Številka 284. Trst v soboto 14. oktobra 1905, Tečaj XXX, mr Izhaja. ?«di ob oedeliaft in nrazntkih ob 5. on. ob uonerlaljHh ob ari zinus). ■MSBltie eteTllke se proasjsjo po 9 nori. f6 itottak) « maocui tobakarnah ▼ Trstu in okolici. LjobJiani, Gorici, «1|L Krama. Maribora. Celovcu. Idriji, fet Petru, Ntbreimi. Novemmestu itd. ts laroAc soreiema uorava lista .Edinost", .•rro Gmlsttl it. — Uradne are »o o1 2. MB- i sreče r. — Cene octaaom 16 st na rrsto peui; poslane Msrtnice. jsme uutuc in domađ ogliui no ooffodbt. TELEFON itcv. 1167. Itrotalea i ta ts® leto 24 K. pol leta 12 K. 3 mesece * K. — Na-Muočbs bres doooaiane naročnine se uprava ne ozira, dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovsns pinis se se sprejemajo in rokoplM se se TrsJsj«. Naročnino, oglase in reklamacije je pofiiljati na opravo lista UREDNIŠTVO: iL Glorcie Galattl IS. bkovic j« otvoril sejo po 11. uri ter je pričel reševati dnevni red. Na istem se je v prvi vrsti nahajalo drugo č ticje poročil krmiš je ca okrajne in tbicsae stvari. Glede spremembe mej med posa mesni mi obči sani in ločitve poes mesnih občin it dosedaajih okrajnih sver. Predlogi komisije bo bili bres debate odobreni. Okoli 1. ure je hotel viši dtžrlni meriti zaključiti eejo. Ko je priobčil, da hoče na dnevni red prihodnje eeje, ki re ima višiti dne 17. t. m., postaviti predloge poal. B»x», Herolda in Podlipnega, tičoče se spreaMmbe volilnega reda, je bilo med Nemci eliš&ti veklike : »Čajte, čujte!« Šišati je bilo nadalje klice: »Torej, ne dn bi po-čakali vladne predloge, hočete sklepati nov volilni red ? Na to odgovorimo s obstruk-cijo!« O J češke strani so ss slišali klici : »Mi si ne pustiaio kratiti pravice, da stavimo predloge!« Oi obeh strani so padle rasne opeske, in še dolgo po sklepu seje, ko je viši deželni maršal ž s aapnstil dvorano, so stali poslanci obeh narodnosti v akupinah. Razpravljanje se je vršilo petem v kulo-arjih. i Ogrska kriza. Baron Fcjervary. BUDIMPEŠTA 13. »Ogrski brs. biro« poroča s Dunaja : A v di jene« barona Fejer-vary-ja pri ceearju je trajala eno uro. Defi-nit vne odločitve še danee ni bilo. Minister-ski predsedn k Fejervary oetana še danee nn Dunaju, da uredi še neke posle in se jutri zjutraj vrne v Budimpešto. BUDIMPEŠTA 13 »Ogrski biro« poroča z Dunaja : Baron F<>jervary je ob svojem povratku od avdijence izjavil nasproti nov i ne r jem naatopno : Danes ni ae prišlo do definitivne odločitve. Casar me je na koncu avdijence najmilostneje odpustil. J»z ostanem še danes ca Dunaju, da rešim razne posle in se jutri »jutraj vrnem v Bud m-pešte. BPDIMPEŠTA 13. »Ogrski biro« poroča s Dunaja: M'nisteraki predsed sik baron Fejervary se je cb 3. uri popoludie podal v cesarsko palačo, kjer ga je ceaar vsprejel v avdijenco. Dogodki na Ruskem. PETROGRAD 13. (Petrcgr. brzojavna agenturu) V Kraenojar^ku je bil včeraj s šettimi streli ubit policijski nadzornik, ko se je vračal s svojo rodbino ia gledališča. VARŠAVA 13. V poljskih tovarnah za sladkor pričenja aplošsn štrajk. V šest h tovarnah so že ustavili delo. t Rektor moskovskega vseačlllšča. PETROGRAD 13. (Petrogr. braojavna agentura). Rektor moskovakega vseučilišči knez Trubecko;, ki je včeraj ajutraj dospel semksi, j« svečar med ko»f»ren©o v ministarstvu za narodno pro»v%to obolel ttr je o polunoči preminol vsled raslitja krvi v slušao orgaae. tenisko učittlistro t mm svojimi {Miniti. (Dopis.) Ker niso hoteli delegatje kranjekega učiteljBtva v uradni deželni učiteljski konferenci aborovati in ker so oni Že prvi dan seatanka izjavili, da se ne udeleže daljnih posvetovanj, dokler se kranjekemu učitelj-stvu plače ne izboljšajo, vzbudil je te energičen nastop kranjskih šolnikov splošno po-sornoat v javnosti. Svet je bil opozorjen na materijalno miserijo kranjskih učiteljev in je občudoval srčnost teh učiteljskih poslancev, ki so zborovali pod predsedništvom c. kr. organov, katerim so, kskor ee jim zdaj očita, odrekli pokorščino in se baje pregrešili zoper dotični ministeraki ukas. Vsi ti uči.eljiki delegatje, ta cvet kranjskega učiteljstva, so prišli (na povelje c. kr. deželnega šolskega sveta) v disciplinarno preiskavo! Vsem je naloženo, da ea morajo radi tega koraka opravičevat1, in vai so v nevarnosti, da dob<§ radi *ega koraka kakšno posvarilo ali ce}.6 kakšno ustrahavalno kazen. _ O tej obstrukcijl sli abalinanci je ža p sala »Edinost« koj po njeni izvršitvi in je po svoje kiivdo na tem, sicer nelepem pojavu pripisovsla rssnim faktorjem, med drugimi tudi vladi. In danes mora isti dopisnik vlado obdolžiti, ker hoče (vlada) žs prvi dsn. V to zaključenje pa predsedniksam ni bil opravičen! Čamu čorsj begate zdaj deleg ite, da so konferenco zapustili, ko jo je bil pred-sadni k tam saključil ? ! Vsaj je uradni liat sam slovesno satrdil, da konfarence niso delegatje rasgnsli, da jo je marveč predsednik pravilno zaključil. Da so pa nastali ti neprijetni konflikti med vlado in kranjskim učiteljstvom, ki zdaj v svojih društvih in na avojih zborih izrek« svojim tovarišem v dež. učiteljaki konferenci svoje zaupanje, vladi pa nekako nezaupanje, tega niso krive edino le Blabe učiteljske plače. Kranjsko uč.teljstvo, ki je odločao narodno, žali tudi to, da udje deželnega šolskega Bveta (oBobito c. kr. šolska nadzornika) ne BtDić nič, da bi se kranjtko šolstvo dvignilo v narodnem obziru, da bi se n. pr. učiteljišče in srednje Sole poslovenile, da bi se ustanovile slovenske meščanske šole, da bi se ljudske šole razširile na 5 in 6 razredov, da bi se pissle slovenske učne knjige itd.'itd. Oba deželna šolska nadzornika sta sicer odlična Slovenca, a kakor c. kr. moža ne storita za slovenščino nič. s nova mešati štreno že vedno in bolj in bolj. Za j takrat smo povdarjali, da je kranjaki deželni šolski svet kar od kraja premalo naklonjen učiteljevu. To prepričanje eo bili delegatje eebo) pr nesli in poklali ter izrekli svoje ne-| saupanje vladi in vsamu, kar je v zvezi žnjo. i To nezaupanje je pa vlada tudi popolnoma zaslužila, ča tudi ni ona sama kriva v ne-: povišanju učiteljskih plač. Nezsupanje je zaslužila, ker ei niti aama ni bila svesta, kaj !je bistvo in jedro te učiteljske skupščine, ki | jo je bila sezvala, in ker je bila celo njenemu organu v odločilnem trenutku posla zavednost in zmanjkal pravi takt. Uradna deželna učiteljska skupščina namreč ni parlamentarna korporac