PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Ai)o- postale I gruppo Cena 70 lir Leto XXVI. Št. 251 (7745) TRST, petek, 6. novembra 1970 NOV KORAK K UVELJAVITVI ODPRTE ZUNANJE POLITIKE KOMENTARJI PO TORKOVIH VOLITVAH V ZDA Sklenjen sporazum o medsebojnem priznanju Med Italijo in Ljudsko republiko Kitajsko Zadovoljstvo v izjavah Mancinija, De Martina in Nennija (PSI), Berlinguerja in Ingraa (KPI) ter Giulia Orlanda (KD) - Vlada bo o sporazumu sklepala danes opoldne - Odprto ostaja vprašanje stališča Italije do sprejema LRK v OZN in obnovitve njenih pravic v varnostnem svetu !•. .RIM, 5. — Pogajanja za italijansko priznanje ljudske republike .'''like in navezavo diplomatskih stikov, ki so te dni potekale v ?.r,IU> so se zaključila. Italijanski in kitajski veleposlanik v franco-Prestolnici sta izmenjala besedili sporazuma, ki ju morata sedaj ^°briti obe vladi. Italijanska vlada se pod predsedstvom posl. "'ilia Colomba sestane že danes ob pol enih in bo sprejela ustrez-*lsd**<*ePe‘ N' znano' kt*a’ bo ° sP°razumu razpravljala kitajska Tiskovne agencije poročajo tudi, ji !* Prispel v Hong Kong itali-* n*ki minister ra runanio traovino > minister za zunanjo trgovino a.®*ri, kjer bo imel sestanek z di-JPPiatskimi in trgovinskimi pred-*vniki azijskih držav. Ni izklju-u n°i da bo Zagari po seji v Hong n9u odpotoval v Peking. laj^'Inanje ljudske republike Ki-Jj ‘premija tudi priznanje, da D'”°'e Ljudska republika Kitajska |,0 Bs,avlja kitajski narod, medtem drž **re pr' T°rmozi za navadno Ul avn° tvorbo, s katero ima ita-•tiks * v*at*a diplomatske in druge ^Končan je tako zgodovinski in nesmisel,» je v svoji izjavi italijanski podpredsednik Pravni ^daril socialist Francesco De Marki Je: ^Sporazum je uspeh, ][j sp°dbuja vse narode in vlade, p. s« Prepričani, da se lahko okrepi svetovni mir ob širjenju urad-stikov in vzporednih dialogov.* _ e Martino je tudi dodal, da je toJr^nje LR Kitajske «pozitdvno ju'Točenje stare zahteve PSI, ki U^.svoj čas formuliral sam Pietro Nenni je, kot znano, v ča-(j.j ko je bil zunanji minister pove-juj.pred parlamentom, da je namen Jl^^ske vlade, da bi čimprej prija J*1 sporazuma med Italijo in 0 diplomatskem priznanju, ^vezava diplomatskih stikov diplomatskih LR Kitajsko Isednik vlade stila odnosom državama tako na političnem, oipiomacsniii su ^.Italijo in LR Kitajsko,* je Podpredsednik vlade De Mar- jj^^bo koristila odnosom med o- na gospodarskem polju, obe-Vjf pa bo pripomogla k uveljavit-L» ^ ^ odjavi osamitev ^tajske, kar je bistveno, če uveljaviti odgovornost te >ke države pri' zaščiti svetovne-rniru in potrjevanju prijateljstva V Vsemi nar°di, neglede na raz-Vjj v družbeni in politični uredit- zunanji minister Pietro Nen-DfJ® Poudaril svoje zasluge, da je 0 do priznanja Kitajske. Način, i*brai-tio teSa priti, je dejal, smo Se- . Previdno. V Parizu sta se kujala italijanski in kitajski ve-^sianik, pred tem pa smo imeli vf s kitajsko trgovinsko misijo oimu. ^ Priznanja LR Kitajske sem lfeP°stayil,» je dejal, »ko sem leta Ve). .Poiskal voditelja kitajske re-Maocetunga in čuenlaja. i2o]?rfCan sem bil, da je poskus WClie take velike revolucije obe-kor pretirane ošabnosti, ka- Jk>di zgrešen, saj se revolucija fcest u.stavila, tudi če ji manjka ,j. Priznanja.* ® 0 univerzalizaciiji OZN ni doijj.^oriti brez LR Kitajske, je tirjji Nenni in nadaljeval: »Prejo j? som, da je formula, ki smo tjg ^rali za premostitev vpraša-trvn .rormoze, dobra. Lahko mislijo ^rkolii o Formozi, toda dejstvo je’j,ra ni dveh Kitajsk, temveč ‘tajska ena sama.* ^Jihodnje dni se bo postavilo dej! anie priznanja kitajskega se-varnostnem svetu OZN. Di-kot l,01!3 je učiteljica nesmislov, zavzemali za priznanje LRK, kot enega izmed osnovnih pogojev za novo zunanjo politiko, ki naj ustreza koristim italijanske države, vest o sklepu sporazuma «z velikim zadovoljstvom*. Upamo, je dejal, da gre za prvi korak na poti prijateljstva in sodelovanja s to veliko socialistično državo. V tem okviru, je nadaljeval In-grao, pa mora Italija storiti še en politično pomemben korak, še te dni. Skliceval se je na uvodnik glasila PSI »Avanti!*, da je treba LR Kitajski priznati, da »je edina in zakonita predstavnica kitajskega ljudstva*. To pa pomeni, da mora Italija glasovati za sprejem Kitajske v OZN, da se ji vrne mesto v varnostnem svetu, ki ga po krivici zaseda formoška vlada Italija mora tudi ločiti svoje odgovornosti o ameriških intrig, da bi spet prišlo do glasovanja na osnovi zahteve do dvetretjinski večini. Pozneje je tiskovni urad KPI ob-;avil izjavo podtajnika KPI Enrica Berlinguerja: {Pozdravljamo vest, da bosta Italija in LR Kitajska normalizirali svoje diplomatske odnose, kot pozitivno dejstvo, ki ustreza hotenju večine italijanskega ljudstva. Obenem je to važen prispevek stvari miru in sodelovanja med vsemi ljudstvi sveta. čeprav so stranke na vladi sprejele to z dobršno zamudo, sodimo, da je ta vest uspeh dolge bitke KPI in vse levice za priznanje stvarnosti, ki jo predstavlja LRK in nje ne vloge v svetu.* To pa pomeni, je nadaljeval Ber-linguer, da ne sme italijanska delegacija v OZN podpreti stališč, ki bi se proti vila komaj sklenjenemu sporazumu. »Obenem pa zahteva mo,» je zaključil svojo izjavo podtajnik KPI, «naj Italija, brez nadaljnjega zamujanja, ki bi dokazovale samo popuščanje na pritisk se uveljavljajo in napredujejo v A-ziji. V tem okviru se bomo še nadalje zavzemali za navezavo diplomatskih stikov z DR Vietnam in LDR Korejo*. Predstavnik KD Orlando je dejal, da je priznanje LRK »pozitivno politično dejanje«, ki »zaključuje dolg proces dozorevanja«, pri katerem so se upoštevale tudi «razvoj ne spremembe kitajske zunanje politike« in težnja po «univerzalizaciji OZN«. Poudaril je še, da bodo stiki med LRK in Italijo slovela na načelih nevmešavamja v notranje zadeve in vzajemnega priznanja suverenosti, tudi kar zadeva izbiro zavezništev. Demdkrščansko glasilo «11 Popo-lo» med drugim ugotavlja v svojem današnjem uvodniku, da ima z LRK diplomatske stike tudi šest evropskih držav članic NATO. Priznanje Kitajske je plod spremembe njene zunanje politike, trdi glar silo KD, obenem pa dokaz politične volje italijanske vlade, ki teži k svetovnemu sporazumevanju. To pa bo kronano, ko bo, s priznanjem vloge te velike azijske države v OZN. Poslanec Nencionl (MSI) pa je branil stališče, da bi morala Italija slediti »kulturni izbiri ZDA« in »atlantdzma«, kar preprečuje priznanje Kitajske. Zal pa ni tako, je zaključil. Današnja številka socialističnega dnevnika «Lavoro nuovo«, tai se tiska v Genovi, objavlja tudi kroniko razgovorov med Kitajsko in I-talijo. Začelo se je, ko je sociali- stični senator Viitoneili, kot zastopnik zunanjega odseka PSI, odpotoval v Peking, sporazumno s tedanjim zunanjim ministrom Saraga-tom, da ugladi pot za sporazum o izmenjavi trgovinskih predstavni' kov. V Pekingu so ga sprejeli tudi Cen Ji in sam Maocetung, s katerim se je pogovarjal dve uri. Bilo je leta 1964. List zaključuje s pozivom predsednika republike Saragatu. «Ko bo predsednik republike sprejel prvega kitajskega veleposlanika Italiji ga bo slednji lahko spomnil, da je prav on, kot zunanji mini ster, imel pogum v letu 1964 storiti prvi korak za izmenjavo trgovinskih misij, kar je končno privedlo do zaključne normalizacije odnosov med obema državama«. Nixonu je spodletel načrt o premiku senata na desno Pomembna zmaga demokratske stranke zlasti za predstavniško zbornico in pri izvolitvi guvernerjev NEW YORK, 5. — Ocene, analize in komentarji o torkovih volitvah v ZDA so v precejšnjem protislovju. Zelo bombastično razglaša svojo »zmago* Nixonova republikanska stranka, čeprav izidi volitev dokazujejo prav nasprotno. V luči zadnjih podatkov, ki še niso popolnoma obdelani, je demokratska stranka mnogo več pridobila kot izgubila. Poudariti je treba, da je pridobila 11 novih guvernerjev in s tem nadzoruje 11 držav več kot poprej, in sicer skupno 29. Pridobila je 9 novih mest v predstavniški zbornica, kar je še bolj utrdilo njeno dosedanjo večino. V boju za nadzorovanje senata, ki je glavni zakonodajni organ v ZDA, so republikanci sicer pridobili vsaj 2 mesti, toda, kot smo že omenili, so izgubili 9 sedežev v predstavniški zbornici in 11 guvernerjev, s čimer se je sorazmerno zmanjšal tudi njihov vpliv v skupščini ZDA. Demokrati bodo imeli v predstav- niški zbornici 255 ali 256 mest, republikanci pa 179 ali 180. V Kaliforniji so demokrati dobili v roke oba zakonodajna organa, prav tako so dobili večino v zbornici in senatu Pensilvanije in to prvič po letu 1936. Dejstvo je, da Nixon ni v nobenem oziru dosegel svojega dolgo zaželenega cilja, da bi nadzoroval senat. Mnogi politični opazovalci danes ugotavljajo, da načelnik ameriške uprave, kljub svojim sinočnjim optimističnim izjavam, ni dosegel niti drugega cilja, tistega, ki ga je označil za «ideološko večino*, se pravi premik na desno sestave senata. Kljub temu pa Nixon še vedno trdi, da so bile torkove volitve »ogromen uspeh* in meni, da bo nova sestava senata njemu »zelo koristna*, zlasti pri izvajanju programa notranje in zunanje politike. To je izjavil njegov glasnik Zie-gler ob koncu seje Nixonove vlade, ki se je sestala, da prouči volilne izide. Nixon se sicer tolaži, da sedaj lahko računa ne samo na svoja dva nova senatorja, temveč tudi na newyorškega konservativca Buck-leja in na novega demokratskega senatorja' iz Texasa Bentsena. Kljub vsem tem njegovim pozitivnim predvidevanjem pa vlada v ZDA splošno mnenje, da se odnosi med Nixonom in senatom ne bodo bistveno spremenili. Edino o vprašanjih zunanje politike in vojaških zadev, glede katerih je vladi v zadnjih dveh letih uspelo premagati pacifiste za nekaj glasov, ima lahko Nixon nekaj upanja. Glede notranjih vprašanj pa se Bela hiša nima kaj veseliti, poudarjajo politični opazovalci, ker so ostala nerešena osnovna vprašanja: volilna pravica, stroški za urbanistično načrtovanje, vzgoja in javno zdravstvo in imenovanje sodnikov vrhovnega sodišča z Juga. O teh vprašanjih je bila Nixonova uprava doslej stalno poražena. aiiiiniiiiiiiiiiiiiHiiiimmiiHuiiiiimiiiimiiiimiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiuiimiiimiiittiiiiiiiimmiimiiinimiiimiiiim PO IZGLASOVANJU RESOLUCIJE O BLIŽNJEM VZHODU V ZDRUŽENIH NARODIH OSTRE IN NEGATIVNE REAKCIJE V IZRAELU O polnoči, ob zapadlosti premirja, je bilo na Sueškem prekopu vse mirno - Izraelci zvraeajo krivdo za poraz v OZN predvsem na V. Britanijo in ostale države, ki so se vzdržale glasovanja TEL AVIV, 5. — O polnoči (po krajevnem času), ob zapadlosti 90-dnevnega premirja ob Sueškem prekopu, je bilo vse mirno. Izraelski vojaški predstavniki so na področju Sueškega prekopa izjavili, da ni padel niti eden strel ne na eni ne na drugi strani prekopa. Tudi pristojni časnikarji so ugotovili po poln mir na obeh straneh. ie v prejšnjih dneh sta Egipt in--------------------- Izrael ob raznih priložnostih izra- zila pripravljenost sprejeti nadaljevanje premirja, ki ga predlaga tudi resolucija Združenih narodov. Odobritev resolucije afriško • a-zijskih držav in Jugoslavije o Bližnjem vzhodu n« glavni skupščini Združenih narodov je povzročila v Izraelu veliko razočaranje in ostre komentarje, ki samo potrjujejo dosedanje negativno stališče izraelske vlade do mirne rešitve spopada z Arabci. V Tel Avivu tolmačijo iz- ______________________________ glasovanje te resolucije kot zmagu ZDA, najde tudi stike in oblike so-1 arabskega stališča, čeprav zmernih delovanja z drugimi stvarnostmi, ki1 arabskih sil, in zato poudarjajo. da so zelo negotove perspektive o nadaljnjih pogajanjih z arabskimi državami. Politični opazovalci v Tel Avivu pravijo, da v Izraelu sicer niso računali, da bo odobrena ameriška resolucija. Po drugi strani pa so ocenili resolucijo skupine latinsko -ameriških držav za negativno in pozitivno, hkrati pa so bili skoraj prepričani, da tudi resolucija afriško - azijskih držav in Jugoslavije ne bo dosegla dve tretjini glasov. Pri tej oceni pa so se Izraelci ušteli in sedaj dajejo krivdo za izglasovanje resolucije predvsem tistim državam, ki so se vzdržale glasovanja in s tem, po njihovem mnenju, posredno podprle odobreno resolucijo. Pri tem Izraelca zvračajo veliko krivdo na Veliko Britanijo, ki jo obtožujejo, da je iz lastnih koristi zavzela proarabsko stališče in da je tem potegnila za seboj mnogo drugih držav. tisti, da zaseda v varnost-dejr SVetu z vsem pravomočjem, se-OZfo s«biega člana ustanovitelja Zato ^^sta-vnik Čangkajška, samo *te*‘ se leta 1945, ko je bila ti £jana ustanovna listina OZN, še Nta - kitajska državljanska Mejn®. Je Čangkajšek predsedoval SljjL^Mističru vladi v Namkinu. Mii-Sova’ti ‘nora Italija v OZN gla-dol; za to, da se LR Kitajski do-tes.,,'asto stalnega člana varnost- fojVeta., Je v svoji dolgi izjavi a-Stu1 vlogo Kitajske v sodobnem Kitajska je, po njegovem veki, • najmočnejša izmed azijskih ji je treba priznati, kljub ha jedrski politiki, aktivnost ^ jl^arodnem področju, stva-tiajjJJnv na nacionalistične in so-*>ji j/J^ne revolucije v Afriki, A-‘ijj , Latinski Ameriki. Prav za-% Prisotnosti pa Kitajska raz-svojimi teorijami o novih revolucije blokovsko spora-W&nje med ZSSR in ZDA. v ‘M vidi tekmeca in s kateri-t^Tprirtivno tudi sama tekmuje. i * L« M„l.l Ih/mI prizna- Palestinski gverilci na položaju v Čisjordaniji. Jordanska vlada je nedavno izjavila, da bo spoštovala nadaljevanje premirja, da pa ne bo ovirala boja Palestincev proti Izraelcem na zasedenem ozemlju ■HiiniiiHiin—.................................................................................. POLEMIKE OB ITALIJANSKEM ZADRŽANJUVOZN to Hjile,* je zaključil Nenni zveze s sedanjim pi stjJjjVsekako-r pa moramo s toi gospodarskimi in kuiuun,-*®t ijJ?1 “adoknaditi zamujenih dvaj- je sporazum ocenilo vod-otoi- Iv. kateremu je poročal Man-J®1 je, podobno kot De Marje J* je to »velik uspob italijan-politike in priznanje vtV,11 zavzemanju socialistov*. poslanske skupine KPI mgrao je izjavil, da spre-konumisti, ki so se vedno Po obtožbah PSU in PRI sta Colombo in Moro «izdala ZDA Takojšen odgovor PSI in previdno poluradno sporočilo zunanjega ministrstva RIM, 5. — Z dobršno mero stru-1 poročilu tajnik Mauro Ferri, je od; mentalizma so socialdemokrati, govoren dobršen del KD in njeni skupno z republikanci, začeli po- ljudje, ki jo vodijo »amoralno* m lemično ofenzivo proti predsedniku vlaote Colombu in zunanjemu ministru Moru, katere dolži »Umanitš*. da so »zabodli nož v hrbet ameriških zaveznikov*, ko se je italijanski diplomatski predstavnik v OZN vzdržal glasovanja o afriško-azijski resoluciji glede bližnjevzhod-nega vprašanja. PSU in PRI »ista v svojih Izjavah štedila s psovkami. Glasilo PSU trdi celo, da je vzdržanje »zmaga sovjetske politike podpiranja arabskega nacionalsocializma* in »nož v hrbet ameriškim zaveznikom*. Glasilo PSU kritizira nato Veliko Britanijo in Francijo, ka tere dolži, da sta zaradi »imperialnih* interesov pozabila na »osamljeni in ogroženi Izrael*. Za tako zunanjo politiko v Italiji, nadaljuje napad «Umanita», ki ga je na da našnji seji vodstva PSU ponovil v »Lebavo*, z neprevidnimi obrati in »makiavelizmom*. Podoben komentar, s skoraj dobesedno istimi izrazi, .ie objavilo glasilo PRI »La Voce repubblicanp*. Vse to očitno dokazuje, da prihaja spet do ostre polemike v notranjosti levosredinske koalicije. Tokrat na zunanjepolitičnih temah, čeprav je ogenj tlel pod pepelom že dalj časa, prav ob pogajanjih KD in PSI z levo opozicijo za spremembo »olekreta*, ki bo od ponedeljka dalje v zbornici. Komisija za finance je namreč, po sprejemu 9 popravkov levice, odobrila z večino »dekret*. Obenem pa je psiupovec Libertini povedal, da »se je odprla faza pogajanj z vlado za spremembe dekreta*. Kot je znano je PSIUP Jasno je torej, da bo — že spet ■ zunanja politika (glasovanje v OZN in priznanje LRK) strumenta-listično izrabljena, da se prikrijejo globoka nasprotja o naolaljnjem družbenem razvoju v Italiji. Na socialdemokratske in republikanske obtožbe je" Moro odgovoril samo poluradno. ANSA poroča (»iz dobro obveščenih virov*), da gre za cstrumentaliziranje* dogodka, ki »nima bistvenega pomena*. Resolucija afriško • azijskih