Poitala« pHiillrsna Strokovni list za povzdigo gostilničarskega obrta. Glasilo „Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani". List Izhaja 20. vsakega meseca. == Za člane v „Zvezl“ včlanjenih zadrug stane Ust celoletno Din 20-—, polletno Din 10, četrtletno Din 5 —; posamezne številke 2 Din. Cena inseratom: '/« strani D 5‘— vključno davek. Štev. 5. Uredništvo ln upravnlštvo je v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. 16. Strankam je uredništvo na razpolago vsak dan od 8.—18. ure. Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 10. vsakega me- seca, s tem dnem se uredništvo zaključi. ■ ■■■■■ . V Ljubljani, 20. maja 1927. Leto XIV. Iz dežja pod kap. V krajih, kjer je zaukazano pobiranje po 20 para od vsakega gosta po gostilnah in kavarnah, smo dobili z odredbo, da se odslej ne pobira več z računskimi listki, marveč plačuje kar pavšalno, zopet nov priboljšek, plačevati to 'takso iz lastnega žepa. Po prejšnjih določbah je bilo uveljavljeno, da so se računski listki vračunavali gostom, bodisi da so bili plačani pavšalno od gostlničarja ali po blokih. Sedaj pa razglasuje pravilnik k finančnemu zakonu lepo enostavno, da so določila, ki so preje dajala pravico to davščino prenašati na konzumente, enostavno ukinjena. Znano nam je, da se je organizacija gostilničarstva v Sloveniji že ljuto zavzemala za odpravo teh računskih listkov, ter merodajnim oblastvom naravnost predbacivala, da je odredba, da mora gostilničar ali kavarnar šiloma vleči iz žepa gostov te beraške pare za državo nemoralna. 2e z ozirom na to, ker je posneta po italijanskih metodah, ki jih je Italija uvedla v okupiranih krajih, menda kot nekak okupacijski tribut. Gospodje pri izde-lavanju finančnega zakona so bili toliko dobrohotni, da so dejali, no, če pravite, da je to eksekviranje gostov nemoralno, pa boste plačali kar Sami direktno iz svojega žepa. Za izračunavanje te takse pravi določilo, se jemlje za osnovo število sedežev, potem velikost lokala, 'kraj, v katerem ali na katerem je lokal, koliko gostov povprečno zahaja v lokal in koliko utegne biti pri vsem tem izmenoma gostov v času, ko je lokal odprt, pri čemer je treba vpoštevati tudi nedelje ln praznike. Plačevati nam je tedaj to takso v prvo po številu sedežev, ne glede na to, ako so morda cel teden pražni ali neza- sedeni. Nadalje po legi ali pripravnosti prostora ali kraja, na katerem se lokal nahaja. |rFo dvoje je namreč naravnost predrzen vijak, ker zahteva plačilo takse zato, če ima 'kdo slučajno kak večji lokal, ki pa je morda komaj parkrat na leto na pol zaseden, drugače pa leto imi dan prazen, ampak stoli so tu, Ite štej kot goste pa plačaj. To spomiaja popolnoma na prismuknjenega Don Kišota, ki je z velikansko sulico in na konju napadal nedolžne ovce na paši, češ, da so sovražniki. In pa lega obrata; poznamo obrate, ki stoje na lepih prostorih, a vemo Itudi dobro, da dela drugi obrat v stranski ulici minogo večje kupčije kot pa oni na glavnem trgu, ki kljub lepemu kraju, na katerem se nahaja, ne strži toliko, kakor pa drugi v zakotni ulici, ter taka dejstva povzročujejo nemalokrat razne okolnosti. Pa tudi po Številu obiskovalcev ne smemo računati, kajti mnogokatera rodbina s štirimi, šestimi, ali tudi več člani poseti gostilno, plačnik računa pa je le en sam izmed1 njih. Godijo se tudi neprestano slučaji, da pride kdor si bodi po dvakrat, itrikrat na dan izpit samo en kozarec vina ali čašo piva, n. pr. k zajutrku, opoldanki, za malico in pa še po večerji, ali naj takega za štiri štejem im plačam zanj vsakokrat 20 para, ki je dal skupiti 1.50 Din, 2 ali kvečjemu 3 Din. Davčna oblastva so pri tem še arogantna, ako naznanim, da imam dnevno kvečjemu 10 stalnih gostov, kar zarohni dotični uradnik in sili tja v en dan; da jih mora biti 20. Povsod se hoče posiliti s še ravno enkrat tolikim številom, tako, da se človeku zdi Že preneumno, se tam pridušati in ugovarjati, da stranka vznevoljena reče, o, če vi bolje veste kot jaz, pa naj vaša velja. S tem pa že sežeš v koprive in osta- neš opečen za zmerom. To prokleto oderu-štvo nad nami moramo podreti, naj velja kar hoče. V bodoče, ko se bo zopet finančni zakon razpravljal, morajo vse organizacije cele kraljevie zrogoviliti proti temu raziiranju naših žepov, ker končno gre vse skupaj vendarle predaleč s številom teh vseh mogočih davščin na vsak prodani grižljaj in kapljico, ki je že prej najmanj sedemkrat obdavčena in zato, da se smem truditi v obratu, plačujem itak že davek od priometa, od obrti, takso, da smem točiti, davek od