Stev. 33.	Posameisna številka stone 5^0 vlixo^jov.	Leto 1.
V
Uredništvo i-n upravništvo v Velikovcu.
List izhaja vsak torek na dveh in vsak petek na štirih straneh.
Naročnina znaša: celoletno 12 K, polletno 6 K, četrtletno 3 K.
Cene inseratorn: encstopna petitvrsta ali nje prostor 40 vinarjev. Uradni razglasi po 2 K. Pri naročilu nad 10 objav popust.
Kdor je Korošca prebral, naj ga ne meče stran, ampak naj ga da svojim sosedom in znancem, ki
se niso naročeni nanj!
Naš narodni praznik.
V	ponedeljek dne 1. decembra praznujemo Jugoslovani svoj narodni praznik, svojo Veliko nedeljo, spomin svojega vstajenja in ujedinjenja.
Že !9. okt. !9'8 je „Narodni svet" v Zagrebu povedal vsemu svetu, da prevzame v svoje roke vodstvo politike vseh Jugoslovanov. Glasno in odločno je povedal, do zahteva, naj se vsi Slovenci, Hrvatje in Srbi brez razlike državnih in deželnih mej združijo v eno samo edinstveno in popolnoma samostojno državo.
Dne 24. novembra 1918 je „Narodni svet v Zagrebu'4 izvolil poseben odbor, obstoječega iz 28 mož, ki je dobil nalogo, da izvede sklenjeno ujedinjenje (združitev vseh Jugoslovanov v eno samo državo).
Odbor se je takoj lotil dela in že 1. decembra 1918 ob 8. uri zvečer so se odposlanci „Narodnega sveta" poklonili v Belgradu regentu Aleksandru ter ga prosili, naj izvede ujedinjenje s Srbijo in Črno goro. Regent Aleksander je -odgovoril delegaciji (odposlancem); „Vimenu Njegovega Visočanstva kralja Petra proglašam ujedinjenje kraljevine Srbije z deželami neodvisne države Slovencev, Hrvatov in Srb'o v vedihstveno „Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev".
V	tem zgodovinsko tako pomembnem trenutku so se izpolnile srčne želje najboljših mož našega troimenega naroda, uresničile so se sanje, ki jih je naš narod sanja( sto-
letja in stoletja, ko je vzdihoval pod. I tujim jarmom. Njegovi sovražniki so ga bili obsodili na smrt, a naš narod ni hotel umreti, hotel je živeti. Otresel se je sovražnega železja, v katero je : bil vkovan, vstal je iz lastne moči in ; živeti hoče novo življenje pod svobodnim solncem.
Obupen klic iz beljaške okolice.
Tu se nam dozdeva, da je že ves svet pozabil na nas. Dozdeva se nam celo, da ste tudi vi onkraj demarka-cijske črte že pozabili, da živi tu ob Spodnji Žili in okoli Beljaka še na tisoče vaših bratov, ki sicer še vedno zdihujejo pod tujim jarmom, a ki upajo in trdno verujejo, da tudi njim kmalu zašije solnce zlate svobode. Pri vas morebiti marsikdo misli, da smo že obupali, da že umiramo.
Res so nas obsodili na smrt, ka so mesesa julija določili novo de-markacijsko črto ter nas izključili ne samo iz cone A, ampak celo iz cone B in nam tako odrekli pravico samoodločbe. A vedite tam, da mi nočemo umreti, da hočemo živeti. Vedite, da so Šteben, Brnca, St. Lenart pri Sedmih studencih in vse vasi med Beljakom in Podkloštrom bolj jugoslovanske, bolj slovenske kot kdaj prej. Dobro vemo, da niste vi krivi, če je med nami in vami, dragi bratje, potegnjena živa meja; vemo, da so to zakrivili oni, ki so poslali v naše vasi laške čete (berzaljere) in laške topove.
Pošiljali smo proteste na različne antantne komisije, a niti odgovora nismo dobili. Da pa bi sami šli v Celovec k mednarodni komisiji prosit zase, kakor so tukajšnji Nemci že tolikokrat šli prosit za vas, ki živite v coni A, za to smo preveč zbegani, za to smo že preveč trpeli. In kdo naj si zdaj na zimo želi, da bi ga Nemci internirali, da bi moral pustiti ženo in otroke same doma? Kdo naj pusti svojo hišo odprto boljševiškim tolpam nemških folksverovcev?