držav bi bila vsekakor odobrena, poleg tega pa so zanjo glasovale tudi nekatere sredozemske države in članice NATO. Italija se je vzdržala, itak pa njen glas ni bil odločilen Socialisti pa se s stališčem Italije v OZN strinjajo in odobravajo delo zunanjega ministra Mora je dejal Bertoldi (PSI), za katerega je stališče PRI in PSU «stru-mentadno in nerazumljivo*, saj »vo- opozarja, «da je z odobritvijo te resolucije nastal nov položaj«. Ust poziva izraelsko vlado, naj »razpravlja o teih novih dejstvih na osnovi nove izraelske politike, odloč-ue in preračunane, ki pa ne bo zapirala vrat kateremu koli poizkusu, da se doseže dejanski mir«. „ . . ,. , ., • ..... .. Iz Londona poročajo, da so bili razgovori med prads<*ink*> izrael- do pred kratkim vztrajal pri ob- tlijo podobno zunanjo politiko šte-strukdji. [vilne atlantske države*. krogih ocenjujejo poraz v Združenih narodih za zelo resnega na praktičnem področju in ne prikrivajo, da bo imel poraz tudi negativne politične posledice. Po vseh današnjih izjavah in komentarjih, Izrael ne sprejema odobrene resolucije v Združenih narodih, oziroma je ne bo vzel v poštev. Poleg tega v Izraelu pravijo, da resolucija bistveno spremenila vsebino resolucije Varnostnega sveta od 22. novembra leta 1967, ker vsebuje v svojem uvodu odstavek, ki pravi, da je »nedopustljivo pridobivanje novih ozemelj s silo*, s čimer, trdijo Izraelci, resolucija Združenih narodov dejansko zahteva, da se mora Izrael umakniti z zasedenega arabskega ozemlja pred začetkom pogajanj in da se morajo hkiati upoštevati tudi «pravice Palestincev*, kot nujen pogoj za pravični in trajni mir na Bližnjem vzhodu. V Tel Avivu ugotavljajo, da slednjega odstavka ne vsebuje resolucija Varnostnega sveta in da bo vse to še bolj zapletlo položaj. Tudi izraelski listi skoraj soglasno ugotavljajo, da se hočejo z resolucijo Združenih narodov vsiliti »zmagoviti državi v vojni pogoji miru poražencev*. Kot edino pozitivno stran resolucije označujejo predlog podaljšanju premirja ob Sueškem prekopu in na ostalih frontah. Po drugi strani pa se Izraelci bojijo, da se bodo kmalu znašli med »kladivom in nakovalom*. ker pričakujejo, da bodo ZDA izvajale nad njimi nov pritisk, naj začnejo z pogajanji pri veleposlaniku Jarringu in naj pozabijo na »egiptovsko kršitev premirja*. Kot ,e znano, so Izraelci prekinili pogajanja v New Yorku z izgovorom, da je Egipt kršil premirje ob Sueškem prekopu in so pri tem svojem stališču doslej odločno vztrajali. Sedaj pa so zaskrbljeni pred nevarnostjo, da bi rezultat glasovanja Združenih narodih prisil ZDA, da menjajo svoje dosedanje stališče, zlasti glede vprašanja »raketnih izstrelišč*. V Tel Avivu so danes sporočili, la bo izraelska vlada sprejela dokončno stališče do resolucije afriško - azijskih držav in Jugoslavije nedeljo po vrnitvi predsednice vlade Meirove in zunanjega ministra Aba Ebana iz ZDA. V izraelskih političnih krogih v Jeruzalemu pa so danes izjavili, da resolucija Združenih narodov ne daje nobene osnove za obnovitev pogajanj pri veleposlaniku Jarringu. Kot smo že omenili, izraelski tisk ostro kritizira sprejeto resolucijo o Bližnjem vzhodu. Sindikalni dnevnik »Davar« piše, da bo ta nevarna resolucija končala «v arhivih OZN« poteg tolikih drugih brezpotrebnih resolucij«. Neodvisni »Haretz« pa podčrtuje, da resolucija nima «zakonske moči« in da je za Izrael važno, da ZDA niso šle po poti «francoskih manevrov«. Ust »Lamerhav« (socialistična levica) pa poudarja, da izglasovana resolucija ni napravila konca egip-tovskosovjetski napadalni politiki in dodaja, da bodo sedaj izvajali nad Izraelom pritisk, naj obnovi razgovore pri Jarringu, toda brez «umika raketnih izstrelkov«. Samo marksistični list »Al Hamishmar« ske vlade Meirovo in predsednikom britanske vtede Heathom dejansko porazni Meiirova je na tiskovni konferenci izjavila, da med razgovori ni prišlo do enških stališč o osnovnih vprašanjih. Glede Heatho-vega predloga o umiku izraelskih čet z zasedenih področij je Golda Meir odločno poudarila, da se demarkacijska črta lahko določi samo med dvema prizadetima strankama in ne predstavlja vprašanja, o ka- terem lahko druge vlade dajejo predloge ali sprejemajo odločitve. Načrt britanskega predsednika vlade pa je odločno zavrnila in izjavila, da so mnoge točke nesprejemljive. Zelo kritično je ocenila resolucijo Združenih narodov in poudarila, da bo samo še bolj zavirala pogajanja o rešitvi krize na Bližnjem vzhodu. V Kairu pa Je list «A1 Akhbar« napisal danes, da so Združeni narodi zadali hud udarec Ameriki in Nove demonstracije po ulicah Madrida MADRID, 5. — Skupine demonstrantov v središču španske prestolnice napadle z zaiigalndmi bombami državno banko in povzročile začetek požara. V povorki so demonstranti kričali gesla proti frankističnemu režimu. Medtem pa je v teku silno preganjanje sindikalistov, članov delavskih komisij, ki so organizirale stavko 3. novembra za ^mnestijo in svobodo. Pred posebnim sodiščem se bosta morala zagovarjati ustanovitelja »delavskih komisij* Ariza in Camacho. V drugih španskih mestih pa nekatera podjetja odpuščajo delavce, ki so se pridružili stavki. Nadaljujejo se tudi aretacije, predvsem v izobraženskih vrstah. Vendar pa so morale policijske oblasti nekaj aretacij preklicati. Med temi velja omeniti aretacijo ki izpustitev režiserja filma »Jardifl d« las dalicias* Carlosa Sauro. MOSKVA, 5. - Po vsej Sovjetski Izraelu. «A1 Ahram« pa piše, da bo J zvezi gg pripravljajo na jutrišnjo ~ ‘svečano proslavo 53-letnice velike oktobrske revolucije. Sovjetsko časopisje poudarja te dni osnovna načela sovjetske zunanje politike, ki jo označuje zmernost komentarjev do Kitajske in ostrina napadov na ZDA ter NATO. Poudarja se konsolidacija socialističnega tabora imel danes predsednik Al Sadat važne razgovore za določitev egiptovskega stališča do podaljšanja premirja z Izraelom, v okviru razgovorov z libijskim in sudanskim predsednikom. Tudi drugi listi pozitivno ocenjujejo resolucijo Združenih narodov. iiiiiiiiiiirtiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumniiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiia Pogajanja med ZRN in Poljsko se nadaljujejo «v konkretnem vzdušju» Komisija izvedencev proučila vse točke bodoče pogodbe • Scheel obišče Auschvvitz VARŠAVA, 5. — Danes dopoldne je začela z delom komisija izvedencev poljske in zahodnonemške delegacije, ki pripravlja osnutek pogodbe za vzpostavitev normalnih odnosov med obema državama. Komisija je nadaljevala z delom tudi popoldne. Prav tako sta se popoldne ponovno sestala zunanja ministra Scheel in Jedrychowski. Jutri zjutraj pa se bosta delegaciji ponovno sestali na plenarni seji. Uradna glasnika obeh delegacij sta izjavila, da se pogajanja nadaljujejo v prijaznem in zelo kon- kretnem vzdušju, s skupno voljo, da se čimprej sestavi osnutek pogodbe. Zahodnonemški predstavnik je pojasnil, da so izvedenci danes proučili vse točke, ki jih predvideva pogodba: meja Odra - Nisa, izjava o odpovedi uporabe sile, določitev osnov za vzpostavitev diplomatskih odnosov itd. Dejal je, da obe strani hočeta doseči popolno normalizacijo odnosov med obema državama. Ko so ga časnikarji vprašali, če bo Brandt prišel v Varšavo, je izjavil, da bo prišel potem, ko bosta zunanja ministra niuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiMitiiiHiiiiniMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiHi NA VABILO TEPAVCA Od25. do 27.novembra Scheel v Jugoslaviji (Od našega dopisnika) lin prispeval k nadaljnjemu razvo-BEOGRAD, 5. - Predstavnik dr- iu »delovanja v Evropi.