Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt t Gorici. Tiska »Narodna Tiskarna41 (odgov. J. Marušič) v Gorici. 1. številka. ■— Knmčnino in na-7miniIn s pr cj onia ii[ ravniStvo, (iorica, SomoniSka ulica St. IG. Posamezno Številko so prodajajo v tobal;arnali v boiski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevonj tekali.fču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem brogu (Riva Como) St. 11 po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po potit vrstah, in sicer: čo se tiska enkrat li vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi. j j/ -ttt. letnik. Izhaja vsnkčotrtek ob 11. uri dopoldn.!. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma se no sprejemajo. Cena listu znaSa za celo leto 4 krono, za pol leta 2 kroni. Za manj premožne za colo leto 3 krone, za pol leta K 150. Za Nemčijo jo cena listu 6 K, za drugo dežele izven Avstrije 6 K. Rokopise sprejema »Narodna Tiskarna" t Gorici, ulica Vet- katoličani redno ravnali po tem prego-Torn, bi so ne dali slepiti po liberalnih puhlicah, češ, duhovnik nima s politiko nič opraviti I Kajti sovražniki katoliške cerkve ati ravno javnega delovanja duhovščine najbolj boje in zato delujejo z vsemi močmi, da bi preprečili javno delovanje duhovniku. Toda duhovščina je delovala in bo, kerje baš to njena naloga sosebno v sedanji družbi. I. D. nj hove plemenite dušo in bratske edi* noBt5. Podpisali so ga vsi — od prvega do zadnjega. V tem odgovoru, naslovljenem na dr. Muhniča, čitamo : Ztdnji čas, odkar se je po Tvojem trudu in prizadevanju kot marnega in vztrajnega boritelja za ime in resnice katoliške cerkve, tudi po naši mali škofiji pričel buditi katoliški dnh in življenje, ko smo se pričeli mi svečeniki in z nami Proti nepoštenemu sumničenju. Vsakemu je znano, kako je vzgledno in neumorno delovanje krškega biskupa dr. Mahniča v vsakem ozira povzdignilo kulturno življenje na Kvarnerskih otokih, izročenih njegovi dušno pastirski skrbi. On je uvedel novo življenje v te zapuščene kraje. Začel se je krepki verski preporod in plodonosne narodnogospodarske ideje, ki jih je ta vneti škof prinesel v svojo škofijo, so povsod rodile koristno društveno organizacijo, ki ke-že že svoje lepe uspehe. Zato- mu je ljudstvo z vso duhovščino vdano v res sinovski ljubezni. Pa ker je dr. Mahnič nastopil tudi kot branitelj slovanske liturgije, 80 ga Italijani začrtili in ga črnijo neprenehoma na Dunaju in po italijanskih listih. Povodom škofovske konference v Rima zaradi glagolice so pa razni slovenski in hrvaški listi začeli napadati papeža, in zdaj so Italijani tožili dr. Mahniča, da je on kot npanslavistu odgovoren za te napade v liberalnih listih, ker so to baje glasila njegove duhovščine. Res še nikdar ni bil noben škof bolj krivično osumničen, in ko je celo „La Voce Cattolica“ imenovala puljski list »Omnibus11, ki je grdo pisal o sveti Stolici, imenovala z denunciatoričnim namenom ta list „glasilo duhovščine in škofije krške11, se je obrnil dr. Mahnič do svoje duhovščine, naj mu jasno odgovori, ali odobrava tak način pisanja. Odgovor, ki so ga objavili duhovniki krške škofije, je krasen spomenik večina naših vernikov, pokoreč se Tvojim svetom in ravnajoč se po primeru Tvoje resnično apostolske vneme po navodila blagega spomina Leona XIII. in srečno vladajočega Pija X., bilo v verskem, bilo v aocijalnem javnem življenja pričeli urejevati in prenavljati, in ko so prišle na svetlo mnoge dozdaj izveličavne ustanove tega truda za povzdigo verskega življenja in za vblaženje sedanje mržnje naroda, ne neha neprijatelj, ki se kaže tuintam kot svetel angel, da tako lažje zapelje v greh nevedne, obsipavati posebno v novinah najprej Tebe in potem po vrsti nas z vsakovrstnimi klevetami in kaže našo škofijo svetu, ki ne poina naših razmer in prilik, v taki luči, kakor bi vladala ▼ njej največja nerednost in brezvladje in bi se duhovniki ne zmenili za drugo, kakor za hrvaško politično agitacijo I Najbolj naa objednem a Teboj po krivem in hudobnem dolže radi agitacije proti latinskemu, liturgijskema jezika, medtem ko lahko vsakdo, kdor pozna našo škofijo, izpriča, da se med nami o tem komaj govori, ker smo prepričani, da si Ti vse, ▼ kolikor je primerno in pametno, razložil sv. apostolski stolici. Ti, katerega napadajo zdaj liberalci vsled Tvojega popolnoma katoliškega postopanja, si isti, katerega so še