V Naborjetu podpis pisma o nameri za oblikovanje mreže o trijezičnem izobraževanju /2 Projekt Jezik: brošura in zgibanka o dvojezičnosti Primorski dnevnik SOBOTA, 5. NOVEMBRA 2011 Št. 262 (20.277) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Kar dva komisarja za nadzor Italije Aljoša Gašperlin Evropska unija zahteva od Italije nujne ukrepe za zajezitev krize, ki se iz Grčije hitro širi po Evropi. Italijanska vlada pa se še vedno obotavlja. O tem, da je zdaj nujna predvsem kredibilnost države, čivkajo že vrabci na strehah. Ponedeljkov ministrski svet ni odobril takih sklepov, da bi prepričali mednarodne trge in prispevali k reševanju krize, ki je po besedah samega predsednika republike Giorgia Napolitana že izredno huda. Še dobro, da je novi predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi znižal obrestno mero evra, zaradi česar so borze (in ne samo borze) začasno zadihale. Mednarodni denarni sklad in sama EU pa bosta v zvezi z Italijo odslej redno preverjala, ali Rim izvaja dogovorjeni program. Italijo bosta skratka nadzorovala kar dva komisarja. Italijanski premier Silvio Berlusconi je včeraj iz Cannesa sporočil, da je Italija bogata država, v kateri so vse restavracije polne, ljudje gredo na počitnice, tudi vozovnice za letala je težko dobiti. Take besede so morda v preteklosti lahko tudi koga zavedle, toda danes dvomi v to verjetno tudi sam premier. Najbrž dobro ve, da se je njegova politična pot končala, vendar tega noče sprejeti in ne bo popustil do zadnjega. Pa čeprav bo na ta način še bolj oškodoval lastno državo in tudi samo Evropo. Če bi premier res želel prispevati, da se država reši pred najhujšim, bi moral prvi poskrbeti za kredibilnost sebe in vlade, ki ji predseduje. Zatrjevati, da krize v Italiji ni občutiti, ker da so restavracije polne in letalski listki razprodani, pa res ni najboljši način. italija - V trinajstih urah se je zlilo padavin za tretjino leta Vremenska ujma opustošila Genovo »Cunami« zahteval najmanj šest življenj, med žrtvami dva otroka GENOVA - Včeraj se je od polnoči do 13. ure na Genovo zlilo okrog 300 milimetrov vode, se pravi približno toliko, kot povprečno znašajo padavine v tretjini leta. In tako so vsi vodotoki, ki tečejo na območju mesta, prestopili bregove oz. bruhnili izpod tal, saj so večinoma pokriti. Naenkrat je mesto zajel val vode, nekakšen cunami. Ujma je zahtevala najmanj šest življenj, med temi življenji dveh otrok, nekaj ljudi pa še pogrešajo. Vse žrtve so našli v hišah in cestah ob strugi hudournika Ferreggiana, ki se je razdivjal v četrti Quezzi. »To je tragedija, ki jo je bilo v tej obliki nemogoče napovedati,« je zatrdila genovska županja Marta Vincenzi, ki je dodala, da so hudournik redno urejali in vzdrževali. Sicer pa ujme ni še konec, saj je za danes in jutri predvideno celo poslabšanje vremenskih razmer. Na 5. strani šz sloga Praznovali 40-letnico ustanovitve OPČINE - Športno združenje Sloga je včeraj zvečer v Prosvetnem domu na Opčinah praznovalo pomemben jubilej, štiridesetletnico delovanja. Pred številnimi odboj-karji, športniki in gosti je slavnostni govor imel profesor in dolgoletni trener Sloge Franko Drasič. Kulturni spored so sooblikovali Moška vokalna skupina sv. Jerneja z Op-čin, Moška vokalna skupina Lipa iz Bazovice, Uopenska mularija in glasbena skupina Open hackers. vrh g20 - Dogovor o krepitvi IMF in optimizem glede rešitve evra Italijanske javne finance tudi pod drobnogledom IMF CANNES - Vrh skupine 20 najpomembnejših svetovnih gospodarstev (G20) se je včeraj po mnenju sodelujočih sklenil optimistično. Voditelji so dosegli dogovor o povečanju sredstev Mednarodnega denarnega sklada (IMF) ter potrdili seznam 29 globalnih sistemskih bank, za katere bo veljal poseben nadzor. Ob tem verjamejo, da bo Evropa uspela razrešiti svoje teža-ve.Italija je pozvala Mednarodni denarni sklad (IMF), naj spremlja izvajanje njenih ukrepov za ureditev jav- nih financ in uresničevanje reform, je včeraj v Cannesu povedal predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Kako bo Rim napravil domačo nalogo, bo sicer spremljala tudi EU. Italijanski premier Berlusconi (nas liki) pa je ob koncu vrha zanikal trditve, da je njegova vlada pred razpadom. "Imamo trdno vlado in bomo še naprej vodili državo. Ne vidim nobenih drugih osebnosti, ki bi bile sposobne dostojanstveno predstavljati Italijo," je dejal. Na 22. strani POHIŠTVO MOBIL FURIO ARREDAMENTI POHITITE Z UGODNIM NAKUPOM NA NOVE RAZSTAVLJENE K0LEKCQE OD 20% DO 50% POPUSTA Deželna industrija se spet upočasnjuje Na 4. strani Svetnika EL iz Bilčovsa pri SSk v Repentabru Na 8. strani Na Proseku se začenja praznik sv. Martina Na 10. strani Primarne volitve so za Gorico priložnost Na 15. strani Predsednik senata v Redipulji in Gorici Na 16. strani TRST - ULICA GIULIA 38 TEL. 040-0640123 / FAX 040-0640126 2 Sobota, 5. novembra 2011 ALPE-JADRAN, DEŽELA / naborjet - Predstavniki Slovenije, FJK in Koroške podpisali pismo o nameri Odslej čezmejna mreža za trijezično izobraževanje Predstavljala bo institucionalno streho za vse projekte na tem področju - Danes v Čajni posvet o večjezičnosti NABORJET - Drei-Tre-Tri: tako je ime izobraževalni mreži, ki bo predstavljala skupno streho za vse projekte, ki se bodo ukvarjali s čezmejno mobilnostjo in trijezičnim izobraževanjem med Italijo, Slovenijo in Avstrijo. Pismo o nameri, s katerim so ustanovili mrežo, so včeraj v Beneški palači v Naborjetu podpisali vodja Službe za mednarodno sodelovanje pri Ministrstvu za šolstvo in šport Republike Slovenije Roman Gruden, deželni odbornik Furlanije Julijske krajine za šolstvo Roberto Molinaro in referent za šolstvo Dežele Koroške Uwe Scheuch. Podpis pisma o nameri je bil osrednji dogodek včerajšnjega sestanka mreže v okviru projekta Izobraževanje brez meja (Esco), katerega cilj je do leta 2013 oblikovati trijezični učni načrt za bodoče t.i. razrede Alpe-Adria, katerih značilnost bo, da bodo mobilni, saj bodo delovali na podlagi izmenjave med dijaki, pripravniki in profesorji, in trijezični, saj bo pouk potekal v slovenskem, italijanskem in nemškem jeziku. Projekt se že nekaj mesecev izvaja z analiziranjem posameznih šolskih sistemov v Sloveniji, Avstriji in Italiji in usposabljanjem šolnikov, trijezični učni načrt, ki bi nastal iz tega, pa bi obsegal področja jezikov, naravoslovja, informatike, matematike, humanističnih ved, športa in umetnosti, po letu 2013 pa bi ga razširili še na vsa ostala področja za prva dva letnika čezmejnega razreda. Med cilji je tudi uvedba mednarodne diplome. Projekt Izobraževanje brez meja ni prva pobuda na področju trijezičnega izobraževanja, saj je npr. že leta 2005 stekel projekt Tri roke, ki pa je bil namenjen otroškim vrtcem, tako da je zdaj prišlo do nadaljevanja oz. nadgradnje dosedanjega dela. Za uspešno izpeljavo projekta pa je potrebna izobraževalna mreža, ki bo zaživela prav na podlagi včeraj podpisanega pisma o nameri in se ne bo razpustila s koncem projekta leta 2013, ampak bo še naprej predstavljala institucionalno streho za vse tovrstne projekte. Delovanje mreže bo usmerjeno med drugim v spodbujanje izmenjave med dijaki, pripravniki in profesorji ter v preučevanje primerov dobre prakse v vseh treh državah. Ob podpisu pisma o nameri je včeraj sočasno steklo tudi srečanje skupine sedemdesetih šolnikov iz Italije, Slovenije in Avstrije, ki so sodelovali v okviru delavnic, posvečenih večjezičnemu izobraževanju, danes pa se bodo v Čajni na avstrijskem Koroškem udeležili posveta na temo Gradimo večjezičnost - izkoristimo potenciale, nadgradimo strukture. Pismo o nameri so podpisali (z leve) Uwe Scheuch za Koroško, Roberto Molinaro za FJK in Roman Gruden za Slovenijo slovenija - Predstavitve kandidatov in programov SDS v volilni boj z 88 kandidati, Zares za dvig zgornje stopnje DDV Z Janševo SDS tudi štirje kandidati Popovičevega Aviona - LDS volilno kampanjo začela na spletu LJUBLJANA - Slovenske demokratska stranka (SDS) je včeraj na Brdu pri Kranju predstavila kandidate za decembrske predčasne volitve in tudi volilni program. Na listi je 88 kandidatov, med njimi je 32 žensk, 15 kandidatov je mlajših od 31 let. Med kandidati so tudi Žiga Turk, Marko Pogačnik, Andrej Šircelj, Dimitrij Rupel, Dragutin Mate in evropska poslanca Milan Zver ter Romana Jordan Cizelj. Predsednik SDS Janez Janša bo kandidiral v četrti volilni enoti v istem okraju kot na dosedanjih volitvah. Skupaj s SDS bo kandidirala tudi stranka koprskega župana Borisa Popoviča Avion. Popovič sicer ne bo kandidiral, bodo pa na listi stranke kandidirali štirje kandidati Aviona. Program SDS po njegovi oceni "razume današnji čas". Kot je še povedal Popovič, je pred kratkim dobil nov županski mandat. Po njegovih besedah bi bilo neodgovorno, da bi to funkcijo zamenjal za poslanski položaj, saj lahko Kopru da več kot župan. Bo pa po svojih močeh pomagal stranki SDS. Kar zadeva program, pa so v SDS prepričani, da so z ekipo, preizkušeno doma in v Evropi, sposobni v prvih 100 dneh narediti najnujnejše. "Stanje v Sloveniji bo konec leta tako resno, da nova vlada ne bo imela pravice zahtevati 100 dni miru, da se ministri vpeljejo v delo," je že dan pred predstavitvijo kandidatne liste opozoril Janša. Vsi ukrepi, ki jih nameravajo sprejeti, imajo za cilj, da se v slovensko gospodarstvo in med ljudi čim prej začne vračati optimizem, da začnejo v gospodarstvu nastajati nova delovna mesta, da poraste splošna blaginja in da začne Slo- venija delovati kot pravična država, je še dejal predsednik SDS. Svoja programska izhodišča je včeraj predstavila tudi stranka Zares. Pri virih za investicijski zagon Zares predlaga dvig zgornje stopnje DDV za do dve odstotni točki, je izpostavil predsednik stranke Gregor Golobič. V programu je poleg investicijskega zagona izpostavil še vzpostavitev novih delovnih mest in zaustavitev povečevanja neenakosti med prebivalci. Država mora imeti v kriznem času aktivno vlogo pri oživljanju gospodarske aktivnosti, je še poudaril Golobič in dodal, da mora imeti država tudi vlogo investitorja, ki vlaga v okolje, da se gospodarska aktivnost izvije iz krča. Golobič se zavzema tudi za prodajo državnega deleža v NLB, Zares pa zavrača kampanjo, da pot okrevanja vodi le prek znižanja davkov. "Ne vidimo pravih razlogov za nižanje davkov. Pomembna prioriteta je nižanje obremenitev dela, to pa je nujno povezano z uvedbo novega dohodninskega razreda," je poudaril Golobič. Zares predlaga tudi omejitev razlike med najvišjo in najnižjo plačo v podjetjih na 10:1. Predlagajo tudi dohodninsko razbremenitev srednjega razreda in višjo obdavčitev najbogatejših, izpostavljajo pa tudi uvedbo davka na finančne transakcije. V LDS so volilno kampanjo začeli s spletno konferenco na temo Ženske so zakon, na kateri so med drugim odprli vprašanji majhnega števila žensk v politiki in nasilja nad ženskami. Na spletni konferenci, ki jo je povezovala predsednica stranke Katarina Kresal, so med drugim sodelovali še nekateri drugi kandidati in kandidatke za volitve v DZ. Umrl bančnik in starosta slovenske levice Niko Kavčič LJUBLJANA - V ponedeljek je umrl slovenski bančnik ter starosta slovenske levice Niko Kavčič, je za STA potrdil njegov nečak, predsednik državnega sveta Blaž Kavčič. Družina je želela informacijo o smrti Nika Kavčiča ohraniti zase, tudi pogreb bo v najožjem družinskem krogu, je pojasnil Blaž Kavčič. Niko Kavčič se je rodil 7. decembra 1915 v Škofji Loki. Leta 1937 se je zaposlil v Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani in kasneje v Beogradu. Leta 1941 se je vključil v NOB, od leta 1942 je delal v partizanski tehniki in bil med vodilnimi v varnostni službi na Gorenjskem. Kot so pred leti zapisali v Mladini, je do leta 1955 je delal v gospodarskem oddelku udbe. Za tem se je vrnil v bančniške vode. Med leti 1955 in 1963 je bil direktor Komunalne banke Ljubljana, med leti 1960 in 1963 tudi generalni direktor centrale Narodne banke v Ljubljani. Do leta 1965 je vodil Splošno gospodarsko banko SRS, nato je bil namestnik generalnega direktorja Jugobanke v Beogradu, predsednik Združenja bank Slovenije (1967) in generalni direktor Kreditne banke in hranilnice Ljubljana (1969-1972). Kavčič je organiziral združitev bank v Sloveniji v okviru Ljubljanske banke. Leta 1972 je bil odstavljen z vrha Ljubljanske banke, postal disident in konec 80. let tudi politični mentor tedaj perspektivnih mladincev Janeza Janše in Igorja Bavčarja. Med letom 1972 in 1990 je bil v politični nemilosti. V 80. letih prejšnjega stoletja sta takratna novinarja in kasnejša politika Janša in Bavčar po njegovih zapiskih pripravila in izdala spomine nekdanjega predsednika izvršnega sveta Staneta Kavčiča. Leta 2001 je izdal obširno avto-biografijo z naslovom Pot v osamosvojitev. Leta 2006 je od tedanjega predsednika republike Janeza Drnovška prejel državno odlikovanje zlati red za zasluge za njegovo partizansko delovanje na Gorenjskem, ki se je začelo leta 1941, še posebej za njegov spopad z Ge-stapom in za povojno graditev gospodarske in finančne samostojnosti Slovenije. Veljal je za starosto slovenske levice in tako februarja lani razburil z izjavo, da je treba zamenjati vodstvo LDS in da določeni krogi razmišljajo o osvežitvi levice in celo o poskusu zamenjave premier-ja Boruta Pahorja. (STA) ljubljana - Srečevanje podjetij in nevladnih organizacij ter njihovo medsebojno sodelovanjo v obliki donacij Uspešen prvi slovenski forum donatorstva Forum je organizirala ustanova ZSU v sodelovanju s številnimi partnerji - Med medijskimi partnerji tudi Primorski dnevnik LJUBLJANA - V organizaciji Ustanove ZSU - Združenja slovenski ustanov in partnerstvu z ostalimi horizontalnimi mrežami slovenskih nevladnih organizacij se je zelo uspešno odvil 1. Slovenski forum donatorjev, platforma, namenjena srečevanju podjetij in nevladnih organizacij ter njihovega medsebojnega sodelovanja v obliki donacij. Uvodne predstavitve so po eni strani pokazale tesno zvezo med ekonomsko uspešnostjo in količino sredstev, ki jih uveljavljena mednarodna podjetja donirajo nevladnim organizacijam in preko njih vlagajo v trajnostni razvoj. A žal je po drugi strani posnetek stanja razkril razmeroma nizko raven kulture donatorstva v Sloveniji v primerjavi s podobno razvitimi državami v soseščini. Darovalci - predvsem kadar gre za podjetja - donacijo še vedno večinoma razumejo kot kratkoročen poslovni odnos z jasno merljivimi, marketinško-prodajnimi cilji. V tej luči tudi presejejo rastočo množico prošenj, ki jih na najuspešnejša slovenska podjetja pogosto brez v naprej pripravljene strategije naslavljajo nevladne organi- zacije. Vlada kot tretji partner bi v trenutno stanje sicer lahko posegla s korekcijo davčne politike in stimulacijami, a se po drugi strani tudi sama ukvarja s pomanjkanjem sredstev. Prvi Slovenski forum donatorjev je na srečo razkril, da je to hkrati tudi le zelo splošna slika in je mogoče najti mnoge odlične prakse tako na področju strateškega pristopa podjetij k doniranju, kakor tudi sistematičnega in načrtovanega »fundraisinga« s strani nevladnih organizacij. Podjetje Riko je tako dokazuje, kako velike učinke na prepoznavnost v lokalnem kakor tudi v širšem okolju lahko ima poglobljen premislek o tem, komu in kakšen namen podariti donatorska sredstva. Da načrten pristop k zbiranju sredstev na »prostem trgu« in ne le na domačih ali mednarodnih razpisih prinaša rezultate tudi nevladnim organizacijam, saj jim zagotavlja večjo finančno neodvisnost, je z uspešno akcijo ilustrirala Slovenska znanstvena fundacija. Temeljna ugotovitev foruma je tako torej, da dobrih praks očitno ne manjka. Voditelji prvega Slovenskega foruma donatorstva Bolj kot to je potreben aktivnejši pristop k promociji donatorstva kot najučinkovitejšega načina za ustvarjanje tesnejših stikov z okoljem, v katerem podjetja delujejo in hkrati kot najboljše dolgoročne investicije v trajnostni razvoj. Forum je v tem pogledu le prvi korak. Kako zelo je bil potreben, kažejo tudi odzivi nevladnih or- ganizacij. Direktor CNVOS Goran Forbici je tako med drugim čestital kolegom iz Združenja slovenskih ustanov in se jim zahvalil, da so sprožili to izjemno dragoceno pobudo. »Verjamem, da bo kot platforma za sodelovanje med gospodarstvom in nevladnimi organizacijami forum, ko bo sce- la zaživel, odločno pripomogel k izboljšanju vsega omenjenega in da bo tako predstavljal pomembno orodje za krepitev slovenskih nevladnih organizacij in pozitivnih družbenih učinkov našega delovanja,« je še dejal. Zato drugi Slovenski forum dona-torjev vsekakor bo. Še prej pa sklepi in ugotovitve prvega, kaj lahko nevladne organizacije same že danes naredimo za dvig ravni kulture doniranja. Nosilec projekta je Združenje slovenskih ustanov - fundacij, partnerji so Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij - CNVOS, Zveza društvenih organizacij Slovenije ZDOS, Mreža zasebnih zavodov - SKUP in Inštitut za razvoj družbene odgovornosti -IRDO, v sodelovanju z Nemško gospodarsko zbornico - IHK in Ustanovo Imago Sloveniae - Podoba Slovenije. Medijski pokrovitelji so RTV SLO, POP TV, Radio Študent, Radio SI, Primorski dnevnik, TV Novo mesto, Sigic, Odzven, napo-vednik.com, Studio 12, medijski donator pa časnik Finance. Prvih 10 let Okusov Krasa V znamenju specialitet iz svinjine Jedilniki v gostilnah (z rezervacijo) in proizvodi v pekarnah in trgovinah tudi po 6. novembru 2011 Informacije o jedilnikih in ostali ponudbi: Slovensko deželno gospodarsko združenje Trst, tel. 04067248 - www.triesteturismo.net,www.sdgz.it stran pripravila imedia Okusi Krasa še naprej Okusi Krasa slavijo 10 let. Zadnje tri tedne, od 15.oktobra do nedelje, 6.novembra, potekajo večeri in otvoritve razstav v lokalih na Tržaškem in Goriškem. Po uradnem zaključku glavnih prireditev lahko še dobite v sodelujočih gostilnah (z rezervacijo) letošnje menije s svinjino in "Krožnikom Okusi Krasa 2011" - klobaso. Tudi v trgovinah in pekarnah so še na razpolago domači proizvodi, sladice, in letošnji kruh iz domače moke mlete na mlinski kamen. Pri prireditvi nastopa 15 gostiln, 5 pekarn in 12 trgovin jestvin in vinotek, ki so tu obeležene. Kulinarično ponudbo, kot je že tradicija, dopolnjujejo"kotički tipičnih proizvodov" v gostilnah in ostalih obratih, kjer se dobi vino, olje, sir, med, sadje, zelenjavo, konfete... V sodelovanju s fotokrožkoma "Fotovideo Trst 80" in "Skupina 75" iz Gorice so vse do 11. decembra na ogled fotografske in umetniške razstave na številnih lokacijah: restavracija Pesek na Pesku, Javni občinski urad, restavracija Diana in gostilna Veto na Opčinah, Društveni gostilni na Kontovelu in v Gabrovcu, gostilne Guštin v Zgoniku, Bita v Križu in Sardoč v Prečniku ter Lokanda Devetak na Vrhu sv. Mihaela na Goriškem. Vodiči "Curiosi di natura" iz Trsta, Sprejemnega centra Gradina (Rogos) iz Doberdoba ter društva "Juli@est" in muzeja prve svetovne na Debeli griži na Vrhu sv. Mihaela, prirejajo še naprej (in po naročilu za skupine) izlete po tržaškem in goriškem Krasu ter po poteh prve svetovne vojne. Kdor želi. lahko še naprej koristi tudi servis za varen povratek po večerji, to je popust pri najemu vozila s šoferjem NC-CQuick preko rezervacije v gostilni. Ta konec tedna je na razpolago v sodelujočih gostilnah knjiga "10 LET DOBROT", ki smo jo pripravili ob 10-letnici Okusov Krasa. Le-ta dokumentira desetletno pot in izkušnje enogas-tronomske pobude, pri kateri je doslej sodelovalo 40 gostiln in ravno toliko pekarn in trgovin. Okuse Krasa prireja Slovensko deželno gospodarsko združenje s pomočjo Trgovinske zbornice iz Trsta, Dežele Furlanije Julijske krajine in Pokrajine Trst. Informacije o jedilnikih, obratih, proizvajalcih, večerih, razstavah in ekskurzijah se dobi na spletni strani www.triesteturismo.net, tel. 0406724824. EKARNA LAŠCIČARNA / v' «PAOLO ^BUKtWEC domači kruh, kruh z orehi, kruh z ocvirki, štrudelj iz hrušk in grozdja, skutin štrudelj, štrudelj z medom in orehi, pehtranovapotica, kraške kremne rezine... ob petkih in sobotah faiieli Z dilŠO Dve prodajalni: Prosek, 160 in Prosek, 138 / Tel. 040/225220 V NEDELJO SLAŠČIČARNA NA KRŽADI ODPRTA firi V Slove nsff-Q deleino ® gospodarsko združenje NATU RA «.TERRITORIO HI PROVINCIA "•TRIESTE SLAŠČIČARNA PREČNIK 1/b Zaprto v ponedeljek in torek Tel. 040 200871 - Fax 040 201267 - info@sardoc.eu - wwwsardoc.eu ITA GOSTILNA I PICERIJA Križ 401 TEL. 040-2209058 URNIK: 11.00-14.00 18.00-24.00 ZAPRTO OB PONEDELJKIH IN TORKIH ZAŽELJENA REZERVACIJA Okusi Krasa 2011 GOSTILNE Bak, Pesek 2, Dolina, Tel. 0409220286, tomoberdan@gmail.com Pesek, Pesek 69, Dolina Tel. 040226294, www.hotelpesek.it,info@hotelpesek.it El Fornel, Trst, ul. dei Fornelli 1, Tel. 0403220262, www.elforneltrieste.com Montecarlo, Trst, ul. S.Marco 10, Tel. 040662545, montecarloemilio@yahoo.it Diana, Opčine (TS), Narodna ulica 11, Tel. 040211176, ristorantediana@yahoo.it Veto, Opčine (TS), Proseška ulica 35, Tel. 040211629, katjabiz@libero.it Društvena gostilna Kontovel, Kontovel 152 (TS), Tel. 040225168, 3661446272, dan.rock@ymail.com Križman, Repen 76, Repentabor, Tel. 040327115, www.hotelkrizman.eu, Guštin, Zgonik 3/a, Tel. 040229123, www.gustintrattoria.com Društvena gostilna Gabrovec, Gabrovec 24, Zgonik, Tel. 040229168, trattoriagabrovizza@gmail.com La Lampara, Križ 144 (TS), Tel. 040220352, www.la-lampara.net Bita, Križ 16 (TS), Tel. 0402209058, bita.ljudskidom@gmail.com Gruden, Šempolaj 49, Devin Nabrežina, Tel. 040200151, www.myresidence.it Sardoč, Prečnik 1/b, Devin Nabrežina, Tel. 040200871, www.sardoc.eu Lokanda Devetak, Vrh sv. Mihaela, Brežiči 22, Sovodnje ob Soči, Tel. 0481882488, www.devetak.com TRGOVINE JESTVIN Enoteca Bischoff, Trst, ul. Battisti 14, Tel. 040630885, ul. Mazzini 21, Tel. 040631422 Mezgec Ervin, Trst, ul. Risorta 1, Tel. 040308878 Kmetija Debelis, Trst, Ponterosso - ul. Ventura 29, Tel. 3473648630, 040814225 Bar X, Trst ,ul. Coroneo 11, Tel. 040634666 La Portizza, Trst, Borzni trg 5, Tel. 040365854 Il frutteto - Marchesich Claudio, Trst, Largo Piave 3, Tel. 040360146 Kavarna Vatta, Opčine (TS), Narodna ulica 38, Tel. / Fax 040215313 Conad, Opčine (TS), Dunajska cesta 61, Tel. 040215433 Despar Slavec, Opčine (TS), Dunajska cesta 9/8, Tel./Fax 040212197, Padriče37 (TS), Tel. 040226879 Bon Bon & Chocolate, Trst, ul. Carducci 27, Tel. 040660380 - Gorizia, ul. Garibaldi 6, Tel. 0481537430 Jestvine Kukanja, Nabrežina 106/b, Tel./Fax 040200172 Gradina Sprejemni center, Doberdob, Pot na Dol 32, Tel./Fax 0481784111, 3334056800 PEKARNE Pekarna slaščičarna Ota, Dolina, Boljunec 66, Tel./Fax 040228253 Pekarna slaščičarna Žetko Leo - ex Gasperi, Trst, ul. Carducci 39, Tel. 040636244 Pekarna slaščičarna , Čok, Opčine (TS), Dunajska cesta 3, Tel. 040213645 Pekarna slaščičarna Bukavec, Prosek 160 (TS), Tel. 040225220 Pekarna slaščičarna Bar - Il fornaio - Cozzutti Claudio, Gorica, ul. Garzarolli 195, Tel. 0481521522 / fax 040524356 il Frutteto Kotiček "Okusov Krasa" vse leto, z barvami in vonjavami vrtov in sadovnjakov s Trsta in okolice: vino, med, olje in druge sezonske dobrote. II frutteto - Marchesich Claudio Trst - Largo Piave 3, Tel. +39 040360146 e-mail: cmarchesich@yahoo.it ZGONIK 3/A Tel. 040.229123 www.gustintrattoria.eom/info@gustintrattoria.com GOST □ f D M LNA GUSTO H pizzeria - bar - gostilna »VETO» DEBENJAK NADA sne v 7 tipične domače jedi pec na drva divjačina OPČINE - Proseška ulica 35 - Tel. 040.211629 - ob torkih zaprto di Calzi Rndrea Najem vozilr s šoferjem Padriče 205, Bazovica (TS) »Varen prihod in povrptek po večerji« Popust pri najemu vozila s šoferjem z rezervacijo v vseh gostilnah Okusov Krasa Informacije in naroala: tel. +39 3466301980, epošta nccquick@gmail.com 4 Sobota, S. novembra 2011 GOSPODARSTVO gibanja - Po konjunkturni raziskavi deželne Confindustrie FJK V tretjem četrtletju rahlo izboljšanje proizvodnih trendov Lansko oživljanje gospodarstva se je letos upočasnilo, opozarja Calligaris TRST - Kazalniki dejavnosti proizvodnih sektorjev v Furlaniji-Julijski krajini so tudi v tretjem četrtletju 2011 potrdili rahlo izboljšanje oziroma trend, ki se je začel konec leta 2009, a se je letos upočasnil. To je glavna ugotovitev v redni trimesečni konjunkturni raziskavi deželne Confindustrie, ki je v letošnjem tretjem četrtletju vzela v pretres podjetja s skupaj okrog 23.000 zaposlenimi. Negativni predznaki v primerjavi z drugim četrtletjem po oceni organizacije deželnih industrijcev niso pretirano vznemirljivi, saj kažejo na fiziološko upočas-njevanje proizvodnih dejavnosti zaradi poletnih dopustov v juliju in avgustu. Znižanje kazalnikov ni zelo veliko, zmanjšanje izvoza pa se je ustavilo pri vrednostih, ki so nekoliko nad ničlo. Tako je kazalnik proizvodnih dejavnosti v tretjem četrtletju spet nagativen, saj je od +5 odstotka v drugem četrtletju zdrsnil na -3,3 odstotka; enako se je zgodilo s celotno prodajo, ki se je znižala za 1,4 odstotka, in to zaradi močnega zmanjšanja prodaje na domačem trgu (-7,40%). Prodaja na tuje trge je ostala sicer s pozitivnim predznakom (+2,4%), vendar se je zmanjšala v primerjavi z drugim četrtletjem, ko je beležila 3,6-odstotno rast. Za 0,7 odstotka se je v medčetrtletni primerjavi zmanjšala tudi zaposlenost. V primerjavi z lanskim tretjim četrtletjem je ostala proizvodna dejavnost v enakem letošnjem obdobju rahlo pozitivna, za 0,5 odstotka. Vendar je zmanjšanje drastično, saj je v primerljivem lanskem obdobju rast proizvodnje dosegla 5,7 odstotka. Rast skupne prodaje se je od lanskih 6,4 odstotka v letošnjem tretjem četrtletju znižala na 5,5 odstotka, od tega je rast prodaje na tujih trgih oziroma izvoz zabeležil 7,4-od-stotno rast, prodaja na domačem trgu pa je zrasla za 2,9 odstotka. Nova naročila so v medletni primerjavi beležila močan upad (-4,8%), glede na letošnje drugo četrtletje pa so zrasla za 2,6 odstotka. Predvidevanja deželnih podjetnikov so vse prej kot optimistična. Kljub temu, da prevladuje pričakovanje o stabilnosti, ki pri skoraj vseh kazalnikih presega 70 odstotkov, so predvidevanja za znižanje proizvodnje številnejša od predvidevanj za njeno rast. Najslabše pa so ocene o prihodnjem gibanju zaposlenosti, saj kar 18 odstotkov vprašanih podjetnikov predvideva zmanjšanje števila zaposlenih, njihovo rast pa napoveduje le nekaj več kot dva odstotka vključenih v raziskavo. Edino poglavje, kjer predvidevanja o rasti (18,8%) za približno dvakrat presegajo predvidevanja o zmanjšanju (9,3%), se nanašajo na pri- hodnje gibanje prodaje na tujih trgih, torej izvoza. Calligaris ni pesimist Za predsednika deželne Confindustrie Alessandra Calligarisa primerjava z drugim četrtletjem ni bistvenega pomena, saj je šlo za poletne mesece; bolj zanesljiva je medletna primerjava, ki je dokaj ugodna. Po njegovih besedah so vsi medletni kazalniki pozitivni, čeprav z omejeno rastjo, vendar to še ne pomeni, da je deželno gospodarstvo v rožnatem položaju. »Ek-spanzivni ciklus, ki se je začel proti koncu leta 2009 in ki nas je navdal z upanjem, se izteka. Še več, pozitivni ciklus se je že končal,« je komentiral Calligaris, za katerega je treba še naprej staviti na izvoz. To je tudi edini izhod »pred nevarnostjo deindu-strializacije našega ozemlja in spodbuda za rast konkurenčnosti naših podjetij«, je prepričan prvi mož deželne organizacije in-dustrijcev, ki je med glavne naloge za zagon gospodarstva uvrstil raziskovanje in inovativnost, infrastrukturacijo ozemlja in vlaganje v kakovostno usposabljanje. Prvi mož deželne Confindustrie Alessandro Calligaris arhiv trst - V ponedeljek ob 18. uri Okrogla miza ob 65-letnici SDGZ TRST - Vključevanje lokalnega gospodarstva v regijske in globalne tokove je naslov okrogle mize, s katero bo Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) v ponedeljek obeležilo 65. obletnico svojega delovanja. Prireditve, ki bo ob 18. uri v veliki dvorani tržaške Trgovinske zbornice, se bo udeležila vrsta vidnih gostov, uvodne pozdrave pa jim bodo namenili predsednik SDGZ Niko Tenze v imenu gostitelja, predsednik Trgovinske zbornice Antonio Paoletti in tržaški župan Roberto Cosolini. Na okrogli mizi, ki jo bo vodila novinarka RTV Slovenija Ingrid Kašca Bucik, bo sodelovalo deset udeležencev: minister za zunanje zadeve v slovenski vladi, ki opravlja tekoče posle, Samuel Žbogar, deželna odbornica FJK za proizvodne dejavnosti Federica Seganti, predsednik Trgovinske zbornice Antonio Paoletti, predsednik Confindustrie FJK Alessandro Calligaris, menedžer Edi Kraus (Julon-Aquafil), predsednik fi- nančne družbe KB 1909 Boris Peric, predsednik ZKB - Zadružne kraške banke Sergij Stancich, prodekan fakultete za management Univerze na Primorskem (UP) Mitja Ruzzier in direktor SDGZ Andrej Šik. Že iz sestave sodelujočih na okrogli mizi je razbrati, da bo beseda neizbežno tekla tudi o sodelovanju in povezovanju v čezmejnem prostoru, pri katerem je SDGZ zasluženo zasedlo vlogo protagonista. Organizacija slovenskih podjetnikov v Italiji, ki je bila ustanovljena 24. novembra 1946 ravno v prostorih tržaške Trgovinske zbornice, je aktivno spremljala vse pomembne etape gospodarskega in družbenega razvoja na meji. Po razširitvi schengenskega prostora oziroma padcu meja leta 2007 pa so se ji kot zastopnici gospodarstvenikov slovenske narodne skupnosti odprle nove perspektive, zato sta - kot je zapisano v vabilu na okroglo mizo - njena vizija in delovanje usmerjena v prihodnost. inovativnost - Raziskava in mednarodna konferenca na Dunaju Med skritimi zmagovalci srednje in vzhodne Evrope tudi 15 slovenskih Danica Purg arhiv BLED -Mednarodno združenje poslovnih šol CEE-MAN prireja 17. in 18. novembra v sodelovanju z IEDC - Poslovno šolo Bled in Gospodarsko zbornico Avstrije edinstveno konferenco, na kateri bo predstavljeno več kot sto »skritih zmagovalcev« srednje in vzhodne Evrope, Turčije in Kazahsta-na. Gre za visoko inovativna in specializirana majhna oziroma srednje velika podjetja, ki so v svojih nišah vodilna tudi v mednarodnem merilu. Navdih za raziskavo je bila knjižna uspešnica Skriti zmagovalci 21. stoletja avtorja prof. dr. Hermanna Simona, ki je pred časom izvedel podobno raziskavo na območju Nemčije, Avstrije, Švice, Nizozemske in Skandinavije, podjetja s strategijo inovativne globalne diferenciacije pa poimenoval »skriti zmagovalci«. Na dunajski konferenci bodo predstavljeni poslovne zgodbe, strategije in izzivi »skritih zmagovalcev« iz 18 držav srednje in vzhodne Evrope, Turčije in Kazahstana, podjetij iz širokega spektra panog, od surovin (nafta, rudnine), metalurgije, prehrane in kmetijstva, industrijske opreme, transporta in proizvodnje, informacijske tehnologije, farmacije do na-notehnologije in potrošnega blaga. Predstavljeni bodo izsledki mednarodne raziskave o »skritih zmagovalcih« srednje in vzhodne Evrope, Turčije in Kazahstana, ki jo je pod vodstvom združenja CEEMAN izvedla skupina institucij za poslovno izobraževanje, v sodelovanju z združenjem poslovnih šol Rusije RABE in Poljskim združenjem za poslovno izobraževanje FORUM; v Sloveniji je bilo v raziskavo vključenih 15 podjetij, preučevala jih je dr. Melita Rant z IEDC. Po konferenci bo izšla tudi knjiga o »skritih zmagovalcih« v državah srednje in vzhodne Evrope, Turčije in Kazahstana. »Kdo bi si mislil, da imamo v srednji in vzhodni Evropi toliko inovativnih podjetij, ki so vodilni v svojih panogah?! Tudi strokovnjaki iz OECD se strinjajo, da je to izjemno pozitivna novica iz tega dela sveta,« poudarja prof. dr. Danica Purg, predsednica združenja CEEMAN in direktorica IEDC-Poslovne šole Bled. Konferenca bo na enem mestu združila voditelje »skritih zmagovalcev« in podjetja, ki si želijo sodelovanja z njimi, strokovnjake s področja gospodarske rasti, mednarodnega podjetništva in inovacij, sklade tveganega kapitala in druge vlagatelje, dekane poslovnih šol in druge raziskovalce skritih zmagovalcev, predstavnike politike in medijev. Spletna stran konference: www.ceeman.org/hidden-champions. okusi krasa Obisk v pršutarni Kras v Šepuljah in kleti Vinakrasa TRST - V okviru Okusov Krasa prirejata sekcija za trgovino na drobno in gostinska sekcija pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju (SDGZ) strokovni ogled pršu-tarne Kras v Šepuljah in kleti Vina-kras v Sežani, ki bo v ponedeljek, 14. novembra. Sodelujoči pri Okusih Krasa, člani in drugi zainteresirani operaterji so vabljeni na zanimivo srečanje s proizvajalci in žlahtnimi proizvodi, pršutom, teranom in drugimi avtohtonimi sortami, ki so tako rekoč sinonim in simbol Krasa. Goste SDGZ in Okusov Krasa bodo pričakali v Šepuljah direktor pršu-tarne Edvard Fonda, v vinoteki Vi-nakras Sežana pa direktor zadruge Marjan Colja, vodja prodaje Brane Gasparini in enolog Boštjan Zidar. Interesente vabimo, da se predhodno prijavijo na tel. 040 6724824 ali e-pošto info@sdgz.it. Zbirališče v ponedeljek, 14. novembra ob 14.15 pred Barom »G« na Fernetičih. Itinerar: skozi Sežano do Križa, v Šepulje ob 15. uri, nato ob 17. uri še v vinoteko Vinakras Sežana (pri cerkvi). Za martinovo že četrtič Sv. Martin v kleti VIDEM - Vodene degustacije pri proizvajalcih, povezave jedila-vi-no, kosila in večerje z vinarjem so teme dogodka »San Matino in cantina« (Sv. Martin v kleti), ki ga 12. in 13. novembra prireja deželno gibanje vinskega turizma Movimento Turismo del Vino FVG. Pobuda, ki bo letos doživela četrto izvedbo po vsej Italiji, predvidena sprejem enoturi-stov v vinskih kleteh za pokušnjo jedil in slovitih vin v enogastronomski povezavi. V soboto, 12. novembra bodo vinarji svojim gostom ponudili večerjo, v nedeljo, 13., pa kosilo s 16 različnimi jedilniki. V FJK bo odprtih približno 50 kleti med 10. in 18. uro, vstop pa bo prost ali na rezervacijo. Meniji in vse ostale informacije so dostopne na spletni strani www.cantineaperte.info. Občina Manzano bo čez martinov vikend organizirala tudi eno-gastronomsko revijo v štirih gostinskih lokalih, ki bodo ponujali tematske menije in jedi lokalne tradicije. EVRO 1.3773 $ EVROPSKA CENTRALNA BANKA 4. novembra 2011 valute evro (povprečni tečaj) 4.11 3.11. ameriški dolar 1,3773 1,3809 japonski jen 107,SS 107,33 kitajski juan 8,7321 8,7S44 ruski rubel 42,1120 42,1S2S indijska rupija 67,6323 67,6870 danska krona 7,4427 7,4411 britanski funt 0,8612S 0,88930 švedska krona 9,1113 9,0272 norveška krona 7,7640 7,7S8S češka krona 24,992 24,911 švicarski frank 1,2217 1,21S6 madžarski forint 304,0S 302,90 poljski zlot 4,3611 4,3463 kanadski dolar 1,4040 1,3874 avstralski dolar 1,3280 1,321S bolgarski lev 1,9SS8 1,9SS8 romunski lev 4,3S66 4,3S23 litovski litas 3,4S28 3,4S28 latvijski lats 0,7029 0,7030 braziljski real 2,39S7 2,367S islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,422S 2,4230 hrvaška kuna 7,4948 7,4997 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 4. novembra 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,24S28 0,43306 0,62389 0,02333 0,04333 0,08917 1,362 1,S8S 1,782 ZLATO (999,99 %%) za kg 40.992,00 € -163,28 tečajnica ljubljanske borze 4. novembra 2011 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 5,70 INITEDIII IDr»DA 1 D/I +1,79 KRKA 1 1 IKA KOPER S2,99 9S1 -0,9S +1,69 +0 11 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 170,00 168 0S +1,13 TELEKOM SLOVENIJE 62,16 -3,00 +1,22 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 14,99 - ACDnnDnh/i i HIBI I AM A nnn DELO PRODAJA ETOL 21,00 +1 63 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRAREN7 S6,00 1S,31 ISTRABEN7 NOVA KRE. BANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 2,91 4,063 +7,78 -2,33 KOMPAS MTS NIKA 3,30 7,S0 16S0 -- PIVOVARNA LAŠKO PO7AVAROVALNICA SAVA PO7AVAROVALNICA SAVA 13,S0 -- PROBANKA SAI MS IIMBI IANA S,69 10,22 SALMS, L_!UB!