tat 30
Mar*ibop, dne 28. julija. 1910
Tečaj LVXI
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Izfiaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Maribora s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavsiriisK» fleiele 6 K Kdor hodi sani ponj plača na leto samo 3 K, Naročnina se poSil,a na: Upravništvo Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. - List se dopoSilja do odpovedi® - Udje „kK Bakovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine, h- Posamezni ksti.stanejo 10 vin. - Uredništvo: Koroška cesta štev. 5, - Eokopisi se ne vračajo, ^ Upravništvo: Koroška
. .	«»ta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije.
Za Inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 ris* za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo da srede zjutraj, Ne»
zaprte reklamacije so poštnine proste,
Naša nepolitična organizacija.
Nepoznavajoč mej med| različnimi kronovinami, le razpela Slovenska krščansko-socialna zveza prva svoje peroti nad vse slovenske pokrajine ter združevala ob svojem ognjišču vse Slovence, Potem je prišla gospodarska vseslovenska organizacija, nazadnje politična pod naslovom Vseslovenska ljudska stranka. Marsikateri je skraja to združevanje gledal Še postrani, kajti vlilo se je v naša srca od starih prvakov na-ziranje„ da se moramo pač v napitnicah navduševati za zjedinjenje Slovenije, sicer pa se ogibati bratov Kranjcev radi bratomornega prepira. Prišlo je vse drugače! Isti, ki so se najbolj upirali zvezi z drugimi Slovenci radi ljubega domačega miru, so sami razbili slogo, ko so mislili, da je prišel njih čas za neomejeno vladanje na Štajerskem, in mi bi stali brez sveta in opore tukaj, ako bi si že prej z drugimi Slovenci skupaj ne osnovali svoje mogočne izobraževalne organizacije. Danes so vsled tega misli drugačne. Nasprotniki se boje naše združene moči, mii se je veselimo !
Glavna skupščina Slov. kršč. soc. zveze se je vršila letos dne 21, julija v Ljubljani. Predsedoval je deželni odbornik prol. Jarc. Posamezne pokrajinske zveze: kranjska, Štajerska, goriška, tržaška so podale poročilo o svojem delovanju.
O Štajerski organizaciji je< poročal poslanec dr. Koro šle c "med drugim to-le:
Kakor dosedaj, tako se je tudi S. K. S. Z. za Štajersko v tekočem letu 1910 najbolj brigala za izobraževalno delo. Imeli smo Štiri dobro obiskane socialne tečaje, in sicer v Šmarju pri Jelšah, St. Lenartu v Slov. gor., Vitanju in Mozirju. Predavanj po nagih društvih je bilo dosedaj 67, društvenih prireditev •z gledališkimi predstavami, deklamacijami, petjem itd. 106. Pisarna je imela do danes 471 poštnih pošiljatev. Novih izobr. društev je nastalo letos pet. Kot svojo najvažnejšo nalogo bo smatrala S. K. S. Z. za Štajersko v bližnji bodočnosti vzgojevanje Širjih ljudskih vrst za socialno delo.
Od vsepovsodi, kjer se nasvetujejo sedanjim razmeram primerne naprave, dobivamo iste odgovore: „Delavcev manjka, nimamo ljudi, ki bi vodili to ali ono socialno napravo!"
Samoumevno! Sele naša krščansko-socialna struja je začela v vzgojevanju naroda za sooialno sodelovanje ledino orati. Ledino orati na znanstvenem polju, v časnikarstvu in v zborovalnem delovanju.
PODLISTEK.
Bjornstjerne Bjornson.
Oče.
(Črtica).
Thord Overaas, najmogočnejši kmet v fari, je 3tal nekega dne v župnikovi delavnici visoko vzravnan, s svečano resnobo. In rekel je:
„Dobil sem sina in hočem ga krstiti."
„Kako naj se imenuje?"
„Finn, kakor moj oče."1
„Kdo so botri?"
Imenoval jih je: bili so najuglednejši, možje in žene, ki so spadali vsi k družini očetovi. „Imaš morda še kaj?" je vprašal župnik in ga gledal. Molče je stal Thord nekaj časa.
„Želel bi, da bi se ga krstilo posebej!"
„Torej na delavnik?"
„Prihodnjo nedeljo; točno o poldne . .
„Imaš morda Še kaj ?"
„Ničesar drugega nimam."
Thord je vrtel klobuk v rokah, kakor da bi hotel iti. A župnik je vstal.	•
„Spremlja naj te Še moja želja na pot!"
In Šel je k Thordu, ga prijel za roko in mu gledal v oči.
„Bog daj, da bi ti prinesel sin srečo!"
Šestnajst let je preteklo, ko je .Thord zopet stal y. Župnikovi sobi.
„Dobro se držiš, Thord," je rekel župnik, ki ni opazil nobene spremembe na njem.
Mnogo je že na boljšem, polagoma prihajajo delavci, in razumevanje za socialne probleme se posplošuje. Toda varujmo si jasen pogled! Mnogo dela je Še treba, da bo led vsepovsod prebit, da bo ljudstvo v svoji veliki večini vzgojeno za vsestransko krepko sodelovanje pri podrobnem socialnem delu.
Se vedno se pogosto dogaja, da le jadikujemo o slabih časih, o neugodnih prikaznih v narodno-go-spodarskem oziru, kakor o preseljevanju z dežele v mesta in prekomorske dežele, o učinkih liberalnega kapitalističnega naziranja na majhne obrtnike in delavce, o velikansko zgrajeni socialno-demokraški organizaciji itd. Tako jadikovanje ne pomaga nič. Nič tudi ne pomaga, ako tisoč in tisočkrat ponavljamo besede, da se da socialno vprašanje rešiti samo v duhu krščanstva, ampak pomaga samo, če se praktično dela za predrugačenje razmer. ]Treba napornega, v-strajnega in marljivega podrobnega dela, za to delo je treba vzgoje.
Za tako vzgojevanje, bodisi umstveno, bodisi praktično, pa smo vsi poklicani. Ko so naši pradedje krčili pragozdove in si iz njih pridobivali polja, travnike in selišča, niso imeli med seboj trotov, katerim bi ne trebalo sodelovati. Vsakdo je moral prijeti za sekiro. Za trote pa moramo smatrati one, v vseh inteligentnih krogih brez vsake izjeme, ki Še danes drže roke križem ter nočejo sodelovati pri teoretičnem in praktičnem vzgojevanju našega ljudstva za podrobno socialno delo, k večjemu, da s slabim jezikom, s hudobno kritiko podirajo ali vsaj ovirajo, kar drugi s težavo zidajo in delajo. Dal'Bog, da bi bilo takih ljudi vedno manj, in našo ideje bodo hitreje zmagovale!.! (Gromovito odobravanje!!
O mladeniški organizaciji na Spodnjem Štajerskem je poročal predsednik Zveze slovenskih mlade-ničev, g. Žebot:
„Mi gremo naprej, mi mladi," to geslo si je izbrala že takoj ob svojem početku naša mladinska organizacija. Naša mladinska četa stremi vedno naprej, vedno višje; koraka neprestano po potu, ki vodi do njenega cilja: vso pošteno mislečo slovensko mladino organizirati in jej v izobraževalnih društvih, mladinskih zvezah ter telovadnih odsekih podati pravo izobrazbo, ki je eden glavnih pogojev za dobrobit in srečo slovenskega ljudstva.
Da naša organizacija res pridobiva vedno več tal, kaže posebno to, da se je že od zadnjega občnega zbora Štajerske S. K. S. Z, ustanovilo na novo pet mladinskih zvez, in sicer:
v HoČah, Kamnici, pri Sv. Lovrencu v Slov. gor., pri Sv. Bolienku pri Središču in na PilŠtanju.
Poprej je obstojalo 29 mladeniških zvez. Skupaj je torej združenih sedaj v Zvezi slovenskih mladeni-čev 34 mladeniških zvez,
Z malo izjemo razvijajo večinoma vse zveze ze* lo živahno delavnost, kar posebno spričujejo mnogoštevilni večji in manjši mladinski shodi. Že v letošnji pomladi je bilo osem večjih mladeniških shodov, na katerih se naša mladeniška organizacija vedno spo-polnjuje in razširja, Mladeniške zveze imajo* navadna redne mesečne sestanke in predavanja. Povprečno ima vsaka mladeniška zveza vsaj šest rednih predar vanj.
V bližnjem času se bodo ustanovile nove mlar deniške zveze pri izobraževalnih društvih na Fran-kolovem, v Podgorju, Sv. Lovrencu nad Mariborom in Dravskem polju ter v Rečici v Savinjski dolini,-Značilno je, da si mladeniči po mnogih krajih sami izrečno žele ustanoviti mladeniške Eveze.
Prvotno se je naša mladeniška organizacija nar našala samo na kmečko in delavsko mladino na deželi. V mestih, trgih in industrijskih krajih in njih o-kolicah, kjer gospodari navadno brezverski liberalizem, spojen s socialno demokracijo in nemškutarst-vom, ni bilo sprva ugodnih tal za mladeniško orgar nizacijo. Lansko in letošnje leto pa se je naša organizacija razvila tudi kaj živahno in uspešno v teli krajih. Maribor in okolica, Trbovlje, Celje, Skale, Velenje, St. Jurij ob južni železnici in drugi kraji so prepreženi z mladeniškimi zvezami in odseki.
Telovadna organizacija pri nas na Spodnjem Štajerskem izvrstno napreduje. Lansko leto smo imeli samo osem telovadnih odsekov, in sicer v Celju, Doh brni, na Gomilskem, v Mariboru, St. Jurju ob juž* žel., St. Jurju ob Taboru, v Skalah in Trbovljah. Pa zadnjem občnem zboru Štajerske S. K. S. Z. v Smai^ ju so se ustanovili Štirje novi telovadni odseki, in sicer v St. Petru na Medv, selu, Petrovčah, Šmarju in Rajhenburgu. Gotovo je, da se bode Število Štajerskih odsekov tekom tega leta pomnožilo. Najmočnejši štajerski odsek je v Mariboru, ki Šteje sedaj že čez 40 izvršujočih članov.
Tudi dekleta niso hotela zaostati. Naša dekleta, ki so združena v dekliških zvezah, so si letos, dna 27. januarja ustanovile svojo zvezo slovenskih deklet, ki je razvila takoj živahno delovanje, Lansko leto je obstajalo že 36 dekliških zvez. Letos se jih je na no* vo ustanovilo 5, in sicer pri Sv. Bolienku pri Središču, Sv. Lovrencu v Slov. gor., na PilŠtanju, Šmarju pri Sevnici in v Kamnici.
Povdarjati moram pohvalno o naših' mladenkaE in njih organizaciji, da delujejo s Še večjo eneržijo.
„Saj nimam tudi nobenih skrbi!" je odgovoril Thord.
In župnik je molčal,
„Kaj bi rad povedal danes zvečer, Thord?" je vprašal čez nekaj časa.
„Prišel sem radi sina, ki bo Šel jutri k birmi."
„Priden dečko!"
„Nisem Vam hotel plačati prej, dokler nisem vedel, kateri prostor je dobil v cerkvi..."
„Nakazal sem mu prvega!"
„No, sedaj sem tega gotov — tu je deset dolarjev za Vas."
„Želiš morda Še kaj?" je vprašal župnik in pogledal Thorda.
„Ničesar drugega!"
In Thord je Šel.
Zopet je minulo osem let, ko je slišal župnik pred vratmi svoje delavnice glasno govorjenje: vstopilo je mnogo mož, na čelu jim Thord. Župnik je vzdignil glavo in ga spoznal.
„Danes pa prihajaš z velikim spremstvom, Thord!"
„Radi oklicev! Finn se hoče poročiti s Karen Sterliden, s hčerjo Gudmunda, ki stoji tu .. ."
„Saj to je najbogatejše dekle pod našim zvonom! ?"
„Tako pravijo!" Je rekel Thord in si pogladil z roko lase. Župnik se je zamislil; ne da bi zinil besedico, je napisal nato imena v knjige in možje so se podpisali. Thord je položil tri tolarje na mizo.
„Meni pritiče samo eden!" je rekel župnik.
„Vem, koliko lahko zahtevate, a je moj edini otroki — želel bi, da bi šlo vse po sreči."
Župnik je nato vzel denar.
„Thord, že tretjič si prišel radi sina . . ,"
„Sedaj sem tudi končal..."
In Thord je zavezal mošnjo, se poslovil in odšel. Možje so mu počasi sledili.
Štirinajst dni za tem sta veslala oče in sin K Sterlidi čez morje, da bi se pogovorili radi ženitova-nja. Krasno vreme je bilo.
„Klop pod mano ni trdna", je rekel sin in vstal, da bi jo popravil.
V istem trenotku mu izpodrsne deska, na kateri: je stal. Stegnil je roke na pomoč, zakričal in padel jb morje.
„Drži se trdno za veslo!" je vpil oče in mu ga držal nasproti.
Sin se ga je nekaj Časa krčevito prijemal, a roke so otrpnile in oledenele.
„Čakaj! Čakaj!"' je klical oče in veslal proti njemu. Tu omahne sin nazaj, pošlje očetu dolg pogled in vtone . ..
Postal je oče s čolnom in strmel v ono mesto, kjer je vtonil sin. Zdelo se mu je, da mora priti zopet na površje. Nekaj mehurjev se je prikazalo, še ne-> kaj, potem le eden velik, ki se je razpočil — in čisto, kakor steklo, je ležalo morje pod njim.
Tri dni in tri noči so videli ljudje očeta, kako je veslal okoli onega prostora na visokem morju, ne da bi jedel in spal: iskal je sina.	.	.
Sele tretjega dne zjutraj ga je dobil m ga nesel
sam čez hribe domov...	.„. _ vx. x„„
Minulo je leto po tistem dogodku. Tu sliši župnik nekoga jesenskega večera že pozno v noč^ kaka je nekdo zunaj pred vratmi postal m tipal za kljuko,
Stran 2.
S1&33NSEJ ODBROHAE.
28. julija 1010.
kot fantje. Se bolj redno se prirejajo predavanja in sestanki v dekliških zvezah, kot v mladeniških. Zveza slovenskih deklet Šteje 1745 članic.
Dosedaj je bilo na Štajerskem letos že osem večjih in enajst manjših mladeniških shodov. Večji shodi so se vršili: v Starem trgu, v Jarenini, Hočah, Kamnici, Sv. Bolfenku pri Središču, Sv. Lovrencu v Slov. gor., Sv. Tomažu pri Vel. Nedelji in v Framu. Vsi ti shodi so bili navadno združeni s cerkvenimi slovesnostmi. Udeležba je povprečno navadno najmanj 200 zborovalcev.
Dekliških shodov je bilo dosedaj skupaj 14, Šest večjih za okraje in osem manjših. Večji so se vršili: Pri Sv. Petru na Medvedovem selu (ustanovni shod), na GraŠki gori ob Savi, Sv. Križu nad Mariborom (za obmejne Slovence), v St. Juriju ob juž. žel., Kamnici in Rajhenburgu. Dekliški shodi so navadno Še boljše obiskani, pri St. Juriju ob juž. žel. je bilo n. pr. nad 150 zborovalk. (Ploskanje.)
Govorilo in razpravljalo se je tudi o zidavi društvenih domov, o odrih v naših društvih, o večdnevnem tečaju za režiserje naših ljudskih odrov, o učnih pripomočkih, o reviziji društev, in seveda tudi o narodno-obrambnem delu. Vse to bo natanko priobčil zopet naš Društveni koledarček, kateri itak ne manjka več v nobeni izobraževalni knjižnici.