pred malo leti isti nazivali fanatičnega latinaša in obaipali z zasmehovanjem. Liberalne in od prostozidarjev na-dahnjene novine, ki se tiskajo po naših krajih v italijanskem jeziku, neprestano razpravljajo o litargijskem jezika, a gotovo ne z namero, da bi s tem koristile cerkvi. Hrvaške novine, kamor piiejo Haloga duhovščine g sedanji družbi. V. Duhovščina je vedno polltlkovala. Duhovščine sveta dolžnost je, braniti pravice sv. vere in cerkve. Dohov-niki so vojščaki Kristusovi in kot taki morajo vedno neustrašeno stati na branika vero in cerkve. In ker se dandanes v državnih zborih razpravlja o zadevah vere in cerkve, moru biti duhovščini mar tndi volitev, nora ljudstvo poučevati in združevati v krščanskem zmislu. Kedarkoli pa duhovnik nastopi v javnosti, med ljudstvo v obrambo vere in cerkve, pravijo da politiknje. Tako je bilo vedno in je. Zgodovina katoliške cerkve nam jasno kaže, da je duhovščina vedno (v zmislu nasprotnikov) politikovala, ker je v javnosti nastopala za koristi vere in cerkve. Navajati hočemo samo nekatere zglede iz zgodovine. V četrtem stoletji se je Arijeva kriva vera posebno razširila. Bizantinski cesarji krivevere niso samo branili, marveč so nararnost zahtevali od škofov in duhovnikov, da jo sprejmejo. Cesarji ao jo proglasili kot državno vero. Ker so sr. Manazij, sv. Bazilij in drugi cerkveni očetje se temu javno ustavljali in se bojevali proti krivoverstva, bili so preganjani, pregnani a škofovskih stolic, ker bo politikova!). Ker je cesar Teodozij v svoji raz-jarjenoBti ukazal prebivalce mesta Tesa-loniki pomoriti, prepovedal mn je sv. Ambrozij vstop v milansko stolnico. Zahteval je, da opravi javno pokoro in zadosti cerkveni postavi. Ker je škof Ambrozij javno grajal dejanje cesarske oblasti in podvrgel cesarja zapovedani cerkveni javni pokori, očitali so mn, da polilikaje. Papeži Leo IX. (Gregor III.), Aleksander III. in Inocencij III. in mnogi dragi srednjega veka bo v dolgotrajnih bojih branili svobodo cerkve proti nemškim cesarjem, ki bo na kvar verskemu življenja si prisvajali razne pravice v LISTEK. Rusce za glavo! Spisal prof. K. S k o 11 i. (Konec). Barnaba ukaže našteti kmetu denar, kot je bilo izgovorjeno. Kmet pa se je umikal in izgovarjal ter branil ga sprejeti, češ: „Le ohranite ga, gnadljivi gospod. Če sem bil vedel, da ste vi, nisem bil zahteval plače. To in še drugo storim zastonj, kakor mi ukažete, gnadljivi gospod.u „Ne, Barnaba noče milosti od ubožca. Barnaba ni ropar in noče zaslužiti, da bi se moral Bam obesiti." Vsaka beseda mu je bila nož v srce; mrazčalice in molnje so ga izpre-letale. „Zdaj pa hoče Barnaba nazaj, kar ti je bil dal. Denar ai prejel, daj nazaj zastavilo.1* Ubožec je bil v smrtni sili. Ni se mogel več domisliti, kam je bil spravil zapono. S tresočimi rokami preišče vse žepe; naposled jo dobi ter jo izroči kneza. Vsi dvorjani ao obstali vzpričo tega knežjega dejanja ter bili zamišljeni. Kneza cerkvi. O njih govore in pišejo, da sn politikovali. Nadškof Tomaž Beket se je v 12. stoletju ustavljal svojemu (angleškemu) kralju Henrika II., ki bi bil rad po svojem zapovedoval cerkvi. Ker se je nadškof ustavljal stari navadi, ki je bila ravno ta: cerkvene pravice zatirati in cerkev po možnosti odirati, nakopal ai je smrtno sovraštvo avojega kralja, češ, da politiknje. L. 1871 po dokončani nemško-fran-coski vojski, je knez Bismark začel na Pruskem takozvani „kulturni boj14. (Sovražniki katoliške cerkve namreč vedno v stari rog trobijo in trdijo, da katoliška cerkev oliko in omiko zatira in napredek zavira. Omika se pa po latinski reče „knlturau.) Kultnrni boj je torej boj zoper katoliško cerkev, ki baje za-branjuje omiko in napredek. Nove postave bo jemale katoliški cerkvi najsvetejše pravice; Bismark je hotel katoličane v Nemčiji katoliški cerkvi izneveriti. Proti lakim krivicam ao vstali kat. škofje in duhovniki, vzbujali, poučevali ljudstvo ter je združevali v obrambo vere in cerkve. Nemška vlada je zapirala škofe in duhovnike, očitajočo jim, da politi-knjejo. Nemški cesar je v svojem odgovoru na papeža škofe imenoval puntarje, in katoličane, ki so se novih poBtav branili, državi sovražno stranko. Ker so javno branili svobodo cerkve nasproti državnemu nasilju, io politikovali. Tako je bilo in tako je. Ako duhovščina izpolnjuje tudi v javnosti svojo dolžnost, proti nasprotnikom cerkve brani vero in cerkev