Zeleni Gošnik toži skupščino Listina, ki je niso podpisali Novinarji v Evropo, Tudman pa v Narodni dom Sv. Duh na Rakuschevi mizi Čuprijska 9, Celje, tel: (063) 24-025, 24-303 PRAVA TRGOVINA ZA VAŠ AVTO 0futi VAS VABI K UGODNIM PREDPRAZNIČNIM NAKUPOM OBUTVE nV SP. REČICA! 63270 LAŠKO (pri tovarni TIM) tel. (063) 731-046 Odprto od 7.30 do 19. ure sobotaž od 7.30 do 17. ure nedelja od 7.30 do 12. ure Ne prezrite ugodnega nakupa: - oije Zvezda po 15,90 din - pralni prašek Oskar po 59,90 din - moka T 500 1 kg po 4,40 din - koruza 1 kg po 3,80 din KOMI - ŽE LETO DNI VAŠ NAJBOLJŠI PRODAJALEC! Tujega nočemo - svojega nimamo DOGODKI V SLIKI DIREKTOR YU STIPA JE BIL NAJPAMETNEJŠI CELJAN Koledniki. Navkljub Kadijeviču, draginji in vremenu, navzlic plebiscitu, snegu in celjski listini se vendarle premika. Dan za dnem vse bližje k Silvestru. In potem bo vse drugače. Diplomanti. V Narodnem domu je bila priložnostna slovest-nost ob podelitvi diplom 29 absolventom programa Višje pomorske in prometne šole Piran. Gre za prvo generacijo diplomantov tega oddelka celjske delavske univerze, v katerega se je letos vpisalo 227 slušateljev. Emancipacija. Posnetek prikazuje polovico udeleženk prenoviteljskega shoda neemancipiranih žensk. Prisotne bi naj postale jedro gibanja za večjo družbeno veljavo žensk. Sodeč po posnetku, nekaterim med njimi preostaja le še malo časa. Sindikati. Po parolo: »brez Tomšiča in Ravnika«, so se na Ptuju sestali predstavniki Neodvisnih sindikatov Slovenije ter predstavniki sindikatov, ki so se izdvojili iz Svobodnih sindikatov Slovenije. Po dogovoru hi se naj lotili organiziranja strokovnih služb, ki jih delavec v resnici potrebuje. Avkcija. V celjski zasebni galeriji Mozaik je bila avkcijska prodaja umetniških del priznanih slovenskih umetnikov. Izkupiček so namenili poplavljenemu muzeju in prizadetemu šolstvu. Iztržili so 100 tisoč dinarjev. Jereb poučil Tudmana in Kučana Organizatorji zgodovinskega srečanja Jožeta Volfanda s predsednikom Tudmanom in Kučanom, so izžareli v vsem svojem sijaju podeželanov in zabitih Celjanov. K sreči so bile izklopljene vsaj televizijske kamere, da se nam, če sta se že predsednika, niso krohotali državljani obeh žepnih državic. Po dogovoru so morali gostje petkovega zgodovinskega srečanja obeh predsednikov v hotelu Evropa pisno sodelovati v tem trilerju. Razen Dušana Jereba, direktorja YU Stipa. Njemu je Jože Volfand edinemu odstopil mikrofon, da je nato k sreči čisto nh koncu Dušan Jereb namesto vprašanja ali vprašanj oba predsednika najprej poučil o njegovem (Jerebo- vem) videnju Slovenije, Hrvaške in Balkana. Jerebova globokoumno in nadvse poznavalsko podkrepljena razmišljanja so v dvorani najprej izzvala zgražanje in negodovanje, dokler ga s klici in žvižganjem niso prisilili, da se je v vsej svoji pametni veličini sesedel nazaj na stol. Ravnanje spreobrnjenega Volfanda bo razumljivejše, če povemo, da je globokoumni Dušan Jereb Volfandov delodajalec in dolžnik. YU Stip, kot lahko preberete na drugem mestu, Volfandu še ni izplačal njegovih Fitness uslug. Zdaj je samo upati, da Jože Volfand nima še ducat takšnih dolžnikov, ki bi Celje, Celjane in Slovence predstavljali v takšni luči. MIRKO KRAJNC: INŽENIR DREV PRIKRIVA RESNICO Dreva so sodelavci »Ne razumem, od kod celjskim novinarjem toliko nekritičnosti v zvezi s pisanjem o zadnjih dogodkih v EMO in odstopu gospoda inženirja Marjana Dreva! Najprej, gospod Marjan Drev ni odstopil, ker ni imel od ničesar odstopiti. Potekel mu je — mandat,« pravi inženir Mirko Tomaž Krajnc, predsednik Izvršnega sveta celjske občine. »V Novi dobi ste zapisali, se je gospod Drev »pet let trudil...«, znano pa vam je, da on ni bil nikoli prisilni upravitelj, niti da bi v EMO bil pet let! Resnica je drugačna in manj prozaična. Toda še prej o nekaterih očitkih, ko pravite, kako je bil gospod Drev nenehno pod »prisilo«, kako so se nadenj kako ga niso podpirali ne Celje in ne Republika in ne banke. Jaz bom povedal le to, pri čemer sem sam sodeloval: Vsak mesec smo gospodu Drevu na občini pomagali, da je zbral toliko denarja, da je lahko vsaj delavce plačal. Enkrat sem celo prekršil svoja pooblastila, ko sem sam jamčil za posojilo. Minister Izidor Rejc ni prišel v Celje in EMO, da bi rušil Dreva, temveč za to, da bi EMO rešili. Kot gospod Drev dobro ve. gospod minister Rejc ni podpiral njihove- Kako je zdaj z devizami? ga sanacijskega programa in je bil strogo proti odpuščanju delavcev. In ne zamerite, minister Rejc ne potrebuje gospoda Dreva in EMO, gospod Drev in EMO potrebujeta pomoč ministra Izidorja Rejca. Res pa je, da je vršilec dolžnosti direktorja inženir Drev zapravil izkupiček za prodana stanovanja, ne da bi dosegel obljubljene in pričakovane učinke. Prav tako je res, da so gospodu Drevu izrekli nezaupnico sodelovalci s tem, da zanj niso glasovali več...« V bankah vlada prava norišnica. Ljudje v dolgih vrstah pred bančnimi okenci nejevoljno berejo obvestila, vsakih nekaj minut drugačna. Odslej naj bi bilo pri prodaji deviz več reda. Ukrepi so strožji, z njimi želijo preprečiti odtok denarja. Samo iz Ljubljanske banke — Splošne banke Celje je letos odteklo 200 milijonov dinarjev deviznih sredstev. Vsak državljan Jugoslavije z jugoslovanskim potnim listom lahko mesečno kupi do 1000 DEM, dobri pa pri tem v potni list posebno štampiljko. Toda, pozor. Tudi če kupite samo 100 DEM, dobite zaznamek in ste svojo meseč- no kvoto izkoristili. S kakšno pravico sme guverner banke zadolžiti in obvezati bančnike, da šarijo po državljanovem potnem listu? »Če mi boste vtisnili žig, vas bom tožil,« je Jožetu Vebru že zagrozil Peter Kavalar. Pri nakupu deviz in pologu na knjižnico ali račun je vsota neomejena, dvigniti pa jo je brez dodatnih stroškov mogoče šele po tridesetih dneh. V kolikor je občan želi dvigniti takoj, to lahko stori, vendar plača 3-odstotno provizijo. In takih je po besedah bančnikov prav dosti. Ko preteče tridesetdnevni rok, lahko lastnik z deviznega računa dnevno dvigne 1000 DEM. Opravičilo kolegom Poklicnim kolegom, ki so zaradi slabe organiziranosti in nesprejemljivega odnosa samovoljnih delavcev Hotela Evropa ob petkovem srečanju predsednikov Hrvaške in Slovenije ostali pred hotelskimi vrati in kljub dolgi poti in stroškom niso mogli v redu, dostojno in pravočasno opraviti svojega dela, se iskrena opravičujem. Obžalujem, da se je kaj takega zgodilo v Celju in Sloveniji. Predsednica aktiva DNS Marlen Premšak-Sever I NOVOLETNA UGODNOST AVTOŠOLE ZŠAM CELJE Kandidati za šoferski izpit, ki se bodo vpisali v Avtošolo ZŠAM Celje do 28. 2. 1991 bodo imeli naslednje ugodnosti: - brezplačen tečaj cestno prometnih predpisov - 5 ur vožnje zastonj Kandidati za vozniško dovoljenje izkoristite to ugodnost AVTOŠOLE ZŠAM CELJE. «<>ooc<>soc5oooooccoooooo(5cogooc&SOOCO&OOOCOCOOOCOOOOOOOOOOOOOCOCCOCOOC—(♦>-* Javno tožilstvo Črne gore je dobilo kazensko prijavo, ki jo je sprožil glavni odbor Demokratske stranke zoper republiškega sekretarja za notranje zadeve, generalnega direktorja javnega podjetja PTT prometa Črne gore in vseh vodje podružničnih organizacijskih enot Republiškega sekretariata za notranje zadeve. Razlog: utemeljen sum, da prisluškujejo pogovorom meščanov, komur in kadarkoli hočejo. poseben prostor s prisluškovalnimi in snemalnimi napravami, v katerega so speljani, kabli vseh naročnikov. Ključe od teh prostorov ima izključno policija! PTT podjetje Črne gore je zahtevalo prekinitev orwe- Ključi vhodnih vrat vsake pošte v republiki, ki ima telefonsko centralo, so v rokah sleherne enote Republiškega sekretariata za notranje zadeve: ob vsakem času lahko vstopijo in počnejo, kar želijo. V njihovih krempljih je lovske prakse in sprejeli so sklep, da morajo organi za notranje zadeve vrniti ključe od poštnih prostorov. Temu seveda niso ustregli. In na dan je prikukala salamonska rešitev: na vrata prostorov za prisluškovanje bodo montirali dodatno ključavnico, tako da bosta morala že vstopiti dva - uslužbenec policije in poštni uslužbenec. Skupaj bosta lahko snemala in prisluškovala pogovore! Duše meščanov ostajajo odprte ... Napravili pa so korak na- prej s prizadevanjem, da bi prisluškovano službo kot v vseh demokratičnih državah po svetu najstrožje nadzorovalo sodstvo in ne policija, kar je edini način, da preprečijo prehude zlorabe. Demokratična stranka sumi, da je stranka na oblasti v dogovoru s službo za notranje zadeve in da uporablja umazane metode v predvolilni kampanji. Demokrati se sprašujejo, če bodo volitve potemtakem sploh legitimne. Ljubljana: V slovenski socialdemokraciji je vse večja gneča. V Cankarjevem domu so ustanovili Socialdemokratsko unijo Slovenije. Njen predsednik dr. Rastko Močnik. Ljubljana: Zakon o plebiscitu je že v republiški skupščini. Opozicija vztraja, daje sprejeta odločitev, za katero je glasovala večina vseh upravičencev. Ljubljana: Republiški sekretariat za ljudsko obrambo je sprejel ukrepe, da bi preprečil presenečenje. Ljubljana: Pred republiško skupščino se je na protestnem shodu zbralo okoli 300 Trendovih kupcev. Beograd: O izidu srbskih volitev bodo odločali neoprede-Ijeni. Sarajevo: V BiH skoraj popoln triumf nacionalnih političnih strank. Republiška volilna komisija je objavila uradne rezultate volitev. Ljubljana: Odložili so podražitev elektrike. V Sloveniji naj bi se podražila 1. januarja. Zagreb: Končala se je splošna stavka hrvaških kovinarjev Ljubljana: Poslanci so po skrajšanem postopku podprli sveženj aktov, ki napovedujejo davčno reformo. Kranj: Sklep o uvedbi stečajnega postopka je postal polno močen. Višje sodišče ni ugodilo pritožbi Elanovih upnikov Zagreb, Ljubljana: Slovenska in hrvaška vlada zahtevat odpoklic generala Kadijeviča. Skopje: Nobena od makedonskih strani nima potrebne večine, da bi svojemu kandidatu zagotovila mesto predsednika. Ljubljana: Trend spet izpadel iz skupščine, zbor občin problematike problematične firme ni uvrstil na dnevni red. Knin: V Kninu organizirajo enotno državo Srbov, Hrvaške in Bosne in Hercegovine. Beograd: Kadijevič s silo gre nad silo. Vojska bo, pravi, razorožila vse oborožene skupine izven enotnih oboroženih sil SFRJ. Ljubljana: Italija bo spoštovala odločitev Slovenije, je zatrdil italijanski zunanji minister Gianni De Michelis, na obisku pri nas. Beograd: Narodna banka Jugoslavije je ukrepala mimo skupščine. Viceguverner Vukašin Markovič zavrača očitke, da je banka povzročila zastoje v gospodarstvu. Zagreb: Po anketi zagrebškega Danasa je več kot polovica vprašanih za plebiscit na Hrvaškem. Ljubljana: Po operaciji slepiča je Lojze Peterle že v domači negi. Ljubljana: V Sloveniji je vsak mesec za dva tisoč oseb več brezposelnih. Titograd: V Črni gori vlada politični teror. Komunisti predvolilnem boju ne zbirajo sredstev. Ljubljana: Slovenska vlada je v skupščino poslala obsežno gradivo, v katerem je prikazan njen pogled na plebiscit in osamosvojitev Slovenije. Beograd: Kmetom naj bi odložili vračanje posojil. Ljubljana: Trajnejši zakon o obrambi in zaščiti bo možen po plebiscitu. Ljubljana: Slovenski železarji ta mesec med stečajem in rešitvijo. Beograd: Utrip predvolilne Srbije: po anketah vodi Miloševič. Nova Gorica: Carinske cone zahtevajo davčne olajšave in določene ugodnosti, so rekli na posvetu v Gorici. Ljubljana: Ukaz ne bo izpolnjen. Načelnik generalštaba Blagoje Adžič je svoje pismo o nabornikih poslal na napačen naslov. Beograd: Srbske opozicijske stranke so sprejele pravila o vedenju strank v času volitev in v parlamentarnem življenju. Ljubljana: Slovenci bodo 23. decembra glasovali, ali so za samostojnost in neodvisnost. Odločitev bo sprejeta, če bo zanjo glasovala več kot polovica upravičencev. Beograd: Ob pomoči tujih strokovnjakov so pripravili program sanacije bank. Beograd: V Srbiji je padla prva žrtev predvolilnega boja. Ljubljana: Brez Elana ni denarja za izplačila hranilnih vlog Les d. d. Ljubljana. Varčevalci se lahko le jezijo. Ljubljana: V slovenskem glavnem mestu je bila ustanovna konferenca Svetovnega slovenskega kongresa za Slovenijo. Ljubljana: Janez Janša opozarja na možne provokacije JLA. Pripadniki JLA imajo menda navodilo, da lahko upora bijo tudi plinska sredstva in strelno orožje. Kranj: Imenovali so novega stečajnega upravitelja Elana To je Igor Triller. Jesenice: Jeseniški železarji ostajajo doma. Tovarna nim. denarja za nakup surovin. Ptuj: Konference samostojnih sindikatov za zdaj ne bo sodelovali pa bodo pri skupnih programih. Zagreb: Hrvati so pripravili protiukrepe. Sabor je razprav Ijal o zaščitnih ukrepih zaradi srbskega protekcionizma. Ljubljana: Koroški Slovenci so za poplavljence podarili ž milijon šilingov. TUDI KONUSU POKAJO ŠIVI Denarja zmanjkuje že za plače V Konjicah se šibi pod bre- zamika izplačil osebnih doho- darovali en dan dopusta. Za- predčasno upokojitev. Vpra- meni še en paradni konj: Ko- dov delavcem. Nelikvidnost radi pomanjkanja denarja po šljiva je tudi naložba 150 mili-nus. Zdaj tudi nagrada AV- je vse večja, primanjkuje pa vsej verjetnosti do konca leta jonov dinarjev v izgradnjo NOJ več ne pomaga, proiz- že dela. Tako je vodstvo od- ne bo možno uresničiti sklepa lastnega razvojnega centra, vodnja upada, denarja ni niti ločilo, da delavci ne bi en dan delavskega sveta, da bi stotim s katerim bi zaokrožili poso-za plače. namenili solidarnosti do po- delavcem dokupili leta za dobitev Konusa. V Konusu je spet prišlo do plavljenih, temveč bi za to NA DOBRNI BODO GRADILI PRIZIDEK »Učinkovito« varovanj e vrelcev Naš SO Celje si bo kmalu iznašel dokument, ki bo dovolil Zdravilišču Dobrna zgraditi prizidek med novim hotelom in nekdanjo depandanso Beograd, sedanjo hvilo Higia.V prizidku bo med drugim 50 dvoposteljnih sob. Ker gre za termalno zdravilišče, morajo seveda pri tem paziti na vrelce. Občina je že več let zahtevala, da jih zdravilišče ustrezno zaščiti, to pa pomeni, da mora imeti z odlokom zaščiteno območje. Pokazalo se je. da tak dokument Zdravilišče že ima in sicer od leta 1962. Odločbo je izdal takratni svet za zdravstvo Ljudske republike Slovenije. Odločbo so izdali kar po opravljeni razpravi s tedanjim sekretariatom za industrijo in obrt, z republiškim rudarskim inšpektoratom in geološkim zavodom. Meje širšega območja potekajo po meji katastrske občine Klanc, po zunanjem robu parcel zaselka Parož, po zunanji meji katastrske občine Zavrh, Gorica, po zunanji meji zaselka Pristava, Spodnja Lokovina, Zgornja Loko- vina do zaselka Loke. V zaščitnem pasu smejo opravljati le tista rudarska dela, s katerimi se strinja zdraviliški svet. V širšem pasu ni dovoljeno delati kaj takega, kar bi vplivalo na zdravilna sredstva Zdravilišča, kot je na primer kopanje vodnjakov, globoke kanalizacije, niso dovoljena globinska son-dažna vrtanje, globinska razstreljevanja, kopanje posebno globokih temeljev, odpiranje gramoznic in kamnolomov. V odločbi pa tudi predlagajo, da okoliške gozdove razglasijo za varovalne gozdove. Ni kaj, učinkovita zaščita, zlasti glede »globokih« posegov. Kot razume direktor zdravilišča Stane Bizjak, bi morali temelje kopati kak kilometer globoko, da bi prizadeli vrelce, enako globoko bi morali položiti kanalizacijo ali izkopati vodnjak. Zanimivo je, da bo takšna odločba za celjsko občino zadostovala, saj postopek za možnost gradnje prizidka nemoteno teče naprej. Blažev žegn Akcija za zbiranje denarja za operacijo malega Blaža Skornška iz Laškega, ki so jo sprožili novinarji celjskega Novega tednika, je le ena izmed mnogih, ki so se jih v preteklosti že lotevali slovenski novinarji. Zal prav gotovo tudi ne zadnja. Slovenci se sicer radi pohvalimo, da imamo navkljub težkim časom in ob pomanjkanju denarja svoje zdravstveno varstvo urejeno prav po vzoru razvitega sveta in še bolj, kar po vzoru socialno visoko razvitih dežel. Gotovo je pohvale vredna prav vsa solidarnost podjetij in posameznikov, ki sledi podobnim novinarskim akcijam. Ampak kaj, za vraga, je narobe z deželo, kjer morajo življenja reševati novinarji? Kaj je narobe z državo, v kateri lahko novinarji v tednu dni zberejo denar za operacijo Blažka v Londonu? Zakaj takšnih in podobnih akcij, ne glede na podcenjujoč odnos nekaterih ljubljanskih specialistov, javno ne podpre tudi ministrstvo za zdravstvo? Zakaj sklad, v katerega za svoje in tuje zdravje vsi prispevamo, cinično spravi skupaj le zagotovilo, da bodo Blažku in njegovim povrnili stroške, če Blažek operacijo preživi? Mnogo, mnogo stvari je gnilih v takšni državi... Medtem, ko novinarji celo podpiramo porajajočo se podjetnost slovenskih zdravnikov, ki ustanavljajo zasebna podjetja za zdravstveno svetovanje, hodijo honorarno operirat v Avstrijo in mimo vrst v čakalnicah znancem in pomembnim ljudem pišejo recepte in določajo datume operacij, tu in tam izvemo tudi za otroka, ki mu lahko pomaga le draga operacija v tujini, za dekle, ki ji vid lahko vrne le alternativna medicina.. . Namesto, da bi se skupaj z naprednimi in svoji zavezi zvestimi zdravniki zavzeli za preureditev zdravstvenega varstva v takšni državi,znamo le zasukati peresa ob tistih redkih tragičnih primerih, ki nam pridejo na ušesa, in besede ubrati na mile viže sočutja. Prenehajmo že s tem nezavednim podpiranjem medicinskega in socialnega cinizma, vrzimo kamen v mlako in skalimo spanec debelih krapov. Pomoč Blažu je le kaplja v morje krivic, ki odločajo o življenju in smrti. Je Blažev žegn za vse, ki jim domača uradna medicina ne more pomagati, novinarji pa zanje ne vemo... DO KONCA LETA 1992 V PEČOVNIKU Prepolovljeno pokanje Do konca leta 1992 si bodo delno oddahnili v Pečovniku in Zagradu. Takrat bodo namreč ukinili tamkajšnji kamnolom. Pokanje ne bo več. Bo pa še pokalo na vojaškem strelišču, pa psi bodo lajali. Zagrad je sicer »biser« celjskega urbanizma, saj so strokovnjaki poskrbeli, da so na istem kraju mirno naselje, kamnolom in strelišče. Kar zadeva strelišča, naj bi objekte preselili za 18 metrov proti jugu, na mestu, kjer so sedaj strelske lope pa bodo uredili parkirišče. Če ... V JLA najbrž kar skačejo od zadovoljstva, da bodo smeli strelišče prestaviti za celih 18 metrov, torej niti za 20 ne. Do leta 1992 bo kamnolom delal le na minimumu, tako da ne bo gospodarske škode. Odlok, ki to ureja pa tudi pravi, da vsak poseg v prostor, ki bi pritegnil večji motorni promet, ni dovoljen. To lahko tudi pomeni, da ne bi smeli več streljati, saj s tem posežejo v okolje, da dobijo material, po katerega pridejo pač tovornjaki. No, najbrž ni mišljeno, da bi material vozili s konji ali voli. Kakorkoli že, v Zagradu se prebivalcem obeta bolj človeško življenje. Če bomo v Sloveniji poskrbeli za državo brez vojske, bo kmalu rešen tudi problem strelišča. No, ostali pa bodo objekti za kinološko dejavnost (vzgoja in vzreja psov), ki jih bodo šele uredili. Pasji lajež bo najbrž manj moteč kot streljanje v kamnolomu ali »nažiganje« vojske na strelišču. Bi pa ne bilo narobe, če bi v odlok napisali, da ne bo moč vzgajati psov za policijske potrebe. Zlasti ne za primere, ko pse naučijo, kako je treba umiriti civilno prebivalstvo v izrednih razmerah, kakršnih pa osnutek nove slovenske ustave predvideva v naj-večji količini. Srbski dolgovi Srbska podjetja so ta čas velenjskemu koncernu Gorenje dolžna kakih 200 milijonov dinarjev ali približno 30 milijonov nemških mark. V Gorenju se že veselijo bližnjega plebiscita in kasnejše odcepitve Slovenije, kd bodo lahko srbski dolg terjali od slovenske vlade. Stoletnica športa V Celju bodo te dni proslavili stoletnico organiziranega športa. Poplava je sicer odnesla največjo prireditev, ki so jo pripravljali ob tem jubileju, to je prireditev, na kateri naj bi podelili tudi letošnja Bloudkova priznanja, vseeno pa bo nekaj prireditev v počastitev tega jubileja. Ob tem pa so v Celju tudi izdali almanah ob stoletnici športa. Že sam almanah pokaže, da je le nekoliko vprašljivo, če so se v Celju pravilno odločili za rojstni dan organiziranega športa. Kot ta datum so namreč določili ustanovitev slovenskega Sokola, predhodnika TVD Partizan Gaberje. Stremeli so namreč za tem, da bi pri tem upoštevali slovenskost; pred tem so namreč v Celju delovala že mnoga nemška športna društva — ali pa mešana. Seveda so lahko pomisleki, če so Celjani izbrali pravi datum za začetek organiziranega športa. Se posebno, ker je za razvoj športa v Celju že izredno pomembno turnirsko društvo, še posebno zato, ker se je zavzemalo za uvedbo telesne vzgoje v šolah. Pri tem so tudi uspeli in tako prispeva- li k razvoju športa med mladimi. Pa tudi nekatera navidezno nemška športna društva so združevala veliko Slovencev in so ti tudi dosegali dobre rezultate. Nekateri menijo, da bi morda datum začetka organiziranega športa v Celju prestavili še nekaj desetletij nazaj, če bi se o tem odločali v še malo bolj prenovitelj- Z novinarske konference v Hotelu Celeia ob predstavitvi almanaha o stoletnici športa v Celju NOVA DODA Obsotelje praznuj e sti=Terme v Spomenik Obsoteljčanov Slovencem. Pomnik ljudem, ki ne verjamejo v jutri, kot so verjeli dr. Kuhar, oče imena Atomskih Toplic, dr. Rudi Lešnik - Obsoteljski, ki m dočakal tega veličastnega trenutka, ko je osiveli Franc Reiner, oče toplic in neutrudni bojevnik za to od Slovencev pozabljeno dolino, prerezal simbolično vrvico. Prišli so nekdanji in sedanji veljaki, da bi razumeli pesem Jožeta Brileja, ki sojo recitirali malčki in jih je naučila Veronika Korber. Videli so delo arhitektke Anice Privšek in izdelek anonimnih rok delavcev Ingrada in stotero drugih, za katere ne bo nihče nikoli izvedel imena in od katerih bo le redko kateri kdaj svoje utrujeno telo namočil v tamkajšnjo zdravilno vodo. Toda Terme so tu in Obsotelje z njimi. I sanj, trideset let prepričevanj, trideset let dopovedovanj, trideset let vztrajno-Atomskih toplicah. Eden najlepših spomenikov do onemoglosti vztrajnih ljudi. RAJ BO DOLETELO VELENJČANE? Novice po kablih do domačega fotelja Začelo se bo: v ponedeljek. 