delavca, ki ga zaposlujem in zdaj pa še davek zato, da smejo gostje v hišo stopiti, se najesti in napiti, to je že več kot frivolnost. V teh razmerah zna še priti, da se bo štelo korake, koliko stokrat se dirja sem pa tja po lokalu, češ, to je dokaz dobrega obrata, štejmo še korake, koliko jih napravi gostilničar, pa bomo imeli podlago za novo davščino. — Ironija, ampak bridka ironija! Svitanje! Po obrtnem zakonu, ki je v Sloveniji še v veljavi, je bilo striktno določeno: trgovinski obrati, ki trgujejo s kakoršnim-koli mešanim blagom, imajo pravico prodajati opojne pijače le v posodah, zaprtih po trgovinski navadi, nimajo pa pravice točiti pijač na drobno, ne jih sproti polniti v steklenice, ‘kakor tudi ne v trgovini iz-praznjevati im prelivati. Ko je prišla točilna taksa tudi v Slovenijo, oziroma ko je bil razglašen taksni zakon, je bilo zave-seno nad trgovstvom določilo, da plaču-jajo taki trgovci, ki imajo v zaprtih steklenicah prodajati pijače, najvišjo krajevno običajno takso, brez vsakih drugih opomb, tako, da smo tistikrat dejali, to je dobra odredba, ker bo marsikdo raje opostil to šušmarenje na škodo rednega gostilničarstva. A to pa ni bilo 'tako, maT-več je finančna uprava na razne pred-stavke in pritožbe trgovstva, osobito iz južnejših krajev, odredila, da naj točijo prosto od sodov enako gostilničarji, ker plačajo najvišjo takso. Proti tej kolobociji so se gostilničarske organizacije takoj začele vehementno pritoževati, navajati zle posledice, ki morajo slediti iz tega za redni gostilničarski stan in v neštetih vlogah na vsa merodajna mesta kazale nepravilnost te odredbe in zahtevale preklic takega 'razlaganja obstoječih predpisov. Množine in temeljitost teh naših pritožb pa so vendarle prodrle in sicer v dveh razsodbah državnega sveta v Beogradu in v dveh razsodbah upravnega sodišča za Slovenijo v Celju, da se trgovine z mešanim blagom, špecerijske trgovine in branjarije ne morejo prištevati med podjetja iz člena 82 pravilnika o gostilnah. To je, v teh trgovinah se ne sme dovoljevati 'točenje alkoholnih pijač za zauživa-nje v trgovini. V takih trgovinah se smejo alkoholne pijače prodajati edino le v originalnih ini zaprtih steklenicah. Ne smejo se pa steklenice v trgovinah ne odpirati in ne polniti, še manj pa pretakati v manjše posode. Ali bolj jasno povedano, smejo take trgovine prodajati alkoholne pijače le v tako originalno zamašenih steklenicah, 'kaikor jih prejmejo od vinskih trgovcev na debelo. Poprej, ko je stvar itnstančno dozorela, je trajalo tričetrt leta. V tem času se Jc izdalo toliko dovoljenj gori navedenim vrstam trgovin, da ni mogoče 'kar čez noč vse preobrniti. A začelo se je v tem pogledu vendarle tudi svitali. Prav nekako od izhoda m sicer je mariborski gosp. veliki župan že odredil, da se imajo ta brez vsakih pravih zakonitih podlag raztresena dovolila prodajanja pijač po trgovinah odvzeti in s 30. junijem 1927 ustaviti. Vsled tega se bodo v mariborski oblasti imele s 1. julijem vse take trgovine, ki bi ne prilagodile svojih obratov po predpisih členov 82, 83, 84, 85 in 105 novega gostilničarskega pravilnika — ukiniti. To se pravi, da bodo morale 'take trgovine opustiti s 1. julijem t. 1. ali vsako točenje alkoholnih pijač za zavživanje v trgovini, ali pa prodajo mešanega blaga, špecerije, delikatese in branjerije, sicer se bo celi obrat zaprl. V boljš o informacijo podamo naslednji odlok velikega župana mariborske oblasti v Mariboru, ki se glasi sledeče: Veliki župan mariborske oblasti. C. br. 710/2. Maribor 23. apr. 1927. Točilnice po pripombi 4 k. tar. post. 62 taksne tarife zaikona o taksah. Vsem srezkim poglavarjem, vštevši Čakovec m Prelog. Kakor znano, je ministrstvo notranjih zadev z razpisom U. br. 7868 z dne 6. 9. 1926 izreklo, da se med podjetja iz čl. 82 pravilnika o gostilnah ne morejo prištevati tudi trgovine z mešanim blagom (torej tudi ne špecerijske trgovine in branjarije). Ker je naštevanje obratov iz čl. 82/1 pravilnika o gostilnah povzeto iz pripombe 4 k. tar. post. 62 taksne tarife zakona o taksah, je tolmačenje ministrstva, ki je za politično upravno oblastvo obvezno, uveljaviti ex tune, t. j. od 9. avgusta 1925, ko je stopil člen 82 pravilnika o gostilnah v veljavo, odnosno glede na čl. 105 tega pravilnika, ki zahteva, da spravijo vsi dosedanji točilci pijače na drobno iz 4. pripombe k tar. pošt. 62 taksne tarife svoje obratovalnice v sklad s predpisi čl. 82, 83, 84 in 85 tega pravilnika, od obna-/rodovanja pripombe 4 k. tar post. 62 taksne tarife, t. j. od 6. novembra 1923. Omenjeno tolmačenje ministrstva notranjih zadev je dobilo soglasje v razsodbah upravnega sodišča v Sloveniji v Celju z dne 6. oktobra 1926, št. A 51-26/9, z dne 6. 