__JANA SAVA TERME ČATEŽ 26S,00 22,6S 179 00 -2,S7 TERME ČATEŽ ŽITO 7AVAROVALNICA TRIGLAV 82,00 11,8S +1,8S milanski borzni trg ftse mib: 4. novembra 2011 -2,66 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 0,94 76 11 -2,18 -3,80 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 0,99 -2,31 -3,S1 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,30 0,36 -4,74 -S,97 EDISON ENEL ENI 0,83 3,29 1SSS -2,37 FIAT FINMECCANICA 4,14 -1,14 -S,48 FINMECCANICA GENERALI IFIL 4,61 12,3S -S,26 -2,99 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,18 13 74 +3,68 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 21,7 +4,S7 +1,79 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 2,S8 S,41 1 S8 -3,30 -4,41 PIRELLI e C PRYSMIAN 6,2S 10S7 +0,76 -3,40 rRI SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 32,1S -2,49 +2,10 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,44 S,2S +0,94 +7,41 -1 31 TENARIS TERNA 0,86 12,S3 -2,49 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,80 0,04 +2,04 -0,21 -1 92 UNICREDIT 2,6S 0,77 -6,SS ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 94,36 $ +0,11 izbrani borzni indeksi 4. novembra 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 628,S3 -0,10 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.840,99 +1,12 FIRS, Banjaluka B^I^v 1 C B^/ir^ 934,33 1.977,10 +0,71 -1,44 LISICA i j, uojyiou -i-r i ,-> -) i SRX, Beograd - - un -ja i aji_vi_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.134,96 -0,61 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 11.9S9,44 2.3S1,86 -0,71 -0,67 S&P 500, New York 1.2S1,6S -0,7S MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.206,76 S.966,16 S.S27,16 +1,47 -2,71 -0,33 CAC 40, Pariz 3.123,SS -2,2S ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 1.971,00 917,7 2.291,47 -0,24 -0,S7 -2,41 Nikkei, Tokio 8.801,40 +1,86 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 2.848,24 19.842,79 2.S28,29 +1,36 +3,12 +0,81 Sensex, Mubaj 17529,86 +0,27 / ITALIJA Sobota, 5. novembra 2011 5 vremenska ujma - Včeraj od polnoči do 13. ure padlo toliko padavin kot v tretjini leta Poplave na območju Genove odnesle najmanj šest življenj Vse žrtve, med njimi dva otroka, našli ob podivjanem hudourniku Ferreggianu - Vreme naj bi se še poslabšalo GENOVA - Italijo so spet prizadele hude poplave. Tokrat je bila najbolj na udaru Genova z okolico. Umrlo je najmanj šest ljudi, med njimi tudi dva otroka, nekaj ljudi pa pogrešajo. Ta del Italije je pod vodo že drugič v zadnjih desetih dneh. Od polnoči med četrtkom in petkom do včeraj ob 13. uri se je na glavno mesto Ligurije zlilo okrog 300 milimetrov vode, se pravi približno toliko, kot povprečno znašajo padavine v tretjini leta. In tako so vsi vodotoki, ki tečejo na območju mesta, prestopili bregove oz. bruhnili izpod tal, saj so večinoma pokriti. Naenkrat je mesto zajel val vode, nekakšen cu-nami. »Prihrumel je zid vode, bilo je grozljivo. Še nikoli nisem videla kaj podobnega, kot da bi bil cunami,« je povedala genovska županja Marta Vincenzi. Voda je odnesla neko žensko skupaj z avtomobilom, v isti mestni četrti Quezzi pa so našli trupla matere in njenih dveh otrok. 28-letno Albanko, enoletnega dojenčka in 10-letnega otroka je hudourniška voda presenetila v veži večstanovanjske hiše, tako kot še dve žrtvi poplavnega vala hudournika Ferreggia-no. Vse žrtve so našli v hišah in cestah ob strugi Ferreggiana, ki se je razdivjal v četrti Quezzi. »To je tragedija, ki jo je bilo v tej obliki nemogoče napovedati,« je zatrdila županja Vincenzijeva, ki je dodala, da so hudournik redno urejali in vzdrževali. Povodenj je odnesla več sto avtomobilov, poškodovala plinovod ter poplavila nič koliko hiš in trgovin. Gasilci so posredovali v več četrtih pristaniškega mesta in evakuirali nekaj deset oseb. Prav tako so prekinili dobavo plina in elektrike v najbolj prizadetih predelih. Civilna zaščita je prebivalcem Genove svetovala, naj se zatečejo v višja nadstropja stavb in naj se izogibajo naraslim vodam, ki derejo skozi mesto. Vzpostavila je tudi krizni štab. Več ljudi se je pred naraslo vodo rešilo tako, da so splezali na strehe hiš. Desno voznik, ki je zapustil svoje vozilo, se bori z deročo vodo, spodaj gasilci odnašajo posmrtne ostanke ene izmed žrtev podivjanega hudournika Ferreggiana ansa Zaradi obilnega deževja sta motena cestni in železniški promet med Genovo in Milanom. Glavna železniška postaja v Genovi je bila včeraj zaprta, na tamkajšnjem letališču pa je prihajalo do zamud. Glavno mesto Ligurije so silovite padavine prizadele le teden po poplavah, ki so v tej deželi in na severu Toskane odnesle deset življenj in povzročile za več sto milijonov evrov gmotne škode. O poplavah so včeraj poročali tudi iz kraja Fiumaretta blizu pristaniškega mesta La Spezia, kjer je moralo domove zapustiti okoli 200 ljudi. Žal pa ujme ni še konec. Vreme-noslovci napovedujejo, da se bodo danes in jutri padavine še okrepile. Padavine naj bi postopoma ponehale v nedeljo zvečer, vreme pa naj bi se izboljšalo šele v torek. Medtem se bo vremenska fronta pomikala proti vzhodu, vendar niso napovedane tako silne padavine. Rekorden razkorak FRANKFURT/MILAN - Razkorak med obrestnimi merami na nemške in italijanske državne dolžniške vrednostne papirje z ročnostjo deset let je včeraj poskočil na rekordnih 4,57%. Medtem ko je namreč zahtevana donosnost na nemške obveznice upadla, se je zahtevana donosnost na italijanske obveznice zvišala. Obrestne mere na nemške obveznice so se znižale zato, ker so vlagatelji okrepili njihove nakupe. Nemški državni dolžniški vrednostni papirji namreč veljajo za najvarnejše v Evropi. Zvišanju zahtevane donosnosti na italijanske dolžniške vrednostne papirje pa je botrovalo stopnjevanje zaskrbljenosti vlagateljev v stanje italijanskih javnih financ. Povprečna obrestna mera na italijanske obveznice je včeraj dosegla rekordno vrednost 6,362% (v četrtek 6,194%). To je že zelo blizu meji, ki državi ne omogoča več vzdržnega zadolževanja na kapitalskih trgih. Shod DS za »obnovo Italije« RIM - Danes popoldne bo na Trgu San Giovanni v Rimu shod Demokratske stranke pod geslom »Obnova. V imenu italijanskega ljudstva.« Shod se bo pričel ob 12.30 z nastopi glasbenih skupin, od 14.30 pa se bodo na govorniškem odru zvrstili govorniki, med temi voditelj nemških socialdemokratov Sigmar Gabriel, socialistični predsedniški kandidat v Franciji Francois Hollande, podpredsednik Krščanske demokracije v Čilu Jorge Burgos, glasnica visokega komisarja ZN za begunce Laura Boldrini in voditelj DS Pier Luigi Bersani. Sodelovali bodo tudi predstavniki drugih italijanskih le-vosredinskih strank, med temi prvi mož Italije vrednot Antonio Di Pietro, pa še firenški župan in voditelj »prenoviteljev« Demokratske stranke Matteo Renzi ter generalna sekretarka sindikalne zveze Cgil Susanna Camusso. Strel proti nadškofu FIRENCE - Nek moški, star okrog 60 let, je včeraj v središču Firenc ustrelil s pištolo proti firenškemu nadškofu Giu-seppeju Betoriju in ranil njegovega tajnika. Zgodilo se je na sedežu nadškofi-je, Betori se je z avtomobilom vračal v garažo. Avto je ustavil neznanec, Italijan, ki je hotel govoriti z nadškofom. Be-torijev osebni tajnik Paolo Brogi je zahtevo zavrnil, moški pa ga je ustrelil v trebuh. Brogi je v bolnici, njegovo zdravstveno stanje je stabilno. Policija je kmalu ustavila dva osumljenca in kaže, da je bil storilec bržkone vinjen. ITALIJANSKO DOGAJANJE V ZRCALU TUJIH MEDIJEV The Guardian: Zdaj ni več vprašanje, ali bo Berlusconi odstopil, temveč kdaj bo to naredil Sergij Premru V zadnjem času je Italija predmet posebnega zanimanja in zaskrbljenosti medijev po svetu zaradi očitne krize, ki je zajela polotok in predvsem zaradi medle in neučinkovite reakcije italijanske vlade, ki jo najbolje sintetizira naslov dopisa newyorške tiskovne agencije Bloomberg Berlusconi je prišel v Cannes praznih rok. Čeprav je v ospredju gospodarska kriza, bom začel z novico, ki me je kot novinarja še posebej razburila. Da pojasnim, zakaj, naj jo najprej povem v »britanski verziji«. Glavni zaveznik britanskega prvega ministra Davida Ca-merona, liberalni demokart Nick Clegg, je novinarjem javno zagrozil, da »jih bo po gobcu«. Še preden bi Cameron odstavil svojega namestnika na vrhu londonske vlade, je sam Clegg odstopil, ves britanski tisk pa soglasno obsoja nesprejemljivo ministrovo zadržanje in ugotavlja, da ga ne bo nikoli več na spregled na političnem prizorišču. Seveda se to ni zgodilo v Veliki Britaniji, pač pa v Italiji. Glavni zaveznik italijanskega premiera Silvia Berlusconija, ligaški prvak in minister za reforme Umberto Bossi je namreč na prazniku buče (!) v neki vasi pri Piacenzi novinarjem z odra zagrozil: »Prima o poi vi spacchia-mo la faccia«, to se pravi, da vam bomo prej ali slej razbili gobec. A se ni zgodilo nič, kot da bi šlo za lahkotno puhlico ostarelega in bolnega čudaka, ki pač komunicira s stegnjenim sredincem, z znamenitimi »pernacchiami«, to je s prdenjem iz ust ipd. Italijanska javnost se ne zgraža pred takim zadržanjem visokega vladnega predstavnika, katerega podpora je odločilna za preživetje Ber-lusconijeve vlade. Pa še nekaj: Cameron in Clegg sta stara 45 in 44 let, Berlusconi in Bossi pa 75 in 70, in verjetno tudi to nekaj pomeni, kot tudi dejstvo, da se v največji stranki opozicije voditelji s 30-letnim in še daljšim stažem otepajo motečih predstavnikov mlajše generacije. Italija je tudi država, kjer si sredi najhujše povojne gospodarske krize obrambno ministrstvo privošči nakup 15 Ma-seratijevih avtomobilov, poroča The Telegraph, in to kljub napovedanim rezom javnih izdatkov. Gre za blindirana vozila, s katerimi se bodo visoki častniki vojske prevažali po Rimu. Italijanski politiki in visoki funkcionarji so namreč zelo navezani na službene avtomobile, ki drvijo po ulicah prestolnice s prižganimi utripajočimi signali. V istem članku londonski časopis navaja kot večji primer potratnega razmetavanja skromnih sredstev italijanske države tudi načrt za gradnjo mostu čez Mesinsko ožino. V poslanski zbornici so sicer odobrili stališče, ki pa za vlado ni obvezujoče, naj se država odpove milijardni investiciji za vprašljivo gradnjo mostu, pri kateri bo prav goto- vo imela prste vmes mafija, in naj raje vloži sredstva v mrežo javnih prevozov, ki je v Italiji skrajno pomanjkljiva. Ostal bi kar pri britanskih medijih. The Guardian objavlja skrajno sintetični naslov, kot je v navadi anglosaških medijev: »Silvio Berlusconi's resignation: a question of when, not if«, to se pravi, da ni več vprašanje, ali bo Berlusconi odstopil, temveč kdaj bo to naredil. Osebno sem prepričan, da se bo zgodilo v najkrajšem času, tako da bom v rubriki o tujem tisku lahko pisal o »bivšem premieru Berlusconiju«. Vsekakor londonski progresistični dnevnik piše, da se je začel osip parlamentarcev stranke Ljudstva svobode, ki ga označuje kot »zapuščanje utapljajoče ladje«, omenja pa tudi stališče finančnega ministra Tremontija, da je Berlusconi postal resnični problem za Italijo, in nekdanjega zaveznika Finija, ki je izjavil, da sta dogajanje v zadnjih mesecih in premierovo nerazumljivo zadržanje privedla do tega, da Berlusconi ni več verodostojen na mednarodni ravni. Londonski Evening Standard, last ruskega mogotca Aleksandra Lebedjeva, piše, da je Italija na robu prepada in da ostareli premier, ki se spopada s procesi zaradi mladoletniške prostitucije, podkupovanja sodnikov in še marsičesa, ni v stanju, da bi ukrepal. »Največja Silviova skrb? Pozabite na ekonomijo in spolne škandale, itali- janski prvi minister je najbolj vznemirjen zaradi zamude albuma«. The Daily Mail namreč poroča, da so zaradi težav, v katere je zabredla vlada, morali preložiti objavo cedeja ljubezenskih pesmi, ki jih je premier pripravil z neapeljskim kantavtorjem Apicello. Že leta 2003 je dvojica Berlusconi & Apicella objavila glasbeni cede, ki so ga prodali v 20 tisoč izvodih. Če ne bo zapletov, bo novi cede na prodaj pred koncem novembra, je pomirjujoča novica, ki jo posreduje londonski dnevnik. Ena pesmica tukaj, druga šala tam, italijanski prvi minister se vede ležerno, medtem ko se Italija na slabšem kot Grčija, piše Süddeutsche Zeitung, Die Welt pa napoveduje, da je za Italijo potrebna prava šok terapija. Der Spiegel ugotavlja to, kar znajo tudi nemški vrabci na strehah, in sicer, da Italija ni sposobna, da bi nadzorovala svoje javne račune, pristavlja pa tudi nezaupnico opoziciji. Nemški tednik izhaja iz katastrofe zaradi neurja v Liguriji in Toskani in ugotavlja, da je to prispodoba današnje Italije: vse je bilo napovedano, ničesar niso znali pravočasno ukreniti. Po predvidljivih kritikah na račun Berlusconija pa posveča zanimivo poglavje opoziciji. Kljub dejstvu, da je že dalj časa govor o predčasnih volitvah, med opozicijskimi strankami še ni dogovora o premierskem kandidatu in sporazuma o programu. Levica je v celoti osredotočena na zahtevi, naj Berlusconi odstopi. Premierova politična usoda se sicer nagiblje h koncu, opozicija pa ne predstavlja jasne alternative. To je resnična drama italijanske politike, je trpka ugotovitev tednika iz Hamburga z milijonsko naklado. Na internetni klepetalnici Italy Chronicles poročajo o raziskavi združenja Confcommercio glede italijanske politike. Vsak državljan z otroki vred mora odšteti 152 evrov letno za vzdrževanje 154 tisoč državnih in krajevnih politikov, ki skupno stanejo 9 milijard evrov. V Veliki Britaniji je okrog 30 tisoč izvoljenih predstavnikov, ki stanejo nekaj manj kot 600 milijonov evrov oz. 9 evrov na prebivalca. Italijanski poslanci so vsekakor najbolj plačani v Evropi. Pa vsaj nekaj iz Italije, da se ni treba sramovati. Ameriška revija Forbes je v vsakoletno lestvico najpomembnejših svetovnih osebnosti uvrstila tudi novega vodjo osrednje evropske banke. Mario Draghi je tako pristal na 12. mesto in je kot novinec na lestvici prekosil »Berlusconija in družino«, kot piše vplivna newyorška gospodarska revija, ki je podobno kot lani na 21. mestu. Pravzaprav je še bolj visoko na lestvici osebnost, ki sicer ni italijanska, deluje pa na polotoku: gre za papeža Benedikta XVI., ki se je uvrstil na 7. mesto. 6 Sobota, 5. novembra 2011 TRST / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu narodni dom - Predstavitev brošure Dvojezično otroštvo in zgibanke Moj večjezični otrok Strokovno in prikupno o dilemah dvojezičnosti Obe publikaciji izšli v okviru projekta Jezik - V pripravi dvojezični pravni slovar in multimedijski slovar za otroke Publikacija, ki strokovno in na prikupen način govori o dilemah dvojezičnosti ter o možnostih, ki jih ta prinaša: tako je brošuro Dvojezično otroštvo: navodila za uporabo označil projektni mened-žer čezmejnega evropskega projekta Jezik Ivo Corva na včerajšnji dopoldanski predstavitvi v tržaškem Narodnem domu, kjer je bil govor tudi o zgibanki Večjezični otrok, ki je prav tako izšla v okviru projekta Jezik. Avtorica obeh publikaciji je psihologinja in psihoterapevtka Suzana Pertot, sicer tudi strokovna koordinatorka projekta, ki je brošuro Dvojezično otroštvo razdelila na dva dela: kot je sama dejala na včerajšnji predstavitvi, vsebuje prvi del dvanajst vprašanj o dvojezičnosti, kjer bralec dobi tudi strokovne odgovore. Slednji so namenjeni predvsem vprašanjem, ki si jih postavljajo zlasti enojezični govorci, medtem ko se težave pojavijo tudi pri dvojezičnih govorcih, ko se povežejo z enojezi-čnim partnerjem. Drugi del pa vsebuje nasvete staršem otrok, ki obiskujejo slovenske šole v Italiji, kot npr. o modelu en člo-vek-en jezik glede pomoči otrokom pri us-vajanju jezikov, ali pa o premišljeni izbiri šole s slovenskim učnim jezikom. Brošura je izšla v dvojezični, sloven-sko-italijanski obliki, prav tako kot zgibanka Moj večjezični otrok, ki odgovarja na vprašanja »Zakaj?«, »Kako?« in »Kje?« o prednostih dvojezičnosti, slovenskih šolah in pomoči staršem otroku pri usva-janju slovenščine, je opozorila Pertotova. Publikacija Dvojezično otroštvo: navodila za uporabo pa je tudi na oko zelo prikupna, za kar se je treba zahvaliti ilu-stratorki Dunji Jogan, ki je tudi svoje ilustracije razdelila na dva dela: v prvem delu brošure so namreč bogatejše, v drugem delu pa enostavnejše in bolj igrive, je dejala. Pri tem je skušala uporabljati različne barve, ki preprečujejo dolgočasni ritem, za vsako poglavje je skušala naslikati posebno dogodivščino, pri delu pa se je poslužila različnih tehnik, od kolaža do akrila in voš-čenk. Pobudniki so ji pri ustvarjanju pustili precej proste roke, zadoščenje pa je bilo na koncu veliko. Tako brošura kot zgibanka bosta na voljo staršem v slovenskih knjigarnah, jaslih in otroških vrtcih ter na ravnateljstvih slovenskih osnovnih šol (tu je Pertotova poudarila, da so ji pri pripravi publikacij Brošura in zgibanka bosta na voljo v slovenskih knjigarnah, jaslih, vrtcih in šolah (z leve: avtorica Suzana Pertot, projektni menedžer Ivo Corva in ilustratorka Dunja Jogan) kroma ravnatelji nudili dragocena navodila, še posebej se je zahvalila šentjakobskemu ravnatelju Marijanu Kravosu), zanju pa ne bo treba odšteti niti evra: publikaciji sta namreč brezplačni, tako kot ostale publikacije v okviru projekta Jezik, saj so financirane z evropskim denarjem. Prav tako je vsebina brošure na voljo tudi v elektronski obliki v formatu pdf na spletni strani www.jezik-lingua.eu (pri tem bo treba malo potrpeti, saj bo nalaganje vzelo nekoliko časa zaradi »teže« dokumenta spričo želje po ohranitvi kakovosti slik). Do predstavitve brošure in zgibanke je prišlo le nekaj časa potem, ko so vedno v tržaškem Narodnem domu javnosti predstavili spletno svetovalnico slovenskega jezika. V okviru projekta Jezik, katerega cilja sta, kot je dejal Corva v uvodni predstavitvi, implementacija rabe slovenskega oz. italijanskega jezika in ohranjanje kulturne dediščine, pri njem pa sodelujejo krovne organizacije Slovencev v Italiji in Italijanov v Sloveniji ter vrsta kulturnih, znanstvenih in univerzitetnih ustanov, pa je v načrtu še izid drugih dveh publikaciji, ki naj bi zagledali luč sveta v prihodnjem letu: dvojezičnega slovensko-ita-lijanskega in italijansko-slovenskega pravnega slovarja ter multimedijskega slovarja za otroke. Ivan Žerjal Sejem Triesteantiqua: na ogled tudi »kafetiere« V nekdanji glavni ribarnici na tržaškem nabrežju se nadaljuje prodaj-no-razstavni sejem Triesteantiqua. Številni razstavljavci ponujajo najrazličnejše dragocenosti in antične predmete, ki bodo na ogled še danes in jutri (med 10. in 20. uro). V očarljivih prostorih glavne ribarnice je brezplačno na ogled tudi razstava Caffe Prive, ki jo je postavil zbiralec Lucio Del Piccolo. Na ogled so aparati za pripravljanje kave in domače kafetiere iz daljšega zgodovinskega obdobja (1860-1970). Razstava želi tudi opozoriti na velik pomen, ki ga kava ima v tržaški zgodovini in gospodarstvu, v bodoče pa bi ga lahko imela tudi v turizmu. Zanimanje za tovrstno obliko turizma, ki naj ovrednoti »tržaško kavo« (od pristanišča do pražarn in kavarn), je namreč vse večje. Stavka avtobusov Prevozno podjetje Trieste trasporti obvešča, da bi v ponedeljek, 7. novembra, lahko prišlo do ukinitve nekaterih avtobusnih voženj zaradi celodnevne stavke. ki jo je oklicalo deželno tajništvo baznih sindikatov prevoznega sektorja. Zagotovljeni bodo prevozi med 6. in 9. ter med 13. in 16. uro. hitra cesta - Včeraj dopoldne v bližini predora pod Skednjem Trk med tovornjakom in vozili: hujšega ni bilo, težave v prometu Precej oviran promet, a k sreči nobenih žrtev ali hudih posledic: to je izid prometne nesreče, ki se je pripetila včeraj dopoldne na hitri cesti, točneje na viaduktu na višini predora pod Škednjem, kjer je prišlo do trka med tovornjakom in nekaterimi drugimi vozili. Hvala Bogu kot že rečeno hujšega ni bilo, zato pa je najbolj trpel promet na tistem odseku hitre ceste, kjer so razumljivo nastale vrste, v katerih so nemočno obtičali tudi številni tovornjaki, ki so bili namenjeni v novo pristanišče. Na prizorišče so prispeli pripadniki krajevne policije, ki so poskrbeli za začasno zaprtje dostopov do hitre ceste z ulic Ca-boto in Valmaura. Na sliki KROMA: hitra cesta je bila ponovno prizorišče prometne nesreče. ater - Včeraj predstavili obnovljena poslopja pri Sv. Ivanu Ul. Capofonte: 62 novih stanovanj Vanje se bo vselilo približno 200 oseb - Ključe so že predali 43 družinam - Povpraševanje po stanovanju stalno raste - Nujno sodelovanje med javnimi institucijami Obnovljena poslopja v Ul. Capofonte kroma V Ul. Capofonte pri sv. Ivanu so včeraj uradno predstavili osem obnovljenih poslopij, v katerih je skupaj 62 novih stanovanj. Stavbe je obnovilo v zadnjih letih podjetje za ljudske gradnje ATER s finančnimi sredstvi, ki jih je prispevala Dežela Furla-nija-Julijska krajina, v projekt pa je vložilo skoraj sedem milijonov evrov. V novih stanovanjih bo prostor za približno 200 ljudi. Vanje se je nekaj družin že vselilo in še druge se bodo v kratkem, saj je podjetje ATER že izročilo ključe 43 družinam. Obnovljena poslopja sta predstavila predsednik ATER Rocco Lobianco in tržaška občinska od-bornica za gradbeništvo, javna dela in politike za sta-no vanje Elena Marchigiani ob udeležbi deželnega svetnika iz vrst Ljudstva svobode Piera Tononija. Skupino 8 poslopij so zgradili v obdobju 1957-1960 in so bila državna last do leta 2002, ko so prešla v last ATER. V njih je bilo skupaj 128 stanovanj, ki so bila zelo majhna in v obupnem stanju, kar je veljalo tudi za vse bližnje območje. Podjetje ATER se je tako lotilo obnove in v zadnjih letih obnovilo vse stavbe in njihovo notranjost, delo pa je zaznamovala izbira ekoloških gradbenih materialov in sploh pozornost do varčevanja z energijo in neonesnaževanja. V popolnoma obnovljenih poslopjih so tako zgradili, kot rečeno, skupaj 62 novih stanovanj ra- zličnih velikosti. Najmanjša stanovanja merijo 41 kvadratnih metrov, medtem ko je površina največjih stanovanj 89 kvadratnih metrov. Vodovodno in električno omrežje so popolnoma obnovili, napeljali so tudi plinsko omrežje, ki ga prej ni bilo. V zunanjosti so uredili tudi parkirišča (eno parkirno mesto za vsako stanovanje). Prevozno podjetje Trieste Tra-sporti je tik ob poslopjih postavilo avtobusno postajo za progo št. 12. Sicer povpraševanje po stanovanju na Tržaškem dramatično stalno raste, podjetje ATER pa je sposobno ugoditi le 40 odstotkom ljudi, ki so upravičeno na lestvici in ki imajo pravico do stanovanja. Zato je nujno tesno sodelovanje med javnimi upravami oz. institucijami. Če je po eni strani deželna uprava tista, ki deli finančna sredstva, sta po drugi občinska uprava in ATER tista, ki lahko nudita konkretne odgovore. Sodelovanje med njima se je začelo že pred leti in se bo v prihodnosti še krepilo. Občinska uprava bo v prihodnjem proračunu namenila ustrezna finančna sredstva za obnovo poslopij, ki so občinska last, nam je ob robu predstavitve napovedala občinska odbornica Marchigiani in dodala, da računa v tej zvezi vsekakor na podporo podjetja ATER in deželne uprave. A.G. / ITALIJA Sobota, 5. novembra 2011 7 dan oboroženih sil - Na Velikem trgu Devetdeset let po tistem 4. novembru ... Letošnja obletnica minila brez odmevnejših slovesnosti Bilo je 4. novembra 1921, ko so v rimskem Vittorianu pokopali neznanega vojaka. Krsto so v Rim pripeljali s posebnim vlakom, ki je odpotoval iz Ogleja. V tamkajšnji baziliki je namreč med žalno slovesnostjo mati padlega italijanskega vojaka »izbrala« krsto, ki naj simbolizira neznanega vojaka. Čast je pripadla Marii Bergamas iz Trsta: njen sin Antonio je bil vpoklican v avstro-ogrsko vojsko, a je leta 1916 dezertiral in se pridružil italijanskim vojakom. Padel je v Venetu, njegovega trupla niso nikoli našli. Ma- rio Bergamas so zato kot predstavnico vseh mater, katerim je vojna ukradla tudi trupla padlih sinov, v oglejski baziliki postavili pred enajst krst z ostanki neznanih vojakov. Izbrala je deseto. Od leta 1921 je 4. november praznik narodne enotnosti in oboroženih sil. Danes ni več dela prost dan, na raznih italijanskih trgih pa se vrstijo večje ali manjše svečanosti. Tako je bilo tudi včeraj v Trstu; dopoldanskega dviga zastave na Velikem trgu so se udeležili razni predstavniki vodov ita- Dopoldanski dvig zastave na Velikem trgu kroma lijanske vojske. Prisotni so bili podžu-panja Fabiana Martini, podpredsednik pokrajinske uprave Igor Dolenc, predstavniki raznih tržaških verskih skupnosti in nekaj občanov. V popoldanskih urah so ob prisotnosti župana Cosolinija in zvokih vojaške fanfare sneli veliki zastavi (tržaško in italijansko). Na trgu so se pojavili tudi ogorčeni, ki pa jim policisti niso dovolili, da bi se približali prireditvenem prostoru. O napetostih in njihovem protestu poročamo obširneje v spodnjem članku. odbor danilo dolci - Včeraj Ogorčeni proti vojni Branje pred nekdanjo vojašnico v Ul. Cumano Manjša skupina ogorčenih se je včeraj odzvala vabilu Odbora za mir, sožitje in solidarnost Danilo Dolci, ki je v sodelovanju s Koordinacijo 15. oktober in Blaženimi graditelji miru včeraj priredila niz pobud, s katerimi je želela opozorili na nesmiselnost vojn in žrtve, ki jih te zahtevajo. Pri nekdanji vojašnici v Ul. Cu-mano, kjer ima danes svoj sedež muzej vojne in miru de Henriquez so včeraj ob 16. uri mirovniki priredili branje nekaterih odlomkov Luthra Kinga, Dolcija, Brechta in don Mi-lanija o miru, ob 17. uri pa so pri spomeniku padlim pri Sv. Justu po- skrbeli še za krajšo komemoracijo žrtev vseh vojn in migrantov, ki so umrli v morju. Od tod so se udeleženci podali peš mimo Ul. Capitolina, stopnišča dei Giganti, Goldonijevega trga, Ul. Gallina, Trga San Giovanni, Ul. delle Torri, Ul. Ponchielli, Trga sv. Antona, Ponteroša, Ul. Roma vse do Borznega trga, kjer so se udeležili še informativnega srečanja o absurdnosti italijanskih vojaških stroškov, o ogromnih vsotah javnega denarja, ki ga po nepotrebnem trošimo za orožje, medtem ko bi ga lahko uporabili za razvoj ideje miru. veliki trg - Mladi ogorčeni z alternativno parado Vojska klovnov zakorakala po mestu Nekaj napetosti pred policisti, a nobenega nasilja - Opozorili so na prevelike količine sredstev v vojaškem sektorju Italijanski dijaki, študenti in drugi, ki s svojimi šotori že teden dni prenočujejo v strogem središču mesta, so se včeraj z ironijo znesli nad praznikom oboroženih sil. Krajša uradna slovesnost je popoldne potekala na Velikem trgu. Mladi so ogorčeni zaradi potrate denarja v vojaškem sektorju: »V Afganistan pošiljamo milijone evrov, tu pa so družine v stiski,« je bilo slišati. Ogorčeni so od 16. ure protestirali na svojevrsten način - v urejenih vrstah in z rdečimi klovnskimi nosovi. Sestavili so »vojsko klovnov«, ki je pod vodstvom navdihnjenega tržaškega poveljnika Tre Nina, izkušenega igralca-klovna, odkorakala z Borznega na Verdijev trg, nato na nabrežje, nazaj na Borzni trg in skozi Trg Granatieri pod oboke tržaškega županstva. Ob vsakem vhodu na trg se je kakim 150 protestnikom zoperstavilo deset policistov s čeladami in pendreki. Mladi so odlično organizirano parado začinili z mahanjem bankovcev, pretepi »v počasnem posnetku« in podobnimi prizori. Pri gledališču Verdi, kjer so srečali pravega vojaka, so dvignili roke in vsi skupaj padli na tla. Poveljnik je svojo vojsko vodil s trobilom kazoo. Ob robu trga so se protestniki in policisti soočili iz neposredne bližine. Bilo je napeto, saj so se mladi z italijansko »gesto dežnika« norčevali iz policistov. Do nasilja pa ni prišlo: protestniki niso pretiravali in policisti so zgledno ohranili mirno kri. Mladi so klicali na zagovor prefekta, njihov vodja je opozoril policiste, da branijo prazen trg: »Caffe degli Specchi je v stečaju, Pasaža Tergesteo je zaprta, tri četrt stanovanj na Borznem trgu je praznih. V tem sistemu nekaj ni v redu.« Najstnica, ki je policisti niso spustili na trg, je dejala, da je tudi ona (ali bolje njeni starši) plačala vojaško slovesnost. Posegel je tudi župan Roberto Cosolini, ki je pregovarjal mlade, naj ne silijo na trg. Približal se mu je sen. Stojan Spetič in mu zakričal, da je onemogočen dostop nezakonit. Župan ga je zaprosil, naj ne vpije in soočenje se je umirilo. Ob 17.26, ko je bila uradna slovesnost že mimo, so mlade spustili na Veliki trg, kjer Po napetih trenutkih je vojska klovnov lahko zakorakala na Veliki trg kroma več fotografij in videoposnetki na www.primorski.eu se je korakanje nadaljevalo. Protestnike je spremljala množica radovednežev, nekateri so se pomešali mednje, drugi so ploskali. Predstavnik Fioma Antonio Saulle, ki se je s svojimi sindikalističnimi nagovori v teh dneh udeleževal skupščin dijakov, je bil naravnost navdušen. Nekateri pa so tudi izrazili svoje neodobravanje. Upokojenca z alpinskim klobukom je ironično posnemanje vojske prizadelo, mladim je zavpil, da so neumni in naj gredo v šolo. Sinoči so ogorčeni odločali, kako naprej, saj so vremenske napovedi zelo slabe. Eni so hoteli ostati na Borznem trgu ali se vrniti na Veliki trg; drugi so predlagali, da bi odšli domov in se srečevali popoldne po pouku; tretji so pod vtisom starejših »mentorjev« vztrajali z načrtovano zasedbo zapuščene stavbe nekdanje banke Unicredit na Korzu Italia (pri Trgu Riborgo). (af) Ob vrnitvi v Italijo končala za zapahi Vrnila sta se v Italijo in končala za zapahi: to se je zgodilo za 33-letna romunska državljana M.N. in N.B., ki sta se prejšnjo noč v Italijo vračala skozi bivši mejni prehod pri Fernetičih, kjer pa sta naletela na izvidnico italijanske obmejne policije. Moška nista potovala skupaj, saj se je M.N. nahajal v furgonu s francosko registracijo, N.B. pa na romunskem avtobusu, ki je bil namenjen v Turin, pri preverjanju pa so policisti ugotovili, da morata oba prestati osemmesečno zaporno kazen: M.N. je bremenil zaporni nalog, ki ga je prejšnji mesec izdalo milansko sodišče zaradi obsodbe iz leta 2006, ker se je moški, ki so ga izgnali iz Italije, vanjo vrnil brez dovoljenja, za N.B. pa je turinsko sodišče izdalo zaporni nalog zaradi kaznivega dejanja zbiranja ukradenega blaga. V okviru dejavnosti obmejne policije pa so agenti prejšnji dan v Ul. Flavia naleteli na tri nezakonite priseljence, 35-let-nega in 26-letnega Eritrejca ter 24-letnega Sudanca. Agenti so mladeniče, ki so hodili po ulici, ovadili zaradi kršenja določil o priseljevanju in poslali nazaj v Slovenijo. Žalil je agente Agenti letečega oddelka tržaške kvesture so v četrtek zvečer imeli opravka s 34-letnim Neapelj-čanom S.R., sicer starim znancem sil javnega reda, ki je na Drevoredu Campi Elisi v očitnem vinjenem stanju nadlegoval mimoidoče. Policisti so ga pozvali, naj se pomiri, možakar pa jih je v odgovor začel žaliti in ni hotel pokazati svojih dokumentov, zato so ga peljali na kvesturo in ga ovadili zaradi žalitve javne osebe. 