* žavnega tajništva za zunanje zade- Na vprašanje o jugoslovansko-ve Dragoljub Vujiča je na današ- ] ‘A^e21Jskih odnosih je predstavnik nji tiskovni konferenci obvestil novinarje, da bo na vabilo državnega tajnika Mirka Tepavca od 25. do 27. t.m. zunanji minister Zvezne republike Nemčije Walter Scheel u-radno obiskal Jugoslavijo. Scheel vrača obisk državnemu tajniku Mirku Tepavcu, ki je julija lani obiskal Zahodno Nemčijo. Med obiskom bosta ministra izmenjala misli o aktualnih mednarodnih vprašanjih, ki zanimajo obe državi, o dvostranskih odnosih v celoti in možnosti za nadaljnji napredek in krepitev medsebojnega sodelovanja. »Prepričani smo* — je dejal Vujiča — »da bo obisk ministra Scheela, ki je rezultat ugodnega razvoja odnosov med Jugoslavijo in Zvezno re publiko Nemčijo, dal novo pobudo za napredek medsebojnih odnosov državnega tajništva dejal, da je Malajzijo te dni obiskala gospodarska delegacija Jugoslavije pod vodstvom člana zveznega izvršnega sveta Blagoje Popova. Delegacija se je s predstavniki malajzij-ske vlade in gospodarstveniki raz-govarjala o napredku trgovinskih odnosov in gospodarskega sodelovanja. Na teh razgovorih je bilo z obeh strani izražena želja po razširitvi trgovinske izmenjave in vzpostavitvi tehničnega sodelovanja z an gažiranjem jugoslovanskih strokovnjakov v Malajziji. Posebno so proučili možnost skupnih naložb v Malajziji in drugih državah. O tem vprašanju se bodo zastopniki zainteresiranih jugoslovanskih podjeti. bliže pogovorili o neposrednih stikih s predstavniki malajzijskih podjetij. B. BOŽIČ parafirala pogodbo. Zahodnonemški zunanji minister Scheel je sklenil, da ostane v Varšavi in da se ne vme za nekaj dni v Bonn na razpravo o zunanji politiki v Bundestagu. Jutri bo nadaljeval pogajanja s Poljaki, v nedeljo pa bo obiskal Auschwitz. Scheel bo prvi visoki predstavnik vlade Zvezne republike Nemčije, ki obišče taborišče, kjer je umrlo 5 milijonov nedolžnih nacističnih žrtev. Uradni krogi zahodnonemške delegacije so izjavili, da odločitev bonskega zunanjega ministra, da o-stane v Varšavi, pomeni, da je prišlo do težav na porajanjih s Poljaki, marveč, da ne ena ne druga stran noče izgubljati časa in hočeta čimprej sestaviti pogodbo in vzpostaviti normalne odnose med Bonnom in Varšavo. Salvador Allende o svoji politiki 5. — SANTIAGO DEL CHILE, Novi čilski predsednik, socialist Salvador Allende, je med tiskovno konferenco izjavil, da naj si nihče ne pričakuje od njega čudežev. «Tu sem za to, da pride do stvarnih sprememb preko ustreznega načrtovanja«, je dejal in začrtal v grobem tudi osnove njegove zunanje politike. Zanikal je, da bi z Bolivijo in Perujem ustvarjal «antl-imperialistični trikotnik*, tudi zato, ker se Clie noče odtujiti latinskoameriški skupnosti držav, v katero spada tudi Kuba. Dejal je tudd, da bo njegova vlada ob pravem času priznala LR Kitajsko, LDR Korejo, DR Vietnam, DR Nemčijo, kar pa zadeva razgovore s predstavnikom predsednika ZDA Nixona MeyerJ«n je dejal, da so to zadeve »gospoda Meyerja in čilskega predsednika*. V uvodu Je Allende dejal, da potrebujejo latinskoameriška ljudstva velikih strukturnih sprememb. SPOR MED DEŽELO IN INPS SEJA TRŽAŠKEGA POKRAJINSKEGA SVETA Dežela zavrača priziv zavoda INPS Zanetti: Obsojamo in obžalujemo v zvezi z zdraviliščem na Trsteniku vandalske napade na spomenike! Zdravilišče je prevzela dežela in ga spremenila v bolnišnico za pljučne bolezni ■ Predlog za združitev z glavno bolnišnico v tržaški* pokrajini. Združiti bo namreč treba vse bolnišnice, razen o-troške bolnišnice »Burlo Garofolo*, ki so jo že prej opredelili za »znanstveni inštitute. To usmeritev so v celoti sprejeli v deželni boLnišnfški načrt, ki ga sedaj dokončujejo pri odbomištvu za higieno in zdravstvo. S tem bodo bolnišnice le pridobile, saj bodo bolje delovale in jr h bodo tudi bolje upravljali. Ker je zavzel INPS nepopustljivo stališče in noče sodelovati z novo bolnišnico za pljučne bolezni, saj ne plačuje niti oskrbovalnine in raznih računov iz časa, ko je bolnišnica še spadala pod INPS. bo deželni odbor takoj pripravil zakonski osnutek, s katerim bodo pooblastili takojšnjo združitev med bolnišnico^ za pljučne bolezni in deželno bolnišni-ško ustanovo v Trstu, še prej kot Včeraj zjutraj .je bil na deželni upravi sestanek, posvečen raznim vprašanjem, ki se tičejo nove deželne bolnišnioe za pljučne bolezni na Trsteniku, ki je ‘ prej spadala pod INPS in ki so jo proglasili za avtonomno bolnišniško ustanovo z deželnim upravnim aktom, izdanim na podlagi zakona «Mariotti». Kot je znano, .je namreč INPS vložil priziv proti deželnemu odloku. Na sestanku so sklenili, da se bodo temu prizivu odločno uprli in da bodo bolnišnico združili z deželno bol nišniško ustanovo v Trstu. Seji je predsedoval predsednik Berzanti, udeležili pa so se je med drugimi deželni odbornik za zdravstvo Devetag, podpredsednik deželnega sveta Pittoni. izredni komisar bolnišnice Bonicciolli in nekateri člani upravnega sveta deželne bol nišniške ustanove v Trstu. Glede priziva, s katerimi oporeka INPS pred državnim svetom veljavnost odlokov predsednika deželnega odbora in tržaškega pokrajinskega zdravnika, s katerima se je spremenilo bivše zdravilišče INPS v bolnišniško ustanovo in je bil imenovan za 6 mesecev izredni komisar, so na sestanku poudarili, da je deželna uprava izvajala le svoje pristojnosti in točno uveljavila postopek, ki ga predvideva državni zakon štev. 132, ki določa, da se mo rajo klasificirati in spremeniti v bolmšniške ustanove vsa zdravilišča, kd so odvisna od javnih ustanov. Le če se bodo držali tega osnovnega načela, je poudaril odbornik Devetag, bodo lahko izvajali zdravstveno načrtovanje, ki se mora tikati vseh bolnišnic na določenem ozemlju. Na sestanku so tudi poudarili, da ima spor, ki ga je sprožil INPS z deželno upravo, sedaj splošen pomen, saj gre v Ita-irji za prvi primer uveljavljenja zakona «Mariotti» nasproti zdravilišču INPS. Ker upravlja INPS skupno okrog 50 zdravilišč in bolnišnic, je očitno, da je hotel zavod s prizivom takoj načeti vprašanje splošnega značaja, katero je treba rešiti v širšem okviru vsedržavne zdravstvene reforme, t.j. ne po sodni poti. marveč po politični, saj je INPS javna ustanova pod nadzorstvom ministrstva za delo in socialno skrbstvo. Upoštevajoč to dejstvo, so se tudi domenili, da bo deželni odbor posredoval pni vladi, da se doseže dokončno razčiščenje v zvezi z uveljavljanjem zakona «Mariotti» glede na bolnišnice in zdravilišča, ki .jih u-pravljajo bolniške zavarovalne ustanove. Kar se tiče druge točke, so skle žuli, da je treba ainvprej združiti bolnišnico na Trsteniku z deželno bolnišnico v Trstu. To bi bil prvi ftimmimauiiuiiiitiiiiiiiiiiiiiUHimiuniiiiiiiiiiiiiiniiaiiiMtiiiiiiiiiuiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiiiimiN NA ZAHTEVO DEŽELNIH SVETOVALCEV KPI Dejansko prekinjena razprava o zakonskem osnutku za šolstvo Komunisti predlagajo spremembo in izboljšanje zakona korak k dokončni ureditvi bolnišnic zapade mandat izrednega komisarja. Odbomk Devetag je povedal, da je že opozoril na stvar ministra Mariotiija in ga prosil, naj posreduje, da se reši težavni položaj. ČLANSKI SESTANEK SINDIKATA SLOVENSKE SOLE Danes ob 17. uri bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. Gep-pa 9 članski sestanek sindikata slovenske šole. Na dnevnem redu bodo: poročilo o odmevu manifestacije šolnikov v Rimu, zakonski osnutki za rešitev še nerešenih vprašanj slovenske šole in šolnikov ter zaključki na zadnjem zasedanju mešane jug.