Vseh1 društev, ki so združena v SI. kršč. soc. zvezi, je sedaj blizu 400. Lahko smo ponosni na to svoje deio! Toda ta ponos nas ne sme uspavati, temveč bodriti k novemu delu!
pričakuje na jesen niti o^, dež. zbora, niti od drž.	sednik na Ogrskem, Khuen, je deloma sam od sebe,
zbora pravega delovanja iti razpravlja razna gospo-	deloma pa nahujskan od judovske bande, rekel, da
darska vprašanja.	najodločnejše graja proglasitev okrožnice in da bo
Drž. poslanec dr. Verstovšek govori o držav-	poizkusil preprečiti vsak poizkus, motiti verski mir.
nem zboru, o davkih, o gospodarski' organizaciji, o	Tako poročajo židovski časopisi, ki se seveda grozno planšarstvu, o plovbi, o prometnih zvezah tega okra- veselijo, da se je stari Khuen osokolil, igrati vlogo
«/-v nnKimUiim ' Tri; 4nlroi t o 7QiinQnio nhlinVmmft
ja, in se zahvaljuje ' ldi tukaj za zaupanje, obljubujoč volilcem gornjegrajskega. okraja, da hočejo zastaviti poslanci S. K. Z. ravno za ta okraj vse svoje moči, ker vedno pokaže, da ne uplivajo na nje nikakor laži, obrekovanja celjskih smrdetov in smrdokavk, kar terih se naj izogibljejo v gostilnah, kjer visijo. Poročili obeh poslancev so vzeli volilci z navdušenjem na znanje. Poslanca sta imela veliko veselje, ko sta videla, kako zanimanje je med volilci za vsa stanovska v-prašanja. Govorilo se je Še mnogo o živinoreji, o gozdnih postavah itd. Shoda v Lučah in Solčavi sta bila zares veličastna.
Dr. Benkovič in dr. Verstovšek med svojimi volilci.
L u č e.
Dne 24. t. m. je bil shod po rani maši v Lučah. Prišlo je na shod prav mnogo posestnikov in delavcev. Shod je otvoril veleč. g. župnik Lekše in predlaga za predsednika g. župana Plaznika, p. d. Rihar-ja. Predsednik podeli besedo poslancema, ki sta bila navdušeno pozdravljena.
Dr. Verstovšek se zahvali volilcem gornjegrajskega okraja za zaupanje, katero so izrazili njemu in S. K. Z. zopet pri zadnjih volitvah. Ponosno in z občudovanjem gledajo pristaši S. K. Z. na volilce tega okraja, ki se držijo tako strastno zastave S. K. Z. Nato govori drž. poslanec o deželnem zboru, o državnem zboru, o pomenu S. K. Z., o gospodarskih vprašanjih tega okraja, zlasti o pašnikih, živinoreji in plovbi. Pri točki Šolstvo okrca prav pošteno nekatere učitelje gornjegrajskega okraja, zlasti deteljico Kelc— iTerček—Knaflič, katerim hoče gledati na prste in jih poučiti, da so nastavljeni za ljudstvo, ne pa narobe. Splošno veselje je zavladalo, ko je postavil poslanec v pravo luč delovanje takih učiteljev.
Nato govori državni poslanec dr. Benkovič obširno o državnem zboru in razloži pomen obstrukcije v državnem in deželnem zboru. Povdarja zlasti, da moramo Slovenci vstrajati, dokler ne pade nam Slovencem nasprotna vlada, in nam ne dela krivic v deželnem zboru nestrpna nemška večina.
Državni poslanec nato govori tudi o cestnih zadevah tega okraja in drugih gospodarskih vprašanjih.
Po govorih poslancev se oglasi več kmetov, ki so izražali svoje želje. Volilci izrečejo obema poslancema neomajno zaupanje.
Solčava.
Po poznem opravilu se je vršil v gornih prostorih g. Sturma shod v Solčavi. Na predlog uglednega posestnika g. Klemenšeka so izvolili predsednika č. g. župnika Smida, ki pozdravi v vznešenih besedah oba poslanca.
Najprvo govori dr. Benkovič o državnem in deželnem zboru. Poslušalci so z napetostjo poslušali o boju, katerega morajo boriti slovenski poslanci z nestrpno nemško večino v deželnem zboru in Slovencem nenaklonjeno vlado na Dunaju. Nato povdarja, da ne
Župnik je odprl vrata in vstopil je visoko vzra-ščen, a vpognjen mož, suh in s srebrnimi lasmi. Dolgo časa ga je župnik opazoval, predno ga je mogel spoznati: Bil je Thord.
„Tako pozno prihajaš?" je rekel in postal pred
njim.
„Da, žalibog, pozno prihajam!" je odgovoril ,Thord in sedel. Tudi župnik je sedel poln pričakovanja. Dolgo časa sta molčala, slednjič je spregovoril Thord.
„Imam nekaj pri sebi, kar bi dal rad siromakom. Mislim ustanoviti ustanovo, ki bi nosila ime sina . .
Vstal je, položil denar na mizo in zopet sedel.
Župnik je štel.
„Mnogo denarja je, Thord!"
„Polovica tega, kar sem dobil za hišo, ki sem jo danes prodal."
Dolgo je molčal župnik, slednjič je vprašal milo.
„Kaj misliš sedaj početi?"
„Nekaj boljšega."
Zopet sta sedela nekaj časa molče; Thord je strmel v tla, župnik ga je vprašujoče gledal.
„Jaz mislim, da ti je sin prinesel mir?"
„Da, sedaj sem tudi jaz prepričan o tem ..." je odgovori Thord, ga pogledal in dve veliki solzi sta polzeli ipo njegovem licu.
Dr. Korošec med volilci.
V nedeljo, 24. t. m. je priredila Slov. kmečka zveza v Slivnici pri Mariboru po rani maši društveno zborovanje, kojemu je predsedoval kmet gospod Mlakar,
Deželni poslanec tega okraja gospod dr. K o-r o š e c je poročal o svojem delovanju v deželnem zboru. Liberalci so se pokazali tudi glede slovenske deželnozborske delegacije kot slabi preroki. Z zaničevanjem so gledali na vse naše poslance od prvega do zadnjega, ter sa dan za dnevom prepričevali o njih nezmožnosti. ISedaj jim je prepričanje izginilo, za njih zaničevanje pa se nihče ne zmeni. Poslanci Slovenske kmečke zveze so si s svojo marljivostjo v deželnem zboru, z, jasnostjo svojih ciljev in z odločnim nastopom kmalu osvojili splošen ugled.
Potem je gospod poslanec razložil razlog in pa smoter obštrukcije v deželnem zboru. (Liberalni listi nas vsak dan rotijo na lep in grd način, naj jim pokažemo svoje karte. Toda mi nismo njihovi poslanci, ampak zaupniki pristašev Slovenske kmečke zveze. Tem smo odgovor dolžni in tem ga tudi dajemo! Napadi od nasprotne strani nas ne bodo spravili z naše strogo začrtane poli, katero bomo hodili, kakor nam jo narekuje blagor slovenskega ljudstva in na*a lastna vest.
Nazadnje je podal gospod poslanec še kratko sliko o dogodkih iv državnem zboru. Nato je sledil še zanimiv pogovor o različnih kmečkih zadevali.
Volilci so izrekli svojemu poslancu gospodu dr. Korošcu popolno zaupanje ter sklenili tudi poslati pozdrav obolelemu poslancu, domačinu gospodu Pišeku. z iskreno željo, da kmalu popolnoma ozdravi.
politični ogled.
—	V avstrijski politiki je nastalo sedaj nekako premirje, ki bo trajalo do druge polovice avgusta. Le krščansko-socialna stranka na Dunaju ima hude boje z židi in lastnimi odpadniki. Tudi delazmožnost češkega deželnega zbora se prerešetuje. Na Ogrskem Še zboruje državni zbor. Ministrski predsednik Khuen si je utrdil s spretnim nastopom v zbornici svoje stališče, in izostali so vsi nemiri, ki jih je prej napovedovala opozicija.
—	Ostavka hrvaškega bana Tomašiča. Ogrski ministrski predsednik grof Khuen Hedervary je dne 23. t. m. predložil v Išlu vladarju ostavko bana Tomašiča. Kakor je bilo pričakovati, vladar ostavke ni sprejel. Ali se bo sedaj začel boj med banom in sedanjo večino sabora, ali pa pride do sporazuma, o tem nas pouči bližnji čas.
—	Trgovinska pogodba s Srbijo sklenjena. Av-stro-ogrski in srbski poslanci so končno zaključili pogajanja in sklenili trgovinsko pogodbo med obema državama. Pogodba se podpiše še ta teden. — Srbski zunanji minister Milovanovič se je o pogodbi napram poročevalcu nekega dunajskega lista sledeče izrazil: Načeloma so vsa nesoglasja poravnana. Podlaga sedanji pogodbi je ožja, kot je bila prej. Ali je to bolje ali slabše za udeleženi državi, je prepustiti pač osebnemu naziranju. Mi damo manj in dobimo manj. V prejšnji pogodbi nam je bil uvoz žive živine v Avstrijo prepovedan in le dovoljeno uvoziti 35.000 zaklanih volov in 70.000 zaklanih prašičev. To Število je v novi pogodbi manjše. Pogodba se je sklenila na podlagi pooblastiinega zakona, katerega so v naši zbornici dovolili vladi Nemci in večina Plojevega kluba.
—	Kulturni boj na Ogrskem. Prostozidarji, liberalci, luteranci, /Judje, in kar je te velikanske žlah-te, že stoletja iščejo kamenčke, kamor bi se spodtak-nili in potem vpili proti katoličanom in jim napovedovali boj. Te dni so iztaknili tak kamenček v papeževi okrožnici. Pij X. je izdal takozvano boromejsko okrožnico, kjer slavi velikega svetnika sv. Karola Bo-romejskega in poleg tega tudi odkriva zmote prote-stantovske cerkve. Luteranci, in sploh vsi sovražniki cerkve so ogorčeni nad okrožnico ter skušajo povsod, kjer kak Škof objavi okrožnico za svoje duhovnike in ljudstvo, vzdigniti veliko vpitje, češ, da se z okrožnico žali uho luteranca in kali verski mir. Začelo se je na Ogrskem. KaloŠki nadškof Varosy je v pastirskem listu proglasil boromejsko okrožnico. Ministrski pred-
„kulturnega borilca". Hujskajo ga, naj pokaže katoliški cerkvi svojo pest in naj ne pusti, da bi izdajali škofje pastirske liste, predno ni dala vlada svojega privoljenja. Khuen je bil sprva pripravljen na vse. Toda pri seji ogrskega državnega zbora se je Khu-enova bojevitost že ohladila. Na vprašanje, ki je je stavil na Khuena po njegovem naročilu pl. Thuroczyv kaj misli ministrski predsednik ukreniti glede boro-mejske okrožnice, je odgovoril Khuen bolj hladno. Kar čez noč je moralo priti nekaj na Khuena, kar mu je sapo zaprlo. Kako se bo stvar razvila, pokaže bodočnost.
— Bosna. Med srbskimi in hrvaškimi liberalnimi poslanci bosanskega sabora se je sklenila tesna zveza na podlagi teh-le načel: 1. Srbi in Hrvatje so en in isti narod; 2. srbska in hrvaška zastava ter cirilica in latinica so enakopravne; 3. oba kluba zahtevata obvezni odkup kmetov. Ta zveza tvori sedaj sama zase večino sabora brez mohamedancev, s katerimi stoji v načelnem navskrižju v zadevi odkupa kmetov. — Katoliški hrvaški poslanci pa nočejo nobene politične zveze s Srbi, ampak so podali izjavo, da je njihovo glavno stremljenje, da se združijo s Hrvaško.
Mala politična naznanila.
Dne 22. julija: Bojkot grškega blaga na Turškem je končan. Notranji minister je namreč izjavil, da ga drugače zlomi z orožjem. — V Atenah na Grškem je priredilo 200 rezervnikov demonstracijo. Rezervniki so hrupno zahtevali, naj se jih odpusti, ali pa pošlje na vojsko. — Rusija bo vsled sklenjene pogodbe z Japonsko zmanjšala svoje posadke v vzhodni Aziji. Pomnožila pa bo ruske garnizije ob nemški in avstrijski meji.
Dne 23. julija: Cesarjev telesni adjutant je dejal, da je cesar odločno izjavil, da ob priliki 801et-nice pod nobenim pogojem ne trpi nobenih slavnosti. Vse naj se porabi v dobrodelne namene. — Listi pišejo, da se snideta Še v tem poletju ministra za zunanje zadeve, namreč avstrijski in italijanski. Tekom poletja pride namreč najbrže italijanski zunanji minister San Giuliano poklonit se našemu cesarju in porabi baje to priliko, da se snide z našim ministrom za zunanje zadeve, grofom Aehrenthalom. — Srbski zunanji minister Milovanovič je odpotoval v Marijine vare, da se tamkaj sestane z avstrijskim zunanjim ministrom Aehrenthalom, s katerim bo razpravljal o veft vprašanjih zunanje politike in o trgovinski pogodbi.
—	Po Londonu se je v četrtek na slavnostni način proglasilo, da se bode vršilo kronanje angleškega kralja Jurija V. in njegove soproge meseca junija prihodnjega leta.
Dne 24. julija: Črnogorski knez Nikola je z ozirom na predstoječe proglašenje Črne gore za kraljestvo izdal ukaz, s katerim se dosedanja straža ko-naka izpreminja v kraljevo telesno stražo ter se za dvorno stražo pokliče vojaštvo. — Alzacija in Lore-na na Nemškem dobita ustavo, dasi ostaneta državna last. Ustanovita se dve zbornici. Polovico prve zbornice imenuje cesar, druga polovica je pridržana zastopnikom velikih mest, vseučilišč, veroizpovedanjem, trgovsko-obrtnim zbornicam. Druga zbornica se voli po načelih splošne, enake in direktne volilne pravice.
—	Na Turškem so zaradi tajne zveze proti mladotur-kom zaprli 250 oseb, ki jih postavijo pred vojno sodišče. Obsojeni bodo na smrt. Vilo bivšega sultana v Solunu straži 25 mož in 5 častnikov.
Dne 25. julija: Ogrski domobranski minister se posvetuje zdaj z vojnim ministrom. Nekemu Časnikarju je izjavil, da zdaj niso na dnevnem redu vprašanja o 21etni vojaški službeni dobi, o povišanju Števila vojakov in vojaškega proračuna. Seveda, rešila se bodo tudi ta vprašanja, a oblika Še ni znana. Jeseni bo mogoče, da se o teh vprašanjih govori. — Turško vojno ministrstvo je z ozirom na grške vojne priprave zaukazalo ostro zastraženje meje nasproti Grški. Turško topničarstvo ob grški meji je ojačeno z 31 topovi. — Med Črnogorci in turškimi vojaki na črnogorski meji se vrše vsak dan spopadi. Pri predvčerajšnjem boju sta bila na turški strani ustreljena dva turška vojaka in trije lahko ranjeni.
D n e 26. j u 1 i j a: V Berolinu se govori, da nameravajo cesarju ob njegovi 801etnici čestitati skupno nemški zvezni vladarji. — Laški zunanji minister obišče meseca avgusta našega cesarja v Išlu. — Krakovski „Cas" piše, da nikakor ni izključeno, da ministrski predsednik Bienerth razpusti v pozni jeseni državni zbor, ako se ne sporazumejo Cehi in Nemci. — Iz Pekina na Kitajskem poročajo, da je udrlo 6500 ruskih vojakov v Mongolsko, kjer so si osvojili tri o-kraje. Kitajska vlada je zato protestirala.