8 Sobota, 5. novembra 2011 TRST / repentabrska občina - SLOVENSKA SKUPNOST Svetnika Enotne liste iz Bilčovsa v gosteh na Repentabru Bralni krožek V čitalnici Narodne in študijske knjižnice Trst bo v ponedeljek, 7. novembra, zaživel Bralni krožek, ki bo na tem mestu potekal vsak prvi ponedeljek v mesecu. V njem se bodo srečevali ljubitelji knjig, izmenjavali vtise o prebranih knjigah ter se pogovarjali predvsem o tem, kar je "očem nevidno", kaj je skrito med ali za vrsticami prebrane knjige. Ta srečanja ob knjigi organizira KRUT v sodelovanju z NŠK, gre pa za pobudo, ki so jo v preteklih letih že izvajali na sedežu KRUT-a. Zaradi boljšega dostopa do knjig sta se organizatorja letos odločila, da se bodo bralni zane-snjaki po novem srečevali v prostorih tržaške knjižnice. Pogovore o knjigah bo vodila knjižničarka Gabriela Ca-harija, ki bo udeležencem pustila proste roke pri izbiri argumenta. Bralne seanse bodo namenjene vsem tistim, katerim knjiga predstavlja pomemben del življenja, prvo srečanje pa bo na sporedu v ponedeljek ob 17. uri. (sč) Sekcija Slovenske skupnosti iz re-pentabrske občine je imela pred dnevi v gosteh predstavnika Enotne liste iz Bilčovsa, dvojezične občine iz avstrijske Koroške, ki je že vrsto let pobratena z Repentabrom. Svetnika Enotne liste v občinskem svetu v Bilčovsu Miha Zablatnik in Franci Krušnic so se srečali z županom Markom Pisani-jem in drugimi člani repentabrske sekcije Slovenske skupnosti ter predsednikom pokrajinskega sveta Mauriziom Vidalijem. Po dopoldanski maši v cerkvi na Tabru ju je domači župnik Tone Bedenčič seznanil z zgodovino utrdbe in kraja nasploh, po obisku in ogledu Kraške hiše so se gosta in gostitelji pomudili na delovnem kosilu, med katerim so jima župan Pisani, predsednik pokrajinskega sveta Vidali, repentabrski sekcijski tajnik Renzo Milič in deželni svetnik Igor Gabrovec orisali položaj slovenske manjšine in še posebej delo sekcije v občini. Bila je to lepa priložnost za obojestransko spoznavanje. Pretekli teden je imela repentabrska Slovenska skupnost tudi svoj sekcijski kongres. V prostorih Bubničevega doma se je zbralo kakih 15 članov. Skupščino je vodil sekcijski tajnik Renzo Milič, prisotni pa so bili tudi pokrajinski tajnik stranke Pe- Včeraj danes Danes, SOBOTA, 5. novembra 2011 ZAHAR Sonce vzide ob 6.50 in zatone ob 16.47 - Dolžina dneva 9.57 - Luna vzide ob 14.09 in zatone ob 1.28. Jutri,NEDELJA, 6. novembra 2011 LENART VREME VČERAJ: temperatura zraka 15,4 stopinje C, zračni tlak 1015,6 mb raste, vlaga 80-odstotna, veter 2 km na uro ju-go-vzhodnik, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 16,9 stopinje C. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Sv. Justa 1 (040 308982). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. CI3 Lekarne Sobota, 5. novembra 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 15 (040 639042), Ul. Piccar-di 16 (040 633050), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 15, Ul. Piccardi 16, Ul. Sv. Justa 1, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Q Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Johnny English la rinascita«. ARISTON - 16.00, 17.50, 19.40, 21.30 »Pina«. CINECITY - 15.30 »Le avventure di Tin Tin - Il segreto dell'unicorno 3D«; 15.15, 17.40, 20.00 »Le avven-ture di Tin Tin - Il segreto dell'uni-corno 2D«; 22.10 »Matrimonio a Pa-rigi«; 17.30, 19.45, 22.00 »I tre mosc-hettieri«; 18.30 »This must be the place«; 15.20 »I Puffi«; 15.25, 17.45, 20.00, 22.10 »Un amore all'improv-viso - Larry Crowne«; 15.25, 17.30, 20.00, 21.10, 22.10 »La peggior settimana della mia vita«; 15.20, 17.40, 20.10, 22.10 »I soliti idioti«; 15.30, 18.30, 21.30 »Warrior«. FELLINI - 15.45, 17.20, 20.40, 22.20 »L'amore all'improvviso«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.10, 18.10 20.10, 22.15 »This must be the place«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.20, 22.10 »La peggior settimana della mia vita«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.10, 20.05 »Quando la notte«; 22.10 »Carnage«. KOPER - KOLOSEJ - 20.10, 22.30 »En dan«; 18.10 »Jeklena moč«; 18.20, 20.20, 22.20 »Johnny English 2«; 16.40 »Medvedek Pu«; 16.20 »Oskrbnik«; 20.40, 22.40 »Sanjska hiša«; 18.00 »Trije mušketirji 3D«; 16.10 »Winx klub: Čarobna pustolovščina 3D«. KOPER - PLANET TUŠ 11.00, 13.00, 15.00, 17.00 »Winx club 3D (sinhro.)«; 19.00 »Trije mušketirji 3D«; 12.40, 14.40, 17.25 »Winx club (sinhro.)«; 19.25, 21.25, 23.25 »Paranormalno 3«; 13.20, 15.50, 18.25 »Footloose«; 21.00, 23.40 »Jeklena moč«; 21.30, 23.59 »Morilska elita«; 11.20, 13.40, 16.05, 18.20, 20.40, 23.00 »Oropaj bogataša«; 12.50, 15.30, 18.00, 20.30, 22.50 »Tin Tin 3D«; 12.10, 16.00, 18.30, 20.50, 23.10 »Trgovci s časom«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Warrior«; 15.30, 18.50, 22.15 »Il domani che verra«; Dvorana 2: 15.30, 19.00 »Le avventure di Tin Tin - Il segreto dell'unicorno 3D«; 17.15, 20.45 »Le avventure di Tin Tin - Il segreto dell'unicorno«; Dvorana 3: 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »I soliti idioti«; Dvorana 4: 17.10, 20.40, 22.30 »Bar Sport«. SUPER - 16.30, 20.15, 22.00 »Insi-dious«; 18.15 »Una separazione«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.00, 22.00 »La peggior settimana hlCTIIHUU iuu «j fe,lui rtrr Miro Çiv i'itci ŠOFERJI ZA VSE ČASE režija: Boris Kobe rV - J J À DWÉ£scfeW i.di.^Jf: 3C-2C.3Ö Č: SI ntídfi., K. ftjrfjrfri 1 &.H0 il^ed Cj ■ittm 10 ft0*ni¥atf1SL»|iedK] vcwfcfck.u HMrtfrattBttnidF) Vttb».ïï npvrnitattîiBCrSJT) Fdi^jjiLi SS) j hr ikI|eI.i i.ki ¡Ú p-l Ini/il fd Krukum (trfitjhç, BrapMtt ukt-'ri.i 4¿v Ib Mitl2l43N2 Srečanje predstavnikov repentabrske Slovenske skupnosti s svetnikoma Enotne liste iz Bilčovsa z avstrijske Koroške ter Močnik, predsednik pokrajinskega sveta Maurizio Vidali in deželni svetnik Igor Gabrovec. Milič je v svojem tajniškem poročilu izpostavil velik uspeh, ki ga je stranka zabeležila pred dvema letoma na občinskih volitvah, ko je postal županski kandidat liste Skupaj-Insieme Marko Pisani župan, ta uspeh pa je letošnjo pomlad zaokrožila izvolitev njenega predstavnika Maurizia Vidalija v pokrajinski svet, Vida-li pa je postal tudi predsednik pokrajinske skupščine. S takimi uspehi je postala re-pentabrska sekcija najmočnejša sekcija Slovenske skupnosti na Tržaškem, so ocenili prisotni. Udeleženci so pozitivno ocenili dosedanje delo očinske uprave župana Marka Pisanija, izpostavili pa so tudi zgledno sodelovanje z Napredno listo, ki je bilo zastavljeno že leta 2004 za časa županovanja Aleksija Križmana in se sedaj uspešno nadaljuje, kot na najlepši način dokazuje prenovljeni repenski Plac. Na skupščini sta bila občinski odbornik Andrej Škabar in občinski svetnik Mitja Briščak izvoljena za delegata na pokrajinskem kongresu stranke, ki bo 19. novembra, potrjenemu vodstvu sekcije pa bo še nadalje predsedoval Renzo Milič. della mia vita«; Dvorana 2: 17.40, 20.20, 22.15 »Johnny English«; Dvorana 3: 17.30 »Le avventure di Tin Tin - Il segreto dell'unicorno 3D«; 19.50, 22.00 »L'amore all'improvviso - Larry Crowe«; Dvorana 4: 18.00, 20.00, 22.00 »I soliti idioti«; Dvorana 5: 17.45, 20.10, 22.10 »La kryptonite nel-la borsa«. S Izleti SPDT priredi v nedeljo, 13. novembra, martinovanje v Gorjanskem, zbirališče v večnamenski dvorani (nasproti cerkve) ob 9.30. Predviden je pohod po kraški planoti (približno 3 ure hoje), sledi družabnost ob peki kostanjev. Prijave do 10. novembra: Livio 040-220155, Katja 338-5953515 za mladinski odsek (ob večernih urah) in odborniki planinskega društva. LETNIK 1950 iz dolinske občine pozor! Obljuba dela dolg. V soboto, 19. novembra, skupinski avtobusni izlet v Goriška Brda in Dobrovo. Vpisovanje na tel. št. 338-7824792 (Sergio) in 3331157815 (Ladi). ¿j Čestitke ob 18. uri Openska glasbena srečanja - madžarski trobilni kvintet In media brass quintet. TFS STU LEDI - ČEZ TRI GORE, ČEZ TRI DOLE... v občinskem gledališču F. Prešerna v Boljuncu: sobota, 12. novembra, ob 20.30 pevski večer; nedelja, 13. novembra, ob 17.00 folklorni plesi. SKD IGO GRUDEN vabi na koncert vokalne in instrumentalne skupine »Kat-izbor Catticoro« v nedeljo, 13. novembra, ob 18. uri, Kulturni dom v Nabrežini; sodeluje Mladinska vokalna skupina Igo Gruden. Vabljeni. V BAMBIČEVI GALERIJI na Opčinah je do 13. novembra na ogled likovna razstava Anice Pahor Sledi življenja. Urnik: ponedeljek - petek: od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. MOSP IN SLOVENSKI KULTURNI KLUB razpisujeta literarni, likovni in fotografski natečaj za mlade od 14. do 25. leta starosti. Tema in tehnika sta prosti, kot vodilo pa ponujata verze letošnjega Prešernovega nagrajenca, Miroslava Košute: »Kaj pa jadra šepetajo, kadar veter jih napenja? Srečna so, da se začenja nova pot.« Prispevki morajo biti opremljeni s psevdonimom, podatki pa priloženi v zapečateni kuverti in izročeni ali poslani na Skk-MOSP - Natečaj, Ul. Donizetti št. 3 (TS), do ponedeljka, 14. novembra. CELOVEČERNI KONCERT ljubljanskih veteranov (dir. Alojz Zupan) v organizaciji KD Skala pod pokroviteljstvom Zveze slovenskih kulturnih društev bo v soboto, 19. novembra, ob 20.30 v Kulturnem domu Skala v Gropadi. Id Osmice Danes na Krmenki SOPHIA 2 leti ima. Iz srca ji voščijo mama Daniela, očka Mauri, strica in nonoti. Prireditve KD IVAN GRBEC, Škedenjska ul. 124, sporoča, da bo razstava novih originalov zimske škedenjske noše »Skrinja naših korenin« na ogled: 6. novembra od 10. do 12. ure; danes, 5. novembra od 17. do 19. ure. SDD JAKA ŠTOKA IN ŠD KONTOVEL vabijo na večer »Ribištvu na Konto-velu«, ki bo danes, 5. novembra, ob 20. uri v Kulturnem domu Prosek Kon-tovel v okviru letošnjega Martinova-nja. Na njem bosta o svojih spominih na to dejavnost spregovorila Ado Ban - Kendletou in Giulio Gulič - Duša. SKD TABOR ZA OTROKE - v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah danes, 5. novembra, ob 10. uri Ustvar-jalno-likovna delavnica s Tadejo, Nado in Tanjo. SPDT obvešča, da bo razstava »Življenje pod Triglavom«, ki jo je pripravila Planinska zveza Slovenije v sodelovanju s Slovenskim planinskim muzejem in s sofinanciranjem Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, odprta v prostorih Konferen-čne-razstavne dvorane NŠK v Narodnem domu, Ul. Filzi št. 14, do danes, 5. novembra, od 10. do 12. ure. DEVINSKI GRAD bo do 6. novembra na ogled vsak dan od 9.30 do 16.00. Od 12. novembra dalje bo grad odprt ob istem urniku, a samo ob vikendih. Informacije: 040-208120. SKD TABOR, V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH v nedeljo, 6. novembra, ob 18. uri Svetlana Maka-rovič Saga o Hallgerd. Nastopata Svetlana Makarovič (besedilo) in Milko Lazar (glasba); v sredo, 9. novembra, ob 20.30 v mali dvorani potopisno predavanje Štiri nepozabna potovanja po Indiji. Predstavitev Marko Milkovič in Almira Sitar; 19. novembra, ob 20. uri Martinov večer MoPZ Tabor z gosti; 20. novembra, BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375. DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju št. 269. Tel. št. 3403814906. Toplo vabljeni! GABRIJEL PERTOT (Špj'lni) je odprl osmico v Nabrežini, stara vas 10. Vabljeni! IVAN PERNARČIČ ima v Vižovljah odprto osmico. Tel. št.: 040-291498. MARIO PAHOR je odprl osmico v Jamljah. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. Tel. 0481-419956. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. št.: 040-229198. OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen št. 42. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. V SOŠČEVI HIŠI NA PROSEKU je ob priliki Sv. Martina odprta osmica Godbenega društva Prosek. Vabljeni. 0 Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: ADRIA: Proseška postaja 35 AGIP: Furlanska cesta 5, Istrska ul. 155, Ul. A. Valerio 1 (univerza) SHELL: Ul. Locchi 3 ESSO: Ul. Flavia 120/1, Sesljan center, Ul. Carnaro - državna cesta 202 - km 3+0,67 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 ADRIA: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. / ITALIJA Sobota, 5. novembra 2011 9 ÜÜ SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Miro Gavran ŠOFERJI ZA VSE ČASE režija: Boris Kobal v nedeljo, 6. novembra ob 16.00 V GLEDALIŠČE Z AVTOBUSOM... ZOPČIN 14:30 OPClNE - NA BAZOVIŠKI ULICI 21 14:40 TREBČE-NATRGU 14:45 PADRIČE - PRED ŠPORTNIM CENTROM GAJA 14:55 RICMANJE-AVTOBUSNA POSTAJA (BARDE) 15:00 BORŠT - AVTOBUSNA POSTAJA 15:05 BOLJUNEC - PRED GLEDALIŠČEM "F. PREŠEREN" 15:10 DOLINA-PREDŽUPANSTVOM 15:20 DOMJO- PRED KULTURNIM CENTROM IZSESLJANA 14:15 SESUAN-PARKIRIŠČE 14:25 NABREŽINA-NATRGU 14:30 KRIŽ-AVTOBUSNA POSTAJA 14:45 ZGONIK-PRED ŽUPANSTVOM 15.00 PROSEK - NA KRŽADI Po predstavi bosta avtobusa odpeljala iz Drevoreda D'Annunzio. Predhodna nzmadja ni potnbna. UK Obvestila TAI CHI CHUAN - vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje ob ponedeljkih od 19.00 do 20.30 v večnamenskem središču Mitja Čuk, Repentabrska 66. Info na tel. 040-212289, in-fo@skladmc.org. SKAVTI V BREGU so začeli z rednimi tedenskimi sestanki, katerim se lahko pridružijo novi člani. Volčiči in volkuljice (7-10 let) se srečujejo vsako soboto med 15. in 17. uro v Mladinskem krožku v Dolini, izvidniki in vodnice (11-15 let) pa prav tako vsako soboto med 15.15 in 16.45 v Mladinskem domu v Boljuncu. Za informacije szso@skavt.net ali 3478391257 (Luka). SKAVTI V ŠKEDNJU so začeli z rednimi tedenskimi sestanki, katerim se lahko pridružijo novi člani. V Skednju (Dom Jakoba Ukmarja) se srečujejo tako volčiči in volkuljice (od 7. do 10. leta) kot izvidniki in vodnice (1115 let) vsako soboto med 14.30 in 16.00. Za informacije: szso@skavt.net ali 347-8391257 (Luka). PILATES - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da bo odslej vadba ob petkih potekala od 19.15 do 21.15. OBČINA DOLINA prireja slovesnost ob podelitvi bronaste medalje za civilne zasluge občini Dolina, ki bo danes, 5. novembra, ob 11. uri pri občinskem spomeniku padlim. Sodelujejo krajevna društva in organizacije. Toplo vabljeni! KRD DOM BRIŠČIKI prireja kuharski tečaj v nedeljo, 6. novembra, od 9. do 13. ure. Tečaj vodi kuhar Matija Ciacchi. Informacije na tel. št.: 3474434151 (Nadja) in 328-2767663 (Norma) po 16. uri. TABORNIKI RMV sporočajo, da so se začeli tedenski sestanki. Urniki: Pro-sek-Kontovel - v KD na Proseku ob sobotah 14.00-15.00, Križ - v KD na Proseku ob sobotah 14.00-15.00; Salež - v društvu Rdeča zvezda za MČ vsako drugo soboto 10.00-11.00, za GG vsako drugo sredo 18.3019.30, Dolina - v občinski telovadnici S. Klabjan ob sobotah 15.00-16.00, Opčine - v Prosvetnem domu na Opčinah ob sobotah 17.30-18.30, Trst - na Stadionu 1. maja ob sredah 16.00-17.00. Informacije na in-fo@tabornikirmv.it ali 335-5316286 (Veronika). ŠD KONTOVEL, SDD JAKA ŠTOKA IN TABORNIKI RMV - Družina šumečih borov prirejajo v nedeljo, 6. novembra, 3. Martinov pohod »Po poteh naših ribičev«. Zbirališče ob 9.30 na dvorišču Gospodarskega društva Kontovel. V primeru dežja pohod odpade. BALET - SKD IGO GRUDEN obvešča, da bo v novembru pričel baletni tečaj pod vodstvom baletne plesalke in učiteljice baleta Marjetke Kosovac. Namenjen je deklicam v starosti od 4. do 7. leta. Potekal bo ob ponedeljkih in sredah v društvenih prostorih v Nabrežini. Prva vaja bo 7. novembra ob 17.15. Pojasnila in vpis od 12. do 16. ure na tel. 3496483822 (Mileva), od 17. do 19. ure na tel. 349-3114354 (Liana). Vabljene vse deklice, ki jih veseli balet. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE K. Ferluga prireja tudi letos tečaje slovenskega jezika za začetnike in nadaljevalce. Vpisovanje do ponedeljka, 7. novembra. Informacije na tel. št. 040-274995 in 3475853166 (Ivica). DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 7. novembra, v Peterlinovo dvorano, Do-nizettijeva 3, na predstavitev knjige »Pozabljeni Kras. Ofenzive v jeseni 1916«. Večera se bodo udeležili avtorja Mitja Juren in Paolo Pizzamus ter avtor spremne besede k italijanski izdaji in dober poznavalec dogajanja v 1. svetovni vojni Antonio Scrimali. Začetek ob 20.30. KMEČKA ZVEZA vabi v Kulturni dom na Proseku v ponedeljek, 7. novembra, na srečanje na temo »Tipični in tradicionalni proizvodi Krasa, njihova zaščita in uporaba v kulinari-ki«. Govorila bosta Stanislav Renčelj in Vesna Guštin; v sredo, 9. novembra, v društveno gostilno na Prose-ku na srečanje »Kletarjenje v preteklosti in danes«. Dr. Mario Gregorič se bo pogovarjal z vinarji Andrejem Prašljem, Andrejem Boletom in Stankom Radikonom. KRUT obvešča, da v ponedeljek, 7. novembra, pričenja tečaj psihomotori-ke. Vpisovanje in informacije: Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072. KRUT IN NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabita v ponedeljek, 7. novembra, ob 17. uri na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, prvega v letošnjem sklopu, ki se bo odvijal ob ponedeljkih v čitalnici NŠK v Ul. S. Francesco 20. Prijave in dodatne informacije: Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. ODBORNIŠTVO ZA KULTURNE DEJAVNOSTI občine Dolina obvešča, da bodo v ponedeljek, 7. novembra, od 18.00 do 19.30 v občinski knjižnici v Boljuncu na razpolago informacije v zvezi s predvidenimi teča- sj^ MEČKA vabi ^ZVEZA »MAR na PROSEKU Nedelja, 6.11.2011 ob 14.30 - „MARTINOVA FURENGA", tovorni voz s konjsko vprego za prevoz vina, ki je znan pod imenom »furenga«, bo spremljala skupina narodnih noš in Godba na pihala Kraška Pihalna Godba iz Sežane, Kraljica terana 2011, zbora MPZ Vasilij Mirk ter OŠ A. Černigoj. Sodelujejo Mladinski Krožek Prosek Kontovel ter krajevne gostilne. V slučaju slabega vremena Furenga odpade. ob 16.00 - Kulturni dom na Proseku - KRST MLADEGA VINA. Sodelujejo Godba na pihala Kraška Pihalna Godba iz Sežane, Kraljica terana 2011, Vitezi vina Slovenije, Mladinski Krožek Prosek Kontovel. Ponedeljek, 07.11.2011 I ob 20.00 - Kulturni dom na Proseku srečanje na temo tipični in tradicionalni proizvodi krasa, njihova zaščita in uporaba v kuunariki. Govorila bosta dr. Stanislav Renčelj in Vesna Guštin. Sreda, 09.11.2011 ob 20.00 - Društvena gostilna Prosek - srečanje na temo KLETARJENJE - v PRETEKLOSTI IN DANES. Dr.agr. Mario Gregori se bo pogovarjal z vinarji Andrejem Prašljem, Andrejem Boletom in Stanislavom Radikonom. Petek, 11.11.2011 ob 10.00 odprtje Kmetijske tržnice "Okusi Sv.Martina" na trgu "Kržada". Petnajst kmetij bo ponujalo tipične kmetijske pridelke, ob 11.00 na dvorišču Rajonskega sveta zdravica kmetijstvu in novemu vinu. ji angleškega in slovenskega jezika ter informatike. Informacije od 10. do 12. ure na tel. št. 040-3478208 (osebje Ustanove AUSER). SKD PRIMOREC vabi na tečaj ustvarjalnega vozlanja »Makrame, jesensko prepletanje vrvic in čakol«, ki se bo odvijal vsak ponedeljek v mesecu novembru (7., 14., 21. in 28.) od 19. do 21. ure v Ljudskem domu v Trebčah. Delavnico bo vodila Elda Jercog. Zainteresirani naj se čim prej prijavijo na tel. št. 339-6980193. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - Zveza levice vabi v ponedeljek, 7. novembra, ob 18.30 v Ljudski dom v Podlonjerju na debato »Oktobrska revolucija včeraj - in danes?«. Sledi družabnost. ŠIVANJE NOŠ PRI SKD F. PREŠEREN V BOLJUNCU - Po malo daljšem počitku bo prvi ponedeljkov večer 7. novembra ob 20.30 v društveni dvorani (Občinsko gledališče F. Prešeren). AGRARNA SKUPNOST JUSOV-SRENJ vabi predsednike upravnega in nadzornega odbora Jusov-Srenj v tržaški pokrajini na sejo glavnega odbora v torek, 8. novembra, ob 20. uri na sedežu na Padričah v sejni dvorani Mirka Špacapana. KRUT vabi v torek, 8. novembra, ob 18. uri na predavanje s dr. med. spec. fiziatrinjo Nadijo Benčič Delfin z naslovom »Kaj lahko storim, da ne padem?« Lepo vabljeni! Informacije: Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. TPPZ P. TOMAŽIČ obvešča, da bo v torek, 8. novembra, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. AŠD MLADINA organizira smučarski nadaljevalni tečaj na plastični stezi v Nabrežini. Tečaj bo potekal vsako sredo, od 9. do 30. novembra, od 16.30 do 18.30. Tel. 347-0473606. KRUT obvešča, da bo potekal tečaj o preprečevanju urinske inkontinence 9. in 16. novembra. Informacije in vpisovanje: Ul. Cicerone 8, tel. 040 360072. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra od 16. do 18. ure: 9. in 16. novembra: »Tiskanje s krompirjem« in »Risanje v reljefu«; 11. novembra: »Iz praznih vazic«, »Z lesenimi ski-palkami«. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici, Ul. sv. Frančiška 20, ob 17. uri: sreda, 9. novembra: Pod medvedovim dežnikom; sreda, 30. novembra: Praznično presenečenje. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta! SKD PRIMOREC vabi vaščane in prijatelje na ogled posnetkov izletov »Trebče v svet«, ki so jih odborniki priredili v lanski sezoni in predstavitev novih izletov v sredo, 9. novembra, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. SLOVENSKA SKUPNOST ZGONIK vabi svoje člane, somišljenike in prijatelje na občni zbor sekcije, ki bo v sredo, 9. novembra, v Zagradec št. 2, ob 20. uri. Prisotna bosta tudi pokrajinski tajnik Peter Močnik in deželni svetnik SSk Igor Gabrovec. TRŽAŠKA KNJIGARNA, ZTT IN MLADIKA vabijo v sredo, 9. novembra, v Tržaško knjigarno na Kavo s knjigo... s presenečenjem. Začetek ob 10. uri. AŠD SK BRDINA organizira tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme v prostorih Doma Brdina, Proseška ul. 109, na Opčinah. V četrtek, 10. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme. Dnevi in urniki odprtih vrat sejma: petek, 11. novembra, od 18. do 21. ure; sobota, 12. novembra, od 16. do 21. ure; nedelja, 13. novembra, od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure. Ob priliki, boste lahko dobili vse informacije glede smučarskih tečajev za zimsko sezono 2012. Informacije: 3475292058, www.skbrdina.org. SPDT vabi na predavanje uglednega tržaškega botanika, prof. Livija Pol-dinija na temo Invazivke - zdravju in okolju škodljive tujerodne rastlinske vrste. Predavanje bo v četrtek, 10. novembra, ob 20.30 v Razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2. DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira v petek, 11. novembra, ob S Poslovni oglasi 0 Mali oglasi DRUŠTVENA GOSTILNA GABROVEC - DANES, 5. novembra, organizira VEČERJO z glasbo v živo. Rezervacije 040-229168 ŽELITE SHUJŠATI ALI MORDA POTREBUJETE PREHRANSKI NASVET? Posvetujte se s specialistko klinične dietetike, ki bo z vami izdelala individualni načrt prehranjevanja in vas spremljala do željenih rezultatov! Rezervirajte si termin: 00386-(0)40-232 740. NA KRMENKI DAJEM V NAJEM pokrit prostor 300 kv m, primeren za trgovino ali skladišče z 2000 kv m parkirnega prostora. Cena po dogovoru. Poklicati ob uri kosila na 040228118 18. uri potopisno predavanje, ki ga je pripravila Biserka Cesar: »Etiopija... 13 mesecev sonca«, v Baru (Razdrto); ob 20. uri nočni pohod ob polni luni na Nanos, izpred Bara. Pohod je v vsakem vremenu, potrebno se je primerno opremiti. Odvija se vsak petek, ki je najbližji polni luni, po potopisnem predavanju. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS vabi proseške in kontovelske proizvajalce, da se udeležijo »2. Po-kušnje vin«, ki bo v petek, 11. novembra, na dvorišču rajonskega sveta. Kdor bi rad razstavljal, naj se javi v tajništvu do 4. novembra na tel. št. 040-225956. ZADRUGA KD PROSEK-KONTOVEL prireja v petek, 11. novembra, sejem antikvitet in rabljenih stvari. Kdor bi se rad udeležil naj se javi na tel. št. 347-9851007 ali 3478579872 za rezervacijo prostora. SK DEVIN prireja »Smučarski sejem« v Domu Železničarskih delavcev - Nabrežina postaja, ki se bo odvijal do 13. novembra: sobote in nedelje od 10.00 do 19.30, ob delavnikih od 16.00 do 19.30. KRAŠKA PODRUŽNICA DRUŠTVA ZA ZDRAVJE SRCA IN OŽILJA prireja v sodelovanju s Klubom Kraški dren in Društvom diabetikov Sežana 17. tradicionalno prireditev »Z razumom, pesmijo in plesom za zdrava srca Krasa«, ki je posvečena svetovnemu dnevu srca in bo potekala v ponedeljek, 14. novembra, s pričetkom ob 18. uri v Kosovelovem domu v Sežani. V preddverju Kosovelovega doma bodo od 15.00 do 17.30 izvajali brezplačne meritve krvnega tlaka, pulza, kisika v periferni krvi, sladkorja in holesterola s svetovanjem. NARAVNI OBRAZNI LIFTING - informativno srečanje o tečaju organizira SKD Igo Gruden v petek, 18. novembra, ob 18. uri v Kulturnem domu v Nabrežini. Srečanje bo vodila Maša Pregarc. PRIMORCI BEREMO 2011 - do 20. novembra bodo v Narodni in študijski knjižnici na razpolago knjige za letošnjo izvedbo pobude. Podrobnejše informacije prejmete v knjižnici (ponedeljek-petek, 9.0017.00, tel. 040-635629, bibslo@spin.it). JUS OPČINE obvešča člane in bivajoče na Opčinah, da bo sprejemanje prošenj za letošnjo sečnjo vsak torek do 22. novembra, od 18.30 do 19.30 na upravnem sedežu v Pro-seški ulici 71. MLADIKA - ZTT - Tržaška knjigarna vabijo na »kavo s knjigo... na knjižnem sejmu« v Ljubljani v sredo, 23. novembra, ob 11. uri. Prijave za organizirani obisk sprejema Tržaška knjigarna v Ulici sv. Frančiška 20. OBČINA REPENTABOR obvešča, da zbira gradivo za občinski časopis, ki bo izšel v decembru. Razne dopise, članke, fotografije i.p. lahko predstavite v občinskem tajništvu do 25. novembra. GOSPA IŠČE katerokoli zaposlitev. Poklicati tel. št.: 320-6303821. GOSPA SREDNJIH LET z dolgoletnimi izkušnjami išče delo kot hišna pomočnica enkrat na teden. Poklicati na tel. št. 3279969360, v večernih urah. IŠČEMO LISO - triletno psičko pasme Zlati prinašalec. Izgubila se je v soboto, 29. oktobra, v okolici Praprota. Tel. št. 3925594992. LANCIA Y 1996, zelene barve, edini lastnik, v dobrem stanju, prodam za 1.000 evrov. Tel. št.: 347-2108227. PRODAM AVTOSEDEŽ - lupinico chicco avto-fix, s podnožjem za pritrditev na sedež, snemljivo strehico in podlogo za novorojenčka, v odličnem stanju. Tel. št.: 338-2105138. PRODAM kraško skrinjo iz orehova lesa vso pobarvano z vzorci rož, velikost: 160x55x52. Tel. št.: 339-7396098. PRODAM rabljeno Be-Es-As diatonično harmoniko tyrolean, primerna tudi za začetnike. Tel. 00386-5-7668245 ali 0038640-644121. STANOVANJE v Sežani prodam. Tel. št.: 00386(0)41 345277. Prispevki Ob obletnici smrti dragega Doriana Reggenteja daruje žena Eva 100,00 evrov za ŽePZ Krasje. V isti namen darujeta družini Kralj in Počkaj 60,00 evrov za ŽePZ Krasje. Namesto cvetja na grob Nadje Coloni Schi-raldi darujeta Mira in Sonja Gregori 20,00 evrov za SKD F. Prešeren iz Boljunca. V spomin na Angela Blažino darujeta Majda in Dario Štoka 30,00 evrov za MoPZ Vasilij Mirk. V spomin na Angela Blažino darujejo prijatelji s Proseka in Kontovela 250,00 evrov za FC Primorje. V spomin na Angela Blažino daruje Luciano Acquavita 50,00 evrov za FC Primorje. V spomin na Angela Blažino daruje Palmira Bukavec 30,00 evrov za FC Pri-morje. Gospa Vida Štoka Babič daruje 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB na Kontovelu. Ob 1. obletnici smrti našega dragega Doriana Regenta daruje teta Rosana z družino 30,00 evrov za KD Prosek Kontovel. V spomin na pok. Angela Blažino darujeta Adriana in Rosana 20,00 evrov za KD Prosek Kontovel. Ob obletnici smrti Doriana darujeta starša 50,00 evrov za KD Prosek Kontovel. V spomin na dragega Ninota Košuto daruje nečakinja Luciana 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Križu. V spomin na padle partizane daruje Zdravko Košuta 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Križu. Ob 40-letnici AŠZ Sloga darujeta Alek-seja in Primož Možina 100,00 evrov za AŠZ Sloga. V spomin na preminulo Učko Ščuka darujeta Alekseja in Primož Možina 20,00 evrov za Slogo Tabor. V zadnji pozdrav tovarišici Nevi Lukeš daruje Wilma Gregori 25,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB iz Škednja, Sv. Ane in Kolonkovca. 5.11.2010 5.11.2011 Dorian Vedno z nami. Hčerka Sara in starši Ob izgubi dragega OČETA izrekamo iskreno sožalje profesorici Silvi Di Marino vsi na srednji šoli Sv. Cirila in Metoda 10 Sobota, 5. novembra 2011 TRST / prosek - Pester program dogodkov od danes do prihodnje nedelje Sv. Martin - vonj po novem vinu in tradiciji Jutri Martinova furenga in krst novega vina - Višek bo v petek s sejmom in glasbenimi prireditvami Ko se november ovije v sivino in hlad potrka na vrata, nas »v srcu« ogreje ideja, da se bliža sv. Martin. Praznično slavje, ki vsako leto privabi na Pro-sek trume ljudi, se bo začelo danes in se slovesno zaključil prihodnjo nedeljo, 13. novembra. Pester program dogodkov bo danes ob 18. uri uvedlo odprtje razstave Re nudo - Nagi kralj v Kulturnem domu Prosek-Kontovel. Večer pa bo ravno tam ob 20. uri na pobudo SDD Jaka Štoka posvečen spominu na ribištvo na Kon-tovelu, o katerem bo spregovoril starejši domačin. Prav tako zanimiv bo jutrišnji dan, ki se bo začel že ob 9.30 s tretjim Martinovim pohodom po poteh naših ribičev, ki ga prirejajo ŠD Konto-vel, SDD Jaka Štoka in taborniki Rodu modrega vala. Pohodniki se bodo zbrali pred Društveno gostilno na Kontove-lu. Popoldanski del bo ob 14.30 uvedla Martinova furenga (v priredbi Kmečke zveze in Mladinskega krožka Prosek Kontovel) - to je s tradicionalnim prevozom vina z vozom in konjsko vprego po proseških ulicah v spremstvu narodnih noš, godbe na pihala iz Sežane, letošnje Kraljice terana in pevcev moškega zbora Vasilij Mirk. Sledil bo še krst novega vina s koncertom proseške godbe na pihala in otroškega pevskega zbora osnovne šole Avgusta Černigoja. V ponedeljek vabi Kmečka zveza ob 20. uri v proseški Kulturni dom na srečanje s Stanislavom Renčljem in Vesno Guštin o tipičnih kraških proizvodih, njihovi zaščiti in uporabi v kulina-riki, v torek pa bo ob 18. uri beseda tekla o zdravi prehrani z Okusi Krasa, o kateri bodo spregovorili krajevni trgovci in proizvajalci. V sredo bo protago-nistka večera ob 20. uri v Društveni gostilni na Proseku vinifikacija oz. kletar-jenje v preteklosti in danes. Agronom Mario Gregorič se bo pogovarjal z vinarji Andrejem Prašljem, Andrejem Boletom in Stanislavom Radikonom. Četrtkov večer bo v Kulturnem domu na Proseku ob 20. uri glasbeno obarvan s koncertom Noneta Bača iz Podbrda. Višek bo dogajanje doseglo seveda na Martinov god, v petek s tradicionalnim sejmom sv. Martina po proseških ulicah in kmetijsko tržnico »na Kržadi«, kjer bo 15 kmetij ponujalo svoje tipične pridelke. Ob 11. uri (pomembna ura za pomemben datum seveda - 11.11.2011) vabi Kmečka zveza na zdravico kmetijstvu in novemu vinu na dvorišču rajonskega sveta, ob 14.30 pa bo ravno tam pokušnja vin proseških in kontovelskih Arhivski posnetek z lanskega Martinovanja na Proseku kroma proizvajalcev. Popoldanski program predvideva ob 16. uri slovesno mašo v cerkvi sv. Martina, večerni pa ob 18. uri koncert skupine Samo z dns, ob 21. uri pa še tisti skupine Special plate v Kulturnem domu na Proseku. Prav tako glasbeno oz.mladinsko obarvan bo sobotni večer, saj bo ob 21. uri v Kulturnem domu zadonela glasba z DJ-em. Za zaključek pa bo prihodnjo nedeljo poskrbela domača godba na pihala s koncertom v Kulturnem domu. Da gre za eno izmed najbolj priljubljenih prazničnih tradicij, ki je na našem prostoru že davno zakoreninjena in se iz leta v leto utrjuje, so včeraj na srečanju z novinarji potrdili tržaška občinska odbornica za trgovino Elena Pel-laschiar, predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta Roberto Cataruzza in nekdanji tajnik Kmečke zveze Edi Bu-kavec. Slednji je opozoril, da bo v primeru slabega vremena jutrišnja furen-ga odpadla, »vendar upanje vedno zadnje umre.« Novo in staro vino bodo točili v osmicah, ki bodo delovale vse praznične dni, in sicer osmica Godbenega društva Prosek v Soščevi hiši ter osmica NK Pri-morje in AŠD Kontovel na svojih sedežih, najmlajši pa se bodo nedvomno zabavali na vrtiljaku in avtomobilčkih ter pri streljanju in metanju obročev v luna parku na urejenem parkirišču »na Kržadi«. (sas) barocna in komorna glasba Začenja se niz Zvezde repatice Koncerti Zvezde repatice Štefana Casaccie in njegovega društva Nova Academia nas bodo tudi popeljali do božičnih praznikov z večeri baročne in komorne glasbe. Štirinajsta izvedba se bo pričela danes ob 17.uri v avditoriju muzeja Revoltella s skupino Accademia del Ricercare iz Turi-na, ki bo nastopila z izborom sonat italijanskih in francoskih baročnih avtorjev. S Sicilije prihaja klavirski duo Roberto Metro-Elvira Foti, ki bo 20. novembra počastil dvestoletnico rojstva Franza Liszta z izvedbo njegovih znamenitih madžarskih rapsodij. Festival nosi letos naslov »Ženske v glasbi in...l'Homme armé«; ženska nit se navezuje predvsem na koncert tržaške sopranistke Marianne Prizzon, ki bo nastopila 26. novembra s programom samospevov skladateljic romantične dobe ob spremljavi pianista Silvia Sirsena. Eden od najboljših furlanskih zborov bo 4. decembra potrdil svojo zapisanost neobičajnim repertoarjem: mešani zbor Renato Portelli bo pod vodstvom Fabia Pettarina in v kombinaciji z orkestrom izvedel mašo za mir Karla Jenkinsa. Skladba z naslovom L'Homme armé je nastala leta 2000 v spomin na žrtve vojne na Kosovu. 