Kaj počenjajo tu folkverovci, o tem bi se dala napisati cela knjiga. V Štebnu ne mine noč, da bi te zverine kaj ne ukradle. Zdaj izgine svinja iz hleva, zdaj krompir iz kleti. Do skednjev pa, kjer imamo krmo, so napravljene po snegu kar cele poti in steze, za tatove v uniformi. V šte-benskem župnišču so nastanjeni folks-verovci.
Nekoč so vdrli z župnikove omare in mu ukradli razen drugih reči celo knige. Pokradli so mu tudi vsa drva, tako da je zdaj drvarnica popolnoma prazna. Pri nekem gostilničarju so vlomili v omaro ter mu odnesli za kakih 5000 K rjuh in prtov. Pri drugem gostilničarju so zakurili kar sredi sobe, tako da so že začela goreti tla. Gostilničarja pa, ki se je zaradi tega jezil, so vrgli iz sobe.
Discipline med temi razbojniki sploh ni. Hrane dobivajo zelo malo, pa še ta je slaba. Kar dobijo plače, zapijejo takoj prvi dan. Potem pa razgrajajo in grozijo, da bodo takoj -pobegnili, ko pridejo Jugoslovani.
(Dalje prihodnjič.)
Stran 2.
.KOROŠEC" dne 28. novembra 1919.
Štev. 33.
Rodoljubi!
Gospodarske novice.
Odltëén jugoslovanski delegat je rekel na mirovni konferenci v Parizu: „Slovenska Koroška je naše srce" Resnico je povedal plemeniti mož; Koroška, teptana, preganja na, zasluži, da jo ljubimo. Mili Slovenci! Navdani srčnega zaupanja do Vas, pa se osme-limo tudi reči: Kakor je Koroška srce Jugoslavije, tako pa je koroška mladina, zlasti koroško dijaštvo srce slovenske Koroške. Od nekdaj že je bil slovenski koroški dijak trpin na nemških šolah in danes občuti ravno on najbolj posledice nemške podivjanosti, ko mu je roparska pest oplenila rojstni dom in mu tako kruto odtrgala skoro vsa za študije potrebna sredstva. Kako naj stariši zmorejo vse ogromne izdatke, ko sami trpijo občutno pomanjkanje.
Da bi dečkom omogočili in olaj šali študije, smo odprli v Velikovcu „Dijaški dom" in v Kranju „Koroški konvikt", kjer naj bi dobivali dijaki po znižani ceni hrano postrežbo in stanovanje. Vodila nas je pri tem zavest, da nas bodo plemeniti rodoljubi blagohotno podpirali. Obračamo se tedaj na vsa narodna srca z iskreno prošnja Pomagajte nam preživljati naše revne-dijake. Za vinar Vam bomo hvaležni, vsaka najmanjša količina živil nam bo dobrodošla. Društva, občinski odbori, posojilnice, darujte nam vsaj majhen darvdenarju,rodoljubni kmetje, podpirajte nas z živili, vsak naj daruje, kolikor more, skupno delo veliko premore I Poslali smo na občinske odbore položnice, poslali jih bomo še na vse slovenske posojilnice na Koroškem. Prosimo Vas, ne zapustite nas, kajti potreba je velika ! Darovani zneski se bodo delili med obema zavodoma v Velikovcu in Kranju. Kdor pošilja darove po nakaznici, naj jih pošlje ali enemu obeh zavodov, ali pa kn.-šk. generalnemu vikarijatu v Doberli vasi.
Vodstvo „Dijaškega doma" Yodslyo „Koroškega konvlkta" v Velikovcu	v Kranju
Pavel Gril, tač.vodja. Jožof Doberniktač.prefekt.
Dunaj umira.