ter poučuje ljudstvo, pravijo, da politiknje. V tem smislu je duhovščina politikovala in bode vedno politikovala, ker je to njena dolžnost. Ako pa liberalci toliko vpijejo proti politikovanju duhovščine, je pač ravno to najbolji dokaz, da duhovščina tudi v tem vrši svojo dolžnost. Star turški pregovor pravi: „Ako hočeš vedeti, ali se veseli ali žalosti kake stvari, poglej v oko tvojega nasprotnika.1* Ako bi se je šlo na smeh, ali držal se je resno. Naposled reče: „Še dve reči sem ti dolžan: večerjo in prenočišče.1* Ukaže torej prinesti mizo in dve stolici ter posadi kmeta sebi nasproti. Oni je mislil, da ga hočejo zastrupiti in branil se je, češ: da ni lačen in da nikoli ne sedi pri jedi. Ker ni šlo drugače, pa je menil, da mu je dovolj, če ima malo kruha in sira in vrč vina — pa tam pri kaminu. Toda nič ni izdalo: moral se je udati ter prisesti k mizi. Knez veli dvorjanom, naj mu strežejo. Zdaj ga je jela dišava prijetno šegetati po nosu, in jel je premišljevati: „Na vsak način me zadušijo, ali prebodejo, ali ubijejo, pa naj sem izlakotovan ali sit. Preudari torej, glava moja — ko treba že umreti — da vendar ni tako hado, če urarje kdo polnega kot praznega želodca.1' Pokusil je in šlo je; jel je tudi piti, ko mu je natočil točaj močnega malva-zijca, in zdaj ni mislil več na smrt. Zdaj je jel blebetati o svoji ženi kot Don Kihote o Dalcineji. Bila je — pravi — tako lepa, da je moral večkrat muhe odganjati od nje. Zob sicer nima i več, ali dlesna ima tako trda, da žveči redklo kot najfinejši sir. Pridna tkalka je in prede bolj fino kot druge, in dela o priliki tudi z motiko in lopato kot možaki. Klobasal je tako razne stvari, Barnaba in druge dvorjane pa je lomil smeh. Točili so mu in mož je pil. Hotel je izprazniti kozarec do cela, ali vino mu je kapljalo po telovniku (če ga je imel). Kmalu mu je jela glava omahovati, v govoru bo je sumljivo nagibal, in razumel ni niti sebe, niti drugih. Ko ni več pozaal nikogar, ukaže ga knez nesti na posteljo, ki je bila med vsemi najbolj olepšana in mehka. Spal je trdno do poznega jutra. Ko se vzbudi, ni videl svetlobe; kajti za-tvornise so bile trdo zaprte. Povsod je čutil, da je vse prav mehko in da bo najfinejše rjuhe, pa si je nategoval prav zadovoljno noge in brcal, pa je potipljal z rokami gladke odeje in si mislil; „Kje pa sem ? Nemara pa da le sanjam.11 Ali ko se je vščipnil, je zaapil: ac I In vedel je, da ne spi. z,daj se domisli vsega, kar se je bilo zgodilo sinoči. .Morda pa nem umrl? Morda me je dal Barnaba umoriti za one zlobne govore. Naj 1 Ta baraba ni pomislil, da pridem zaradi svoje poštenosti in pravičnosti v nebesa. Da, najbrže sem že v nebesih I Ps kako, da bi v nebesih ne bilo ne svitlobe, ne solnca, ne lune? Saj pravijo, da je tam velika svitloba? Morda sem pozabil oči na prvem svetu?* Tu vstopita dva mlada gospodiča in in odpreta vetrnice. Zdaj ai je jel mencati oči. In ko zagleda ta lepa, mično oblečena mladeniča, in posteljo z „nebom" (baldahinom) in to krasno sobo, vso b svilo prevlečeno, mislil je, da sta angela. Pobožno se dvigne, prikloni ter reče: ,,Hvaljena in češčena bodita, lepi rod in lepa dražba I Gospoda angela, naj ubijejo še mvjo ženo in otroke, da pridejo hitro v nebesa tudi oni I* Motilo ga je pa, ko mu prineso njegov zakrpani jopič in strgane bedrenice in zamazano obuvalo; zato reče: .0 kaj pa je to I Saj sem bil zmerom poštenjak; le enkrat sem bil ukradel gospoda nekaj meric žita ; pa vrnil sem jih hitro in ae pokoril za to; zakaj me hočeta izgnati iz tega lepega kraja?* Moral se je obleči rad tli nerad. Peljejo ga zopet pred kneza. Zdaj je spoznal, da je še živ. Jokajoč se spusti na kolena k njegovim nogam in prosi milosti — ne toliko za se, bolj pa Ijadjo bplj ali manj libeialnih načel, izzvano po tem načinu pihanja o tej stvari, razpravljajo isto in branijo svoj staroslovenski liturgijski jezik z razlogi avoje narodnosti. A ker so pričele v zadnjem časa italijansko novine, ki se ponašajo 8 katol škim imenom in naslovom, kakor „La Voce Cittolica44, .L’ Amico* in celo „La C vilta Cattolica44, pisati o litur-gijskem vprašanja, a ne tako, kakor je primerno novinain, ki se bore za katoliško stvar, ampak po vzgledu italijanskih novin, in te celo v nekaterih krivih trditvah nadkriljujoč (da je n. pr. v naši škofiji 80 odstotkov Italijanov in 20 odstotkov Hrvatov) bo niso upiralo tudi omenjene