Dne 27. julija: Zasedanje ogrskega državnega zbora se zaključi prihodnji teden. Ogrski državni zbor se sestane zopet dne 28. t. m. in bo takoj volil delegacije. — Velikih cesarskih vojaških vaj ne bo baje radi konjske smrkavosti. — Predpriprave so že ustavljene. Tudi manjših vaj se cesar ne udeleži. Vaj mornarice se udeleži prestolonaslednik. — Ruski zunanji minister Izvolski se sestane mes. avg. z nem. državnim tajnikom. Skoro gotovo se takrat snideta tudi n«mški cesar in ruski car.
!
Razne novice.
*	Iz pošte. Poštno ravnateljstvo je imenovalo Frančiško Cretnik za poštno oficijantinjo v Trbovljah. Anton Uberbacher je imenovan za poštnega oficijan-ta na Pragarskem.
Duhovniška sprememba, župnijo Reka je dobil č. g. Albin Slavec, kaplan v Žrečah.
Iz šole. Na 6razrednici s tremi nemškimi para-lelkami v Studencih se nadučiteljsko mesto definitiv-no odda. Prosilec mora biti zmožen poučevati vero-nauk. Prošnje se morajo vložiti do 16. avgusta t. 1. .V. celjskem političnem okraju se sledeča mesta defini-tivno oddajo: na Grazrednici v Vranskem (drugi'plačilni red) mesto učiteljice; na 5razrednici v Braslov-čah (drugi plačilni red) mesto učitelja in učiteljice; na 5razrednici v Polzeli (drugi plačilni red) mesto u-čiteljice; na 4razrednici v Zibiki (drugi plačilni red) dve mesti za učiteljiče; na 2razrednici v Lučah (drugi plačilni red) mesto učiteljice; na 4razrednici v Rečici (drugi plačilni red) mesto učitelja; na 3razredni-ci v Dolu (tretji plačilni red) mesto učitelja; na 2raz-rednici pri Sv. Petru pri Laškem trgu (drugi plačilni red) mesto učiteljice; na Grazrednici v Mozirju (drugi plačilni red) mesto učitelja. — Prošnje se morajo vložiti do 10. avgusta t. 1.
*	Opat Ogradi. V Celju obhaja dne 31. julija t. 1. preč. g. opat Franc Ogradi 501etnico svojega maš-ništva. Ves slovenski Stajer ,se ob tej priliki združuje! da enemu svojih najboljših sinov izrazi čustva svojega visokega spoštovanja ter vroče želje za bodoče srečne dni njegovega življenja. Mi, kot glasilo spod-nještajerskega katoliškega slovenskega ljudstva, se v polni meri pridružujemo željam in molitvam našega ljudstva za blagor gospoda zlatomašnika ter mu kličemo iz dna srca: Se mnogo let Vas ljubi Bog ohrani našemu dobremu slovenskemu ljudstvu!
Umrl je v Spodnjem Dravogradu č. g. kaplan Josip Korošak. Rajni je bil rojen dne 26. februarja 1878 pri Sv. Juriju ob Sčavnici; v mašnika je bil posvečen leta 1905. Kot kaplan je služboval pri Sv. Ru-pertu nad Laškim, v PilŠtanju, Rajhenburgu, Svetinjah in Kozjem. Zadnji dve leti je hudo bolehal. Zdravil se je od 1. novembra 1908 do aprila 1910 pri usmiljenih bratih v Gradcu. Pogreb je bil danes dne 22. julija ob 10. uri predpoldne. — R. I. P.!
*	Potrjen zakon. — Zakon, tičoč se povišanja pokojnin državnim uradnikom in slugam, ki so bili v-pokojeni pred letom 1898, kakor tudi njih vdovam, katerega je sklenil državni zbor v svojem zadnjem zasedanju, je zadobil dne 14. t. m. Najvišje potrjenje.
*	Važna odredba pravosodnega ministrstva. V mnogih državah, tudi na Ogrskem, se vračuni preiskovalni zapor h kazni. To se bo uvedlo tudi v Avstriji. Pravosodno ministrstvo je ukrenilo vse potrebno, da se bo v novi kazenski zakon sprejela izrecna določba o vračunanju preiskovalnega zapora.
Vrazova stoletnica (dne 21. avgusta 1910). — Slavnostne govore so blagovolili prevzeti sledeči p. n. gospodje: dr. Anton Medved ima cerkven^ govor; dr. Oton Ivučera zastopa Matico Hrvajtsko; dr. Fr. IleŠič govori v imenu Matice Slovenske. Vzidala se bo istega dne spominska plošča na Vrazovem rojstnem domu. Vse p. n. hrvaško in slovensko občinstvo kakoršnegajcoli političnega prepričanja}r naj/uljudneje vabimo k udeležbi, zlasti pa vsa izobraževalna, telovadna in pevska društva. Telovadna društva poprosimo, da blagovole vsaj do 7. avgusta prijaviti svojo udeležbo in ali pridejo z zastavami, da se vemo ravnati pri sestavi podrobnega programa. tNa poznejše priglase se ne bomo ozirali. Slavno občinstvo prosimo blagohotnih" denarnih" prispevkov v pokritje prireditvenih stroškov. Morebifcnli čisti dobiček je namenjen obema Maticama in ( Zgodovinskemu društvu v Mariboru. Dopise je nasloviti na tajnika gospoda Fr. Stuheca, kaplana pri Sv. Miklavžu pri Ormožu, denarne pošiljatve pa na gospoda Fr. Vraza, župana v Cerovcu, poŠta Ivanjkovci pri Ormožu, — Pripravljalni odbor.
*	Važen političen dogodek v Istri. Dne 18. julija 1910 so se sestali v Voloskem odborniki „Političnega društva za Hrvate in Slovence v Istri", s predstavniki hrvatsko-slovenskih krščansko mislečih, rodoljubov v Istri, da zborujejo in sklepajo o preosnovi odbora političnega društva. Kot predpogoj uspeha moralo se je rešiti važno načelno vprašanje. Sklenilo se je soglasno: Politično društvo za Istro in njegova akcija postavlja se na čisto krščansko-socialni temelj. Odbor se bode v tem smislu preosnoval. S krščansko-socialnim načelom mora se ¡narodna akcija oživeti in spopolniti. Program prvoboriteljevj za prava našega naroda v Istri, Dobriie, Vizetiča, bratov Bastijanič itd. bil je ravno isti krščansko-socialni program, katerega si prisvaja za bodoče v tem smislu prenovljeno politična društvo. Priznava se, da se v Istri med Hrvati in Slovenci le na krščansko-socialnem temelju more voditi uspešna politika.
*	C. kr. umetno-obrtna strokovna Šola v Ljubljani. XI. naznanilo o pričetku šolskega leta 1910-11. Šolsko leto ,1910-1911 se prične za oddelek za šoloobvezne dečke, dnevno Šolo za obdelovanje lesa, oddelek za lesno in kamneno kiparstvo, dnevno Šolo za umetno vezenje in čipkarstvo in javno risarsko šolo za deklice ,v torek, dne 20. septembra; za zimski tečaj za stavbne obrtnike dne 3. novembra in za javno risarsko Šolo za mojstre in pomočnike dne 2. oktobra 1910. — Kdor hoče kot redni učenec (učenka) na
novo vstopiti v oddelke, ki se prično z 20. septembrom, naj se v spremstvu svojih roditeljev ali njih namestnikov zglasi pri podpisanem ravnateljstvu dne 16., 17. in 19. septembra dopoldne, naj prinese s seboj potrebno šolsko izpričevalo in dokaze za predpisano starost. — Učenci (učenke), ki so že hodili v ta zavod, se morajo dne 19. septembra dopoldne javiti s poslednjim šolskim izpričevalom. — V zimske tečaje za stavbne obrtnike se vrši vpisovanje novih učencev v dneh od 15. do 31. oktobra. — V javni risarski šoli se sprejemajo obiskovalci in obiskovalke celo leto. — Izredni učenci in učenke se istotako vpisujejo v dneh 16., 17. in 19. septembra, potem pa tudi med šolskim letom, v kolikor dopuščajo to Šolski prostori. — Ponavljalni izpiti se bodo vršili dne 17. septembra zjutraj od 8. ure dalje,.--Ravnateljstvo.
*	Bodi značaj!, Na pokopališču mesta Angoule-me na Francoskem je spomenik, ki ima kratek in pri-prost napis: „V resnici krščanskemu vojaku!" Ta napis velja obristu Papueron, ki je umrl kot 721etni starček. Nekoč mu je njegov sin, ki je študiral v Parizu, tožil, da mu je tako težko spoznati svojo vero med lahkomišljenimi tovariši. Oče mu je odgovoril: „Zasadi svojo zastavo tako visoko, da te bodo poznali, kdo si. Cez 24 ur ne sme nihče več biti v dvomu o tebi, kakšnega mišljenja si. Bodi katoličan, preprost in prost! Le ne plašljivosti in slabosti! Kdor je tako srečen, da je katoličan, mu ni treba prositi obzirnosti in oproščenja za svoje prepričanje. Nič se ne boj, a-ko bi te kdo nazval za sebičneža. Cez 40 let sem že tak pošebnež, pa zato Še nisem dobil nobene kazni!"
*	„Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaju" je razdelilo to šolsko leto čez 10.000 K podpor,, prejelo pa je v istem času samo 7687 kron. Društvo stoji neposredno pred dejstvom, dai v prih. šolskem letu ne bo moglo deliti sploh nobenih podpor, ako naše slovensko občinstvo ne pride na pomoč z novimi darovi. Društvo je v tem letu več izdalo kakor prejelo, zanašajoč se, da se bo na razposlane prošnje in večkratne pozive v listih odzvalo veliko več dobrotnikov. — Prosimo torej nujne pomoči!
*	Pozor! Zavarovalnice povišujejo zavarovalnino. Razne zavarovalnice proti požaru obračajo v zadnjem Času posebno pozornost slovenskemu ozemlju, a poleg dela, ki obstoji večinoma v tem, da psujejo domačo zavarovalnico, da love posestnike na razne načine v skrbno nastavljene mreže, si hočejo pomagati tudi s tem, da povišujejo zavarovalnino in pošiljajo zavarovancem nove police z zvišano ceno. — Posestnik, kateri si ne ogleda svoje police, jo sprejme, in vjet je za novo dobo! Prva skrb posestnika bodi torej, da se pouči iz nove police o ceni, in ako zapazi povišanje zavarovalnine, naj takoj vrne polico, kajti nikdo ne more siliti zavarovanca, da bi plačal večji znesek, kakor se je pogodil; taka polica je neveljavna. Oso-bito je „Slavija" krenila na to pot. Torej pozor!
*	Razglednice Savinjskih planin je založila tvrd-ka Goričar in Leskovšek v Celju. Izpeljava je zelo krasna in bodo dopisnice gotovo služile za povzdigo tujskega prometa v, naših planinah. Dobivajo se pri založnikih Goričar in Leskovšek v Celju, kakor tudi v vseh drugih knjigarnah za ceno 10 vin. komad.
*	Zakupna oddaja sena, slame, drva in premoga se bo vršila za nastanjeno vojaštvo za zagotovit-veno dobo od prvega oktobra 1910 do prvega oktobra 1911 v postajah: Maribor, v vojaškem preskrbovališču v Mariboru 22. avgusta; Ptuj, na okr. glavarstvu v Ptuju 23. avgusta; Gorica, v vojaškem preskrbovališču v Gorici 24. avgusta; Celje, v vojaškem iilialnem preskrbovališču v Celju 26. nvgusta; Slov. Bistrica, v občinskem uradu v Slov. Bistrici 27. avgusta; Radgona, pri okrajnem glavarstvu v Radgoni 31. avgusta; Celovec, v vojaškem preskrbovališču -v Celovcu 1. septembra; Ljubljana, v vojaškem Dreskrbovališču v Ljubljani dne 7. septembra. — Za to obravnavo veljavne pogoje obsegajo pri gori navedenih obravnavalnih mestih razgrnjeni razglasi in zvezki pogojev, kateri zadnji se dobivajo zastonj pri vojaških preskrbovalnih skladiščih.
Ahitnrientom! Katoliško-narodni dijaki, ki so izvršili letos ali gimn.ali realko ali učitelj.ali kako drugo srednjo šolo, se zbero dne 30. in 31. julija na Štajerskih tleh v Brežicah na skupno posvetovanje, da se v prijateljskem krogu razgovore o svojih nazorih glede najvažnejših vprašanj, ki zanimljejo sedaj človeško družbo, kakor tudi da sklenejo svoje vrste za bodoče svoje delovanje med seboj in med ljudstvom. Tem vrlim sinovom slovenskega katoliškega društva kličemo iz dna srca: Srčno pozdravljeni med nami! Bog blagoslovi vaše posvetovanje in vam vlij v vaša srca duha moči in poguma za vaše bodoče delo!
*	Socialno-deinokraška stranka se lahko ponaša, da ima v svoji sredi največ tatov. Saj pa tudi naravnim potom ni mogoče, da bi ljudje, ki so bili še danes ubogi delavci, postali kar Čez noč bogatini. Zato se pa tudi vsak teden sliši,, da je kak socialdemo-kraški vodja poneveril večjo svoto denarja. Sedaj se zopet preti načelniku krajevne skupine Dunaj XX s sodnijsko ovadbo, ako v teku štirih tednov ne poravna svote, ki manjka v društveni blagajni. Taka je stranka, ki bi rada druge učila nravnosti. Marsikomu, tudi zaslepljenemu slovenskemu socialnemu demokratu, se bodo odprle oči ter bo videl, koga redi s svojimi težko prisluženimi vinarji.
*	Kaj je značajnost? ,. Mladost" je v svoji 17. Štev. 1909 med izbranim in zanimivim gradivom povedala sledečo, sicer žalostno resnico, ki naj bi prišla na uho tistim Slovencem, ki veljajo še za poštene (?) katoličane, pa jim je vse zoprno, kar je v zvezi s cerk-
vijo in z duhovščino . . . /„Med sovražnike sv. cerkve štejemo tudi može, ki deloma izpolnjujejo svoje verske dolžnosti, pa se družijo z ljudmi, ki dvomijo, da jim more kdo izmed gg. duhovnikov odpustiti grehe; žene, ki pristopajo s svojimi hčerkami k mizi Gospodovi, pa hodijo na shode svobodomiselcev, kjer se grde sv. za-* kramenti, pa Še celo svojo deco vodijo s seboj; — matere, ki molijo vsak dan k Bogu za srečo svojih otrok, pa jih srečujemo na shodih, kjer se oznanja boj proti sveti cerkvi, pa jim dajejo v roke časopise, ki so sposobni, omajati otroku sv. vero, napolniti ga s studom do svete cerkve in do cerkvenega življenja;
—	dekleta, ki se pomude vsaki dan pred šolo pred Najsvetejšim v cerkvi, pa se pode, kot bi šlo za stavo, v demonstracijskem sprevodu proti katoliškim na-nravam in organizacijam; ,— starše, ki bi bili hudi, ako bi jim očital nevernost, pa puste, da pohajajo njihovi otroci v organizacije in društva, kjer se trdi, da nobeden izobražen človek ne more biti dandanes katoličan . . . Kako naj imenujemo taka početja? Gnusno brezznačajnost, rojeno deloma od strasti, deloma od zaslepljenosti in nevednosti, ki prihaja od brezzna-čajne ošabnosti. Ali je kaj čuda potem, da rodi ta brezznačajnost, ki je obenem grešna in pogubonosna,
—	še večjo brezznačajnost, še večjo hinavščino??"