Neki francoski list je priobčil članek pod naslovom „Dunaj umira". V tem članku se naglasa, da zna priti na Dunaju do strašnih dogodkov. Trpljenje dunajskega prebivalstva je naravnost nepopisno.Dunaj je zapuščen od vsega sveta. Kjerkoli prosi nesrečna Avstrija pomoči, povsod najde gluha ušesa, nihče ji noče pomagati. Na stotisoče Dunajčanov živi v najhujšem pomanjkanju.
Znižanje tarifo v na koroških železnicah.
Vlada v Belgradu je dovolila, da se na železnicah Jesenice -Svetna vas, Podrožica—Bače in Svetna vas —Borovije znižajo tarifi za osebni in blagovni promet za 50 procentov.
Cene fižolu.
Fižol plačujejo zdaj od 4 50 do 5 K za kilogram.
Cene zelju.
Za 100 kg zelja (v glavah) plačujejo v Ljubljani že po 30 do 40 K.
Galicija. Shod v Galiciji dne 23. t. m. je prav dobro «spel. Govorila sta g. mlekarski inštrukiov Katol in g. nad-poStar Ravnikar. Prvi govornik je predaval o umni živinoreji, g. nadpoštar pa nam je pojasnil, kaj je bil vzrok svetovne vojne, ter nam razložil naloge, ki čakajo našega kmeta v bližnji bodočnosti. Avstrija našemu kmetu ni dala pravic, ki so mu šle po božjih in človeških. postavah, zato pa je tudi sramotno poginila. Konec je našega suženjstva, kot sVobodni jugoslovanski državljani si bomo .sedaj sami kovali svojo srečo. — Govornikoma se za njune, lepe besede prav prisrčno zahvaljujemo.
Zgornje Trušnje. Odkar je prišlo veTepusestvo grajščaka Kiihnela pod državno nadzorstvo, so za delavce in najemnike minili časi tiačanstva. Delavcem se je izboljšala plača, najemnikom pa ni treba več plačevati tako visoke najemnine, kakor so jo plačevali prej, Kiihnela seveda ne gre v glavo, da so mu postavili veleposestvo pod nadzorstvo. Pritožuje se, da se mu godi krivica, da ni pri nas svobode. To bi bila lepa svoboda, če bi smel vsakdo odirati svojega bližnjega, kakor bi hotel. Minili so časi, ko so grajščaki živeli od naših žuljev in si polnili žepe z našim denarjem.
Kako je g. Külinel ravnal z našimi ljudmi, je razvidno že iz tega, da jim je še letošnje poletje plačeval po 3 K na dan, in to brez hrane. Kaj takega naša država ne more in ne sme trpeti! Jugoslavija mora in hoče braniti pravice delavcev in kmetov, pa naj bodo Slovenci ali pa Nemci. Edino, kar zahteva od njih, je, da so dobri državljani.
Št. Janž v Rožu. Pri nas se je pojavila čudna bolezen — vse se ženi. Kar zapored so poroke; ni nedelje, da ne bi kdo skočil v zakonski jarem. To nedeljo n. pr. je bilo kar pet oklicev. Nas najbolj veseli, da se je odločil naš zavedni buditelj Ivan Muller p. d. Močil-nik, da si je poiskal družico. Kličemo mu vsi iz dna srca; Bilo srečno! A ne pozabi ob strani ljubke ženice na nas, ld si nas. vodil in vzpodbujal! Zahvaljujemo se Ti, da smo tako trdno združeni, ker to je Tvoja zasluga, in Ti kličemo: Na svidenje v naših narodnih vrstah!
Bilčovs. Prejšnji tukajšnji uadučitejj A. Sames se je preselil v Avstrijo. Dolgo časa se je branil, — kdo bi si bil mislil! Prej je rekel, da niti minuto ne ostane, če pridejo Jugoslovani — a ljudstvo je bilo preveč zoper njega in iti je moral. Ko je v Borovljah prosil, da bi ga še pustili, so mu povedali, da je do sto pritožb proti njemu. Jugoslovani so mu dovolili prosto pot čez demarkacijsko črto, na 12 vozovih so mu peljali pohištvo in živila. Ob svojem prihodu pred 30 leti je rekel, da bo občina v 20 letih v nemških rokah. Res se je trudil, da bi
PODLISTEK.
Povest o pametnem oslu.