hrvaške in slovenske liberalno novine, ob priliki takega pisanja po italijanskih novinah in njim odgovarjajoč, napadati katoliško ime, sveto Stolico, papeža in ostale, ki se baje brigajo za napredek Italije, a ne katoliške cerkve — in pričele so očitno priporočati razkol I Nikogar ni, ki bi to hvalil, ampak obsoja vsak iz dna duše, in že v hrvaških katoliških novinah so prejeli ti liberalni listi zasluženi odgovor. Nato odgovarjajo na posamezno liste ter jih obsojajo in dvigajo svoj glas za dobro ime in v obrambo svojemu škofu. Vse hujskanje liberancev ni torej niti najmanj vplivalo na krško duhovščino, kakor en mož stoje ti vrli bojevniki v edinosti s svojim škofom ter delajo neumorno za blagor svojega ljustva. Dal Bog, da ta krasni zgled odpre oči tudi ostalim hrvaškim školijam I Mladina in tobak. Čital v izredni učiteljski konferenci dne, 17. dec. 1905. pri Sv. Luciji ob Soči F. S. (Dalje.) Kajenje škoduje najbolj mladim ljudem, ker niso še dovolj razviti. Kajenje je strup in ta strup vpliva jako pogubno na želodec, pljuča, srca in sploh na celo človeško truplo. To je pravi črv, ki noč in dan gloje in izpodjeda korenine človeškega življenja. Tobak je drugi največji sovražnik človeške sreče, ker uničuje človeka, kar mu je najdražje — duševno in telesno zdravje. Komur življenje je mar, Piti, kaditi nikar. — Naj vam navedem en vzgled, ki vas bode morda prepričal o resničnosti mojih besedi. „Raski general in minister pripoveduje v časopisu zoper zlorabo tobaka : Ko sem zapustil svojo službo, so bile moje oči jako slabe in roke so so mi treslj, a nisem si mogel raztolmačiti, odkod bi bilo to prišlo. Di so oslabele moje oči, sem pripisoval temu, ker sem mnogo dolal pri luči. Podal sem se v pokoj in upal, da bo pokoj vže odstranil te neljube prikazni, kajti nisem še štel 50 let. Ali skozi tri leta sem zastonj čakal zboljšanja, in pogum mi je vpadel. Skozi 34 let sem namreč prav močno kadil. Razne okolščine so me prisilile, da sem so kar naenkrat odpovedal kajenju. A hitro sem zapazil, da se mi roke več ne tresejo, in v šestih mesecih bo bile tudi moje oči zopet zdrave in vid prav dober14. Rabo tobaka vam vsak pameten človek odsvetuje z ozirom na to, ker tobak preveč prazni mošnje, vzbuja svojo ubogo ženo in male otroke. Priznal je, da je velik trapeč ; da mu je kar tako ušlo, da je izrekel toliko sramotilnih stvari tako dobremu in radodarnemu, usmiljenemu in pregnadljivemu gospoda; da je pač zaslužil, da bi ga razsekali na kose; ali vendar pa prav lepo prosi, da ti imel, ko — žal — še ni umrl, še dalje cel ostati. Barnaba so mu prijazno nasmehlja. Podi mo listino in reče: „Idi s tem pismom k finančnemu ministru mojega brata, in vrnejo ti vrtič.“ Potem mu vroči še mošnjo denarjev in reče: „Sinoči ti je dal izgovorjeno plačilo vitez, ki si ga izpeljal iz gozda ; danes pa ti da to nagrado knez, ki si mu bil poslažil.u Knez ga prijazno odslovi; seveda *na ni bilo mar za poboljšanje, ampak le za burko in šalo. Kmet odide. Dokler ni bil z grada, je dvigal visoko noge kot bi stopal čez ogenj. Slišal je namreč, da so po gradovih skrivne volčje jame; in strepetal je pri vsakem koraka, ker se ma je zdelo, da se tla gibljejo pod njim. Ko je pa bil zunaj, spusti se v dir in tekel je, tekel; niti ozrl se ni, dokler strasti, ki ga vedejo na slaba pota in zlasti, ker je tako poguben ljubemu zdravju. „Ati no stori tedaj oče prav, ko svojemu sinu šibo mosto pipe pokaže11. Mladenič, ki st) tobaku ne privadi, bo zlata vreden mož; in kdor mladeniča tobak zatirani ali ga odvadi, boljše delo stori kot bi mu kmetijo kupil*4. To so zlati naaki največjega slovenskega škofa Slomšeka. Zspomnite si jih dobro, vi stariši, in jih uresničujte na svojih otrocih. Obveljali bi moralo to načelo povsod: otroci in sploh nedorasli ne smejo kaditi, drug.tčo sami sebe morijo. Kdor do sedaj ni kadil, naj se ne loti; tako skrbi za zdravje in prizanaša tudi svojej mošnji. Imejte vedno na umu besede našega pesnika Stritarja: 1’itje in kajenjo krajša ti življenje. — Anglija je vzor moderno države. Ia po pravici se je stavlja v zglod vsem drugim državam. Nobeaa država bo toliko ne potrudi za resnično rešitev so-cijalnega vprašanja kakor Anglija. Prednjači pa tadi vsein v skrbi za mladino. Na Angleškem in v Zjedinjenih državah ameriških bo izdali zakon, da se ne sme prodajati in oddajati tobaka mladini izpod 