ja, ki bi smela delati veljavne sklepe. Njene sklepe mora vsakokrat potrditi deželni šolski svet. Će je torej bila ona aklenila, da noče več zborovati, moral bi bil njen predsednik ta sklep predložiti c. kr. dež. šolskemu evetu! In če bi ^ kil ta sklep odobril, atopiti bi bil smel v veljavo. A predsednik ni storil tega, marveč se je te obstrukeije ali abstinence, ki je sicer v obče ni odobravati, tako ustraši?, da je kar na svojo pest zaključil kosfarenco Po sestanku na Reki. Razun glasil, ki cdkrito služijo troglavi sedanji koal ciji proti sklepom kotference na Reki — »čistim«, »furtimašem« in madjaro-jnom — izrekajo vai drugi hrvatski listi brez 'razlike političnega naziranja svoje popolno ' soglasje s sklepi na Reki. »Pokrete, >Obzor«, ki sicer nista ravno v soglasju med s*boj, reški »Novi list«, ki zavzema neko posiboo ' stališče med hrvatskim novinarstvom, zadarski '»Narodni list« in splje^ko »Nase Jedin-1 stvo«, ki sta bila ravno te dni v najhujem boju med seboj : vsi man fdStujejo v prilog resoluciji na Reki. »Pokret« izvaja, da so z Dunaja vrgli parolo velike in jedinstvene Avstrije, ki baje zmrvi Madjare ter donese ravnopravnost tlačenim narodom monarhije. Nu, ti snovatelji velike Avstrije imajo poleg sebe milijone tlačenih Slovanov in nimajo za iBte niti laskavih besed. Snovatelji velike Avstrije ao bili vsikdar v vrstah tlači-teljev svojih lastn;h Slovanov. Fraza o pre-tveznem oivobojenju točenih narodov v jedinfct /eni Avstriji, je le velika laž. Snovatelji »velike Avstrije« ne ni i s 1 i j o na osvobojenje avstrijskih Slovanov, ampak mečejo le vabo tlačenim narodom na Ogrskem in med Hrvate. Xu, da so ti pretvezni »oBvobo litelji« tlačenih narodov h teli zglisiti se že par dni po reškem saBtanku — to dejstvo si žs smemo tolmačiti tako, da sestanek na Reki PODLISTEK. 31* Prokletstvo. Igoaovtnaki roman is dovrfil X. — Nadaljeval Prevel M. O—O. — Kdo Bi ti ? bb je otresel nepoznani plemič na MircBlava, videči na njem črno svečeniško haljo, dijak pa mu je rekel na to: — Jaz sem Miroslav (Šišakov <5, dijak-prosjak, iz cela Traave, z dovoljenjem tvoje milosti, učim se sa svečenika. — A kaj delsš tu pred txdejea? Saj tu meada ai svečen ika šola? —- Z dovoljenjem tvoje milosti, jas bra* nim tega poštenjaka na bednju, ki bi ga hoteli Kapiteljci raztrgati kakor paa, in to samo sat?, ker ni človek njihove občine, ampak apoštovan Grican. — To ja Temo Šfcabel. K dijak Mi roaiav,*je vprašal plemič, pokazavši s pretim na črevljarjs, ki je obrnil glavo, izvalil o5i in šepnil, pokimavaje s glavo : — Da, milost lj i vi gospod, jaz sem Tomo Stabel- Tedaj je kozičavi plemič za-klical z ostrim glasom škofovskim orožnikom, stoječ.m kraj sramot š5a: — Da mi takoj vsasiete doli t;ga človeka ! Razvež te mu ta slamnati venec, umi,te mu obraz in cč'stite aru obleko. Ti, gospodar Štabel, pojdeš z menoj, a tebi ju nak Miroslav, hvala na junaški obrambi, pošten, pravi človek si. Na, vsemi ta le spomin od mene, je rekel vittz, posegnivdi za pas, ter je ponndil dijaku mošnjiček zlatega denarja. Ali Miroslav je prekrižal roki na prsih, poklonil se kakor britev ter rekel plemiču povsem mirno: — Hvala ti, milostljivi gospod, da me toliko ČaetiŠ in hvališ, ali ie veča hvala ti, da ai mi pomagal rešiti tega človeka. Rumenjake svoja doai za pas, jaz jih na maram, kar mi jih na treba. Oravljaija sem branil sa pravico in poitonje, kakor se epodobi človek o kr&?aaeke vara; ako bi se pa dajal plačati, na bi iasal zasluge pred Bogom. Plemič je poglecal začudeno čudaka v oguljeni evečeniški hulji, omertl njegov suhi obraz in tanke kosti, pa mu je rekel, nasmehni vši se: — E , dragi Miroslav, ti si menda dobro podkovan, četudi ti ni videti na c bratu,' da bi plaval v obilici. Pa vendar ti ne bo slo po tvojih besedah. Spominjal se te bom in oddolžm ae ti. Nu, tristo vragov — je vzkipel plemič, obrnivši se p/oti škofovskim vojakom, nasri ne bosts slušali moje zapovedi, vi malopridneži, takoj mi vzemite doli tega človeka. Škcfovci se niso maknili z mesta, ostali svet pa je začel mrmrati in rogoviliti, kako da more tuj došlee razmetavati in napovedovati po zemljišču častnega Kapitelja. Neka teri so se zbirali v gručice, gledali iz pod očesa ter grozili s pestmi, drugi so se umikali v etrshu, a kuštrsvi orožnik škofovski ■a ja oprl z obe ms rokama aa svoja kopje, pogledal tujca drzao tar ss odresal na kratko: — Čast in poštenje tvoji milost', po tvoji oblaki vidia^ da ai velikaš, ali jaz aem dobrovoljec njegove milosti Ivasa škofa zagrebškega ; jaz ne poenam druzega gospodarja, niti ne vsprejemam zapovedi od nikogar druzega. Plemiču je zažarel obraz od jeze, no, predno je sam odgovoril na drzno besedo orožnika, je priskočil eden plemiče vi h konjenikov k dobrovoljcu, ga oplazil z držajem kopja preko glave, da se je kukavica zvrnil v prab, ter mu zaklicsl: _ Malopridnež, zapomni si, da stojiš pred mogočnim gospodom Detrikom Bube-kom, banom vse Slavonije. Ako je držaj kopja prevrnil tega malopridneža na črno zemljo, pak je banovo ime vso besno mešanico po trgu zadelo kakor strela iz vedrega neba. Kakor zadeti od Btrele bo se u pognili ti umasani junaki ter so potisnili glave med ramena. Slavnemu euknarju se je začela duša tresti, kskor ds ga vodijo na večala, In je tu pa tam etiskal oči, češ, da ga ne bodo videli, ker delajo tako otroci. Priteg-nivši lakte k sebi in upiraje svoje bedaste oči v bana, hotel se je umakniti v ozadje ter se s rameni preriti med množico, ali ljndja za njim ao ee stisnili v trden zid. (Prida šj.) ven dar-le izzivlja svoje efekt« in da ne c stane brez sadu. To dejstvo je pa gotovo v obilo zado-ščsnje poslancem sa surove napade v furti-maškib, madjaronskib i a »čistih« listih. Posebno s« ti poslednji odlikujejo po surovosti tona. Nu, dober snsk je, da se med bolj i m i elementi v strank! »čistih« začenja reakcija toliko proti borbi na škodo akcije saprir-ete na Reki, kolikor tudi proti surovosti tona, ki je postal glasilo »Čistih« življenjski element. Tako se je n. pr. miaoli četrtek vršil v »Starčev cevem domu« v Zagrebu sestanek stsrčevičanskili vseučiliščnih dijakov. Dalmatinac Fattori je s ostrimi besedami obsodil klerikalizam in avstrijanščino »Hrvatskega Prava«. Drugi dijaki s) govorili pr<)ti proatadkemu tonu Frankovega lista. Grdi pobalinski napadi »Hrvatskega Prava« na hrvatske poslance, ki ao sa udeležili reškega eestanks, so sploh izzvali med vse-učiliško mladino veliko ogorčenje. Trideset dalmatinskih dijakov je podpisalo oitri protest pro'i »Hrvatskemu Prsvu«. 