-ital. komisije. To je predsednik pokrajine dejal v odgovor na vprašanje komunističnih, svetoval, cev v zvezi s skrunitvijo spomenika v Zgoniku - Razdeljeni resorji odbornikom Na sinočnji seji tržaškega pokrajinskega sveta so svetovalci v glavnem razpravljali o dveh vprašanjih ter o enem sklepu. V bistvu je šlo za razpravo o novi dograditvi sejne dvorane pokrajinskega sveta, o skrunitvi zgoniškega spomenika, mazanju dvojezičnih napisov po Krasu ter shodu »arditov* na Trgu Unita ter nazadnje o posegu pokrajinske uprave za zagotovitev 60 šolarjem obiskovanje o-snovne šole v primernem klimatič-nem kraju. V zvezi s prvim vprašanjem je na interpelacijo misovskega svetovalca Chiandussija odgovoril predsednik pokrajinskega sveta dr. Zanetti. Dejal je, da je bil svojčas že razpisan natečaj za gradbeni osnutek nove sejne dvorane pokrajinskega sveta, ki naj bi bila pri- FAŠISTIČNI SKRUNITELJI SPET NA DELU Z vnetljivo snovjo skušali v Saležu zažgati vence in osmoditi spomenik Podleža sta pobegnila z avtom mini-morris rumene barve z začetnimi številkami TS 1047... ■ Ogorčenje prebivalstva Do sedaj še neznani m_ne po polnoma razkrinkani fašistični podleži so sinoči hoteli oskruniti spomenik padlim v Saležu ter sežgati vence in šope cvetja, ki so jih te dni položili domačini in razne organizacije. Naklep jim ni popolnoma uspel predvsem zaradi tega, ker so jih vaščani zasačili in so podle ži naglo zbežali. Niso jih prijeli, ker so z avtom dirjali kot nori, vendar pa so si dobro zapomnili tip in bar vo avtomobila ter začetne številke evidenčne tablice. Karabinjerji in policija so bili takoj obveščeni in čez nekaj ur so prišli na kraj agenti političnega oddelka kvesture, ki so zaslišali priče in napravili fotografske posnetke. Okrog 19.15 je Jožica Milič iz Saleža štev. 41, ki stanuje prav blizu spomenika, pobirala na dvo rišču perilo in je zapazila osebo, Id se je sumljivo sukala okrog spo menika. Odnesla je posušeno oble ko in se vrnila na dvorišče po drugo perilo, tedaj pa je zapazila, da pred spomenikom nekaj gori. Pustila .je perilo in takoj stekla za pobalinom, ki je tekel proti avtu. Avto tipa mini-morris rumene bar- ve je parkiral nekolik^ dlje v vasi \ Stavka skupno okrog 1.400 delav-s 'prižganim motorjem in šoferjem j cev. Stavko so napovedali za re-v njem. Neznanec je hitro skočil I Mtev nekaterih notranjih vprašanj Svetovalska skupina KPI v deželnem svetu sporoča, da se je v preteklih tednih večkrat sestala 3. komisija deželnega sveta, ki .je razpravljala o osnutku deželnega zakona za deželne posege v Šolstvo. Med razpravo so člani komisije KPI odločno kritizirali predlog, ki ga predstavljajo kot povzetek doslej izdan1 h zakonov in ki dejansko omejuje vsako možnost deželnega posega. S predložitvijo spreminjevalnih predlogov in med razpravo so ko munistični svetovalci nakazali alternativo politične linije, predvsem pa so poudarili potrebo po novem odnosu med deželo in prizadetimi družbenimi slo.ji, ki so zainteresirani pri koreniti reformi šolstva. Vse to pa ne prihaja do ;zraza v deželnem zakonskem osnutku. Zaradi tega so člani komisije KPI zahtevali, naj se razprava prekine in naj se začne novo posvetovanje v komisiji. Ta predlog je bil formalno zavrnjen, toda na pobudo komunističnih svetovalcev so dejansko vendarle začasno prekinili delo komisije. Odbornik Giust se je obvezal, da bo v tem presledku začel posvetovanja in proučil zakonski osnutek skupno s predstavniki šol nikov. Svetovalska skupina KPI pri. bija svojo dosedanjo linijo in izjavlja, da bo dosledno nadaljevala svojo akcijo pri bodoči razpravi • spre-minjevalnitni predlogi k predloženemu besedilu zakonskega osnutka kih za nekaj luči, »tudi zato», nadaljuje, »ker bi nerad mislil, da se diskriminirajo revnejši prebivalci hišic v teh uicah ali ob teh stopniščih, medtem ko so stopnišča pred velikimi novimi stanovanji v Ul. Paolo Diacono in Della Guar dia, lepo razsvetljena. Gombač je v drugem vprašanju opozoril pristojnega odbornika na nova parkirišča pred cerkvijo sv. Jakoba. Mnenja je. da bi morala občinska uprava poskrbeti, da se parkirišče omeji z verigo (da bi avtomobili ne šli predaleč po trgul ter da .je treba asfaltirati stopnico s ceste na pločnik, k ter so začrtani prostori za parkiranje. • « < Občinski svetovalec KPI Dolti Wilhelm je poslal odborniku za javna dela vprašanje o openski kanalizaciji. Dejal je, da je kritična predvsem v Bazoviški ulici in na koncu Narodne ulice. V prvi je srednja šola, katere odtočne vode in greznične ostanke kanalizacija ne more odnašali v celoti, ker je preveč primitivna. Ko dežuje pa se ulica spremeni v jezero, kar povzroča otrokom, ki obiskujejo srednjo šolo, znatne nevšečnosti. Wilhelm je mnenja, da bi se vprašan.)« dalo rešiti na zelo enostaven način. Občina naj spelje odtok de ževnice v Mrčedol. Vprašanje obč. svetovalcev Kanalizacija na Opčinah in razsvetljava stopnišč pri Sv. Jakobu Občinski svetovalec Franc Gombač KPI) je te dni vložil niz vprašanj pristojnim občinskim odbornikom. V teh jih je opozoril na nujnost, da se tudi pri sv, Jakobu o pravijo nekatera javna dela. Gombač opozarja župana na temo, ki vlada v nekaterih ulicah in predvsem po stopniščih po Ulici Castaldi, della Fonte. della Scalet-ta, della Scalinata. V vseh trii pri merih bi bilo dovolj, če bi občina namestila novo žarnico. ki bi z moč nejškn sijem omogočila vidljivost stopnic in varen prehod tudi sta Išm ali nedoraslim. Gombač je zavrnil trditev nristoj ■ega odbornika o prevelikih iadat- v avto, ki je naglo odpeljal. En zavoj z vnetljivo snovjo je zadel ob železno ograjo in je zgorel na cestnem tlaku. Očitno je bil namenjen na vence, podleži pa ni so prav pomerili in ga mso dovolj močno vrgli. Drugi zavoj, ki so ga vrgli na gornji del spomenika, verjetno z namenom, da bi osmodili lepi kapnik, pa se ni vnel. Odnesli so ga agenti političnega od delka kvesture za analizo. Ženska .je tekla k bližnjemu telefonu in telefonirala zgoniške-mu županu Josipu Guštinu. Sporočilo je sprejel njegov sin Igor, ki je takoj obvestil očeta. Z avtom sta se nemudoma odpeljala v Salež Pred spomenikom padlim je bila zbrana že velika gruča vaščanov. Župan se je podrobno informira], kaj se je zgodilo, nato pa se je odpeljal v Zgonik, ker se je spomnil, kako so podleži oskrunili občinski spomenik v Zgoniku 16. oktobra. Ko ■e na trgu pred spomenikom obračal avto, je iz Repnica privozil avto mini-morris rumene barve. Župan in njegov sin sta takoj za sumila, da gre za avto, ki so ga opazili v Saležu. Avto se ni ustavil in je naglo odpeljal proti Gabrovcu, župan in njegov sin pa za njim. Prav gotovo sta podleža za pazila, da .jih nekdo zasleduje, zato sta ugasila lučko nad evidenčno tablico in vozila z vso naglico. Na Božjem polju, kjer je križišče ceste Prosek - Križ in Prosek - Gabrovec, je tedaj z druge strani privo zal dnag avto in kmalu bi prišlo do trčenja. Voeač rumenega avto mobila se sploh ni ustavil pred znakom STOP na križišču in je naprej dirjal proti Proseku. Ob javni razsvetljavi sta župan in njegov sin lahko razbrala začetne številke evidenčne tablice, in sicer TS 1047 . . . S Proseka je avto dirjal naprej proti Kontovelu in Trstu, zgoniški župan pa, je takoj obvestil karabinjersko postajo na Proseku in zaprosil, naj ustavijo in kontrolirajo označeni avto. Nato je župan o za devi obvestil tudi komisariat iavne varnosti na Opčinah. Vest se je takoj razširila po Sa ležu. Zgoniku in drugih vaseh ter vzbudila ogorčenje prebivalstva, ki upravičeno pričakuje, in zahteva, da bodo policijski organi, po vseh teh podatkih, vendarle odkrili krivce. Redni učiteljski natečaj Na sestanku s šolskim skrbnikom preteklega oktobra so zastopniki sindikata slovenske šole iz Trsta prikazali šolskemu skrbniku potrebo, da bi prišlo že letos do razpisa rednega učiteljskega natečaja za slovenske osnove šole, ne glede na število razpisanih mest. Te dni je sindikat prejel okrožnico šolskega skrbništva, s katere ta razpisuje natečaj za eno stalno učiteljsko mesto na slovenskih o-snovnih šolah na Tržaškem. Natečaja se lahko udeležijo le učitelji slovenske narodnosti. Rok za predložitev prošenj zapade ne preklicno 28. novembra Ob 14. uri. Na tajništvu sindikata si morebitni natečajniki lahko ogledajo okrož nioo in dobijo potrebna pojasnila. Prispevajte za aolo-s,omenik v Cerknem ! Stavka v železarni Italsider v Skednju V okviru razčlenjenih stavk, M že dalj časa trajajo v železarnah Italsider po vsej državi ta ki se tičejo skupno 40.000 delavcev ta u-radmikov, je danes 24-uma stavka v železarni Italsider v Skednju. v podjetju -— -----' Skodelica kave kmalu SO lir! Združenje trgovcev in upravljavcev javnih lokalov je na seji — kot poročajo v svojem sporočilu — razpravljalo o ceni skodelice kave, u-poštevajoč razne podražitve, do katerih je prišlo na drugih področjih. V tem smislu so preučili možnost, da se cena skodelici kave od sedanjih 70 lir poviša na 80 lir začenši od nedelje, 15. trn. Združenje poudarja, da se ta nova cena uvaja le za dobro skodelico kave, takšno, ki bo pripravljena Iz najboljše mešanice ta iz zadostne količine kave. Poročajo tudi, da se bo v kratkem podražil žeton za juke-bokse. Medtem