17. decembra 1990, bo ob 19.30 po kablih velenjske kabelske televizije stekla prva lokalna televizijska oddaja. Trajala bo slabo uro, gledalcem pa bo v sliki in besedi predstavila nekaj aktualnih, lokalnih novic in dogodkov. V velenjskem VTV studiu, od koder zdaj 24 ur na dan oddajajo sporočila na video straneh, bodo torej odslej oddajali tudi neposreden, živ program za gledalce na področju Velenja in okolice. Sprva bo tega za približno tri ure na teden — oddajali bodo vsak ponedeljek, sre^lo in petek — kasneje ga nameravajo oblikovati še več. pač glede na potrebe in možnosti. »Bomo popolnoma neodvisna televizija, ki bo gledalcem ponudila gledljiv in informativen program«, pripoveduje direktor VTV studia, Rajko Džordževič, ko nas vodi po prostorih lokalne televizije na Kardeljevi ploščadi (v Stantetovi 2) v Velenju. V pritličju je poleg Veleto-nove trgovine že pripravljena redakcijska pisarna, čeprav na velenjski televiziji zaenkrat ne bo zaposlenih novinarjev. To delo bodo opravljali novinarji Našega časa oziroma velenjskega Centra za informiranje in propagando, s katerim se je VTV studio že dogovoril za tesnejše sodelovanje, pritegnili pa bodo, seveda, še sodelavce od drugod. Studijski prostori so v kleti. Tu je že pripravljen sinje moder snemalni studio, iz režije pa zaenkrat oddajajo sporočila na video straneh. To oddajanje je neprekinjeno, štiriindvajset ur na dan. »Zanimiva je ugotovitev, da je odziv na vabila, objavljena na video straneh, celo znatno boljši kot takrat, ko so vabila delili še po domačih Predpogoj za start lokalnega televizijskega programa je določena razvitost kabelskega televizijskega sistema. V Velenju je trenutno 7169 kabelskih priključkov. »Desettisoč priključkov v prihodnosti najbrž niso pretirane želje, če upoštevamo, da Šoštanj še ni pokrit,« razmišlja [gor Simončič, direktor Velkoma, mešanega podjetja, ki ima na skrbi razvoj in vzdrževanje kabelskega sistema v Velenju. Gorenje, ki je v tem podjetju zastopano z več kot polovico kapitala, si je največ izkušenj pri izgradnji kabelskega sistema pridobilo med sarajevsko olimpiado, ko so opremili dve olimpijski vasi in pokrili tudi vsa prizorišča. Ta posel se jim je v tej republiki bogato obrestoval, saj so tudi kasneje v Bosni in Hercegovini zgradili še precej sistemov. 'pisemskih nahirajnikih,« pravi direktor Džordževič. Kot že rečeno, bo iz teh prostorov v ponedeljek stekla prava velenjska lokalna oddaja. Na policah je že nekaj kaset s posnetim dokumentarnim programom, ki ga bo VTV studio Velenje v prvih oddajah predstavil svojim gledalcem. VTV se je namreč že dokaj uveljavil s produkcijo dokumentarnih filmov, video in reklamnih posnetkov. Tako smo njihove izdelke že lahko spremljali na slovenski televiziji. Med drugim so sodelova- Kamera teče - snemalec Milan Marič pri delu. li tudi pri neposrednem televizijskem prenosu srečanja Tudman-Kučan ‘v Celju, Zanimiv je tudi glasbeni spot, ki so ga posneli za avstrijsko-špansko koprodukcijo. Z dvema snemalnima ekipama so dokumentirali katastrofalne poplave na območju, posneli so tudi film o posvetitvi cerkve Sv. Duha v Celju, če naštejemo le nekaj projektov. Sčasoma bodo skušali oblikovati tudi kontaktne zabavne oddaje, ki bodo prijetno popestrile program. »H gledanju bi radi pritegnili čim več gledalcev vseh struktur. Na ta način bodo tudi informacije dosegle čim večjo število ljudi, kar je, seveda, naš cilj,« pravi Džordževič. »Naš program bo komercialen program, tržno zanimiv in konkurenčen«. Kako je pravzaprav Velenjčanom uspelo v sorazmerno kratkem času priti do svojega programa? Ob pravem času sta se na istem kraju znašla zasebni in družbeni interes in povezala svoje želje, znanje in potrebe. Tako je nastalo mešano podjetje VTV studio, v katerem kapital združujeta zasebnik Džordževič in Gorenje servis. Produkcija studia služi med drugim tudi za potrebe Gorenja: predstavitev firme in njenih izdelkov oziroma uslug Igor Simončič, direktor Velkoma in Rajko Džordževič, direktor VTV studia ter za interno izobraževanje. Direktor Džordževič je zaenkrat edini zaposleni velenjski televizijec. V začetku obstoja lokalne televizije se mu bosta pridružila še snemalec Gledalci v Velenju lahko preko kabelske televizije trenutno spremljajo trinajst programov. VTV bo temu dodal še živi program. Na istem kanalu bodo predvajali tudi filme, v ostalem času pa bodo oddajali video strani. Montažer Dušan Marič demonstrira svoje delo glavnemu uredniku Nove dobe, Srečku Šrotu. Milan Malič in režiser Igor Prodnik. »Del ekipe, ki sodeluje pri VTV studiu smo pol leta usposabljali v MKS Studiu v Celovcu, s katerim tudi uspešno sodelujemo. Ker sodelujemo s sposobnimi sodelavci, smo si že uspeli ustvariti dober imiž. Tako so nas tudi na TV Slovenija sprejeli kot resne partnerje in dogo- vorili smo se za sodelovanje.« Velenjski studio bo hkrati tudi televizijsko dopisništvo televizije Slovenija, Yutela in drugih postaj. »V Sloveniji se dogovarjamo o združitvi lokalcev v tretjo televizijsko mrežo. Razmišljamo pa tudi o ustanovitvi območnega televizijskega centra. Celjanom smo že Tu nastajajo video strani. Riše jih tudi Boštjan Božič, sicer tretješolec na srednji računalniški šoli. Kabelski priključek v Velenju stane 350 nemških mark, preračunanih v dinarje. Plačati je treba še 1000 dinarjev prispevka. Tam, kjer je treba do vtičnice potegniti več kot trideset metrov kabla pa so stroški nekoliko višji. predlagali skupen projekt za ustanovitev regijske televizije Celje, saj z izkušnjami in opremo gotovo prednjačimo prčd njimi.« Načrti velenjske televizijske ekipe pod vodstvom Rajka Džordževiča, so — gledano na dolgo rok - smeli in velikopotezni. Toda tudi realni, saj upoštevajo načelo, da napredujejo in se razvijajo korakoma, a temeljito. Ob startu novega lokalnega programa pa lahko zapišemo: Velenjčane bo to pot doletelo nekaj dobrega. NOVA DODA SPOMINSKI PARK KUMROVEC NA RAZPRODAJI Muzej, šola, hotel ali... kaj? Kakšna bo usoda spominskega parka Kumrovec, edinega etničnega parka v sosednji Hrvatski? Zrahljana federacija in spremembe v družbeni ureditvi so Kumrovec1 potisnile pred zid: ali bodo. bistveno spremenili način poslovanja ali pa ... Kustosi iz delovne enote Staro selo so v tem prepoznali možnost za uresničitev svojih sanj, za osamosvojitev v zasebno muzejsko ustanovo. Pripravili so elaborat, s katerim utemeljujejo to svojo zahtevo. Spominski park, ki je kompleks 37 stanovanjskih, gospodarskih in pomožnih objektov. predstavlja z etnografskim in zgodovinskim izročilom (stare obrti, sejmi, poroke ipd.) dokaj celovito kulturno in ustvarjalno podobo prebivalcev hrvatskega Zagorja na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Zraven sodi tudi memorialni del — Titova rojstna hiša. Staro selo si je v letu 1989 ogledalo 206.095 obiskovalcev, od teh 10.500 tujcev iz Avstrije, Nemčije, Italije, Madžarske in Češke. Tudi letos obisk kljub nekaterim spremembam ni bil znatno manjši, kar je bila zelena luč za kustose, da bi lahko tudi samostojno uspešno poslovali. Zato se njihov elaborat v veliki meri nanaša na tržno gospodarsko orientacijo, le delno računajo na denar iz skladov. Želijo negovati in spet obuditi že nekoliko pozabljene običaje in narodno izročilo, hkrati pa iti v korak z dosežki najnovejše umetnosti. Vzor so jim podobna et-no-naselja v Evropi, ki z ustreznimi vlaganji postajajo atraktivna za turiste in prinašajo tudi dober dobiček. Muzejski svet Hrvatske je pred kratkim odobril idejo o samostojni muzejski usta- novi Staro selo Kumrovec. Tako bi bila usoda tega dela spominskega parka rešena. No, kaj pa ostalo? Prihodnost Spominskega doma borcev in mladine z vsemi rekreativnimi tereni, hotelsko-kongresnimi prostori, velikimi parkirišči, usoda prostorov nekdanje Politične šole in Titove razidence visi v zraku. Letošnjo pomlad so nekdanjo Titovo rezidenco ponudili v uporabo Čebelarski zvezi Hrvatske, ki naj bi osnovala čebelarsko znanstveni izobraževalni center, kar pa se je izjalovilo zaradi pomanjkanja denarja, tako da rezidence še niti ne uporabljajo. Odkar je bila politična šola ukinjena, so jo uporabljali v zelo različne namene, še nedavno tega za urjenje posebnih policijskih enot. Ta prostor pa bi lahko kaj kmalu postal poslovna šola, tako pravijo ameriški poslovneži po svojem obisku. Poslovno šolo za Vzhodno Evropo bi odprla univerza iz Minnesote. Počakajmo, pa bomo videli, če gre zares. Medtem pa o uporabi Spominskega parka (izjema je Staro selo) razpravljajo z več partnerji. Največjo pozornost je namenil neki avstrijski podjetnik, ki bi kompleks spremenil v hotelsko-rekreacijski center, in švicarsko podjetje »Creation«, ki bi želelo pognati konfekcijsko proizvodnjo. Kaže, da so vsi pripravljeni kupiti Spominski park, ampak — za majhen denar! Kakor pravijo, bi morali vanj še mnogo mnogo vlagati. . . Določeno jamstvo, da Kumrovec ne bo pristal na razprodaji, je nov zakon, ki prepoveduje prenos družbene lastnine v privatne roke!? 18.000 TELEFAKS NAROČNIKOV Fax me! Širom po svetu je priključenih kakih 12 milijonov telefaksov, kar 400.000 z znamko ameriške korporacije McDonald's. Velikokrat telefaksi niso prijavljeni na poštah, saj se zaradi svoje razširjenosti in prenosnih modelov nahajajo v poslovnih kovčkih, avtomobilih, avionih (fipr. »Japan Airlines«), v privatnih stanovanjih... Danes je že zelo težko najti nekvaliteten model, tako da poštne in telekomunikacijske ustanove ne otežujejo priključevanja telefaksov, ki še niso atestirani. Nekatere države, kot na primer, Avstrija, Nemčija, tudi Jugoslavija pa še vedno upoštevajo stroge predpise. Problem telefaks komunikacij je danes zreduciran na pomanjkljive popise raznih izdajateljev telefaks in podobnih imenikov, ker je večina podatkov o naročnikih nepristopna. Delno zato, ker niso prijavljeni na poštah, drugi razlog pa so zakoni o tajnih podatkih. V Sloveniji so sprejeli zakon, ki jamči tajnost podatkov, če naročnik ne želi, da so javno objavljeni. Podoben zakon so sprejeli v sosednji Hrvatski. V svetu in pri nas je veliko izdajateljev teleks in telefaks imenikov, kakovost podatkov pa je zelo različna. V Jugoslaviji je 13 izdajateljev, vsi so iz Beograda, le dva iz Slovenije. Nad nobenim pa ne bedi Pošta, kar se odraža v kvaliteti izdaj glede na to, da se je v enem letu število telefaks naročnikov potrojilo. V decembru 1989 je bilo v Jugoslaviji prijavljenih 6000 naročnikov, novembra letos pa že okrog 18.000. Poštne uprave priporočajo od mednarodnih imenikov predvsem dve izdaji: »The Green Continental Telecommunication Directories« in »Jaeger in Wald-mann« iz Nemčije. Pa še nekaj: teleks je boljši! Prednost mu daje šifra, ki jo je težko ponarediti in prenos podatkov, ki ie visoko kvaliteten, kar za telefaks ne velja. KOVINOTEHNA ZA PRAZNIČNI DECEMBER PC HUDINJA CELJE Smučarski sejem nove in rabljene opreme Božično novoletni ŽIV ŽAV Predvajanje risanih filmov Nastop ansambla OLIVER TVIST Dvigovanje otrok s toplo-zračnim balonom Prihod Dedka mraza s spremstvom 11.