad 50 let. Omenjajo jo grof Rosellv de Lorgues, ki je napisal v drogi polovici preteklega stoletja obširno delo o genovskem pomorščaku in sicer na željo prvega pa poza, ki je preplul Atlantski ocean Pij a IX. velikega občudovalca Krištofa Kolumba. Rosellv de Lorgues opozarja na željo nad 700 škofov, primasov in patrijarhov obeh poliit, naj bi proglasili Krištofa Kolumba za svetnika. Za to so se zavzemali tudi nekateri ugledni intelelctua lcl med njimi Leon Bloy v svojem delu »Mož, ki je odkril globus«. Nešteti sporr*eTrfki, M fth našteva špam-ska enciklopedija, v kateri je posvečenih Kolumbu mnogo strani zlasti krasni spomeniki v Genovi Santa Margheriti, Havani, Mexicu, Quatemali, Ciudat Truillu, Limd, Valparadsu in drugod oznanjajo slavo nesmrtnega pomorščaka. Cela vrsta dežel in pokrajin v obeh Amerikah, nosi Kohjbovo ime, mnoga mesta so bila imenovana po njem, le ena največjih počastitev mu je bdi a odklonjena, kajti po njem odkriti del sveta — kjer se je pa ustavila pred njim še cefla vrsta pomo»-ščakrjv — je dobil ime po nefcom ćtju-gem, Zdaj naj b*i bala ta krivica popravljena z drugo ki edinstveno svetniško glorijcfto, ki jo namerava Sveta stolica prisoditi proti koncu življenja izdanemu in s črno nehvalemostjo obsutemu prvemu admiralu Castigke in oceana, kateremu so dolžne posebno zahvalo genografija, hidrografija, meteorologija in botanika, pa tudi druge vede. SAMO DELOMA — Ali si dobila to krasno lisico od svojega moža? — Samo deloma. Ideja je mumei moja. A. Spagnol: 33 IZDAJALSKA PUNČKA Roman Kar so me zdramili iz zamišljenosti koraki. Nekdo je prihajal po poti. Vstal sem in mu stopil naproti. Bil je poročnik Marsico. — Ali motim? — je vprašal. — Ali je kaj novega ? — sem vprašal prestrašeno. — Ne. Hotel sem spregovoriti samo nekaj besed z vašim stricem in mislil sem, da je zdaj za to primeren čas. — Seveda! Doma je s svojim koadjutorjem in veselilo ga bo da ste se oglasili pri nas. Odšel sem naprej povedat stricu, da imamo gosta. Koadjutor se je baš poslavljal in po njegovih radovednih pogledih sem lahko spoznal, da bi bil rad še ostal. Toda stric Poldo ga je brez posebnih ovinkov spremil do vrat. — Zdaj sem vam pa na razpolago, — je dejal poročniku. — Najprej izvolite skodelico kave, potlej mi boste pa povedali kaj je vas napotilo k meni. — Hvala lepa za prijaznost, spoštovani monsig-nore! — Toda nikar ne ostanimo tu. V mojem kabineta se sedi mnogo udobneje. Cel so, bodi tako prijazen in reci Catini, naj prinese kavo. Odšel sem v kuhinjo, potlej sem se pa vrnil in dejal stoječ na pragu stričevega kabineta: — Kavo prinese takoj stric! AH potrebuješ še kaj? — Kaj odhajate? — je vprašal poročnik. V odgovor sem skomignil z rameni. — Kaj Še, saj nisem prišel k spovedi. Kar pri-sedite k nama. — In ko sem sedel, je pripomnil smeje: — Saj tu so vsi vajeni poklicne skrivnosti in zato si lahko pripovedujemo skrivnosti, ker ah znamo čuvati Poročnik Marsico je bil sposobnejši in spretne jši, kakor bi mu bil človek prisodil po zunanjosti. Pozneje sem spoznal da je imelo zaupanje, ki ga je nama izkazoval tako očitno, namen pridobiti si najino zaupanje. Po kavi si je stric Poldo prižgal svojo virfinko. — No torej, — je začel poročnik. — VI, mon-signor, ste edini človek, ki bi nam lahko kot duhovnik in prijatelj rodbine Da Camino povedal nekaj zanimivih podrobnosti o tej zamotani aferi • •. Stric Poldo je odklonimo dvignil roko« — Saj ste vendar bili pri grofici kakor doma, Videli ste jo sleherni dan in amatraH So vas za družinskega člana, Torej morate vedeti več, kakor vsi drugi... Stric Poldo je vzel viržmko iz ust, preden Je odgovoril: — Na razpolago sem vam, poroenfle, mislim pa, da sem povedal danes preiskovalnemu sodnika, včeraj pa vam vse, kar vem* — Seveda, V splošnem ste nam povedali vse, kar veste ali kar vam dovoljuje povedati vaš poklic... — Trenutek, prosim... — ga je prekinil stric Poldo. — Zagotavljam vas, da mi ni treba prikrivati nobene spovedne tajne. Gotovo bi take tajne nikoli ne izdal. Toda zdi se mi umestno povedati vam, da nobene nimam ali da vsaj za nobeno ne vem. Uboga grofica je bila pobožna, vendar se pa ni posebno strogo držala predpisov in gotovo ni bila ena tistih tercijalk, ki tekajo k svojim spovednikom z vsem, tudi z nepotrebno ropotijo. — Razumem vas! Toda kot domači prijatelj? Stric Poldo je zakašljal in se delal kakor da čaka na to da bi poročnik nadaljeval svojo besedo. — Kot domaČi prijatelj ste gotovo slišali zaupne stvari- Ali ni vpričo vas nikoli odprla svojega srca? — V kakšnih zadevah? — Recimo glede svojih otrok. Pepel z viržmko je padel na stričeve hlače. Odstranil ga je s svojimi nežnimi, skoraj prozornimi prsti, za kar je potreboval izredno mnogo časa. Poročnik je prav tako dobro spoznal, kakor jaz, da je stric Poldo razmišljal in zato je dejal ponovno: — Gotovo vam ne bo nič novega, da grof Piero ki graf Štampa nista na posebno trdnih nogah. — Gotovo ne, — je pritrdil stric Poldo. — Po brzojavno prejetih informacijah je prvi ne samo brez vsakih denarnih sredstev temveč celo do ušes zadolžen. Kar se pa tiče grofa Stampe, ima menda samo težkoče. Vendar pa še ima nekaj pre- — No, zdaj pa vidim, da veste več od mene, — je odgovoril stric Poldo. Poročnik se je nasmehnil. — To so samo prve, v naglici zbrane hiformacije, Zanima me pa, kaj je rekla na vse to grofica. Kolikor mi je znano, je dala grofu Pieru tristo tisoč, grofici Arnini pa sto tisoč lir. In vse kaže, da tega ni storila posebno rada. Iz tega sledi... — Kako ne posebno rada? Kdo pravi to? — Upravitelj. — Ah, Storni... No, da. On kot upravitelj bi bil prav lahko rabil iz svojega vidika ta izraz, da bi opisal grofičino razpoloženje, vendar pa to ne drži povsem. Gotovo ni dala tega denarja nerada, to se pravi, ni si ga dala izsiliti, saj je bila vse prej kakor lakomna. Nasprotno, bila je ubogo bitje. Seveda so ji pa delale te zahteve velike skrbi glede bodočnosti njenega sina in njenega nečaka. Stric Poldo se je ugriznil v ustnico, toda zdaj je bilo že izgovorjeno. — Njenega nečaka! Katerega nečaka? — No da, saj bi bili to itak zvedeli, — je priznal stric Poldo malo v zadregi. — Gre za Carla Štampo. Tistih sto tisoč lir, ki jih je dala grofica Matilda svoji hčeri Amini, je rešilo nečaka iz zadrege, o kateri ni smel oče ničesar vedeti. — Ah, tako je ta stvar! — je vzkliknil poročnik. — Carlo Stampa! Mladenič uglajenih manir. No, da, saj se takoj vidi ... In kakšne muhe ima? ... — Ah, razvajen dečko je, v bistvu pa ni slab... Seveda bi bilo takrat, ko se je mati obrnila na staro mater, bolje povedati vse njegovemu očetu. To sem takrat tudi svetoval, toda ženske so pač ženske... Urejuje Josip Zupančič U Za Narodno U Za m mseratni del Usta Vlad. Regallv /j Vsi v Ljubljani