14. leta. Kdor bi to prepoved prelomil, kaznovan bi bil z denarno globo, ali bi pa moral v zapor. Dobro vedoč, da je od mladine odvisna vsa Breča države, posvečujejo omenjeno vlado vso Bkrb dobri vzgoji mladine. Povsod uvidevajo važnost dobre vzgoje. Ali zaman iskali dobre vzgoje pri materi, ki hčerko pošilja po žganje in ji pomaka vanj kruh; ali dokler oče dovoli sina pipo in ma celo tobaka napravi Dokler ne izgine iz naših hiš žganje in tobak, t.ir se jima vsaj mladina ne odpove, ne moremo govoriti o pametni vzgoji. Nobena šola ne bo popravila mladeniča, ki očetu denar krade in ga za tobak daje, niti hčere, ki rada žganje pije. Tu se zganile Btariii, tu zastavi šola in corkev uplivno besedo, da rešiš mladino, našo narodno apanje. Toda, kjer kadi samo mož, je le ena nesreča v hiši; kjer kade pa tadi otroci, tam so na stežaj odprta vrata vsem nesrečam. Nekateri stariši so preveč popustljivi svojim otrokom, zlasti oče se rad poigra a svojim sinčkom in mu sam potiske Bmrdljivo pipo v usta. Nevednost in nespametnost starišev igra tudi tu veliko vlogo in je večkrat neposredni vzrok prezgodnje bmrti otrok. Zato tudi po pravici trdi naš nesmrtni Slomšek: .Za mladino je bolje biti brez denarja kakor pa brez vladarja I Mehkužno vzrejeni otroci so puhli repi podobni, vse svoje žive dni rahli, sebi in svojim ljudem velik« nadloga. Če pa mislijo stariši, da bo otrok poboljša, ko obiskuje šolo, znajte kaj pravi isti Slomšek: „Svet se po samih šolah ne poboljša, ako ne položijo stariši doma pravega temelja. Tedaj prva skrh za pošteno in plemenito vzgojo otrok je izročena starišera, ker, ako otroci prve šole ne nsjdejo doma, ostanejo vse svoje življenjo kilov rod. Prvo seme poačenja starišev najgloblje pade, najdalje ostane in obrodi tudi najlepši sad. Če ne skrbe stariši za pravo vzgojo svojih otrok, če se jim popušča pri vsaki stvari, tedaj si sami šibo pletejo, s katero jih bodo ni izginila okolica Marinjana. Ko pride domov, dene 2eui denar v naročje, jej pokaže pismo glede vrta ter razloži, kaj je V86 prestal. — „Prav imaš,44 je menil, »ko me oštevaš, da sem preveč klepetav in odkritosrčen ; da izblebetam, kar mi pride na um, in ne znam držati jezika za zobmi. Ali ne boj so, zdaj pa sem se zaobljub14 da ne bora govoril več, kut je potrebno ; saj vidim, da sem le čudežno všel tako veliki nevarnosti !a Ne bilo bi slabo, ko bi tudi mo-gočnjaki slišali včasih kaj drugega, nego le sladkanje in priliznjene besede. — Seveda za govorca to ni zdravo. — Kjer je veliko govorjenje, in brez greha (Salom.) Kdor jo nepremišljen v govorjenju, se mu bo slabo godilo. (Salom.) Kdor mnogo klepeta, je zoprn (Sirah). Kdor mnogo govori, rani svojo dušo (Sir). — In kar se mene tiče, mislim si nekako tako — kadar me grajajo, da nisem zgovoren in ne znam govoriti : n No, meni je prav, hvalite pa druge, ki so zgovorni ; Beveda samo tedaj, če znajo pri svoji gostobesednosti vselej — prav in modro govoriti ? 1“ T e š i m i r. otroci enkrat od hišo podili, kor razuzdani otroci bo slarišov počasna ali gotova smrt. Zato pazito na svojo otroko z budnim očesom t (Konec pride.) Politični pregled. Parlamentarni položaj. — Program za bodoče parlamentarno zasedanje je določen sledečo: Trgovinsko pogodbe, rekratni zakon, moravskka vsaufiiliščna zadeva in volilna reforma. Gleda moravskega vsoučiliščnega vprašanja jo namroč baron Gautsch že obljubil, da ga predloži v bodočem zasedanju. TuJi italijansko vseuščiliščno vprašanje pride najbrže na vrsto. Glede volilne refjrme so so vse stranko zedihile, da pride na vrsto kot zadnja točka. Kulturna delavnost dunajskih Cehov. — „Casky spolek pro šifrani li-dove osvety v Vidni44 je letos dovršil 10. leto svoje važne delavnosti. — Namen tega društva je med dunajskimi Čehi in med čehi na Sp. Avstrijskem širiti narodno zavest in omiko. Namen ni majhen glede na malo sredstev in na pomanjkanje delavnih moči, s katerimi razpolaga to društvo. In vendar društvo se more ponašati z lepim sadom svoje desetletne delavnosti. — 12.000 knjig je razširilo med spodnjeavstrijskimi Cehi v obliki treh večjih osrednjih knjižic in 40 manjših društvenih knjižic. S pomočjo delavskega druitva K0miadina* je ustanovilo in vzdržuje čitalnico v III. okraju in Bedaj ustanavlja enako čitalnico v X. okraja. V zadnjih letih je draštvo prirejale tadi poučna predavanja; lani je bilo 24 predavanj, letos 20. Razun