-15.12.1990 17.-22. 12. 1990 19. -22. 12. 1990 20. -22.12.1990 PC PREVALJE Obiski Dedka mraza in obdaritev najrnlajšm ^ ^ Nastop čarovnika JANIJA JOŠOVCA 28.12. Nastop ansambla NERON______________________29.12_. 29. 12. 1990 '90 ob 17.00 '90 ob 11.00 Brušenje kupljenih izdelkov STEKLARSKE ŠOLE ROGAŠKA SLATINA s kozarcem francoskega šampanjca PCŽelezninarCelje 15.12. 90od9.-11.00 17., 18. 12. '90 od 15.-18.00 Predstavitev EMO - BIO program PC Železninar 21.12. 90 od 16.00-18.00 22. 12. '90 od 9.00-11.00 Ličenje in ureditev pričesk v sodelovanju z gojenkami SREDNJE ŠOLE BORIS KIDRIČ PE Mavrica Celje 17.-12.12. '90 dopoldan od 9.30-10.30 ______popoldan od 16.30-17.30 Nastop čarovnika JANIJA JOŠOVCA za otroke in kozarec francoskega šampanjca za starše - Fužinar Jesenice 19.12. 90 ob - Blagovnica Oprema Mengeš 20.12. 90 ob 17.00 - Blagovnica Kovit-market Maribor 22.12. '90 ob 10.00 Predstavitev programa svetilk »SIJAJ s kozarcem francoskega šampanjca PE ELEKTRO Celje PE TEHNIKA Celje PE SRCE Celje________________________ « HRASTNIK 19. 12. 1990 20. 12. 1990 21.12. 1990 »NEMOGOČE NAGRADNO ŽREBANJE Glasbeni center Celje Vsakdo, ki kupi od 10.-28. 12. '90 blago v vrednosti nad 5.000,00 din prejme srečko. Žrebanje bo 28. 12. ob 16. uri. NAGRADE: - barvni televizor - radio kasetofon - walkmen - plošče - kasete '__________________________________ JE MOGOČE« j Zeleni Velenja pogrnili IZ REGIJE V avli velenjske občinske skupščine, ki jo še vedno krasi mogočna stenska umetnina samorastniškega slikarja Jožeta Horvata Jakija »vizija Velenja«, smo pred zadnjim zasedanjem občinske skupščine prisluhnili skupini strankarsko mešanih delegatov in med smehom slišali pripombo: »Zeleni Velenja bodo danes spet zakuhali.« Pa sojo res. Ne samo zavoljo njihove kaprice o prednostni razvrstitvi točk dnevnega reda, ampak predvsem zaradi preračunljivih namer, ki jih je po ovinkih že kar na začetku zasedanja razkril njihov vodja Vane Gošnik. Ta je nameraval občinske poslance znova zavesti, čeprav na rovaš tiste njihove politične opredelitve, zaradi katere so Zeleni Velenja pridobili znatno število volilcev. Njegova poteza je bila sprva še tem bolj nerazumljiva, ker je sam župan Semečnik zagotavljal, da se njegov občinski parlament končno prvikrat ukvarja s pomembnim vsebinskim vprašanjem. Na dnevnem redu je bilo poročilo o ekološki sanaciji termoelektrarne Šoštanj. Vso zadevo je kmalu raz-vozljal Peter Rezman, vodja občinskega odseka za varstvo okolja, obenem pa poslanec stranke zelenih, ki je delegate v skupščinskih klopeh tudi razgrel, ko jim je pojasnjeval, da se bo ekološa sanacija elektrarne zavlekla tja do leta dva tisoč. Zato so nekateri takoj posumili, da se za tem skriva dogovor, ki ga morda vodijo Zeleni Velenja z republiko, saj je Vane Gošnik na tej ravni podpredsednik republiške skupščine. Ugotavljali so, da v republiki ne spoštujejo sklepov velenjske skupščine izpred treh let o 90-odstotnem zmanjševanju emisije žveplovega dioksida (do leta 1993), ki ga v Šoštanju spuščajo v ozračje. Vedno zgovorni poslanci iz družbenopolitičnega zbora Martin Budna, Ivan Atelšek, Srečko Meh, Ivan Žlebnik, Peter Rezman in seveda Vane Gošnik so spet dobili priložnost in razpravo razvlekli na debele tri ure. Krivo za to pa je tudi vodstvo skupščine, ki je podleglo poročevalcu Rezmanu in na dnevni red zasedanja uvrstilo za Šaleško dolino pomembno življenjsko in razvojno vrašanje, vendar brez čvrstih strokovnih dejstev, in ne da bi k sodelovanju pritegnilo odgovorne iz elektrarne in rudnika. Od teh tudi na zasedanju skupščine ni bilo nikogar. Nekaj uporabnega modrovanja pa je med velenjskimi poslanci vendarle bilo. Svarilo, ki ga je delegatom posredovalo Šaleško ekološko društvo, da do konca stoletja zaradi onesnaženosti zraka in okolja ne bodo vzdržali ne gozdovi, ne ljudje, ne polja, če v Šoštanju ne bodo pravo- časno delovale naprave popolnega žveplovega očiščenja, je vsekakor bolj preudarno od kvasenja nekaterih poslancev Zelenih Velenja. Ža-to tudi niso zavrnili stvarnih predlogov ekološkega društva in so posamezne uvrstili med sprejete sklepe. Še bolj pa je užgala rudniška delegatka v zboru združenega dela, dipl. ekonomistka Dragica Kotnik, ki je dejala: »Iz hodnikov republiškega izvršnega sveta imam informacije, da so namenska sredstva za prekvalifikacijo rudarjev, sanacijo in zapiranje premogovnikov, pomotoma izpadla iz republiškega proračuna za leto 1991. Zaradi tega moramo v tej skupščini ostro reagirati in vztrajati, da bo denar za ekološko sanacijo zagotovljen v državnem proračunu.« Za nameček pa je gospodu Gošniku v obraz povedala, kako ga je že julija svarila, da denarja za ekološko sanacijo v Šoštanju ne bo v proračunu, sam pa jo je ta- krat imel za pesimistko. Morda je gospod Vane Gošnik zdaj svoje karte v Šaleški dolini zaigral, saj so na zadnjem zasedanju velenjskega parlamenta celo posamezni poslanci iz vrst stranke zelenih bistveno drugače razmišljali od njega. Skupščina v Velenju pa je zaradi vpliva proizvodnje premoga in termoelektrične energije na okolje spet sprejela sveženj sklepov. Odločno zahtevajo od republiške vlade, da takoj oblikuje strategijo elektroenergetike in zagotovi sanacijski denar iz proračuna, če ne, bodo z vsemi sredstvi preprečili - tudi s fizičnimi ukrepi - proizvodnjo elektrike v termoelektrarnah Šoštanj. Sedaj je čas, da se na obzorju pojavi nova velenjska vlada, ki je zaradi, od prejšnje strankarske sestave, bližja oblastem v Ljubljani. Če bo poleg tega še prožnejša, bomo na Slovenskem kmalu zadihali bolj svež zrak. Rogič je ostal direktor zanj. Člani delavskega sveta, znotraj katerih pred tem ni prevladovala enotnost, so se enako odločili kot delavci in znova izbrali Dragana Rogiča za direktorja velenjskega Sipaka. Mozirje: Publicist, esejist in sodelavec številnih slovenskih časnikov Aleksander Videčnik praznuje sedemdesetletnico. Velenje: V četrtek se bo v velenjskem kulturnem centru predstavil jezuit Franc Cesar, mariborski župnik, pisec knjige Partizan nekoliko drugače. Mozirje: V občini ugotavljajo, da brezposelnost stalno narašča. Brez kruha je v primerjavi z lani blizu 130 delavcev več. Žalec: Na Šlandrovem trgu so odprli novo trgovino, imenovano Top Shop. Celje: V Likovnem salonu je na ogled razstava imenitnih zlatarskih izdelkov po ugodnih cenah. Celje: Društvo ekonomistov je pripravilo posvetovanje o davčni reformi in lastninjenju. Velenje: V galeriji Kulturnega doma Ivan Napotnik je na ogled razstava slik jugoslovanskih mojstrov iz zbirke prodajne galerije LM iz Maribora. Ljubno: Mesec dni pozneje. Dela tečejo s polno paro, obrazi ljudi pa so že nekoliko vedrejši. Mozirje: Zima in sneg prinašata zaskrbljenost v prejšnji mesec poplavljeno Savinjsko dolino. Šentjur: V Alposu se z zmernim optimizmom pripravljajo na poslovno leto 1991. Slovenske Konjice: Posebna občinska komisija ugotavlja medvojne in povojne poboje v tej občini. Celje: V SLG so predstavili krstno uprizoritev Vinka Moderndorferja Camera obscura. Podčetrtek: V Atomskih toplicah so odprli kompleks bazenov in ustreznih prostorov za vrsto masaž. Naložba je veljala 11 milijonov DEM. Slovenske Konjice: Potniki na avtobusni postaji se hudujejo, ker so jim vzeli čakalnico in vanjo namestili igralne aparate. Celje: Desetorica žensk se je v Narodnem domu udeležila ustanovnega sestanka Ženske skupine, katere pobudnik je stranka prenoviteljev. Celje: Stranka demokratične prenove je pripravila še eno okroglo mizo. V Narodnem domu so se pogovarjali o lokalni samoupravi. Laško: Med pivovarno, občino in stečajnim upraviteljem potekajo intenzivni pogovori o tem, da bi pivovarna kupila gostinska objekta motel Hum in hotel Savinjo, oba v stečajnem postopku. Žalec: V žalski občini bodo malčki rajali ves december. Slovenske Konjice: Obrtniki zahtevajo zakonodajo, ki bi ščitila delo obrtnika. Konjiški obrtniki ustvarijo 4,5 •odstotka občinske proizvodnje. Laško: Pivovarna je prevzela sponzorstvo za dolgoprogaša Dušana Mraljeta. Vitanje: Na pobudo krajanov bodo tamkajšnjo osnovno šolo 3. bataljona VDV preimenovali preprosto v Osnovno šolo. Velenje: Stranka demokratične prenove in občinski svet Zveze svobodnih sindikatov sta pripravila javno tribuno o stanovanjski zakonodaji. Celje: V zasebni galeriji Mozaik so pripravili dražbo likovnih izdelkov, izkupiček pa namenili kot pomoč po poplavi. Celje: Izvršni svet je sprejel sklep, da črnih gradenj na Miklavškem hribu v nobenem primeru ne bodo legalizirali. Slovenske Konjice: V Cometu izvozijo dve tretjini proizvodnje. Dve firmi v tujini jim služita kot odskočni deski prodora za tuji trg. Celje: V celjskem Kompasu so predstavili turistično fotografijo Vinka Skaleta. Prebold: Tamkajšnji jamarji se že osmič zapored pojavljajo kot založniki stenskih koledarjev. Šentjur: V hotelu Merx so pripravili srečanje duševno prizadetih otrok ter njihovih staršev in skrbnikov. Podjetje SIPAK iz Velenja obstaja že 20 let in ves ta čas jezdi direktorsko sedlo Dragan Rogič. Udomačeni Slovenec iz BiH, ki je na ljubljanski strojni fakulteti postal inženir. Prišel je čas reelekcije in v Sipaku so se morali po štirih letih znova odločiti za direktorja. To pa v teh časih, ko naj bi zdajšnje direk- torje zamenjali sposobnejši, ni več enostavno. Če delavci razmišljajo s svojo glavo ali ne, pri ponovni izvolitvi niti ni pomembno. V Sipaku pa je bilo. Od zunaj sicer ni bilo nobenega pritiska na Rogiča, znotraj podjetja pa naj bi zoper njega rovarili demosovci, takšno bedarijo pač zdaj slišimo naokrog. Da ni- Vsem političnim strankam je skupna ena lastnost — boj za mesto pri koritu. Lahko je biti velik človek - v glavah male pameti. ma v podjetju primernih vodilnih in je do njih preveč prizanesljiv. Če ostane on, bodo tudi oni. In zgodilo se je, načrtovano ali ne, da se je poleg starega direktorja na javni razpis prijavil še Vlado Berke iz Gorenja. Vendar je bil dvoboj med njima pošten, razlagajo dobro obveščeni. Delavski svet je zavrnil sumničenja in morebitna rovarjenja ter sklenil, da naj o obeh kandidatih odločijo delavci v samoupravnih enotah s tajnim ali javnim glasovanjem. Rogič samo v eni enoti ni dobil večinske podpore, v ostalih osmih, številčnejših, pa so se delavci odločili •Iv \v vi; vi; vi; •Iv \v & INV .v.; 45 let vulkanizerstva v Celju VULKANIZACIJA Mariborska 54 a GORSIC JANEZ Tel.: 31-401 IZJEMNA PONUDBA GUMi Michelin, Pirelli, Uniroyal, Semperit in nalite z enoletno garancijo. Popusta ni, ker smo najcenejši Ivi •Iv Ivi vi; vil \v Iv! -V. v! v.