*	Liberalci proti slovenski trobojnici. Na dan ustanovitve „Slovenske Straže" je razobesil cerkovnik v Šiški na Kranjskem na zvonik slovensko zastavo. Ko pa je cerkovnik razobesil zastavo, tedaj pride k njemu nekaj šišenskih cirilmetodarjev in zahtevajo, da se mora zastava odstraniti iz zvonika, če ne, jo bodo sami dol vrgli. Proti tej nezaslišani liberalni surovosti je moralo priti orožništvo, da je varovalo slovensko zastavo pred nasilstvom slovenskih liberalcev.
*	O liberalnem učiteljstvu. Pred kakšnima dvema mesecema je „Chr.. Schul- u. Eltern-Zeitung" lepo pojasnila, kakšen naj bo učitelj. Med drugim pišer „Učitelj naj bo najbolj pobožen kristjan, največji ljubitelj mladine, stalen v molitvi, učitelj bi moral biti učitelj resnice, učitelj čednosti, angelj varuh in kažipot v nebesa." — Koliko pa je takih? Nočemo trditi, da ravnajo vsi učitelji ravno proti temu, ker jih je vendar mnogo, ki čutijo vzvišenost svojega poklica, pribijemo pa, da deia večina učiteljstva ravno nasprotno. Današnji zagrizeni liberalni učitelji v Boga sploh ne verujejo, od cerkve nočejo nič slišati, iz molitve, božjih poti, procesij in drugih pobožnosti se norčujejo in zasramujejo duhovnike. Napadajo in črnijo Marijine in druge pobožne družbe. Blatijo njih ude, naj so še tako narodno delavni in miroljubni. Ni čuda, da se liberalni učitelji bojijo cerkve in molitve. Vera je strup iz Judeje, kakor pravi Machar, in vernost je neumnost, kakor pristavlja „Svobodna Misel". Zato pa tudi ni čudno, da naše verno slovensko ljudstvo takih učiteljev ne more spoštovati in jim je napovedalo neizprosen boj,
*	Štajerski Slovenci na Gorenjskem. V ponedeljek, dne 25. julija se je okrog 1500 slovenskih romarjev iz Spodnjega Stajerja na dveh posebnih vlakih peljalo k Mariji Pomagaj na Brezje. — Pozdravni govor v cerkvi je imel č. g. gvardijan. Prvo pridigo ob. 4. uri popoldne je imel profesor Kociper iz Maribora, zvečer ob 7. uri pa državni in deželni poslanec dr. Korošec. Okoli 549. ure zvečer se je vršila veličastna rimska procesija. 'Slovesno je bilo, ko je poldrug tisoč vernih Slovencev z lučicami v rokah slavilo v gorečih molitvah in pesmih Marijo, našo kraljico. Cerkveni stolp je bil čarobno razsvetljen. Drugo jutro, dne 26. julija nas je ob 3. uri vzbudilo mogočno streljanje in pritrkovanje zvonov. Pridigoval je župnik Gomilšek, slovesno sv. mašo pa je daroval v kapelici pred čudodelno podobo tinjski župnik Med-vedšček. — Romarji so prejeli vsi sv. obhajilo. Ob % 7. uri smo se podali romarji na Bled. Vsi romarji sc se vrnili zadovoljni domov.
Zveza telovadnih odsekov bo priredila letošnjo zimo v Mariboru tečaj za vaditelje Orlov. Tako se je sklenilo na občnem zboru S. K. S. Z. v Ljubljani.
Slovenskim mladenkam! S^ K. S. Z. v Mari-riboru ima še nekaj sto dekliških znakov na razpolago. Znaki so se dosedaj že zelo priljubili prii slovenskih mladenkah in vedno dohajajo nova naročila. Znaki so umetniško izdelani, komadi stane 1 krono. Mladenke dekliške zveze, sezite po njih!
Velika laž — liberalna blamaža.
Skozi en teden ni šlo drugega po liberalnih listih, zborovanjih in društvih, kakor: „Klerikalci so izvršili v Vrbju pri Žaicu umor na Cokanu!" Kadar kdo besni, je najboljše, ga pustiti pri miru. Tako smo tudi mi storili in čakali, da so se liberalni norci zdivjali. Med tem so se tudi zadnje nejasnosti v žalostnem slučaju odpravile, in vsak, naj je liberalec ali ne, sedaj lahko uvidi, kako veliko laž so si zopet izmislili liberalci, da so lahko hujskali proti katoliškemu ljudstvu, njega duhovščini in proti vsej naši organizaciji.
Cokan sploh ni bil umorjen, ampak je naravne smrti umrl. Par dni pred smrtjo se je Še po stari navadi stepel. Mladenič Peško je bil predmet njegovega napada in je Cokanu v silobranu zadal par poškodb, ki pa niso uplivale na smrt.
Liberalna laž je bila tako velika in liberalci so jo tako nesramno zlorabljali za najpodlejše hujskanje, da je državni pravdnik sam poslal „Narodnemu Dnev-

Stran 4.
niku" sledeči popravek, ki ga je moral list dne 25. t. m. priobčiti.
„Sklicevaje m na § 19 tisk. zakona vam pošljem z odrom na članek „Umor ▼ Vrbja pri Žalca" z dno 21. julija 1910 sledo6i nradni popravek na podlagi današnjega razparan}» mrliča: Ni res, da bi Peško Franceta Cokan prerezal pljuča, temveč so rane vreznine, katere je Cokan pridobil, zadele le mečje. Cokan je naravno smrt storil radi srčne omrtvice, povzročene vsled ie dolgo trajajočega izcedka na prsnici.
C. kr. državno pravdništvo v Celju, dne 22. julija 1910.	Dr. Bračič.
S tem uradnim popravkom je propalost liberalnih listov in liberalcev za vsakega količkaj treznega človeka dovolj razjasnjena. Ali si upa pošten človek lahkomiselno kriviti drugega, da je izvršil umor? Ne, to je mogoče le med gnilobo naših liberalcev. Človek se mora res s studom obrniti proč od njih! Fej takim ljudem!
Vrbje. V odgovor „Narodnemu Listu" in „Nar. Dnevniku": Kakor je poročal že „Narodni List", seje priredila v Vrbjah gledališka predstava ravno isti dan, 17. julija,Jko je obhajala podružnica sv. Cirila in Metoda v Žalcu jubilejno slavnost. Toda liberalci, nevošljivi, ker je veselica pri g. Niedorferju dobro u-spela, so začeli sedaj prav po naprednjaško napadati naše gg. kaplane in g. Zupanea, a najbolj napoti je liberalcem g. Schreiner. Očitajo in podtikajo mu namreč liberalci, kakor da bi bil kriv pretepa, katerega so zopet povzročili liberalci kakor lani ravno pb tem času. Ni res, da bi nam dajal za pijačo g. Schreiner, kar smo spili, smo sami plačevali. Ti lažnjivi dopisnik pa, ki imaš ušesa povsod, še tam, kjer te treba ni, seveda nisi slišal, kako je g. Schreiner fante lepo opominjal, da naj gredo lepo mirno domov, da ne bodo zopet naleteli na kaj, ker je vse razburjeno. Huj-skati znajo pa liberalci sami najbolj; kadarkoli je kje kak prepir, so gotovo liberalci vmes. Tako je bilo tudi sedaj. Fantje smo se odpravljali proti domu. Mimo pride Jožel Korent, ki je bil pri žalski veselici. Fantje se pozdravijo med seboj in se prijazno razgovar-jajo, potem si pa želijo drug ,drugemu lahko noč. Korent odide V svojo hišo, fantje pa naprej. Ni res, da bi se skrivali po hmeljišču, kakor trdijo nekatere liberalne babure, da so nas videle. — Toda pijani Korent ni miroval in je prišel kmalu zopet iz hiše in začel fante izzivati in jim pretiti s „kidovnimi vilami". Toda fantje se niso dosti zmenili za njegovo vpitje in groženje. Kako budalasto torej piše „Narodni List", da jei bil napaden Korent, in da je, spoznavši nevarnost, hitel po vile. Po kaj je prišel Še nazaj, če je .lahko ušel, bi pa v hiši ostal, če bi bila res nevar-nrčt zanj, kar pa ni res. Torej na njegovo vpitje in zmerjanje res prileti kar naenkrat Franc Cokan, pu-stivši svojo ženo daleč vzadaj in skoči naravnost pred Antona Peško. Zadere se nad njim: „Kje je tisti M. — smrkovc?" Nato ga pa udari Cokan z nožem ali kar je pač imel ostrega v rokah. Drugi fantje so takoj odstopili, ker se je vsak tega Človeka bal, ki je bil znan po daljni okolici zaradi svoje bojaželjnosti. Anton Peško se mu je odmikal in kolikor mogoče odbijal mahljaje, ki mu jih je namerjal Cokan v glavo in trebuh, dokler se ni izpodtaknil. Cokan se je potem vrgel nanj ter mu zadal globoko rano na nogi, in prav gotovo bi ga bil zaklal Cokan, ko bi Peško ne imel v rokah ničesar, s čemur bi se ¡branil. Saj je več prič na razpolago. Sicer bi pa pri Cokanu ne bil to prvi slučaj nasilstva. Vsak lahko uvidi sedaj, da, kar se je zgodilo, se je zgodilo v silobranu. — To je tudi gola izmišljotina, da smo si „klerikalni" fantje vzeli na piko tisti večer Janeza Drobeža. Pravijo, da je bil slučajno na veselici v Žalcu, da nam ni prišel v pest. Mi pa lahko pričamo, da je bil Janez Drobež istočasno z nami v krčmi in bi torej lahko ž njim storili, kar bi se nam vzljubilo, ko bi bili res taki tolovaji. Liberalna olika je dospela sedaj do vrha, ker so pri pogrebu Franca Cokana, v petek, dne 22. julija, se prepirali, malo da ni prišlo do spopada, ker je ob pravem času prišel še cerkveni ključar, da jih je zapodil iz mirodvora venkaj. A kri jim ni dala še miru, da so si potem Še na sedmini skočili v lase. Se več zgledov liberalne olike bi lahko navedli, toda za sedaj naj bo dosti. Toda Še nekaj, naj ve svet, kaka zagrizenost vlada med liberalci do naših fantov. Bilo je prvega majnika. Fantje smo bili izbrani pred hišo, ki stoji blizu krčme in smo nekoliko zapeli; kar naenkrat začne frčati kamenje na. nas, na kar smo se umaknili na dvorišče, oni liberalci pa za nami; mi smo se potem umaknili v gospodarske prostore; liberalni razgrajači so pa potem s koli v vrata suvali, in tudi kamenje je noter letelo, da so bili nekateri naših fantov poškodovani. Seveda so razgrajači za ta napad že prejeli zasluženo plačilo. Res so par omah-ljivoev liberalci vlovili v svoje mreže, a nas ne bodo, mi bodemo ostali, kar smo, ne bomo služili namenom liberalnih kolovodij nikdar!
Iz Vrbja pri Žalcu. Dne 22. t. m. so pokopali čevljarja Cokana, ki je umrl vsled ran, ki jih je dobil na vaškem pretepu. Mi Vrbenčani obžalujemo, da se je ta nesreča pripetila, moramo pa pribiti, da je bil zabodeni Cokan največji pretepač v celi vasi, ki je leta presedel v ječah. Pogreba so se udeležile „najodličnejše" gospe in gospodične s klobuki iz Žalca, nekatere celo v črnih oblekah. Mi Vrbenčani imamo sočutje z damami, ki so izgubile dičnega tovariša. Nekateri Žalčani se res v obilnem številu udeležujejo pogreba, a samo v nekaterih slučajih. Ce kak kmet poštenjak umrje, tedaj seveda ni prav nobenega.
_HLOVHNSKI OOSPODABi_
Mariborski okraj.
m Maribor. V sredo, dne 20. t. m. je umrla gospa Marija Rajšp, rojena |Baumgartner, soproga nad-učitelja v pokoju, v 68, ' 3tu. Rajna je bila verna Slovenka. Njeno truplo so dne 22. t. m. prepeljali k Sv. Juriju v ¡Slov. gor., kjer so jo položili k večnemu počitku. — N. v m. p.!
m lz sodne dvorane. Friderik Fekonja je bil radi večkratnega poneverjenja kaznovan na 6 mesecev ječe. — Rudolf Robnik iz Lobnice je bil obsojen v ltedenski zapor, ker ni nabasane puške pred otroci skril. Njegov 21etni sin Jakob se je namreč igral s puško, in pri tem ustrelil hlapca Martina Nepolusk.
m Sv. Jurij v Slov. gor. Mladeniško-dekliška zveza priredi v nedeljo, dne 7. avgusta t. 1. po večer-nicah letno veselico s petjem, gledališko igro „Tri sestre", s srečolovom i, dr. Obenem se ustanovi podružnica „Slovenske Siraže" za šentlenartski okraj. Pri tej priliki ima slavnostni govor g. L. Kemperle iz Maribora. Že zdaj vabimo vse prijatelje in znance, da s svojim obiskom počaste našo prireditev. Na svidenje!
m Sv. Ana na Krembergu. Dne 4. t. m. je bila huda nevihta s točo, ki je v občinah Rožengrund, Zg. Savnica, Draženberg in na Velki naredila veliko škodo. Dne 13. t. m. pa se zopet pripodi hudourni oblak čez te občine ter si izbere strela za žrtev mlado, 24 let staro deklico KatarinoGungl iz Draženberga, be-žečo domov pred nevihto ter jo pri priči umori. Blagi deklici želimo .večni mir in pokoj.
m Slov. Bistrica. Nameravana mladeniška igra in ustanovitev „Slovenske Straže" se ne bo vršila dne 31. julija, ampak pozneje. Zdaj se pripravimo, da gospode dijake dne 15. avgusta v našem mestu prijazno sprejmemo in z obilno udeležbo njihovo prireditev počastimo.
m Selnica ob Dravi. Pri nas ustanavlja nek tukajšnji mladenič „Sokola". Dovoljujemo si samo uljud-no vprašanje, ,Ča misli tudi pri „Sokolu" priti na ta način do „Narodnega Lista", kakor je storil to pri Mladeniški izobraževalni zvezi.
m Devica Marija v Puščavi. Miha: Hej! Slišiš Jože? Ali greš v nedeljo popoldne z menoj v planino čakat divjega petelina, ki se že delj časa okrog potika in skriva ? Jože: No, kaj pa ti pride na misel ravno sedaj ta petelin! Ali ne veš, da se vrši v nedeljo, dne 31. julija v Puščavi, pravzaprav v Cinžatu, pri gostilni g. Josipa Brezonelija velika veselica v korist obmejnim Slovencem? Miha: Ne. Tega Še nisem slišal nikjer praviti. Ne? No, potem pa ti moram že jaz vse razložiti. Puščavski fantje in dekleta nastopijo zopet na odru z dvema krasnima igrama, pevci pa bodo tudi nekaj zanimivega zapeli. Pa to Še ni vse! Kar je največje pozornosti vredno, je to, da se ustanovi ta dan tudi podružnica „Slovenske Straže" za župniji Sv. Lovrenc in Puščava v obrambo proti Šul-ferajnu in siidmarki, ki je baje tudi že pri nas vtaknila svoje kremplje vmes. Govoril bo tudi gosp. dr. Leskovar iz Maribora. Miha: Gromska. toča! Ce je pa temu tako, potem pa se naj le raje petelin v planini veseli svoje prostosti, kakor da bi zanemarjal jaz svoje narodne dolžnosti. Trdno ti obljubim, da se vidiva že ob 5. uri popoldne v igralnem kozolcu, kjer se nama bo gotovo prijetnejše Godilo, kakor pa v strmi planini. Jože: Veseli me, prijatelj, da si tako dobrodušen in bratoljuben. Torej na svidenje!