tega prireja obiskovanja dunajskih muzejev in razstav. Zaupni shod katoliške narodne stranke na Moravskem. — Dne 28. m. m. se je v Brnu vršil zaupni Bhod katoliške narodne stranke moravske. Udeležilo se ga je okrog 1000 zaupnih mož iz cele dežele. Poslanec dr. Hruban je govoril „o političnem položaju v državi in deželi44; poslanec dr. Koudela „o novem volilnem redu za deželni zbor rao-ravski", poslanec Ševčik pa „o novem deželnem zakonu, glede narodne razdelitve šolskih oblasti in rabe obeh deželnih jezikov pri avtonomnih oblasteh na Moravskem11. Resolucija pozdravlja posebno odpravo indirektnih volitev v kmečki kuriji in zvišanje mandatov v tej kuriji na 53. Resolucija zahteva nadalje češko univerzo v Brna; se izreka za splošno in enako volilno pravico, a ja proti strankarski geometriji, zagovarja proporčno zastopstvo političnih in narodnih manjšin, zahteva volivno obveznost in svobodo volitve. Nadalje izjavlja resolucija, da je naloga stranke, varovati in krepiti ne le narodne, ampak tadi verske in nravne interese naroda. Zato naj se organizacija katol. narodne stranke nadalje razvija in povsodi; posebno pri volitvah, varujejo narodni in verski interesi. Resolucija je bila soglasno sprejeta. Veliki strankarski odbor šteje 70 članov, ožji odbor je izvolil za načelnika poslanca Morica Hrubana, dr. Pospišila za 1. in posl. dr. Koudela za II. podpredsednika. K sklepu je dr. Hruban pozival vae, naj gredo odločno na volilna dalo. ShoJ je trajal od pol 11 do 2. ure popoludne. Kriza na Ogcrskcm. — „Buda-pesti Hirlap44 poroča, da baron Fejervary kmalu odstopi, z njim pa odstopita tuli ministra Bibar in Lukacs. Novo raini-sterstvo prevzame sedanji trgovinski minister Voros. Ako do 1. raarča ne nastopi nova vlada, bo sedanja vlada na-redbenim potom izvedla trgovinske pogodbe in avtonomni carinski tarif. Zdlvjauost na Ogrskem. — Na Ogrskem se dogajajo reči, ki pričajo o strašni podivjanosti madjarskega ljudstva. V torek dogodil so je namreč v Debre-cinu ta le slučaj: Ta dan se je pripeljal v Debrecin novoimenovani veliki župan Gustav Kovač. Na kolodvoru pričakovala ga je ogromna množica ljudstva. Ko je dospel vlak na postajo, približali so se nekateri ljudje k vozu, v katerem se je nahajal Kovač. Olprli so šiloma vr učenci pa nasprotuje spodobnim navadam, vsled česar je opravičeno, da se Ivanca ni priznala petletna doklada' Razpisana cestarska služba — Razpisan je natečaj za podelitev cestarske službo v Divači, v stavbnem okraju tržaškem. Prosilci naj svoje prošnje z dokazom, da so zmožni slovenskega in italijanskega jezika in da znajo V6aj nekoliko čitati in pisati, ulo-žijo do 31. januvarja 1906 na c. kr. namestništvu v Trsta. Oziralo se bo v prvi vrsti na tiste, ki so vsaj nekoliko vešči nemškemu jeziku. Nad vse komičen slučaj se je zgodil te dni v Trstu. Mornariško poveljstvo v Pulju je pozvalo tržaško policijo, naj išče v Trstu nekega ubežnika, ki jo je pred dnevi popihal iz neke vojne ladje, priplule v Trst. Neki policijski agent se je pa pred kratkim sprehajal po tržaških ulicah in je naletel na nekega mornarja. Agent gi je iz same »sitnosti" ustavil, kajti mornar ni bil čisto nič podoben fotografiji ubežnika, javljenega policiji. Mornar se ni mogel izkazali z dopnustnim listom in zato ga je agent odvedel na policijo. Tu so pri preiskavi zasledili, da je obleka, ki jo je imel na sebi, last ubežnika, ki ga je tržaška policija iskala. Uganko je rešil aretirani mornar, ki je izpovedal, da pozna dotičnegu dezerterja. Ubežnik je prišel namreč nedavno k njemu, civilistu in ta mu je kot prijatelj posodil svojo obleko,sam pa je vzel mornarjevo, ker ni imel druge. Vsled te prevelike prijaznosti je prišel v toliko zadrego, da bo moral sedaj še on sedeti v zapora. Društven koledarček za 1. 