10. decembra bo na sporedu monografski večer, posvečen Georgu Philippu Telemannu, ki ga bo oblikoval mladinski orkester Alpe Jadran pod vodstvom Luigija Pistoreja. Solistično bodo nastopili sopranistka Marianna Prizzon, flavtist Stefano Ca-saccia in oboist Enrico Calcagni. Niz bo 16. decembra sklenil orkester Orchestra classica del Veneto, ki ga vodi Dino Doni. Solist tega koncerta, ki se bo odvijal v Luteran-ski cerkvi, bo kitarist Ennio Guerrato. Večer bo zaznamovala prva izvedba rekonstrukcije koncerta za kitaro in orkester bolj redko izvedenega avtorja 19. stoletja Luigija Legnanija. (ROP) Nocoj dišeča TV Kocka Otroška televizijska oddaja TV Kocka na Slovenski televiziji RAI vas vljudno vabi k ogledu prispevka z naslovom Ko iz peči po kruhu zadiši ... V prispevku, ki bo v oddaji nocoj ob 20.25, bomo spoznali pot kruha od peči do mize. Star slovenski pregovor pravi, da kruha ne naredi moka, ampak roka! To dobro vesta Kristjan Pacor in Renato Jazbec, ki se že vrsto let ukvarjata s peko kruha in jima je ta poklic bogata družinska dediščina. Pri prispevku, ki ga podpisuje urednica Mairim Cheber, so sodelovali učenke in učenci osnovne šole Albert Sirk iz Križa. Jutri na Opčinah Svetlana Makarovič Jutri se ob 18.00, v Prosvetnem domu na Opčinah obeta edinstven li-terarno-gledališki popoldan. Skd Tabor je v goste povabil vsestransko umetnico, književnico, igralko, pevko in ilustratorko Svetlano Ma-karovič, ki bo ob spremljavi pianista Milka Lazarja predstavila svojo Sago o Hallgerd. Najnovejša zgodba uspešne ustvarjalke spada v niz baladnih pripovedk in je predelava starodavnih mitov in zgodb za odrasle, s katerimi se Makaro-vičeva v zadnjem času intenzivno ukvarja. Saga temelji na islandskem izročilu in poleg proznega besedila vsebuje tudi osem avtoričinih pesmi. Zgodba o mladi, lepi poganki Hallgerd bralca oz.gledalca popelje daleč nazaj, v 10. in 11. stoletje, ko se je na Islandiji poganska tradicija spopadala z novo prispelim krščanstvom. Naslovna junakinja se zvesto drži starih običajev, bogati kmet Njal, ki je hitro sprejel novo vero, pa zaničuje njeno uporništvo in krivi tudi njeno družino. Pod sekiro njenega polbrata Thjo-stolfa padeta njena prva dva moža, tretjemu pa se maščuje kar sama. Njen ponos prikliče nadnjo grozno prekletstvo, zaradi česar Islandci še danes svoje hčere le redko poimenujejo Hallgerd. Knjiga je izšla pri založbi Arsem, (urednik Gašper Troha), ki je ob Cankarjevem domu tudi producent predstave. Svetlana Makarovič je islandsko Sago o Njalu preoblikovala v sodobno baladno pripovedko za odrasle, ki torej govori o pokončni Hallgerd ter njenem odnosu do neupravičenega nasilja in hinavščine. Besedilo je spodbudilo znanega slovenskega skladatelja in multiinštru-mentalista Milka Lazarja, da je napisal scensko glasbo, ki dopolnjuje literarno-glasbeni večer Saga o Hallgerd. likovna umetnost - Razstava Domača vas Ilaria Tula na papirju Avtor, po poklicu gradbeni inženir, živi in ustvarja v Mačkoljah - S svojimi deli nam posreduje ljubezen do rodnega kraja V prostorih lokala Franceschini v Ul. Becca-ria 3 razstavlja izbor svojih perorisb iz zadnjega ustvarjalnega obdobja Ilario Tul, ki živi in ustvarja v Mačkovljah. Naslov razstave Moja vas se sklicuje na motiviko vaških vedut in krajine ujetih iz nepo-srednjega bivanjskega okolja, ki je umetniku posebej pri srcu. Z ustvarjanjem se že dalj časa ukvarja, poslužuje se zamudne tehnike, ki terja pri delu veliko zbranosti. Ilario Tul je tankočutna duša, kontemplativen, obenem tudi spreten risar. S svojimi likovnimi stvaritvami nam posreduje ljubezen do rodne zemlje, naselja, doma, ki jih doživljamo kot osrednji čustveni naboj, prežet z vrednotami, ki presegajo zgolj zunanjo lepoto in se nam razodevajo kot vir nenehne duhovne prenove. Pokrajina, pogled na vaško ulico, domače dvorišče, vaško jedro z zvonikom postanejo tako podobe, v katerih se zrcali odnos človeka z okoljem, ki ga obdaja. Zaradi svojega poklica gradbenega inženirja vsakodnevno doživlja okolje, rešuje zahtevne tehnične probleme, vendar mu prirojena sposobnost pogleda uprtega onstran vidnega omogoča, da se izraža v risbi, kot bi želel dopolniti racionalni vidik z onim, ki je vezan na intuitivno sfero. Izziv našega časa je prav v dopolnjevanju teh dveh vidikov, ki so dolga stoletja ostajali ločeni in prav zato je v odnos Ilariota Tula posebno aktualen način podoživljanja kraja, ki omogoča pogled iz različnih vidkikov. Izbira izraznega sredstva je posebej pomenljiva, saj risba dovoljuje urjenje ročne spretnosti in terja disciplino dela, poleg predanosti, ki je potrebna, da so rezultati v času vidni. Digitalna era in frene-tični ritem življenja nas dejansko vodita k ovrednotenju ročnih posegov. Po eni strani sicer uporaba računalnika okrnja to sposobnost, po drugi prav zaradi pravila kompenzacije terja zavestnejši stik s telesom, ki postane lahko veliko bolj avtentičen in živ prav v neposrednem stiku v našem primeru risala na papir. Pokrajina kot avtonomni motiv je z vsebinskega vidika dejansko moderen fenomen. Naša pozornost se v tem primeru izključno osredotoča na kraj, kjer živimo, na naš stik z naravo, s krajem, kjer prebivamo. Nežnost gričev, kjer se trte obračajo proti soncu, intimnost domačega dvorišča, steza, ki nas vabi, da jo prehodimo in stopimo v vas, to so izhodišča, ki nas pozivajo, naj čuvamo, ohranimo in ovrednotimo človeško dimenzijo in v tem duhu nas razstava talentiranega risarja Ilarija Tula zbližuje. Razstavo si lahko ogledamo še danes med 8.00 in 24. uro. Jasna Merku Avtor na odprtju razstave / KULTURA Sobota, 5. novembra 2011 1 1 aktualno - Le Rosarno d'Italia V Italiji obstaja na desetine Rosarnov O svoji knjigi in o tematiki je v Trstu govorila Stefania Ragusa »V Italiji obstaja na desetine Rosarnov, do pojava katerih ne prihaja iz hudobije ali česa podobnega, pač pa so odraz perverznega in podlega sistema, ki dejansko za svoje delovanje potrebuje aktivnost nelegalnih priseljencev. Te napete družbene situacije so posledica praznin in šibkosti italijanske zakonodaje na emigrantskem in zaposlitvenem področju.« Tako je na srečanju, ki ga je združenje Senza confini-Brez meja, v sodelovanju s pokrajinskim odborom Libera-Associazioni, nomi e numeri contro le mafie, pred dnevi organiziralo v parku bivše tržaške umobolnice, menila Stefania Ragusa, avtorica knjige Le Rosarno d'Italia, ki je izšla pri založbi Vallecchi. Kot znano, je lanskega januarja v Kalabriji prišlo do silovitega izbruha napetosti. V Rosarnu, kjer so živeli in delali v zelo slabih pogojih, je temnopoltim dninarjem po večkratnem doživljanju nasilja naposled prekipelo. Dvignili so se v upor in dejansko z opustošenjem mesteca opozorili, da ima vsako potrpljenje in doživljanje krivic svojo mejo. Posnetki vstaje so šli v svet in odtlej predstavlja Rosarno kraj, kjer bi se lahko podobne razmere nepravičnosti in/ali izkoriščanja ponovile. Izhajajoč iz dogajanja v Kalabriji se je Ragusova odpravila na pot po državnem ozemlju, da bi odkrila druge tovrstne »smodnišnice.« Spoznala je več podobnih ali nekoliko »ljubeznivejših« okolij, ki, tako pravi, v marsikaterem pogledu spominjajo na stanje v Rosarnu. Slednja so po njenem mnenju odraz obstoječih zakonodajnih praznin, »ki škodijo najšibkejšim članom družbe-priseljencem.« V glavnem je veliko tovrstnih situacij prisotnih na jugu Polotoka in na podeželju, toda tudi sever države ni s tega vidika vzor drugim. V Milanu, denimo, na podlagi raziskave, ki jo je izvedla univerza Bocconi, živi in dela, pretežno v gradbenem sektorju, 150 tisoč ilegalnih delavcev, torej brez nikakršne pogodbe, varnosti in zaščite. Novinarka dalje omenja dolino Cembra na Tridentinskem, ki velja za eno najbolje urejenih in vodenih italijanskih pokrajin v državi, v kateri se lomi porfir in kjer naj bi zaposleni, »na osnovi legalnih delovnih razmerij tudi doživljali izkoriščanje.« Ra-gusova pravi, da priseljence izkoriščajo ponekod tudi v zadrugah v Imoli in pa v Pratu. Mesto Vittoria na Siciliji, meni, bi lahko postalo nov Rosarno, saj je tam prišlo do ostrih sporov med priseljenci iz Magreba in Romunije. Vittoria je še kako desetletje nazaj cvetela s svojo proizvodnjo po-vrtnine. V kolikor dejavnost v toplih gredah zaradi konkurence na tržišču ne omogoča več zaslužka, je prišlo do nižanja cene dela in drugih pogojev, ki jih stari sindikalno organizirani priseljenci iz Magreba niso sprejeli, pred nedavnim priseljeni Romuni pa da. Med njimi je zaradi tega prišlo do pretepov. Ragusova se v določeni meri čudi, da se omenjene problematike odvijajo v okoljih, ob katerih ži- vijo avtohtone skupnosti, »ki se vedejo kot da bi se jih življenje priseljencev ne tikalo in da bi ti problemi ne obstajali.« Na srečanju je avtorica izpostavila, da so ji ljudje z veseljem posredovali informacije za sestavo knjige. »Bolj naporen« je pa v tem pogledu bil odnos z institucijami, pri katerih naj bi ne bilo nobene želje, da bi se odkrito spregovorilo o omenjenih tematikah. Poglobitev v prikazano tematiko je zanjo predstavljala precejšen čustveni napor. V zaključku svojega izvajanja je obrazložila, da so v opisanih primerih vsi tako ali drugače akterji ali žrtve omenjenega »mehanizma izkoriščanja.« V času globalne krize vidi pisateljica rešitev iz omenjenih in drugih podobnih situaciji v odkrivanju večje solidarnosti, širitvi pravic med najšibkejše člane družbe in v spremembi načina življenja v smer večje treznosti. Matej Caharija stalno gledališče fjk - Plesni abonma Blesteli so solisti ansambla New York City Ballet Začetek plesne abonmajske ponudbe Stalnega gledališča FJK so obsijale zvezde. V goste so namreč prišli »principals«, se pravi prve balerine in balerini, prestižnega ansambla New York City Ballet, ki so predstavili izbor uspešnih stvaritev hišnih ko-reografov. Največ pozornosti so seveda namenili koreografijam ustanovitelja skupine, Geor-gea Balanchinea, ki je s svojim delom globoko zarezal v tedanjo baletno sceno. S stare celine, rodil se je v SankPeterburgu, mednarodno pa se je uveljavil v Franciji, se je s svojimi svežimi idejami preselil v »novi svet« in v New Yorku zablestel s svojimi plesnimi predstavami. Glede na dejstvo, da so v Trst, kjer so odplesali eno samo predstavo, in sicer 26. oktobra, prišli samo »solisti med solisti«, so seveda predstavili izseke iz baletov oz. krajše solistične koreografije. Prvi del programa je zapolnil Apollon Musagete, koreografija, ki je svetovno premiero doživela junija 1928 v Parizu, dodatno vrednost pa delu daje dejstvo, da je Balanchine prvič sodeloval z Igorjem Stravinskim (na sliki tokratni Apolon, španski plesalec Gonzalo Garcia). Drugi del je obsegal dve Balanchinovi koreografiji, in sicer Diamonds (pas de deux iz baleta Jewels) in Stars and Stripes. Prva ome- njena koreografija je nastala na glasbo Čajkovskega, prvič pa je zaživela v New Yorku aprila 1967, druga pa je koreo-grafov poklon državi, ki ga je sprejela (glasba Joan Philip Sousa, premiera v New Yorku januarja 1958). Solo ples Five Variations on a Theme na Bachovo glasbo, odlično ga je odplesal Joaquin De Luz, je doprinos Jeromea Robbin-sa, ki je po Balanchineu bil najmar-kantnejši koreograf skupine. Zadnjo koreografijo v drugem delu je prispeval trenutni koreograf skupine Christopher Wheelden, gre za After the Rain na Šoštakovičevo glasbo. Tretji, zaključni del pa je zapolnila duhovita Balanchinova koreografija Who cares? na znane Gershwinove skladbe, v kateri so suvereno nastopili vsi solisti. TOMIZZEV DUH à Croatia o muerte - never more! Milan Rakovac U sridu je, in diretta televisiva, fi-nija zadji hrvacki san; Dinamo je „fa-sovao" četiri gola od Ajaxa. U četrtak, in diretta de novo, zares resna tekma - početak sudenja Ivi Sanaderu. Mladen Bajic (DORH) in Dalibor Cvitan (Uskok): Ta dva Dalmatinca sta avtorja resnega hrvaškega zgodovinskega premika. Moj naslov je dvojna parafraza, Hrvaška ali smrt je bila resna alternativa 1991: po Vukovaru, Osi-jeku, Dubrovniku, Zadru so padale granate, "krmače" in „orkani". Takrat je še en Dalmatinec, veliki hrvaški roman-sijer Ranko Marinkovic, lansiral para-frazo znamenite poeme E. A. Poe-a -"reče gavran, nikdar več"! Te hrvaške vojne in politične maksime v sedanjosti so novega pomena: "Hrvaška ali smrt - nikdar več". Leta gospodnjega 2011. ne gre več za patriotsko katarzo, gre za osvoboditev od naših najboljših hrvaških očetov in njihov sinov (členov HDZ-ja, in tudi drugih strank!), kateri so prav na teh citiranih domoljubnih parol - uničili hrvaško gospodarstvo, si ga pooblastili, in ga - zaigrali, proraj-tali, prokockali, profuckali. Pišu hrvaški portali: Odluka državnog odvje-tništva da otvori istragu protiv HDZ-a kao političke stranke zbog crnog fonda kojim se financirala politička dje-latnost stranke uključujuci i prediz-borne kampanje te nagradivalo stra- načke dužnosnike i članove, predstavlja kraj jednog nerealnog i besmisle-nog projekta... Hrvatsko društvo se na-lazi u dubokoj društvenoj i gospodar-skoj krizi, i prilično je nepripremljeno za izlazak iz te krize, a HDZ u rasulu i moralno diskreditiran. Tvrdoglavo in-sistirajuci na tome da ostane na vlasti nakon odlaska Ive Sanadera, HDZ je napravio medvjedu uslugu ne samo hrvatskom društvu i državi nego i sa-mom sebi. STA reducira hrvaški problem za slovensko publiko: »HDZ je prva politična stranka v novejši hrvaški zgodovini, proti kateri kot pravni osebi poteka preiskava. Gre za širitev preiskave v primeru oglaševalske agencije Fi-mi-media, preko katere naj bi črpali denar iz javnih podjetjih in ministrstev. Na ta način naj bi državni proračun oškodovali za več kot 13,5 milijonov evrov. Del denarja je domnevno končal v črnih skladih HDZ, del pa v žepih posameznikov. Urad za boj proti korupciji in organiziranem kriminalu (Uskok) preiskuje financiranje stranke od leta 2003 do odstopa bivšega premiera Iva Sanaderja, 1. julija 2009. Poleg Sanaderja je med osumljenci za črne sklade in pranje denarja še nekaj bivših in sedanjih članov stranke. Ko-sorjeva ni med osumljenci, vendar pa preiskovalci obravnavajo financiranje njene predsedniške kampanje leta 2005«. Se lipo domišljan naše prve hrvacke slobuode, i slovienske, 1945., kada smo smo se i kako smo se vesle-lili da smo se oslobodili Italije, i jedan bot za vavik osigurali si živlienje z naših jugoslavienskih brati. Never say never, nikdar ne reci nikdar; stajali smo »postojano kano klisurine« pak se je država raspala u krvi. Sada imamo Hrvati i Slovienci suoje države, jur dvajset lit ni nienega da nas tlači - ni Turki, ni Venecijanci, ni Austrijanci drugo ni; ma ni Talijani, ni Niemci, ni Madari, ma vero ni Srbijanci. I ča smo načinili sami za se, Slovienci i Hrvati za suoje zemlje i narode? Smo hi di-štrudili huje nego nieni okupatori i hegemoni i kolonizatori: I sada more biti da je došla nova slobuoda - da smo svi jednaki prid zakonon. Do sada, ku-co je narod mora stati i kuco stoji i danas, vbogi slovenski ino hrvatski narod (by Trubar). Ma vero i dalje nan pro-daju rog za svicu, ossia muda pod bubrege, ne samo ladrunski paraderi ča su nan uzeli sve ča smo imali, nego i izobraženci. Štijen, vržmo, da Žižek opozarja kako bi wallstreetski demonstranti lahko na svet prinesli nove au-tarhije. A res? Ma mi jur imamo autoritarne »demokrature« plus liberal-kapitalistična blebetala kateri svi sku- paj komaj čakajo direktno dati oblast novim nazi-fascio-populistom, enako kot po Veliki vojni, - češ, bivstveno je obdržati demokratični liberalizem. Ni več med nami ne Pound, ne Hamsun, ne Celine, ampak novi guruji post-eti-čnega funkcionalizma so vsepovsod. Ne samo naše male i mlade države, i Grčka i Italija su na kolini, i arapska revolucija lako se more primistiti na naše pjace, pune ljudi prez puosla, i? I ima pravo Žižek, nove revolucije ce nan najbrže donesti još vece mižierije, i ne samo Egiptu eli Tunisu (pobjeda isla-mista je pobjeda, čega? Demokracije?). A zašto ne bi se načinija novi socijali-zam? Zato ča ce liberalizam puštiti na vlast i naci-fašističke populiste (koji jur vladaju vsepovsod - nego socijali-zam!). Zato ča zapadnjački politički in-žinjering ruši autokraciju po arapskim zemljama, i - donosi kaos i politički konzervativizam. Inšoma, daleko san poša, a pišen danas samo ča je novega na Hrvaškem - možda, ipak, prva istin-ska, dubinska demokratizacija, u kojoj se s mukama stvara PRAVNA DRŽAVA, jer kao nikada u novijoj povijesti (od 1848. do danas), osnažen je onaj bitni, treci stup vlasti - pravosudni. Tako to izgleda danas, ima šansi da se taj trend nastavi i poslije izbora od 4. decembra 2011. I da zaspravlje uvi naši narodi počnu normalno živiti. knjižna novost Vojnovicev nov roman Nekateri literarni kritiki trdijo, da se šele v drugem romanu pokaže, iz kakšnega testa je pisatelj. Prelomni trenutek je napočil tudi za Gorana Vojnovica, ki je s svojim prvencem Čefurji raus! doživel izreden uspeh: roman je v Sloveniji doživel pet ponatisov, prevedli pa so ga že v šest jezikov. Pri Študentski založbi je izšel njegov drugi roman Jugoslavija, moja dežela. Na police slovenskih knjigarn bo knjiga prišla čez dober mesec dni, 24. novembra pa jo bodo predstavili na Slovenskem knjižnem sejmu (ta bo kot znano potekal v ljubljanskem Cankarjevem domu od 23. do 27. novembra). Jugoslavija, moja dežela je roman o razpadu družine Borojevic in sveta, v katerem je živela. O sinu Vladanu, ki se odpravi na pot po Balkanu, da bi našel očeta Ne-deljka, ki naj bi leta 1991 padel v vojni ... priloga primorskega dnevnika gradbeništvo prijeten dom pritogo za vašo reklamo na Primorskem dnevniku brezplačna št. 800.129.452 Mraz trka na vrata V jesenskem času, ko se klima spremeni in temperature padajo se zavemo pomembnosti ogrevanja. Ogrevanje je v določenih situacijah nujno za naše preživetje, prav tako pa lahko rečemo, da je primerno ogrevanje ugodje, ki se mu nismo pripravljeni odpovedati. Vsi poznamo dober občutek, ki nas prevzame, ko vstopimo iz mraza v primerno ogret prostor. Ko omenimo ogrevanje mnogi pomislimo tudi na finance, ki bodo potrebne v prihajajoči zimi. Glede stroškov pri prenovi ali zamenjavi zastarelih ogrevalnih naprav pa velja, da so ti običajno precej višji v starejših zgradbah. Zato že pravilna odločitev posameznika lahko pomeni znaten energetski in finančni prihranek. V znanosti povezave med zmrzovanjem na prostem ali v podhlajenih prostorih ter prehladom niso uspeli dokazati. Nahod je nalezljiv, nalezemo se ga ob kontaktu s prehlajeno osebo. Prehlad, v obdobju od zgodnje jeseni do pozne pomladi zvest spremljevalec vseh generacij, je akutno obolenje dihal. V 80 odstotkih je posledica virusne okužbe sluznice žrela, nosu in obnosnih votlin, pravijo strokovnjaki. Odrasli običajno zbolijo dvakrat do trikrat na leto, otroci pa lahko tudi do 12-krat letno, opozarjajo strokovnjaki. Raziskovalci neposredne povezave med mrazom in prehladom niso uspeli dokazati. Je pa res, da mraz in prezeblost oslabita obrambni sistem telesa. Sluznice so slabše prekrvavljene in povzročitelji i ninnn II JUIW Vanja Devetak O I I O I I I O I II lil I IZDELAVA, POPRAVILA IN VZDRŽEVANJE OGREVALNIH, PLINSKIH IN VODOVODNIH NAPRAV Alternativni in I obnovljivi • energetski viri Nabava, inštalacija in vzdrževanje peči na biomaso (drva, pellet...) znamke i— i ŠEMPOLRJ 1 /116, TS Iti. B40-200312 MOB. 347-6282079 bolezni tako lahko hitreje napadejo in oslabijo organizem. Zato je primerno ogrevano stanovanje ključnega pomena. Stanovanje lahko ogrevamo na različne načine. Če imamo novo stanovanje in torej tudi novejše sisteme za ogrevanje, potem nas ob koncu kurilne sezone zagotovo ne bo »bolela glava« in predvsem ne bo trpela denarnica, kot če je vaš sistem ogrevanja star nekaj desetletij. Časi, ko se je po stanovanjih v najhujši zimi zaradi preobilnega ogrevanja večstanovanjskih stavb sprehajalo v kratkih rokavih, so dokončno mimo. Ker poznamo veliko virov toplote, obstaja tudi veliko načinov ogrevanja. Ogrevanje se razlikuje tudi glede na način pretvorbe in dostave toplotne energije uporabniku. Centralno ogrevanje Centralno ogrevanje zagotavlja toploto enemu prostoru ali celotni hiši z ene točke. Centralno ogrevanje se razlikuje od lokalnega v tem, da se toplota ustvarja na enem mestu (npr.: kurilnica). Najpogostejša metoda ustvarjanja toplote vključuje fosilna goriva v kombinaciji s pečjo ali kotlom. Nastala toplota se nato s pomočjo cevi, po katerih krožita voda in zrak, razdeli po celotni hiši. V zadnjem času se vse bolj uporablja sončna toplota, kjer se toplota razporedi s pomočjo kroženja vode. Električno ogrevanje Električno ogrevanje je vsak proces, v katerem se električna energija pretvori v toploto. Ta način ogrevanja se uporablja za več stvari (npr.: ogrevanje prostora, MONTAŽNI LESENI PODI LAMINATNATLA TALNE OBLOGE IN PLUTOVINE ZIDNE TAPETE IN DEKORATIVNE TKANINE ŠTUKATURE IN DEKORACIJE V MAVCU ULICA MOLINO A VENTO, 5 TRST TEL 040.762643 POOBLAŠČENI PRODAJALEC N.0.R.D kuhanje, ogrevanje vode, ogrevanje v industrijske namene). Pri procesu električnega ogrevanja ne moremo brez omembe električnega grelca. To je električna naprava, ki pretvarja električno energijo v toploto. Znotraj vsakega električnega grelca je grelni element, ki deluje po principu, ki ga je odkril James Prescott Joule leta 1841. Joule je ugotovil, da lahko električni tok s pomočjo prevodnika in upora spremenimo v toploto. Alternativno pa lahko toplotne črpalke uporabljajo elektromotor za pogon hladilnega kroga, ki vleče energijo iz virov kot so tla ali zunanji zrak in istočasno oddaja energijo v prostor, ki se ogreva. Nekateri sistemi, npr. klima, omogočajo tudi obratno delovanje, ko se notranji prostor ohlaja in se topel zrak odvaja ven. Toplotna črpalka prispeva tudi k čistejšemu okolju, kar cenijo zlasti ekološko ozaveščeni uporabniki. Sodobni ogrevalni sistemi Sodobni ogrevalni sistemi prispevajo z uporabo obnovljivih energetskih virov k varovanju okolja, obenem pa omogočajo tudi manjšo odvisnost od neobnovljivih fosilnih goriv, kot so premog, nafta in zemeljski plin. Med sodobne ogrevalne sisteme med drugimi štejemo ogrevanje z izkoriščanjem sončne energije, ogrevanje z lesno biomaso in toploto iz okolja. Za ogrevanje s pomočjo sončne energije so značilni sistemi sončnih kolektorjev ali ostalih termičnih solarnih naprav. Delovanje teh naprav je zelo preprosto. Sevanje sonca s pomočjo zbiralnikov spremenimo v toploto, ki jo nato uporabimo. Pomembno je, da naprave namestimo na mesta, ki so dobro obsijana s soncem. Sončne zbiralnike neprestano izboljšujejo, kar zagotavlja obstoj tehnologije tudi v prihodnosti, obenem pa nam izboljšave omogočajo optimizacijo izrabe sončne energije. Ogrevanje z lesno biomaso je najstarejši način ogrevanja, saj je les predstavljal edini vir energije dolga tisočletja. Z različnimi izumi, ki omogočajo priloga primorskega dnevnika gradbeništvo prijeten dom pnloso za vašo reklamo na Primorskem dnevniku brezplačna št. 800.129.452 optimizacijo zbiranja toplote, je ogrevanje z lesom kot obnovljivim virom v zadnjem času ponovno zanimivo. Ko govorimo o lesu, je za pridobivanje toplote uporabna tako lesna biomasa, ki obsega predvsem naravni les iz gozda, kot tudi leseni odpadki iz industrije, predvsem palete, žagovina in lubje. S finančnega vidika je najbolje, da kotle na polena kombiniramo s hranilniki toplote, saj predvsem poleti potrebujemo toploto le za ogrevanje sanitarne vode. Poleti namreč kotli na trdo gorivo (polena) porabijo preveč energije in takrat lahko uporabimo male oljne ali plinske kotle. S tega vidika je zelo primerna tudi kombinacija kotla na trdo gorivo z ustreznim solarnim sistemom za pripravo tople vode. Nekateri se namesto polen raje odločijo za palete -do 5 cm dolge palčke so sestavljene iz stisnjenega žaganja in lesenega prahu -, saj ima ogrevanje z njimi določene prednosti. Zaradi velikosti so primernejši za shranjevanje in transport, imajo pa tudi večjo kurilno vrednost. Še en zelo privlačen način ogrevanja z lesno biomaso predstavljajo kamini, ki ne poskrbijo le za toploto, temveč tudi za prijetno vzdušje. Poznamo tako odprte kot tudi zaprte kamine. Odprti kamini so pogostejši in čeprav nam omogočajo neposreden stik z ognjem, je njihov izkoristek le od 20 do 30 odstotkov, medtem ko je pri zaprtih kaminih zaradi zaprtega kurišča izkoristek toplote bistveno večji. V zadnjem času so na tržišče prišle tudi kaminske peči, ki imajo vodni hranilnik. Te peči ne ogrevajo le prostora, ampak tudi segrevajo vodo, ki je uporabna za nadaljnje neposredno ogrevanje. Peči so primerne predvsem za nizko energetske hiše. Toplotne črpalke Topel in varčen dom lahko dosežemo z izborom primerne toplotne črpalke, ki nam bo ogrevala stanovanje. Črpalka je ekološko najprijaznejši in energetsko najcenejši način ogrevanja prostorov in sanitarne vode. Deluje po enostavnih fizikalnih zakonih, in sicer tako, da toploto črpa iz okoliškega zraka, vode ali zemlje, z njo ter dodano električno energijo potem segreva vodo do temperature 55°C in več. Toplotne črpalke so se v večji meri pojavile v začetku 80. let prejšnjega stoletja, ko je nastopila naftna kriza. Zeleta 1937 so jih sicer uporabljali v Švici. Številka se je po Evropi hitro večala. V Avstriji npr. so imeli leta 1989 inštaliranih 500 toplotnih črpalk, leta 2001 že 2000 toplotnih črpalk, leta 2005 pa že več kot 6000 ogrevalnih toplotnih črpalk. Strokovnjaki označujejo toplotne črpalke za »sisteme prihodnosti«. Med prednostmi toplotne črpalke strokovnjaki navajajo zlasti precej nižje stroške ogrevanja, celo do 60 odstotkov v primerjavi z drugimi načini. Ni zanemarljivo niti dejstvo, da toplotni črpalki okolje podari 75 odstotkov potrebne energije za ogrevanje, emisije CO2 so zmanjšane od 31 do 59 odstotkov. Za tovrstne sisteme ni potreben niti dimnik niti hranilnik goriva, velja tudi, da je njihovo delovanje tiho. Za postavitev naprave je potreben le minimalen prostor za kurilnico. Za delovanje uporablja električno energijo, ta pa je in cenovno stabilnejša od fosilnih goriv. Enako velja glede zalog. Toplotna črpalka velja tudi za energetsko najcenejši način segrevanja sanitarne vode. Nameščena na hranilnik vode je sestavljena iz kompresorja, ki plin stiska in ga ogreva, ekspanzijskega ventila, kjer se plin razširja in ohlaja ter dveh toplotnih izmenjevalcev, vam bodo povedali strokovnjaki. Njena dodatna odlika je, da se lahko uporablja tudi za hlajenje manjših kleti ali shramb, kar ni tako zanemarljivo dejstvo. Sistem termične dezinfekcije, ki je vgrajen v črpalko, omogoča preprečevanje pojava legionele. Smotrna izbira sistema Zadnji trendi kažejo, da se ogrevanje z obnovljivimi viri sredstev povečuje, saj se cene fosilnih goriv zvišujejo, vse več pa je tudi zakonskih omejitev povezanih z zmanjševanjem toplogrednih plinov, majhno vlogo pri temu pa igra tudi ti. »ekološka zavest«. V zadnjem času je zelo izrazit trend uporabe lesene biomase. Le-ta omogoča ogrevanje s popolnoma obnovljivim virom energije, vendar je začetna investicija za sistem visoka, tako da je uporaba tega načina ogrevanja priporočljiva predvsem za lesno predelovalno industrijo. Prav tako se v zadnjem času zmanjšuje uporaba sončnih kolektorjev, saj se instalacija kolektorjev zaradi padanja cen toplotnih črpalk ne izplača, razen če gre za ogrevalni sistem za nizkoenergetsko hišo. NAŠA PRODAJALNA GRADBENO PODJETJE IN GRADBENE OBNOVE FRANDOU GROUP s.n «OB tMMM 9M33B Corso del Popolo, 54 34074 TRŽIČ (GO) tel. & fax 048146336 mob. 3495939706 trieste@haus.rubner.com www.haus.rubner.com TECNAL Montažne hiše Naše podjetje je bilo ustanovljeno kot podjetje^ za gradnjo montažnih hiš na projekt. Ravno v skladu s tem konceptom razvijamo našo ponudbo, da bi zadovoljili vedno zahtevnejše povpraševanje na trgu. Zato smo ustvarili tri gradbene linije: ekološko, bio-ekološko, ki postavlja v ospredje sožitje narave In človeka, in linijo tutto legno (100% les). Bio-ekološka linija se razlikuje od ekološke glede na uporabo materialov medtem ko je nosilna lesena konstrukcija enaka (vezani lepljeni les-laminat) La Combustibile s.n. IRST - DONIJO 30 TEL 040.020331 - 010252 PELLET že od 3,90 € vreča 15kg t Diesel goriva t Kurilno olje za ogrevanje 6 Dostava na dom drvi in pelleta t Peči in štedilniki na drva in pellet Železni na Terčon Nabrežina 124 tel. 040 200122 www.zelezninatercon.com info@zelezninatercon.com TECNAL sne, ulica Aquileia, 38 - 34170 GORICA - Tel. 0481.523104 Fax 0481.525719 • Prenosni telefon 330.962664 • 347.1006845 info@tecnalcasa.it • www.tecnalcasa.it 4 Sobota, 5. novembra 2011 TRST / O w APrimorski r dnevnik O Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu štmaver - V vasi se je zaključil sanacijski poseg Plaz saniran, deževnico preusmerili v odtočni kanal Prizorišče usada danes (zgoraj) in pred poldrugim letom (levo), odtočni kanal za deževnico (desno) bumbaca Plaz so sanirali in deževnico preusmerili v odtočni kanal. V Štmavru se je zaključil sanacijski poseg deželne civilne zaščite na plazišču, ki je ogrožalo dve domačiji v Vasi. Potem ko so po dežju iz prejšnjih dni ugotovili, da je bil zemeljski usad uspešno saniran, so se odločili za organizacijo slovesnosti za uradno predajo namenu novih podpornih zidov, odtočnih kanalov in jaškov. Slovesnost bi morala potekati že v minulem tednu, zaradi drugih obveznosti deželnega odbornika Riccarda Riccardi-ja pa so jo prenesli na kasnejši datum; po vsej verjetnosti bo potekala v soboto, 12. novembra, ali pa v soboto, 19. novembra. Z goriške občine bodo vabilo na slovesnost odposlali tudi deželnemu svetniku Slovenske skupnosti Igorju Gabrovcu, ki je od vsega začetka spremljal zadevo in na deželi pritisnil na prave vzvode zato, da je do posega sploh prišlo. Potek sanacijskega posega nam je pojasnil predsednik rajonskega sveta za Pevmo, Štmaver in Oslavje Lovrenc Persoglia, ki je pred začetkom del prisluhnil opombam domačinov - zlasti družine Robazza, katere hiša je bila neposredno ogrožena in je morala zaradi usada zapustiti dom - ter njihove predloge posredoval deželni civilni zaščiti. »Naše zahteve so upoštevali, sploh pa so opravili zelo dobro delo. Plazišče so izkopali, prišli do trde podlage in na njej zgradili dre-nažo iz kamenja. Nanjo so namestili prepustno cev, skozi katero odteka voda; na pobočje usada so položili še platno, ki ravno tako prispeva k odtekanju vode proti cevi,« pravi Persoglia in razlaga, da so zgradili tudi dva podporna zidova in več jaškov, ki vodo preusmerjajo v odtočne kanale, po katerih de- ževnica odteka v dolino proti Pevmici. Poleg tega so na cesti, ki vodi proti cerkvi, zgradili več prečnih žlebov, ki ravno tako prispevajo k odtekanju vode v kanale. »Deževnica sedaj ne teče več po pobočju, kar je pred posegom nedvomno prispevalo k nastanku plaza,« poudarja Persoglia in pojasnjuje, da je podjetje Irisacqua poskrbelo za zamenjavo 600 metrov vodovodnih cevi, za kar si je prizadeval Gabrovec. Po njegovih besedah so svojčas tehniki podjetja Irisacqua trdili, da vodovodne cevi s svojim puščanjem ne povzročajo plazenja zemlje, če so jih nato zamenjali, pa pomeni, da verjetno ni bilo ravno tako. »V omenjeni družbi so sprva odklanjali vsakršno odgovornost, dejstvo, da so tudi sami opravili vsa potrebna dela, pa govori o nasprotnem,« opozarja Gabrovec. »Ali so cevi dejansko puščale, ne bomo mogli nikoli preveriti. Za položitev no- vih cevi so namreč izkopali nov rov, tako da so stare pustili na svojem mestu,« pravi Per-soglia. Z nameščanjem novih cevi so končali julija, za njihov priključek na vodovodno omrežje pa so bili prebivalci tamkajšnjega območja brez vode le nekaj ur. »Če bi hoteli namestiti nove cevi namesto starih, bi bili brez vode veliko več časa,« še ugotavlja Persoglia. Po njegovih besedah je k nastanku plaza prispevala zlasti deževnica, ki je pritekala na pobočje s ceste; zdaj so jo speljali v odtočne kanale, po zadnjem večjem deževju pa je bilo mogoče v jaških slišati žu-borenje vode več dni, kar pomeni, da je bil sanacijski poseg uspešen. Podjetje, ki je saniralo območje, je zakonsko odgovorno za desetletno garancijo podpornih zidov in odtočnih kanalov; seveda domačini upajo, da bodo svoje namenu uspešno služili še veliko več časa. (dr) poziv zupanom Preprečite izgon »novih« Italijanov Tudi v goriški pokrajini odrašča že kar nekaj mladih pripadnikov ti. druge generacije priseljencev. To so že v Italiji rojeni otroci semkaj priseljenih staršev. Večinoma se ti mladi čutijo povsem Italijani. Rojeni so v tej državi, italijanščina jim je prvi pogovorni jezik, tu so obiskovali šolo, se družili z vrstniki in vključevali v tukajšnjo družbo. Dokler so mladoletni, ni težav. Problem pa se pojavi, ko dopolnijo 18. leto starosti in postanejo polnoletni. Normalno bi bilo, da bi avtomatično dobili državljanstvo, v resnici pa ni tako. Italijanska zakonodaja namreč določa, da je za pridobitev državljanstva treba vložiti specifično prošnjo in da je za to čas omejen na eno leto. Mnogim med mladimi »novimi Italijani« se še sanja ne in njihovi starši prav tako o tem niso obveščeni, da tvegajo po preteku enega leta dokončno izgubo državljanske pravice in posledični izgon v matično državo staršev, kjer se najbrž nihče med njimi ne bi znašel. Humanitarna organizacija Save the children je v sodelovanju z združenjem občin ANCI in mrežo G2 -Seconde generazioni na vsedržavni ravni sprožila kampanjo 18 let na občini, s ciljem, da bi mlade priseljence druge generacije in njihove starše obvestila o pravici do državljanstva predvsem pa o nujnosti, da prošnjo vložijo v roku. Na Goriškem je k akciji osvešča-nja pristopilo združenje Anolf, ki se pri sindikalni zvezi Cisl ukvarja s problematiko integracije priseljencev. Pred meseci, pišejo, so že zaman pozvali predsednika pokrajine in predsednike občinskih svetov vseh 25 občin, da bi kampanjo podprli z odobritvijo dnevnega reda na to temo. Sedaj pa se z novim pozivom obračajo naravnost na župane vseh občin na Goriškem in jih vabijo, naj se neposredno aktivirajo pri obveščanju priseljenskih družin. Na osnovi anagrafskih podatkov, s katerimi razpolagajo v občinskih matičnih uradih, naj bi ob dopolnitvi 18. leta pisno obvestili vsakega priseljenca druge generacije o potrebi, da pravočasno vložijo prošnjo za priznanje državljanstva in torej potrditev pravice do bivanja v državi, ki jo sicer že imajo povsem za svojo domovino. Podjetje lrisacqua zamenjalo okrog šesto metrov vodovodnih cevi - Deset let garancije primarne volitve Cingolani: Manj birokracije za podjetnike Goriška občina naj bo na strani podjetnikov, ki želijo investirati v nove pobude. V to je prepričan kandidat DS na jutrišnjih primarnih volitvah leve sredine Giuseppe Cingolani, ki meni, da je treba odpraviti vse birokratske zapreke, ki danes zavirajo nove gospodarske pobude. V primeru izvolitve se bo zato zavzel za učinkovitejše delovanje pristojnih občinskih služb in usklajevanje z drugimi za razna dovoljenje pristojnimi upravami (Zdravstveno podjetje, Arpa, Pokrajina), da bi čim skrajšali časovne roke izdaje tako gradbenih kot drugih dovoljenj za odpiranje novih podjetij. S tem naj bi privabili nove investicije zlasti na inovativnih gospodarskih segmentih, kot so alternativni energetski viri, trajnostno gradbeništvo in zeleno gospodarstvo, pridobili bi delovna mesta, zaustavili negativni demografski trend in dali nov zagon rasti mesta. Cingolani stavi tudi na infrastrukturne povezave, zlasti cesto 56 bis in železniški odsek med severno in južno postajo v Ronkah. Pomembno vlogo morajo imeti tudi socialne zadruge, s katerimi bi kot župan sklenil dogovor, ki naj bi jim zajamčil določen delež pri javnih zakupih. primarne volitve Del Ponte z VZPI za spoštovanje spomina Tudi kandidat stranke Levice, ekologije in svobode na primarnih volitvah goriške leve sredine Paolo Del Ponte se je v teh dneh srečal s predstavništvom partizanskega združenja VZPI v Gorici. Kandidat je orisal svoje programske smernice za upravljanje mesta in prisluhnil ocenam borčevske organizacije glede goriške stvarnosti. Soglašali so v oceni, da je potrebno varovati načela republiške ustave in mlade generacije vzgajati v duhu spoštovanja zgodovinskega spomina. Zal obstajajo v delu goriškega prebivalstva še vedno prisotne velike vrzeli glede zgodovinskega spomina, ki ne dopuščajo, da bi pomembna prizorišča osvobodilnega boja bila primerno obeležena in da bi se okrog zgodovine 20. stoletja ustvarila splošna družbena zavest, da sta antifaši-zem in odporniško gibanje temeljni vrednoti italijanske demokracije. Del Ponte in predstavniki VZPI so tudi soglašali, da je v mestu, ki se odlikuje po večjezičnosti in večkulturnosti, treba delovati v prid dialoga in medsebojnega spoštovanja med prebivalci. gorica - Primarne volitve Bellavite s predsednikom SKGZ: Čezmejni potencial neizkoriščen Kandidat Andrea Bellavite z goriškim predsednikom SKGZ Liviom Semoličem fotok.d. O potrebi po prodornejšem čezmejnem sodelovanju sta soglašala kandidat Foruma za Gorico na jutrišnjih primarnih volitvah leve sredine, Andrea Bel-lavite, in pokrajinski predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Livio Semolič. Dosedanji učinki padca meje so pod pričakovanji - sta ugotavljala -, kar se ne nazadnje odraža tudi v tem, da je pojenjalo navdušenje okrog snovanja projektov z novogoriškimi sosedi. Občani ne opažajo konkretnih rezultatov takšnega sodelovanja in zato spremljajo z vedno večjo pasivnostjo pobude, ki gredo v to smer. Potrebna sta to- rej močan zasuk in čimprejšnje udejanjenje nastavljenih projektov. Bellavite je izpostavil dejstvo, da je ravno manjšinska organiziranost tista, ki še danes nosi največ zaslug za navezavo in spodbujanje čezmejnih sinergij, saj tako na italijanski strani kot tudi na novo-goriški je občutiti določeno mlačnost, ki je ne gre podcenjevati. Prišel je torej trenutek zelo konkretnih dejanj, ki bodo potrdila veliki potencial goriškega čez-mejnega prostora, kjer se sistemsko združujejo vsi resursi od Vipavske in Soške doline do Brd z edinim skupnim stičiščem, ki ga predstavlja goriško somestje. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 5. novembra 2011 15 gorica - Slovenski družbeni in politični predstavniki o jutrišnjih primarnih volitvah Priložnost za soodločanje občanov in prenovo v goriški občinski upravi Vsi ocenjujejo, da je udeležba na jutrišnjih primarnih volitvah leve sredine izjemno pomembna Jutrišnje primarne volitve za izbiro kandidata leve sredine za občinske volitve v Gorici so izjemna priložnost soodločanja in prenove v mestni upravi. Tako ocenjujejo nekateri družbeno in politično aktivnejši slovenski predstavniki, ki se bodo volitev udeležili in vabijo vse občane, naj ne zamudijo priložnosti, da tudi sami prispevajo k prenovi. Pokrajinski predsednik SKGZ Livio Semolič vidi pomen primarnih volitev v »jasnem predhodnem soočanju med potencialnimi kandidati leve sredine, ne za zaprtimi stenami strank temveč na odprt način, v dialogu z občani. Kandidati imajo priložnost, da predstavijo svoje vizije in tudi, da v interakciji z volivci pridobijo nove spodbude in predloge ter jih vključijo v svoj program«. Z vsemi pomanjkljivostmi, ki jih lahko imajo, so primarne volitve še vedno najboljši način izbire kandidata, še zlasti v primerjavi s tistim, ko odloča peščica strankarskih tajnikov. »Nenazadnje so tudi izraz participacije pri političnih izbirah, ki je toliko bolj dobrodošla v času, ko vsi občutimo krizo in oddaljenost vsedržavne politike in strank. Za Slovence, kot za vsakega drugega občana, je aktivna udeležba na volitvah - primarnih in kasnejših - bistvenega pomena, da pripomoremo k uveljavitvi tistih idej in programov, ki so najbolj prikladni našemu večjezičnemu prostoru, ki se žal še ni otre-sel vsega balasta preteklosti«. Tudi predsednik SSOValter Bandelj je prepričan, da so primarne volitve priložnost, ki je ne gre zamuditi. »Gotovo je to najbolj demokratičen postopek izbire skupnega kandidata za koalicijo. Stranke so predlagale kandidate, kandidati so obrazložili svoje programe, sedaj pa imamo volivci priložnost, da izberemo. Pozitivno se mi zdi tudi to, da so bile volitve sklicane zgodaj in da je na tem složno delala vsa koalicija. Kandidat, ki bo zmagal, bo imel tako ves čas, da se pripravi na preizkušnjo, ki gotovo ne bo lahka, saj bo desna sredina po vsej verjetnosti z Romolijem trd oreh. Tokrat pa je znala leva sredina izbrati pravo pot, ne da bi čakala na zadnji hip.« Kampanja za primarne volitve je kandidate približala ljudem, »kar je v času krize, ki je ekonomska a tudi politična, zelo pomembno. Debate so omogočile skupno poglobitev problemov in iskanje najboljših rešitev. To je znak zrelega pristopa, ki bi moral biti v zgled tudi na državni ravni, kjer vemo, da je volilni sistem zelo nedemokratičen.«. Občinski svetnik in načelnik slovenske komponente DS Aleš Waltritsch se spominja primarnih volitev pred devetimi leti, ko je leva sredina prvič osvojila občino »prav zato, ker smo bili vsi združeni in smo trdno verjeli v to možnost. To je tudi edini način, da leva sredina, ki je že dokazala, da je sposobna uspešno upravljati mesto, lahko zmaga v Gorici, ki ji tradicionalno ni naklonjena«. Kako pomembna je s primarnimi volitvami utrjena složnost, po drugi strani dokazuje dogajanje na volitvah pred 4 leti, »ki je pokazalo, da brez enotnosti ne pridemo nikamor«. »Primarne volitve so tudi priložnost, da se Slovenci uveljavimo kot aktivni in polnopravni člani uprave mesta,« je prepričan Waltritsch, ki vabi slovenske volivce, da se jih udeležijo. »Visoka udeležba bi pomenila dvoje: po eni strani bo podpora in spodbuda k skupnemu nastopanju, po drugi pa tudi izraz negativne ocene delu Romolijeve uprave in želje po spremembi«. Po oceni podpredsednice Pokrajine Mare Černic doživlja politika zelo kritično obdobje in to upravičeno, ker je predaleč od ljudi. »Primarne volitve imajo to dobro lastnost, da se ljudje lahko aktivno vključijo v demokratični proces izbir. Sočasno nudijo tudi možnost ustvarjanja sinergij med sorodnimi a ne povsem sličnimi idejami in vrednotami kandidatov in strank v levi sredini«. Kampanja je tudi nudila priložnost za debate o problemih, kjer so prihajale na dan nove ideje in rešitve in s katerih so vsi, vključno s kandidati, izšli obogateni in bolje opremljeni. »Seveda upam, da bo udeležba na jutrišnjih volitvah visoka. Če hočemo, da se stvari spremenijo, mora vsak od nas nekaj prispevati za to, saj spremembe ne bo- L. Semolič W. Bandelj A. Waltritsch M. Cernic S. Primosig I. Komel do same padle z neba. Vse, ki so nezadovoljni s tokom stvari, zato vabim, naj izkoristijo priložnost«. Da je sprememba potrebna, je Mara Černic prepričana kot upraviteljica Pokrajine, saj sodelovanje z goriško desno sredino doslej ni bilo zadovoljivo. »Institucionalni odnosi bi lahko bili tesnejši, toda politični predznak pogojuje njihovo intenzivnost. Opažam tudi, da občinska uprava na nekaterih temah, ki so za nas ključnega pomena, kot so energija, okolje, zeleno gospodarstvo, sploh nima vizije. Zato bi sprememba in tudi pomladitev uprave bila zares dobrodošla«. Pokrajinski predsednik SSk in občinski svetnik v Gorici Silvan Primosig je zadovoljen, da so se stranke leve sredine dogovorile za izvedbo primarnih volitev. »Ker ni bilo kandidata, ki bi istopal, se mi zdi pozitivno, da ga skupaj izberemo vsi volivci. V teh tednih smo imeli priložnost prisluhniti kandidatom, slišali smo njihove ideje in programe, zato lahko upamo, da bomo sedaj izbrali najboljšega in da bo ta sposoben voditi koalicijo do zmage na pravih volitvah, saj bodo te najpomembnejše«. Primosiga skrbi, da bi udeležba na primarnih utegnila biti nizka. »Občutek imam, da so ljudje siti politike in jo zavračajo. Morali pa bi se zavedati, da politika odloča o življenju vseh nas, zato je predvsem naš interes sodelovati pri izbirah. Ne moremo le stalno kritizirati, ko pa imamo priložnost za odločanje, ostati tiho doma. Zato upam, da bo jutri čim več volivcev sodelovalo pri izbiri kandidata leve sredine«. Ravnatelj Kulturnega doma Igor Ko-mel , ki je tudi že bil občinski svetnik in predsednik Slovenske konzulte na občini, v prvi vrsti izpostavlja pričakovanje številne ude- ležbe. »Še bolj kot zmago tega ali onega kandidata si želim, da bi zmagale primarne volitve. Udeležba mora biti čim bolj številna, saj so primarne volitve edinstvena priložnost za participacijo in s tem znak zdrave demokracije. To je prva stvar. Poleg tega pa si želim, da bi primarne volitve dale tudi signal pričakovanja ljudi po prenovi našega mesta. Kdorkoli med kandidati se bo uveljavil, bo imel toliko večjo moč - in z njim seveda vsa levo sredina - kolikor večja in prepričljiva bo jutri udeležba«. Res je, da so prave volitve še daleč in morda tudi zato ni v mestu občutiti posebne predvolilne mrzlice, kljub temu pa Komel zaupa, »da se bodo naši ljudje podali na volišče, ker bodo s tem dokazali, koliko je globoka in občutena želja, da se v našem mestu kot tudi nasploh v državi politične razmere temeljito spremenijo«. kje in kako Volišče v UGG odprto jutri od 8. do 20. ure Primarne volitve za izbiro županskega kandidata leve sredine na občinskih volitvah v Gorici bodo jutri. Volišče bo odprto v telovadnici UGG na Trgu Battisti med 8. in 20. uro. Glasovali bodo lahko vsi goriški občani, ki so dopolnili 16 let in bodo prispevali vsaj en evro za kritje organizacijskih stroškov. Šest strank je podpisalo programski dogovor, da bodo podprle kandidata, ki bo izšel kot zmagovalec iz primarnih volitev. Dve stranki - Slovenska skupnost in Federacija levice - se ne predstavljata s svojim kandidatom, pač pa podpirata kandidata Demokratske stranke Giuseppeja Cingolanija oz. kandidata Foruma za Gorico Andreo Bellaviteja. Poleg njiju kandidirata še člana Italije vrednot Mauro Valentinsig in Levice, ekologije in svobode Paolo Del Ponte. nova gorica - Sindikat azbestnih bolnikov Zatika se pri izvajanju azbestnega zakona »Bolniki bodo še v večjem številu umirali« Čeprav sta minili dobri dve leti, odkar je v Sloveniji stopil v veljavo noveliran zakon o odpravljanju posledic dela z azbestom, ki je sicer podprl prizadevanja Sindikata azbestnih bolnikov Slovenije (SABS) po ustreznejši zdravstveni, kot tudi socialni varnosti delavcev izpostavljenih azbestu, pri omenjenem sindikatu opozarjajo, da se v praksi zatika na več ravneh. Zatika se pri izplačevanju odškodnin, vse pogosteje se v postopkih ocenjevanja preostale delaz-možnosti azbestnih bolnikov ne ščiti njihovega preostalega zdravja. »To pa za obravnavano populacijo bolnikov pomeni, da bodo v nadaljevanju še v večjem številu obolevali in umirali za pljučnim rakom,« je prepričan Bojan Go-ljevšček, predsednik zveze SABS. Jure Srkoij je eden od slovenskih odvetnikov, ki zastopa azbestne bolnike. Zastopa dvanajst strank, od teh so štirje v dobrem letu dni že umrli. »Pravica in odločanje za te ljudi se vleče že nekaj let. Za tiste, ki je niso dočakali, je zaman. V skladu z zakonom odškodnina sicer pripada tudi dedičem, a je prvenstveno namenjena tistim ljudem, ki zelo trpijo zaradi azbestnih bolezni, da si z njeno pomočjo B. Goljevšček k.m. J. Srkoij k.m. olajšajo življenje. Praviloma so to ljudje z nizko izobrazbo in nizkimi dohodki,« opozarja odvetnik. Pridobivanje pravice do odškodnine pa še zdaleč ni preprosto, v nekaterih primerih državni organi glede tega celo nerazumno odločajo. Zatika pa se predvsem na treh ravneh. Ko komisija vlade na podlagi izvedenskega mnenja odloči, da azbestnemu bolniku pripada odškodnina, mora del le-te izplačati država, del pa delodajalec. »V sedanjem trenutku se delodajalci izredno pogosto izogibajo priznanju, da je delavec pri njih zbolel, čeprav je očitno, da je delal z azbestom, in to izhaja iz odločbe komisije,« opozarja odvetnik. Taka podjetja so po njegovih besedah Fenolit pri Borovnici, portoroška Splošna plovba, Creina Kranj in železarna Jesenice. Drugo, kar se je krivično uveljavilo v praksi, pa je, da je nekomu, ki ima sicer več priznanih bolezni, povezanih z azbestom, komisija odloči, da se mu prizna odškodnina samo za tisto bolezen, ki je po posebnem pravilniku sprejeta na podlagi zakona, do katere je azbestni bolnik upravičen. Tako se dogaja, da nekdo, ki ima priznane, denimo, tri bolezni, povezane z azbestom, dobi enako odškodnino kot nekdo, ki ima eno. »Tu še nimamo prakse vrhovnega sodišča, vsa ostala sodišča pa so doslej pritrjevala taki praksi,« je zgrožen Srkoij. »Tretji problem pa je naslednji: azbestni bolniki, ki imajo priznano poklicno bolezen, imajo številne zdravstvene težave: bolečine pod rebri, težko dihajo, piska jim v pljučih, hitreje se utrudijo ... Zato so pri svojem delovanju močno ovirani. Praviloma pa izvedenski organi pri zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ne priznajo invalidnosti, praviloma tudi v pritožbenem postopku ne priznavajo invalidnosti!« še pojasnjuje odvetnik. O zadnjem zgovorno priča naslednji primer mlajšega moškega z goriškega, mizarja, ki ima težave z dvema boleznima: prva je degenerativne narave, druga je azbestna bolezen, ki mu je priznana kot poklicna bolezen. Na Zavodu za invalidsko in pokojninsko zavarovanje (ZPIZ) je sprožil postopek ocene zmožnosti za delo, ker mu je goriški zavod izdal odločbo, v kateri ima priznano tretjo kategorijo invalidnosti, a ne zaradi poklicne bolezni, zgolj zaradi prve. Kar pa gospodu ne rešuje problema v celoti, saj je azbestni bolnik in mu je zato treba zagotoviti varno in zdravo delovno mesto. Sedaj dela kot mizar in je dnevno v stiku s topili, laki, lepili in podobnim. Na odločbo se je pritožil, drugostopenjski organ ZPIZ-a pa mu je potem odvzel še tisto prvotno priznano invalidnost. »Zadeva se je nadaljevala na delovnem sodišču, kjer se je na predlog odvetnika prizadete stranke določilo sodnega izvedenca, ki je izdal grozljivo izvedensko mnenje: prizadetega azbestnega bolnika obravnava kot zdravega in ugotavlja, da ta delavec lahko opravlja svoje delo brez nevarnosti tudi naprej. Jasno je, da tožba v tem primeru pade!« ogorčen povzema primer člana njihovega sindikata Goljevšček. Katja Munih gorica - Tednik L'Espresso »Svete« primarne Tednik L'Espresso posveča v najnovejši številki pozornost tudi jutrišnjim primarnim volitvam v Gorici in jih v naslovu krajšega dopisa označuje za »svete«. Razlog je v tem, da sta glavna tekmeca v levi sredini bivši duhovnik Andrea Bellavite in bivši semeniščnik Giuseppe Cingo-lani (novinar ga je sicer pomotoma prekrstil v Stefana). Tednik spominja, da je Bellavite kandidiral za župana že leta 2007, ko ga je zaradi tega Vatikan postavil pred izbiro: ali talar ali politika. Izbral je slednjo in tudi s podporo komunistov dosegel 20 odstotkov glasov. Sedaj se spet poteguje, da bi premagal berlusconijevca Romo-lija, a bo moral najprej na primarnih volitvah prepričati katoličane, naj izberejo njega in ne bivšega semeniščni-ka in profesorja verouka Cingolanija, ki pa ne nastopa s škofovim temveč z blagoslovom »zvezde« demokratov Serracchianijeve. ajdovščina - Sindikati optimistični Čudež v Primorju Zaposlenim obljubili denar - Do ponedeljka odložene vse aktivnosti glede stavke Včerajšnji preobrat v ajdovskem Primožu je presenetil zaposlene. Sindikati so namreč že pripravljali vročitev stavkovne napovedi upravi, saj jim ta ni hotela pisno potrditi namere, da v ponedeljek izplača 200 evrov akontacije in šestino regresa. Zaposlenim uprava sicer dolguje omenjeni del regresa in del oktobrske plače. »Na vidiku je bila napoved stavke, a zgodil se je čudež. Predsednica uprave nas je dala trdna zagotovila, da bodo v ponedeljek zaposlenim nakazali obljubljenih 200 evrov neto akontacije in šestino regresa,« je včeraj povedal Ilija Vukoje, predsednik sindikata Konfederacija 90 v Primožu, pozitivno presenečen nad razpletom. »Do ponedeljka smo tako odložili vse aktivnosti v zvezi s pripravami na stavko. Nima smisla v tem trenutku stvari zaostrovati,« pojasnjuje Vukoje, ki je na srečanju s predsednico uprave dobil tudi zagotovilo, da bodo poravnana tudi tekoča izplačila. »Nekaj prilivov je, nekaj nepremičnin se bo prodalo ... Odpovedi so sicer neizogibne. Do konca meseca bodo začeli vročati prve odpovedi. To sicer ne bo rešilo podjetja,« dodaja sindikalist, ki priznava, da takšnega odziva od uprave niso pričakovali, zato so bili včeraj precej optimistični zaradi zagotovila, da bo v ponedeljek obljubljeni denar tudi izplačan. »Dogajanje pa skrbno spremljamo. V kolikor ne pride do uresničitve te obljube, imamo v rokah vse pripravljeno, da v najkrajšem času ustavimo delo. Zavedamo pa se posledic morebitne stavke, dobro vemo, da je tudi stečaj na vidiku. Tudi mi moramo razumeti upravo, ki neumorno dela do večera, saj morajo bankam v čim krajšem roku predložiti sanacijski program,« dodaja Vukoje. (km) 16 Sobota, 5. novembra 2011 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Župan nagovoril predsednika senata »S slovenskimi občinami ponovno sešivamo Goriško« Romoli: S podporo države bomo zgled za Evropo - Schifani na čelu vlade? »Novinarski "gossip"« Grozil in čakal na pomoč Stoletnice ni dočakala Svoje stoletnice ni dočakala. Slabost, ki jo je obšla včeraj nekaj minut po 18. uri, je bila usodna za 99-letno Goričanko. Umrla je na svojem domu v Ulici De Gasperi. Zaman je bil prihod reševalcev službe 118 in policijske patrulje, ki so se zaradi primera smrti nekaj časa zadržali na domu pokojnice. Zaradi vozil s prižganimi sirenami sredi ceste je bil promet skoraj eno uro oviran. Predsednik senata v spremstvu goriškega župana po prihodu v občinsko palačo bumbaca TRZIC I I v» v v • t Izredno čiščenje cest Dvakrat na dan v prvem tednu novembra in enkrat dnevno do konca meseca: to predvideva izredni plan za čiščenje cest Tržiča, za katerega se je odločila občinska uprava, zato da prepreči težave zaradi padanja listja. Zaradi deževja lahko postane le-to resen problem. »Zagotavljati popolno čiščenje celotnega mesta je nemogoče. Smo pa pripravili program posegov na najbolj kritičnih mestih,« so včeraj povedali na tržiški občini. To na primer velja za drevoreda San Marco - kjer je v zadnjih dneh padlo 80% listja - in Cosulich, kjer so enkratnemu dnevnemu čiščenju cest v tekočem tednu dodali še drugo, izredno. Ne gre za majhen opravek, saj vsako čiščenje traja v povprečju tri ure. Izredni plan čiščenja ne bo bremenil občine z dodatnimi stroški. »Gorica ima pogoje, da postane zgled za Evropo. Po zaslugi pragmatičnega sodelovanja med Gorico, Novo Gorico in Šem-petrom-Vrtojbo polagamo temelje družbenega in urbanističnega "sešitja" teritorija, ki ga je dramatično dogajanje iz preteklosti ločevalo dolga desetletja.« S temi besedami je župan Ettore Romoli nagovoril predsednika senata Renata Schifanija, ki se je po udeležbi na ceremoniji v Redipulji s spremstvom pripeljal v Gorico in pol ure zadržal na občini. Pred drugim najvišjim predstavnikom državne oblasti je Romoli še dejal: »Med prvimi v Evropi smo aktivirali Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje. To bo olajšalo pot do uresničitve projektov, ki bodo lahko veliko prispevali h gospodarstvu našega prostora. Neko novo kulturno in mednarodno dinamiko je v mestu sprožil tudi prihod arhitekturne fakultete, ki v sodelovanju z arhitekturo iz Ljubljane preučuje načine urbanističnega "seši-tja" območja dveh mest, nekoč ločenih z mejo.« Župan je rimskemu gostu pojasnil, da je vstop Slovenije v EU za Goriško velika priložnost, »če jo bomo znali pravilno izkoristiti, če pa je ne bomo, bomo za to drago plačali, saj bomo ostali praznih rok, potem ko je z mejo padlo tudi gospodarstvo, ki je bilo od meje odvisno. V tem občutljivem trenutku potrebujemo bližino države, ki naj še naprej podpira naše projekte, saj so zgled evropske integracije«. Schifani, ki se je vpisal v knjigo gostov, je ob izhodu iz občinske palače o splošnem dogajanju dejal, da morajo glede strateških izbir vse politične stranke opustiti predsodke in sprtosti, ki utegnejo pahniti državo v krizo zaradi mednarodnega nespoštovanja: »Tega si ne moremo privoščiti.« Pozval je k odgovornosti in konstruktivnemu dialogu ter dodal, da bo v senatu skrbel za čim večjo soudeležbo opozicij. Zanikal pa je možnost, da bi se lahko v kratkem znašel on ali pa Gianni Letta na čelu vlade namesto Berlusconija: »To je le novinarski "gossip".« redipulja - Vsakoletna komemoracija pri kostnici »Naši vojaki so padali v krajih z grozovitimi slovenskimi imeni« Gost dež je včeraj spremljal tradicionalno komemoracijo pri kostnici v Redipu-lji ob dnevu oboroženih sil in državne enotnosti. V imenu državnih oblasti so se je udeležili predsednik senata Renato Schifani, podtajnik pri predsedstvu vlade Carlo Gio-vanardi in vrhovni poveljnik italijanske vojske, general Giuseppe Valotto, ki sta jih ob prihodu sprejela predsednik deželne vlade Renzo Tondo in krajevni župan Antonio Cal-ligaris. Zbrane ob grobnici kneza D'Aosta, poveljnika tretje italijanske armade, je z izrazitim domovinskim tonom nagovoril Gio-vanardi. Ta je izjavil, da »v Redipulji - Rodo Polje, območje meje v slovanskem jeziku -počiva en del šesto tisočih dedov in prade- Včerajšnja komemoracija v Redipulji bonaventura dov, padlih v prvi svetovni vojni, ki so maja 1915 začeli svoj tragični pohod skozi enajst soških bitk. Ta jih je privedel onkraj Svete Gorice na slovenski Kras, kamniti in sovražni, z grozovitimi imeni, kot so Pečinka, Hudi log, Fajtji hrib, zavzetje katerih je v vsaki ofenzivi zahtevalo na tisoče mrtvih, ranjenih in pogrešanih.« Spomnil je na strašne razmere, v katerih so živeli in se borili: »Vojaki, ki so prihajali iz različnih italijanskih dežel, so tedaj prvič začutili, da so sinovi iste domovine.« Dodal je: »Naša dolžnost je povezati tedanje bojevnike z našimi vojaki današnjega časa, ki so povsod v svetu prisotni tam, kjer je treba zavarovati ne le italijanske brate, a tudi vse tiste v Afganistanu, na Kosovu in Balkanu ter v Libanonu, ki so žrtve nasilja in kršitev človeških pravic.« V Redipulji so bili še župana Gorice in Vidma, Ettore Romoli in Furio Honsell, ter ev-roposlanka Demokratske stranke Debora Ser-racchiani, ki je izjavila: »Današnji dramatični čas terja od nas veliko civilno zmago. Zgled najdemo v preteklosti. Ob tragičnem in slavnem 4. novembru se je država poenotila, po zlomu v Kobaridu so Italijani našli v sebi ne-slutene moči, po porazu leta 1945 je naša država ubrala pot demokracije.« Ceremonije se je udeležilo le nekaj sto ljudi, množična pa je bila udeležba oboroženih sil. Na kraj so pripeljali nekaj razredov kre-jevnih nižjih srednjih šol, pa še dva razreda klasičnega liceja in umetnostnega inštituta iz Gorice ter pet razredov nižje srednje šole iz San Danieleja v Furlaniji. gorica - Taborniška akcija Živijo v mestu, a radi imajo izlete V Dijaškem domu spoznavanje narave in taborništva »Živim v mestu ..., a rad hodim na izlete«: tako se glasi naslov akcije, ki jo danes prirejajo taborniki Rodu Modrega Vala v Dijaškem domu v Gorici. Srečanje je odprto vsem otrokom od šestega leta dalje, ki bi radi preživeli popoldan v družbi novih prijateljev in spoznali taborniške igre. Od 15. do 17. ure se bodo otroci ločeno po skupinah igrali na veliki »Človek ne jezi se« in z vprašanji spoznavali naravo in taborništvo, kot na taborjenju se bodo preizkusili v kuharstvu - tokrat bodo pripravili okusno sladico -, izdelali bodo ročno delo, pozabavali pa se s fračami. Ena izmed delavnic bo otroke ponesla neposredno na taborni prostor in v šotor, kjer bodo tekmovali na nenavaden način, ki pa ga organizatorji ne želijo še razkriti. Otrokom, ki bodo prišli na današnjo taborniško akcijo, se bodo pridružili tudi mlajši člani organizacije iz Trsta in Gorice. gorica - Na šoli Komel Delavnica in »jam session« z basistom iz Los Angelesa Po tečaju za pihala, ki ga je v septembru vodil znani trobentač Fabiano Manier iz orkestra La Fenice v Benetkah, se v glasbenem centru Emil Ko-mel nadaljujejo izpopolnjevalni tečaji, namenjeni gojencem in ljubiteljem glasbe. Na vrsti je jazz in moderna glasba: protagonist bo basist iz Los Angelesa, Janek Gwizdala. V triurni delavnici, ki bo potekala danes od 15. do 18. ure v mali dvorani centra Lojze Bratuž, bo predaval o svojem inštrumentu kot izkušen glasbenik in o glasbenem tržišču kot uspešen producent. Čeprav je Gwizdala mladenič, ki se je iz rojstnega Londona preselil v ZDA, ima za sabo sodelovanja s prestižnimi glasbeniki, kot so Randy Brecker, Hiram Bullock, Mike Stern, Airto Mo-reira, Flora Purim, Pat Metheny, Marcus Miller, Dave Kikoski, Adam Rogers, Jojo Mayer, V.V. Brown, Janek Gwizdala, glasbenik in producent Jem, Paul Shafer, Delta Goodrem, Gary Husband, Peter Erskine, Wayne Krantz in Mark Turner. Poleg rednega nastopanja po svetu se posveča tudi di-skografiji v vlogi producenta. Poleg tega predava na šolah v ZDA in Evropi ter po spletu. Delavnica je odprta vsem, ki želijo spoznati svet sodobne glasbe; prijave sprejemajo na licu mesta ali po elektronski pošti (info@emilkomel.eu). Drevi ob 21.30 bo Gwizdala nastopil v t.i. »jam session« v lokalu Winecafe Piazza Grande na goriškem Travniku. V četrtek po 22.30 je precejšen kraval povzročil krajan, ki je grozil, da se bo vrgel z mosta čez Sočo pri Ločniku. Preskočil je ograjo in rjovel, da se bo spustil v globino, ter čakal, da mu bo kdo pomagal. Pripeljali so se policisti, karabinjerji, gasilci pa še reševalna služba 118. Moškega, 52-letnega R.S. iz Ločnika, ki je na Goriškem poznan zaradi odprtih računov s pravico in samouničevalnih dejanj zaradi življenjske stiske, so potegnili na varno in ga odpeljali v oddelek hitre pomoči goriške bolnišnice. Možakar je isto počel na ločniškem mostu pred natanko enim letom, medtem ko je letos poleti grozil, da bo skočil s pevmskega mosta. Odsek hitre ceste zaprt Jutri bodo potekala dela za zrušitev kmečkega nadvoza Casali Trevisan v bližini Gradišča in za odstranitev strukture, na kateri je slonela informativna tabla (50 metrov pred nadvozom). Poseg bodo opravili na odseku hitre ceste Vileš-Gorica, in sicer med Vilešem in Gradiščem. Zato bo cesta v obe smeri zaprta od 7. do 16. ure; promet bodo preusmerjali na navadne ceste. Obvoz bo primerno označen. Iz družbe Au-tovie Venete še sporočajo, da bodo izkoristili priložnost zaprte ceste za uresničitev podkopov, namenjenih živalim, ki se bodo tako lahko varno premikale pod cestiščem avtoceste. Obrcal mimoidočega V Šempetru je v četrtek razgrajal 23-le-tni moški, ki je kazal očitne znake vinjenosti. Najprej je norel po stanovanju, potem pa je odšel pred enega od stanovanjskih blokov, kjer je kričal, razgrajal in žalil mimoidoče. Enega od njih, 56-let-nega domačina, je vrgel po tleh in ga obrcal; zaradi poškodb je moral moški poiskati zdravniško pomoč. Zatem je mladenič razgrajal še v bližnjem gostinskem lokalu, kjer je se ni hotel pomiriti kljub prihodu policistov. Ti so zoper njega odredili pridržanje in mu tudi izdali plačilni nalog; šempetrski policisti zbirajo obvestila v smeri suma storitve kaznivega dejanja ogrožanja varnosti. (km) Nesreča pri prehitevanju V četrtek se je na cesti Solkan-Plave zgodila nesreča. Voznica osebnega vozila je hotela prehiteti pred sabo vozeči avtomobil, ki pa je med njenim prehitevanjem tudi sam začel prehitevati tovornjak. Da bi preprečila trčenje, je voznica sunkovito zavila levo, trčila v obcestni zid in se lažje poškodovala. Voznik, ki je zakrivil nesrečo, pa je z vožnjo nadaljeval v smeri Solkana. Policisti bodo s pobeglim moškim opravili razgovor in ga kaznovali. Zamenjava dveh svetnikov Na zasedanju rajonskega sveta v goriški mestni četrti Podturn-Sv. Ana, ki bo potekalo v četrtek, 10. novembra, bo prišlo do zamenjave dveh svetnikov v odstopu: Riccarda Springola bo zamenjala Itala Franca Barchetta, Valentino Martinuc pa Giulia Trevisan. Praznik kostanja v Podgori Krajevna skupnost Podgora prireja Praznik kostanja jutri, 6. novembra, z začetkom ob 17. uri v prostorih nekdanje osnovne šole v Ulici Slataper; na podgorski družabnosti bodo ponujali pečen kostanj in toplo vino. Maša zadušnica za policiste V cerkvi Sv. Jožefa delavca v Gorici, v Stražcah, bo danes ob 10. uri maša zadušnica za pokojne in padle pripadnike policije; na obred, ki ga bo na pobudo združenja policistov in goriške kvesture daroval pokrajinski kaplan policije, vabijo tudi občane. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, S. novembra 2011 17 gabrje - Jutri Martinova nedelja vesela in svečana Društvo Skala bo v sodelovanju z gabrsko lovsko družino priredilo jutri v Gabrjah tradicionalno Martinovanje. Kot običajno, bo dogajanje potekalo na trgu pred ga-brskim kulturnim domom, v domu pa bodo odprli likovno razstavo. Za to priložnost bodo marljivi Gabr-ci pripravili Martinov voz, ki se bo kar šibil od poljskih pridelkov in novega vina. Praznik se bo začel ob 13.30 z verskim obredom, ki bo tokrat potekal v dvorani doma. Sledilo bo odprtje razstave ikon Roka Srečka Simčiča iz Bilj. Če bo vreme naklonjeno, se bo nadaljnje ga-brsko popoldne odvijalo na trgu pred domom, ki bo zaprt za promet. V primeru slabega vremena pa bo družabni del zahvalne Martinove nedelje potekal v zgornjih prostorih doma. Po vaškem običaju bo najprej zapel domači moški pevski zbor Skala, ki se bo pod vodstvom Zulejke Devetak predstavil z nizom priložnostnih pesmi iz bogate zakladnice slovenskih ljudskih in umetnih pesmi. Sledil bo blagoslov pridelkov, ki so tudi letos obilno obdarovali kmeta in vinogradnika. Med družabnostjo bodo domači lovci delili golaž z divjačino, polento in novim vinom. Manjkal ne bo niti pečen kostanj in kopica dobrot, ki jih bodo pripravile domače žene. Skratka, Martinova nedelja v Gabrjah bo takšna, kot je vselej bila: pestra, svečana, pa tudi vesela in razposajena, obogatena s prepevanjem in glasbo. (vip) di Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDEN TI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, Ul. Olivers 70, tel. 048180270. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. DEŽURNA LEKARNA V ŠPETRU OB SOČI VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135. ~M Gledališče za gledališko sezono 2011-12. Abonma zajema šest predstav, štiri pro-dukcjie Slovenske stalnega gledališča iz Trsta: Miro Gavran »Šoferji za vse čase« (21. novembra v KC Lojze Bratuž), Molière »Tartuffe«, Dušan Jelinčič »Kobarid '38 - Kronika atentata«, Claudio Magris »Saj razumete« in dve gostovanji: »Necropola« Borisa Pahorja v režiji Borisa Kobala in v izvedbi Mestnega gledališča Ljubljana ter drama Ivana Cankarja »Jakob Ruda« v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj; predprodaja abonmajev v Kulturnem domu (tel. 0481-33288), vsak delavnik od 10. do 13. in od 16. do 18. ure in v Kulturnem centru Lojze Bratuž (tel. 0481-531445). V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: v torek, 8. novembra, ob 20.45 koncert Glorie Gainor; informacije pri blagajni gledališča ali po tel. 0481-383602. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: v ponedeljek, 7. novembra, ob 21. uri »La cena dei cretini«, igrata Zuz-zurro&Gaspare; informacije po tel. 0481-532317 ali na spletni strani www.artistiassociatigorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 9. in 10. novembra, ob 20.45 gledališka predstava Yasmine Reza »Art« igrajo Alessandro Haber, Alessio Boni in Gigio Alberti; informacije po tel. 0481-494369. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 9. novembra, ob 20. uri (Katja Hensel) »Cifra, mož«; informacije na blagaj-na.sng@siol.net in po tel. 0038653352247. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.10 -22.00 »La peggior settimana della mia vita«. Dvorana 2: 17.30 »Le avventure di Tintin: il segreto dell'unicorno« (digital 3D); 20.10 - 22.00 »Johnny English«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.00 »I soliti idioti«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.00 »La peggior settimana della mia vita«. Dvorana 2: 17.40 - 20.20 - 22.15 »Johnny English«. Dvorana 3: 17.30 »Le avventure di Tintin: il segreto dell'unicorno« (digital 3D); 19.50 »L'amore all'improvviso -Larry Crowe«; 22.15 »Insidious«. Dvorana 4: 18.00 - 20.00 - 22.00 »I soliti idioti«. Dvorana 5: 17.45 - 20.10 - 22.10 »La kryptonite nella borsa«. fï Razstave ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v organizaciji PD Štan-drež: v nedeljo, 6. novembra, ob 17. uri v župnijski dvorani v Štandrežu komedija »Pelikan ali otroci po želji« (Marcel Franck) v režiji Jožeta Valen-tiča, nastopa KUD Svoboda - Zalog; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD v Kulturnem domu v Gorici: danes, 5. novembra, ob 20.30 »La ra-gione degli altri« Luigia Pirandella; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212). KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO ŠEMPETER postavlja na oder drugo predstavo iz letošnjega cikla amaterskih gledaliških predstav »Veselo na kubik«. V kinodvorani v Šempetru bodo danes, 5. novembra, ob 20. uri nastopili s komedijo Jakoba Alešovca »Eno uro doktor«. ZIMSKE ZGODBE v sklopu niza Zimskih popoldnevov v organizaciji CTA v gledališču Verdi v Gorici ob 16.30: danes, 5. novembra »Quaqua! Attac-cati la!«; informacije in predprodaja abonmajev do 11. novembra v uradih CTA, Ul. Cappuccini 19/1 v Gorici od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15. in 16.30, ob petkih med 10. in 14. uro (tel. 0481-537280, 3351753049). SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE (SSG) razpisuje v Gorici v sodelovanju s Kulturnim domom Gorica in Kulturnim centrom Lojze Bratuž abonma V OBČINSKEM MUZEJU V KRMINU bo na ogled do 6. novembra razstava »Inquiete stanze« Giorgia Valvassorija; ob četrtkih, petkih in sobotah od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10.30 do 12.30 in od 16. do 19. ure; vstop prost. KULTURNI CENTER TULLIO CRALI prireja skupinsko razstavo keramik z naslovom »Con-tatto« danes, 5. novembra, ob 17.30 v galeriji Dore Bas-si v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici; na ogled bo do 18. novembra od ponedeljka do sobote med 10. in 12. uro ter med 16. in 19. uro. V GALERIJI MARIO DI IORIO v državni knjižnici v Ul. Mameli v Gorici bo v sredo, 9. novembra, bo 18. uri odprtje razstave akvarelov Riccarde de Eccher z naslovom »Montagne (Gore)«; na ogled bo do 28. novembra. V FUNDACIJI GORIŠKE HRANILNICE v Ul. Carducci 2 v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Rivelazioni. Quattro secoli di capolavori«; do 15. januarja, ob sobotah in nedeljah ob 17. uri brezplačni vodeni ogledi. ~M Koncerti KONCERT Z NASLOVOM »BELLA ITALIA« prirejajo ob 150-letnici združitve Italije v občinskem gledališču v Tržiču v nedeljo, 6. novembra, ob 18. uri. Nastopili bodo zbori Grion iz Gorice, Guido Monaco iz Arezza, Scola Cantorum, Piccolo Coro, S. Ambrogio, Pietro Poclen in Musicainsieme iz Tržiča. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA prireja niz koncert z naslovom »Gorizia clas-sica«: v nedeljo, 6. novembra, ob 17. uri v dvorani pokrajinskih muzejem v graj- skem naselju 13 v Gorici nastopa in-štrumentalna skupina Lumen Har-monicum; vstop prost. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v ponedeljek, 7. novembra, ob 20.15 nastopil Državni simfonični orkester mesta Votonež (Rusija); informacije na spletni strani www.kultur-nidom-ng.si. & Izleti PRVI MARTINOV POHOD prirejata Kulturno društvo Sovodnje v sodelovanju z rekreacijsko skupino ŠD So-vodnje v nedeljo, 6. novembra. Zbirališče bo ob 8. uri pred Kulturnim domom v Sovodnjah, odhod proti parkirišču na cesti Miren - Opatje Selo ob 8.30, štart ob 9. uri. Pot bo vodila do spomenika na Cerju in udeleženci se bodo nato porazdelili na dve skupini. Prva, za vsaj malo trenirane osebe, se bo podala na Fajti hrib, druga pa se bo sprehodila do Jame Pečinke, Borojevi-čevega stola in Segetov po položni poti. Skupini se bosta na koncu pridružili na Lokvici; informacije in vpisovanje po tel. 328-4713662 (Denis). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA obveščajo izletnike, da bo v soboto, 12. novembra, za enodnevni izlet z obiskom kmetije v kraju Pavia di Udine, pršu-tarne v San Danieleju in ogledom gradu v Villalti avtobus odpotoval iz Šti-vana ob 7.30, s postanki v Jamljah ob 7.40, v Doberdobu ob 7.45 in v Ron-kah (picerija Al gambero) ob 8. uri; na razpolago je še nekaj mest, informacije v trgovini Mila (tel. 0481-78398). H Čestitke SLAVICI za rojstni dan želimo vsi dan nasmejan. 60 jih zdaj slavi in kup poljubčkov ji pošiljamo mi vsi. Elija, Denis, Robert in Nataša. Ü3 Obvestila INFORMACIJE ZA IZPOLNJEVANJE POPISNIH POL nudijo na brezplačni tel. številki ISTAT 800-069701 in v zbirnem centru v pritličju občine v Gorici (od ponedeljka do četrtka med 9. uro in 17.30, ob petkih in sobotah med 9. uro in 12.30, tel. 0481-383690-691692 v slovenščini in furlanščini). V Tržiču je urad za ljudsko štetje v Ul. S. Ambrogio 60 (tel. 0481-494499) odprt ob ponedeljkih med 9. in 12. ter med 15.30 in 17. uro, ob torkih med 9. in 12. uro, ob sredah med 11.30 in 13.30 ter med 16. in 18. uro, ob četrtkih in petkih med 9. in 12. uro. SKAVTI IZ GORICE vabijo otroke (od 3. do 5. razreda osnovne šole), ki bi radi pristopili k volčičem in volkuljicam, da se jim pridružijo na sestankih, ki potekajo na skavtskem sedežu (Drev. 20. septembra 85) ob sobotah od 14.30 do 16.30; informacije po tel. 346-1538732 (Aljaž). V DOMU ANDREJA BUDALA V ŠTANDREŽU potekajo v organizaciji kulturnega društva Oton Zupančič vadbe pilatesa, zumbe, spinninga, spro-stilne telovadbe in joge, z novembrom pa bo še dodatni termin za spinning ob petkih od 19. do 20. ure; informacije in vpisovanje po tel. 347-8800556 ali na naslov boris.nardin@tmail.si. Druga novembrska novost so Šejk partyji, to so degustacije šejkov (dodatki k prehrani, ki nam pomagajo regenerirati telo), ki bodo glede na prijave interesentov potekali med tednom pred ali po vadbah. V soboto, 12. novembra, od 10. do 12. ure, pa bo na vrsti delavnica tibetanskih vaj z zdravilko Manico Irt iz Šentvida pri Stični; tako za Šejk Partyje kot za tibetanske vaje se je treba predhodno prijaviti po tel. 3478800556 ali na naslov suzana.ko-mel@tmail.si. EKSKURZIJE IN DEGUSTACIJE v okviru pobude »Okusi Krasa« prireja zadruga Rogos v centru Gradina pri Doberdobu v nedeljo, 6. novembra. Zbirališče ob 10. uri na parkirišču ob Do-berdobskem jezeru, krožna pot bo peljala do Debele griže skozi naravni rezervat Doberdobskega in Prelosnega jezera, ob 12. uri pa bo degustacija v centru Gradina; informacije in prijave po tel. 333-4056800, e-mail inforo-gos@gmail.com, spletna stran www.ri-servantauralegradina.com. PD RUPA-PEČ vabi v društvene prostore v Rupi v torek, 8. novembra, ob 18.30 na ogled fotografij in izmenjavo utrinkov z letošnjega izleta v Berlin in Ko-benhavn. AŠKD KREMENJAK vabi na martinovanje, ki bo v večnamenskem centru v Jamljah v nedeljo, 13. novembra, od 18. ure dalje. Za zabavo bosta poskrbela harmonikaš Štefan in pevka Ivana. DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ organizirata 13. novembra martinovanje v Ri-hemberku-Braniku. Prijave sprejemajo odborniki obeh društev (0481482015 ali 0481-474191). MARTINOVANJE v domu Andreja Bu-dala v Štandrežu v organizciji KD Oton Zupančič bo v nedeljo, 13. novembra, od 12. ure dalje. Zaradi kosila je nujna predhodna prijava; informacije po tel. 347-2420204 (Marta, ob uri kosila ali v večernih urah). NABIRKA IGRAČ IN OBLAČIL za romunske skupnosti bo potekala v župniji v Mošu v nedeljo, 13. novembra, med 14.30 in 17.30. SREČANJA Z OBČANI SOVODENJSKE OBČINE: za Sovodnje 14. novembra v dvorani Zadružne banke, za Gabrje 18. novembra v prostorih društva Skala, za Rupo in Peč 23. novembra v prostorih društva Rupa-Peč in za Vrh 29. novembra v centru Danica. Pričetek ob 20. uri. SLOVENSKA SKUPNOST sporoča, da je prvi sklic novoizvoljenega pokrajinskega sveta SSk za Goriško v torek, 15. novembra, ob 20. uri na goriškem pokrajinskem sedežu stranke. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ vabi članice na redni občni zbor, ki bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici v petek, 25. novembra, ob 15.30 v prvem in ob 16. uri v drugem sklicu. Dnevni red: izvolitev predsednika občnega zbora in tajnika, poročilo predsednika, pozdravi gostov, premor, razprava, volitve novih organov, razno. V prvem delu občnega zbora SSO bo kulturni program oblikovala Dvs Bodeča neža iz Vrha pod vodstvom Mateje Černic. LETNIKI 1961 iz Sovodenj, Gabrij, Ru-pe, s Peči in Vrha, ki so se na družabnosti srečali pred dvajsetimi leti, se bodo ponovno sešli 3. decembra letos; informacije po tel. 333-1706760 (Nerina Devetak). 0 Prireditve »IL SORRISO DI SARA« (SARIN NASMEH), dobrodelna pobuda v organizaciji folklornega združenja Santa Go-rizia iz Gorice bo namenjena zbiranju prispevkov za združenje staršev otrok z neoplastičnimi obolenji Agmen. Prireditev bo danes, 5. novembra, ob 20.30 v deželnem avditoriju v Ulici Roma v Gorici. V CENTRU GRADI NA v Doberdobu bo v nedeljo, 6. novembra, ob 11. uri predstavitev knjige »Gli assi italiani della grande guerra« Paola Varrialeja. Sodelovala bosta Carlo dAgostino in Pier Luigi Lodi. JAMARSKI KLUB KRAŠKI KRTI bo v nedeljo, 6. novembra, od 9. ure dalje ponudil možnost obiska Kraljice Krasa na Vrhu. Za obisk jame svetujejo udeležencem (od 5. leta starosti), da pridejo v gumijastih škornjih in s seboj prinesejo primerna oblačila. V jamarski koči bodo poleg tega na ogled fotografska razstava o speleologiji in vi-deoprojekcije o najznamenitejših jamah v naši deželi. Možen bo tudi obisk topovskih kavern in vojaških rovov na gornjem Vrhu, prikazali bodo tudi jamarsko tehniko spuščanja in plezanja po vrvi. Jamarji bodo udeležencem predstavili tudi zgodovino naših krajev, kraške pojave v okolici in posebnosti naših jam. Za kosilo bodo pri koči vsem udeležencem ponudili pašto z golažem. V CENTRU GRADINA V DOBERDOBU bodo v nedeljo, 6. novembra, ob 11. uri predstavili knjigo Paola Varrialeja »Gli assi italiani della grande guerra«. Sodelovala bosta Carlo d'Agostino in Pier Luigi Lodi. LETOŠNJE PRAVLJIČNE URICE V FEI-GLOVI KNJIŽNICI bo oblikovala pravljičarka Martina Šolc s stalno sodelavko muco Lino; skupaj bosta pripovedovali pravljice o mucah iz vsega sveta 7. in 21. novembra ob 18. uri v Fei-glovi knjižnici v Gorici. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA prireja v gradu Kromberk kulturno zgodovinski potopis Vesne Črnivec »Azer-bajdžan malo drugače« v torek, 8. novembra, ob 20. uri. REVIJO »BORC SAN ROC 23« bo predstavila Liliana Ferrari Tržaške univerze v torek, 8. novembra, ob 18.30 v dvorani Incontro župnije v Podturnu. Z njo se bo pogovarjala novinarka Erika Jazbar. SKRD JEZERO IN SEKCIJA VZPI-ANPI Jože Srebrnič Doberdob vabita na predstavitev knjige »Tito in tovariši« Jožeta Pirjevca v četrtek, 10. novembra, ob 19. uri na sedežu društva Jezero v Doberdobu. Uvodno misel bo podal Mario Lavrenčič, za glasbeni utrinek bo poskrbel MoPZ Jezero. SLOVIK IN DIJAŠKI DOM GORICA vabita na predavanje filozofa Umberta Galimbertija, avtorja knjige »Grozljivi gost: nihilizem in mladi«. Predavanje z naslovom »Miti našega časa (I miti del nostro tempo)« bo v Kulturnem domu v Gorici v četrtek, 10. novembra, ob 18.30. Zagotovoljeno bo simultano prevajanje; informacije po tel. 0481-530142, 0481-533495. S Poslovni oglasi IŠČEM delo kot negovalka starejših oseb 24/24. Govorim samo slovensko. Tel.00386-30339004 0 Mali oglasi PRODAJAM vino vrste merlot, cena 1,50 evro na liter; tel. 0481-78066. V PODGORI prodam hišo z vrtom; tel. 320-1817913. Pogrebi DANES V GRADIŠČU: 11.00, Mirano Vanon (iz Trsta) v stolnici in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 11.00, Silvana Car-gnelutti vd. Zucco (ob 10.15 iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Nikolaja, sledila bo upepelitev; 12.00, Giordano Camillo na pokopališču. DANES V RONKAH: 9.50, Onda Mi-locco vd. Loru (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca, sledila bo upepe-litev. DANES V BRAČANU: 10.00, Giovanni Vosca (iz goriške splošne bolnišnice ob 9.30) v cerkvi in na pokopališču. Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO - Ul. Trieste 106 AGIP - Ul. don Bosco 108 AGIP - Ul. Aquileia 60 TRŽIČ SHELL - Ul. Matteotti 23 IP - Ul. Boito 57 ESSO - Ul. I Maggio 59 KRMIN API - Ul. Isonzo GRADIŠČE AGIP - Ul. Udine, na državni cesti 305 proti Marianu TURJAK AGIP - na pokrajinski cesti 1 (Fo-ljan-Pieris) Ul. XXV Aprile 21 FOLJAN-REDIPULJA API - Ul. Redipuglia 42 8 Sobota, 5. novembra 2011 TRST / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu jutri newyorski maraton Teče jih 50 tisoč, Zgoniški župan Mirko Sardoč tam leta 1994: »V Bronxu živahen, v Queensu hladen sprejem« NEW YORK, NEW YORK -Newyorški maraton je najpopularnejši in istočasno tudi najbolj obiskan maraton na svetu. Leta 2009 se je maraton, ki se zaključi v slovitem Central Parku, vpisal tudi v Guin-nesovo knjigo rekordov, saj je do cilja prispelo kar 43.545 tekačev in tekačic, ki so vseh 42,195 kilometrov pretekli v manj kot 8 urah in 30 minut. Velja dodati, da je vsako leto prošenj za nastop na maratonu več kot 100.000, tako da morajo organizatorji preko loterije dovoliti nastop le omejenemu številu srečnežev. Letos je bilo prošenj celo 160.000, ugodili pa so 61.000 ljudem. Na startu jih bo sicer, tako predvidevajo organizatorji, okrog 51.000 in odstopov naj bi bilo okrog 4.000; to bi pomenilo, da bodo rekord podrli. Številke so take, da nekateri celo razmišljajo, da bi maraton 'razpolovili': teklo naj bi se tako v soboto kot v nedeljo. Med tistimi, ki so nastopili vsaj enkrat v življenju na tem maratonu, je tudi zgoniški župan Mirko Sardoč: »Sam sem v New Yorku tekel leta 1994, s časom 3 ure in 11 minut pa sem se uvrstil, če se ne motim, na 1493. mesto. Glede na to, da je bilo takrat vpisanih okrog30.000 tekmovalcev, je bil nastop kar uspešen. Bil je to moj prvi in edini maraton. Na maraton sem se pripravljal celo leto. Leto prej sva s prijateljem skupaj praznovala 30 let in sva sklenila, da nastopiva v New Yorku. Trenirala sva dejansko vsak dan. Hodila sva za uro kosila na Stadion 1. maj ali na Gre-zar, drugače po Napoleonski ali na tržaškem nabrežju med Barkovljami in Miramarskim gradom. Med tednom sva tekla okrog 45 minut, ob koncih tedna uro-uro in trideset minut. Na srečo se takrat nisem poškodoval, tako da se je stvar iztekla brez problemov.« Rocky mu je dal krila Zgoniški župan je skozi cilj pritekel pred prijateljem: »Preteči maraton je edinstveno doživetje. Obkroža te cel svet in celih 42 kilometrov te ljudje spodbujajo in navijajo za vsakega posebej. Dejansko ne razmišljaš o tem, kaj počenjaš. Resnično tvegaš, da na začetku uberešprehiter tempo. In prijatelj je naredil ravno to napako. Takrat te je cel maraton spremljala glasba iz filma Rocky, tako da je vsaj zame 42 kilometrov minilo kar hitro.« Značilnost maratona je, da se pot vije preko vseh petih distriktov, ki sestavljajo New York. Start (ob 10.10) je na Staten Islandu, po le nekaj metrh pa se preko mostu Verra- Mirko Sardoč kroma zano-Narrows (običajno je ta most odpt le za cestni promet) tekači selijo v Brooklyn, po 19 km pa se preko še enega mostu - Pulaski - selijo v predel Queens. Dolgi most Queensboro nad reko East River tekmovalce prvič popelje v predel Manhattan, kjer je tudi cilj, a še prej gredo tekači na »kratek ogled« Bronxa. Sledi povra-tek v distrikt Manhattan in preko Harlema pritečejo v Central Park, kjer se tek zaključi. Črni mož iz Bronxa »Res je, tečeš skozi vse te četrti. Od Queensa do Bronxa. Telo se nekako razdeli na dva dela. Telo deluje samo, noge tečejo same, glava pa si ogleduje lepote mesta. Po mojem, če si amater, je to bistvenega pomena, saj postane drugače tek mučen, ogledovanje mesta pa te kratkočasi. Mislim, da je Verrazano Bridge nekaj posebnega. Imaš maso ljudi, ki se kot kača pomika po mostu. Moraš biti posebno pazljiv, da ti kdo ne stopi na čevelj in ga zgubiš. Prvi kilometer v bistvu ne tečeš, pač pa z nogami drsiš. Ob tem mi bo ostal v spominu Bronx. Tam nas je pričakal nek temnopolt moški, oblečen v črno obleko, in je v roki držal napis Welcome in Bronx. Tam so bili najbolj simpatični ljudje. Otroci so stali ob cest in ti ponujali roko, da bi ti 'dali petko'. Obratno, v bolj bogati četrti, Queens, kjer so bančniki in judje, maratona ne spremljajo tako vneto. Ni vročekrvnosti, ki jo zaznaš v Bronxu. Krasen je tudi Central Park, saj pretečeš nekaj kilometrov tudi znotraj parka. Gre za izkušnjo, ki bi jo svetoval vsem. Doživetje je že sobotni krajši tek, ki se zaključi pred palačo Združenih narodov, kjer pripravijo sprejem. Župan v limuzini »Ljudje navijajo, vse dokler ne pride skozi cilj zadnji tekmovalec. Gre za pravi praznik, hkrati pa tudi za klasičen ameriški šov. Na primer, na startu je newyorški župan sedel v beli odkriti limuzini in vsi so ga pozdravljali. Sicer ne vem, če se je kaj spremenilo po 11. septembru, če je še vedno tak praznik, kot je bil takrat.« Tako na startu newyorškega maratona na mostu Verrazano-Narrows. »Na startu je ljudi toliko, da moraš paziti, da ti kdo ne stopi na čevelj ali da čevelj celo ne izgubiš,« je povedal Sardoč ansa Velja dodati, da je v okviru maratona tudi cela serija dogodkov, na katerih zbirajo prispevke v dobrodelne namene. Lani so zbrali rekordno vsoto 30 milijonov dolarjev. Rekorderji in zlata knjiga V New Yorku jutri gotovo ne bo prišlo do rekordnih časovnih dosežkov, saj tako podnebje, kot značilnosti proge, niso primerni za vrhunske časovne dosežke. V moški konkurenci je doslej najboljši čas dosegel leta 2011 Etijopec Tesfae Jisfar s časom 2.07;43, medtem ko je bila v ženski konkurenci najhitrejša Margaret Okayo. Kenijka je leta 2003 pretekla 42,195 kilometrov s časom 2.22;31. Najmanjši naskok nad drugouvršče-no je imela Angležinja Paula Radclif-fe, ki je leta 2004 prehitela Kenijko Susan Chepkemei za štiri sekunde, kar pa je bila cela večnost v primerjavi s sekundo, ki je ločila zmagovalca, Kenijca Paula Tergata, od Juž-noafričana Hendricka Ramaalo. Po številu zmag je v moški konkurenci še vedno prvi Američan Bill Rodgers, ki je slavil štirikrat zapored (od leta 1976 do 1979), medtem ko bo v ženski konkurenci Norvežanka Grete Waitz najbrž nedosegljiva. Med le- ti 1978 in 1988 je namreč slavila kar 9-krat in v tem obdobju le dvakrat prepustila prestol tekmicam. Njen je seveda tudi rekord zaporednih zmag s petimi uspehi. Če delimo zmagovalce po državah, so v moški konkurenci na prvem mestu ZDA s 14 zmagami, vendar so Američani slavili na prvih 13 izvedbah (od leta 1970 do 1982), nato pa so za 14. zmago morali počakati vse do leta 2009. Italija s 4 zmagami (2-krat Pizzolato, Poli in Leone) deli z Mehiko tretje mesto. Druga je Kenija z devetimi zmagami. V ženski konkurenci je po zaslugi Waitzove prva Norveška (10 zmag) pred ZDA (7 zmag). Letošnji favoriti Med moškimi so letošnji favoriti lanski zmagovalec Etijopec Ge-bre Gebremariam, Maročan Jaouad Gharib, Etijopec Tsegaye Kebede ter Kenijci Matthew Kisorio, Emmanuel Mutai in Goeffrey Mutai. Evropejci tudi letos ne bodo odigrali vidne vloge. V ženski konkurenci pozor na Rusinjo Galino Bogomolovo in Etijopkinji Firehivot Dado in Bu-zunesh. Glavna favoritka naj bi bila Kenijka Mary Keitany, ki se bo morala paziti tudi pred rojakinjo Caroline Kilel. (I.F.) nogomet Cassano mora mirovati šest mesecev MILAN - Antonio Cassano (29 let) je uspešno prestal manjšo operacijo srca, s katero so, s pomočjo sonde skozi žilo, zaprli luknjico na organu. Poseg je trajal 38 minut in je povsem uspel. Zdravniki so zagotovili, da se bodo možganske poškodbe zacelile brez posledic. Cassana naj bi že jutri odpustili, tekmovati pa ne bo smel šest mesecev. DOPING - Mednarodna atletska zveza je sporočila, da so na zadnjem svetovnem prvenstvu v Daegu-ju odkrili dva pozitivna dopinška vzorca. Eden pripada portugalski tekačici na 3000 metrov z zaprekami Sari Moreira (12. mesto), drugi pa korejskemu sprinterju Lim Hee-namu (član štafete 4x100 metrov). ATLETIKA - Evropsko prvenstvo v atletiki leta 2016 bo gostil Amsterdam. V boju za organizacijo EP je premagal Carigrad in Split. Leta 2012 bo EP v Helsinkih, leta 2014 pa v Zurichu. THORPE - Avstralski plavalni zvezdnik Ian Thorpe je svojo prvo tekmo po vrnitvi v bazene končal na sedmem mestu na 100 metrov mešano v Singapurju (56,33). Thorpe, 29 let, ki se je «upokojil» leta 2006 po osvojitvi petih zlatih olimpijskih kolajn in 11 naslovov svetovnega prvaka, načrtuje nastop na OI v Londonu. ODBOJKA - V prvi tekmi svetovnega pokala so Italijanke s 3:1 premagale Japonsko. Davi se bodo «az-zurre« pomerile s Kitajsko. VATERPOLO - Pred začetkom prvenstva (19. novembra) bo tržaški klub Pallanuoto Trieste danes (od 18. ure) in jutri (od 9.30) v bazenu Bianchi organiziral prijateljski četveroboj. Nastopajo še Bologna, Bergamo in Verona. NI TEŽAV - Po padcu na treningu v avstrijskem Stubaiju bo svetovni prvak v superveleslalomu Christof Innerhofer s treningi začel že sredi prihodnjega tedna. ACEGAS APS - AcegasAps si po treh zaporednih porazih ne more privoščiti še enega spodrsljaja. Tokrat prihaja v goste Ruvo di Puglia, večje naselje, znano kot rojstni kraj košarkarja Basileja. Apulijska ekipa je prvenstvo začela zelo slabo in svojo prvo zmago dosegla na domačem igrišču šele v prejšnjem kolu. Kljub temu je ne gre podcenjevati, saj razpolaga z nekaterimi dobrimi košarkarji, kot so izkušeno krilo Villani (200 cm, povprečno 16 točk na tekmo), krilni center Tagliabue (206 cm, pred petimi leti v Trstu, skoraj 14 točk na tekmo), organizator Toma-siello (190 cm), Latvijec Antrops (krilo, 202 cm) in temnopolti Italijan Emeruju (krilo-center, 203 cm). Tokrat je pričakovati dober doprinos cele ekipe, saj nasprotnikov trener Ca-deo vrsti na igrišču običajno devet igralcev. (Marko Oblak) nogomet - V Napelj prihaja vodilni Juventus Pod Vezuvom bo jutri vroče VROČE POD VEZUVOM - Ne gre za izbruh vulkana pri Neaplju. Gre za napet jutrišnji večerni dvoboj med Napolijem in Juventusom. Zadnji spodrsljaji so Neapeljčane nekoliko oddaljili od vrha lestvice, jutri pa se jim ponuja edinstvena priložnost izboljšati stanje, saj prihaja v goste ravno vodilni Juventus. Domači so v ligi prvakov izgubili v Munchnu, a z vehe-mentno reakcijo dokazali, da so kot ranjena zver: sila nevarni. Mazzarri bo moral narediti majhno spremembo le v obrambi, kjer Fernandez nadomešča kaznovanega Santano. Še manj težav ima Conte, ki razpolaga z vsemi najboljšimi (poškodovan je le Giacc-herini). Postava bo popolnoma enaka tisti, ki je pred tednom dni premagala Inter, to se pravi s trojico Pe- pe-Vidal-Vučinic in pred njimi Matri. Krašica naj ne bi bilo niti na klopi za rezerve. GENOVA - Zaradi hudih poplav, ki pretresajo Ligurijo, tekme med Genoo in Interjem gotovo ne bo, čeprav do zaključka redakcije uradnega sporočila še nismo prejeli. MILAN, LAZIO IN UDINESE, POZOR - Na papirju imajo vsi trije Juventusovi zasledovalci lažji koledar, a se bodo morali paziti, saj bodo pred domačim občinstvom igrali proti ekipam, ki so v dobri formi. To še najbolj velja za Sieno. Toskanci prvenstva gotovo niso začeli pod sojem reflektorjev, trener Sannino pa je delu, ki ga je začel lani Conte, dodal še svoje. Tako se je Siena znašla na zgornji polovici razpredelnice in z igro vselej prepriča. Isto velja tudi za Catanio, ki ima celo rahlo bolj kakovostno ekipo kot Siena. Treba priznati Montelli, da je v tem prvem delu naredil tudi tvegane izbire, ki so se obrestovale. Mirno je poslal na klop za rezerve zvezdnika Maxija Lopeza in ekipa je na te izbire vedno pozitivno reagirala. Lazio bo na Olimpi-cu gostil Parmo: doslej je Rejeva ekipa imela več težav na domačem igrišču kot pa v gosteh, kjer melje kot stroj. BO ARRIGONI USODEN ZA DI FRANCES-CA? - Tudi v tem tednu nekateri trenerji niso ravno mirno spali. V Ceseno je prispel Arrigoni in ravno on bi lahko sprožil novo zamenjavo. V Romagno prihaja namreč Lecce za tekmo, ki ima že svoj pomen v boju za obtanek. V primeru poraza bo namreč tudi Euse- bio Di Francesco ob mesto. Prav tako je treba vedno pozorno slediti nastopom Fiorentine, saj je Mihajlo-vic kot večina mladih: prekerni delavec. Poraza v Ve-roni ni nujno, da bi 'preživel'. NAŠA NAPOVED 10. KROGA A-LIGE: Dre-vi ob 18.00 Palermo - Bologna 2:1 (40%, 35%, 25%), ob 20.45 Novara - Roma 1:3 (25%, 35%, 40%); v nedeljo ob 12.30 Genoa - Inter 1:2 (35%, 30%, 35%), ob 15. uri Atalanta - Cagliari 0:0 (30%, 40%, 30%), Ce-sena - Lecce 1:1 (35%, 35%, 30%), Chievo - Fiorenti-na 1:1 (35%, 35%, 30%), Lazio - Parma 1:0 (45%, 30%, 25%), Milan - Catania 3:1 (45%, 25%, 30%), Udinese - Siena 2:1 (45%, 35%, 20%), ob 20.45 Napoli - Juventus 1:1 (35%, 35%, 30%). (I.F.) / ŠPORT Četrtek, 3. novembra 2011 19 nogomet - Danes in jutri v deželnih amaterskih prvenstvih V Štandrežu tekma kroga V Repnu imperativ zmaga Poleg Juventine danes še Vesna in Primorje - Jutri z izjemo Krasa vsi v gosteh Domači šport Danes Sobota, 5. novembra 2011 KOŠARKA DRŽAVNA DIVIZIJA C - 20.30 na Opčinah: Jadran Qubik - Giants Marghera DEŽELNA C-LIGA - 18.30 v Trstu, 1. maj: Bor Radenska - Tarcento; 20.30 v Dolini: Breg -Venezia Giulia UNDER 15 DRŽAVNI - 17.00 v Dolini: Breg - Libertas ACLI NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Štandrežu: Juventina - Lumignacco; 14.30 v Trstu, igrišče Ferrini: Ponziana - Vesna 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 pri Briščikih, Ervatti: Primorje - San Canzian ZAČETNIKI - 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje -Aquileia; 16.00 v Gradišču, Ul. dei Campi: ISM Gradisca - Juventina; 16.15 v Žavljah: Altura - Kras ODBOJKA MOŠKA B2-LIGA - 17.00 v Trentu - Trentino Volley - Sloga Tabor Televita MOŠKA C-LIGA - 18.00 v Trstu, Monte Cengio: CUS Trieste - Soča ZBDS, 20.00 v Gorici, Špacapan: Olympia - Ferro Alluminio; 20.00 v Štandrežu: Val Imsa - Vivil; 20.45 v Trstu, Cobolli: Volley club -Sloga ŽENSKA C -LIGA - 20.30 v Repnu: Zalet C - Libertas TS MOŠKA D-LIGA - 20.30 v Vidmu, šola Valussi: Pippoli - Olympia U17 ŽENSKA D-LIGA - 18.00 pri Briščikih: Zalet D -Pasian 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 18.00 v Trstu, Judovec: Altura - Breg; 19.00 v Ločniku: Millenium -Govolley Kmečka banka; 20.30 v Gradišču: Torriana - Soča Pizzeria Frnažar UNDER 16 ŽENSKE - 16.00 v Trstu, Ul. Petracco: Altura - Sokol Zalet; 18.00 v Trstu, 1. maj: Zalet ZKB - Sima; 18.30 v Trstu, Ul. Veronese: OMA - Zalet oranžna UNDER 13 MEŠANO - 16.30 v Sovodnjah: Soča -Fincantieri M; 16.30 v Doberdobu: Val Arcobaleno - Millenium Napadalec Vesne albanskega porekla Luan Cano (desno, na tekmi proti ekipi Zaule) bo skušal danes zatresti mrežo Ponziane kroma 4 tekme Krasa brez zadetkov repenskega kapetana Radenka Kneževiča. Sežanski napadalec, ki je nastopil na vseh dosedanjih tekmah, je letos zadel le v Korenu (2 gola), ko so rdeče-beli izgubili s 5:4. V lanski D-ligi je Rid-ži po osmih krogih zadel štirikrat. Na koncu pa je zbral več kot solidnih 14 golov. Krasovi navijači pogrešajo njegove gole. Pri belo-rdečih upajo, da se bo Radenku »odprlo« že na jutrišnji tekmi. PO HUJŠI POŠKODBI Lepa novica za Bagona in za kriško Vesno Nogometaš Vesne Matej Ba-gon, ki si je na sobotni tekmi proti ekipi iz Žavelj v Križu zlomil piš-čal in gleženj, bo okreval v krajšem času, kot so sprva predvidevali. Ja-meljskega igralca je v četrtek zjutraj v bolnišnici v Palmanovi operiral zdravnik Otello Reggeni. Matej je v operacijski sobi ležal nekaj več kot uro, v piščal in v gleženj so mu vstavili vijak in kovinske ploščice. Bagon, ki se bo danes po- DANES - Deveti krog v deželnih amaterskih prvenstvih bo porazdeljen na današnji in jutrišnji dan. Današnji spored bo obogatila promocijska liga, saj bodo danes igrali vse tekme skupine A in B. Tekma kroga bo v Štandrežu, kjer bo domača Juventina gostila vodilni Lumignacco, ki ima 20 točk (pet več) na lestvici. Lumignacco je še neporažen (šest zmag in dva neodločena izida). »Prav zaradi tega jim bomo skušali zadati prvi poraz,« je napovedal športni vodja Juventine Gino Vinti, ki je še dodal: »Tretji trening smo opravili v četrtek, tako da so danes (včeraj op. ur.) naši nogometaši počivali. Trener Tomizza ne bo imel težav s postavo. Na razpolago bo imel vse nogometaše.« V Štan-drežu bo sodil Veritti iz Tolmeča. Kriška Vesna bo danes gostovala pri tržaški Ponziani (sodnik Pittoni iz Vidma). Poleg poškodovanega Mateja Bagona, ki so ga operirali v četrtek, bo še vedno odsoten Daniel Tomiz-za. Trener Andrea Massai upa, da bo Tomizza na razpolago že prihodnji teden. »Ponziana (13 točk) je solidna ekipa. Dali bomo vse od sebe in skušali bomo iztrgati vsaj točko,« je povedal trener Vesne. Danes bodo v okviru 2. amaterske lige stopili na igrišče tudi igralci Primorja (12 točk), ki bodo na domačem Ervattiju gostili San Canzian (9). Trener Davor Vitulič ima še vedno precej težav s poškodbami. Danes ne bo imel na razpolago Ravalica, ki si je zvil gleženj na četrtkovem treningu, S. coka, Colasuonna, Aljoše Čoka, Dollianija in Puzzerja (zlom nadlahtnice), ki se je iz bolnišnice, kjer so ga operirali prejšnji teden, vrnil šele v ponedeljek. Okreval bo v poldne vrnil domov, bo moral približno mesec dni popolnoma mirovati. »Približno trideset dni bo noga v mavcu. Nato bom začel s terapijami. Na igrišče pa se bom mogoče že vrnil čez dobre tri mesece, čeprav bo to odvisno od procesa okrevanja,« nam je zaupal Bagon, ki smo ga poklicali v bolnišnico. (jng) dobrih treh mesecih. JUTRI - Za nove tri točke se bo na domačem igrišču v Repnu boril Kras (14 točk), ki bo gostil Buttrio (8). Trener Sergej Alejnikov ne bo imel težav s postavo. Še naprej bo odsoten le Rok Božič, ki pa po poškodbi že trenira. Na razpolago bo bržkone čez dva tedna. »Tri točke so tokrat imperativ. Upam, da bomo prikazali dobro igro, ki smo jo videli na zadnjih tekmah,« so želje predsednika Gorana Kocma-na. Sodil bo Lepore iz Tolmeča. Vodilna Fontanafredda bo na domačem igrišču igrala proti Virtusu Corno. V 1. amaterski ligi bosta obe ekipi naših društev igrali v gosteh. So-vodenjci odhajajo v Štarancan, igralci Primorca pa k Domju. Staranzano ima 10 točk na lestvici, tako da bodo belo-modri, ki vodijo na razpredelnici, glavni favoriti. Prav gotovo pa ne bodo imeli lahkega dela. Še vedno so poškodovani oziroma bolni Kovic, Sandy Kogoj, Eros Kogoj, Brockman in vratar Devetak. Predsednik Zdrav-ko Custrin opozarja, da gostovanje ne bo lahko: »Staranzano stopnjuje formo. Igrati moramo zbrano in tudi tokrat dati vse od sebe.« Sodil bo Vi-demčan Zufferli. Pri Domju bo Primorec, pri katerem bo odsoten diskvalificirani Sau, bo sodil Tržačan Djurdjevic. V 2. amaterski ligi bosta Breg in Zarja igrala v gosteh. Brežani v Pod-gori (Piedimonte ima 5 točk na lestvici), nogometaši bazovskega društva pa v Villanovi dello Judrio (Villanova je predzadnja s 4 točkami). Pri Zarji bo odsoten diskvalificirani Goran Križmančič. V 3. amaterski ligi bo Mladost gostovala v Trstu. »Ekipa Campanelle je predzadnja na lestvici. V Trstu bomo skušali osvojiti vse tri točke. V zadnjih treh krogih je nasprotnik prejel kar 14 golov,« je opozoril spremljevalec Mladosti Ezio Bressan. Pri Mladosti bosta odsotna poškodovana Radetič in Skarabot. DISCIPLINSKI UKREPI Le dva kaznovana Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je zaradi praznikov šele včeraj objavila spisek diskvalifi-ciranih igralcev. Za en krog bosta morala prisilno mirovato dva nogometaša naših društev: Marco Sau (Primorec) in Omar Zidarich (Primorje). Slednji je kaznovan zaradi četrtega rumenega kartona. Jutri Nedelja, 6. novembra 2011 NOGOMET ELITNA LIGA - 14.30 v Repnu: Kras Repen - Buttrio 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Starancanu: Staranzano - Sovodnje; 14.30 pri Domju: Domio - Primorec 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Villanovi del Judrio: Villanova - Zarja; 14.30 v Podgori: Piedimonte - Breg 3. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Trstu, Ul. Campanelle: Campanelle - Mladost NARASČAJNIKI - 10.30 v Vižovljah: Sistiana - Kras NAJMLAJŠI - 10.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Aris San Polo; 10.30 v Gorici, Ul. Baiamonti: Audax Sanrocchese - Juventina; 12.00 na Opčinah: Roianese - Kras KOŠARKA MOŠKA D-LIGA - 18.30 v Gradežu: Grado -Kontovel UNDER 17 DRŽAVNI - 11.00 v Žavljah: Azzurra -Breg ODBOJKA UNDER 18 ŽENSKE - 11.00 na Proseku: Zalet - San Sergio UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 v Sovodnjah: Soča -Mossa balinanje - Danes začetek C-lige Gaja z motivom Okrepljena ekipa se lahko poteguje za uvrstitev v play-off - Portuale s sedmimi Slovenci Danes se pričenja balinarsko prvenstvo C lige. V skupini A bosta nastopili tudi Gaja in Portuale. Obe skupini z nestrpnostjo pričakujeta pričetek prvenstva s popolnoma nasprotnimi pričakovanji. Slovenski predstavnik, v katerih vrstah računajo na doprinos 35 odstotkov naših balinarjev, brez dvoma računa na play-off (prvi dve uvrščeni ekipi). Portuale pa se bo s pomočjo sedmih slovenskih balinarjev (isto toliko jih bo igralo pri Gaji) skušal izogniti nazadovanju. Gajevci bodo končno lahko letos po treh zaporednih nazadovanjih lažje zadihali. V njihove vrste je namreč zaradi prevelike obremenjenosti nastopanja v B ligi prestopil A kategornik Emanuele Rosati, sin njihovega tehničnega vodje. Kdo ne pozna tega odličnega balinarja, ki je vsem dobro znan, ne le po športnih podvigih, temveč tudi zaradi svojega temperamentnega značaja s številnimi rdečimi kartoni vred? Če bo vse potekalo, kot je treba, je omenjeni balinar sposoben prispevati šest točk iz treh nastopov. V hitrostnem zbijanju brez dvoma, razen velikih presenečenj, ne bo imel para, v posamičnih zvrsteh kot so natančno zbijanje, igra v krog ali srečanje posameznikov, pa bo zelo težko ranljiv.Do-bra ekipa je tista, ki razpolaga s homogeno sestavo igralcev. Zato je nujen tudi doprinos njegovih soigralcev (s Calzijem na čelu), da bo postala Gaja res konkurenčna kot že dolgo ne. V seznamu igralcev, ki bodo prišli v poštev za prvenstvo je 20 imen c. devetak Nogometu zvest s tekom in kolesarstvom Dolgoletni steber Juventine Christian Devetak se je po koncu kariere odločil za rekreacijo. Napadalec, ki je v najuspešnejši sezoni dosegel kar 21 golov, je igral v elitni in promocijski ligi, ko je nastopal za Palmanovo pa je igral tudi v D-ligi. Zdaj izbira amaterska prvenstva: »Izbiram rekreacijo, ker sem že starejši in me treniranje ne veseli več,« pravi 32-letni Christian, ki je zaposlen v podjetju Mucci, živi pa v Sovodnjah. Kje nastopaš letos? Z ekipo Bar Aquileia, v kateri igrajo bivši neregistrirani nogometaši, nastopam v prvenstvu Gorizia Cup v nogometu 7 proti 7. Tam igra 14 ekip, tekme pa so vsak četrtek. V ekipi igrata tudi Mitja Kobal in Matteo Čevdek. Kam ciljate? Doslej smo zmagali vse tri tekme, verjamem pa, da imamo potencial , da osvojimo prvenstvo. Pridružil si se tudi ljubiteljem Sovodenj. Tako je. Že lani sem odigral štiri tekme, letos pa se jim moram še pridružiti. Z njimi izključno igram, treniram pa sam. Kako pa? Ko nisem utrujen, tečem in kolesarim. Kolikokrat tedensko tečeš? Ob lepem vremenu tečem tudi vsak dan, zdaj pa enkrat ali dvakrat tedensko. Vsakič opravim dva kroga na goriškem letališču, tečem torej približno 45 minut ali uro. Kje pa kolesariš? Poleti grem s prijatelji z gorskim kolesom po kraških gričih. Igraš še kje? Lani sem od januarja do maja igral na ljubiteljskem turnirju na Vi-demskem »Collinare eccelenza«. Letos tam še nisem nastopil (prvenstvo se je začelo že septembra), najbrž se jim bom pridružil januarja. Ali pogrešaš agonistični nogomet? Malo že, ampak vem, da bi bilo prezahtevno. Zdaj sem zadovoljen s temi dejavnostmi, saj se s športom lahko ukvarjam, ko imam voljo in čas. in sicer: Bigollo, Calzi, Capitanio, Defendi, Gabrielli, Iacobini, Kramar, Leghissa, Mervic, Milcovic, Natural, A., E., F., Mario in Max Rosati, Sabatti, Smid, Stocovaz in Žagar. Kar se tiče pristaniščnikov pa se ogrodje ekipe ni spremenilo. Z razliko od Gaje ostaja njihova šibka točka hitrostno zbijanje. Odkar je novo pravilo preprečilo nastopanje Skupku, v ekipi ni primerne osebe, ki bi dostojno zapolnil nastalo vrzel. Letos bo nedvomno veliko odvisno od muhastega Sanzina, ki ga sicer poznamo za odličnega balinarja, a kaj pomaga ko ni dneva, da se ne bi srečeval z raznovrstnimi fizičnimi težavami. Veliko breme bo tudi letos na ramenih kapetana Skupka, ki bo moral pokazati vsega, česar je sposoben. A vse to bo še vedno premalo, če jima ne bodo prišli na pomoč tudi soigralci, saj je za zmago ekipe iz devetih nastopov potrebnih 5 uspešnih srečanj. Ogrodje Portualej sestavljejo sledeči balinarji: Armani, Battain, Bubola, Doljak, Lorenzi, Lucignano, Maria, Micheli, Mil-kovic, Pelizon, Sanzin, Skupek, Stebel, Tenze, Zocco, Žužič. Poleg Gaje in Portualeja bodo v skupini nastopali še favorit Villaraspa iz Štarancana, Tre Stelle iz Ronk, Fiumicello in če-dadska Forum Juli. Gajevci bodo danes ob 15. jurišali v gosteh na prvo zmago proti ekipi Tre Stelle, Portuale pa bo doma pred brezupno nalogo v srečanju proti Villaraspi, ki je sicer morala lani proti pristaniščnikom potegniti krajši konec. (Z.S.) □ Obvestila SK DEVIN prireja štiridnevni Openday v Innichenu od četrtka, 8. do nedelje, 11. decembra 2011 s smučanjem na smučiščih Helm, Croda Rossa,Baranci. Informacije in vpisovanja na info@skdevin.it ali na 340 2232538. AŠD SK BRDINA organizira tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme v prostorih Doma Brdina, Proseška ul. 109, na Opčinah. V četrtek, 10. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme. Dnevi in urniki odprtih vrat sejma: petek, 11. novembra, od 18. do 21. ure; sobota, 12. novembra, od 16. do 21. ure; nedelja, 13. novembra, od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure. Ob priliki, boste lahko dobili vse informacije glede smučarskih tečajev za zimsko sezono 2012. Informacije: 347-5292058, www.skbrdina.org SK DEVIN prireja smučarski sejem v Domu Železničarskih delavcev - Nabrežina postaja. Prodaja od danes, 5. do 13. novembra: sobote in nedelje od 10. do 19.30, ob delavnikih od 16. do 19.30. 20 Sobota, 5. novembra 2011 RUBRIKE ta teden edinost pred 100 leti Edinost poroča o razveseljivem napredku tržaške podružnice Glasbene matice. »Tretje leto svojega delovanja je komaj začelo to naše Glasbeno društvo, in že lahko zabeleži dokaj razveseljivega napredka. Morda ustrežemo zato marsikateremu prijatelju tega društva, ako podamo kratek opis o sedanjem položaju društva in njega glasbenega zavoda. Saj bo to zanimalo ne samo člane in podpornike, ampak tudi širšo javnost. Glavna točka tega marljivega društva je Glasbena šola, kateri društveni odbor posveča svojo glavno pažnjo in skrb. Kako bi tudi ne, ko vendar ta zavod tako vidno napreduje! V prvem letu je obiskovalo glasbeno šolo koncem leta triindvajset gojencev, lani že štiriinštirideset in početkom letošnjega leta je dosedaj vpisanih že enainosemdeset gojencev. Torej direktno progresivno naraščanje! In sicer je deležnih letos pouka v klavirju sedeminštirideset gojencev, v violini triinštirideset gojencev in splošno glasbeno teo- rijo in šolski zbor obiskuje štiriinštirideset gojencev. Ako bi se oglasilo primerno število udeležencev, bi ustanovili pod okriljem društva in z njega podporo - seveda izven šolskega pouka - tudi samostojen salonski orkester, v katerem bi seveda sodelovalo vse učiteljsko osebje. V društveni šoli poučuje šest učiteljskih močij, ki so se vsi takoj s početka z dobro pojmovanim navdušenjem in s smotreno vnemo in požrtvovalnostjo oklenili društva ter mu stavili v prid njegovih koristnih in lepih prizadevanj svoje vešče in strokovne moči na razpolago. A ne samo to! Odbor, uvidevši simpatije in zaupanje, ki se stavlja v glasbeni zavod, in v spoznanju, da takemu zavodu, ki pokazuje tako krepek napredek, je treba dati tudi krepke in autori-tativne zaslombe in teoretično in praktično docela izvežbano strokovno vodstvo, je stavilo sedaj na čelo svojega glasbenega zavoda temeljito izobraženega šolskega vodjo v osebi gospoda Viktorja Šonca.« ta teden primorski dnevnik pred 50 leti PRIMORSKI DNEVNIK V javnost je prišla vest, da je slavni pisatelj Ivo An-dric prejel Nobelovo nagrado za književnost. »Nobelova nagrada je prekinila mirno življenje književnika Iva Andrica, ki trenutno pripravlja zbirko pripovedk sodobnega značaja in z zgodovinsko tematiko do konca prve svetovne vojne. Književnik sprejema v teh dneh številne brzojavke ter telefonske čestitke iz Jugoslavije in inozemstva. Poleg čestitk maršala Tita in Kardelja je Andric prejel številne čestitke inozemskih založniških podjetij, ki so izdala njegova dela, Združenje študentov iz Getteborga, Zveze književnikov Jugoslavije, republiških združenj književnikov, gledališč, radijskih postaj, številnih šol in organizacij, veleposlaništev, znanstvenih društev in posameznikov. Vesti o dodelitvi Nobelove nagrade jugoslovanskemu književniku so ves svetovni tisk, radijske in televizijske postaje posvetile veliko pozornost. V poročilih listov se ugotavlja, da je bilo s tem dano priznanje tudi vsej jugoslovanski književnosti. Poleg podatkov o Andricevih delih, listi ob- javljajo tudi njegov življenjepis in mnogi med njimi tudi izjave uglednih književnikov o vrednosti del Iva Andrica. Dodelitev Nobelove nagrade za književnost An-dricu je doživela posebno veliko publiciteto na Švedskem, kjer posamezni listi posvečajo po več strani ocenjevanju književnih del jugoslovanskega umetnika. Švedska televizija je sinoči posvetila daljšo oddajo Ivu Andricu, med katero je govoril univerzitetni profesor Oke Nilson, za njim pa prevajalka del »Most na Drini« in »Travniška kronika« K. Bergmanova. Tudi na Norveškem so vest o dodelitvi Nobelove nagrade za književnost Jugoslovanu Andricu toplo pozdravili. Pisatelj in predsednik Zveze norveških književnikov Hans Heiberg je izjavil: »Andricu iz srca čestitam! Zelo sem zadovoljen, da je bila nagrada podeljena prav njemu izmed petinšestdesetih kandidatov, med katerimi je tudi toliko znanih imen kot na primer Sartre, Greene, Senghor, Becket in drugi.«« FILMI PO TV Sobota, 5. novembra, La 7, ob 22.30 Jefferson in Paris Režija: James Ivory Igrata: Nick Nolte In Greta Scacchi Med leti 1784 in 1789 je v Parizu kot ameriški veleposlanik služboval tudi Thomas Jefferson, kasnejši predsednik ZDA. Njegovo evropsko obdobje je bistveno zaznamovalo bodoče vodenje Bele hiše, saj mu je omogočilo, da je pobliže spoznal prebivalce in navade Stare celine. James Ivory je s filmom prvič obelodanil francoska leta vidnega ameriškega politika in pri tem tudi razkril obstoj Jef-fersonovega sina, ki se je rodil v Parizu. Sobota, 5. novembra, rete 4, ob 21.15 Colpevole d' innocenza Režija: Bruce Beresford Igrajo: Ashley Judd, Tommy Lee Jones, Benjamin Weir in Bruce Greenwood Libbyjin vsakdan, ki teče po ustaljenem tiru, se spremeni, ko ji na lepem izgine mož. Le-ta se namreč ne vrne z izleta z jadrnico in Libby je kaj kmalu obtožena umora. V resnici pa se nekaj let kasneje izve, da je mož še živ in da si je med tem tudi ustvaril novo življenje. Takrat pa se nesrečna protagonistka filma odloči, da bo storila to, za kar je bila toliko let zaprta in »kar bi mogoče morala storiti že nekaj let prej«... Torek, 8. novembra, Rai Movie, ob 21. uri Dogviiie nakazano z belimi črtami na tleh. Prostori v katerih se dogaja večina zgodbe, pa so strašljivo prazni in zapolnjeni samo z najnujnejšimi predmeti. ^//Juvw Režija: Lars Von Trier Igrajo: Nicole Kidman, Stellan Skarsgard in Paul Bettany Von Trierjev film, ki predstavlja istočasno tudi prvi del zajetne režiserjeve triologije, posvečene ravno ZDA - deželi priložnosti - pripoveduje o mestecu, v katerega pelje samo ena cesta. Po strelu, ki ga zaslišijo tudi v daljavi, se vanj zateče mlada in prestrašena ženska Grace. Očarljiva svetlolaska beži pred mafijo in pridigar Tom ji ponudi skrivališče. O njeni usodi pa bodo morali odločati vsi prebivalci Dogvilla, saj si Tom ne more privoščiti, da ji nudi zatočišče, ne da bi se pred tem posvetoval tudi z ostalimi. Danski režiser je z Dogvillom znova prekoračil mejo med filmom in gledališčem. Mestece ni samo izmišljeno, ampak je v filmu tudi le bežno Sreda, 9. novembra, Rete 4, ob 02.30 Million dollar baby Režija: Clint Eastwood Igrata: Hilary Swank in Morgan Freeman Pripoved o športu, predvsem pa pripoved o življenju in življenjskih okoliščinah, ki so marsikdaj osrednji vzrok številnih odločitev in pa pripoved o čustvih. Ljubezni očeta do hčerke. Protagonist dela je Frankie Dunn, boksarski trener in lastnik losangeleške telovadnice, ki še ni uspel zapreti vseh računov s svojo preteklostjo in nekaterimi napakami, ki so vsaj na videz nepopravljive. Nekega dne se v njegovi telovadnici zglasi Maggie Fitzgerald, ki ga zaprosi, da bi ravno on postal njen trener. On seveda sprva stvar zavrne, nato pa si premisli. Četrtek, 10. novembra, Rai Movie, ob 21. uri L'emploi du temps Režija: Laurent Cantet Igrajo: Aurélien Recoing, Karin Viard, Serge Li-vozet in Jean-Pierre Mangeot Lahko tudi srečno in brezskrbno življenje postane tesna kletka, iz katere bi si marsikdo želel uiti? Režiser Laurent Cantet pravi da ja. Vincent, protagonist njegovega tudi v Benetkah nagrajenega filma, je namreč človek, ki si je uredil udobno življenje, ko pa ga je delodajalec na lepem odpustil iz službe, je povsem zmeden. Stvar ga je tako prizadela, da tega ni zaupal nikomur. Delal se je, kot da se ni nič pripetilo. Vsako jutro se je tako odpravljal v službo in se vsak večer vračal iz nje. V teku dneva pa je lenaril, spal v avtomobilu, se sprehajal po parku in nekako okusil tisto prostost, ki je prej seveda ni poznal. Svobodo, ki pa so jo označevale številne laži in neresnice, ki so na lepem prekipele. Dokler je pač moral priznati sebi in drugim trpko resnico in z očetovo pomočjo začeti znova... (Iga) NASA SLIKOVNA in MALA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV SESTAVIL LAKO NEKDANJA ODLIČNA ITALIJANSKA ATLETINJA AMERIŠKI PEVEC MORRISON BERI PRIMORSKI DNEVNIK FILMSKI IGRALKI TIFFIN IN ANDERSON SAMICE Človeku ZVESTIH ŽIVALI NEIMENOVANA OSEBA MOTORISTIČNA IGRA SKUPINA PTIC V LETU GOSPOD V MADRIDU GRŠKE BOGINJE MAŠČEVANJA NAČIN GRADNJE IN UTRJEVANJA CEST ŽUŽELKA, KI BOLEČE PIČI ZNAMENITA RIMSKA FONTANA ANGL. PISATELJ FLEMING GOROVJE V BELGIJI NAJSVETLEJŠA ZVEZDA GRUDEN IGO SIRSKI PREDSEDNIK (HAFEZ AL) NAŠA NIKALNICA INDIJ. VERSKI INFORMATOR AZIJSKA DRŽAVA Z GLAVNIM MESTOM MASKAT LJUBEZEN DR. ŽIVAGA FR. IGRALEC GABIN ZMANJŠANJE TEŽE, KALO STANJE PRIJETNE VZNEMIRJENOSTI PRED PRIIMKOM PEVKA Z VZDEVKOM "GLAS IZRAELA" IVAN LENDL ROMAN ALEKSEJA TOLSTOJA NEKDANJA INDIJSKA PREDSEDNICA GANDHI MESTO V LOMBARDIJI KOCIJANČIČ IGOR INDUSTRIJSKA RASTLINA ŠPANSKI SPOLNIK POSLANKE DEL, DELEŽ, PARCELA EKVADORSKI PISATELJ GLEDALIŠKI IGRALEC PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK ŠKOTSKI NOBELOVEC ZLIV VEČ REK REKA V RUSIJI, LEVI PRITOK REKE URAL MESTO NA KITAJSKEM TUJE MOŠKO IME KRUŠNI, NEPRAVI OČE MIHA ARIH NICHOLAS RAY RIMSKA ŠTIRICA PRST NA ROKI RIBJA KOŠČICA KAZALNI ZAIMEK ANGLEŠKO MOŠKO IME SLOŽNOST, ENOTNOST KRISTUSOVO VSTAJENJE DEZIDERIJ ERAZEM PRISTAŠ NAVADNO ZMERNE STRANKE ITALIJANSKI ARHITEKT IN KRITIK (BRUNO) ACE MERMOLJA NEMŠKI SLIKAR IN REZBAR (BERNT) SLOVENSKI KOREOGRAF OTRIN PRVI Človek SLOVARČEK - ASAD = sirski predsednik • ICAZA = ekvadorski pisatelj (Jorge) • ILEK = reka v Rusiji • ORR = škotski nobelovec (John) • SIAN = kitajsko mesto • ZEVI = italijanski kritik 1 2 ■ S 4 s 6 7 B 9 1G ■ ■ ■ 11 12 13 14 15 16 ■ 17 VODORAVNO: 1. začetnici španskega slikarja Picassa; 3. začetnici slovenskega pisatelja in pesnika Koviča; 5. ranocelnik, padar; 7. grenki zeliščni liker, pijača za ape-ritiv; 8. slovenski igralec (Stane) in pisatelj (Janko); 9. madžarska porno zvezda Staller; 10. majhen dirkalni avtomobil; 11. tibetansko govedo; 13. zid; 15. predmet, čaščen po božje; 16. opomba na začetku; 17. cipa brez samoglasnikov. NAVPIČNO: 1. prvotna, osnovna podoba; 2. kanadsko-ameriška filmska igralka Anderson; 3. ime za Slovenca v času od 7. do 11. stoletja; 4. kraljevo pokrivalo; 6. občina v Kanalski dolini; 12. tabor, naselje šotorov; 13. okroglo število; 14. artilerijsko orožje z velikim dometom, kanon. (lako) / MNENJA, RUBRIKE Sobota, 5. novembra 2011 21 SLOVENIJA TA TEDEN Količina pred kakovostjo Vojko Flegar Slovenski enologi so se še pred martinovim, ko mošt postane mlado vino, poenotili: letošnji pridelek bo »v povprečju« kakovostno najboljši daleč, najmanj kakšnega četrt stoletja, nazaj. Vroč avgust in skoraj enako »indijansko poletje« v septembru sta očitno naredila svoje. S politično letino kaže malce drugače: pridelek je nepričakovano obilen, saj sta se na prizorišču pojavili vsaj dve novi stranki, s katerimi velja zelo resno računati, kakovost pa je precej bolj vprašljiva. V tednu, ko se je predvolilna kampanja tudi uradno začela (naslednji teden pa bodo stranke predstavile še kandidatne liste), so jav-nomnenjske raziskave iz dneva v dan potrjevale, da sta Lista Virant in Pozitivna Slovenija, novi stranki nekdanjega ministra Gregorja Vi-ranta oziroma ljubljanskega župana Zorana Jankovica, poleg SDS nekdanjega premiera Janeza Janše daleč pred drugimi. Mesec dni pred volitvami je tako videti, da lahko samo še omenjeni realno računajo na mandat za sestavo nove vlade, medtem ko pravzaprav vse druge stranke, vključno z doslej najmočnejšimi socialnimi demokrati premiera Boruta Pahorja, čaka trda tekma za obstanek v parlamentarni ligi oziroma prestop 4-odstotnega praga. A kot je ta teden pokazal »eksperiment« Fudša, novogoriške fakultete za uporabne družbene študije, so letošnje javnomnenjske raziskave verjetno še bistveno bolj nezanesljive kot običajno. Različna metodologija je Fudševim demo-skopom namreč dala dva na moč ra- zlična izida. Po metodi spontanega priklica, ko torej vprašani ne dobi seznama strank, iz katerega bi izbiral, je bila krepko v prednosti SDS, po metodi obveznega seznama pa Lista Virant; slednja je bila s skoraj štirikrat nižjim odstotkom šele tretja po metodi spontanega priklica. Na eni strani to kaže na še nezadostno prepoznavnost novih strank, na drugi strani pa na »samodejno« večjo naklonjenost volivcev strankam, ki doslej niso upravljale države. Kampanja bo to razmerje v precejšnji meri gotovo spremenila, kajti »novi« s svojimi programi že dajejo vedeti, da vsebinsko tako zelo drugačni od »starih« vendarle niso, slednji pa se bodo poleg tega gotovo potrudili, da »nove« tudi »ka-rakterno« spravijo z višav na trdna tla. Z drugimi besedami, doslej razmeroma vljudna neuradna kampanja se bo v naslednjih dneh spremenila v brezobziren obračun, v katerem ne bo manjkalo niti nizkih udarcev niti populizma. No, zadnjega pravzaprav že doslej ni manjkalo. Na programski ravni namreč skoraj vse stranke volivcem obljubljajo »hiter zagon« gospodarstva z novimi delovnimi mesti in bolj varčno državo. Virant in Jankovic pa še nekaj več: višji življenjski standard že naslednje leto. Tovrstne predvolilne obljube še nikoli niso bile tako daleč od resničnosti. Dobesedno ga namreč ni ekonomista, ki tako zaradi slovenskih »posebnosti« kot spričo razmer v evrskem območju in globalnem gospodarstvu sploh, ne bi računal s padcem standarda in v najboljšem primeru skrajno pičlo gospodarsko rastjo. Nekateri pri tem menijo celo, da se bodo morali Slovenci sprijazniti s kar 20 do 30-odstotnim padcem standarda. Malce daljši pogled v volilne programe pokaže, da so bolj ali manj vse stranke prepričane, da imajo škarje in platno za krojenje usode Slovenije trdno v svojih rokah. Da se da z nekaj bolj ali manj hitrimi ukrepi »zagnati« gospodarstvo, za dober denar privatizirati banke in državna podjetja, preza-posliti deset tisoče iz javnega v zasebni sektor, sprejeti 50 zakonov v 100 dneh, debirokratizirati, sprostiti podjetniško okolje, umestiti nove infrastrukturne trase v prostor, v enem letu pripraviti tožilstva in sodišča do bolj učinkovitega dela ... Zunanjih okoliščin, ki se spreminjajo iz dneva v dan, praviloma na slabše (kakor kaže tudi »zaplet« ob napovedanem grškem referendumu o pomoči EU in IMF), niti »nove« niti »stare« stranke ne upoštevajo. Gospodarstvo, v bistvu tako slovensko kot svetovno, obravnavajo, kot da bi bilo v konjunkturni in ne globoki strukturni krizi, in svoje ukrepe -nedvomno tudi zaradi pričakovanj volivcev - prilagajajo »kar najhitrejšemu izhodu iz krize«. Po svoje razumljivo, kajti običajni volilni ciklus traja štiri leta, strukturni ukrepi pa v tem času praviloma še ne dajo plodov. Z drugimi besedami, bolj krčevito si bo naslednja vlada prizadevala za hitre uspehe, bolj bo verjetno, da bo zanemarila tisto, kar bi Sloveniji dolgoročno omogočalo razvoj in dvig kakovosti življenja. PISMA UREDNIŠTVU Premisliti prostor, predvsem pa »krovnost« Potem ko je bil krovnima organizacijama že neštetokrat naslovljen predlog o ustanovitvi gospodarsko - urbanistične komisije (in pravne službe za nudenje strokovne pomoči tistim, ki si prizadevajo za javno rabo slovenščine, ki pa je še vedno ni na obzorju) - Agrarna skupnost in Koordinacijsko združenje kraških vasi sta krovnima to nazadnje predlagala lani poleti, ko smo se na Krasu sami borili proti pogubnemu prostorskemu načrtu župana Dipiazze - smo v petek, 28.10.2011, na posvetu SKGZ Premisliti prostor, končno lahko med drugim izvedeli, da je bil ustanovljen gospodarski forum. To pre-potrebno delovno telo (upamo, da ne bo zamrlo kot marsikateri naš forum doslej) je županu Cosolini-ju dostavilo dokument, ki so ga sestavile SKGZ, SSO (ki je bila na petkovem posvetu nerazumljivo odsotna), SDGZ, Kmečka zveza in Zadružna kraška banka in vsebuje »naše« poglede in predloge za pripravo novega urbanističnega načrta občine Trst. Škoda, da v omenjenem forumu (zaenkrat) ni Agrarne skupnosti, t. j. organizacije, ki predstavlja trideset Jusov in Srenj, ki imajo v lasti ali posedujejo v Tržaški pokrajini več kot 5.000 hektarjev površin. Poleg tega imam občutek, da je bil dokument narejen »od zgoraj«, torej brez predhodnega posvetovanja z ljudmi, ki na tem prostoru živimo. Dokument npr. med drugim vsebuje tudi predlog o bodoči namembnosti opuščenih kasarn, toda, ali je kdo iz Foruma vprašal npr. Banovce, kaj oni predlagajo za bivšo kasarno pri Banih? Po, ob ali še bolje pred posvetom Premisliti prostor, pa bi m morali OBE krovni prirediti posvet Premisliti »krovnost« ali organiziranost naše manjšine in se dogovoriti o lastni čimprejšnji ukinitvi in ustanovitvi novega, demokratično izvoljenega predstavništva naše narodne skupnosti. Škoda, da ni za to letos poskrbel minister Žekš (kajti sami, kljub temu, da želimo biti subjekt, tega očitno nismo sposobni narediti). Minister bi moral dodeliti manjšini ne za 10%, ampak za polovico manj sredstev in prepričan sem, da bi v roku dveh mesecev imeli skupno demokratično izvoljeno predstavništvo. Nakar pa bi nam gospod minister primaknil še drugo polovico letne podpore in mogoče dodal še 10% nagradnega bonusa (»altroke subjekt!«). Dejstvo, da ima manjšina, več kot dvajset let po padcu Berlinskega zidu in po epohalnih spremembah, ki so se od takrat zgodile v naši matični domovini, v Evropi in svetu sploh ter kljub današnji težki gospodarski krizi še vedno popolnoma isto »organiziranost«, je nepojmljivo in nesprejemljivo. Prepričan sem, da bi z novo, enotno, demokratično izvoljeno predstavniško strukturo, ki bi vključevala in upoštevala vse naše različne politične nazore pod skupnim imenovalcem SLOVENSTVA, lažje, hitreje, učinkoviteje, predvsem pa z manj zdrahami in z racionalnejšo uporabo finančnih sredstev zagotovili naši narodni skupnosti ne samo obstoj, ampak tudi svetlo razvojno perspektivo. David Malalan SSO Poklon zaslužnim Slovencem V ponedeljek, 31. oktobra, na vi-gilijo praznika vseh svetih, se je delegacija Sveta slovenskih organizacij poklonila nekaterim pomembnim Slovencem, ki so zaslužni za ohranjanje in razvijanje narodne zavesti in jezika v zamejstvu. Pobuda je nastala že lani z obiskom grobov slovenskih rojakov v Kanalski dolini. Takrat so predstavniki SSO položili vence v Žabnicah in Ukvah. Letošnji poklon pa je imel deželno razsežnost. Najprej se je SSO poklonil prof. Jožetu Peterlinu na pokopališču na Op-činah. Predsednik Drago Štoka se je spomnil na delovanje in zasluge prof. Peterlina na Tržaškem in Goriškem, poudaril kako je njegovo delo vidno še danes ter spomnil, da obhajamo letos 100-letnico njegovega rojstva in 35-letnico smrti. V Gorici se je delegacija SSO-ja poklonila Lojzetu Bratužu in Ljubki Šor-li. Priložnostno misel je izrekel goriški pokrajinski predsednik Walter Bandelj. Bratuževo "Glej k tebi Vsemogočni" pa je zapela moška pevska skupina Akord iz Podgore. Sledila sta obiska grobov duhovnikov Ivana Trinka zamejskega v Tarčmunu in Jurija Prešerna v Ovčji vasi. Za slednjega je pokrajinski predsednik Giorgio Banchig podčrtal, da je bil brat največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Pred vrnitvijo je delegacija Sveta slovenskih organizacij še obiskala rojaka in dolgoletnega kulturnega delavca Šimna Prešerna, ki je praznoval 90. rojstni dan. Šimen Prešeren je vsestransko dejaven v Kanalski dolini. Bil je odbornik društva Planinka in večkrat kandidiral na listi Slovenske skupnosti. Vse njegovo delovanje je bilo usmerjeno v ohranitev slovenske zavesti in besede. Zaradi tega so se mu predsednik Štoka in ostali predstavniki iskreno zahvalili za vse opravljeno delo na kulturnem, civilnem in političnem področju v Kanalski dolini. SKLAD MITJA ČUK SVETUJE Nenavadni otroci Med programi tujih televizijskih oddajnikov so zlasti v nemškem jezikovnem okolju zelo pogoste oddaje, ki prikazujejo življenje ljudi z umanjkljajem. Med takimi filmskimi prikazi je pritegnil mojo pozornost film "Nenavadni otrok - V hiši avtistov", poglobitev v življenje avtistov v posebnem domu. Haus Bucken je bivalna ustanova v Velpertu, v bližini Dussel-dorfa, namenjen odraslim osebam z avtizmom. Ustanovili so ga pred dvajsetimi leti starši avtističnih otrok in še danes deluje v njihovi režiji. Avtor filma Wolfram Seeger je opazoval pri njihovem vsakdanjiku in snemal prebivalce tega, tako posebnega doma skozi vse leto. Haus Bucken je torej oskrbovalna ustanova, ki vključuje tudi delovno in vzgojno področje s ciljem, da bi omogočila avtističnim osebam primeren kraj za bivanje v primernih življenjskih pogojih. Trenutno živi tam trinajst odraslih avtistov, dve sta ženski. Razdeljeni so v tri skupine. Vodja doma samostojno vodi dejavnosti in administracijo ustanove po smernicah ustanoviteljev. Koncept same ustanove pa naj bi ne bil statičen, pač pa naj bi se še naprej razvijal glede na sprotne potrebe. Da bi lahko gledalcem prikazal vsakdanjik avtističnih gostov v Haus Bucken, da režiser v ospredje dogajanje in življenje 29-let-nega Christiana - nenavadnega sina svojih staršev. Včasih je njegov sostanovalec Carsten neprera-čunljiv. Takrat je lahko zase in za druge nevaren. Kadar pa zahre-peni po telesnem kontaktu, postane čisto drugačen. Star je 31 let in je inteligenten. Vse razume in zna svoje potrebe pokazati navzven. Tretji sostanovalec Lars se na prvi pogled zdi brez kakršne koli posebnosti. Najraje in najpogosteje se sam zase umika v svoj svet. Nihče ne ve, kaj se dogaja v njegovi glavi, kadar se postavi v neko nenavadno pozo in v njej vztraja, kakor da bi zmrznil. V nasprotju z Larsom učinkuje Christian vedno vedro in je vesel vsakega stika. Rad je med ljudmi in zaradi svoje mladostne podobe in privlačnosti je med sodelavkami doma zelo priljubljen. Nikoli ne zapusti svoje sobe, ne da bi si nadel sveže zlikano srajco in kravato. Kljub temu, da je na prvi pogled videti popolnoma normalen, zapade kaj kmalu v besedne zanke in vedenjske vzorce. Svojega nenavadnega sina so starši pripeljali v Haus Bucken pred tremi leti. Takrat je svojo mamo samo vprašal "Ali je to moja soba?" in ko je na to vprašanje mama pritrdila, je enostavno tam ostal. Tam bo torej njegov dom za vedno: prebivalci v tem domu so vsi avtisti v najtežji obliki, tako da morajo biti neprenehoma v oskrbi drugih ljudi. Film "Nenavadni otrok ... " nas vpelje v drugačen vsakdanjik in nam pomaga, da smo soudeleženi pri posebnostih in ritualih prebivalcev tega posebnega doma in da smo hkrati soudeleženi pri izkušnjah skrbnikov in svojcev. Haus Bucken se nahaja na deželi, v okolišu, kjer ni prometa. Avtizem je huda razvojna motnja, ki je na široko povezana s prizadetostjo mnogih možganskih področij. Za avtiste je naš svet kaos. Starši, ki so ustanovili Haus Buckem, so prepričani, da skupno življenje z avtizmom prizadetih oseb zahteva veliko skrb, ki je naravnana na individualne potrebe vsakega gosta. Zadali so si cilj, da bodo stanovalcem omogočili, z ozirom na njihove možnosti in sposobnosti, čim večjo samostojnost na vseh življenjskih področjih. Posredovali bi jim v največji meri sposobnost odločanja o sebi, duševno stabilnost, možnost družbene integracije in zadovoljstva. Bivalni prostori se delijo na tri področja: bivalno, delovno in razvojno pospeševalno. Na razpolago je likovno oblikovanje z barvami, lesom, kamnom, glino ... Skrbijo pa tudi za motorični razvoj ter za razvoj družbenih in čustvenih sposobnosti. Avtistična motnja je huda razvojna motnja, ki se začne v prvih treh letih življenja. Simptomi se najprej pokažejo na treh področjih: v kvalitetno oslabljenih socialnih stikih z drugimi ljudmi, v oslabljeni komunikaciji in v ponavljajoči se aktivnosti ter ozkih interesih. Pri Asperger-Syndromu so nekatere stvari drugačne kot pri klasičnem zgodnjem avtizmu. Zlasti zato, ker pri slednjem ne pride do zakasnitve oziroma zastoja v govornih sposobnostih ali v kognitivnem razvoju. Nasprotno, ugotovili so posebnosti tudi pri psihomotoričnem razvoju in socialni interakciji. Avtizem je razvojna motnja kompleksne in pervazivne narave. Njena osnova je nevrolo-ško-biološka. Vedenje avtistov na področju socialne interakcije je kakovostno spremenjeno, prav tako, kar se tiče verbalne in neverbalne komunikacije. Avtističen pomeni »umikajoč se iz odnosov«. Termin so si izposodili iz opisov shizofrenije. Prvi ga je uporabil leta 1943 otroški psihiater Leo Kanner. Skoraj sočasno, a neodvisno od Kan-nerja je leta 1944 pediater Hans Asperger opisal s tem terminom bolj inteligentne in funkcionalne otroke. Avtizem obsega širok spekter motenj od lažjih do težjih oblik. Avtizem ni duševna motnja in ni ozdravljiv. Avtisti se izogibajo očesnemu kontaktu in telesnim stikom. Obnašajo se na čuden način. Vsako spreminjanje okolja močno vpliva nanje. Ti glavni simptomi se od osebe do osebe razlikujejo. Pogosto imajo že kot dojenčki probleme s prehrano in motnje spanja. Izdelana so mednarodna merila za diagnosticiranje avtizma, ki upoštevajo šest ali več simptomov s treh področij, ki smo jih omenili: kvalitativno oslabljen razvoj socialnih interakcij, oslabljena besedna in nebesedna komunikacija ter predstavna zmožnost, ponavljajoče se dejavnosti ter ozki interesi. K tej paleti značilnih simptomov pa so še dodane druge značilnosti kot so npr. hipo- ali hiper-aktivnost, avto agresivno vedenje, motnje prehranjevanja, motnje spanja, ravnotežja ali čustvovanje in motnje zaznavanja. Kot meni slovenska specialna pedagoginja dr. Branka Jurišic, pogosti napadi besa in trme avti-stičnih otrok vzbujajo pozornost okolice, ki si to vedenje napačno pojasnjuje kot razvajenost in nev-zgojenost. Avtizmov je več vrst, najbolj razpoznavni pa sta obe že omenjeni: "klasični" avtizem (Kan-nerjev zgodnji otroški avtizem) in otroci z Aspergerjevim sindromom. Prvega je mogoče odkriti že pri starosti dveh let in pol. Ena izmed značilnosti je nenavadna igra. Avtistični otroci učinkujejo kot da bi se ne znali igrati. Zelo radi gledajo vrtenje koles, namesto da bi se igrali z avtomobilčkom. Večina otrok z zgodnjim otroškim avtizmom ima tudi motnjo v duševnem razvoju, vendar imajo lahko tudi zelo nenavadne sposobnosti (izreden spomin, glasbeno nadarjenost, nekatere matematične sposobnosti). Otroci z Aspergerjevim sindromom pa imajo povprečne ali nadpovprečne sposobnosti. Zato niso prepoznani, učiteljem se zdijo čudaški in nenavadni, odstopajo predvsem zaradi težav v druženju in sporazumevanju z drugimi. (jec) 22 Sobota, 5. novembra 2011 TRST / g20 - V Cannesu se je včeraj zaključilo srečanje voditeljev najpomembnejših svetovnih gospodarstev Na vrhu dogovor o krepitvi IMF in optimizem glede rešitve težav evra Podpore uvedbi davka na finančne transakcije