Ptujski okraj.
p Ptuj. Ker drugod menda ne čutite te potrebe, dovolite g. urednik, da se vsaj mi iz ptujskega o-kraja večkrat pečamo s hofratsko „Slogo", ker se je nekaj klati, seveda- vsiljivo zastonj, po našem okraju. Naravnost grdo je, na kako nesramen način ta list hinavskih liberalnih škricev očita v zadnji številki poštenemu Slovencu kmetu Jožefu Mundi iz Vodranc. Ker se poštni uradnik pri Sv. Bolfenku, ki je seveda čist in brezpogojen liberalec, ne ve spominjati, da je Munda kedaj list „Slogo" vrnil, pa sklepa iz tega, da Munda, ki se dobro spominja, daje list „Slogo" zavrnil, laže. Ta kriv sklep se zdi slogaškim liberalcem tako važen, da so ga dali celo za uvodni članek. Pošteni kmetje naj iz takega nesramnega napada na njihovega tovariša, izvajajo nauk: Proč s „Slogo" iz vsake hiše! Vračajte jo! Škode ne boste imeli nobene, saj list itak drugega ne prinaša, nego ostudno hvalisanje dunajskega hofrata in hudobne ter laž-njive napade na kmečko stranko.
p Ptuj. Že enkrat je napadla Plojeva „Sloga" našo duhovščino, da izrablja lečo in spovednico v svoje politične namene. Naši listi so to pozabili zabeležiti. Posamezni napadi na duhovnike pa ¡ne manjkajo skoraj v nobeni Številki. V zadnji, Številki vlači tudi bolfanskega župnika Zadravca v krog svojih hudobnih izzivanj. Nobeden duhovnik ne more podpirati lista, ki mu blati iz liberalnih nagonovi stanovske tovariše.
p Vurberg. Preteklo nedeljo so priredili liberalci tukaj v Golobovi gostilni veselico v prid jubilejnemu skladu družbe svA Cirila in Metoda. Ker so ti gospodje precej boga-boječi in v cerkvi navadno ne častijo teh dveh svetnikov, zato so ju na, veselici počastili z igrami, godbo in plesom. Bilo je navzočih nekaj domačinov^ veliko pa liberalne gospode iz raznih krajev, celo nekaj Sokolov je bilo od |Sv. Lenarta. Vabili so tudi duhovnike v okolici, čeprav njihov liberal-
_28. julija 1&10.
ni „Narodni List" z dne 14. julija očita duhovščini, da od nje „prihaja največ pohujšanja, ker je do mozga izprijena." To niso nič manj olikane besede, kot so jih pisali znani liberalci o vurberŠkem misijonu lansko leto v adventu. Pač ros, kar je puri rdeč robec, to je liberalcu misijon. In v „Narodnem Listu" z dne 20. julija t. 1. indirektno očitajo vrlemu ljudstvu sebičnost, in v številki od 21. julija imenujejo kmečke fante „duševno slabo razvite". Tako vrli Vurberža-ni, opsuje ta liberalni list mestnih advokatov, učiteljev in raznih pisačev kar vse vprek, ki ne trobijo v njegov rog. In člani take liberalne stranke so na Vur-bergu priredili veselico za liberalno cirilmetodarijo. Za sv. Cirila in Metoda jim tako nič ni, njim je le za liberalizem. Ljudske duše ti ljudje ne poznajo. Zato le plešite in igrajte naprej! Koliko boste za svoje namene od našega ljudstva dobili, tisto boste pa £ele videli. — Ce pa komu te vrstice niso po volji, nas ima pravico v „Narodnem Listu" opsovati.
p Sv. Florjan pri Rogatcu. Že v drugič se nam obetajo letos na prijaznem griču pri Mat. božji Lo-ženski veseli trenotki. Kako smo se vendar radovali na predvečer slovanskih apostolov pri velikem kresu, krog katerega je gorelo po griču vse polno malih pla-inenčkov. Ob veselem petju in navdušenih govorih in ob pokanju topičev smo proslavljali nevenljive zasluge svetih bratov za nas Slovence. — Prihodnjo nedeljo, to je dne 31. t. m. pa pričakujemo že zopet novo veselje. Mladeniški shod! Kdo bi tedaj ne bil vesel in kdo jbi željno ne pričakoval naših vrlih fantov, ki se bodo zbrali ta dan pri nas, da počastijo svojo ljubo nebeško Mater, ter da se med seboj vedno bolj spoznavajo, pošteno razvedrijo in se za vse, kar je dobro in plemenito, z nova navdušijo. Tedaj pa le na veselo svidenje, dragi mi fantje, dne 81. t. m. na Lož-nem! Boste videli, kako čedno utico smo za vas pripravili — prostora dovolj! Tudi za to vam ni treba biti v strahu, kaj boste pri nas jedli ali pili, ker na Ložnem bo dobiti vsega dovolj.
p Sv. Lovrenc na Dr. polju. Kakor je že poročal „Slovenski Gospodar", so o priliki birme prevzvi-Šeni nadpastir blagoslovili novo lepo cerkvico v Žu-peči vasi, oltar in orgle. Manjkali pa so še zvonovi. Po požrtvovalnosti domačih župljanov ,in drugih dobrotnikov sta se oskrbela zdaj tudi dva zvona. V nedeljo, dne 31. julija se bosta vzdignila v zvonik in pr-vokrat pela pri' službi božji, ki jo bode opravil mil. g. stolni dekan in rojak dr. Iv. Mlakar. Zopet pomenljiv in vesel praznik za našo župnijo!
p Sv. Urban pri Ptuju. Tukajšnje bralno društvo priredi to nedeljo dne SI. julija veselico z gledališko predstavo na dvorišča gosp. Jakob» Simonič, in s prosto zabavo v gostilni g. Marinič. Sodeluje ptujska narodna godba. Vstopnina za sedeže 50 vinarjev, *a stojišča 80 vinarjev. K obilni udeležbi vabi najoladneje	odbor.
p St. Lovrenc v Slov. gor. Slov. kat. izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 31. julija 1B10 po večernicah v bralni sobi veselico po svojih odsekih Mladeniške in Dekliške zveze. Na vsporadn je: Pozdrav, deklamacija, govor, petje, (poje moški in ženski zbor) ter igri: „Krčmar pri vvitem rogu" in „Luknja v namiznem prtu". Ker j« vkljub veliki prireditvi nastavljena majhna vstopnina 90 vin., se pričakuje mnogobrojne udeležbe Tudi soBede vabimo, čisti dobiček j« namenjen za nabavo tolipotrebnega norega društrenegs odra.
Ljutomerski okra).
1 Ljutomer. Prišla je ura ločitve. Ni prišla nepričakovano. Vendar vsaka ločitev je bridka. Žalostno bi bilo za Ljutomer in za mene, ako bi z veselim srcem odhajal. Ker mi ni mogoče poslavljati se pri posameznikih, zato tem potom kličem vsem prijateljem in neprijateljem: Z Bogom! — Ljutomer, dne 31. julija 1910.--O. Skamlec.
1 Berkovcl. Pri nas so zopet zgorele tri hiše. To je tekom enega leta v vasi že tretji veliki požar; gori pa skoraj vsak teden. Občinskemu predstojniku in posameznim posestnikom dohajajo neprestano grozilna pisma, češ, da se bode tega in tega dne zažgalo. Spočetka so kmetje sami stražili, a ker ni nič izdalo, so se za sedaj že vdali v svojo usodo. V vasi so samo še Štiri hiše, ki še niso zgorele. Grozi se pa tudi že posestnikom v sosednjih vaseh s požari. O poži-galcih sedaj ni Še nobenega sledu; opravičeno se čudimo, da orožništvo in okrajno glavarstvo ne ukreneta kakih bolj odločnih korakov proti temu požiganju. V kakem strahu živijo ljudje, to si lahko vsakdo misli.
SlovsitJJrattl okraj.
s Razbor pri Slovenjgradcu. Zelo nas je razveselil izid nadomestne volitve za državni zbor. Da-siravno smo za trdno upali, da je v celem volilnem o-kraju več kot polovica ljudi pri zdravi pameti, pa nas je potrdilo, da smo prav domnevali, še toliko bolj vz-radostilo. Kar pa je pri vsem tem boju ,Še največ vredno, to je, da so pristaši K. Z. priborili zmago svoji stranki z lastnimi močmi. Oni se niso posluževali pijače, ne plačanih agitatorjev, ne liberalnih odvetnikov. Sli so v boj sami, brez vsakih zvez, brez v-sakih kompromisov, zaupajoč le v lastno moč. Ravno nasprotno pa Narodna stranka. /Pobrala je vse mogoče stranke v svoj koš. Za njo so delovali oeljski liberalni odvetniki, umazana ptujska krota, rdečkarji itd. Iz tega se razvidi, da stranka lastnih sil nima. Vsa sila v njej je le sovraštvo njenih pristašev do pristašev K. Z. Sijajen dokaz za to nam je naš žoržek. On, ki je nekdaj veljal, ali z drugimi besedami: mislil je, da velja kot kapaciteta cele občine, brez kar tere bi tukajšnji ljudje sploh ne vedeli kaj početi, j«
vsled svoje trmoglavosti vse razsodnejše ljudi od sebe odbil. Ker pa tega neče priznati, da je njegova trma kriva .njegovega padca, zato pa zdaj pri vsaki priliki nasprotuje vsemu, kar priporoča K. Z. Nasprotuje pa K., Z. le zato, ker misli, da Škoduje s tem tukajšnjim pristaSem K. Z., kar je tudi njegov glavni namen. Torej ne da bi bila načela K. Z. slaba, ampak izključno osebnost ga vodi. — Približno tako je pa tudi drugod z Narodno stranko. Resnih pristašev Narodne stranke v tej občini ni več, kakor je prstov na eni roki. Sicer gresta s temi tudi Še Karničnik in Podvajšek, toda le zato, ker se jima Žoržek vsled svoje prirojene upornosti zdi kot hrast, ki naj bi bil slabičem v obrambo in zavetje. Toda hrast večkrat v tre-notku razbije strela, Žoržeka pa je volilni izid že dvakrat tako razbil, da se ni zavedal, v kaj naj mu še kak ud služi. Mislimo, da se po pravici lahko dvomi, bo li mogel Žoržek še nadalje kot nepremagan hrast v oporo slabejšim služiti. Ce se to zgodi ali ne, vam bomo še poročali. — Več pristašev K. Z.
s Šmartno pri Slovenjgradcu. Dodatek dopisu v Štev. 29 z dne 21. julija. Ljudsko mnenje, da je bil Ka-iinšek ubit, je povzročilo nadalje sledeče: Tisto noč, ko je bil Kalinšek ubit, je bil t e :p e ž na potu ob železnici proti Kalinšekovemu domu, to je 5 minut hoda. Ob 10. uri ponoči se je slišalo velikansko vpitje. N. S. je razločno slišal klic: „Zdaj imaš zadosti!" Vpitje pa so slišali tudi sosedje, Vaukonovi sinovi in hlapci. Da Kalinšek ni padel, je pri ogledu izjavil orožnik proti g. kaplanu, sodnik in zdravnik proti domačim, to mora pritrditi vsak, kdor si ogleda položaj. Klobuk bi pri padcu ne bil krvav, ker bi se sko-tal z glave. Dr. Harpl je rekel, da znajo biti udarci z lato. Kalinšek je ležal od ponedeljka do petka v nezavesti in le nekaterikrat je spregovoril. Med drugim vprašan, če je padel, je odgovoril odločno: „nisem padel". — Ali je po vsem tem Še čudno, da je ljudstvo mnenja, da je bil Kalinšek ubit? Čudno se nam tudi zdi, da sodnijske komisije ni bilo, dokler je bil Kalinšek še živ, dasi je g. dr.; Harpi sam rekel, da je sodniji ves dogodek takoj naznanil.
s Šoštanj. V nedeljo, dne 31. julija popoldne po večernicah se vrši v cerkveni hiši v Smihelu pri Šoštanju ustanovni shod Mladeniške zveze. Spored: 1. Pozdrav predsednika bralnega društva. 2. Govor. ¡Govori urednik g. Kemperle. 3. Deklamacija. 4. Volitev odbora in zapisovanje članov. Določitev članarine. 5. Slučajnosti. — — K obilni udeležbi vabi u-ljudno odbor bralnega društva.
s Od Drave. 18. t. m. so našli v jutro blizu postaje St. Lovrenc nekega moža iz Kaple na železniški progi na glavi pobitega. Ne ve se, ali je zločin, ali ga je vlak povozil« Z osebnim jutranjim vlakom so ga prepeljali v Maribor v bolnišnico. — Nevarni tatovi so se zopet prikazali. Kradli so v Vuzenici, na Vuhredu, Ribnici, ter gredo menda proti St. Lovrencu. — Pri zadnjih občinskih1 volitvah jo lepa Ribnica, katera je bila po veČini v slovenskih rokah, padla zopet po večini nemčurjem v roke. Že grozijo z odpravo slovenskega napisa raz občinsko hišo i/i drugo. Združili so se štajercijanci, nemčurji in Nemci. Kriv je tudi precej neki čudni dopis v „Narodnem Listu". Ako ga je skoval Slovenec-naprednjak, ima za to veliko odgovornost. Ubija se „klerikalni zmaj", katerega ni v Ribnici, najmanj pa v prejšnjem občinskem odboru. Tam sta bila le dva, katera sta bila deloma našega mišljenja. Z norišnico koga blatiti in bolezen predbacivati pa ni lepo, ker bi se menda tudi v vsaki župniji taki našli, kj bi se jim lahko marsikaj očitalo . . .
Konflikt okraj.
k Konjice. Shod žena dne 31. t. m. obeta biti lep. Le pridite v¡ obilnem Številu, žal vam ne bode. Zavedajte se važnosti svojega poklica in svojih dolžnosti. Vsaka naj se zavzame za stvar, kakor bi hotela sama privesti ves stan do tistega viška zavednosti in delavnosti, ki mu pristoja. Govornice so že priglašene. Zborovanje je v, kaplanijski zborovalni sobi po večernicah. Žene, ne bodite zadnje pri skupnem delu, ampak prve. Skrbite za svojo čast.
k Konjice. Gostilničar Narodnega Doma, g. Košar, nam z ozirom na zadnji dopis poroča: Tii res, kar je pisal vaš list, da je v Narodnem Domu v Konjicah vse polno „Narodnih Dnevnikov"; res pa je, da imamo v gostilniški sobi, v katero zahaja kmečko ljudstvo, „Slovenski Gospodar" in „Stražo"; v klubo-vi sobi, kamor zahaja konjiška inteligenca, pa imamo res „Narodni Dnevnik", „Slogo", „Zadrugo" in „Das interesante Blatt", Nikoli nisem vsiljeval nobenemu „Narodni Dnevnik''.
CdJsU okraj.
Občinske volitve v celjski okolici.
Pred 20 leti so bili Nemci in nemškutarji pri občinskih volitvah tako hudo tepeni, da se od tistega Časa niso več upali na volišče. Letos pa zopet zbirajo svoje moči in se hočejo udeležiti volitev, ki bodo v kratkem. Že več let so se pripravljali na nje. Množili so posebno nemško industrijo, od katere je postalo več volilcev odvisnih. Slovenci imajo Še v vseh treh razredih večino glasov. Tudi davka plačujejo v vseh ^eh razredih več kot Nemci; Še celo v prvem volilnem razredu eno tretjino več. Toda Nemci in nemšku-terji delajo in bodo delali a silo, obljubami, grožnjo,
podkupovanjem in goljufijo. Volilna borba bo zelo huda. Zato mora biti vsak slovenski volilec, pa tudi v-sak pošten nemški volilec na jasnem, za kaj se gre. Vedeti mora, kakšni ljudje hočejo dobiti občino v, roke, kaj nameravajo in s kakšnim orožjem se borijo.
Kakšni ljudje hočejo v občini gospodariti?