1906 je izšel. Nekoliko pozno je sicer za koledarček, če izide šele decembra, a ko-ledarčkovo uredništvo ni povzročilo zamude. Posrečilo se nam je izvedeti, kje je krivda. V naše začudenje smo izvedeli, da nekatera društva niso pravočasno poslala letnih poročil. Vemo, da ne iz slabega namena, a vsekakor prav pa le ni. Upamo, da prihodnje leto ne bo treba pričeti ocene s takim rahlim migljejem, prizadetim društvenim vodstvom, ki so provzročila letošnjo kole-darčkovo zamudo. Nas je prav razveselil rdeči »Zvezni Koledarček". Vsakdo, ki ma je mari pošten napredek slovenskega ljudstva, naj bi imel »Koledarček". Priporočamo ga najtopleje slovenskem delavstva. Tvarine ima dovolj za vsakega, ki ma niso mari le prazne čenče ali pa kaki prismnkneni romani. V poročila o zborovanja »Slov. kršč. soc. zveze" v Maribora dobi vsak raznovrstnega gradiva. Oni, ki tožijo, da nimajo tvarine za predavanja, je dobe kolikor hočejo. Društva in osobito. društvena načelstva naj poskrbe, da te sklepe izvrše. Naši delavski organizaciji je posvečen poseben oddelek, ki opisuje večje prireditve našega delavstva. Ob tej priliki opozarjamo delavska društva na sklepe I. vseslovenskega shoda pri D. M. v Polja. Skrbite, da se prav povsod tudi izvrše. Opis mladeniških shodov na Štajerskem je velezanimiv. Raže, da vrla štajerska mladina ne drži križem rok. Le tako naprej I Vrlo delajoča štajerska organizirana mladina, naša nada, naš up obrne gotovo svojo pozornost tadi na delavsko združevanje, ki je na Štajerskem, še pomanjkljivo. V .Navodilih za zvezna društva* pa najde vsak, kar poželi in potrebuje. Društva naj bi le izpolnjevala naake navodil. Prav dobro služijo tadi navodila voditeljem »Čsbelic". Jako prav pridejo tudi tabele za račananje vsebine okroglega, tesanega in žaganega lesa v kubičnih metrih. Gispodarski zapisnik pa nemo kliče svojim naročnikom: Imejte v redu svoje gospodarstvo, vpisujte svoje dohodke in stroške. Društveni seznam kaže, da je v »Zvezi" 133 društev z 9720 člani. Koledarčku je nekoliko nagajal tiskarski škrat, a to radi spregledamo pri njegovi izborni vsebini. L'čna knjižica stane 1 K, naročila naslovite na naslov g. Luka Smolnikar, stolni vikar, Ljubljana. Ker je na razpolago še nekaj lanskih »Koledarčkov", opozarjamo delavstvo, daje v njem mnogo za delavstvo velevažnih sestavkov. Segajte torej pridno po .Drnštvenem koledarčka". Kako je ravnati z ozeblimi udi? — Predno greš spat, vzemi gorečo lo-jevo svečo in okapaj z njo dotično mesto tako na debelo, kot je širok nožev hrbet. Ako imaš ozebline na nogah, obuj čez noč volnene nogavice, katerih pa ni treba drugi dan menjati. Ako pa so ozebline ua roki, natakni nanjo volnene rokavice. Seveda je treba svečino plast drugo jutro z gorko vodo odstraniti. Potres. — Na novega leta dan so imeli v Zagrebu in v okolici še precej močan potres, ki je napravil na poslopjih mnogo škode. Iz Zagreba se poroča dne 2. t. m. o tem pitrosn to-le. Močnim potresnim sunkom, ki so bili v minuli noči, so sledili danes ob 12 in ob 12. uri 10 minut še drugi močni potresni sunki. Določena je bila posebna komisija, ki ima nalogo prepričati se o škodi, katero je provzročil potres na 37 poslopjih. V stolni cerkvi je napravil potres na glavni steni veliko razpoklino, istotako v cerkvi sv. Marka. V Ljudski šoli pri bv. Duhu so morali ustaviti podak. Tali semenišče so zaprli, in bogoslovci so se podali domov. Iz vseh vasi iz okolice prihajajo poročila o potrem. V vasi Ku-krije je potres porašil baje več hiš, in so ljudje tam zdaj brez strehe. Tudi tje so se poslale posebne komisije, da se prepričajo o škodi, katero jo napravil potres. Iz Kapošvara poročajo, da je bil tam močan potres v torek zjutraj ob 4. uri, ki je trajal 20 sekund in ki je napravil prav mnogo škode. — Slična poročila prihajajo iz dragih mest. — Tadi v Gradcu in v njegovi okol ci so čutili v torek zjutraj okolo pete are še precej močan potres, ki pa ni napravil skoro nikake škode. Družba hv. Cirila in Metoda je po gg. bratih Perdanih prejela zadnje decsmbrove dneve 2000 kron kakor prispevek od prodanih vžigalic za drugo polletje 1905. Netite, Slovenci, ogenj iz teh vžigalic — naši dražbi je to naroden ogenj. Požar uničil 40 hiš. — V torek je aničil v Muhlenbacha na Ogerskem požar, med katerim je razsajal hud vihar, 40 hiš. Zgorelo je tudi jako mnogo krme. Zločinec v ženski obleki. — V Berolinu so prijeli trgovca Sommer-ja iz Hamburga, ki se je pripeljal tja iz Stet-tina. v ženski obleki. Mož je mnogo de-frandiral. Izredna hvaložuost. — Te dni je umrl v Massachussets neki g. VValker. Zapastil je štirim damam „iz hvaležnosti, da so odklonile njegove ženitovanjske ponudbe", vsaki 25.000 do arjev. Loterijske številke. 30. decembra. Dunaj................. 21 6 65 8 38 Gradec................ 