Neki kmet je imel osla, ki je bil strašno pridno : delal je od jutra do večera in bil zadovoljen z najslabšim senom. Ko je nekoč osel nosil posebno težko vrečo, se mu je gospodar sladkal : „Glej, osliček, leta in leta živiš z menoj, vedno sva se dobro zastopila, rad te imam." Osel pa je hotel v svoji pameti izrabiti to priložnost in je rekel: ,,Res, leta in leta ti že nosim težka bremena, zdaj pa ne morem več, pomagaj mi nesti, daj mi enako pravico!1' Ko sliši, gospodar te besede se začne tako krohotati, da je samega smeha skoro počil. Švignil je z bičem po oslovih plečih in rekel: „Ne pozabi, da sem jaz gospodar, ti pa osél I"
Sto in sto let je koroški Slovenec služil gospodarju Nemcu, Nemec je komandiral, Siovenec pa delal ko črna Živina. Kadar je zahteval enako pravico, se' mu je Nemec samo sme-
jal, le še bolj je udarjal po njem.
Zdaj in nikdar več imaš koroški Slovenec priliko, da se olreseš nemškega-jarma in 'postaneš sam svoj gospodar!
Kako jev St. Andražu ?
Blaž: Čakaj no, Juri, kam pa hitiš? Saj ne gori!
Juri: A, tisi, Blaž? Veš, vedno še mislim, da mi je kak stražnik za petami.
Prihajam namreč iz St. Andraža; kar tako sem jo udaril čez mejo.
Blaž: Le pomiri se, tu si na varnem! Kaj si pa tam zgubil?
Juri: Nekaj nemškega papirja mi je še ostalo, pa sem se ga hotel v St. Andražu iznebiti, ker so mi doma pravili, «da je v Avstriji vse tako strašno po ceni.
Blaž: No, ali menda ni res?
Juri: Kaj še! Ravno tako drago je ko pri nas. Le poglej račun! Nekaj platna in druka sem kupil, pa vidim, da
! je še v Velikovcu bolj po ceni. Pa so še rekli, da bo v kratkem vse za 40 ?/o dražje. Zadnjikrat sem bil v Mariboru. To sem ti gledal! Izložbe vse polne vsakega blaga, kar si le zmisliš, in toliko živil! Pa vse slovensko, kamor pogledaš. Srce mi je kar poskakovalo. V St. Andražu pa so okna prazna, samo papirja imajo notri, pa kak kolomaz (šmir). Prijatelj, to ti je razlika ko noč in dan!
Blaž: Ali si videl kaj foksverovcev?
Juri: Seveda sem jih videl, iz Pli-berka in iz Grebinja so pri hajniver-kompanijah. Pa so mi tožili, da je slaba menaža. Kazali so mi mali košček hruha in zapored so me skrivaj izpraševali, ali bi bilo varno, če bi se kot zgrevani grešniki zopet vrnili. Jaz sem jim rekel, naj natanko vprašajo svojo vest, ona jim bo najbolje odgovorila.
Blaž: Torej je v Avstriji vendar res tako hudo, kakor piše Korošec"?
Juri: Boga zahvali, da si v Jugoslaviji !
Stev. 33.
„KOROŠEC", dne 28. novembra 1919.
Strnn 3.
ljudstvu vcepit nemškega duha, a trud ni rodil zaželjenega sadu. Ljudstvo je ostalo zvesto jeziku svojih očetov in se ni dalo zapeljati, da bi izdalo svoj narod. Turek nai ostane Turek, Nervec
j	7
naj ostane Nemec, a mi Slovenci hočemo ostati Slovenci, pa konec besedi! Sicer je g. Sames obljubil, da se hoče ob glasovanju vrniti, a kaj bo zaleglo par glasov?! Ta zemlja je naša in mora naša ostati! Damo Nemcem, kar je njihovega, a gospodarili nam ne bodo več.