10. 1926, št. 60-26/9 in z dne 9. 2. 1927, Št. A 80-26-9 m v razsodbah držav, sveta z dne 28. 12. 1926, br. 41.732/26 in z dne 28. 12. 1926, br. 41.728. Razlogi so sledeči: V trgovinah z mešanim blagom ni običajno,.da bi se katerikoli predmeti oddajali za takojšnje uživanje v obratovalnici sami; zlasti pa trgovina z mešanim blagom v smislu predpisov paragrafa 38 o. r. ne obsega take prodaje, ki je bodisi glede načina trgovanja, bodisi glede vrste blaga vezana na posebno dovolitev. Tako zaikon o taksah in pristojbinah v 4. pripombi k tar. post 62, kakor člen 82 izvršilnega pravilnika pa imata v* mislih le trgovine, ki točijo alkoholne pijače v odprtih ali zaprtih posodah za konzum v poslovnih prostorih. Ker pa trgovina z mešanim blagom ne obsega pravice prodaje alkoholnih pijač za tak konzum, ki bi se vršil v poslovnih prostorih, zaradi tega trgovine z mešanim blagom tudi ni mogoče prištevati okrepčevalnicam in njim sličnim 'trgovinam. Ako pa trgovina z mešanim blagom ne spada med te trgovine, se za nje tudi ne more izdati potrdilo, omenjeno v členu 84 pod točko 2 pravilnika. Trgovine z mešanim blagom se morejo prištevati k večjemu le špecerijskim in njim podobnim obratovalnicam, ki jih omenja čl. 45, točka c) pravilnika o gostilnah in ki prodajajo poleg ostalega drugačnega blaga alkoholne pijače v originalnih in zaprtih steklenicah, a teh steklenic ne odpilrajo v obratovalnicah, ter jih niti ne polnijo, niti ne pretakajo v manjše posode. Glede na zgornje odrejam na podlagi člena 105 pravilnika, da je, v kolikor sc to že ni zgodilo, nemudoma ukreniti, da spravijo vsi dosedanji točilci pijač na drobno iz 4. pripombe k tar. post. 62 taksne tarife najkasneje do vključno 30. junija 1927 svoje obratovalnice v sklad s predpisi čl. 82, 83, 84 in 85 tega pravilnika. Vsled tega je s 1. julijem 1927 zatvoriti vse točilnice alkoholnih pijač v trgovinah z mešanim blagom in v branjerijah. Te trgovine morajo prodajo alkoholnih pijač prilagoditi čl. 4, točki c) pravilnika o gostilnah. Nepravilno izdana potrdila po čl. 84/2 pravilnika o gostilnah je razveljaviti z iu- stančno odločbo, v kateri je čas do 1. julija 1927 priznati kot rok za likvidacijo. O odločbah naj sc obvesti finančno okrajno ravnateljstvo. O izvršitvi naloga pričakujem poročilo do 1. avgusta 1927. V hiiformacijo Meresentotn je zgornji razglas objaviti po občinah na krajevno običajen način. Veliki župan dr. Schaubach, s .r. Kakor sc vidi, so začele oblasti vendarle uvidevati, da so bile naše neprestane pritožbe v tem pogledu upravičene in da se hoče gostilničarski obrti iti tudi nekoliko na roke in je ne pustiti samo preganjati po dosedanjem sistemu. Pozdravljamo te odloke gospoda velikega župana mariborske oblasti g. dr. Schaubacha, ki je stvair pravilno razumeval in upcljal red, ki more, ukazan iz tako velevažnega mesta, biti izvršen, vsled česar bo zavladalo v redni gostilničarski obrti popolno zadovoljstvo. Prisluhajoč, -kdaj zaveje tudi v ljubljanski oblasti enako razčiščujoči veter proti tej dosedanji praksi in ker smo zaznali, da jc dal veliki župan ljubljanske oblasti začasno le ukaz podrejenim oblast-tvom, da se nadaljno dovoljevanje za točenje pijač (trgovcem, branjevcem, kramarjem itd. ima takoj zaustaviti, smo podali vnovič vlogo na gospodft velikega župana s prilogami vseh naših dosedaj sklenjenih resolucij, spomenic in zapisnikov o tozadevnih pritožbah sledeče vsebine: V Ljubljani, 28. maja 1927. Štev. 217 Akcija za odpravo točilnic po trgovinah z mešanim1 blagom in v konzumnih prodajalnah. Velikemu županu ljubljanske oblasti v Ljubljani. Že od leta 1922, odkar je generalna direkcija posrednih porieza vi Beogradu izrekla nesrečno misel, da smejo trgovci, ki so imeli do sedaj po obrtnem listu dovoljenje prodajati vino in alkoholne pijače le v zapdtih steklenicah, točiti sedaj slobodno od soda na drobno v odprtih posodah, ker plačajo po tar. post. 62 pripomba 4 najvišjo takso, na stoječe goste in preko ulic, je gostilničarska organizacija storila jn vlagala od tistega časa sem številne proteste, resolucije in pritožbe ter zahtevala odpravo te, na nobeni zakonski podlagi utemeljene odredbe. Nekaj takih pritožb si dovoljujemo današnji prošnji z označbami v blagohotno vpoštev jemanje priložiti. Kakor je definitivno znano m bilo tudi v skupščini obdelavano, je ta aktt korupcijskega značaja, katerega so izposlovali