2 Nemški konservativci in narodno vprašanje. Vest, da je znani dr. Kathrein v imenu nemških konservativcev p;sil pismo na nemški shod v Brnu, kjer so rohneli proti opravičenim kulturnim potrebam češkega naroda, je izzvala v vseh Slovanih indignacijo in rgor-čenje. Tudi mi smo z vso ostrostjo obsodili tako nastopanje konservativcsv. Danes pa nam veleva lojalnost, da tudi mi zabeležimo vest, ki jo čitamo v raznih novinah, vest namreč, ua so mogočni gospodje na nemškem brnekem shodu jednostavno eekvestrirali in zamolčali važen ali njim neljub odstavek v pismu, ki so je prejeli cd dra. Kathreina. Vesti, ki smo j h čitali do sedaj o tem pismu, so napravljale utis, kakor da je dr. Kvlirein priobči le svoje soglasje s sklspi v Brnu. Sedaj pa doznajemo, da je dr. Katbre n pisa1, da se centrum ne more udeležiti ahoda radi velikega polit.enega nasprotja med klubom ia sklicevatelji shoda in radi hudih napadov na katol sko prepričanje po klubu zastopanega prebivalstva. Skl cavatelji shoda so torej iz vi sili načelno mahi nacijo. potajivš cel važen odetavek v pismu Kathreina. Toda to ne spreminja nič sodba naše o stališču, ki so je v noveje čase je li zavzemati nemški konservativci na-^roti narodnemu vprašanju. Dr. Kathrein je s cer obsojsl napade na nj«govo stranko, ni pa imel niti ene besede obsodbs proti nasilnemu in krivičnemu postopanju nemških etraak ca škodj kulturalnih interesov ne* nemšk b narodnost. Molk dra. Kathreina pomenja za nas njegovo s)glasje a divjanjem Nemcev proti Slovanom v narodnem in narodookulturnem pogledu. Jasno je vsako ■ar, da so s« nemški konservativci v zadnje čase nacionalizirali. Zato vztrajamo mi pr: svoji trditvi, da slovanski konssrvativci odslej ne m Drejo :n ne smejo taboriti v jadnem šotoru s nemškimi konservativci. Kakor ti poslednji ljubijo svoj rod, ga naorajo ljubiti tudi slovanski konservativci. Os so ae nemški konssrvativci nacionalizirali, aacijoaalai morajo biti tudi slovnnaki koaservativci. Ca nemški konservativci snaa-t-ajo sa svojo dolžnost, da sa ▼ aai vrsti z drugimi nemškimi strankami bere, ns zs nemško prsvo, ampak ca nemško privilegovano gos pod s 17o, koliko veča je dolžnost slovanskim konservativcem, da se a drugimi slovanskimi strankami vred bore sa tiste elementnrne narodne pravice in kulturalna potrebe, ki jih vzkrača »lovanakim narodnostim brutalni nemški sistem?! Ce »> nemški koiservativci, pod s:lo v-x,bče nacijonalne atruje, s svojim nscijo* nadziranjem ustvarili premiso, pa je nnaa vsem v dolžnost, da iz te premise izvajamo naravee in logične konsakvence ter da vid in*) tudi v nemških konservativcih svoje protiv nike ! jih je v minolem letu pridobile romunska propaganda, sopet podvrglo grškim cerkvam, oblačtnijam in občinam. Štavilo teh presto pivših Kueovlahov se eeni na več tisoč. Prestopilo ja od bolgarskega ekaarhata k grškemu patrijarhatu tudi več bolgarskih vaii. Vsi ti dogodki ao brasdvomno poslsdiea terorizma grških čet, katerih delovanje ni ša nikakor zatrto. Angleški vojni pomorščaki v T o k i j u. Iz Tokija javljajo, da je pod-admiral S r Gerard Noal s častniki in sto pomorščaki angležke vztočno-azijsks askadrs dospel v Tokio, kjer ga je prebivalstvo svečano vsprejelo. Druži pretč z ustnjo. Iz Cari* grada poročajo, da ae v bauranakem sand-šaku v Siriji pojavljajo znaki o bližnji ustaji Drusov. Oblastnija aimajo sedaj dovolj čet na razpolaganje; zato ja vali brzoj a vil v Carigrad za ojačenje. Vsled tega je turška vlada eaakasala mobilizacijo 13 batalijonov red fjv, ki odidejo čim prej v Hauran. V tem okroi]u, kjer bivajo Druz;, je bil Še leta 1896. krvav uatanek, ki ga je turška vlsda ls s težavo udušila. Drobne politične Avstrijska poslsnskn zbornica bo — kakor poroča »Konesrvatfve C-orrespondcaz« — sopet sklicana sa 27. novembra. Terorisem grških ustaških čet v Makedoniji. Is Carigrada javljajo : Porodila nekaterih metropoli tov ia eolunekeg', ssunnstirskega in jaaiaskaga vilajeta pravijo, da sa J« mnogo Kueovlahov, ki Domače vesti. Imenovanje v poštni stroki. Poštna pomožna uradnika drucega razreda Ivan Ruzier in Fran Barnardis v Trstu imenovana postnima pomožnima uradn koma prvega raareda ; provizončna pomožna poštna uradnika Jo »p I.ojk v Opatiji inPja Treleani v Carvinjanu in Herman Grill v Tistu so imenovani počtiimi pomožnimi uradniki dru-zfga razrede. »Hrvatsko pravo« v pravi luči. To glasilo »čistih« na Hrvatskem prinaša v svoji številki od minole srede nsstopai dopis iz Trsta: »Tišćinaki labirinat ili »Narodni dom«. Primamo iz Trstn : Pasi se, da nisi Starče-vicanac, jer ći te čudo snze ! Ne pitaj za »Hrvatsko pravo«, jer će te baciti is kavana ! Tog recepta sam se morso držati prvih dana. sto sam zslasio u kavsnu »Balkan«, u »Narodnom Domu«. U toj se palači kuje bndtćiott Jugoslavije, a š f radionice je onaj isti dr. Gregorio, koji je u džep spravio neke maleakoiti, pri gradnji »Narodnog Doma«. Desna mu je ruka inače radia i go verni k, dr. Kyb-r, rodjeni Oah, a majstori su redakcija »Ed no ti« (Cot ć, Požar, Per-hsuc, Troše i d e b e 1 i M u h a), ta pred-njnčki zbor Sjkola (T i t s, rodjak policaja Titza, Franc Poli<5. I'k mar. .1 urica ia Bojana i famozni Kata lan), onda »Slavjanska čitaonica«, u kojoj vedre i oblače jedan dr. Brnčić, Ivnnišević, dr. Zfak, dr. Jeraj, gostioničar Slavik i Ante Jak ć Rublov (cd »rubalj«). Smatrao sam sbodnim, da iznesem ova imeas, dn se u prvoj vrsti znsde tko radi, a cada da vidimo ksko se radi. »Hrvatsko Pravo« je muževno šigosalo riečke izdajnike i nešto spomenulo i Trst i »Edinost«, kojn hcca da filozofijom nešto za-basari, što ae da facto ne dade zatomiti. Osobito )e majstorski napisan dsnašnji članak u tom pogledu, koji dokasuje, da je prevladala elaveaofilnkn (ruska) struja u rsdakoiji »Edinosti«. Vi morate nnime znati, da je Jakić Kablov, vlnstaik službene »Slavenske Misli«, agli estremi svojih fiaaaeija, jer rak bi sada u Rusiji ne trebsju viša njegovog posls, pa se za to taj čovjek malo po malo približio M sad ćam, uglednim rodoljubom i dru. Gregorinu, da mu pomognu do redakcije spomenute »Edinosti«. Uspjelo mu je! Nema jednog brojn »Edinosti« bez Jak:Vsvih Član-čića, n »Slavenskn Misao« prsaaša i odobrava, te kadi svim, a najviša Sapilu, »Novom Srbobranu« i svim, koji s tom klikom kliknju. I dsnašnji js članbk Jak <5av, a »Edinost« je š njime udsr.la čisto sveslavea-skom strujom. Nego sada dolasi nnjssnimivije. Alko-h o 1 i s t n CotiV, urednik »Edinosti« i raz-pop Požar (koji je upropastio Riomsnjce, n nam ae liepo osigurao sa 350 K mjesečnih, u redakciji »Edinosti«, ne mogu da gledaju mirnim sresm Jake t Rublova (rs z popa), koji koćedapoliia i p o ž v a č e puno korito. Ivaaišev ć ih jedva drii na okupu, a u tom poalu pomaže g. Kuničid, koji (horribile dietu!) radi reklame evom listu i radi trga, stoja dobio masno mjesto u novoustrojenoj »Jadranskoj banci«, radi sve moguće i nemo-gaće, šatora vi vši s sveti čas nn afere, koja su ee igrale pred dvie godine. Je li u tome što čudno ? Ništa, jer ljudi su ljudi, rekli bi StraličiV i Snpilo: treba jedriti, kako vjetar aapovjeda. Jednog od ovih dnnn pisat ću nešto zanimivo o »Rnsskom krušku« in uftitel ici Bubalo, koja je ovdješoja pravoslavna (srbska) obćina dobsvila sa Cetinja. Ta je učiteljica vrlo aktivna. A dr. Štalar reče porugljivo neki dan u kn vani »Balkan« : dobro je, da imademo aktivnih i pretjeranih Hrvatah i sličnih Srbah i takovih Slovenacah, da što prije postanemo sgoljni Jugoslaveni i 8vesla veni, kao što je naš model — Jakić Rublov. I. Š.« Tako piše list, ki se vedno baha, da je le on in edini on, ki se v resniei bori za interesa in napredek hrvatstva ! Župnik Jurizza in sorodnik policaja Titza predtelovadoa v slovenskem »Sokolu«! Tnko pripoveduje »Hrvatsko pravo« z resnim licem svojim obžalovanja vrednim čitateljem, ter navaja »doktorje«, ki niti ne eksistirajo. A vse v edini namen, da insultira tržaške Slovence in Hrvate, edino radi tega, ker so v svoji rodoliubni razsodnosti izprevideli, kam bi »nsjveči živeči Hrvat« hotel zavesti hrvatski narod se svojimi — nečistimi nameni. Na tem klasičnem izgledu vidimo, kako »Hrvatsko pravo« naravnost norce brije iz hrvatske javnosti. Ne tajimo pa, da je »Hrvatsko pravo« se svojim gori navedenim dopisom doseglo velikanski efekt med tržaškimi Slovenci in Hrvati: tol.ko in takega smeha ga še ni bilo v kavarni »Balkan«, odkar ob-stoji ista ! Premeščen j a in imenovanja svečen-stva v tiž:ško-koperski škofiji : kapelan v Hrušici g. Aitm I. Budin je premeščen v Sočergo kakor župeupravitelj, ker je tamošnji župnik g. Mihael Sobar stopil v pok »j. V Hrušico je poslan za kapelana inladomašnik g. A. Arbanasich (Italijan), Še laška potrdila. Včeraj sem odpo-elal na tukajšnji centralni pišti omot pod slovenskim naslovom in z nemško-slovensko tiskovino. Dotični uradnik mi je vkljub slovenskemu naBlovu vprašal v laškem ježku, da li plačsm poštnino. Zraven tega mi je isdal potrdilo štsv. 374, ali 3721 (številka je neraslečna) na nemško-laški tiskovini ! Meni je znano, da imajo vai uradniki strog ukaz, da morajo na odpošiljatve s slovenskim naslovom, izdajati nsmško-slovenske tiskovine — kar pa menda ne velja sa nekatere praktikante ? Mogoče je, da si uradnik, ako ima obilo posla, nehote pomoti, toda, ko sem jas bil na foiti, ni bilo nobene druge stranke za meaoj. Po drugih oddelkih c. kr. pošte se pazi na vkez d rekcije, le v omenjenem oddelku se čeeto postopa nepravilno. Tudi ni prav, da ss tam nastavlja mladiče, nezmožne slovenskega jezika in toraj nezmožne viš ti službo uradnika na c. kr. pošti. Ker sem žs pri tem, naj omenim Še, da je te dni neka ttranka, ravno v agoraj omenjenem oddelku govorila slovenski. Uradnik je pozval s ugo, da vrš česar uradnik ni zmožen — namreč, da sluga tolmači ! Sluga je izjavil, da stranki ni trebn tolmača, ker da i«ts tna italijanski ! Sluga — ako že mora vršiti tudi službo uradnike, naj isti brez ozira ns to, sna li atraaka laško »li ne, ker tolmača potrebuje uradnik in ne stranka. Straako, slovensko stranko, ne more v Trstu nikdo sliti, da naj ista govori drugo, nego s oveaeki jesik, ki je tu deželni jezik. Najmanj p* so poklicani v to o. kr. uradi, kateri bi morali del*t: na to, da se vrša državni zakoni, med katere spada msnda tudi člen XIX. državnih osnovnih zakonov. Dn dokažemo potrebo znanja slovenščine pri c. kr. uradnikih, prosim, naj sleherni govori pri vseh c. kr. uradih le slovenski. Ako bi ee pa kje nagajalo ali celo Žalilo m in nnš jezik, naj se sleherni pritoži potom javnih listov — ker to je najboljše aredetvo. F. K. Zopet a postaje Herpelje Kodna. Pišejo nam : ) Zopet Vas nadlegujemo, gospod urednik ! Ali ai drugače. Večkrat te smo piaali o germanih na postaji Hsrpaljc-Kozina, kako ti gospodjs uničujejo to ubogo slovensko ljudstvo. Ako bi nas mogli, bi nas kar j obrastali. Ali na dam se. Ćia bi bil vsaksko, da bi alavnn direko:ja državnih šeleaaie enkrat storiln koaeo takemu edijoznemu postopanju in ukrenila potrebno, da sa bodo na postajah na elovenski remiji nameščali uradniki, ki bodo znali občevati z ljudstvom v njega materinem jeziku. Iglasti našega poatajenaSelniks, ko je že tako zagrižen Nemec, naj bi premeatila kam drugam, kjer bo bolj ugajalo njegovemu germanskemu srcu. V nedeljo dne 1. oktobra je bilo prišlo nekaj Slovencav iz Trcta obiskat nekega mladeniča is Kozine, s katerim so bili skupno uslužbenci v Trstu skoraj S let. Ker je imel dotični mladenič oditi v vojake, zbralo se je tudi nekaj fantov iz Kozine in Herpelj na odfcodnioo. Ko eo tržaški fantje zvečer, pred odhodom vlaka, ćoUi na postajo, so šli v restavracijo na čašo piva in so lepo ubrano zapeli par slovenskih pesmic. To pa je naravnost groza za našega postajenačel-nika. Mirno so potem o^šli na peioa in stopili v voz, od koder so še enkrat klicali zadnje pozdrave svojemu tovar šu-novincu, ki je stal pred vozom. Nad t m ee je srditi poBtajenače nik maščeval radi slovenskega petja].Pridrvil je do mladeniča, ki je stal dobra dva koraka od voza, in ga euoil e vso silo, da gaje Bkoio porušil na tla. Kakor basen je klical postajenačelnik : marš vak ! Mladenič je obrani mirno kri in je vprašal le : Kaj pa je ? 