Bilčovs. Dne 26. oki. nas je drugič obiskal „Repoštev", dekleta pa so igrale „Za čašico kave". Obe igri sta uspeli prav dobro. Pred igro je bilo par deklamacij. Pesem „Proklete grablje" nam je pokazala, „da ga ni za tak ^nesramne žnablje, ki grdit le domači jezik znajo in druz'ga nič kot kruh domači jest', mazila boljšega na svet' kot — grablje!" Druga deklamacija je bila „Mi vstajamo!" Mi vstajamo v življenje svetlo, novo, — zatrli niste spečih, ne boste nas bedečih! Tretja: „Mladosti". Dan se bliska, na obzorju se razgrinja zlata zora, zdramimo se in vstanimo, zmagati pravica mora. Vse hočemo storiti, kar je v naši moči, da nam zašije dan narodne svobode v Jugoslaviji. Če sedai zaspimo zlato zoro, ki se nam razgrinja na obzorju, nam ni več pomoči. Zdaj ob glasovanju, „zmagati pravica mora!"
Iz Roža. Tudi pri nas širijo lažnive zelene bukvice in piave, pisane v slovenskem jeziku, in mislijo, da je to dobra sol za neumne slovenske backe. Pa se motijo! Mi že sami vemo, kje bo za nas najbolje! Naj bi raje za ta denar kupili masti in moke stradojačemu celovškemu revnem1: ljudstvu! Saj vemo, da je v Celuvcu vsega dovolj, največ pa mraza in lakote!
Ruda. V nedeljo 16. t. m. so igrali domači fantje in dekleta dve igri. Igrali so naravnost vzorno, tako da so bili vsi gledalci zadovoljni^ Celo nemčurji niso. mogli odreči priznanja. Od več strani se je izrazila želja, naj bi se igri ponovili.
Kamen v Podjuni. Dne 9. t. m. je bil tu ljudski shod. Govorila sta g. sodnik dr. Poznik in g. strokovni učitelj Vernik, oba iz Velikovca. Oba gospoda govornika sta nam razlagala gospodarske in druge razmere v Nemški Avstriji in v Jugoslaviji. Pri nas marsikdo misli, da bodo cene žitu, živini in drugim potrebščinam v Avstriji vedno tako visoke, kakor so sedaj, da se bo torej kmetom v Avstriji bolje godilo kot pri nas. Gospod dr. Poznik, ki je bil rojen v Škocijanu, torej v sosednji občini, je dokazal, da se zelo moti, kdor kaj ta-kega-nrisli. Večina dunajskih poslancev bo iz mest. In ti poslanci bodo delali na to, da bo prihajalo žito v Avstrijo kolikor mogoče po ceni. V našem parlamentu pa bodo imeli večino kmetje. In ti bodo že poskrbeli, da bo naš kmet mogel čez mejo prodajati žito, kar ga bo imel preveč. Parlament, v katerem je več poslancev iz mest, skrbi v prvi vrsti za mesta; če je pa večina poslancev kmečkega stanu, skrbi v prvi vrsti za kmečko ljudstvo. Gospod Vernik je pripovedoval ljudstvu, v kako obupnem gospodarskem položaju se nahaja Nemška Avstrija. Vsakdo mu je moral verjeti, saj je dokazoval svoje trditve z
i nemškimi časopisi. K besedi sta se ogla-i sila še g. nadučiteij Kovačič in g. župnik I Rudel iz Mohlič. Shod je bil jako dobro 1 obiskan. Ljudstvo je zelo pazno poslušalo govornike in se prepričalo, da ima i Jugoslavija lepo, solnčno prihódnjost, i Nemška Avstrija pa jako temno in ža-| lostno.
Ravne pri Rožeku. Tudi pri nas je še nekaj takih nemčurjev in zajcev, ki še vedno govorijo, da pridemo zopet pod Nemško Avstrijo, da je pri 'nas strašna draginja itd. Seveda noben pameten človek ne verjame takih oslarij. Tudi nekaj tistih zelenih bukvic (Karn-tens Schicksalstunde) so nam poslali. Ni škoda za denar in papir? Ali mislijo v Celovcu, da smo res tako neumni, da nas bodo s takimi bukvicami zapeljali v našo nesrečo. Veseli smo, da smo enkrat za vselej rešeni Nemške Avstrije in njenih rekvizicij. Nismo še pozabili, kaj so počenjali pri nas avstrijski boljševiki, kako so kradli po naših hišah.