židovski trgovci v Banatu potom svojega advokata, ki je dobil za to 80.000 Din. T a-ka dejanja vendar ne bi smela biti vpo-števana kot zakon, s katerim se smejo zakoni spreminjati, a to se je vendarle zgodilo in briskirak) § 38 odstavek 5 pri nas veljavnega obrtnega zakona. Ako v osfcdih krajih naše kraljevine nimajo obrtnega reda, a v Sloveniji ga imamo in se tudi po njem ravnamo ter zahtevamo, da tudi oblastva enako nam zakone vpo-števajo in spoštujejo. Koliko propadanja ljudskega zdiravja, ljudskega imetja in zapravljanje težko pridobljenih zaslužkov se je s to odredbo povzročilo, oblastva niti' ne pojmijo. Delavstvo vre trumoma v Itake trgovske točilnice, zaslepljeno od dejstva, da dobiva ondi sicer najslabše, a s špiritom popravljene pijače 1 Din pri litru ceneje ter za-vživa vsled te omamljenosti štirikrat toliko kakor v obče. Glavno zapeljevanje in zavajanje k zapravljanju pa obstoja tudi v tem, da dajejo trgovci pijače na knjižice in kredilt, kar daje seveda še večji pogum k zapravljanju, vsled česar nastaja v rodbinah samo tarnanje in pomanjkanje za druga najpotrebnejša živila, obleko itd. Konzumli imajo v svojih pravilih predpisano nabavljati svojim članom najpotrebnejše življenjske potrebščine in drugo. Iztočijo pa vina v takih množinah, da ne pride niti na 4 gostilničarje dotičnega kraja tak obrat s pijačami, kakor ga ima koiiizum v kraju, kjer se itoči vse vprek, ne samo na članstvo ter daje tudi v splošnem le na knjižico in na kredit, kar znači pravcato izmozgavanje delavstva. Vsa ta anarhija povzročuje velikansko škodo v redni gostilničarski obrti, povzroča njen propast,, onemogočuje boljšo in cenejšo postrežbo v prehranjevalnem oziru, ker mora gostilničar svoje visoke režije vkal-kulirati sedaj tudi v kuhinji, ker se točenje pijač, s katerim je doslej gostilničar kril svoje obratne stroške, vsled teli neprevidnih odredb dirigira v trgovino in slične zakdtne točilnice, ki se kar dnevno s pravo vehemenco množijo z nekako zaslepljeno manijo. Trgovstvu je v tem pogledu konkurenca nad gostilničarstvom izdaltno olajšana, ker krije ono svoje režije že s prodajanjem stoterih predmetov svoje mešane trgovine, dočim je gostilničarju odkaza-no le pripravljanje in prodajanje živil in točenje pijač, katera obrt pa je danes neznosno z davki in taksami obremenjena, tako da preti mnogim dosedaj dobro ido-čim obratom uničenje in bo marsikateri podjetnik ob eksistenco, država pa ob svojo najboljšo oporo dosedanje davčne sile. Upoštevajmo tujsko prometne razmere, ki slone vseskozi popolnoma na dobro urejenih gostilničarskih obratih, ki pa, ako se bode to prakso nadaljevalo, oziroma ne čimprej odpravilo, morajo začeti pešati in vsled gospOdanstvene onemoglosti nikakor ne bodo mogli stati na onem višku, da bi obdržali dobri sloves med tujstvom glede dobre, cenene in eksaktne postrežbe. Zato se mora država tudi v tem pogledu brigati, da ne ubija z razmetavanjem točilnih pravic redno urejenega gostilničastva, vsled česar se bo pojavila glavna in velika krivda za neza- dostno gojenje in negovanje tujskega prometa, ki bi po legi naših krajev moral biti ali postati glavni vir dohodkov prebivalstva in države. Z zadovoljstvom smo zaznali, da je gospod veliki župan mariborske oblasti vse te okolnosti že uvidel in z nepobitno utemeljeno odredbo z dne 23. aprila 1927 št. c. br. 710/2 vse te s tako neprevidno in popolnoma napačnim razumevanjem sedanjega pravilnika o gostilnah, kavarnah itd. nastale in namnožene točilnice ustavil, ker je prišel do jasnega prepričanja, da je bila interpretacija teh predpisov iradikalno pogrešna specijalno za Slovenijo, kje je veljaven še prejšnji avstrijski obrtni zakon in da so se vse te dozvole podeljevale protizakonito Iter se imajo vse te odvzeti in preklicati. Zato prihajamo z današnjim še enkrat z nujno prošnjo do velikega župana ljubljanske oblasti, da v soglasju z odredbami Velikega župana mariborske oblasti ukrene, da se vsem trgovcem z mešanim blagom, ki so v zadnjih letih vsled nepravilne interpretacije člena 82 in nadaljnih členov pravilnika o gostilnah itd. dobili od finančne uprave dozvole za nadrobno točenje pijač, isto zopet brezpogojno odvzame in odpove, ker so prišli do teh do-žvol ali pravic le vsled pogrešne oddaje mnenj in izprevidov političnih oblasti, določenih po členu 84 pravilnika — neligi-timmo. Trgovina z mešanim blagom ni identična z v členu 82 zapopadenimi obratovalnicami, zatorej naj se za v bodoče dodeljevanje točilnih pravic trgovstvu sploh ukine, 'ker spada tako obratovanje striktno le