ko bo za poslušanje ene pesmi stal žeton še vedno 50 lir, pa bo za 100 lir mogoče poslušati poslej le dve pesmi namesto treh, kot doslej. ključena sedanjemu poslopju Ga-latti. Na izrecno vprašanje omenjenega svetovalca, zakaj je posebna občinska gradbena komisija zavlačevala že sprejeti predlog, je dr. Zanetti odgovoril, da je prav včeraj omenjena komisija sprejela ponudbo hranilnice «Cassa di Rispar-mio* za prispevek 63 milijonov uir za gradnjo nove dvorane. Kar pa zadeva samo komisijo oziroma obtožena ji zavlačevanja s predlogom, pa je predsednik sveta dejal, da se je ta ugodno izrekla na podlagi regulacijskega načrta iz leta 1968, ni pa mogla predvidevati, da bo prišlo že naslednje leto do novega regulacijskega načrta. Iz tega tudi sledi, da ovire niso upravnega zna-čaaj, pač pa samo tehničnega. Dr. Zanetti je dalje dejal, da pokrajina ne namerava razpisati novega natečaja, pač pa bo predstavila že sprejeti načrt. Kar zadeva konkretne probleme po dograditvi nove sejne dvorane pokrajinskega sveta, je dr. Zanetti dejal, da bo ljudsko štetje, ki bo prihodnje leto, jasno pokazalo, da je v tržaški pokrajini nad 300 tisoč prebivalcev. To pa tudi pomeni, da se bo število svetovalcev od sedanjih 24 avtomatično moralo povečati na 30. Do te spremembe pa bo lahko prišlo še pred iztekom mandatne dobe svetovalcev. Dr. Zanetti je nato odgovoril na interpelacijo članov komunistične skupine, Štoke, Collija in Hrovatinove v zvezi z oskrunitvijo spomenika padlim v Zgoniku, zamazali jem dvojezičnih napisov in shodom arditov na Trgu Unita. Kar zadeva prvi dve vprašanji je predsednik pokrajinskega sveta dejal, da resno obžaluje, da je pri-' šlo do teh vandalističnih dejanj, ki ne pomenijo nič drugega, kot netenje sovraštva. Gre za prava te-pistična dejanja, ki jih pokrajina odločno obsoja, je nadaljeval dr. Zanefti in še povedal, da policija skuša napraviti vse, da bi čimprej izsledila krivce V zvezi s shodom arditov na Trgu Unita in fašističnim priveskom, ki ga je imela ta manifestacija, pa je dr. Zanetti dejal, da se pokrajina, čeprav je bila uradno povabljena, ni udeležila manifestacije. Tudi v tej zvezi je obžaloval, da je prišlo do histeričnega nastopa nekaterih golobradcev, ki so na tak način skrunili «naciooalno čast našega mesta*. Potem ko so svetovalci soglasno glasovali za sklep pokrajinske u-prave v zvezi z izboljšavo nekaterih upravnih vprašanj ' psihiatrične bolnišnioe, so razpravljali o skle pu odbornika Pacorja (PRI), da bi pokrajinska uprava v dogovoru z gotovila 60 šolarjem obiskovanje posebne osnovne šole v primernem klimatičnem kraju. Za ta sklep so ugodno glasovali vsi svetovalci, razen komunističnih, ki so glasovali proti. Pred začetkom seje je predsednik dr. Zanetti razdelil svetovalcem le vosredinske pokrajinske uprave naslednja odborniška mesta: krščanskemu demokratu Foschiju odbomi-štvo za psihiatrično bolnišnico, Lovoru (PSU) za higieno, zdravstvo in šport, socialistu Volku (PSI) za javna dela in turizem, republikancu Pacorju za pomoč, lov in ribolov, krščanskemu demokratu Pas-sagnoliju za osebje, javno vzgojo in javne posle ter Sosiču (SL) za proračun in kmetijstvo. Avstrijci niso zadovoljni s pristaniškimi storitvami Da so avstrijski poslovni ljudje preudarni in hladni računarji, je splošno znano, pri nas v Trstu pa imamo vtis, kakor da naši gospo darskr krogi to včasih pozabljajo in se nekako zanesejo na svoje zaledne sosede, ceš naj nas z njimi vežejo tolikšne skupne reminiscence, da bodo Avstrijci verjetno za upali svo.je blagovne pošiljke prej Trstu kakor na primer Reki ali Kopru. Resnica pa je drugačna: Avstrijo niso zadovoljni z nami in tega tudi ne prikrivajo. Zadnji očitek pa račun naše luke smo prebrali v včerjašnji številki reškega dnevnika «Novi liste, in sicer v poročilu o osemdnevnem potovanju reških novinarjev po avstrijski Štajerski. Časnikar B. Tnmič navaja v svojem poročilu nekatere trditve predsednika štajerske dežele Fran za Kreinerja in piše dobesedno: »Avstrija se nahaja na prvem me stu med tujirrv koristniki storitev reške luke. Dobršen del tovornega prometa odpade pa področje Štajerske. Mi mnogo uvažamo in izvaža mo tudi prek Trsta, toda prav nedavno tega smo na sestanku vlade dramatično razpravljali o izkoriščanju luških storitev. Nismo zadovoljni s storitvami, ki iih nudi tržaška luka. Drage so in zelo pogostne so tudi zamude zaradi stavk. Prepričani smo, da bomo imeli z Reko tudi v prihodnje najtrdnejše zveze, čeprav se poslužujemo tudi storitev koprske luke...* Zasluženo priznanje lz ljubljanskega «Dela» povzemamo, da je Zveza pedagogov telesne kulture SRS na svoji redni letni skupščini podelila priznanje trem oblikovalcem povojne telesne kultu-- re med Slovenci. Med njimi je tudi organizacijo »Gioventu italiana* za- na§ redni športni sodelavec Bojan iiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiuimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuimiiMiiiii Pavletič, ki je prejel priznanje »zu HUDA NESREČA NA DELU PRI ŠTIVANU I Š°o S*'Id Boft Trsta s slovenskimi športnimi organizacijami*. K zasluženemu priznanju iskreno čestitamo! ZARADI EKSPLOZIJE CEVI RESNO RANJEN USLUŽBENEC ACEGATA Sprejeli so ga s pridržano prognozo na nevrokirurškem oddelku Včeraj okoli 15. ure se Je 39-let-netnu Plerinu Scarpelltou iz Ulice Carpineto 20/1, pripetila med delam nedaleč od ribiškega naselja pri štivamu huda nesreča. Delavec, ki Je v delovnem razmerju z Ace-gatom, Je bil zaposlen v skladišču podjetja Montubi, ki gradi podvodni vodovod, ko je verjetno zaradi prevelikega pritiska vode, nepričakovano eksplodirala cev. Silovit curek vode je presenetil delavca, katerega Je vrglo ob tla. Hudo ranjenega SearpeUina so nemudoma odpeljali z realnim avtom v bolnišnico, kjer so mu poleg hudega zloma leve noge ugotovili tudi udarec na glavi. Kar je njegovo stanje precej resno, so si zdravniki nevrokirurškega oddelka, ki so prevzeti skrb za delavca, pridržali prognozo. Podtajnik Amadei jutri v Trstu Tajništvo PSU sporoča, da bo podtajnik ministrstva za industrijo ta trgovino posl. Amadei prišel v soboto, 7. nov. na uradni obisk v Trst. Popoldne Istega dne bo socialdemokratski podtajnik odprl sekcijo stranke v «Bongo S. Ser-gio» v Ul. Maovaz 15. Otvoritev bo ob 18.30 ta stranka vabi nanjo svoje člane ta simpatizerje. V nedeljo so v Miljah odprli teden boja proti rakavim obolenjem. Župan Millo je ob priliki pozval prebivalstvo naj z vsemi silami podpre napore ustanov in funkcionarjev, ki delajo na tem področju, ter s tem izkažejo visoki čut človeške solidarnosti. Zborovanja KPI Ob obletnici oktobrske revolucije priredi tržaška avtonomna federacija KPI v nedeljo, 8. t.m. ob 10. uri, v kinu Moderno pri Sv. Jakobu javno zborovanje, na katerem bo govoril član partijskega vodstva Armando Cossuta. Nastopila bosta tudi pevski zbor in godba iz Križa. Proslave bodo tudi v Trebčah (v soboto ob 20.30, govoril bo sen. Paolo Šema), v Dolini (v soboto ob 20.30, govoril bo Stojan Spetič), pri Magdaleni (v nedeljo ob 17. uri, govoril bo sen. Paolo Šema) in v železničarskem krožku (v nedeljo ob 16. uri), kjer bo govoril član federalnega sveta Mauro Gialuz. flIliiiiilliiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiilfiiiliiiiiiiiiiiiiiliiiiMiiiiluniiHiiiiiiiiliiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinaMmikiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PO PODATKIH OBMEJNE POLICIJE ZA OKTOBER Kljub nastopu jesenske sezone skoraj 6.000.000 prehodov čez mejo Med tujci največ Jugoslovanov - Po številu prehodov Škofije vedno na prvem mestu Na mejnih prehodih tržaškega področja Je pretekli oktober zabeležil kljub nastopu jesenskih dni nenavadno živahen promet: vsega skupaj Je v tem mesecu prekoračilo mejo, s prepustnico ta potnim latom, skoraj 6,000.000 ljudi, od tega 2,708.065 imetnikov obmejnega dokumenta ta 3,150.777 potnikov v mednarodnem prometu. Za primerjavo naj navedemo, da je v oktobru lani prekoračilo mejo skupno 4,387.627 ljudi, od tega -J.027.ki0 z obmejno prepustnico ta 2,369.797 s potnim listom. V mednarodnem prometu Je it tos v