Tisti ljudje, ki v Celju gospodarijo, hočejo gospodariti tudi |V okolici. Sedaj letajo in se vozarijo po okolici in prirejajo shode ter motijo volilce. Večina volilcev jih ne pozna. Zato jih je treba opisati, kakšni so, da se ljudje s studom obrnejo od njih in jim povsod pokažejo, kje je pot v» Celje.
Dr. Ambrožič, vodja mestnega urada, rojen v Vipavi na Kranjskem, slovenskega rodu. Zatajil je najprej slovensko narodnost, potem pa Še katoliško vero. izstopil je iz katoliške cerkve in je sedaj protestant. Vere pa nima sploh nobene, kakor sam pravi. Je najhujši sovražnik Slovencev in katoličanov in jim nasprotuje, kjer le more. Peter Derganc, mestni ekonom, rojen Hrvat, a je zatajil svojo narodnost. Ta človek nima nobene olike. Od svoje žene se je ločil in sedaj živi z neko drugo žensko v divjem zakonu. Beneš, cestninar ,na ljubljanski mitnici, odpadel je od katoliške vere in je sedaj protestant. Findeisen, kramar. Odpadel je od katoliške vere in je protestant. Pri nekem krstu je hotel biti boter v katoliški cerkvi in je vpričo vseh navzočih grdo lagal, da ni protestant. Blehinger, mestni tajnik, je ločen od svoje žene in živi že veliko let z drugo žensko v divjem zakonu.
To so poglavitni agitatorji, ki so dosedaj po o-kolici motili ljudi. Ali je mogoče, da bi se dal kak volilec od takih ljudi komandirati? Slovenci (in tudi pošteni Nemci ne bodo ž njimi volili. Zgoraj našteti ljudje vladajo sedaj v Celju; zato je v mestu večina ljudstva nezadovoljna ,in bi se rada otresla teh ljudi. Izmed zunaj mesta živečih agitatorjev pa pritiskajo na volilce posebno lastniki tovarne za železno posodo, ki so sami protestanti. Živijo večina od Slovanov, ker prodajajo svoje blago po vseh južnih slovanskih deželah, zlasti po Srbskem in Bolgarskem. Pri volitvah pa nastopajo proti istim Slovanom, ki jim dajejo denar. Westeni imajo tudi na Ruskem eno tovarno in tudi tam prodajajo svoje blago samo Slovanom.
Iz dosedaj navedenih dejstev sledi, da hočejo protestanti vladati v celjski okolici. Kakor so v St. Ilju v Slov. gor. protestanti s pomočjo Siidmarke hoteli dobiti občino v roke, tako nameravajo sedaj v, celjski okolici. Zato so se vsi Slovenci obeh strank združili in gredo skupno v boj proti nemškim protestantom in njihovim podrepnikom.
c Celje. Za može se začnejo pri Sv. Jožefu v ponedeljek, dne 8. avgusta t. 1. ob 6. uri zvečer duhovne vaje. Možje, porabite to priliko, vam ne bo žal.
c Celje. Jurij Dobrajc in Ivan GajŠek sta bila dne 17. t. m. na potu v St. Jur ob južni železnici v Bukovžlaku od Ivana Pokolšek in Franca Zupane napadena. Zadnja sta začela prva dva izzivat in tako je prišlo do prepira. Naposled je vrgel Pokolšek Dobrajca na tla in mu zadal z močno barigljo poškodbe na glavi in mu stri nogo.
c V Svetini nad Celjem bo 7. avgusta, t. 1. na Ožbaltovo nedeljo velik cerkveni shod, ki se bo pričel že v soboto poprej s slovesnimi litanijami in rimsko procesijo. V nedeljo bo slovesen sprejem novih u-dov Marijinih družb šentruperške župnije, popoldne pa bo nauk za tretjerednike. Verniki se zamorejo tukaj udeležiti tudi porcijunkulskih odpustkov. — Sosedi, pridite ob tej priliki v obilnem Številu k naši lepi, starozgodovinski Marijini romarski cerkvi!
c Slivnica pri Celju. Pri nas je življenje! Nič več kakor devet vinotočev imamo „pod vejo" in ravno toliko še koncesijoniranih gostiln. Kakor kažejo vinogradi, drugo leto ne bo vina; a pije se naprej. — Za tiste, ki ljubijo še drugo zabavo razun pijače in plesa, pripravljamo za jesen veselico, ki obeta biti mična.
c Kmetijsko zborovanje v Dramljah. V nedeljo, dne 31. julija ob 3. uri popoldne priredi šentjurska kmetijska podružnica svoje zborovanje vi Dramljah v šolskih prostorih s sledečim dnevnim redom: 1. Poučno predavanje iz živinoreje in kmetijstva; predavatelja gg. potovalni učitelj Goričan in strokovni učitelj Zidanšek. 2. Kmetijski pogovori. 3. Sprejem udov. 4. Sprejem naročil na semena in gnojila. — K mnogoštevilni udeležbi vabi načelstvo,
b Dobje pri Planini. Posestvo Martina Lapornik v Dobju je kupil 20. t. m. po dražbi Hans Detoma „trgovina pri Štajercu", znani zagrizeni Nemec in strastni razširjatelj „Štajerca", za 5860 K v zvezi s tukajšnjim nadučiteljem g. Val. Pulko.
c Čebelarska podružnica za Savinjska dolino priredi v nedeljo 31. t. m. podučno predavanje ob 3. uri popoldne pri Šolskem čebelnjaku v St. Petru v Savinjski dolini. Čebelarji, ( pridite v, prav obilnem številu!
c Strela je udarila dne 19. t. m. zjutraj ob 5. uri v VeleŠčah pri Sv. Rupertu nad Laškim v hišo T. Gradišnika ter jo takoj užgala. Priletela je pod oknom ravno nad posteljo osemletne deklice v hišo, a je ni nič poškodovala, le nekaj stenskega ometa je vsula na posteljo. Potem pa je Švignila skozi sobo in kuhinjo na dvorišče, kjer je vrgla k zidu domačega hlapca, ki se dolgo ni zbrihtal. Ker je dež hudo lil in so ljudje pridno gasili, je zgorelo le ostrešje, zi-dovje pa je strela hudo razmajala in odrla, To je v teku Šestih let že druga strela v tej vasi. Posestniku M. Gungeku ee je pri tej nesreči ponesrečila lepa te-lica, vredna 120—140 K. Vaščani so namreč iz strahu pred ognjem izpustili živino, in nek vol je tfelico vrgel v prepad, kjer si je zlomila nogo.
c Nova Štifta pri Gornjemgradu. Dopisnik „Narodnega Lista" iz Nove Štifte fee zmiraj ne more mirovati. Kakor norec zmerja ,in napada vse, ' kar ne trobi v njegov rog. 'Jezi ga, da so liberalci vkljub ostudni časnikarski gonji, ki so jo uprizorili proti gospodu župniku, vendar tudi tukaj ostali v veliki manjšini. Nič tudi ni pomagala strastna agitacija liberalnih kolovodij,' ki so obetali devetfe nebesa,' če bode Kac izvoljen. Ker se jim je pri tej volitvi nos pošteno nategnil, Szato še zmiraj mislijo ' na „dolge nosove." Dalje vzdihuje dopisnik, da še tukaj vlada črna tema. Da, res, pa ne med našimi vrstami, ampak med tistimi zaslepljenci, ki ne vidijo, kam jih vodi proti-duhovniška gonja, ali pa med političnimi lenuhi, ki se za nobene volitve ne zmenijo, ' kS je vseeno, zmaga li kandidat, ki bo res zastopal1 koristi katoliškega kmečkega ljudstva, ( ali' pa kakšen ' pristaš brezverskega liberalizma. Take izobrazbe kqt jo imajo naši liberalci, nas Bog varuj! Saj je znano, da kadar imajo svoje „poučne shode" pri Spodnjem Mu-zu, da samega kvantanja daleč okrog smrdi. Prav po liberalno! Zaleti se tudi v Marijine družbenke, ki mu pa pravzaprav niso nič mar in se tudi za njegove budalosti ne zmenijo. Ce liberalci ob vsaki priliki napadajo Marijine družbe in njih voditelje, potem nobena poštena mladenka ne bo mirno gledala, če njen oče ali brat voli liberalnega kandidata, ali pa da bi Še celo agitirala zanj. Ako pa liberalci sovražijo dekleta, je pa to čast za nje. Največjo zlobnost pa pokaže s tem, da se podpiše: „Farani."'1 S tem spravlja vso župnijo v sramoto. Komur niso razmere znane, bo mislil, da tukaj živijo same propalice, ker tako sovražijo župnika in vse, ki se ž njim strinjajo. Pa to ni res! Ogromna večina župljanov odkritosrčno spoštuje gospoda župnika in ostro obsoja napade od strani liberalcev in kliče dopisniku „Narodnega Lista": Sram te bodi! Govorimo odločno: Pusti gospoda župnika na miru ali pa — tam so vrata! "Novodobnih prekucuhov v Novi Štifti ne maramo! <— No-voštiftčan.
Brtllikl okraj.
b Brežice. Katoliško-narodni abiturienti pri-rede v nedeljo, dne 31. t. m. ob %5. uri popoldne v N. Domu ljudsko veselico z gledališko predstavo: „Divji lovec". Slovensko ljudstvo, udeleži se prireditve svojih sinov!
b Pošta Videm pri Brežicah ima Še vedno sa-monemški pečat. Kako dolgo bodo Slovenci še tako sramoto trpeli h
b Videm. Vsi na delo za shod, ki se vrš\ v nedeljo, dne 31. t. m., da bo udeležba obilna. Razpravljalo se bo o ustanovitvi „Slovenske Straže", o splošni organizaciji in mladinski izobrazbi. — K obilni u-
deležbi vabi---odbor.
b Dobova. 21. t. m. smo pokopali mlado Pin-teričevo gospodinjo iz Mosteca. Njen «bogi mož, trije nedorasli otroci in cela župnija žaluje po pridni gospodinji iz ugledne hiše, ki je v svoji bolezni toliko pretrpela. — Veliko škode povzroča letošnje vedno deževje, posebno so bili v zadnjih dnevih strašni nalivi. — Dopisnik „Narodnega Lista" se je morebiti že naveličal obirati kapelskega g. Župnika, sedaj se je spravil na naše gg. orožnike, katere čisla vsak pošten Dobovčan, ker se udeležujejo radi službe božje in dajejo tako lep zgled celi župniji, posebno Še moški mladini. To pa peče naše naprednjake, posebno nekega g. učitelja, ki se ne sramuje imenovati zato gg. orožnike, da so „črni". Seveda človek, ki drži kaj na svoj značaj in se ne sramuje tudi v javnosti pokazati, da je kristjan, se ne bo dosti zmenil za takšno bev-skanje. Dobro pa je tudi znano, kakšni ljudje nimajo radi duhovnikov in orožnikov, in kapelski dopisnik je zelo nepreviden, da se je podal na to polje. On je baje imel že veliko opraviti z orožniki in orožniki ž njim in še imajo; kar se pa tiče obdolžitev g. Ovčarja naj bo dopisnik prepričan, da bosta že obračunala. — Dopisnik se tudi obregne ob nekega tukajšnjega gostilničarja, ker nima „Narodnega Lista". Dotični gostilničar je snažen človek in drži tudi snago v svoji hiši, a v taki hiši pa nima prostora „Narodni List". Pošteni Kapelčani radi obiskujejo njegovo gostilno, da pa dopisnik obljubuje, ne ,več prestopiti praga te gostilnice, je njega prav modro in previdno, kajti naš orjaški gostilničar bi prismojenega kapelskega poba vzel prek kolena in mu pokazal, kako zna nekrojač hlačice umeriti.
Vtsfnlk
mladinske organizacije.
Tabor Slovenk t Petrovftah.
Krasna je Savinjska dolina, ponosni šo njeni prebivalci,, značajni so naši tamošnji priglasi. Pa tudi savinjska mladina je po ogromni večini v našem laboru. V nedeljo dne 24. julija se je vršil v „Društvenem domu" v Petrovčah ' ustanovni, shod „Savinjskega okrožja Zveze Slovenskih deldei"
Dasiravno je močno deževalo, vendar se je zbralo nad 500 navdušenih Slovenk, da prisostuje tej važnž ustanovitvi.
Najprvo so se zbrale mladenke v petrovški romarski cerkvi,' kjer so ee poklonile f Mariji kraljici Slovencev. Pridigoval in sv. maSo' je daroval č. g. dr. Jehart.
Ob '/410. uri se je začelo zborovanje v obširnem ,,Društvenem domu." Mogočna trobojnica nam je vihrala v pozdrav! Zborovanje je otvoril dr, Jehart. Za predsednico je bila* izvoljena Marija Dreo, za tajni* co Trezika Sketa, za podpredsednici pa Anica Zuža in Marija Lukman.
Zastopnik S. K. S. Z. Fr. Žebot iz Maribora govori o mladinski organizaciji in priporoča dekletom, da ljubijo pred vsem: ' izobrazbeželjnost, delo, globoko vernost in domoljubje. V Savinjski dolini se mora v vsaki župniji ustanoviti dekliška zveza in vsa Savinjska dolina bo prenovljena.
Dr. Jehart oriše nato ' načrt naše organizacije v Savinjski dolini.
Nastopile so nato navdušene govornice iz raznih župnij: Dreo Marija iz Arje vasi, Sedminek Marija in Kolar Franica iz St. Petra v Sav. dol., Lukman Marija iz St. Jurija ob .Taboru, Pimter Marija iz Celja, Kolar Marija iz Polzele, Sketa Terezija in Braslovč in Boldin Apoloni j a iz Gomilskega. Vsi govori so bili polni novih misli in globoko premišljeni. Skoda, da nam prostor ne dopušča, da bi natančneje o njih pisali.
Govorom je sledila ustanovitev okrožja. Izvolil se je obširen odbor za to okrožje, f Imena, odbornic prinese prihodnji „Naš Dom." (Dr. Jehart1 je nato še razvil podroben načrt za „Okrožje." Odposlanec zveze je Še ob koncu povda.rjal: Nebo je rosilo, dal Bog, 'da bi rosilo božji blagoslov vedno na naše delo. Krasno je bilo to zborovanje!
Pismeno je shod pozdravila predsednica Z. S. D. Anica Kren.
Popoldne se je vršila na čast zbranim dekletom lepa veselica. Urednik Žebot je govoril o pomenu predavanj, petja in gledaliških predstav.
Nato se je vršila igra „Turški križ", ki je iz-borno uspela. jTamburaŠi pa so vmes udarjali na tamburice. Vse je bilo zadovoljno. Navdušeno so klicale vrle Savinjčanke: Savinjska dolina mora ostati naša!