pod gostilničarsko obrit in da se uvede radi tega pri vseh slučajih tega člena tudi informacijsko postopanje, določeno po § 18, odstavek 4 obrtnega zakona. ker gre tudi za oddajo jedil. Prepis te prošnje s prilogami pošiljamo tudi ministrstvu za notranje zadeve, trgovinskemu ministru ter ministru za so-cijalno politiko. Predsednik. Toraj, svita se, zora puca bit če dana. Iz organizacij! XXXVI. redni občni zbor Zadruge hotelirjev, gostilničarjev, kavannairjev, žga-njetočnikov in izkuharjev v Ljubljani se je vršil 26. aprila 1927 ob 15. uri v prostorih gospoda Kavčiča na Privozu. Ker ni došlo v določenem času zadostno število članovi, otvori načelnik g. Kavčič po enournem čakanju zborovanje, pozdravi navzoče in predstavi mag. komisarja g. Cehuna kot zastopnika obrtne oblasti. Prečita se zapisnik zadnjega občnega zbora in brez ugovora odobri. Nato poda tajnik poročilo o delovanju zadruge v preteklem letu, ki se isto tako odobruje na znanje vzame. Iz tajniškega poročila je posneti: Takoj v začetku leta je bilo treba vlagat; prošnje za odpust kazni nekaterim, ki so bili za prestopke policijske ure na Silve- strovo kaznovani. Odpuste teh kazni Je priporočal tudi gerentski svet. Na dopis mestnega magistrata, da želi ministrstvo trgovine, oddelek za tujski promet, poročila in predlogov, Mteri ukrepi b'i bili primerni za zboljšanje položaja raznih obrti in mesta sploh, se je zadruga zavzela največ za odpravo raznih šikan na mejah, previsokih vizumskih taks ter pri tem tudi kritizirate- previsoke ifn neprimerno ali pravilno nalagane točilne takse, premnoga davčna bremena, tako državna kolt občinska, kar vse otežkočuje in po-dražuje gostilničarsko postrežbo napram tujcu in je v veliko oviru Tujsko prometnim razmeram. K načrtu zakona špekulacije z žlv-ljenskimi potrebščinami se je podalo temeljite ugovore in pobijanja raznih tozadevnih osnov in sploh združeno z vsemi v zvezi sltoječimi zadrugami in zvezami preprečilo postanek takega zakona. Društvo sejmarjev se je podpiralo v akciji za pridobitev obnovitve 4 večjih letnih sejmov. Proti otvoritvah dalmatinskih in podobnih itočilnic je podala Zadruga vehementne proteste in v nekem slučaju celo s tako krepkimi argumenti, da je malo da ne prišlo do tožbe med zadrugo in občinskim gerentskim svetom. V zadevi davka na prenočišče, iz katerega dobiva Zadruga mali odsto/tek za fond zadružne strokovne obrtno nadaljevalne šole, se je na prošnjo hotelirjev in prenočiščarjev sklicalo več sestankov in prosilo magistrat in velikega župana, v štirikratnih vlogah za primerno znižanje te davščine, ki jo plačujejo 'tujci in nočevalci, z ozirom na zboljšanje tujsko-prometnih razmer, ali oblastva se ugodni rešitvi izogibljejo. V štirih slučajih je morala podajati Zadruga tudi svoja mnenja sodiščem, ko se je šlo za oprostitev kazni raznih tovarišev radi navijanja cen. Proti povišanju občinske naklade na pivo se je podal oster protest vladi in magistratu. Na lanskem občnem zboru sklenjeno spremembo pravil glede pristopnin-ske takse k zadrugi je veliki župan odobril in znašajo sedaj pristopnine kakor sklenjeno za hotelska podjetja 2000 Din, za prvovrstna kavarniška podjetja 1500 Din. Za drugovrstne kavarne in gosfilni-čarstvo sploh 1000 Din, za izkuharsko obrt pa Din 400. Zvišba se je največ radi tega proponirala, da se ovira naval prosilcev za nove točilnice. Na vprašanje Velikega župana glede policijske ure na velesejmu je Zadruga apelirala, da bodi točenje na velesejmu dovoljeno kvečjemu do 8. ure, nato pa naj se obiskovalci razidejo po mestu, ker sicer ima ljubljansko gostilničarStvo od velesejma prav malo ali škoro da nikalnega haska. Zahtevi ni bilo ugodeno. Podalo se je tudi pritožbo na velikega župana proti postavljanju policijskih organov ob koncertih in podobnih prireditvah v lokale in da se mora zato plačevati posebna (taksa. V pivovarni Union se je zaprosilo, naj se v postrežbi s pivom 'pridržijo (nekdanje usance, da bodo dobivali odjemalci piva slej kakor prej tudi brezplačno potrebne množine ledu in še drugih bonitet, ki so od nekdaj bile postavljene, a dandanes odpravljene. S tovarno sodavice so se vršila pogajanja radi odstopa sve/ta za stavbo lastnega zadružnega doma s posebnim ozirom na šolske lokale itd. Pogajanja in dogovori so se obojestransko vršili lojalno in ugodno, ali do izvršitve tega načrta še ni prišlo, nekaj iz ozira na pripomnje, da prostor ni posebno pripraven in drugič pa tudi z ozirom na sedanjo predrago stav-binsko konjunkturo ter se je zadeva začasno odložila. Proti podelitvam krajevnih