oktobru stopilo čez mejo ,578.078 italijanskih državljanov in 1,572.689 tujcev. Jugoslovani so vrgli sami 1,118.790 prehodov, potniki iz drugih držav pa so hLi znatno mani številni. Talko so obmejni or. gani našteli 78.667 Nemcev 76.489 Avstrijcev, 42.782 Francozov, 33.544 Kar zadeva maloobmejni promet pa so v preteklem' oktobru na mejnih prehodih tržaške pokrajine našteli 1,829.769 italijanskih in 878.316 jugoslovanskih državljanov, skupno Atevilo prehodov pa je kakor že u-vodoma rečeno, doseglo 2,708.085. Oez posameme prehode je v oktobru stopilo naslednje število ljudi: Škofije 1,070.861, Fernetiči 491.492, Lipica 234.326, Lazaret 226.141, Pesek 215.828, Oreh 202.090, Repenta- Švicarjev, 27.872 Angležev, 24,834 A-1 bor 76.650 in Opčine (železniška po meričanov, 7.959 Grkov itd. | staja) 6.137 potnikov. Na tržaški univerzi sta včeraj promovirala iz ekonomskih ved Darij Cupin in Karel Mezgec, iz istih ved pa je nostrificiral Jožko Baša. Prvemu izrecno čestita SAK tJadran*. drugemu pa *krat-kohlačnikh. čestitkam vsem trem se pridružujeta uredništvo in uprava Primorskega dnevnika. Fantje in dekleta iz Bazovice čestitajo novemu doktorju ekonomije Karlu Mezgecu. Včeraj-danes Danes, PETEK, « novembra LENART Sonce vzide ob 6.51 In zatone ob 16.46 — Dolžina dneva 9.55 — Luna vzide ob 13.28 in zatone ob 23.21 Jutri, SOBOTA, 7. novembra ZDENKA Vreme včeraj: najvišja temperatura 15,3 stopinje, najnižja 12,6 ob 19. url 13 stopinj, zračni tlak 1917,5 ate novlten, veter 10 km jugozahodnik, vlaga 83 odst., nebo pooblaieno, morje rahlo razgibano, temperatura mor. Ja 15,6 stopinje, ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 3., 4. in 5. novembra 1970 se Je v Trstu rodilo 21 otrok, umrlo pa je 32 oseb. Umrli so: 80-letna Angela Miloch por. Mauro, 78-letnl Marco Čampe-delil, 88-letni Glovannl Vesnaver, 71. letni’ Giuseppe Viola, 60-letna Elvira Goruppi por. Saitz, 84-letna Maria Spazzall, 92-letna Emllla Glulizzt, 89. letni Vittorio Švara, 83-letna Giusep-ptna Surace por. Saffl, 72-letna Ga. briella Martinez vd. Merlach, 85-let-na Maria Crassa vd. Sarti, Stefano Zanlnl, star 6 dni, 47-letnl Karel Mil. kovič, 65-letna Giovanna Lorenzi por. Rantschigat, 21-letni Glacomo Contl, 64-letna Olga Claut vd. Stopar, 78. letna Frančiška Hrovatin por. Malalan, 71-letna Maria Roselii por Bensi, 82-letn! Angelo Renelll, 86-letna Teresa Rodella, 66-letnl Lulglno Pon-tarint, 67-letni Stanlslao Furlan, 73-letna’Lulgta Rosslmel vd. Del Pol, 82.1etna Glusepplna Palači vd. De Rosa, 62-letna Elena Fagarazzi, 82-letna Olga Cossutta por, Bortoluzzl, 55-let-ni Riccardo Anastasla, Mauro Beno. Meh. star 2 dni, 70-ietnl Giordano Vol-pl, 66-letna Maria Medved por. Grle-co, 72-letni Romolo Brunelil, 78-letnl Ottorlno Maghetti. GLASBENA MATICA - TRST V SOBOTO, 7. NOVEMBRA 1970 OB 21. URI V MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA KONCERT ORKESTRA GLASBENE MATICE Dirigent: OSKAR KJUDER Solist: DEJAN BRAVNIČAR ■ violina J. S. Bach: Koncert v a-molu Vivaldi: Štirje letal časi Slovensko gledališče v Trstu JAKA STOKA M0C UNIFORME Danes, 6. novembra ob 20. turi v IDRIJI, juitrd, 7. novembra ob 20. uri v AJDOVŠČINI KULTURNI DOM V nedeljo, 8. nov. ob 16. uri L. N. TOLSTOJ MOČ TEME drama v petih dejanjih Prodaja vstopnic ob delavnikih od 12. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma; v nedeljo eno uro pred pričetkom predstave. Rezervacija na telef. 734265. Slovensko prosvetno društvo »TABOR* na Opčinah vabi na koncert moškega pevskega zbora »Srečko Kosovel* iz Ajdovščine pod vodstvom prof. Klavdija Koloinija v nedeljo, 8. novembra 1970 ob 17 uri v prosvetnem domu na Opčinah. Dvorana bo ogrevana. Gledališča PROSVETNO DRUŠTVO SLAVKO ŠKAMPERLE Sv. Ivan — Trst vabi vse člane ln članice na redni OBČNI ZBOR, ki bo danes, 6. novembra ob 20.30 ln ob 21. uri ob drugem sklicanju v društvenih prostorih na stadionu Prvi maj, Vrdel-ska cesta 7. Odbor priporoča članom ln članicam da se polnoštevilno udeleže občnega zora. Razstave PD »IVAN GRBEC* — SKEDENJ V soboto, 7. t. m. ob 18.30 otvoritev slikarske razstave (ROZMAN, VECCHIET, 2 ULJ AN, ŽERJAL) Razstava bo odprta od 7. do 15 novembra 1970. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13 do II. ure) Al Lloyd, Ul Orologlo 8 IJI Dlgz 2. Alla Salute, Ul Giulla 1, Plcclo-la Ul. Orlanl 2, Vernari, Trg Val-maura 11. V umetnostni dvorani »Cesare So-fianopulo* na Trgu Papa Glovannl 6.1 je odprta osebna razstava slikar-ke Giullane Griselli dl Lena, ki Jo pri reja Sindikat lepih umetnosti dežele Furlanije-Jul. krajine, ki Je včlanjen v CCdL. Razstava bo odprta od 18 do 20. ure ob delavnikih ln od 10.30 do 12 ure ob nedeljah In praznikih, do vključno 14. nov V umetnostni galeriji «11 Trlbbloa v Ul. Piccardi 68 bo razstavljala od 7. do 21. t. m, olja In barvne risbe Glanna Marini Iz Gorice. Otvoritev bo v soboto 7. nov. ob 18.30. BANCA Dl CREOITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST - Ulic* f. Pilil It. 10 r«t. 88101/38045 opravila vse bančne posl« kupuje tujo valuto VERDI Operna sezona gledališča Verdi »TOTI se bo — kot smo že poročali — začela v torek, 10. t. m. ob 20.30 » gala predstavo Verdijeve opere Carlos#, ki je bila poslednjič na sporedu v Trstu v sezoni 1962-63. Opero v Štirih dejanjih bo dirigira1 Oliviero de Fabritiis v režiji A1’ Mirabellfe Vassalla. V glavnih vlogah bodo nastopili <* preizkušeni izvajalci Verdijevih det basist Bonaldo Giaiotti (Filip ID, tenorist Karlo Cossutta (Don Carlos)" baritonist Renato Bruson (Rodrigo)" basist Antonio Zerbinl (Veliki inkvizitor), sopranistka Rita Orlandini M* laspina (Elisabeta) in mezzosopranistka Luisa Bordin Nave (princesa *• boli). Nastopili bodo še Vito Susca, Lau-ra Cavalieri, Mario Sarti, Raimondo Bitteghelli, Marisa Zotti, Enzo Viz-ro, Silvio Malonica, Eno MorchlutH' Darlo Zerial, Ivan Sancin in Renato Leban. Sceno je zasnoval Lorenzo Ghig11*-Fernanda Succo pa je poskrbela ** koreografijo. j\ Torkova predstava velja za red * v parterju in ložah ter za red B «* galerUah in balkonih. Pri blaea'"1 gledališča (tel 23988) se nadaljuj* prodaja vstopnic. POLITEAMA ROSSETTI Danes je na sporedu večerna pro* stava komedije »Le Maldobrie#, jutri pa sta najavljeni dve predstav*' popoldanska (16.30) in večerna (20.30’" medtem ko bo v nedeljo, 8. t. »j-zadnja predstava te komedije ob »-30-AVDITORIJ Simpatičen in spreten čarodej F1**' lan Denis Moroso, ki je postal slaven v Parizu, dosegal velike uspehe <# enega konca Sredozemlja do drug" ga, ter osvojil Veliko nagrado u1* narodnega kongresa čarodejev vil de Funes, Perry Thomas. Včarajtnji odkupni devizni l«ts|l: Ameriški dot«r 619,—. Kanadski dolar 590,— Brit šterling 1480,— Švic. frank 144— Frsns frank 110,— Belg frank 12,— Hol. florlnt 172,- Nemška marka 170,- Avst. šiling 23,80 Dinar 42,50 NOČNA SLUŽBA LEKARN '“ ||( mizno vino H stopinj po J17 jjf' boljše namizno vino po 200 Lj|Je' vis na dom. Telefonirati na 7 Darovi m prispevki V počastitev spomina Franja ^ ča daruje družina Godina - / 5.000 lir za Dijaško matico. Naznanjamo žalostno vest, da draga teta nas je zapustila ANA CAHARIJA vd. SPACAL Pogreb drage pokojnice bo jutri, v soboto ob 15.30 pred naibrežimke oerkve na domače pokopališče. Žalujoči nečaki s družinami Nabrežina, 6. novembra 1970. * PROSTORIH POMORSKE POSTAJE r e* !> »vi. 30). ' n>. 