* v. v.; S: v! v. •Iv v.; •Iv vi' JOŽE VOLFAND: MORALA NEMORALE Na denari 11 ni imena Če med vsemi Slovenci v Celju edino Jože Volfand, nekdanji čelni frontnik real-socializma in učitelj boljševizma, nedosegljivi povzpetnik in diktator občinstva ob Savinji in do nedavnega kot odgovorni urednik Dela največji zavirač demokracije lahko še danes pred vesoljnim svetom vodi pogovore z najvidnejšimi borci za demokracijo, potem se ta demokracija in ti borci nevede poistovetijo z Jožetom Volfandom, z njegovimi včerajšnjimi in jutrišnjimi kompanjoni. V izogib takojšnji in tudi siceršnji zameri, čast in slava Jožetu Volfandu, ki ima to sposobnost, tako redko dano navadnim ljudem, da ob vsakem zdrsu vedno pade na - noge. Njegova zdajšnja reinkarnacija, ali razkarierira-nje, v resnici ni niti zdajšnje, niti od včeraj. Še kot steber osrednje novinarske hiše Dela, je nevidno sestopal in se nadvse uspešno levil v - »bus-sinessmanna« s kometno bleščečim sijem v nekdanjem rdečkastem okolju. Demokraciji in njenemu Tu NISO IZBIRALI TITOVE MIS... Jože Volfand je že v prvi celjski garnituri. zdraviliških središč.« In v čem bi naj bilo tu karkoli nemoralnega? Jože Volfand je ugotovil, da na denarju ni imena. Ko je Fitness inženiring & company pobral smetano od nekdanjih »prijateljev«, se je odločil za reprizo že uveljavljenih prijemov, ki jih je udejanil za plačilo svojih popotovanj. Tokrat je vso reč zaskočil v »pomoči občanom pri izbiri Božičnih in Novoletnih daril.« Svoje nekdanje su-ženjčke je tokrat uporabil za akviziterje oglasov za »Katalog« že omenjenih »daril«. Sodeč po ceni oglaševalcev je tako nagrabil okrog 1.400 starih milijard dinarjev! In glede skrbnost in previdnost Jožeta Volfanda: sodelavcem honorarjev ni izplačal, ker »denar počasi priteka«. Ni potrebno biti velik strokovnjak, znati je treba samo seštevati in odštevati in glej šmenta: čistega dobička je ostalo nekaj več kot polovico zneska. Torej najmanj dvajset plač, kot jih prejema pri Delu. Katalog DARILO je tokrat izdal in založil v svojem novem podjetju Fit-Media d.o.o. In če se je Jože Volfand v zadnjem času pojavljal v Delu kot pisec člankov o gospodarstvu, je to moč razumeti na dva načina: enkrat kot vračilo obljube direktorju, ki je pri Fitness ali Fit-Medii plačal oglas in dru-ugič, da Jože Volfand kot ena izmed najodgovornejših oseb pri osrednjem slovenskem listu kani spet na - pot. V Evropo nikakor več ne, ker jo ima že po tem grobem opisu - doma. V Celju. Nikar ne mislite, da on v Hotelu Evropa zastonj razlaga ljudem, ki ga za poslušanje morajo plačati 170 dinarjev, kaj bo s slovenskim narodom. On za debeli šop mark razmišlja, koliko mu še manjka, da bi uredil znameniti in tako dolgo zaščiteni Vodni stop v - vinoteko. Fitness inženiring d.o.o. ....................jv....- v Celju. Zakaj v Celju? Naj- nastopu se je vcepil kot po- verjetneje iz dveh bistvenih djetnik v skupni lasti podjetja razlogov. Najprej zato, ker je FITNESS INŽENIRING, 63000 CELJE , Celje, 14.10.1990 d.o.o. Kraigherjeva 1 Spoštovani gospod mag. MIRKO ULAGA 63000 CELJE Ulica XIV. divizije akcije in izvedbo informativno-propagandne podjetništva Celje" in -obl gospodarstvo Celje informativne akcije _________ _ _____ smo iformativne akcije in tej osnovi je bila ' ponudbi za zasnovo "Štajerska banka obrti "formiranje diskontnega centra za------- točno opredelili naloge glede realizacije za izdelavo logotypa ter celostne podobe sprejeta cena in podpisana pogodba. V ponudbi pa je bilo tudi zapisano naslednje: Za oglaševalsko akcijo (obseg glede na plan medijev) se cena opredeli glede na zahteve naročnika pri izbiri medijev, pri frekvenci in dinamiki oglaševanja itd. Izvajalec določi tudi ceno dela kreativnega teama pri snovanju oglasnih sporočil in stroške pri organizaciji ter kontroli oglaševalske akcije. Za ta del nalog bi morali torej podpisati aneks k pogodbi, vendar zaradi časovne stiske naročnika izvajalec ni vztrajal pri formalno-pravnem urejanje odnosov glede na nove naloge. Oglaševalsko akcijo smo realizirali - hitro organizirali krftaciio vseh sporočil in organizirali oglaševalsko akcijo tako, • -I___: _ J Prav Lak O RITIO orevze 11 kraani 1o vsen sporočil m organiisii ------------------ "~K°! da je bila racionalna in dokaj učinkovita. Prav tako smo prevzeli vse naloge, ki se navezujejo na prodajo delnic, vključno s kf-paoi in oglaševalskih r po roč 1 1 . Najbrž ni treba utemeljevati obveznosti naročnika. Izvajalec pa glede na to, da pozna finančne okoliščine realizacije projekta, zaračunava minimalne stroške za kreacija tar^.a^orpanTzar-i’io^in^kontrolo oglaševalske_____akcije v višini 36.000 .flD din . . Prosim, da ta strošek poravnate. Prav tako sporočam, da je izvajalec do 15. oktobra 1990 prejel samo 60.000,00 din, na osnovi podpisane pogodbe - čeprav se je naročnik zavezal, da bo obveznosti poravnal do 31. avgusta 1990 (polovico zneska), ostalo pa po realizaciji nalog (naloge smo realizirali do 15. septembra 1990). Na osnovi pogodb št. 1/FI in 2/FI naročnik dolguje izvajalcu, še 150.000,00 din). Hkrati sporočam, da sem p dolgujete, nameniti za delnice SB. S spoštovanjem! ripravljen del zneska, ki mi FITNESS INŽENIRING, d.o.o. CBLJE Direktor/ »ednost: Y0-STIP INŽENIRING, d.o.o. Celje Ignac Krumpak, predsednik . Dušan Jereb, direktor dipl - soc. v Celju ostal neokrnjen del trdnjave Franceta Popita - Jokla, ki je našega Jožeta enkrat že tako uspešno rešila, ko je posegel v stanovanjsko politiko Celja in svojim prijateljem pomagal do stanovanj in se je zdaj vrnil po obresti, in drugič verjetno zato, ker lahko možak takšnega kova postane uspešni poslovneš samo v - Celju. Dobro, in v čem bi naj bil Jožetov naglavni greh? V tem, da se je vrnil v Celje in pobral pridelek, ki ga je kot čelni frontnik toliko let sadil? Ne. Po našem mnenju gre pri Jožetu Volfandu za osnovni problem v tem, da vidi moralo v nemorali. Fitness inženiring d.o.o. ima svoje poslanstvo in namen. Jože je to razumel po svoje in z nekdanjimi sodelavci (podrejenimi) pri Delu na celjskem območju vrgel oko na »propagiranje turističnih in Faksimile pisma, iz katerega je lepo razvidno, koliko je Jože Volfand (tedaj še urednik Dela) pokasiral za prodajo modificiranega Hitlerjevega znanega reka: »Naredite mi to deželo spet nemško?... po Volfandu: » ...« spet bogato...«, ki gaje prodal kot reklamni slogan novoustanovljeni štajerski banki. MERK BANKA NOVE - VIŠJE OBRESTNE MERE Z 22. 11. 1990 veljajo nove - višje obrestne mere za hranilne vloge 1 Vrsta vloge Vloge na vpogled Vezane vloge nad 1 mesec nad 3 mesece nad 6 mesecev nad 12 mesecev letna obrestna mera 35% 37% 39% 41% 43% y katerem je poteklo 6 mesecev. NOVAKI DOBA RES JE... - da so iz zgornje etaže velenjskega gradu vrgli narodnoosvobodilno muzejsko zbirko, prostore higienično prebelili, zdaj pa bodo vanje naselili uslužbence muzeja. Zgodovinski dogodek so si prišli na lice mesta ogledati tudi znameniti strokovnjaki, med njimi gospod doktor Ivan Stopar. Odobravajoče je kimal z glavo. - da se je minister Maks Bastl iz Cinkarne (z malverzacijami) odžagal sam, da pa ga je prejšnji režim hudičevo ščitil in mu v dokaz zaščite dal celo mesto direktorja, s katerega se je spet odžagal sam. - da je 30. decembra najboljši datum za plebiscit. Takrat bodo doma slovenski zdomci, manjkali pa bodo »južnjaki«, ki bi lahko na glasovanju motili enotno slovensko voljo za osamosvojitev. Da ne bi bilo presenečenj, bi celo kazalo »južne brate« čez novoletne praznike kar na državne stroške zapeljati na njihove domove onkraj Sotle. - da na zadnje zasedanje zborov velenjske skupščine ni prišel delegat prenoviteljev Rafko Berločnik. Zdaj, ko je postal veliki bančnik v obubožani splošni banki Velenje, se je revež ustrašil, da bo moral za ekološko sanacijo šo-štanjske elektrarne primakniti kaj ficka. Pa ja delegati od njega to ne bi zahtevali! Še tista leta, ko je bil glavni (takrat smo temu rekli predsednik KPO) v propadlem elektroenergetskem kombinatu, mu je bilo kaj malo mar, kako elektrarna svinjari ozračje. - da je šel celjski obrambni minister Miro Terbovc med Jehovine priče. Prejšnji teden je spet napovedal poplavo. Kot je pri jehovcih navada, potopa tudi tokrat ni bilo. - da so knjižničarji Splošne izobraževalne knjižnice iz Rogaške Slatine še zdaj čisto iz sebe. Končno so knjižnico preselili v prelestni Kulturni dom. Edina težava je v tem, da zase nimajo ustreznega prostora in počivajo tako, da se obešajo na lestenec ali postavljajo na glavo. - da je bil letošnji Miklavž v Šmarju pri Jelšah sam Zvone Nagode, zakonski drug gospe Nagode, predsednice krščanskih demokratov. Gospod Nagode je bil doslej tovariš dedek Mraz. - da morajo gospodje Jože Župančič, Miloš Pešec in Žare Mravlje vedeti nekaj več od ljudstva. V petek zvečer se jim namreč ni zdelo vredno poslušati Kučana in Tudmana v Evropi. Ob isti uri so bili s soprogami opaženi v teatru. — da ima gospod ravnatelj celjskega teatra, Borut Alujevič, več priročnih teorij o tem, kateri ljudje sestavljajo Demosove najvidnejše strukture: 1. sposobni pokončneži, ki so prej odklanjali sodelovanje s komunisti, 2. sposobni komunisti, ki so zamenjali barvo pred in po volitvah, 3. nesposobni mehkužci, ki so našli primeren izgovor za prejšnjo neuspešnost. - da je,Luka Mitrovič, Hrvatska televizija, dejal: »Razočaran sem nad Slovenci, ker niste podpisali pisma o dobrih namerah za konfederacijo med Slovenijo in Hrvaško.