pričakovano ni bilo, a Sarkozy se bo zanjo boril naprej CANNES - Vrh skupine 20 najpomembnejših svetovnih gospodarstev (G20) se je včeraj po mnenju sodelujočih sklenil optimistično. Voditelji so dosegli dogovor o povečanju sredstev Mednarodnega denarnega sklada (IMF) ter potrdili seznam 29 globalnih sistemskih bank, za katere bo veljal poseben nadzor. Ob tem verjamejo, da bo Evropa uspela razrešiti svoje težave. Skupina najpomembnejših gospodarstev na svetu se je v francoskem Can-nesu strinjala, da je treba povečati sredstva IMF, je povedal predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy. S tem naj bi mednarodna skupnost prispevala k reševanju krize v območju evra. Evropski voditelji sicer odločitve, kako bodo to storili, še niso sprejeli. Prav tako niso razkrili, kakšna naj bi bila vsota, s katero bi okrepili IMF. V uradni izjavi po zaključku srečanja so države zapisale, da bodo pravočasno zagotovile sredstva, ki jih sklad potrebuje za izpolnjevanje svoje sistemske vloge. O možnostih izvedbe povečanja - med njimi izjava omenja bilateralne prispevke ter prostovoljno sodelovanje pri oblikovanju posebnih struktur - bodo na naslednjem srečanju razpravljali finančni ministri držav G20. Prav tako so se voditelji uspeli dogovoriti o krepitvi globalne finančne varnostne mreže. Tako so IMF podprli pri oblikovanju nove previdnostne in likvidnostne linije, s katero bi lahko pomagali državam pri zagotavljanju kratkoročne likvidnosti. Gre za države "z močnimi politikami in temelji, ki se srečujejo z zunanjimi šoki". Sicer pa bo sklad delal tudi na vzpostavitvi enotnega finančnega mehanizma, prek katerega bi lahko pomagal članicam v težavah. Zaključna izjava pa se dotika tudi vprašanja posebnih pravic črpanja (SDR) oz. košarice valut, ki določajo vrednost te knjižne valute IMF. SDR je sedaj košarica štirih valut - evra, jena, britanskega funta in ameriškega dolarja -, a hitro rastoča gospodarstva že več let izvajajo pritisk za njeno reformo; predvsem naj bi v košarico vključili kitajski juan. Sestava košarice SDR bo pregledana "leta 2015 ali prej, če bodo valute izpolnjevale obstoječe kriterije za vključitev", v zaključni izjavi pišejo gospodarstva G20. Voditelji skupine G20 so potrdili tudi seznam 29 globalnih sistemskih bank, za katere bodo veljali poseben nadzor in strožje kapitalske zahteve, tako da jih ne bo treba več reševati davkoplačevalcem. Na seznamu, ki ga je pripravil Odbor za finančno stabilnost (FSB), prevladujejo evropske banke. Med bankami s prisotnostjo v Sloveniji sta na njem Unicredit in Societe Generale. Če standardi Basel III, o katerih so se vodilni svetovni centralni bančniki dogovorili septembra lani, predvidevajo, da se bo količnik najbolj kakovostnega temeljnega kapitala v bankah s sedanjih dveh odstotkov do leta 2019 dvignil na sedem odstotkov, pa so se finančni regulatorji letos dogovorili, da se za sistemsko pomembne banke predvidi dodatnih 1,0 do 2,5 odstotne točke višji količnik. V Cannesu pa ni bil dosežen preboj pri vprašanju davka na finančne transakcije. Voditelji so v sklepni izjavi zgolj "prepoznali pobude v nekaterih državah za obdavčitev finančnega sektorja, vključno z davkom na finančne transakcije". Francoski predsednik Nicolas Sarkozy, eden glavnih zagovornikov uvedbe tega davka, je ob tem napovedal, da se bo boril naprej. Sarkozy je na novinarski konferenci po koncu vrha povedal, da je bil glede vprašanja uvedbe davka na finančne transakcije dosežen napredek, pa čeprav mu G20 ni izrekel podpore. Priznal je, da gre za zelo težavno vprašanje, veseli pa ga, da se je predsednik ZDA Barack Obama vsaj strinjal s tem, da bi moral finančni sektor nekaj prispevati za financiranje razvoja. Sicer pa je velik del pozornosti na srečanju zaradi ponedeljkove napove- di referenduma o dogovoru za celovito rešitev evra ukradla Grčija. Napetost je sicer v četrtek, ko je grški premier George Papandreu, tudi po hudem pritisku evropskih voditeljev, od svojega načrta odstopil. Skladno s to novico je na vrhu G20 zavladalo nekoliko bolj optimistično vzdušje glede prihodnosti območja z evrom. Šef Evropske komisije Jose Manuel Barroso je priznal, da je bilo na Azurni obali območju evra namenjene veliko pozornosti, pri čemer so svetovne partnerice EU posredovale "jasno sporočilo podpore", nekatere pa tudi "občudovanje" zaradi ukrepanja pri spopadanju s krizo, ki naj bi bilo brez primere. "Trgi pričakujejo močan signal iz Evrope, da ta stoji za evrom," pa je poudaril ameriški predsednik Barack Oba-ma. Ob tem je izrazil zaupanje, da bodo evropski voditelji za razrešitev krize storili vse, kar je potrebno. "Tega so sposobni," je zatrdil. Martina Gojkošek (STA) Nekateri voditelji držav najpomembnejših gospodarstev sveta na vrhu G20 v Cannesu ansa g20 - Berlusconi še vedno prepričan, da vodi vlado s »trdno« večino Poleg EU bo tudi IMF nadzoroval Italijo pri izvajanju ukrepov in reform za izhod iz krize CANNES - Italija je pozvala Mednarodni denarni sklad (IMF), naj spremlja izvajanje njenih ukrepov za ureditev javnih financ in uresničevanje reform, je včeraj v Cannesu povedal predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Kako bo Rim napravil domačo nalogo, bo sicer spremljala tudi EU. Strokovnjaki komisije bodo v Italijo odpotovali prihodnji teden. "Italija se je sama odločila, da IMF pozove, naj spremlja izvajanje" njenih ukrepov in reform, je pojasnil šef komisije po koncu vrha skupine najpomembnejših gospodarstev na svetu G20. Barroso je ob tem povedal, da bodo strokovnjaki komisije v Italijo odpotovali prihodnji teden, da začnejo ocenjevati izvajanje obljubljenih ukrepov in reform v okviru nadzornega mehanizma, ki ga bo EU vzpostavila v partnerstvu z IMF. EU in IMF bosta Italijo ocenila trikrat na leto, enkrat v vsakem četrtletju, pa je pojasnil predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy. To je po njegovih Silvio Berlusconi ansa besedah izjemno pomembno za okrepitev verodostojnosti obljubljenih ukrepov in reform. Po mnenju nekaterih analitikov je sicer to nenavadno, saj IMF skupaj z EU nadzoruje izvajanje ukrepov in reform v državah, ki so dobile mednarodno finančno pomoč. To so doslej Grčija, Irska in Portugalska. IMF prispeva približno tretjino pomoči tem državam. Stališče Italije do tega vprašanja je po zaključku vrha G20 pojasnil italijanski premier Silvio Berlusconi. Ta je poudaril, da je IMF Italiji tudi ponudil fi- nančno pomoč, a jo je Rim zavrnil, saj je ne potrebuje. Italijanski premier je znova poudaril tudi, da je Italija pozvala IMF, naj spremlja njene ukrepe. Nikakor pa to ne omejuje njene suverenosti. "IMF ne bo izrekal nikakršnih sodb o reformah, ampak bo le potrdil, da bodo te uresničene," je poudaril. Gre torej za preventiven nadzor, G20 pa po besedah italijanskega premierja ni zaskrbljen nad stanjem v tretjem največjem gospodarstvu v območju evra. To je sicer vse bolj na udaru finančnih trgov. Italijanski parlament naj bi do konca novembra pripravil stabilizacijski paket z ukrepi za zniževanje zadolženosti in pospeševanje gospodarskega okrevanja. Italija svojo odločitev glede IMF pojasnjuje z besedami, da tako ni bila prisiljena sprejeti formalnega nadzora Washingtona. S tem ko je sama prosila za nasvet oziroma mnenje, naj bi imelo vse skupaj popolnoma drugačno konotacijo. Van Rompuy je sicer v Cannesu večkrat izrecno poudaril, da so "razme- re v Italiji popolnoma drugačne kot v Grčiji". Izpostavil je tudi, da z Italijo vseskozi sodelujejo v "zelo spokojnem ozračju" in da nikakor ne gre za "diktat" državi. Berlusconi pa je zanikal trditve, da je njegova vlada pred razpadom. "Imamo trdno vlado in bomo še naprej vodili državo. Ne vidim nobenih drugih osebnosti, ki bi bile sposobne dostojanstveno predstavljati Italijo," je dejal Berlusconi, ki je na tak način hote spregledal osip parlamentarcev iz svoje stranke Ljudstva svobode. Ob tem je ocenil še, da v Italiji ni čutiti gospodarske krize. "Italija je premožna država. Potrošnja se ni zmanjšala. Restavracije so polne in na letališčih komaj dobite prostor," je še pojasnil. Uradna izjava vrha G20 navaja, da voditelji držav G20 "podpirajo" ukrepe, ki jih je predstavila Italija na vrhu evrosku-pine in predviden nadzor s strani Evropske komisije. "Pozdravljamo tudi odločitev Italije, da povabi IMF k izvedbi javnega preverjanja implementacije njene politike na četrtletni ravni." grčija - Pred glasovanjem o zaupnici Vlada se je tudi uradno odpovedala referendumu ATENE - Grčija se je tudi uradno odpovedala referendumu o dogovoru glede celovite rešitve za težave območja evra, je včeraj sporočil finančni minister Evangelos Venizelos. Z napovedjo referenduma je premier George Papandreu v začetku tedna sprožil jezne odzive v Evropi, ideja je naletela na nasprotovanje tudi v vrstah grške vlade. Možnost opustitve ideje referenduma je pod pritiskom evropskih voditeljev na vrhu G20 Papandreu nakazal že v četrtek. Venizelos pa je včeraj o uradni odločitvi Grčije, "da ne bo izvedla referenduma", že obvestil evropskega komisarja za gospodarske in denarne zadeve Ollija Rehna, nemškega finančnega ministra Wolfganga Schaubla in šefa evroskupine Jean-Clauda Junckerja. Dogovor o rešitvi evra s konca oktobra vključuje dogovor z bankami za znaten odpis grškega dolga, dokapita-lizacijo bank in krepitev reševalnega sklada za preprečitev širjenja krize. V skladu z dogovorom bi Grčija v drugem paketu v zameno za nadaljevanje stro- gih varčevalnih in reformnih ukrepov ukrepov do leta 2014 prejela skupno 130 milijonov evrov. Grški finančni minister, ki je že pred tem jasno izrazil nasprotovanje referendumu, je uradno odločitev sporočil pred za minulo noč predvidenim glasovanjem o zaupnici Papandreujevi vladi. Kot je pojasnil Venizelos, je cilj glasovanja oblikovanje vlade narodne enotnosti, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V trenutku, ko zapiramo redakcijo, sicer še ni jasno, ali ima grška vlada zagotovljeno večino - v 300-članskem parlamentu potrebuje podporo najmanj 151 poslancev -, in ali namerava Papan-dreu, ki se sooča s pozivi k odstopu, ostati na položaju premiera. Poslancem je v četrtek sicer dejal, da ga bolj kot obstanek na položaju zanima "rešitev države". Glasovanje o zaupnici se v parlamentu tradicionalno začne opolnoči. Poslanci bi morali glasovati posamično, in sicer tako, da naj bi vsak z glasnim "da" ali "ne" izrazil svojo odločitev. (STA) Izrael bližji vojaškemu posegu v Iranu? TEL AVIV - Napetost med Izraelom in Iranom raste. Izraelski predsednik Šimon Peres, nekdanji Nobelov nagrajenec za mir, je dejal, da je njegova država bližja vojaškemu posegu kakor diplomatski rešitvi glede iranske jedrske grožnje. V intervjuju za izraelsko televizijo Channel 2 je Peres izjavil, da obveščevalne službe različnih držav opozarjajo svoje državnike, da je časa vse manj, »ne vem pa, ali se bodo ti državni voditelji na podlagi opozoril odločili za akcijo«. Peres trdi, da bo Iran morda že čez šest mesecev postal jedrska sila. Vloga Izraela je, da na to opozarja, problem pa zadeva cel svet, trdi predsednik. Dva nekdanja šefa Mosada menita, da bi vojaški poseg v Iranu predstavljal norost, saj bi sprožil dolgotrajno vojno. 88-letni Peres je v intervjuju dejal, da najbrž še ni bila sprejeta nobena odločitev. Nasilje in protesti v Siriji se nadaljujejo DAMASK - Arabska liga je dala sirski vladi dva tedna časa za umik vojske iz mest in izpustitev zapornikov. Sirska državna televizija je sicer včeraj razglasila amnestijo za vse, ki se bodo odločili predati orožje, a nasilna kampanja proti protestnikom se kljub temu nadaljuje in je včeraj terjala najmanj pet novih žrtev in več ranjenih. "Notranje ministrstvo poziva vse, ki imajo orožje, so ga prodajali, širili, kupovali ali financirali njegov nakup ter sami niso zagrešili nobenega umora, da svoje orožje predajo na najbližji policijski postaji v svojem okrožju," so sporočili s sirskega notranjega ministrstva. Kot so dodali, bodo vsi, ki se bodo odzvali na poziv, ki velja do 12. novembra, pomiloščeni in bodo ostali svobodni. V Rusiji protesti več tisoč desničarskih skrajnežev MOSKVA - Tisoči nacionalistov in desničarskih skrajnežev so se včeraj ob praznovanju Dnevu narodne enotnosti zbrali na protestih v Moskvi in drugih ruskih mestih. S protesti udeleženci izražajo željo po vzpostavitvi močne, slovanske Rusije. "Rusija za Ruse!" je pod strogim nadzorom varnostnikov skandiralo več tisoč protest-nikov, ki so se, nekateri opremljeni s črnimi maskami, zbrali v središču Moskve. Po podatkih policije se je protesta udeležilo 7000 oseb, medtem ko organizatorji govorijo o celo 25.000 sodelujočih, poroča nemška tiskovna agencija dpa. (STA) / RADIO IN TV SPORED Sobota, S. novembra 2011 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Ko iz peči po kruhu za-diši... 20.30 Deželni TV dnevnik, Utrip Evangelija 20.50 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due 19.30 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Castle 21.50 Nan.: The Good Wife 22.45 Šport: Sabato Sprint 23.30 Dnevnik, sledijo rubrike ^ Rai Tre 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan.: La signora in giallo (i. A. Lansbury) 13.50 Variete: Il tribunale di Forum 15.05 Film: Poirot - De-litto in cielo (det., V.B., '89, r. S. Whittaker, i. D. Suchet, P. Jackson) 17.00 Nan.: Psych 18.00 Dok.: Pianeta mare 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Film: Colpevole d'innocen-za (triler, ZDA, '99, r. B. Beresford, i. T.L. Jones, A. Judd) 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aktualno: Da Da Da 6.30 Variete: Unomattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 9.05 Aktualno: Tg1 Dialogo 9.30 Dnevnik L.I.S. 10.05 Aktualno: Settegiorni 10.55 Aktualno: ApriRai 11.10 Variete: Dreams Road 201112.00 Aktualno: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Lineablu 15.10 Aktualno: Le amiche del sabato 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Aktualno: A Sua im-magine 17.45 Dok.: Passaggio a Nord Ovest 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Kviz: Soliti ignoti 21.10 Variete: Ti lascio una canzone (v. A. Clerici) 0.40 Nočni dnevnik, Focus in vremenska napoved 0.55 Aktualno: Cinematografo 6.00 Nan.: 7 vite 6.35 Aktualno: A ruota libera 7.00 Variete: Cartoon Magic, vmes Art Attack 9.00 Nan.: Rebelde Way 9.45 Nan.: Summer in Transylvania 10.15 Aktualno: Sulla via di Damasco 10.50 Aktualno: Quello che 11.30 Aktualno: ApriRai 11.35 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik 13.25 Šport: Dribbling 14.00 Film: Go Figure - Grinta sui pattini (kom., ZDA, '05, r. F. McDougall, i. J. Hinson, W. Sloan) 15.35 Film: Attenzione - Fantasmi in transito (kom., ZDA, '02, r. S. Gillard, i. M. Rendall, K. Dennings) 17.10 Aktualno: Sereno variabile 18.00 Dnevnik L.I.S. 18.05 Show: Crazy Parade 18.40 Nan.: Sea Patrol O Italia 1 7.05 Nan.: La grande vallata 8.00 Film: L'eroe della strada (kom., It., '48, r. C. Borg-hesio, i. Macario, C. Ninchi) 9.25 Nan.: Doc Martin 10.15 Glasba: Il gran concerto 11.00 Aktualno: Tgr Bellitalia 11.30 Aktualno: Tgr Prodotto Italia 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Tgr Il settimanale 12.55 Aktualno: Tgr Ambiente Italia 14.00 Deželni dnevnik, sledi Dnevnik in vremenska napoved 14.45 Aktualno: Tg3 Pixel 14.50 Aktualno: Tv Talk 16.40 Dnevnik - L.I.S. 16.45 Nan.: Un caso per due 17.45 Šport: Magazine Champions League 18.10 Šport: 90° minuto Serie B 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Aktualno: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa (v. F. Fazio) 21.30 Dok.: Speciale Superquark 23.25 Dnevnik in Deželni dnevnik 23.45 Dok.: Amore criminale 0.45 Dnevnik in rubrike u Rete 4 7.20 Nan.: Magnum P.I. 8.25 Aktualno: Vi-vere meglio 9.55 Nan.: R.I.S. 4 - Delitti im-perfetti 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 23.00 Film: Z La formica (ris., ZDA, '98, r. E. Darnell, T. Johnson) 0.40 Šport: Studio Sport XXL ^ Tele 4 dell'Istria 20.35 Deželni dnevnik 21.05 Aktualno: ...E oggi, tutti all'opera! 21.10 Lirika: Zanetto 23.00 Nočni dnevnik La 7 23.25 Film: Swarm - Minaccia dalla giun-gla (akc., ZDA, '01, r. J. Hare, i. C. Sheffer, G. Anwar) 1.25 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Glasba: Loggione 9.45 Nan.: Finalmente soli 10.15 Film: La leggenda di Bagger Vance (dram., ZDA, '00, r. R. Redford, i. W. Smith, M. Damon) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Resn. show: Grande Fratello 12 14.10 Variete: Amici 15.30 Aktualno: Verissimo (v. S. Toffanin) 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.301.45 Aktualno: Stri-scia la notizia (v. E. Greggio in E. Iacchet-ti) 21.10 Variete: C'e posta per te (v. M. De Filippi) 0.30 Variete: Mai dire Grande Fra-tello 1.15 Nočni dnevnik in vremenska napoved 7.00 9.55, 12.20 Risanke 9.30 Nan.: Power Rangers Samurai 10.50 Film: Dragon Ball Z - Il diabolico guerriero degli inferi (ris., Jap., '95) 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Šport: Grand Prix Moto 13.55 Šport: SP v motociklizmu -Grand Prix 16.05 Nan.: Robin Hood 18.00 Nan.: Mr. Bean 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Ris.: Simpsonovi 19.25 Film: I Simpson - Il film (ris., ZDA, '04, r. A. Adamson, K. Asbury, C. Vernon) LA 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 10.00 Aktualno: Bookstore 11.05 Dok.: La7 Doc 11.40 Nan.: Mike Hammer 12.35 Nan.: Due South - Due poliziotti a Chicago 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: I menu di Benedetta 15.05 Film: Il casinista (kom., It., '80, r. P.F. Pingitore, i. P. Franco, R. Montagnani) 17.10 Variete: Italialand -Nuove attrazioni (v. M. Crozza) 17.40 Košarka: DP, Montepaschi Siena - Virtus Roma, prenos 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 22.30 Film: Jefferson in Paris (biog., Fr./ZDA, '95, r. J. Ivory, i. N. Nolte, G. Scacchi) (t Slovenija 1 6.05 Kultura, sledi Odmevi 7.00 Igr. nan.: Zgodbe iz školjke 7.15 Lutk. igr. nan.: Bine 7.35 Studio Kriškraš 8.25 Otr. serija: Ribič Pepe 8.45 Iz popotne torbe 9.05 Ris. nan.: Smrkci 9.25 Kviz: Male sive celice (pon.) 10.15 Igr. nan.: V dotiku z vodo 10.40 Polnočni klub (pon.) 11.55 Tednik (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.25 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (pon.) 14.20 Film: Jesen prihaja, Dunja moja 16.05 O živalih in ljudeh (pon.) 16.20 Na vrtu - odd. Tv Maribor 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Sobotno popoldne 18.30 0.10 Ozare 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, športne vesti in Utrip 19.50 Voščilo ob kurban bajramu 20.00 Nad.: Moji, tvoji, najini 20.30 Film: Bandidas (ZDA/Meh.) 22.00 Dok. serija: Zapeljevanje pogleda 22.30 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 23.00 Ozemlje na prepihu 23.10 Nad.: Sinovi anarhije II |r Slovenija 2 8.40 Skozi čas 8.50 Pogledi Slovenije (pon.) 10.10 Posebna ponudba (pon.) 11.10 Slovenski utrinki (pon.) 11.50 Minute za... (pon.) 12.25 Circom regional (pon.) 12.50 Knjiga mene briga (pon.) 13.15 Dok. odd.: Imunski sistem 14.15 Nogomet: Evropska liga, Braga - Maribor (pon.) 16.20 Londonski vrtiljak (pon.) 16.50 Športni izziv (pon.) 17.25 Rokomet: Liga prvakinj, Krim Mercator - Podravka, prenos iz Ljubljane 19.00 Rad igram nogomet (pon.) 20.00 Film: Videokracija 21.20 Na lepše (pon.) 21.45 Videozid (pon.) 22.35 Sobotna glasbena noč {p Slovenija 3 6.00 Sporočamo 8.00 Poročila Tvs1 12.40 Firma.tv 13.30 Poročila Tvsl 17.30 Slovenska kronika 18.00 Danes 19.00 Tv dnevnik Tvs1 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče 22.00 Posebna ponudba (pon.) 23.20 Kronika 23.50 Na tretjem... Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - deželne vesti 14.20 Boben - glasb. odd. 15.20 Dok. odd.: K2 15.50 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 16.20 Arhivski posnetki 17.10 23.35 Vsedanes aktualnost 18.00 Evropski magazin 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.15, 0.05 Vse-danes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vse-danes - Svet 19.45 Jutri je nedelja - verska odd. 20.00 Tednik 20.30 Radio guitar live festival 22.30 Back stage live 22.50 »Q« -trendovska oddaja pop Pop TV 7.00 Dnevnik 7.30 Variete: Dopo il Tg... Tutti i gusti (pon.) 8.00 Aktualno: Lezioni di pittura 8.30 Dnevnik 9.00 Šport: Body Show 9.30 Nan.: Maria Maria 10.30 Talk show: Gli incontri al caffè de La Versiliana 12.10 Dok.: Patrimonio dell'Unesco 12.40 Dok.: Italia da scoprire 13.10 Aktualno: Co-nosciamo i nostri ospedali 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Dai nostri archivi 14.20 Film: La vida es un carneval (r.-i. S. Sbrig-hi, i. L. Ceracchi, M. Aruglia, B. Enrichi) 16.00 Variete: 80 nostalgia 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.05 Variete: Videomotori 19.30 Dnevnik 20.05 Variete: Le perle 6.30 Tv prodaja 7.00 7.40 Nal in Lili (sin-hr. ris. serija) 7.05 Tobi in njegov lev (sin-hr. ris. serija) 7.10 Hobonavti (sinhr. ris. serija) 7.25 Liza in Pavel (sinhr. ris. serija) 7.30 Angelina Balerina (sinhr. ris. serija) 7.45 Martinov svet (sinhr. ris. serija) 8.00 Balo-nar Oskar (sinhr. ris. serija) 8.15 Dežela konjičkov (sinhr. ris. serija) 8.40 Florjan, gasilski avto (sinh. ris. serija) 8.55 Profesor Baltazar (ris. serija) 9.05 Beyblade (sinh. ris. serija) 9.30 Bakugan (sinh. ris. serija) 9.55 Tv Čira čara (otr. zabavna odd.) 10.20 Tom in Jerry (ris. serija) 10.30 Nan.: Beverly Hills 90210 11.20 Film: Mož najboljše prijateljice (ZDA) 13.05 Resnič. serija: Zmenki milijonarjev 14.05 Resnič. serija: Dvoboj ku- harskih mojstrov 15.05 Dok. serija: Kamera teče 15.40 Nan.: Grda račka 16.35 Film: Zravsal sem Ernesta Hemingwaya (ZDA) 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Kmetija išče lastnika 21.20 Film: Showtime (ZDA) 23.05 Film: Dan za trening (ZDA) A Kanal A 7.45 Tv prodaja 8.00 Nan.: Merlinove pustolovščine 8.55 Nan.: Najstniške zdrahe 9.25 Film: Obdukcija nezemljana 11.05 Shaq, pomeriva se! (resn. serija) 11.55 Družina za umret (hum. nan.) 12.25 Nan.: Peklenski teden 12.55 Boksarjeva družina (resn. serija) 13.25 Dok. serija: Šef pod krinko (ZDA) 14.20 Nan.: Merlinove pustolovščine 15.15 Film: Pri Addamsovih 2 (ZDA) 17.00 Nan.: Top Gear 18.00 Svet: Povečava 18.30 Volan - odd. o avtomobilizmu 19.05 Dok. serija: Najbolj nori športi 19.30 Pazi, kamera! 20.00 Film: Beethoven (ZDA) 21.35 Film: Otrok z Marsa (ZDA) 23.40 Nan.: Terminator: The Sarah Connor chronicles RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Primorska poje; 10.00 Poročila; 10.15 Istrska srečanja; 11.30 Tedenski intervju Studia D; 12.00 Ta rozajanski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Balbina Baranovič Batteli-no - Mak cveti rdeče; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.0012.30 Sobota in pol z Natašo Benčič; 10.45 Namig za nedeljski izlet; 11.00 Osebnost Primorske; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 14.45 Du jes - humoristična oddaja; 15.30 DIO; 16.20-19.00 SMS z žogo ali brez, glasbena lestvica; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 20.00 Legende; 21.00 Kantina v živo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 8.00-10.30 Calle degli orti grandi -Jutranjik; 8.05 Horoskop; 8.10 Prireditve; 8.35 Nogometna kabala; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Programi radijo in tv; 10.35, 13.35, 22.30 Glasbena lestvica; 11.00 Per un'ora di radio; 11.35 Play list; 12.00 Kratke vesti; 12.01 Collezione musicale di RC; 12.30, 15.30 Dogodki dneva; 13.00 Baluardi di cultura e tradizioni; 14.00 Slot parade; 14.35 The Chillaut Zone; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih, Hot Hits; 18.00 London calling; 20.00 Proza; 20.30 L'Italia e fatta; 21.00 Radio Indie Music Like; 22.00 Glasba RC; 23.00 Etnobazar; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringara-ja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.45 Labirinti sveta; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Prizma optimizma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.40 Kratka radijska igra; 23.05 Literarni nokturno. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 6.40 Športna zgodba; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 10.30, 14.30, 17.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 10.45 Zapisi iz močvirja; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturnice; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 18.50 Napoved sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Gremo v kino; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 20.00 Operni večer; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora -Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Sobota, 5. novembra 2011 VREME, ZANIMIVOSTI jasno X\ zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC Ùa mocan dež nevihte veter megla vremenska slika 1030 LIZBONA MADRID O IS/19 O 12/18 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in ■—'C ^ J i V- . V i 13 uri. . -SKOPJE O V2/15 ■ »ATENE ^ . . , 9/18 C Depresija na jugozahodnem Sredozemlju trenutno povzroča blage in vlažne tokove. V nedeljo bodo nastal i vlažni tokovi iz jugovzhoda na visoki nadmorski višini, vendar vzhodni in manj vlažnih v nižjih plasteh. Nad zahodnim Sredozemljem je izrazito ciklonsko območje. Z jugozahodnikom k nam priteka topel in dokaj vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.50 in zatone ob 16.47 Dolžina dneva 9.57 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 14.09 in zatone ob 1.28 A BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo obremenilen in občutljivi ljudje bodo imeli z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Spanje v noči bo moteno. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je mirno, temperatura morja 16,9 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 0.54 najnižje -33 cm, ob 7.26 najvišje 49 cm, ob 13.58 najnižje -41 cm, ob 19.48 najvišje 22 cm. Jutri: ob 1.23 najnižje -32 cm, ob 7.48 najvišje 51 cm, ob 14.23 najnižje -48 cm, ob 20.20 najvišje 26 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........14 2000 m . 1000 m ..........12 2500 m . 1500 m............8 2864 m . UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 2,5 in v gorah 3. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mocan Št sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 8/19 M. SOBOTA 012/18 ^NAPOVED ZA DANES Povsod bo oblačno: padavine bodo šibke do zmerne na vzhodnem pasu, proti zahodu pa bodo močnejše. Na obali bo pihal zmeren do močan jugovzhodnik, v Lignanu in Gra-dežu se bo lahko pojavilo močno vzvalovanje. V zahodni Sloveniji bo pretežno oblačno, ponekod na severnem Primorskem bo občasno rahlo deževalo. Drugod bo sončno z občasno zmerno oblačnostjo. Pihal bo južni do jugozahodni veter, ob morju jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 11, najvišje dnevne od 13 do 17 stopinj C. ¿b» JEIIILJ TOLMEČ O 6/10 CELOVEC O 4/14 TRBIŽ O S/9 o 4/11 KRANJSKA G. O GRADEC S/12 ' o 7/13 S. GRADEC MARIBOR O 8/14 M. SOBOTA O 6/14 O TRŽIČ 7/14 -1 VIDEM o /y 10/19 O PORDENON 11/18 ČEDAD O 11/18 O KRANJ CELJE 8/15 O , PTUJ O 5 N. GORICA o LJUBLJANA 7/15 POSTOJNA O 4/15 KOČEVJE N. MESTO 6/14 O .___ ZAGREB 5/15 O _ o " ČRNOMELJ ¿9 REKA 8/17 OPATIJA/—^ / ^ Jutri bo oblačno in možne bodo rahle padavine (NAPOVED ZA JUTRp \ Jutri bo sprva v večjem delu Slovenije delno jasno. Čez dan se bo od jugozahoda spet pooblačilo, v zahodni in osrednji Sloveniji bo popoldne pričelo deževati. vesolje - Eksperiment v moskovskem raziskovalnem inštitutu Prostovoljci končali 520-dnevno simulacijo misije na Rdeči planet Štirje udeleženci eksperimenta v vesoljski kapsuli ansa vesolje - Za naš planet ni nevarnosti V bližino Zemlje bo v noči na sredo zašel večji asteroid WASHINGTON - Ameriški astronomi napovedujejo, da bo v bližino Zemlje v noči na sredo zašel asteroid 2005 YU55, kar bo za znanstvenike izjemna priložnost, da ga podrobneje preučijo. Astronomi zagotavljajo, da nevarnosti, da bi asteroid padel na naš planet, ni. Gre za večji asteroid okrogle oblike in premera približno 400 metrov; Zemljo bo predvidoma v sredo ob 0.28 po srednjeevropskem času pozdravil iz razdalje 325.000 kilometrov in se ji bo tako približal bolj kot Luna, so sporočili iz ameriške vesoljske agencije Nasa. Asteroid 2005 YU55 bo prvo nebeško telo podobnega obsega, ki je prišlo v takšno bližino Zemlje v zadnjih 30 letih, naslednje podobno srečanje pa znanstveniki napovedujejo za leto 2028. Porozen, kot oglje črn asteroid, ki ga astronomi uvrščajo v razred C, si bo mogoče ogledati s teleskopom, a znanstveniki opozarjajo, da ga bodo astronomi-ljubi-telji videli kot "razmeroma bledega". "S prostim očesom si ga ne bo mogoče ogledati. Potrebovali boste teleskop z vsaj 15-centi- MOSKVA - Skupina šestih prostovoljcev je včeraj končala 520-dne-vno simulacijo vesoljskega poleta na Mars. Eden od članov mednarodne ekipe raziskovalcev je zlomil pečat in odprl vrata kapsule, nato pa je vseh šest prostovoljcev, oblečenih v modre kombinezone, izstopilo na prosto, kjer so jih pozdravili znanstveniki in svojci. "Mednarodna ekipa je zaključila 520-dnevno misijo," je ob prihodu iz kapsule dejal poveljnik Aleksej Sitjov, eden od treh Rusov, ki so sodelovali v napornem eksperimentu, poročajo tuje tiskovne agencije. Kot je poudaril, so program misije izvedli v celoti, vsi člani ekipe pa so v dobrem zdravstvenem stanju. "Zdaj smo pripravljeni na nadaljnje teste," je dodal. Član ekipe iz Italije Diego Urbina je dejal, da je ponosen, da je lahko sodeloval v misiji. Izrazil je upanje, da bo eksperiment pomagal človeštvu, da bo "nekega dne uresničilo svoje sanje". V preizkusu sta sodelovala še Kitajec in Francoz. Eksperiment v moskovskem raziskovalnem inštitutu se je začel 3. junija lani. Prostovoljci, vsi so bili moški, stari med 27 in 38 let, so bili zaprti v posebnem, 550 kubičnih metrov velikem zabojniku. Imeli so dnevno osem ur časa za spanje, osem ur za delo in osem za sprostitev. Redno so morali dajati vzorce urina in krvi, prav tako so bili 24 ur na dan obdani s kamerami in senzorji. Vsak član "posadke" je imel na voljo le tri kvadratne metre zasebnega prostora, ki je bil skrit pred kamerami. Trije prostovoljci so mesec dni preživeli v posebnem modulu, ki naj bi predstavljal pristajalno vozilo na Marsu, dva pa sta opravila tudi navidezen vesoljski sprehod. Cilj poskusa je bil ponazoritev misije na Rdeči planet - 250 dni potovanja, 30 dni bivanja na površini planeta in še 240 dni za vrnitev, kar nanese skupaj 520 dni. (STA) podnebje - Ameriška univerza MIT Izpusti toplogrednih plinov stalno naraščajo BOSTON - Študije ameriške univerze MIT o znanosti in politiki podnebnih sprememb ugotavlja, da je bilo leta 2010 v ozračje izpuščenih za šest odstotkov več ogljikovega dioksida kot leta 2009 oziroma skupaj za 564 milijonov ton več. Za več kot polovico dodatnega onesnaževanja sta zaslužni Kitajska in ZDA. Omenjenih 564 milijonov ton povečanih emisij je toliko kot v ozračje na leto izpustijo vse države na svetu, če bi iz-vzeli tri največje onesnaževalce, ki so Kitajska, ZDA in Indija. Ravni izpustov so tako lani presegle najbolj pesimistični scenarij znanstvenikov medvladnega panela o podnebnih spremembah. Da se je fi- nančna kriza leta 2010 končala, bi lahko nakazovali tudi podatki o izpustih toplo-grednih plinov, saj to pomeni, da so ljudje več potovali, tovarne pa so povečale porabo fosilnih goriv, kot je na primer premog. Tega največ porabita Kitajska in Indija, kjer so izpusti toplogrednih plinov zaradi kurjenja premoga od leta 2009 do 2010 porasli za 8 odstotkov. Dobra novica pa je, da so nekatere države odgovornejše. Medtem ko Kitajci, Američani in Indijci pospešeno uničujejo planet, pa so razvite države, ki so ratificirale kyotski protokol o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, uspele znižati svoje izpuste za osem odstotkov pod ravnijo leta 1990. (STA) metrskim ogledalom, da ga boste zagledali. Še težje ga bo opazovati, ker se bo po nebu pomikal zelo hitro," je pojasnil programski direktor ameriškega oddelka za astronomske znanosti nacionalnega sklada za znanost Scott Fisher. V Severni Ameriki so za opazovanje asteroida na nekaj krajih že namestili posebne radarske teleskope. Najbolje bo asteroid po napovedih znanstvenikov viden ob vzhodni obali Severne Amerike v zgodnjih večernih urah 8. novembra po krajevnem času. Asteroid 2005 YU55 so astronomi odkrili leta 2005, uvrščajo pa ga v skupino 1264 velikih asteroidov, ki krožijo okoli Sonca, v širino merijo preko 150 metrov in bi lahko po ocenah Nase za Zemljo bili potencialno nevarni. "Želimo si preučiti tovrstne asteroide, tako da bi v primeru, če bi izgledalo, da nas lahko kakšen dejansko zadane, vedeli, kaj narediti," je povedal astronom Nacionalnega sklada za znanost Thomas Statler. Prav tako so tovrstni asteroidi za znanstvenike zanimivi, ker so po nekaterih teorijah ravno oni na Zemljo v pradavnini prinesli ogljik in nekatere druge elemente. Najbližje Zemlji bo eden od asteroidov iz te skupine po napovedih znanstvenikov prišel leta 2094, ko ga bomo lahko opazovali z razdalje 269.000 kilometrov. (STA)