Blato, (izgubljene ovce.) Ko so naše kraje zasedle jugoslovanske čete, je izginilo iz naše občine devet nemških ovc, in sicer 2 ovna, 2 ovci in 5 jagnjet. Po mostu v Lipici so zbežale v Nemško Avstrijo. Dolgo ni bilo o njih ne duha ne sluha. Ker pa Avstrija nima živeža, se je tam našim ovcam prav slabo godilo. Tavale so okrog po planini ter iskale pot v Jugoslavijo. In glej, nekega dne prikoraka ena ovca s svojim jagnjetom v svoj domači kraj. Vi ne veste, kako je bila ta ovca gmetna, ko je bila zopet v Jugoslaviji! Druga ovca ni mogla tako hitro najti lese v Jugoslavijo, zato se je vrnila s svojimi jag-njeti več1 dni pozneje. Oba ovna pa se še potikata in stradata po Nemški Avstriji.
Grebinjski Klošter. (Rožice iz nemško-avstrijskega paradiža.) Imeli smo v zadnjem času pjiložnost govoriti z ljudmi, ki žive onstran demarkacijske črte. Pripovedovali so nam, kako se živi v Nemški Avstriji. Neki posestnik, ki mora že več let živeti v Labodski dolini, pa si zdaj na vso moč prizadeva, da bi prišel nazaj k nam, je pripovedoval: Kmetje v Labodski dolini sami tožijo, da se jim ni še nikdar tako slabo godilo kakor sedaj. O folksverovcih pravijo, da so to sami roparji (ravbarji), da takih barab svet še ni videl.
Neka žena, ki je prišla z Dunaja, je pripovedovala, da tam govejega mesa sploh ni, za 1 kg konjskega mesa pa da je treba plačati 48 K. Pred mesnicami stojijo kar cele procesije ljudi — in med temi so tudi imenitni gospodje — ter čakajo na konjsko meso. Strašno je po mestih pomanjkanje drv in premoga. Mleka dobivajo le dojenčki do enega leta. — Je kje na Koroškem kak gim-pel, ki bi si želel priti pod Avstrijo?
Mali St. Vid Neki Slovenec je dobil od nemške vlade dovoljenje, da se sme s svojim pohištvom preseliti iz Svinca v Jugoslavijo, in sicer v občino Važenberk. Ko pripelje svojo opravo na Mostič, ga zapazi zloglasni Glančnik iz Sv. Štefana ter mu zabrani, da bi prepeljal svoje blago, naloženo na več vozeh, domu. Slovenec trpi zaradi tega veliko Škodo. Ta slučaj kaže, da ima Glančnik večjo moč kakor cela deželna
vlada, ali bolje rečeno, v Avstriji dela vsakdo, kar hoče.
Mali Št. Vid. V Svincu in na Mo-stiču je po 150 izgladovanih folksverov-cev, večinoma iz velikovškega okraja, katerih so domačini že do grla siti. Nemci jih ne marajo in jim pravijo, naj se že vendar spravijo domov, ker lenuhov ne potrebujejo in ker sami nimajo kaj jesti.
Dnevne novice.
Velinja vas v Rožu. Veselo slovesnost smo obhajali 24. novembra. Vrli par: Ivan Krušič, Mehar, Urška Gasser iz Kotmar — stopa danes pred oltar, sklepa zvezo za vsikdar. Je dolgo gorel vojni žar, odnesel ženina vihar, potem ga mučil polentar, sta slednjič našla se vendar. Oj sprejmi zdaj kot skromen dar, ti vrli par, iskreno željo: Bog živi te vsikdar, vsikdar!
Velikovec. „Zveza ženskih društev na Koroškem" priredi v prid šolski mladini v nedeljo 30. t. m. v prostorih „Narodnega doma" zabaven koncert.
Bilčovs. V Ljubljani je umrla v bolnišnici Marija Miškulnik pd. Mamica. Ni ji bilo dano, da bi se ji bila izpolnila želja, da bi se živa ali vsaj mrtva še vrnila v svoj domači kraj. Zapušča več malih otrok.