« STRAN 12 13. STRAN DOBA ANTON ROJEC NE BO ŽUPAN SLOVENSKO-HRVAŠKE KONFEDERACIJE Celju se je izmaknilo, da bi bilo glavno mesto Anton Rojec je dal veliko na »evropsko« srečanje slovenskega in hrvaškega predsednika, pa ga je Milan Kučan že ob pričetku pogovora vendarle razočaral: Celje le ne bo glavno mesto bodoče (morebitne) zahod-nojugoslovanske konfederacije in tako gospod Rojec tudi ne župan te nove državnopolitične tvorbe. In ker v Celju v petek tudi niso podpisali napovedane Celjske pogodbe, je zanj ta večer minil manj usodno, kot je mislil. Sicer pa je tudi res, da bi lahko odletel tudi v primferu, da bi Celje le določili za središče tega konca Evrope, saj se je, kot smo že poročali, javil in razglasil naslednik celjskih glofov. Celjskemu županu zdaj ostane le še to, da se uresniči napoved, da bi morebitno hrvaško-slovensko pogodbo le podpisali v Celju; če bo tedaj še župan. RESTAVRACIJA NARODNI DOM priporoča svojo izvrstno toplo in mrzlo kuhinjo vsaki čas in najboljša domača vina. Lastna mesarija. Restavrater F^aiBO KAMELEONI SO SPREGOVORILI Za člani v cerkev še miza___________________________________ Za mizo v cerkvi Sv. Duha v Novi vasi v Celju se nekateri počutijo prijetno domače. Nič čudnega, ko pa so za njo enako udobno sedeli takrat, ko so še vdano služili rdečemu režimu. Dragocena sejna miza je bila nekdaj last celjske partije. Njeno poreklo je nedokumentirano, šušlja pa se, da naj bi bila kos zaplenjene Rakuscheve dediščine. Če je to res ali ne, ni mogoče trditi, zagotovo pa gre za zelo dragocen kos pohištva, za katerega so g. župnik odšteli lepe denarce, čeprav je prejšnja oblast prišla do nje bržkone zastonj. Miza je skupaj z rdečimi usnjenimi fotelji morala od hiše, ko je obubožana nekdanja oblast strgala poslednje novce, da je lahko svojemu aparatu izplačala zadnjo plačo. Kot da bi se usoda še enkrat posmehnila odstavljeni oblasti pa so dovolj denarja zmogli zbrati le v cerkvi. Da pa so ogromnoThizo sploh spravili v novi prostor, so jo morali celo nekoliko skrajšati. Kljub temu so pohištvo prepoznali in vest izčvekali anonimni kameleoni, ki pa se pod okrilje nove vere gotovo niso preselili zaradi mize in foteljev. Ministra Šešerka draga šola Podpredsednik slovenske vlade Leo Šešerko je moral v Ameriko, da je ugotovil, kako je pravzaprav nespametno, da bi Slovenija imela skladišče radioaktivnih odpadkov. Tako skladišče bi bilo namreč povsem neekonomično, saj imamo premalo takšnih odpadkov. Lastno skladišče bi torej pomenilo nekaj takega, kot če bi vikendaš ljubiteljsko gojil sadje, za shranjevanje pa bi si zgradil sadno hladilnico. Je pa seveda še drugo vprašanje: Kaj pa če bo minister Šešerko ponudil slovensko skladišče radioaktivnih odpadkov še kakšni drugi državi? Zaslužek vsekakor ne bi bil zanemarljiv. Vinska Gora_______________ Vse kaže, da je konec naklepanj o tem, kam naj sodi krajevna skupnost Vinska Gora: v žalsko občino, kjer je zdaj, ali v velenjsko, kar bi mnogi želeli. Ne le tisti Velenjčani, ki imajo v obliki vikendov ali vinskih gore tudi svoje druge domove, ampak tudi nekateri drugi. Zdaj, ko se z novo ustavo obeta drobljenje Slovenije, je možnost, da postane krajevna skupnost Vinska Gora samostojna občina. Ostaja pa še vprašnje, kam se bo nagnila — na žalsko-celjsko stran ali na Velenjsko. Ne obeta se namreč le nova organizacija občin, ampak tudi regij. In Velenjčani bi na vsak način radi postali središče nove regije. Končno hišica V Celju se je kar nekako izgubil nekoč tako znani in pomembni Tone Stopar. Mož, ki je zaslovel z izgradnjo doma upokojencev, kasneje pa sodeloval pri najrazličnejših gradnjah, od stanovanjskih do raznih šolskih prizidkov, prizidkov domov onemoglih pa do letališkega hangarja, ni več v prvi vrsti krojiteljev celjske politike. Slišali smo celo, da se je umaknil iz Celja in svoje telo, ki ga je včasih znal tudi zastaviti v bran kakšnemu Celjanu, preselil v hišico, ki si jo je zgradil pri Rogaški Slatini. Je to umik ali le odmik? Nekateri so še za Čeprav redkokje, so ponekod vendarle še tudi letos pri nas slavili dan (stare skupne) republike. Tako na primer v Grižah, kjer je proslavo pripravila krajevna skupnost, gonilna sila pa je bil ravnatelj osnovne šole Franci Žagar. In - seveda — je k organizaciji »povabil« svoje učence in učitelje, ki so pripravili program. Prišlo pa je tudi okoli 20 krajanov, ne vemo pa, ali res na proslavo, ali so si prireditev zamislili kot sedmino. Terbovc v arestu »Ha ha ha,« je zadonel iz telefona prisrčen smeh, ko smo občinskega sekretarja za ljudsko obrambo Mirana Terbovca v ponedeljek popoldne povprašali, ali je že nazaj iz arešta. Zjutraj mu verjetno ni bilo do smeha. Ob 8. uri so se pri njem napovedali »generali« in zahtevali, naj jim pripravi vse spiske nabornikov. Če ne. so zapretili, ga bo vojaška policija strpala v zapor. Prikazal se ni, vsaj to jutro, nihče od gospodov v Uniformah. Marijino oznanenje Franc Potočnik in Marjan Aralica, šmarski župan in predsednik vlade sta pri Svetem Roku čakala na jutranjo mašo, ko se Franček nenadoma izvije iz globoke pogreznjenosti onostranstva in zašepeta Marjančku: »Ta hipec sem govoril z devico Marijo in mi je oznanila, da tisti »V«, ki ti ga po Šmarju lepijo pred priimek pomeni Viktory! Zmagovalec! To povej tvoji tašči!« Šole za vole Alenka Kunaver, predsednica Zveze dijakov Slovenije si je pred kratkim pobarvala lase, začela kaditi, hkrati pa izjavila, da ji je minister za kulturo dejal, samo ne mi začet s kulturo, ker sem alergičen nanjo, čeprav je bil to razlog njenega obiska. ★ Ravnatelj Gimazije Celje, Jože Zupančič je na eni izmed konferenc dejal, da morajo dijaki hoditi v gledališče lepo oblečeni, če ne, kdo jih je prosil, da hodijo na to šolo. ★ Učitelji srednjih šol zaslužijo manj, kot učitelji osnovnih šol, če gre verjeti profesorju Bojanu Hermanu in profesorju Hriberšku. '> ★ Govori se, da je ekonomska šola Vekš-u v Celju vzela grafoskop ter jim ga vrnila po poplavi (čeprav je bil poplavljen) samo obrisanega. ★ Res je, da je na gimnaziji vsako leto nekaj novega. Letos je teh stvari več. Poleg tega, da dijaki ne smejo hoditi v šolo z mastnimi lasmi, so uvedli tudi dogovorno spraševanje in opravičevanje po telefonu. To je letos tudi novost na Srednji tehnični šoli. Celjski bogataš Poplava je odkrila največjega celjskega bogataša. Nekdo je namreč prijavil, da je imel zaradi visoke vode 23 milijonov škode. Menda je šlo k vragu dragoceno pohištvo, cela skladovnica umetniških slik, dragocena zbirka lovskih trofej, vrsta specialnih lovskih pušk ... HUMORESKA Plajbiscit z odcepitv- • • m___________ »Ti, a veš, da bom tudi jaz zahteval plajbiscit,« je že malo v rožicah rekel možak Šmarskega za šankom v oštariji. Srepo je pogledal soseda, pa kozarec in ponovil: »Ja, plajbiscit«, in zvrnil kozarec. »Daj no mir s tvojim plajbiscit im,« je rekel sosed. »Mir? Nimam miru, ker mi kar naprej roji po glavi plajbiscit. Razumeš? Zena hoče, da postaneva suvenirja :..« »Suvenirja?« se je oglasil gostilničar. »Misliš suverena ? Su-ve-re-na!« »Ja, suverejna. Midva z ženo. A smo mi tu zdaj suverej-ni, te vprašam? A smo ali nismo, a?« je dvignil glas in zvrnil kozarec. »Kaj pa ti sploh hočeš?« se je oglasil gost za mizo. »A jaz? Ja, suverlenost. Popolno suverlenost. Da me nihče ne ogroža in ne vpliva na mene, ko ga žlampnem takole ...« je rekel in zvrnil še kozarec. »Kaj pa ima žlampanje s suverenostjo?« je vprašal gost za mizo. »Da nima ? Prmejdušima!« je poskočil možak. »Saj ti pravim. Paljbiscit, to ima! Če bi rad vedel, bi ti videl kako me moja vedno vleče domov od tod ali od drugod. Ben ti, kaj nisem suverlen? Pa pravi, da je tudi ona suverlena in če ne grem... se bo plebiscitarno odločila za odcepitev. Razumeš? Za odcepitev od mene in od postelje. A veš, kaj se to pravi, če bi se odcepila od postelje?« In je zvrnil kdo ve kolikeri kozarec. »Ampak če je suverena, ne suverlena, kot praviš, se pa res lahko odcepi,« je rekel gost za šankom. »Viš jo, figo,« je odvrnil možak in pokazal figo. »Ne more se, ker ne more dobiti večine. Na plajbiscitu lahko dobi samo petdeset procentov, To pa ni večina. A zasto-piš, zakaj je važna absolutna večina, a?« Odreše- nikova očala Marko Stadler, prvi kmet pod Svetimi gorami, prej in zdaj poslanec občinske in republiške skupščine, je občinski tržni inšpekciji prijavil višje cene letošnjega pridelka svojega sadja. Za ta neljubi korak se je odločil, ker si je po nasvetu vedeže-valke kupil očala, kot jih nosijo profesorji in vsi pametni. Za prelepe in bogate, že na daleč vidne okvirje je odrinil poldrugi zaboj viljamovk. Tako oboržoen. z že na daleč vidno inteligenco, se je po vrsti lotil direktorjev od Imenega do Cvetlina in Rogatca na drugem koncu Republike Šmarje pri Jelšah. Tovariše direktorje je v hitrem seminarju podučil kako in kaj bo, ko bo tudi pod Svetim Rokom zavel njegov veter. Odtlej ga je moč videti samo še z očali, od katerih se ne loči niti, ko utrujen pade k počitku. Baje z očali lepše sanja. FOTOREPORTAŽA Zaščitniki nezakonitosti Prišli so nenapovedani, z do zob oboroženim spremstvom. Noben ugovor Majde in Silva Pevca ni pomagal, nikogar niso ganile solze njegovega brata s hudo prizadetim otrokom — pod budnim očesom postave so delavci Cestnega podjetja Celje postavili 110 metrov zaščitne cestne ograje, zaprli veliko parkirišče, »vrgli v smeti« leta 1977 potrjeno dokumentacijo in pustili dovoz več deset metrov vstran. Majda in Silvo Pevec, lastnika znane diskoteke Cibby, nista v roke dobila nobene uradne, na njuju naslovljene odločbe, na katero bi se lahko pritožila, brez papirja v roki jima ni mogel pomagati noben advokat, dobila pa bosta - račun. Si lahko zdaj že vsak uradnik Cestnega podjetja privošči oboroženo spremstvo? Kulturnega ministra zdrava pamet Slovenski minister za kulturo Andrej Capuder je javno na TV povedal, da je treba najprej počakati, koliko bo denarja iz proračuna za kulturo, potem pa bodo narejeni programi. To je po njegovem tudi načelo zdrave pameti, kar sicer ni njegovo načelo. Morda pa bi minister razmišljal lahko drugače in bi najprej dokazal vladi in parlamentu, kakšne so kulturne potrebe slovenskega naroda, jih ponudil v programu in potem zahteval, da dobi denar za izvedbo. To pa je res načelo zdrave pameti, ki žal ni ministrovo načelo. To, da je bil minister vesel, da je lahko tako govoril javnosti in mu je bilo pri tem celo prijetno, pa je seveda njegova pravica. - da bi ministra Maksa Bastla, kot je brati v njegovih biografskih podatkih, prejšnji režim odžagal z direktorskega mesta. — da Nova doba objavlja dezinformacije. Če pa seveda kateremu od prizadetih takšen izgovor prav pride, naj ga kar ima. Tudi mi imamo srce. — da naj bi JLA nameravala razorožiti vse živo v Sloveniji in izvesti politično diferenciacijo (kako se to domače sliši, kajne). Za vsak primer pa sežgite frače svojih fantalinov in če vas kdorkoli vpraša: »Jesi li ti za one vaše il za ove naše?