Dekliški shod v Kostrivnici. Do 500 zborovalk se je zbralo preteklo nedeljo vkljub zelo slabemu vremenu v Kostrivnici iz sosednjih in še oddaljenih župnij. Ob 10. uri služba božja. V cerkvenem govoru vnema kaplan Sinko iz Šmarja dekleta za pogostno sveto obhajilo kot najboljše sredstvo za ohranjenje nedolžnosti. Ob 1. uri je veliko dekliško zborovanje na prostem pred cerkvijo. Župnik Gomilšek otvori in živahno vodi zborovanje — pozdravlja nevstrašene mladenke. Senekovič Rozalija iz Kostrivnice — domačinka — nas pozdravi kot Marijina družbenka, zahvaljuje nas, da smo odlikovali Kostrivnico s svojim prihodom. Pecko Neža iz Šmarja dokazuje: le Marijina družba je prava podlaga tudi za rodoljubno delo, le pošteno dekle deluje za narod. Iz Poljčan Neža Ore-šič nas uči, kako naj bo Jezus kralj in Marija kraljica našega srca. Posebno vneto in korajžno nastopi in govori Krajnc Amalija iz Sladke gore o zvestobi v Marijini in domovinski ljubezni. Vmes med posameznimi točkami se vedno oglasijo fcladkogorske in šent-oeterske pevke ter nam zapojo kakšno Marijino ali rodoljubno pesmico. Prekrasno so zapele zlasti slad-kogorske umetno „Plevico". Domačinka Vodošek Marija čvrsto pozdravi in govori v imenu domače Dekliške zveze: Kako bi se ne zgenile, če vidimo sovražnika in toliko prepotrebnega dela, proč z zaspanostjo! Kako naj delujemo za prekoristno „Slovensko Stražo", nam daje primerna navodila Droienik Marija iz Sv. Petra na M. selu, in posebej poudarja, da je treba vse rojake dobro poučiti o pomenu „Slovenske Straže" in nabirati za njo pri vsaki priliki. Izvrstne misli podaja Novak Matilda od Sv. Križa o namenu Dekliške zveze. Vsa dekleta naj se združijo v zvezah, kjer se izobrazijo, postanejo zavedna in plemenita, kar je tako važno n. pr. pri volitvah, da se ne damo od nasprotnika nalagati; me same vemo, ako marljivo beremo, kako in kaj je prav." Tudi deklamacij ne manjka. Ana Vehovar iz Sv, Petra deklamuje: „Stražniki", [Apolonija PoglŠek iz Šmarja: „Sv. Ciril in [Metod na Slovenskem." Iznenadila nas je Verk Amalija iz Sv. Petra s svojim izbornim strokovnim govorom. Koliko lepih praktičnih misli za gospodinjstvo je podala. — zlasti dobro o varčnosti. Dandanes se šopiri potrata, a kdor ne zna varčevali, dela zastonj. Predniki naši so znali bolje varčevati, od tod toliko lepih pregovorov o varčnosti: Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača itd. Ana Kos od Sv. Eme prav krepko pozdravlja v imenu domače Dekliške zveze in povdarja posebno lepo: Ne tista, ki pravi samo ali poje: Slovenka sem, Slovenka sem, ampak tista je res in prar va Slovenka, ki spolnuje slovenske dolžnosti. Prav lepe misli tudi razvija Antonija Kohne iz Poljčan: Kako bi nas hvalili liberalci in drugi nasprotniki in v nebesa povzdigovali — ko bi hoteie me ž njimi držati — tako nas pa sovražijo in zasmehujejo, a me se tega ne strašimo. Konča kot zadnja govornica prav ganljivo slovesno: Cuj danes Marija našo obljubo:!
Na veke zveste, ljuba mati,
Ti hčerke hočemo ostati!
Cuj drugo obljubo slovenska domovina:
Slovenke smo, Slovenke č'mo ostati.
Župnik Gomilšek zaključi zanimivo lepo zborovanje in pravi: Moram reči, lep shod smo zopet doživeli. Ako vas vsaka te nauke v srce zapiše in ohrar-ni ter skrbi, da bodo postali dejanje, je današnji uspeh lahko velikanski. Dejanj hoče naša domovina, ne samo besed. Na naših shodih je pravo veselje in v •našem taboru. Le izobrazbe dekleta si oskrbite, ženska brez blagega srca je pravi divjak — saj mi se
imamo toliko dobrega zahvaliti ravno dobrim materam. — V cerkvi je nato Še župnik Gomilšek govoril po litanijah o apostolskem delovanju v Marijinih družbah: Marija in cerkev hočeta dejanj. V procesijah smo se podali domov. Hedaj pa naj sledijo dejanja!
Najnovejše novice.
Duhovniške spremembe. Prestavljeni so sledeči čč. gg. kaplani: Jožef Kranjc iz Hoč v Žetale, Konrad Seško iz Sv. Križa pri Slatini v Hoče za I., Janez Sirec iz Leskovca na Vransko, Alojz Zamuda iz Vranskega k Sv. Petru pri Radgoni za I., Pavel Žar gar od Sv. Martina v Rož. dol. v Mozirje, Andrej Lovrec od Sv. Jurja ob Sčavnici v Ljutomer za I., Alojz Leben iz Hoč v Slivnico pri Celju, Blaž Dvor-šak iz Slivnice pri Celju k Sv. Jurju ob juž. žel. za II., Anton Penič iz Žetal k Sv. Križu pri Slatini za II. — Na novo nastavljeni so: Anton Lasbacher pri-
de za kaplana v Dramlje, Janez IŽagar k Sv. Martinu na Poh., Janez Geratič vi Pilštanj, Janez Baznik v Hoče za II., Martin Erhatič k Sv. Jurju ob Sčavnici za II., Skofič Marko v Zreče.
Iz Renišnika poroča župnijski urad, da je ne-ugodnp vreme oviralo dela pri podružnici Sv. Pan-kracija, vsled česar se je morala sla,vnost posvečenja te cerkve,_ za katero je bil prvotno določen 10. avg.. preložiti na, poznejši čas.
Listnica uredništva.
Novacerkev: Prihodnjič!
Našim rodbinam priporočamo
cKolinsko cihorijo.
290
o jililgr Pojasnila o Inseratih daje "^BMI
o
upravcižtvo samo tistim, ki priložijo vprašanju znamko za 10 vinarjev.
OOOOOOCCQOOOOOOOOCOOOOOOOaOOOOOOOOOOOOOOOO(
ßötertjske Številke,
Dne 23 julija 1910.
Dunaj . 54 1 61 25 21 Gradec . 88 83 7 5 17
Na predi] Je zemljišče, tri četrt ure od Maribora, v kat. občini Vodole občina Karčovina, v obsega 17 oralov, 2 orala vinograda z ameriksnskim nasadom, 2 orala heste, njive, travniki in lep ssdo-nosnik, hiša z gospodarskim poslopjem, živina in vse potrebno. Ponudbe na Josipa Sernec, posest, sina, Gradiška, Pesnica	514
Vinlčarska rodbina s tremi delavskimi močmi se sprejme za prilodnje viničarsko leto Pogoj: Znati mera ravnati z amerikan-Bko trto. Prednost imajo iz ormoške ali ljutomerske okolice. Vpraša se pri g. Emiliji Ksrtin, Gornja Poljekava Pragarsko. 570
Učenec ee takoj sprejme v trgovini s steklom in porcelanom i». Kovačič v Radgoni.	584
Dva krojaška pomočnika z dobro plačo in celo otkrbo se takoj sprejmeta pri Francu Piber, An-ger pri Weizu. Tudi te vzame učenec brezplačno v pouk. {85
Učenec poštenih starišev se takoj sprejme v trgovino mešanega blaga Davorin Tombah, Sv. Vid pri Ptuju.___577
Gostilna
v Gradcu, v sredi mesta, z zelo dobrim premetom, se radi bolezni, s hišo, koncesijo in vsem inventarjem pod cenilno ceno takoj proda Naprej p'ačati je treba 20 000 K. Samo kupci naj pošljejo nemške ponudbe ped „J, P." Hauptpost, Gradec	546
Hiša s 4 sobami in z ofcokaro kletjo, ki se ravnokar dcdelnje, je po ceni na prodsj (20C0 K). K hiši spada okfli pri or&Ja črtnega zemljišča. O^daljenoBt cd župne cerkve Šent Rupert 3 mi-kute. Nataučneja pojasnila daje Fr. Zupančič, nadučitelj v Šent Rupertu pri Šent Jurju ob jnž. žel	602
Priporočilo.
Martin Jesenek, urar v Šmarji pri Jelšah, je leta 1908 prenaredil staro uro tukajšnje podružnice kakor novo za župnijsko cerkev v popolno ladovoljnost. Kot znani katoliški strokovnjaški mojster Be ta urar priprroča za enaka popravila in nova dela vsem čas-titim cerkvenim predstojništvom.
Cerkveno predstojništvo na Zusmu meseca julija 1910. 607	A. Sebit, 1. r. župnik
Priden nčenec se takoj sprejire pod ugodnimi pogoji pri Karol Hofbauer, usnjarski mojster v Mozirju pri Celju.	601
Lepo posestvo Jakobshof pri Sv. Jakobu v Slov. gor, se takoj pod lahkimi plačilnimi pogoji proda. Meri blizo 85 oralov same rodovitne zemlje, da se tako zloženo in plodonosao posestvo težko kje najde. Zemlja se drži vsa skupaj, v sredini stojijo hrami, vsi zidani, z opeko kriti tik velike ceste, na ravnini, 10 minut od cerkve, na vrtu stoji krasna kapelica Matere Božje. Pošlje se fotografija od hramov, ako kdo zahteva. Hram ima 7 lepih seb, znotraj s steklenimi vrati, vsemi potrebnimi pro-Btori, na hramu vse z deskami podano, pred hramom veranda, Bpodnje velike kleti, studenec pri hramu in vrtu. Veliki prostorni hlevi in studenec, hiša za majerja, oredjarnira, velika preša, škedenj, svinjski hlevi, hlevi za perutnino Blizu teh hramov viničarski zidan hram, hlev itd., 3 orale goric z novim nasadom, katere že nosijo črz i 0 polovnjakov vina, 2 orala pain ka, 7 oralov hoste s starim debelim bukovim le^om na dobri cesti, 8 oralov rodovitnih njiv, 11 oralov plodovitih travnikov, od katerih se polovica trikrat na leto kosi, 4 orale sadonosnika na ravnini, kateri nosi čez 80 polovnjakov jaboičnice, pri posestvu se lahko hrar.i veliko živine, tudi vrže dobiček sadenosnik in gorice. Od posestva se lahko zemlja razproda ako želi kdo manjšo obrža-ti. Posestvo se tuli za drugo izmenja Cena je 83500 kron, pla čuje se lahko na več let, drugi pogoji se izvejo pri Antonu Vrab-lu, pošta Križevci pri Ljutomeru.
518
Mizarski pomočnik in en učenec r a takoj sprejmeta pri A. Viherju, mizarju v Mariboru, Heugasse št. 4.	575
Redka priložile st. Lepo pesestvo, kdor si želi kupiti ali v najem vzeti; pesestvo obstoji iz hišnega in gospodarskega pcslopja, vse zidano in z opeko krito, vse v dobrem stana, posestvo meri šest oralov njiv, so vse doma, zraven je gozd in travnik, prodajo se vsi poljski pridelki, vse, ksr je v vrtu in tudi nekaj orodja. Ceca 1U600 K; 26(0 K je vknjiženih. Oglasiti se je treba pri J. Šabedru v Sp. Pobrežjah št. 55 pri Mariboru.
904
Izjava. Prikličem vse žaljive besede, ki sem jih govtrila o g. M. Lipša ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe Maribor, 26. julija 1910. Neža Natek. 603
Umna knhsrica In gospodinja,
blizu 60 let stara, vdova brez o-trok, praktična šivilja, vešča slo-verščine in nemščine ustmeno in pismeno, išče službe v župnišču ali drugod. Cenjene ponudbe pod „Kuharica in gospodinja" na u-pravništvo Slov. Gospodarja, 605
Trgovski tečaji Friderika Hester,
lastnik čez e< ropejske meje znane prejšnje trgovske akademije Lips-ko. Dvanajst docentov. Prospekt zastonj.	584
Starejša kuharica za lahko delo se išče za celi ali samo za pol dneva. Vpraša se naj pri g. Regina Redosnik, Tegethofova ulica štev. 83, Maribor,	642
Novo sezidana, vili podobna hiša, 11 let davka presta, s 6 stanovanji, 7 sob, 4 kuhinje, kuhinja za pranje, 3 svinjski hlevi, velik vrt in stavbeni prostor. Mesečno 80 kron najemnine. Cena 16.400 K. 8000 K ostane lahko vknjiženih. Wiesengasse št. 6. Studenci pri Maribora.	587
Skortj popolnoma nova oprava (stelaže) za trgovino z manniak-turnim in drobnim blagom se za
polovično ceno proda Jos Scfcu-steritseh. Maribor, Gosposka ul 11.	586
Ogromno
denarja si lahko prihranite ako takoj naročite cajga-ste ostanke za ženske o-bleke, 20 metrov po 8, 10 in 12 K, iz narodne vele-trgovske hiše
R. Stermecki, Celje.
Zelo lepo posestjo na vzvišenem prostoru, na zelo razglednem kraju, v kat. cbčini Trčova in Gornji Duplek, fare Sv. Petra pri Mariboru. Posestvo obstoji iz lepega debelega gozda, lepih in rodovitnih njiv, obsežnega stdonos-nika in travnika. Poslopja 80 zidana, je tudi stiskalnica za sadje stiskat, ped hramom sta d-, e obokani kleti. Pri posestvu se nahaja tudi zelo pripraven kraj za na-saditev žlahtnega amer. trsa. Proda se i:ključno le zavoljo onemoglosti oz starosti, zlasti pa, ker je posestnik čisto sam in ni v stanu prsestva raeijonelno obdelovati. Čer a je 7200 K. Lastnik privoli revnejšim kupcem tudi pri mer» odpust kupne cene, če bi kdo izmed gospodov kopcev ga pri sebi obdržati iotel. Prodajalca zastopa g. Anton Fras pos. v Trčovi pri »v. Petru in se je tudi tam treba zglasiti.	569
Učenec se takoj sprejme v trgovini s steklom in porcelanom Ir. Kovačič v Radgoni.	594
Uboga pridna deklica, ki se je izučila na deželi šivat, želi priti v kako prodajilno tobaka ali v kako drogo primerno trgovino, ker ima do tega veselje. Naslov pove n-pravništvo.	591
Delavnica za popravila!
£3
C/3
CÖ
S
Ä« g
a <=>
Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih
stvari po vsaki ceni. Tudi na obroke! Illustr. cenik zastonj!
Gramofone od 20 do 200 K. Niklasta remont.-ura K 3'50 Pristna srebrna ura „ 7'— Original ornega ura „ 18-— Kuhinjska ura	„ 41—
Budiljka, niklasta , 3'— Poročni prstani	„ 2.—
Srebrne verižice	„ 2-—
— Večletna jamstva. —
Nasl. Dietinger
TEteod. Felrabach
urar in očalar Maribor, e°8P°8ka gl|ca 26■
Kupujem zlatnino In srebro.
!«% «en«je
oddamo od dacrs naprej vsakovrstne gramofone, eufone in plošče. Zahtevajte csnike. Zinauer & Co. Sv. Jakob v Slov. gor, 271
Učenec iz dobre hiše in dobro izšolan se takoj sprejme v trgovino mešanega blaga L, Schweutn<;r na Vranskem.	595
Učenca ali praktikaota sprejme takoj v svojo trgovino mešanega blaga Anton Vaienčak, Velenje.
595
Malo posestvo 1 oral zemlje, ve činoma z brajdami, pripravno za penzijonistu, se pa ceni proda. Vprašati je treba pri g. Jariju Feregl v Framu pri Racah. 596
v
Stampilje
iz kavčnka se dobijo v tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Steckenpferd-milo z lilijinim mlekom
Najmehkejše milo za kožo kakor proti pegam!
Dobira m poTioil.