1 Nato ga je postajenačtloik še enkrat pahnil in je še bolj vpil. Mladenič in družba so odšli proti izhodu, a postajenačelnik je še vpil za nj:ra;. Oče mladeničev je vid jI vae to, ker je stal na strani. Tudi oča in poUajenaČelnik sta stara znanca, ša od tedaj, ko je bil poslednji še praktikant. V tej lastnosti že je sedanji postajenačelnik grdo pokopal z omenjenim očetom in bi b l ostro kaznovan, da mu ni ta pcslednji odpustil. V zahvalo pa je sedaj grdo ravnal ša s s nom. Na prigovore očeta je vpil: Trottel, gehen s;e hinaus. Ob enem je pozval nekega želazniškega težaka, ki je znan po svoji surovosti. Prišlo bi bilo do spopada da niso bili naši fantje bolj om kani in taktni, nego se je kaeal g. German, in da niso mirno odšli. Zopet in zopet se obračamo do gg. državnih poslancev s pozivom, naj zastavijo vao svojo energijo v to, da pride na našo postajo načelnik, ki bo anal jezik ljudstva in ki ne bo lovražil istrga. To je vendar vnebovpijočs, ako nas državni uslužbenci na naših tleh obmvaio e »trrtt9lni< ! Rnssklj kružok. Štejemo si v prijetno dolžnost, javiti slavnemu občinstvu, da bo prostor ruskega kružfea v restavrecijki dvorani »Narodnega doma« v I. nadstropju. (Jhoi je iz via Geppa. Učni večeri prvega tečaja bodo ob ponedeljkih in petkih, drugega tečaja pa ob torkih in četrtkih, v?abiarat od pol estnih do pol dvet h. Mesečnina je 2 K in 1 K ustopnina, le za dijake je mesečnina 1 K brez ustopnine. Prva učna ura bo v ponedeljek dne 16. t. m., v katero so va-bljeai tudi \s drugoletniki. — Ker je pn -štor iako srečno izbran, mesečnina nizka, čas sa vsakega ugoden in g.a učiteljici isvrstur, zato se";odbor nadeja obilne udeležba. Sneg na Učki. Kakor javljajo iz I tre je te dni na Učki zapal sneg, zato se je tudi po Istri temperatura anatn i ohlsd la. Na južnem kolodvora v Gorici izvršijo veče poprave in prizidajo nove dele, napravijo nov dohod, ker je sedaj vse preteBno in neprilično. Delavska posredovalnica v Gorici Po prizadevanju društva za povspeševanje obrti se otvori v Gorici delavska posredovalnici b š roki m delokrogom. V obseg te posredovalnica bodo piipadali tudi kmečki delavci. Vlada bo dela 2000 kron podpore. Avdijenea pr! cesarja. Cesar je v četrtek vsprejel v avdijenco deželnega šolskega nadzornika dr.a Frana Sw da. Nadvojvoda Josip Ferdinand, >Gra-ser TagtSfKst« poročf, da je nadvojvoda Josip Ferdinand, ki je sedaj nastanjen v Ljubljani kakor podpolkovnik pri pešpolku kralj Belgijski št. 27 , premeščen k pešpolku bnron Joelssn št. 93. v Olomuc. Pešpolk At 27. pojde na spomlad iz Ljubljana v Gradec. Ponarejalel denarja aretovanl. — Že kake o mesece je krožil po mestu ponarejen denar in sicer v komadih po kroni, po goldinarju ia 10 kronski slati. Ta denar je b 1 tako dobro poasrsjen, da ga nisi mogel spoznati drugače za neprnvegs, nego če si gn prelomil s prsti, kareje bilo popolnoma lahko. storitjET Veliko jft število oseb) ki so prinesle na peke jo ta kupona rej ene krone, goldinarje osi vem a 10 kronske zlstf. • Poievedovanje o tej stvari js bil pr«-vssl policijski adjunkt Jurij Tits. Rs sds osebe, ki so pricesls k njemu dobljen ponarejen dennr, je on izprsieval, 6e bi mu morda znale opisati človeka, od katerega so dobile oni denar Nekatere teb oseb so mu znale odgovoriti ns to vprašanje in mu opisovale razpečevalo* tega denarja, več teh oseb pa niso cnsle povedati ničesnr, ksr liso bile imele časa, ali pa prilike opszovsti onega, ki jim je bil oddal denar. V tako nabranih opisih je policijski adjunkt kmalu spoznal, da sa ti opisi po večini strinjajo, kakor da bi opieovali vedao isto osebo. Trud.l se je potem, da bi zasledil osebo, ksteri bi se dali ti opisi primerjati. No, ni se trudil zaman. Naiil je nekega človeka, ki je bil precej tak, kakor njemu opisani a nepoznani razpečevalec ponarejenega denarja. Poizvedovaje dt lje, je adjunkt zvedel, da oni človek zahaja v hišo št. 1 v zagati Punta del Foreo. Včeraj, ob 11. uri pred-poludne, je vzel »eboj policijska agenta St"r-cerja in Cinott ja in šel ž njima v ono hišo. Vedsi v katero nadstropje zahaja oni človek, je šel adjunkt z rgentoma neravnost in po trkal na dot čna vrata. Vedel je, ds se oni človek nahaja v hiši. Na njegovo trkanje mu je pa pr šel cdpret nek drugi človek. Tega je adjunkt vprašal, kdo da etanuje v onem stanovanju. Oni, ki je govoril z adjun-ktom pri priprtih vratih, je odgovoril, da tam stanuje on sam. Na vprašanje, kdo da je ob, ie povedal, da je krošnjar I\ an Piaci-tello. Adjunkt ga je vprašal ša enkrat, če stanuje t njim še kdo drugi, na kar je do bil v odgovor, da nihče. Tedaj se je pa adjunkt z vso silo uprl v vrata, da je onega odrinil in odprl vrata na stežaj. Takoj je ugledal v onem prostoru ~e dva človeka : žensko in moškega, katari poslednji je bil oni, katerega je on zasledoval. Ta človek je 31 letni izdelovatelj pil Jorp Ursso, doma i z Marzelja, bivajoči v Tretu a brez stalnega stanovanja. Ženska je pa 22 letna lahkoiivka Hermina Bizjak, doma iz Trata. A en', ki je bil odprl vrata n ki res stanuje tam, je letni krešajar in bivši vratar gledališča Filodramatico, doma iz Palermo na otoku S cilija. Hermina £ t-jak je ljubiea teia poslednjega in ftanuje ž nj m. V^stopivši v stanovanje js adjunkt našel c*r o tovarn^. Ni oknu je našel malo zamljeno ptčico, v t- ateri je gorelo oglje. Na pečici e hila ialeena posoda s tremi nogami v ka-r »ri ie je topila neka kovina . Prav za prav sta bili dve kovini, in sicer cink ia anti-monij. Pob g pečica je atala druga taka tre-nolni železna poesda. Na tleh pri oknu velik zavitek poln oglja. M za v prostoru je biLa pokrita s cunjc. Adjunkt je pristopil in cunjo odgrnil : tedaj je pa zagleda) 3 modele v katere je bila raztopljena kovina zlita bal trenotek popre , kajti bili so še vroči. Ti m >de'i eo bili za zlivanje komadov po kroni. Polfg teh je naš al na mizi še pet posameznh ko?o7 modela, ki s) bi'i cč vidno pripravki za naromeet tev v slučaju, da bi se sak model kaj pokvar te trditve. No, b ia je resnična. Adjunkt Titz je pa vedel, da ima Basso .jubavno razmerje s natakaric j neke krčme v star« m mestu. Dil je posvati to nntnksneo in jo vprašal, kjs ds stanuje Basao. Nata-narica mu je dejala, di ne ve, kje da ima Basso stanovanje, ampat to dn jej ja snnno, i a ima ajan l;ub potrebne z t posr* brotaaje, ate-kfenioo špirita in knjigo »Galvaaissazioae e r jaione dei metalli« (Galvanizacija in toplja nie kovin) apiaal Friderik Werth, izdaja Hoapl«', Milan Poleg tega je pa nniel 80 komndov p i kroni, 49 komndov po goldinarju in en 10 kronski zlat. Seveda je bil ts« ti j>onar#jc n. Na policiji ja adjunkt stsl šal vae tri — namreč oba moika in žensko —, ki so sa priznali krivim, in jih je potem dal odvesti v zapore. Koledar ln mase. Danes: Kalist, papež ; Tomislav ; Krunica. Jutri : Tere ija. opatica: Radislav; Trnjina. — Temperatura včeraj: ob 2. uri popoludne -f- 14° Celsins. — Treme včeraj : lepo Društvene vesti in zabave. 