pravic se je v treh slučajih vehementno pritoževalo, celo z očitanjem korupcije, a ker je dotične odloke izdalo ministrstvo notranjih zadev samo, so se ti očitki njih prav malo prijeli in nič koristili. V mnogih slučajih, kadar so prišli zadružni člani v kalamitete pri oblastvih, je zadruga njim izgotavljala pdtrebne prjj^-mje, ugovore in pritožbe. Celo v diplomatske zveze smo se utikali in podali vladi pismeno željo, naj priporoča laškemu konzulu prenesti svoj sedež kam drugam iž dosedanjega najbolj eksponiranega prostora, da ne bode pri vsaki le količkaj neprijazni rabuki moteno obratovanje okoli stoječih gostilen in kavaren. Proti načinu, da sladoledarji in klobasičarji ostemtativ;-no postajajo pred kavarnami in restavracijami, se je pritožilo na mestni magistrat, čemur je ta ugodil in poročal, da bode odvzel prizadetim koncesije, ako bodo postajali na teritoriju javnih lokalov. V večkratnih' ulogah na veliko županstvo si je Zadruga prizadevala vzpostaviti zopet -policijsko uro v Ljubljani! kakor je bila v predvojnih časih, to je 12 za gostilne in 2. ura ponoči za kavarne, kar je slednjič uspelo doseči. Udeleževalo se je več anket, tako na vladi, magistratu in obrtni zbornic in ob različnih razpravah v gostiiničarsko-obrtnih zadevah. Proti pomnoževanju točilnic se je podalo daljšo zelo utemeljeno pritožbo na notranje ministrstvo, velikemu županu in tudi magistratu še s posebnim povdar-kom in očitanjem, da politična oblastva po svojih komisijah mestnega fizikata največ pripomorejo k 'takemu pomnoževanju zakotnih točilnic z odobravanjem vsake beznice v to svrho in poleg tega pa še dajejo nasvete, ako lokal absolutno ne odgovarja predpisom, kako se naj preuredi, nakar se bo dobilo odobrenje. Ta očitek je tembolj na mestu, ker ugotavlja pravilnik o takih točilnicah, da je mnenje politične oblasti merodajno. Proti prodajanju piva privatnikom se je tudi letos podala ponovna pritožba pivovarni, da naj to krošnjarenje odpravi. Izbornemu kronistu župniku Vrhovniku se je izdalo zahvalno pismo za njega opis starih gostilen v Ljubljani in mu je odbor naklonil 500 Din nagrade, za kar se je častitljivi starček pismeno gin! j Ivo zahvalil. Proti nehonetni umazani konkurenci je Zadruga posvarilno nastopala proti dotičnim članom z opozorili na skupno solidarnost. Odborovih sej je bilo šest Sej šolskega kuratorija troje. Shodov in sestankov petero, to je o tobačni zadevi, oziroma prodaji cigar in cigaret, o odpravi nočnih listkov, o znižanju davščin na prenočišča, proti povišanju užitnine na vino, šolskih zadevah in drugo. Udeležbe na ankeltah so bile 4, izvanredna občna zbora 2 in več drugih odborovih razgovorov o raznih interesih zadružnih članov. Mnenje o prošnjah za podeljevanje osebnih pravic je bilo oddati v 48 slučajih. Svedočb in potrdil o članstvu ter spričeval usposobljenosti je bilo oddati v 39 slučajih. Vseh uradnih spisov je izšlo iz pisarne 675 številk z več kakor 3700 spisi. Posredovalnica je posredovala 70 gospodarjem 188 delojemalcev, Zadružno članstvo je od lanskega leta zopeft narastlo. . Novih članov je pristopilo 30 ter je naraslo število letos po odštetju 14 izsto-pivših za 16 novih in je šftela Zadruga koncem leta 281 članov. Vajencev je bilo oproščenih in učnih izpričeval izročenih 38. Med temi je tudi mnogo ženskih, ki so po več let služile 'kot natakarice in dovršile nad 4 letno praktično delovanje v gostilničarski obrti. Vseh vajencev je priglašenih 49. Šolske čitanke se je razpečalo sedaj okoli 800 izvodov, nad 1000 izvodov pa je še v zalogi in dolguje zadruga za ta ma-terijal šolskemu fondu še 40.000 Din. Preminuli so v pretečenem letu sledeči tovariši in tovarišice: Knez Ivan, Kalan Josipina, Miholič Stefan, Pogačnik Anton, Tavzes Marija in Zalaznik Jakob. Bodi1 jim ohranjen blag spomin in lahka zemljica. S tem bi bilo po večjem delovanje Zadruge v pretečenem letu očrtano event. podrobnejša pojasnila pa so na razpolago. K računskemu zaključku za čas od 1. januarja do 31. decembra 1926, ki izkazuje 51.375.72 Din dohodkov in Din 36.203.61 izdatkov, torej prebitka koncem teta Din 15.172.11 ter v izkazu imetja čistega premoženja Din 50.574.63, podata preglednika gg. Lavtar in Dolničar izjavo, da sta račune in knjige pregledala in v redu našla, se tudi predlagani absolu-torij načelstvu soglasno sprejme in potrdi. K proračunu, ki izkazuje skupnih potrebščin okrog Din 36.500.—, se soglasno sklene za njega delno kritje pobirati tudi v tekočem letu zadružno do*klado od malih obratov po Din 50.—, od srednje dobrih Din 100.