Za „Dijaški dom" so darovali: dekan Čemer .50 K, g, kanonik Kotnik 60 K, g. župnik Kindlman 50 K, Neimenovana 50 K, g. nadučiteij Kržišnik 10 K, g. okrajni tajnik Fr. Robar 10 K, g. župnik Benetek 100 K, g. nadpoštar Jakob Čuš 50 K, g. učitelj Lužnik 20 K, Neimenovan 100 K, g. Ručigaj 172 kg krompirja, skladišče v Sinči vasi 530 kg krompirja in 1 kg popra, ga. Neža Ha-bermut 1 1 olja, učiteljski zbor v Pre-valjah 60 in 10 K, Klub koroških akademikov 100 K, g. komendator An Žak 50 K, Vesela družba v Smihelu nad Pii-berkom 43 K, g. poštni sluga Janko Cergol 6 K, g. Gustav Turin 12 K, g. Janko Gril 2 K, g. Mihael Stambulič 2 K, g. Slavko Ozbič 2 K, šolsko vodstvo v Železni Kapli 100 K, zbirka gg. častnikov Velikovškega odreda 610 K, zbirka gg. častnikov 46. pešpolka 280 K, zbirka gg. častnikov Labudskega odreda 822 K, g. župnik Volavčnik 50 K, g. župnik freiber 40 K, okrajno glavarstvo 112 K, SŽZ (odsek uradnic) 400 K, župnija Radiše 250 kg krompirja in 40 kg fižola, Prisrčna hvala v imenu vseh revnih dijakov! Živeli nasledniki:
Politične novice.
Morska bitka pred Reko.
„Karntner Tagblatt" piše, da je prišlo pred Reko do morske bitke. Spopadli so se Danuncijevi vojaki z laškimi vladnimi četami. Vladne čete so imele velike izgube.
Sultan ostane v Carigradu.
Francoski in angleški ministri so se v Londonu posvetovali, kaj bi storili s turškim sultanom. Odločili so se, naj ostane v Carigradu.

Stran 4.
„KOROŠEC", dne 28. novembra 1919.
Stev.33.
Sporazum z Madžari?
Madžari so sklenili z Jugoslavijo gospodarsko pogodbo. Verjetno je, da pride med nami in Madžari kmalu do popolnega sporazuma.
Hindenburg in Ludendorff.
Iz Berlina poročajo, da zahteva antanta, naj ji Nemčija izrači Kinden-burga in Ludendorffa, ki sta kriva, da so se Nemci obnašali na Francoskem kakor zverine, in pa za vojno s podmorskimi čolni.
Volitev v ogrski parlament.
Budimpešta. Vlada je sklenila, da razpiše volitve v ogrski parlament. Volitve so bodo vršile na dan 21. decembra, parlament pa bo sklican dne 3.januarja 1920. — In pri nas?
Italija in reško vprašanje.
Listi poročajo, da se italijanska vlada ne bo ozirala na Ameriko, ampak da bo rešila reško vprašanje tako, kakor bo sama hotela.
Danuncijo
je zasedel Zader (glavno mesto Dalmacije). Nabrže bo zasedel tudi Šibe-nik, Split, Volsko in Apatijo.
Nase ženstvo.
Novoustanovljena „Zveza ženskih društev na Koroškem" ima v svojem programu prirejanje ženskih tečajev, shodov in predavanje gledaliških predstav, veselic, skupnih izletov, ustanavljanje knjižnic in čitalnic itd. V njen delokrog spada tudi skrbstvo za mladino. Zato prosi vsa društva, družbe in druge korporacije, da pišiljajo odslej vse dopise, pritožbe, nasvete in sploh vse, kar spada v njen delokrog, ,,Zvezi ženskih društev na Koroškem" v Velikovcu.
Koroški oče in koroška mati, sta že naročila svojim otrokom priljubljeni mladinski list „Mlado Jugoslavijo"?
Klavir
kupi državno učiteljišče v Velikovcu.
Odvetnik




naznanja, da je otvoril svojo pisarno v Pliberku, Guštanj-ska cesta št. 7.__
Išče se ItULl^arioa za orož-tiižfko postajo v Oreblnju (Koroško). Plača po dogovoru, nastop 1. decembra 1.1.