0Mul sbor delavskega konsumnega droSlTi pri [st. Jakobi v Trstu se bo vi ž 1 v prost jr h »Trgovsko izobraževalnega društva«, v a S. Jranceeco št. 2 I. dne 15. ok'obra 1S05. ob 3. ia pol uri popc-Iudne. Dnevni rad: 1, Nagovor j re iaednika. 2. Poročilo revizorjev. 3. Poročilo tajnika. 4. Poročilo blagajnika. 5. Ratni predlogi in nasveti. Ženska podrmžoica ar. Cirila in Metoda vabi na veselico ki jo priredi v nedeljo dne 15. oktobra t. K v prostorih »Narodnega doma« pri sv. Ivanu. Na veselici bo sodeloval vojaški orkester pešp. 97. in pevsko društvo »Ko'o». Piičakovati je velikanske udeleži e. Bitka s korjandoli, šaljiva loterija bodo te taj posabnega. Tudi za peto srbno mladin > bo preskrb'jeno v dvorani. Vstopnina na veatlico 40 stot. »Trgovsko Izobraževalno d ruš .to«. je dne 1. t. m. ob obilni udeležbi otvorilo svojo šalo. Ž »liti je ie, da vsi oai, ki so sa vpisali v en ali drugi predmtt i*tega tudi redi o obiskujejo. Vpisnina znaša sa nedeljsko šo o 1 K : za knjigovodstvo, nemšSino in hičino pa, ako se učene c vpis j v cn sam prsdmet, 10 kron, ako se vpiše v d?a 15, ako pa v tri 20 trm. Da 15. t. m. se še vsprejema nove učece t v društvenih prostorih u>. S. Fran-oesco št 2. I. Pevsko društvo »Primorec« t Treb ćah prircd< ju t'i, v nedeljo dne 15. t. m. veselico s petjem igro (»Oreh«, prizor i« do mačeha življenja) in plesom v »Narcdaem domu« v Trebfab, pod vodtt?otn pe?o vodje g. J.žefji Lah Na veieLci bo svirsla sv. Ivanskn narodni goiba. Vstopnina k vesa-lic 40 s . Začetek veselice ob o. uri pol pop. Po veselici plef, ki bo) trajal od f>. do 10. ure. Vcselica te vrši ob \ g tkem vremenu. Vaditeljski zbor »Tržaškega Sokola« js sklenil sledači telovadni red: Za redne telovadce: ponedeljek, sreda in petek od 8. ia pol do 10. ure. — Za starejše brate: torek ia četrtik od 8. do 9. ure. — Za gojence: sreda i n sobota od 4. do 5. ure. — Dijaki : ponedeljek in Četrtek od 6. Jo 7. ure — Ženski oddelek 14—20 let: torek in s>bota od 6. do 7. ure. Hazne vesti. Produkcija žolaza na svetu. Lita 1903. so na vsem svetu proiucirai 45 972 566 t ;nelat železa. Po drživah «» ti produkoja razdalja nastopno: Ane i ;a 18 009 252, Nemčja 10 085 645, AngeJka 8.811.204 Fiancozka 2,827.668, Ruaija 2,404.500, Avstro Ogrska 1 321 6i>3, Švedska 489.700, Italija 1 380.284, Kanada 265 418, Japonaka 35.000 toče lat. ▼ineije in države. Rasiskavanja so dokazala, da saČetek dramatična ume t o osti ni bil pri Grkih, kakor sa ja ve J no trdilo, marveč pri Kitajcih, kateri eo imeli ie leta 1800. pred Kr. nekaka dramatične igre. Razvijati pa ce je sačela dramatična umetnost ie le v dragem stoletju pr. Kr. in od te dobe nnprej se je ts umetnost spopolnjsvala ia se razlikovala po duševnih sposobnostih dotičnih narodov. Ker ni moj namen da bi tu opisoval splošno zgodovino, napredek ia razvitek dramatike, ampak mi je le namea, podati kratek omejen obseg dramatičnega delovanja in snnimnjn sa dramatiko v Tretu, prehajam takoj, neposredno, k t)j točki. Začetsk dramat čnih predstav v Trstu je bil leta 1869. v tedanji Rojaneki čitalnic . Predstavljsti eo se začele takrat enodejansks šaloigre in posneje se je tam predstavljala danes vsem Slovencem snana žsloigra »Mlinar i a njegova hči«. Pred 20 leti, pa eo uprizorili ljubljanski igralci b sodelovanjem nekaterih tržaških diletantov, v gledališču »Fenice«, »Revčka Andrejčka«. — Pozneje pa, od lata 1890. naprej, ko ae je začela nekaka druga doba za tržaško dramatiko, jeli s} vprizarjati tržtiki diletantje večje igre, kakor : »Stari Uija«, »Luupacij Vagabund«, »PoiigalČeva hči« in »Čevljar baron«. Prsdatave so se vršile: pri Sv. Ivanu, v reiulni dvorani »Politeama Ros-setti«, v takratni talovadnioi v ulici Farneto ter v gledališču »Feniee«. Ravno v tsj dobi, se je začela dramatika v Trstu lepo razvijati. Ker so nam pa naii »sosedje« naenkrat odrekli gledal Sča ia ker se je moral tudi »Sjkol« preseliti iz svojih zalo prikladnih prostorov, je to znvdalo dramatiki v Trstu zelo občutljiv udarec, vsled katerega js morala dramatika skoraj tri leta neprestano »počivati«. 1 Šj le posnej', lela 1899., ko so barkov-lljanski rodoljubje otvorili svojo obširno in prikladno dvorano, je bilo mežno zopet vzbuditi dramatiko. V tsj dvorani so se večkrat predstavljale razne igre (prvikrat so se predstavljali »R k?vnjaČi«), katera je hodilo tržaško in bliinje ckoličanako oboinBtvo kaj rado gledat in poslušat. Leta 1902. pa so zgradili- Svetoivanski rodoljubje tudi kaj lepo in pripravno dve-rsno za dramatične predstave, kjer si je po gostoma igralo. Z ustanovljenjem »Dramatičnega dru štva« leta 1901. začelo se je živahnejše dramatično življenje. Razvijati pa h s vendar še ni moglo lepo, ker nam je nedostajalo gledališča, ali pa vsaj primerne dvorane v mestu samem. Po dolgem hrepenenja se nam je sled njič lansko leto otvorila dvorana v stavbi »Tržaške posojilnice in hranilnice«, kjer je »Dramatično društvo« ob svojem prvem nastopu v t?j dvorani igra'o »Rokovnjsče«. — V minoli sezoni igralo se je vsega skupaj dssetkrat i a sicer igri: »Mlinar in njegova hči«, »Rokovnjači«, »Krivopriaežnik«, »Na Osojah« in »Materin blagoslov«. V tej igri nastopila sta tudi ljubljanskn igralca, gospa Danilovn in nje gospod soprog. Odkar pa obstoji »Dramatično društvo« (v treh letih) igralo se je 23trati. (Zvršetek pride.) Paric. (Sklep) Avstrijske driavas ielecn' e 727.— Lom S* rdi —.— unificiran« toilka rent« iH) 67, avstrijska siata renta M 85, ogrska 4*/. a -imt <»6 7t», Llnrfnb* 4S2 — turška ar C e 134 25 panika bank* 15 61, italijanske m* d.-jonalne akeije—•— ii< fiitD 16 83. Mlačna. L o >i 1 u Hl laiuudlfk. jj Lom bar dl 4 i i.1/, fcpsaaka *enia 92-'/n tijanaka renw 1- sat diskont, 4.-- msu. o« m- Dunaja —.—. Mlaćnu. Trtn» iiorof"^ 13. oktobra. Bndinapelta. Pton • ^ at. K 1d3G dn K 16.38, ri za okL K. 13.16 do «3.18, « ves za okt. od K 13 S2 do li.84; kornf ? maj K 13 38 lo K 13 40 t*s6uira: v»k, a* dec 48.1/* Mirno. vork. KHvo -» Kava Klc.aa ce dnhik«*. S alno, neapreme njeno, ra 5 atotink nižje. — Prodaja: 8.00 vreč H ID b a r K. (»Vle »op.) K»T% Santo« good av«*ac«> sa oktober 3«— sa dec. 39.l/„ za inarec 39.1/, za aj 40.l/» Mirno. Ka*a Hi. n ioo^ 40— 41. 