— in od velikih obratov pa Din 200.— zadružne doklade od' vsakega zadružnega člana. Tozadevne skupine določi odbor. Poroča se tudi o letnih izdatkih in dohodkih zaftrutžne strokovne nadaljevalne šole, ki se vodijo ločeno od drugih zadružnih operacij, ter je imela šola v šolskem lettu 1925 in 1926 dohodkov Din 44.000.—, izdatkov pa Din 33.542 33 para, prebitka Din 10.457.67, ki se prenese na račun šol. leta 1926/27. K zadevi šole so se oglasili nekateri člani z mnenjem1, da je šolski pouk v mnogih predmetih previsok in učenje istih premalo zaleže, k čemur poda šolski vodja g. nadučitelj Gorazd širše poročilo, iz katerega sledi, da je učni načrt idealen in posneit po tozadevnih načrtih drugih držav, v katerih je v tej stroki izobrazba daleko pred nami in ga je ministrstvo kot izbornega odobrilo, ter se tudi eksaktno po tem načrtu poučuje. Ali žalibože sprejemajo gospodarji šolsko tako slabo pred-izobraženi materijal v učenje, Iki v. mnogih slučajih ne odgovarja niti poukom dvorazredne normalke in se mora take ljudi učiti šele dobro brati in pisati, vsled česar je oviran ves pravi napredek s poukom in tako vajeništvo nikakor ali pa le težko sledi nadaljnemu in širšemu strokovnemu pouku. Vsled tega se sklene ostati pri svoječasnem sklepu šol. kuratorija, da se mora sleherni vajenec naj-prvo podvreči šol. preizkušnji in ako nikakor ni pričakovati, da bi se vsposobil za tak nadaljni pouk, mu zadruga ne more izdaiti 9posobnostnega izpričevala. Naj gospodarji ne gledajo samo na to, da Imajo v učni dobi posameznika za brezplačnega postrežnika v svojem1 obratu, mar-geč se naj zavedajo, da so po zakonu tudi dolžni skrbeti za duševni razvoj in pravo usposobljenost svojih učencev. Tak gospodar, ki noče vajenca po obstoječih predpisih izbraziti in mu dati prilike v to, tudi za šolsko izobrazbo, naj si vzame raje hlapca, za katerega vzgojo ne bode odgovoren. Strojepisje n. pr. spada že med praktično vežbenost pri gospodarju, ali kljub temu bo šola tudi ta pouk pod-vzela, ali vajenStvu bode v to treba dati Centralna vinarna d. d. V LJUBLJANI - Sp. Šiška, Frankopanska ul. 11 Telefon 2573. Telefon 2.73. opozarja cenj. obč nstvo na svoja zajamčeno pristna prvovrstna domača, štajerska In dolenjska vina. Na zalogi pa ima tudi zajamčeno pristna dalmatinska vina lastne preše. ^ „Centralna vinarna" kupuje v Dalmaciji 1® grozdje in preša sama, druga vina pa kupuje le od vinogradnikov. Pridite In poskusite! Niste obvezani, da tudi naročte! še posebej prostega časa. Vodstvu šole je na tera, da se'vsakoletno pred pričetkom šole vrši sestanek in medsebojni razgovor med gospodarji in šolskim vodstvom in Store ukrepi za obojestransko zadovoljstvo, ali tozadevnim vabilom se nihče ne odzove, za hrbtom pa se nerga. Izraža se želja podati magistratu prošnjo, naj se občinski davek na biljarde, marijanice in druge malenkosti odpravi, ker; osobito biljardna igra ni za denar, temveč le zabava, razloži se tudi splošna želja za odpravo nočnih taks, naj se v tej zadevi vnovič poda vloga, da se to odpravi brez kakih kompenzacij. Istotako naj se tudi davek da prenočišča zniža vsaj s pričetkom bodočega leta. Vseh teh razprav so se udeležili šolski vodja gospod Gorazd, restavrater; Tomec, odbornik Dachs, hoftelir Miklič, podnač. Krapež odbornik Stritar, nač. Kavčič in član zadruge g. Usenik, ki je posebno še priporočal, naj se akcija za odpisovanje treh odstotkov pri plačevanju občinskih doklad privede do uspeha. Ko Se nihče več ni oglasil k besedi, zaključi načelnik zborovanje ob četrt na 6. uro. Po končanem' občnem zboru zadhige otvori načelnik občni zbor bolniške blagajne članov gostilničarske zadruge ljubljanske, na katerem se prečita zapisnik lanskega letnega občnega zbora, ki se brez ugovora odobri in poda nato statistično poročilo za pretečeno leto o gibanju članstva, o obolelostih, dodeljenih bol-niščinah, zdravljencih v bolnici, o podporah ?td., kar se istotako vzame na znanje. Računski zaključek bolniške blagajne izkazuje skupnih dohodkov Din 80.766.13, izdatov pa 74.328.08, prebitka Din 6438.05, od katerih je bilo k rezerv, fondu naloženih Din 5000, ostanek pa je bil koncem leta v blagajni. Premoženjsko stanje blagajne izkazuje okroglo Din 30.000 rezerv, zaklada. Po poročilih revizorjev gg. Dolničarja in Lavtarja, da so računi pregledani in v redu, se poročilo z odobrenjem vzame na znainje. K proračunu za tekoče leto razloži taj=-nik, da se sitavijo na blagajno vedno yečjl zahtevki, osobito zdravništvo, medika-menti in1 bolnišnica absorbirajo velikanske vsote, da