Kupiti se želi
dobra kmetija.
Več se poizve v trgovini s papirjem C. Magnet, Velikovec, Zgornja poštna ulica, št. 113.

Vabilo

H

ki ga priredi v nedeljo 30. t. m. v prostorih Narodnega doma v Velikovcu ^veüja genskih društev
na Koroškem»
Na vzporedu so:
a)	Ženski solospevi s spremljanjem klavirja, in sicer: Dekliški vzdihi, Ledene rože, Pogled v nedolžno oko in Zopet solze.
b)	Godba: Kranjska dežela (potpouri), Koncertni valček in Iz prošlih dni fserenada za gosli s spremljanjem klavirjaj. Pesnik in kmet (klavir četveroročno).
c)	Mešan zbor: Slovensko dekle, Jaz pa vrtec bom kopala.
č) Kvintet (oziroma kvartet): Sanak, Cerkvica, Mili gorski kraj.
Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina 4 k. Ker je čisti dobiček namenjen za božičnico
šolski mladini, se bodo preplačila hvaležno sprejemala. K obilni udeležbi vabi	ODBOR.
7K




s?
i	Primešaj krmi Mastin! "Mj
^ T	TT ▼ ir	tt	^"Enkrat na teden primešaj krmi pest praška-T"^
Trgovci in gostilničarji,
pozor!
Vsled opustitve zaloge vina prodajamo
STARO VINO
letnika 1917, pristno, izborile kakovosti po zelo nizkih cenah.
Gospodarska družba za nakup in prodajo
d. z. o. z.
Podružnica Sinča vas.
Anton Lečrtik,
urar in zlatar v Borovljah
priporoča svojo veliko zalogo ur v niklu, srebru in zlatu', uhanov, zakonskih prstanov, verižic, budilk in stenskih ur. Zlatnino in srebrnino kupuje po najvišji ceni._
Enkrat na teden primešaj krmi pest praška' Mastin. Ob pomanjkanju krme, ko se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila, pa se primeša dvakrat na teden. Redilni prašek Mastin je dobil najvišje kolajne na razstavah v Londonu, Parizu, v Rimu in na Dunaju. Tisoči gospodarjev hvalijo Mastin, ko ga enkrat poizkusijo, in ga ponovno rabijo. 5 zavojev praška Mastin zadostuje za G mesecev za enega prašiča ali vola da se bolje redi.
Ako se Mastin pri Vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, potem ga naročite po pošti. 5 zavojev Mastina K 20-50 poštnine prosto na dom. Mazilo zoper garje (naftomazilo) uniči pri ljudeh garje, lišaj, srbečico, kožne bolezni, izpuščaje. Pri živini uniči garje. 1 lonček 6, po pošti 7 kron.
Lekarna Trnkóoüiy j
Ljubljana, Kranjsko. Zraven rotovža. |
S I. aprilom 1920 se odda za 10 let v najem majhno posestvo,na katerem je mogoče rediti 1 svinjo in 4 koze. Najemnina po dogovoru. Prednost imajo oženjeni kolarji in sodarji. V bližini jé dosti lesa, kovačnica in žaga pa sta samo i) minut oddaljeni od omenjenega posestva. Pač pa nI tu nobenega kolarja ali sodarja. Zglasiti se je osebno pri Janezu Stražiš-nik. p. d. Fiirdank, Tolsti vrh, občina Grebinj._
•
u
o £
t
Cj
s »
*
G >
d u
a s
M
K
Rezan les (smrekov, jelkov, borov, mecesnov, bukov)
Tesan les (smrekov, jelkov, borov)
Okrogel les (smreka, jelka, bor, mecesen)
Bukov les (hlode od 25 cm debelosti naprej)
Drva (trda in mehka)
Stoječi les v gozdu
Smrekovo skorjo
99
DRAVA"
lesna trgovska In industrijska družba
M. o. as.
v MARIBORU.
K
■d
H*
*
Ü p
<
p
r
S ®
5
nin Waro'lrtl	-v	— <Jr#aiu*t' • *• M»««»r>. - TfmUr« M> %no>u»K«( V«UUtow«a