42—43 »*« * d bu,44 -4«i Hamburg. (Sklep.) Sladkor za oktiber 17-60 za nov mber 17.60. za dec. 17.65, za januvar 17 80, za febr 17.95, za marec 18.l5. Mirno. — Vreme : dež. Liuadon. Sladkor »« repe «uro» »a;1(i 55'. Mlačno. Pariz. Rž sa tekoči mete- »5 35, r, november 15.5», za nov.-februvar 15.50 jaauvar-april 1.^.75 (mirno). — f-euica -a u,. «• 22.90, za november 23— " november febr u var 23. O, za jan.-april 23>5 (mirno . » ^ mesec S0-0, a nov. 30.50 nov.-februvar za jtn. ap il 31.25 stalno). — «« tekoči me.ee v nov. 49% november-dec. 49.3/ . za januvar-april 50. V* i mlačno . — 8P™* ** tekoč me«. S23/,. za nov 31.l/r, za jan.-apnl M. /, za mai-avg. b4napeto). — dlaacor -uro* t«> oso DOT. 20.1/--203/v njirno), bel sa tekoči meeec 24. 7« za nov. '25.—, ofctooer-janu^ar -o —-- za januvai-a »il 2 i— (stalno) rannirai. 58--58/, "Vreme : oblačno.__ I^An CQ poatreinica za nekaj ur na ISUU OD dan v ul. Boschetto 48, II. n. Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša soproga, hči ozir. sestra j Josipina Grižon roj. Quajatti po dolgi in mučni bolezni, v starosti 28 let, previđena s»- svetotajstvi za umirajoče, ainoči mirno v gospodu zaspala. | Pogreb zemskih ostankov drage pokojnice bo v soboto, dne 14. t. m. ob 3. uri popoludne. in sicer iz hiše žalosti pri Sv. Ivanu h.-št. 698. j SV. IVAN, dne 13. okt. 1905. i Nazarij Grižon, soprog. Josip in Marija Ouajatti roj. Pintar roditelja. Roža in Luiza, sestri. Ernest, brat. Na krstu sica g. Frana Jelenca fo r< »loljubi nabrali sa otroški vrtfc v Rojanu 3 K 30 stot. Slovensko gledališče v Trstu. Ob Baftatko gladaLiftna sa.oaa namenil s«m bi), dn nap ftem nekoliko o slovenskem giadaliiSu v Trst". Da ja g edaliifie v vseh narodih velikafn pomena sa knltnrai rs svoj ; tega ni treba ia la povdarjati. GladaliMa ja nekako treslo, v kataram aa opacujajo apo-s>bnost:, napredek ia kultura do:ifinaga narode. A is toga »lađi, da ja. ali pa bi vsaj moralo biti gladaliMs vir, ▼ katere a ima saje m »t i sploija masa omiko, vagojo, napro-dak in raavadrilo. Sevada sa dogaja tu iatsm tudi nasprotno, kar naravnost p>b'jn ia ■ori idealni eilj in aassea gladaliiSa vob«s. Gledsliftfte obatoji Aa od Sasov, ko aa j« aa«»k> ftkitstvo ssvadate raligija i« ko aa jo as Salo sdružsvati v samostojne skupino, pro- peivfla ine 13. oktobra Tr*aiks horza »anolsonlKW.12Vt-l9.UV1 angini^ K--- dO —.—- London srat«k tet«ain E 240 35—740 55 Prmaeija K 96.55—% 65 ItaUja K 95 60--70 - italiianald bankovci K —^i-mčii. K 117 50--117.00— smili bankom • — - _ . avstrijska ednotaa renta ^ 100 30 10J 50 opac kinurts isnts K 95.95 .6 15, itai k reo —.— —.— kredi to* »»-flije K 674 75 — 67^.75 dtiavM lel—'dcs K *77 7 » - 79.75 m-**-112.75—114.75 Llojo«"». akeije a 775 — 785 -Srećke: Xsm K 331.75 - 35.7* -'na. -96 — do 483 —, Bodsnkvadh n»x0 302.— 310.— - -daakredit 188» K 3oii — ^10— inrlk* k 146.— do US. - Srbak* — - 4- — uunajaka borza ob 2. url dod. včeraj danes Dftavni de t f papirju 101.25 101.20 „ „ srebru 101 M) 101.25 ▲vstmaka re >ta v zUtn 119.40 119.40 . „ krnnak 4*/. I00^> 100.45 Avstk iasasliai «ka tstu 92.10 92.15 Oaimka renta t alatu 4°/, 114.70. 114.55 „ „ kronah 4*/# »6.05 9C.05 „ 3 V, 87.- 86.75 Akciie MS^onaU* tM»nk» 1«>59.— 1647.— Kiemtaie akcije "76^>0 674.75 London, 10 l^au. -240.25 100 drtavnih m»rt i 17.50 117.47 ;. 90 mark 23 46 23.48 20 frankov 19.11 19.15'/, 10u itai. lir H5.50 9 >.60 11.31 1131 Sprejemajo ae vsakovrstna _posebnih načrtih v iMman cenil brezplačno in Oraiko. -m Tovarna pohištva = RAFAEL^ ITflLIfl = Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarij TRST ulica Malcanton Štev. 1 po melo nimMlh cenah. Hermangild Trocca Barriera vecchia št. 8 ima veliko zalogo mrtvaških predmetov za otroke in odrašČene. Venci od porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na porcelanasti! ploščab za spoieitib. Njni^jea konkurenčno oene. Parilka In londonska borza. Parit, (aklap.) — f^aaoiata^anta sgjJ^ iMBkettll —. Meajaoe aa London 851.50. iOnOiiO>iOnOt»OitQiiOliOllO»«ai r Tovarna pohištva Aleksander £evi|faa ulica Tasa Stv. 52. n (Ustna Niia). • ZALOGA: P\nzzn ROSHRIO (Šolska foslofje). Cen«, an s« ni bati nsbsns Ssnkursnos. Sprejemajo m rsakovtatoa Mi »ndi po posebnih nutr«Tts ioiioiieiieHeHei»eiteMene«ioi Prnrlo CA P° kareta. Naslov iv>vc riUUd DtJ uprava > Edinost«. miknni ^eiue** ravn,) takega, nem- Ulinaill šk^ira jezika vešf-ejra Slovenca, ii"ji I »i • »i 1 pripravljen ga U'"iti konveratto-ri-no svoj materin j«-zik v zameno s franeo-- .no ali ao^e^ ioo. — Pomnil«' na »Kdin.« jMM i » Neme**«. mnnn vinskih sodov v vsaki • UUU velikosti od 5—70 hektolitrov dajapro po jako zmernih cenah tvrdka Alex. Breyer i sinovi, KHževac._ Trgovski pomočnik prodajale« želi s 1. nov. sedanjo služi »o spremeniti. Sprejme tudi drugo primerno službo. Ponudbe na upravo »Edin.« pod »Soliden *?.r>«. VyilroTatoyamliral.MiL izdeluje in priporoča: Vydrovo zitnn kavo. Jnhnl pridatek namka »Vj-Jri«. Johne konaerve grm bore, I evo o, e;u1h.vp in ri/evel. Oblati (specijaliteta: Itessert Oćlicat« in maslcui ««Mati . Šumeči limon a dni bonboni • Amlw><. Dišava za pecivo »Ituhtiu . NAPRA VITE POSKlTS ! Kolekcija vseh teh iztfeikev 3 krone 20 stot in poštnina. Trgovina s papirjem in knjigami na Kranjskem, ki že nad GO let izvrstno uspeva, se takoj proda radi starosti gospodaija s hišo vred ali l»rez hiše. Naslov |x»ve uprava »Edinosti«. W Ct/rhn pnueenja italijanščine, iščem * OVI IIU v Trstu služIl korespondenta, špediterja ali kaj enacega. Zmožen sem slovenščine in nemščine v besedi in pisavi ter imam izvrstna spričevala. Ponudbe na upravo „Edinosti" pod „B. B.". Dr. S. Sterger c. kr. okr. zdravnik v Ljubljani, je v kloroznih slučajih in pri okreva-jočih otrocih z najboljšim vspehom vporabljal ■r železnato vino 6. PICCOUJA. dvornega založnika Nj. Svetosti in lekarja v Ljubljani. Polliterska steklenica velja '2 kroni in se vnanja naročila toeno izvrše. Stavbinski materijal kakor korce, vsakovrstno opeko, pesek, apno. živo in ugašeno, se dobiva po najnižjih cenah, da se ni bati kon-kuren cer pri t vrdki AL A OZNANILA*« V aevl predajalnisi jestvin lakeleaiialPfitTa Peteri r ulici G i nlia št. 76 le »dohiti vsakovrstne 1ewtTiiie kakor: kavo. riž, te»teaiue napeljnke), sladkor. turS<"no In belo moko. naravno maslo, irrfe, milo, jedilao olje. .prve ▼rate po 36 novć. — Bltf« večno sveže. — Tomi Dlisse Trst slikar-dekoratšr. Sprejema delo na deželi Dekoracije Boh a papirjem, kanie aoh in napisov v slogih In na vw načine, narejen lea In marmor, vanje pohiAtva, podov Itd po zmernih cenah, točno ln 1 hitro. — Delavnioa: ulio« 'J90 ' Ftaoolo štev. 19. 