«, mu odvrnite: »Za naše!« — da je celjski župan Anton Rojec abonent Slovenskega ljudskega gledališča. Tisti, ki naj bi ga videl, ga je zamenjal s kom drugim. 'T «4 - da je direktor v EMO, Jože Gubenšek, mesec dni na račun tovarne prebil v Nemčiji, da bi se naučil nemško. Tja je odšel zaradi nemških izplakovalnikov. - da je županova tajnica nagovarjala posamezne delegate velenjskega parlamenta, naj volijo tistega kandidata za novega predsednika izvršnega sveta, ki je njej bolj všeč; čeprav pa je res, da gospa mnoge pozna še iz časov, ko je delala v neposredni gostinski ponudbi - bila je natakarica. - da je občinski komite za urejanje prostora in varstvo okolja v Celju začel dela na mestnem gradu na črno, saj je sam sebi izdal gradbeno dovoljenje. Komite (zdaj sekretariat) je namreč hkrati investitor (služba komiteja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo) in upravni organ, ki izdaja lokacijska dovoljenja. To, da manjka cela vrsta soglasij pa tako ali tako ni pomembno, važno je, da bodo mestni grad obnovili. - da bi imel obrtnik Šramel kaj slabega v mislih, ko je nova vlada izbirala novega ministra Marjana Drofenika, znanega železarja iz Štor. Šramel je samo na glas razmišljal, kako je to dobro za šmarsko gospodarstvo, da je prišel človek, ki bolj slabo pozna šmarske razmere. - da so Habjanu, ministru za gospodarstvo v Šmarju, izmaknili stol in ga vrgli iz sedanje vlade zato, ker je s Krklecem prehitro omogočal prehod iz nerazvitosti v razvito občino. Njegov stolček so potrebovali za »kamerada«, krščanskega demokrata Marjana Drofenika, ki so ga delavci nagnali iz železarne. - da bi Jože Planinc, direktor Monta kot moški imel kaj proti mladi in dični gospe Andreji Kramperšek, ki jo je blagorodni Aralica postavil za sekretarko skupščine in vlade v Šmarju pri Jelšah. Gospa, skorajda še gospodična Andreja, je vendarle z visokih šol pa čeprav šele pripravnica. Teoretično vzeto ne ruši povprečja. - da so poplavne teme še vedno aktualne. Tako so Celjani pričeli spoznavati, da je povodenj imela tudi to slabo plat, da je Savinja iz zgornjega toka v Celje prinesla tudi več prascev in prašič. Gori jih imajo zdaj torej manj, tu v Celju pa več. NOV POSEL KONCERNA Gorenje terja občinske umetnine Leta 1974 je Gorenje na znameniti socrealistični velenjski način po sistemu »jest bom zrihtu, ti dej pa naročilnico« kupilo skupščini občine dvajset umetniških del za bodočo velenjsko galerijo, zdaj pa jih koncern zahteva nazaj. Med umetninami so takšne vrednosti, pod katere so se podpisali znani slovenski slikarji Jakopič, Karinger, Kralj, Ciuha in drugi. Platna so bila nekaj časa deponirana v stavbi občinske skupščine, nekatera pa so visela tudi po pisarnah, leta 1979pa so jih s sklepom občinske skupščine odstopili galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik v takratnem Titovem Velenju. Sklep so poslali vsem zainteresiranim, torej tudi Gorenju, pa ni bilo prav nikakršnih negodovanj. Letos spomladi pa so se v Gorenju na umetnine spomnili in kulturnemu centru predlagali, da jih natančno popiše, da bi jih Gorenje lahko zapisalo v svoje premoženje. Slike bi sicer ostale v velenjski galeriji, vendar bi bile potem tudi formalno last Gorenja. Ravnatelj kulturnega centra, Vlado Vrbič, proti temu sicer ne bi imel nič, če se ne bi pojavilo nekaj pomislekov. Ob tem, ko Gorenje razpisuje delnice, bi lahko namreč tudi omenjene umetnine postale last delničarjev. Stvar bi se še posebej zapletla, če bi Gorenjeve delnice kupila tudi tuja podjetja, s katerimi sicer že nekaj časa potekajo tovrstni pogovori. V tem primeru bi se namreč lahko zgodilo, da bi navkljub predpisom o zaščiti slovenske kulturne dediščine slike slejkoprej krasile kakšne tuje galerije ali zasebne zbirke. Kulturni center zaradi tega zaenkrat ni hotel podpisati sicer povsem primerne pogodbe o lastništvu in razpolaganju z umetninami, ki so jo pripravili v Gorenju. Vrbič je že v začetku poletja podpisal ustrezno prošnjo Republiškemu sekretariatu za kulturo, da v zadevi strokovno in upravno svetuje in 'sodi, vendar odgovor: d še do danes ni dobil. Bodo torej umetnine ostale v lasti slovenske in velenjske kulturne dediščine. ali pa bodo postale le del Gorenjevega premoženja in bodo tretirane prav tako kot njihovi delovni stroji in pisalne mize? PREMIERA V SLG CELJE Camera obscura V petek so v celjskem teatru krstno uprizorili besedilo mladega slovenskega dramatika in režiserja Vinka Mdderndorfcrja Camera obscura, ki ga je Moderndorfer tudi sam postavil na oder. Prav je imel igralec Bojan Umek, ko si je že pred premiero nazdravil s šampanjcem. Zadovoljno je Vinko Moderndorfer počil s šampanjcem v gledališkem bifeju po petminutnem aplavzu občinstva in čestitkah gostov. Postavitev je uspela, igralska ekipa je že na premieri delovala usklajeno, občinstvo je odhajalo domov v tistem zoprnem notranjem razpoloženju, ko se ne moreš odločiti, ali si se že pred predstavo počutil neprijetno, ali pa te je s tira spravilo početje na odrskih deskah. Camera obscura, so zapisali v gledališkem listu, je velika pustna enodejanka, sicer pa žanrska igra, psihološki thriller o nasilju, prikazan s paradoksalno igro, v kateri se menjujeta resnica in videz. Predstava traja uro in štirideset minut, toliko kot dober hollywoodski film, filmskost pa je ves čas tudi moč razpoznavati v Cameri obscuri. Tričetrt celjskih postavitev je bilo v povojni zgodovini teatra domačih, mnogo je naš hram pripomogel k oblikovanju piscev in režiserjev. Kdaj bo teater pogosteje obenem tud film (in tako še bolj zanimiv), kdaj bo Vinko Moderndorfer posnel prvi film? Drago Kastelic, žabec Marjan Bačko in pujska Ljerka Belak: avantura je avantura, Herr Filer. Takole pod pustno masko in s kozarci v roki bi znali biti tudi Švabom zanimivi. Primož Ekart, Ljerka Belak: kdo je zdolgočaseni Valter pištolca pod hudičevo masko, ki zna Jani tudi poljubiti roko? Ji bi storil kaj lepega, kaj hudega, ali pa fant le blefira? Primož Ekart, Marjan Bačko in Bojan Umek: Valter se zanima za Henryja Millerja in sex, pa tudi Dušan ga po naključju pozna. Ne sex, ampak Henryja Millerja, ki je v Parizu jedel dušen riž in pripovedoval zgodbice. Primož Ekart, Zoran More in Marjan Bačko: blefiranje in stave o tem, ali bo naslednje nasilje zaigrano ali pravo. Kako ločiti, kako vedeti, kdaj bo nekdo prestopil tanko linijo med obojim? Drago Kastelic: Ich bin ERHARD FILER! MUZIKA JE BIZNIS Danes o imenih in nazivih. Čemu in komu služijo? Poglejmo, kako in na vse mogoče načine .so skozi čas imenovali lestvice takoime-novane Black Music. Revija Billboard je lestvico Black Music pred nekaj tedni preimenovala kar v Hot R+B Singles. Sicer pa se je ta lestvica skozi zgodovino že kar nekajkrat preimenovala. Živeti je začela leta 1942 kot Harlem Hit Parade. Leta 1945 se je prvič preimenovala v R+B Juke Box Chart. Leta 1948 so tej lestvici dodali še lestvico z nazivom Best Sellers, Billboard pa je takrat uvedel še eno »črno« lestvico, ki so jo naslovili Jockeys Chart. V posmeh vsem nazivom je leta 1955 komad Hearts Of Stone od The Charms kraljeval kar na vrhu vseh treh. Ker se je na te, kot smo rekli, »črne lestvice uvrščalo vse več muzike, ki ni bila »črna«, je nek pametnjakovič kasneje spet poskušal narediti malo reda. Soul Chart je preimenoval v Black Music-Chart. Je torej vsaj v naslednjih petih letih mogoče pričakovati še kakšno spremembo naziva lestvic črne muzike? Stoprocentno! Igra z imeni se je igrala tudi s Country glasbo. Pred leti je bila - morda tega niste vedeli — ta glasba imenovana Hillbilly, potem pa so v Nashvillu rekli, da gre pravzaprav za Country And Western. Igrajo pa se tudi glasbene založbe. Japonski Sony, ki je kupil CBS Records, se je odločil, da potrebuje firma novo identiteto. In njihov londonski šef se je odločil, da bo CBS od januarja znan kot Columbia Records. Kar lahko povzroči težave. Saj uporablja ime Columbia izven severne Amerike že založba EMI. Ni pa še dolgo tega, ko je CBS (zdaj šaljivo imenovana tudi Sony Music Entertainment) hodila na sodišče, da bi lahko svoj londonski studio imenovala The Hit Factory, čeprav se tako imenuje že studio poslovnežev-skladate-Ijev Stocka, Aitkena in Wa-termana. Čemu torej služijo imena in nazivi v muziki? Dvem stvarem. Nasilnemu razvrščanju popularne glasbe v predalčke na eni in zagotavljanju stalnega in zanesljivega dohodka advokatom na drugi strani. Samo temu. FRED FACT in prijatelji 2. THE CURE - Mixed Up 3. SOKOLI - Marija pomagaj (Helidon) 4. TRAVELING WILBU-RYS - Traveling Wilbu-rys Volume 3 5. LED ZEPPELIN - Remasters 6. BRIAN ENO, JOHN CALE - Wrong Way Up 7. BLACK CROWES - Shake Your Money Maker 8. Različni — Red Hot And Blue (Jugoton) 9. PAUL SIMON - The Rhytm Of the Saints 10. VAUGHAN BROTHERS - Family Style Roxy Music ali Bryan Ferry: spomin na lestvice Stevie Ray Vaughan: mene pa ni več Cure: gor zmešani Weih-nachts Konzert Let spend the night together Orpheum v Gradcu: zvoki za angelčke LAURIE ANDERSON — Ljubljana, 12. 12. LAURIE ANDERSON — Zagreb, 13. 12. POP FESTIVAL - Velenje, 14. 12. TOMAŽ PENGOV - Palma, Ljubljana, 15. 12. JUNAKI NOČNE KRONIKE - Hum na Primorskem, 15. 12. JUNAKI NOČNE KRONIKE - Camel, Žusterna, 18. 12. STRELNIKOFF - K4, Ljubljana, 13. 12. OKTOBAR 1864 - K4, Ljubljana, 20. 12. TEREZA KESOVIJA — Gallusova dvorana, Ljubljana, 17. 12. NEW SWING QUARTET, NEW SWING SINGERS - Gallusova dvorana, Ljubljana, 24. 12. LET’S SPEND THE NIGHT TOGETHER — Rock, Pop. Jazz božični koncert, Orpheum, Haus Der Jugend, Gradec, 23. 12. PROMOCIJSKA TURNEJA REVUE SOKOLI MARIJA POMAGAJ DON MENT0NY BAND RAD BI BIL BARABA KASETA • CD + SPEC. GOSTJE 13. DEC. 1990 - LJUBLJANA (pivnica JAMA) 14. DEC. 1990-ŠEMPETER pri CELJU 15. DEC. 1990 - AJDOVŠČINA [Velike Zabije] 16. DEC. 1990-BUKOVICA C PETER PAN ZA VEDNO Z NAMI m j. Temptations ali Supremes: Mi smo zamorci in črnci Pred 15 leti QUEEN - Bohemian Rhapsody BAY CITY ROLLERS - Money Money PRED 20 LETI NEIL DIAMOND — Cracklin' Rose CHRISTIE - San Berna- dino T-REX - Ride A White Swan GLASBENI VIDEO Pred 5 leti QUEEN - One Vision TALKING HEADS - Road To Nowhere Pred 10 leti I « ROXY MUSIC - Same Happy Mondays: Shaun Ry- Old Song der bo januarja nag v Pent- housu ________________________ Sokoli: Čist nori PIVO OB MUZIKI 1. HAPPY MONDAYS - Pilis’n’Thrills And Bellyaches nikol ne bojo mogl odšpilat en Housequake!