128
Hiša se proda v Studencih pri Mariboru zraven Jožefove cerkve za 1200 kron 4000 kron ostane vknjiženih. Vpraša se pri Janezu Mramor, 8chulgasee 9.	600
Resna ienltna ponudba. V svrho možitve Be želim seznaniti z 40 do 60 let starim moškim, ki bi imel stalno slnžbo v kakem uradu ■ pravico do pokojnine in bil strogo krfčanskeg« prepričanja Vdovci brez sli z enim otrekom niso izključeni. Stara sem 89 let, premoženja imam 1800 kron, mirnega mačaja. neomadeževanega življenja in ob enem kuharica Le resne ponudbe se naj pošljejo na upravo tega lista pod naslovom „zadoToljnoet".	697
Slatina z zelo dobro vodo z gostilno s 5 sobimi, kuhinjo, tri kleti, goveji in živinski hlev, gumno in škedenj, gozd, njive in travniki, okoli 6 oralov, ob cesti in ob železnici na Koroškem ležeče, Be po ceni proda. Zadnja cena 18500 kron. Vknjiženih je 6000 kron. Pojasnila daje Nawr»-til v Lipnici (Leibnitz). 582
Sedlarski pomočnik in učenec se sprejmeta pri Andreju Hriberniku v črni pri Prevaljeh, Koroško.
598
Slovenci! :•: :-: širite „Stražo"
Edina štaj. narodna steklarska trgovina
r, .1 .1 ■'	i v • •
na debelo in na drobno
rane Strupi s Celje
Graška cesta
■ —-. 'r^r - - ^i^arasi
priporoča po najnižjih cenah svojo [bogato zalogo steklene in porcelanaste posode svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
Frevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah Is* priv. stavbah,
Kejs&lidnejša in tečna postrežb«»
Cementne cevi,
tlakov? plošče, svlifjsha koritu^ korit» za l?ap»Ji;tl, kakor vse druge cementne izdelke, nadalje apno, Portlandov in Romanov cement, vf.alie vrste opeko ponuja po najnižjih cenah	558
Ferdinand Rogatsch,
Maribor ob D , Raiserjeva nI 26,
1% - 2 kg
•_____ /rv <
... r .
Pozor! KilD.6 p,se in drn8®
stroje za tflesne poškodbe kupujte le pri izvežbanem obrtniku kjer jih po zdravniškem predpisu izdeluje, staro znana tvrdka
Franc Podgoršek,
bandažist
M»Hb» r, Grajska ullea
Samoslovenska trgovina
Fr. Lenart v Ptuju
}*& s svoji novi zalogi veliko izbiro najnovejiag» ssfaa za moške ter volne za ženske obleke^ Eotem smogo trpežne hlačevine, tiska, satina, cefirjev, tka-«isa, svilenih in drugih rut ter vsakovrstnega platna »a životno in posteljno perilo po primernih' cenah, Sfdja ima tudi moSko perilo in gotove hlače iz hle4e ■rta» po zelo nizki ceni,
¡Hudi razumniStvu iz mesta kakor iz okraja laE. ,fo strežem z različnim modernim blagom.
Najtopleje se priporoSa
Franc Lenart v Ptuju,
Wb manufakturna trgovina. XV//iY.XS*SV.SyrS.\y.SXy/S.S*X
Če si je i do prej pokvaril želcdec, če je trpel vs'ed pcir anjkarja teka, na znprtju in iz tega sledeči goreči«, na belečisab v želodca it glavobolu, sli če je postal zelo detel, je bil primoran «biti grenčite strašno slabega ckusa, ki je prav pogosto njegov želcdec sploh ni prenesel in ga silila k bluvanju. [.._. Sedaj se ni potreba mučiti, kajti oknp
__ Inda-bonbonov
je jako prijeten, njih uspeh pa je boljši kakor vsa dosedanja čisti!« ie sredstva za okirpčsnje želcdca. Ne le cdrasli ampak ttdi otroci je radi užiiajo, da celr d« jfnreri se Jslko dtdo. Aio se vzsir.e pred jedjo 1 — 2 krmfde Icda-licndcna, se konča v 1 do 2 urah vsako zaprtje, če je še tako mečno. biez želodčnih krčev is hudi g» napenjanja, Atc pa se »zame [o jedi 1 komad Iiidi-lonboia, petem bo želcdec izvrstne prebavljal, ttk se bo povečaj in zapitja ne bo nikoli. Ako se čuti gerečica ali kislo hlipanje, r-apiavi ttmu en Irde-bontcn ktnee Tisti, ki so postali preveč debeli in hočejo postati bolj fuhi, n»j bi ratili Inda botben nekaj časa ledno in bedo v kiatlem času okusili njih izvrsten uspeh. Ker pa leži temelj našega zdravja v tem, da želodec redno deluje, ker v?sme ta za življenje potrebne tiaro in jc prebivlja, jo putti priti » cM; k i krvi \ telo, naj bi vedro rabili Inds-tonboce, da je naš želodec vedno v lrdu.
Dt bi se povsod! Cera zave-jn (lOkom.) 40 r. Izdeluje Aleksander Balizsctibova Sep8iszeBtgy6rgyjeva lekarna in suokt^ni Iblor&torij za izdelov&nje ecdnogrskih zdrsvil v Sepsii-zentgy6rgy.
Glavna zaloga: Bcdapešta VIII., Jčzsef-utoa 35-37.	sos
Z mejo	240
!! umetno mošiovo esenco!!
si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi sod izvrstne, obstojne in zdrave donače pijače
Ccns 1 steklenici za 150 litrov 4 krone Dobi se samo
v drožeriji Maksa Wolfram,
Maribor, Gor. Gosposka ulica.
Ne
grešite
proti svojemu želodcu.
aspak podpirajte negovo delovanje kot organ, ki prebavlja in čisti.
Preiskušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbeo napravljeno, tek zbujajoče in pre-bavljanje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublsii in odstrani mane nasledke nezmer-nosti, slabe diete, prfblajenja in zoprnega zaprtja, n. pr. gorečico. napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr. Rose balzam za želodec iz lekarne B. Fragnerja v Pragi
QVADII Of Vsi deli embalaže/ O f M n I L U i jmajo postavno de-f penovano varat, znamko
GLAVNA ZALOGA: LEKARNA
B. Fragner-ja, c jnkr dvor. Matilelja,
„Pri črnem orlu" PRAGA, Mala strana 203, vogal Nerudove ulice. IS* Po polti se razpoillja va&k d n.
Cela itekL 2 K, pol stekl 1 K. Pro naprej vpo ailj. K 1-60 se pošlje mala steklenici, za K 280 velika steklenica, za K 4 70 2 veliki steklenici, za K 8"— 4 velike steklenice, za K 22 — 14 vel. steklenic poštnifie prosto za vse postaje avstr.ogr. monarhije. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogr-	240
Jos. Čretnik
Št. Jurij ob južni železnici
stavitelj mlinov in žag,
kakor tudi izdelovatelj mlinov za r&bo na roko, z ge-peljem, motorno in parno silo. Slika je posneta po mojem lastnem izdelku, in pošiljam iste na meni znane osebe na 1 mesečni poskus. — Zahtevajte cenike!
težje postanejo svinje vsak dan po dr. Zell> nerjevi svinjski krmi. Tri krat redilnej-še nego koruza. 50 kil z vrečo K 11*50 iz tovarne. 1- za rejo II. za pitanje
lir 1] « poviša donesek mle-
„MO KO ,k» kra;»d»2
"	litra od glave in dne-
va. K 7*50 stane 50 kg iz tovarne.
Razpošilja tovarna prvih krmil
brata TÄUSSKY,
Dunaj, II. Praterstrasse 15
499	Prospekt „Goldgrube" zastonj.
Po celi Savinjski dolini
dobro zna dolgoletni trgovski sotrudrik g BI. Paradiž odpre s r>. avgustom t 1 svejo na novo ustanovljeno trgovino b *vežim manutaktnrnim in špecerijskim blagom in železcino v biši gespe Marije Vrečer vsre dini žalskega trga.	599
Sanatorij
irni dom"
sprejema v prvi vrsti bolnike in to moške na živcih bole hajoče, potem alkoholike in od težkih bolezni okrevajoče. V porabi so različne kopeli, kakor tople, mrzle, solnčne, in električne, tudi kopeli s pridatki in masaža. Zdravilišče je tudi po zimi odprto Cene so zmerne. Ceniki se dobijo zastonj. Pojaenils daje lastnik in vodja dr. Fun Čeb, pošta Gtrnja Kongota pri Mariboru.	596
Prodajo se prav močni
3 veliki kozolci
skoro novi po ugodni ceni, pripravljeni za krmo ali kako drugo skladišče. Povpraša se v upravništvu „Slovenskega Gospodarja".
Mjm lit ft lil llAH MW	AAAA AAAA AAAA«^
SerravalloYü
železnato kina-vino
Higien. razstava Dunaj 19C6: Državna od-:: lika in častni diplom k zlati kolajni. ::
,-^jc,-. Krepilno sredstvo za slabotne, malo-krvne in rekonvaleseente. Povzroča vo^jo do jedi, utijuje živce in popravi «i iUMe^' kri. Izboren okus. Nad 7000 zdrav-
siških spričeval
u i. Serravaifci, c. lr. dvorni dobavitelj
ti	Trieste-Bsrcola.
Kupi se t lekarnah v steklenicah po pol 1 i K 2*80 in po 4ifi	1 1 & S 4-80.
„Kapljice za svinje". Ceiakronot0kleai'0 |e
Gospod A. H., Sv. Križ, piše: Hvala Vam za pripcslano zdravilo: Srinjske kapljice za rdečico: Uspeh vrlo povoljnl!
Gosp. Janez K. piše: Prav do&ro pomapl^!
mestna lekarna pri c. br. orlK MARIBOR, Glavni trg štev. 15.
m
592
Mlado, staro, Vsak pove:
Ta pa je za me I
Ker se samo z njim krepčam,
Vedno zdrav želod'c imam!
Najboljši želodčni liker!
ospr darstvo s setvinami Št. Polo v Monfalconu
ponuja 40 hI dobrega redečega vina za~ceno 26 K za hI, prosto poštaja Monfalcone v knp-nikovih sodih.	571
Sladki in grenki.
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2-40. . . 4-80.
Naslov za naročila: ..FLORIAN". Ljubljana

?la
as
>o M
Največja mizarska in tapetarska trgovina
Karol Wesiak -
TfigetMoya ulica štev. 19.

Pohištva in posteljne oprave
♦♦»♦»♦»♦»♦g* po najnižjih cenah.
¿gJgCenik in proračun zastonj.
Lastsiss mizarska in tap. delavnica.
F. P. lfidic & Komp., LJUDIIäni
tovapna zarezanih strešnikov
ponudi vsako poljubno množino
iac
patent, dvojno zarezani strešnik-zakrivač
s poSevno obrezo in priveaaim nastavkom „sistem Marzola"
Briz jedprtin n&fzgor!	Straha, '"popolnoma farni prid n§?ihta»! t
flE*^'
Najpriprosfcejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje gfrth sedanjosti.
Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. Spretni zastopniki se iščejo.
ZAHVALA.
Povodom smrti naša ljuba soproge, oziroma matere in babice
Tovarniška zaloga j
vsakovrstnega papirja," pisalnih in risalnih po« tfebščin, trg o irskih knjig na debelo in drobno pri

I
Marije Rajšp, roj. Baumgartner
nam je došlo od vseh strani muogobrojno dokazov najiskranejšaga sočutja. Vsem tem izrekamo najprisrSnejšo zahvalo. Zahvaljujemo pa se tadi vsem, ki so v tako mnogobrojnem številu spremili pokojno na zadnji poti v Št. Jar v Slov. gor. Posebno se zahvaljujemo ča3titemu gospoda žapaika Šijaneu od Sv. Jurija v Slov. gor., ki je vodil sprevod, časiitemu gospoda kaplana Bosini od bv. Jurija za v srca segajoče tolažilna basada ob odprtem groba, častitema g. žapaika Frangešu pri Sv. Marjeti ob Pesnici, ki je opravil za rajno v njeni rojstni fari cerkvena opravila, vodstva pevskega zbora, častitema gospoda P. Valerijana, ki je iz Maribora do Sv. Jarija spremil pokojno na zadnji poti, g. državnemn in deželnemu poslanca Roškarja, ki se je sprevoda udeležil in dal v svoji kapeli zvoniti, ko se je sprevod mimo pomikal, nadalje slavnema nči-teljstva šent jurske šole, ki je polnoštevilao z vso šolsko mladino prišlo rajnki na mejo šent jarske fare nasproti, vrlim šent jurskim pevcam in pavkam za krasno petje v cerkvi in ob groba, potem vsem vrlim Sent Jurčanom, ki so kljnb delavnema daevu v tako velikem števila pokojni zadnjo čast izkazali, ljobeznivima rodbinama Dolenc in Tašler, ki sta že tekom dolgotrajne bolezni in sprevoda izkazali obilo pomoči in sočutja, konečno vsem bližnjim in daljnim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili svoje sočutje ali z udeležbo pri sporeda izkazali pokojni zadnjo čast.
Maribor, dne 24. julija 1910. 606	Žalujoči ostali-

Gorl&ar & Leslrovšek,
Graški ulica Sta*. 7. Lastna zaloga šolskih zrezkov, risank in risalnik skladov po novih pred-:-: :-: :-: ptsih. — Zaloga vseh tiskovin za urade. :-: :-: :-: :-:
Štefan Kaufmann
trgovec i železarn 2
v Radgoni,
priporoča najboljša oeelne motike in lopate, dobre kose in srpe, pravo štajersko železo se dobi po najnižji ceni in solidni postrežbi.
Viktor Ušen trgovec

"v Brasloycah,]
zaradi pomankanja -prostora,
1 • od motorja oddaje 100 kg po 25 K.^^
" " M e Tiskarna sv. Cirila, Maribor zx
KXXXXXXXXXXXXXXX
ililililil
Višjega štabnega zdravnika in fizika dr. Schmida znamenito
olje za sluk
odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, £te5enje iz ušes, šumenje
po ušesih In nagluhost tudi ako je že zastarano. Steklenica stane K 4'— z navodilom o uporabi. Dobiva se samo v lekarni Apotheke „zur Sonne", Gradeo, Jakominiplatz 24. 108
■JBJUUI1

naznanjam
vsled vedno veSje zaloge blaga rzprodajo po tovarniških cenah, kakor dobra, močna suk-na in hlačovina za moške obleke, klobuke, srajce, nogavice, predpasnike, dežnike; fino in lepo volneno ter vse drugo žensko blago tudi pod lastnimi cenami.
esc"""»*
Priporočam nadalje vsakovrstnega špecerijskega blaga, najboljšo moko in otrobe Maj-dičevega mlina; v zalogi imam tudi suhe in oljnate barve, žeblje, verige, čevljarska ko-••v'!Ti>ita itd.
. A H *S I
Kupujem jajca, maslo, suhe gobe, zmedene in rezane ženske lase, ter vse druge poljske pridelke po najvišjih cenah.
512
r

a
S S 1 1
posojilnica ?
registrovana zadruga z neomejeno zavero
Stolna ulica št. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvi}«).
Hranilne vloge
M sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4°/0, proti 3 mesečni odpovedi po 41/». Obresti se pripisujejo h kapitala 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obro-stovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hrauilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sam».
\
posojila se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 4'/4%, na vknjižbo sploh po 5%, na vknjižbo in poroštvo po B1/»*/« in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojaj« na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
bo vsako sredo in četitek od 9. d* 11. l*g*l#M in vsako soboto od 8 do '2 ¿«j^efcK*«, iVMOH& praznike. — V uradnih urah te aj*rqesu ¿a it-plačaje denar.
pojasnilu *e dajejo
in prošnje sprejemajo vsak delavnik oi 8.-11 dopoldne in od 8.-5. popotfM. ^ •
P»»^|ll»l>B Ima tatu a»	hruallga naifcl»-»t»U».
~a i. Izdajatelj in laloinik: Katoliško tiskovno društvo.
Odgovorni araiaik: Fran Bika Tli.
Tisk tUkarae 3r. Cirila r tfiribora.