311-»seh Po-Bar-Vae Podpisani priporoča avojo m-NOVO PEKARNO IN SLADČIČARNO pri Sv. Jakobu Utnta aiica 12 (zravei si. šole). Vedno svež kruh. PoSilja-nje na dom. Sprejema naročila in domaČi kruh v pecivo. Postrežba točna. Benedikt Suban. =JCova zaloga= ovsa in sena na debelo it drobno M. vd. Zerquenir ul. Pierluigi di Palestr . (prej ul. delle Acque^ vog d ul. Coroneo. ouuoooooooooooo Belli & Corsi ulica Economo št. 12 (stari mlin). 8voji k svojim! Podpisani priporoča svojo zalogo oglja. drva. premega in drugo razno kur-i javo ter petrolej. Pošiljanje na dom. Josip Muha, al. Cavona (uhod ulica Ca-vazzeni št. 3). Nova prodajalnica klobukov David Osmo v ulici Barriera. vecchia itv. 5. Velik izbor klobukov, lastne delavnice, raznovrstnih kap za »sike in ženske. ===== Bres konkurenčne cene. Dobro znana zaloga manifaktur v partijah ki se je nahajala na Piazza nuova vogal ul. S. Caterina št. 8 se je preselila dne 24. avgusta v ravno-isto ulico št. 1, zraven „Kavarne Metropole" (vogal Corso). ..Svetoivansko kons. društvo" razpisuje službo lryAniflrifl Oziralo se lx> le ^^J ••• Da prosil<*e, ki do-Kažejo, 'ia so |w>j>oluomii zmožni krčmarske <,l»rti. — prošnje se »pršema do dne 1. no vembra t. 1. — Zahteva se kavcija .">00 K. Informacije :iii vse druge i»<>drt>bn< sti se pa zve vsako sredo v društveni kremi (»Narudni >m~)ol> 1». uri zvečer. Prošnje je |x>šiljati na «-H>or »Kons. d uštva« pri sv. I vanu ( »Narodni • i< ni«» pri Trstu. Odbor pri|>oroča svojo mirodilnieo ki je preskrbljena z vsem v to stroko upadajočim blagom. — Nadalje se nahaja v zalogi železo, ši|>e in žeblji. JOSIP ŽIGON, mirodilničar. Podpisana priporoča slav. občinstvu svojo o* ostilno Obrt. društvo s7.MarijaI.sp (Sv. Ana) vknjlžena zadruga z neomejeno zavezo vabi na izredni občni zbor ki -krbljeu» /. srorkimi hi mrzlimi jedili. Priporoči vsi za obilen obisk bilježi spoštovanjem MARIJA vdova ČOKELJ. Na ol».lno udeležim vabi ODBOR. Teli postranski zaslužek ! vdobi vsakdor, ki ima mnogo pr-vmnja in ki bi j razprodajal ali prevzel - zastop neke solidne tovarniške zaloge Visoka provi- i zija : li primerna stalna plara !«e zagotovi. Ponudbe z oznarbo dosedanjega opravila naj »e j pošiljajo pod „Visoki postranski zaslužek P. E. I !!<>«>" na Radolf Motie, Praga. Jfaroitei kolek je Viobiti pri ttpravi F.£9uost4' TOVARNA POHIŠTVA IGNAC £80' TRST. ULICA C A SS* Oi «iS***R»«0 5 ILBL0?iN!£ X i JIUDE8 N CI3IH £ 4 6 T t 7 4 0 (A T ALOC aHi^KLACMO Podpisani priporoča slav. občinstvu, vojaškim in civilnim krogom svojo v ul. GI0ACH1N0 HOS.SINI št. 24 (zraven cerkve sv. Antona novega). na novo otvorjeno, z najmodernejšim blagom bogato opremljeno krojaćnico. Bogata zaloga tu- in inozemskih tkanin, sukna in vseh v krojaško obrt spa-dajočih predmetov. Velika izbera najmodernejšega angleškega blaga. Delo precizno, cene zmerne. Naročbe se izvrše točno in se dostavljajo na dom. Vnanje naročbe se sprejemajo vsak čas in se točno izvrše. — Mnogoletna skušnja, katero si je prisvojil podpisani glede kroja civilnih in vojaških oblek, jamči za ukusni kroj, kakor tudi za solidno, trpežno delo in izvrstno blago. Z odličnim spoštovanjem AVGUST ŠTZJLAR. ocooooooooooooo Iv. Kopač svečar v Gorici priporoča priznano naj- i bolj Se in najcenejše ♦ voščene oveće e Ceiit brezplačno u Mo. MIRODILNICA Henrik Bonetta ul. Carradori 18 (TOjal Specijaliteta navadnih iti tnP-dicinalnih drog. barv, pokoati. lako*, Sčetk, čupičev, nava l-nega in parfuiunem mila. petroleja, tpirita <žes e) « -reti. — Ranilo za ** vina. Nizke cene. Prodaja na deb elo in drobn Vsak dan dohaja velika množina faštanja in blaga za ženske obleke, same novosti v trgovino z manifakturnim blagom ulica Barriera vecchia št. 34. Artur Pontini ulica Barriera vecchia št. 34. po jako konkurenčnih cenah. 19* Bogat izbor perila, spodnjega oblačila, modercev, čipk, drobnarij in nakitov. lftozor! Važno za vsakega brez izjeme. Opozarja se vse one osebe, kojc si nameravajo vkupiti za jesen in zimo obleko /.a moške in det:ke. površnike, hlače od volne ali bombaža ter delavske hlače 1. vrste, naj izvolijo obiskati velikansko zalogo v dobroznani prodajalnici izgotovljenih oblek v ul. Arcata I. VIKTOR PIŠKUR. Velik i/bor in ijopolnoma konkurenčne cene. Bogata zaloga ta- in inoxemakeg& blaga, barvanega in črnega in zadnje novosti. ===== POSEBNOST: obleke za zaročence. ===== Vzorci se pošiljajo brezplačno in franko. Sprejemajo se naroćbd za obleke €. VECCHIET wmr ZLATAR TRST - Corso štev. 47 - TRST Bogati izbor zlatanine. srebrnine. dragocenosti in žepnih ur. Kupuje ali zamenja staro zlato in srebro z novimi predmeti. Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstno zlatenino, srebrnino in žepne ure. w> Cene zmerne. a ■ K K K K X E K X K X V M KONSTANTIN RUBINIK •»rej ™ Prodajalnica mrežic, Ulica Stadion 3. i prekladanje in čiščenje sretilk na plin ob času selitve. Neprekosljlr« plinove nireiiee. — Vsakovrstni pripadki za razsvetljavo. ^ Naročbe za popolno čiščenje stanovanj. Svoji k svojim I f* Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba, da Svoji k svojim ! edina hrvatska zavarovalna zadruga Croatia" stoječa pod pokroviteljstvom slob. in kralj, glavnega mesta Zagreb sprejemlje vsako vrsto nepremičnin (hiše, gospodarska poslopja, tovarne) ter premičnin (kakor pohištvo, gospodarsko orodje, stroje, živino, žito, slamo, seno, blago v skladiščih ali na prostem itd.) v zavarovanje proti ognjn in streli po najnižjih cenah in z najboljšim jamstvom. — Dolžnost vsakega dobrega Slovana je zavarovati so pri domačem zavodu — že da ne gre denar v tujino. Vsa zavarovanja sprejema ter daja vsa pojasnila peđrnžnics zavarovalne zadruge „Croatia" - Jrst : ULICA TORRE BIANCA 20 ============ Zastopniki za vsako mesto, trg m večje vasi (Primorske, Kranjske, Koroške in Štajerske) se sprejemajo pod ugodnimi pogoj L ^ ..-l.AVIJA" iprejfiu zavarovanja ćio-»**lreea po oajraznovr«mei6jh c«.nihiD»(i;an pod tako ugodnimi pogoji. Ko Dtinma