kljub štednji in varčevanju rezervni zaklad sila počasi narašča in se mora pri povrnitvah raznih stroškov, zelo skeptično postopali, priporoča, naj občni zbor sklene za upravne stroške pobirati odslej po 5 Din od vsakega člana, tako, da bo plačevati namesto dosedanjih 25 30 Din mesečnih prispevkov. Na dano glasovanje je bil predlog soglasno sprejet. G. Stritar predlaga, naj vloži blagajna na Okrožni urad za zavarovanje delavcev prošnjo, da se dajo tudi gospodarjem kopeli za polovično ceno, ker tudi oni prispevajo k premijam zavarovancem: S tem‘ je bil občni zbor končan in ga zaključi načelnik ob triČetrt na 6. uro. Tovariši, podpirajte tvrdke, ki inserirajo v našem listu. Ob 40 letnici svojega obstoja priporoča veletrg. ANDREJ MEJAČ v Komendi pri Kamniku svojo veliko zalogo raznovrstnih, priznano dobrih — VIN — katera se stavijo z lastno priliko na dom, ali razpošiljajo franko po železnici na postajo kupca! Ljubljana, Stara pot štev. 1 (poleg Leonišča) priporoča svoj priznano dobri >MAJARONCKOV» špiritov in vinski kis. Ustanovljena leta 1886. Telefon štev. 2578. 1 GARJE | X srab, kraste, lišaje odstra- /r\ njuje pri človeku in živa-U? lih Naftol - mazilo, ki ^ C ? je brez duha in ne maže ( ) perila — 1 lonček za eno Q osebo po pošti 7 Din pri © TBNKOCZT, lekarna, C3 Ljubljana Slovenija. 00©©©00©©©06 Posredovalnica za sle gostilničarske zadruge v Ljubljani Gosposvetska cesta štev. 16 posreduje brezplačno za vse slnibo Iščoče : v gostilničarskem obrtu : Gospodarji iz Ljubljane plačajo 1 Din, = z dežele 4 Din. ■■■ —: Tovariši gostilničarji! Poslužujte se te ugodne prilike! Z A MAŠK E oddaja Ljubljanska industrija probkovih zamaškov JELAČIN & KOMP. LJUBLJANA. AVGUST MtfOLA LJUBLJANA Dunajska cesta 13. ZALOGA RAZNOVRSTNEGA NAMIZJA ZA GOSTILNE, HOTELE IN KAVARNE pekarija, slaščičarna in M kavarna m Star! trg 21 se priporoča sl. občinstvu posebno z dežele na zajutrk. to m to SODE vseh velikosti za vino, žganje, olje, med in mast, a | osobito izdelujem sode za J transportiranje vina, kakor S tudi za hrambo; vse solidna j in trpežna izdelava. — Na-S dalje sprejemam vsa v to ■ stroko spadajoča popravila S* po najnižjih cenah. Zaloga sodov ter sodarskega S lesa. Cene zmerne. Točna postrežba. — Solidno delo. Franjo Repi! • sodarskl mojster v Ljubljani, Trno-S vo, Kolezijska ulica Stev. 18. tovariši, podpirajte tvrdke, ki inserirajo v listu. POOOOOOQQOOOOOQOOOQQOOQQOQQOOOOQClQQQQOQQQQQQQQQOOQCJGQQQQQCXJGOQOOQQQQtJ>JQQOOWA».*.M.*J».X.-J- »■ * !► !► K H H K *] M h g ssssssssssss M Raznovrstno mineralno vodo kakor: Rogaški Tempel vrelec, „ Styria vrelec* Donati vrelec. Radinski zdravilni vrelec. GiessMibelsko slatino. Preblausko slatino Gleichenberški Emin vrelec, Gieichenberški Konstantin vrel Karlovovarski mlinski vrelec, Nieder Setters, Franc Jožefovo grenko vodo. Hunyadi Janos grenko vodo. Gubersko Srebrenico priporah: A. Šarabon, Ljubljana. S veletrgovina špecerijskega blaga in glavna zaloga domaiih In Inozemskih mineralnih voda. Ceniki na razpolago! V zalogi j* tudi najboljša francoska galerta za > iščenie vina po zelo nizki cen'. [^iCjSR I 2 vreml v Speccrijsko Iti deilkntesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseh vrst nanAniml In buteijskimi vini postreže gostilničarjem najceneje ln najsolidneje tvrdka T. MENCINGER, LfnMjFna, vogal Sv. Petra ceste la Resljeve ceste. ===== Velapraiarna » kavo x elektri Snlm obratom. ===== == Zaloga mineralnih vod. i 1= Delniška pivovarna Laško marino pivo priporoča svoje Ufi ekspertni ležak temno Porter- pivo S A. & E. Skabernč Mestni trs 10. LJUBLJANA Mestni trg 10. Manufakturna veletrgovina. Posebni oddelek za pletenine, trikotaže in perilo. Različno sukneno, volneno in svileno blago za damske obleke v zelo bogati Izbiri, dalje pralno blago za bluze, predpasnike in domače obleke. Velika izbira preprog in zastorov na kose in metre, kakor tudi garniture. Posteljno perilo, kakor rjuhe brez šiva, gradel za žimnice in blazine, nanklng za pernice, flanelaste in volnene odeje, dalje šivane odeje iz klota, kretona, volne in svile. — Različni beli in barvasti namizni prti, platnene brisače i. t. d. Črno in modno sukno v najnovejših vzorcih za salonske, promenadne in športne obleke, površnike, pelerine in zimske suknje. Vsakovrstni šifoni, batistl in ceflrji za spodnje perilo, in sicer od najcenejše do najfinejše vrste. —— '\ Velika izbira svilenih in volnenih šalov in robcev. Izdaja in zal ara Zveza gostlbdčaraktii zadrur v Ljubljani. — Odgovorni urednik Ivan Hercog. — Za »Nar. tiskamo: fr. JezerJek.