« NEIL TENNANT o novinarski kraljici revije Street Porter: »Janet je prišla za oder in zdihovala: Tale Elvisov komad, ki ste ga igrali, je res dobra stvar. Kako se mu že reče? »Always On My Mind«, ji pravim. Morali bi ga posneti za B stran singla ali za kaj podobnega, mi ni dala miru. Pravzaprav smo ga že, sem ji odvrnil, lani okoli božiča je bil štiri tedne na prvem mestu lestvic.« Donovan: vrnil seje na odre, bendi pa snemajo njegove komade THREE TENORS CONCERT - Luciano Pavarotti, Placido Domingo, Jose Carreras ROCKIN’ ALI. OVER THE YEARS - Status Quo STRANGE TOO - De-peche Mode THE FIRST TEN YEARS — Iron Maiden THINGS THAT GO PUMP IN THE NIGHT — Aerosmith THE GREAT PERFORMANCES: THE MAN AND THE MUSIC - Elvis Presley AT THE ISLE OF WEIGHT — Jimi Hendrix POP SCREEN - R.E.M. KLjUB Celje: TOREK: Jazz jazzie paradise ali Country KLjUB in video film SREDA: X Years Ago Back To The 50’s, 60's and 70’s in video film ČETRTEK: News And Records in video film PETEK: Koncert ali muzika s plošč SOBOTA: Plesni večer V teh dveh dneh so si lahko zainteresirani ogledali slike, fotografije, instalacije, avtorske in dokumentarne video projekcije ter dva koncertna večera. Akterji le-teh: Elek-troindustrijski performance ZOMBIES UNDER STRESS (če križate legendo o Letečem Holandijcu s popolnoma odštekanim elektro-manijakom, boste dobili približno predstavo o tej zadevi), FOOD (glej N.D. št. 4), ANARCRLIST, ki so letos že nastopali v Sloveniji (oster HC), ALL AB AM A KIDS (reminiscenca na kitarski rock zlatih šestdesetih), elek-tro-akustični preform ance FLEXATONE (ozvočene kovinske palice, ozvočene vzmeti, originalna eksperimentalna glasba), hip-hop odtrganci PARKING BROTHERS (fantje so nori), rap bend DOPE SYNDICATE iz Rotterdama ter folk-punk bend DE KIFT. Komentar je nepotreben — če vas ni bilo tam, ste pač zamudili priložnost videti Nizozemsko mimo tulipanov in mlinov na veter. NE GLEJTE Ta teden lahko gledate vse. Program bo kmalu spremenjen. GLEJTE Glejte torej vse. V bolnišnico vam potem prinesemo rože. Prince: probite zašpilat Ho- beg A^p^plebisckr “ iicpmiakp . SL . . r r , v,-- usequake KAVA OB MUZIKI 1. FLOYD BAR - Šalek, Velenje 2. - 5. po štirih tednih so odpadli tudi že uvrščeni. Očitno imajo dovolj zaslužka na špricarjih. 2. Zapraviti vse razpoložljive dinarje PRE-STAB Festival, Ljubljana, 30. 11. in 1. 12. Dvodnevno dogajanje na Gerbičevi, B-51 in Galeriji ŠKUC je bil drugi del (sub)-kulturne izmenjave med underground sceno iz Nizozemske, točneje iz Eidhovna in predstavniki, recimo mu, slovenskega ekvivalenta zgoraj omenjene scene. PLOŠČE, KASETE, CD: MESSERSCHMITT, Fo-xin’, EP, blind dog records »Maximum highway rock’n’roll« puljskega kvarteta lahko (končno) slišimo tudi na EP plošči, ki jo je spro-duciral Pino Ivančič ob pomoči benda samega. Izdala pa »up comming« založa Blind dog rec. Produkcija in ovitek sta dobra, na pripombo o »premalo vokala v končnem miksu« pa so člani benda zatrdili, da tako mora biti in že ob prvem poslušanju jim morate dati prav. Če vas zanimajo električne kitare, orglice in sto na uro, jo lahko naročite na naslov: Blind dog rec., PP 60, 41020 Zagreb Božiček za poplavljene otroke PRINCE: »Sediš na dodelitvi Grammyjev in U2 te premagajo pa rečeš Počakte mal! Jes lohk tud špilam tako mu-sko! Jes vem, kak se to nardi, vi butci! Ampak oni, oni pa V hotelu Prebold bodo v petek, 21. decembra, pripravili božičevanje za otroke, prizadete v poplavi. Malčke bo obiskal in obdaril Božiček, ki bo mednje prišel z vsem svojim spremstvom, k še bolj veselemu vzdušju pa bo pomagal ansambel Mr. Paul. Program bodo priprvili tudi otroci iz celjskega Pionir- skega doma. Za prireditev bodo organizirani posebni avtobusni prevozi, razpored voženj pa bo objavljen po vseh krajevnih skupnostih. V poplavah prizadetim otrokom lahko pomagate tudi z denarjem, ki se zbira na hranilni knjižici pri Ljubljanski banki št. 50700-620-16-376-61580/30. KRIVA POTA POLICIJE Bavčarjevi že tepejo »Nataknili so nama lisice, naju spravili na tla, nato pa je pričelo padati z vseh strani,« pravita Celjana Aleš Hlačar in Matjaž Kožuh. Policija se brani, da je Hlačar naredil več prometnih prekrškov, nato pa miličnika udaril v obraz. Kako se je odvijal divji lov na nočnega voznika, kako so miličniki skušali narediti več karambolov in kako je preiskovalni sodnik menil, da »si fantje včasih pač zaslužijo nekaj krepkih«. Nedvomno drži, daje Aleš Hlačar v noči na 13. november letos med cestninsko postajo v Arji vasi in izstopno postajo v Celju ter nato na cestah v Novi vasi, Dolgem polju in v Levcu naredil več prometnih prekrškov, saj so ga tri vozila prometne milice uspela zaustaviti šele v bližini Drešinje vasi. Obtožili ga bodo objestne vožnje, neupoštevanja odreb miličnikov, vožnje v vinjenem stanju (namerili so mu kar 1,6 promile alkohola v krvi), pa tudi aktivnega upiranja organom pregona. Hlačar večino prekrškov priznava, zanika pa. da bi se potem, ko je v Dreši-nji vasi vozilo končno zaustavil, upiral miličnikom, še manj, da bi katerega udaril v obraz. Aleš Hlačar: »Stopil sem iz vozila, da bi počakal miličnike, potem pa je priletelo. Bilo jih je več, ne vem ali me je tepel eden ali več miličnikov. Zbili so me na tla, mi nataknili lisice, nato pa obrcali z vseh strani in vrgli v marico. Ves čas sem si z rokami zakrival obraz, da mi ne zbijejo zob.. .« Sovoznik Matjaž Kožuh: »Na drugi strani sem stopil iz vozila in nekdo me je potegnil, da sem padel po tleh. Nato so me naslonili na avto in mi nataknili lisice. Preko vozila sem videl, da Aleš že leži na tleh in kako ga je eden izmed miličnikov z vso močjo brcnil. Nato sem še sam dobil brco v nogo, da me je zavrtelo, takoj zatem pa še udarec v obraz . ..« Kaj se je v resnici dogajalo, se bo razjasnilo v postopkih na sodišču. Tako v tistem, ki ga bo na osnovi ovadbe policije razpisalo celjsko sodišče, kot v zasebni tožbi zaradi poškodb, ki jo bo vložil Aleš Hlačar. Priložil bo tudi zdravniško spričevalo o poškodbah. Ali ima kaj podobnega tudi eden izmed žalskih miličnikov, ki je na postaji milice v Žalcu Hlačarju zatrdil, da mu je razbil arkado, videlo pa AMBULANTA DELOVIŠČE I 1 | HLAČER ALEŠ . | Pohorska 5 | PRIIMEK IN IME BOLNIKA UUCA IN HIŠNA $TFVILKA 1 1 1 CEIJI 1 ! 18. 12. -infir* | POŠTNA ŠT. | Obrtnik KRAJ IŠU 1 15003035531 004311 1 NAZIV DELOVNE ORGANIZACIJE. REG. ŠTEVILKA ŠIFRA DEJAVNOSTI 1 1 PRIIMEK IN IME NOSILCA ZAVAROVANJA IšU NOSILCA ZAVAROVANJA DATUM IN URA POŠKODBE DATUM IN URA PRIHODA V ZAVOD NAPOTNI ZDRAVNIK napotna ustanova - delovišče l3« !!• 199o ob 13«3o lUfl• oo9f 6239 Foikodovaa ▼ pratapu od snanAhc«s<»coo Žalec 1 SAMO V TRGOVINI ART | tel. (063)713-233 | X AVTO O P B E IVI A v | Dokoplast x x Žalec T Proizvodnja in izdelo- x X vanje dodatne avto X x opreme, ki jo po zelo ;X x ugodnih cenah najdete X; v naši trgovini ŠLANDROV TRG 2 g ŽALEC Komisijska prodajalna trgovina videoteka QOAN Kardeljeva 29, Žalec Vam po zelo ugodnih 64 po 3490,00 din S vS£ za očroka ^ / X I SP. REČICA I 83270 LAŠKO (pri tovarni TIM) tel. (063) 731-046 - olje Zvezda 15,90 din - moka T 5001 kg 4,40 din - koruza 1 kg 3,80 din JGOOCOCOCOOCOOOCC® k-k'k.-k-žrk-k'k'k'k-k'k'k'k*k'k'tc'k'k'k'k'k'k'irk'k'k'ir'k'k'k'k Vabimo vas na specialitete + ♦ -k TAJSKE kuhinje $ vsak dan od 18. do 23. ure. Vsak petek in* kffllPvclŽjioltt sc,boto ples ob živi glasbi. J )’ urljtmAfnfi Jm Informacije po telefonu (063) 723-311 J ' * ••••••••••••••••••••••••••••••••••«•••••» vJžkfcje SALON PC Nama Levec tel. (063) 26-313 doma (063) 850-012 »ocosocoooooooocceoeococooo Ugodne ponudbe - novoletna darila - svetila Meblo brez prometnega davka - oprema trgovin po naročilu in Atrium program ocooooc 1 Ana Jančar 63000 Celje, Zidanškova i8 S H Posredništvo premičnin nepremičnin in komisijska prodajalna, 0 antikvariat. I V UGODNI PRODAJI HIŠA na idealni lokaciji z lastnim parkiriščem, primerna za preureditev v več lokalov. V račun se vzame tudi boljši avto. HIŠA, starejša, na Ostrožnem, potrebna adaptacije, 700 m2 vrta. HIŠA, montažna, enodružinska z garažo in vrtom, takoj vseljiva. Novejša stanovanjska hiša, kletna etaža 150 m2, v bližini Laškega, idealna za trgovino in bife. STANOVANJSKA HIŠA v Rimskih Toplicah - 100 m2, stara 9 let, z vrtom, centralno ogrevanje, telefon, vseljiva takoj, se proda ali zamenja za stanovanje v Ljubljani. S GRADBENI parceli 2 x cca 550 m2 ob cesti na Prekorje. K ATRIJSKA HIŠA v Petrovčah, 4. faza, 200 m2 stan. površine, 2000 m2 vrta, 8 telefon, dve garaži in gospodarsko poslopje, o Vse informacije za oglede, vpogled dokumentov in način s plačila na telefone 21-697 8 36-936 ^ 33-220 L oooococoooooeooooccoooceooecooooooooooooooocoocoooooacco! I POPESTRITE SI PRAZNIČNE DNI Z OBISKOM KULTURNE PRIREDITVE S posebnim avtobusom v Maribor in Ljubljano 18. 12. Koncert TEREZE KESOVIJE v Cankarjevem domu 23. 12. Musical MY FAIR LADY v Mariborski operi 27. 12. Balet LABODJE JEZERO v Cankarjevem domu 28. 12. Božični koncert VICE VUKOVA v dvorani Tabor v Mariboru (v prodaji tudi samo vstopnice) KONCERT BOŽIČNIH PESMI S SLOVENSKIM OKETOM 26. 12. ob 19.00 uri v cerkvi Svetega Duha v Celju Predprodaja vstopnic v poslovalnici Popotnika. POKROVITELJ KONCERTA JE KOVINOTEHNA CELJE PREŽIVITE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE V IZRAELU, KAIRU, INSTANBULU, PARIZU ALI MOSKVI ZELO UGODNO! 4 dni z avtobusom, odhodi 30. 12. LAGO Dl GARDA, cena 3.100 LAUSANNE, cena 3.600 AŽURNA OBALA, cena 2.300 Možen tudi lastni prevoz!!! **#«*** POPOTNIKOVA SMUČARSKA KOLONIJA ZA OTROKE V ČASU ZIMSKIH POČITNIC OD 26.1. DO 2. 2. 1991 V AVSTRIJSKI VASICI MURZSTEG, KJER JE ŽE ZAPADEL PRVI SNEG CENA 2.930 vključuje prevoz z avtobusom, 7 polnih penzionov, tedensko smučarsko vozovnico, tečaj smučanja, spremstvo pedagoških delavcev in bogat dopolnilni program. SKI BOOM * SKI BOOM * SKI BOOM * SKI BOOM * SKI BOOM ENODNEVNI SMUČARSKI PAKETI NA ROGLI , V ČASU BOŽIČNIH IN ZIMSKIH POČITNIC: AVTOBUSNI PREVOZ - SMUČARSKA VOZOVNICA IN ENOLONČNICA Za vas poslujemo od 8. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure •# I B. ___________g (063) 24-013, 24-019, 29-251 POPOTNIK - KOCENPVA 2 - CELJE Telex: 33884 popot yu •g: a s iklavž t ^ v Celju in Velenju 4#4#4#4#4#4#4# Nova doba - izdaja podjetje Preše d.o.o., tiska Družbeno podjetje Delo - Tisk časopisov in revij, p.o. • Naslov uredništva: Celje, Gubčeva 4, tel. 24 545 • Glavni urednik Srečko Šrot, odgovorni urednik Janez Sever • Cena 12 din, mesečna naročnina 45 din • Žiro račun pri celjski SDK št. 50700-603-31455 • Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu republiškega sekretariata za informiranje • Izhaja ob sredah • Rokopisov ne vračamo