78 11 12 33 60 'g Vojaško In navadno orožje. b! ® 5- I P. N. oo c Ker nameravam svojo trgovino g-JS-j uravnati večinoma za prodajo izgotov- "oT “ ’ ljenili oblek, prodajam krojno blago = n po znižani ceni 95% tovarniške cene. -S Kdor se hoče po ceni obleči, ima zdaj ugodno priliko, posebno črno dobro ’ .g blago za novice. Jamčim zato, da g. mu ostane v spominu tvrdka M. Po- ® veraj, ua Travniku v Gorici. g. Priprave za duhovski stan. M o Duhvoske kape, ovratnike Itd. x Zgubil se je v Bukovici lisasti lovski pes ki sliši na ime »Bari". Kdor bi vedel zanj, naj se oglasi pri upravi »Primorskega Lista". tM o sc is . '- > i r' 0^7 7 Skrb vsake gospodinje jc posvečena družinski bl.igi 'ji Kathreinerjeva KneiRpova sladna kava je po Kalhretnerjevem načinu svo joga proizvajanja okusna, zdravju v prospeh in poceni, ima torej neprecen Ijivc prednosti za vsako gospodinjstvo Poudarjajte pri nakupovanju izrečno ime Kathreiner in zahtevajte le izvirne zavoje z varst veno znamko *irpn>k Kneipp Odlikovana svečarna na paro v GORICI SPr v ulici sv. Antona štv. 7. Priporoča preč duhovščini, cerkvenim oskrbništ-vom, p. n. slavnemu občinstvu sveče iz pristnega čebelnega voska kg. a -l-OO. Za pristnost jamčim z K 2000. Sveče za pogrebe, za božična drevesa, zavitke iz voska, med najfinejše vrste po jako nizki ceni. Tržne cene. Zn 100 kg. Kava: Crylon ... K 294'— do 300-— „ Portorico . . „ 200-— „ 280’— „ Santos . . . ., 210'— „ 230’— Slakdor....................„ 76— „ 80 — Otrobi debele . . „ 12 — „ 14'— drobne . . , 12— „ 13'— Pelrolij v sodu . . „ 42'— „ 43 — „ zaboju . „ 13'— „ 13 60 Moka ngerska: št. O K 30 40 št. 1 K 29 20 št. 2 K 28 — „ 3 „ 27 20, „ 4 „ 26 40 „ 6 , 26 20 št. 6 K 23-20. bupujte narodni boleh slovenski optikar u Gorici ulica Vetturin 3, priporoča č. duhovščini in sl. občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko zalogo optičnih izdelkov in sicer vsake vrste očal, barometre, toplomerje, zdravniške toplomerje, daljnoglede, vage za vino, žganje itd. Sprejema uaročila inpoprave in pošilja na dom. Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposka ulica št. 25 priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii, istrsko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. O, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob '/> kila in od enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdlče-vega mlina iz Kranja in iz Joch-mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. U *M*M □ V Slaba# zlatar, ulica Morelli što. 13. *\ *##> E>f*# S>#®# Hi#®# #«#* ♦ ##* *#»# «### #### t##« N## .p### H"*## “t»## *•*# izvrševanje pleskarstvo (slikarstva) Mor izvrševanje napisov, šiita# sol) in sploh vseh v to stroko spadajočih del izvršnje Jos. Makovec v Gorici, ulica Morelli št. 9 Specijalist v imitaciji na iesovju. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Karol Draščik, Pekovski mojster im Kornu v Gorici odlikovan z častno diplomo naj višjega priznanje Jubilejne razstave nn Dunaju I. 1898. n v Gorici na razstavi I. 1900 s zlato svetinjo izvršuje naročila vsakovrstnega peciva ludi najfinejega, za nove mašo in godove kolače za birmo in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudnejo. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ And. Fajt, pek. izvedenec Gorica tekallšče Fr. Josipa čt.2 (lastna hiša), In podružnica it. 20. Izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejšega, kakor sa nove maše in godove, kolače e a birmance in poroke itd. Vsa naročila iavršuje točno in natančno po Selji naročnikov. Ima in prodaja različne moke, fina peciva, fina vina in likerje po zmerni ceni. Za Veliko noč posebno goriško pinco in potice itd. n riiistnuaa gosp iorica, ul. Vcttnrini 9 Posojuje svojim članom od 1. nov. 1.1. na mesečna odplačila v petih Mii in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100K glavnice 2 K na memec. Posojujc svojim lanom od 1. aprila 1.1.: na menico po 5'|2°!u, oa vtnjižbo po 5°j0 z 78% upravnega prispevka za vsacega pol leta. Obrestna mera za hranilne vloge je nespremenjena. »v Preč. duhovščini in slav. občinstvu se daje na znanje, da se prodajajocerkv. posode po zuižanih cenah. Izdeluje se vsakovrstne predmete ia srebra, alapke in medi po najnovejih vzorcih. Popravljajo se uže obrabljene cerkv. priprave, po-srebri in pozlačl se z ognjem. Sprejemajo se tudi vsakovrstna dela v clze-llranju, v Izrezljanju posamnlk črk In monogramovltd. Ilustrovan cenik na zahteve brezplačno. Zaboji poštnine prosti. ■ ro •s s Jedilno 32 kr. liter, fino 36 kr., fineje 40 kr., bolje 44 kr., m ra = 3.