6.30, yuf. sl* e<» ■ut'; m'1*' •on«- ZV«' e o» oirv St«1, jrso' eni'1 1» » col°f’ eto«1' * o . mi*" .5,10»' l SP«'"' cl$ ;coi»' *■£ r!' /K ‘V o0®? Tl «0* Začetek V. strokovnega zasedanja o vzdrževanju tehničnih naprav Glavno poročilo podal ravnatelj «Italcantieri» mg. Fanfani . Prisotnih okoli 200 strokovnjakov iz vse Italije . Nocoj zaključek zasedanja OB KONGRESU V NOVI GORICI Predsedstvo V. zasedanja o vzdrževanju tehničnih naprav i .Prostorih pomorske postaje se čevine je prineslo tehnični preobrat vceraj dopoldne pričelo dvodnev- v postopku za gradnjo novih ladij, strokovno zasedanje o vzdrževa- Hkrati s tem so se razsežnosti ladij j",tehničnih naprav, ki ga letos in zato tudi ladjedelnice občutno tki*C orSan'zn'ajo tržaški pokrajin- povečale. V dobrih desetih letih se •T center za produktivnost, itali-. je trup novih ladij v gradnji po-lJ*° združenje strokovnjakov s prečno povečal za 20-krat, količina kJ^eja vzdrževanja in inženirska vgrajene pločevine za 10-15-krat, a teža posameznih delov, iz katerih se gradijo sodobne ladje, celo za 100-krat. Svoj čas so se tudi ladje opremljale šele potem, ko so že plavale v svojem elementu, danes pa se opremljajo v razmerju 70-80 od sto že v doku, kjer so se zgradile. Kar zadeva samo vzdrževanje strojev in tehničnih naprav pa je inž. Fanfani med drugim navedel, da v tržiškem obratu «Ital-cantieri;), kjer imajo 1.500 varilnih aparatov, je predhodno vzdrževanje napredovalo do takšne mere, da je danes redkokdaj v popravilu hkrati več kakor 20 aparatov. V dopoldanskih urah je vodil kongres dekan inženirske fakultete prof. Ramponi; po nastopu inž. Fanfani-ja so spregovorili še nekateri strokovnjaki, popoldansko zasedanje pa je vodil glavni ravnatelj milanske organizacije Bedaux inž. Roberto Amadi. Na zasedanju, ki se je zaključilo okoli 20. ure, je spregovorilo skupno kakih 15 strokovnjakov iz vse Italije. Kongres se bo nadaljeval danes dopoldne, s pričetkom ob 9. uri, in sicer pod vodstvom inž. Tavolata, predstavnika milanske družbe Coteoo. Dela se bodo predvidoma zaključila poznih popoldanskih urah. fr^ške univerze. Otvorit-slovesnosti so se udeležili pred-.združenja strokovnjakov A.I. j, , inž. Fanfani, dekan inženirja "akultete prof. Ramponi, pred-dutr Pokrajinskega odbora za pro-JJfnvnost Padoa, predsednik dežel-, sa sveta dr. Ribezzi, deželni odej 'nik za industrijo in trgovino Dul-Predsednik trgovinske zbornice D^-aidassi in števlne druge oseb- J^dsednik odbora za produktiv-; .to je organizacije, ki ima kona.ec zas,uS za uspeh dosedaniih i(lagresov s to tematiko, kom. Pa-k* Uvodoma kratko naglasil poit^. uovega srečanja v našem 20ntU' katerega se udeležuje okoli ^visoko kvalificiranih strokovnja-•u Č Vse Italije. Novemu kongre-0810 začel čim več uspeha ^dnik A.I. MAN inž. Oliva. * t •V gla^yn° poročilo je nato podal Vittnrt ravnatelj «Italcantieri» inž. Fanfani, in secer o so-o()f,,etn vzdrževanju ladjedelskih fe JJ'*, Govornik je naglasil, da se 30 jčSjdka ladjedelstva v zadnjih in ■•J**1 skoraj povsem spremenila ^asti električno varjenje plo- Nalezljive bolezni Zdravstveni urad tržaške občine je v razdobju od 19. do 25. oktobra 1970 zabeležil na področju občine naslednje primere nalezljivih bolezni: škrlatinka 3, ošpice 1, norice 23 (3 izven občine), vnetje priušesne slinavke 4, srbečica 4 (izven občine), infekcijsko vnetje jeter 4 (1 izven občine), akutni sklepni revmatizem 1. Deska padla na delavca Med delom na izraelski ladji «Haviva». ki je bila zasidrana ob pomolu 71, kjer je prenašal zaboje s sadjem. Je na 37-letnega Maria Michelazzija iz Ul. delle Querce včeraj zjutraj padla deska, ki ga je ranila. Ponesrečenca so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedskem oddelku. Okreval bo v tednu dni. Nad 80 inženirjev in tehnikov Slovenije si je ogledalo prometne gradnje na meji Predsednik trgovinske zbornice v Gorici Delio Lupieri jih je seznanil s potekom gradnje avtoceste, avtoporta in novega mejnega prehoda Verjetno zaradi nerodnega padca je 31-lebni delavec Tulio Atelli iz Ul. del Pazzo obležal na tleh na pomolu Bandiera, dokler niso prišli ponj bolničarji Rdečega križa, ki so ga z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico. Zaradi rane na glavi so Atelli ja sprejeli s prognozo okrevanja v 15 dneh na nevrokirurškem oddelku. . . . TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Obtožen nezakonite posesti orožja je priznal podpiranje prostitucije 24-letnemu moškemu so v prizivu znižali prvostopno kazen treh let zapora na 1 leto m 10 mesecev - Pogojna kazen Jugoslovanu, ki je ukradel harmoniko K. paškim prizivnim sodiščem Zumin, tož. Pascoli, zapis. Nati «Se včeraj moral zago-Itljjr 24 letni Marcello Apollonio bfjlž^ancellieri 8. Obtožnica ga je 0jj|**Ula dveh prekrškov in sicer k Utania in podpiranja prostitucijo^ 1®zakonite posesti strelnega ^ nabojev. toži Zakonite posesti strelnega *'■ >n nabojev. Kazensko so-. ..j, ?a le v razsodbi z dne 29. V,,*05 obsodilo na skupno 3 te ,aPora jn 230 tisoč lir denarij V Razen tega pa je izreklo % fjjjtni ukrep, po katerem ie 1%, Pulloniu prepovedano za ce-uob° kazni 0pravl1ati javne ■Jha p8)" službo skrbnika in va-iVjji. V1 tega so ga isti sodniki H, 9e na enoletno delovno ko-j. P° prestani kazni. I? dnu ?* Je obe obtožbi nakopal čuden in še sedaj ne Sl Očiščen način. Dne 15. J* kye,, So agenti letečega oddel-iSeJJjre vdrli v njegovo stano-L%čJtJer so, kot jim je bilo u' Paš? 1)0 informacijah zaupni-^alo, a bogato orožarno: ? .kal- 8. 7 kovinskih posod . samokres, 97 vojaških sojev sar ^ Isboi ?'■ 46 nabojev kal. 6.35, l ^Poll . • 88 ter strelno kapico. bJ19 zaim So seveda takoj odpelja Tkjjj "sanje na kvesturo, kjer je D«! h«rt?Sest orožja, ni pa znal iu9vil Povedati, kako si ga je ivVu/?1 zaslišanjem je povpra-fcNinač0 'eiečeS8 oddelka dr. j.9 pej. •. kateremu bi moral pove-Zel° pomembnega. Moški komisa r ju, da je storil C* lfcSSSno stvar, ki jo lahko tv? 7 SV*- Povedal Je, da je v 8. in 9. maja spremil lij Trte? 0 ženo Femando v oko-ftu? pr'i" Conegliana, kjer naj H9I« C^tuirala. K temu so ga iwl')tg0 "e družinske razmere, ti? N.? žena je odločno r t&Cr^ti si primemo službo. s"eni zaslužek pa je bil ajjl po)L?a bi lahko zadovoljil V^lo * 8m v družini. Vse to je VkL a Pollonio priznal samovolj-tufltl ? hi ga p tem kdo kaj Ki , Peav so mu agenti oči v *a te »r®d druži s vt-1'tsu VSimi kaznjenci. seveda tudi Apollonlo-% , ie sprva priznala, da j Pfemil v omen.jena kraja. fad druži s prostitut- vedala, da je šla na lastno roko nekemu moškemu na njegov dom, kjer ji je slednji dal za nagrado 80 tisoč lir. Na včerajšnji razpravi je obtoženec dejal, da je samo domneval, da žena hodi z moškimi. Prav zato je svoje domneve potožil dr. Petro-sinu. Ko bi se to izkazalo za resnično, bi jo bil takoj zapustil. Javni tožilec je predlagal za moškega, kar zadeva nezakonito posest orožja, oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov, za vse ostalo pa potrditev prvostopne kazni. Branilca, odvetnika Kostoris in Antonini, pa sta se potegovala za oprostitev, ker dejanje ni kaznivo. Sodniki so precej znižali prvostopno kazen, saj so ga obsodili na 1 leto in 10 mesecev zapora ter 100 tisoč lir denarne kožni in 20 tisoč lir globe. V ostalem so potrdili prva stopno kazen. Na zatožni klopi tržaškega kazenskega sodišča (pred. Ligabue, tož. Brenči, zapis. De Vecchi) pa je sedel 25-letni Ljubomir Nikolič iz Novega Sada, ki je bil obtožen kraje harmonike znamke «Paoio Soprani cromatica* v vrednosti 390 tisoč lir. Glasbilo naj bi bil ukraden v trgovini Rossoni v Carduc-djevi ulici št. 36, last 40-letnega Sergia R<*sonija iz Ul. Romagna 36. Kot izhaja iz obtožnice, je Jugoslovan, dne 31. oktobra letos, vstopil v omenjeno trgovino in si ogledoval instrumente. Nekaj minut kasne je pa je s harmoniko stopil lz trgovine in se napotil proti železniški postaji. Ko se je lastnik trgovine zavedel izginotja dragocenega glasbila, se je hitro podal za Nikoličem. Na pomoč je poklical tudi agente železniške policije, ki so da dna pregledali čakalnico in perone postaje, a o moškem ni bilo nobenega sledu. Slednjič, bilo Je že proti večeru, so ga izsledili pri peronu šL 2 harmoniko na ramenih. Ko ao ga pospremenill v policijski urad ln ga zaslišali, jim je ta povedal, da mu je harmoniko izročil v varstvo njegov sonarodnjak. Prosil ga je, naj mu jo obdrži za nekaj časa, ker Je šel nakupit priložnostno torbo za harmoniko, Javni tožilec dr. Brenči Je predlagal za obtoženca 1 leto zapora In iti dlesno združila z mo —.---------------------- , . . , .pri tem prejela kakih160 tisoč lir denarne kazni, uradni ‘te. Pozneje pn je izpo branilec odv. Kervin pa oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Sodniki so ga pogojno obsodili na mesecev zapora in 36 tisoč lir denarne kazni. • V Uradnem vestniku štev. 276 z dne 30. oktobra 1970 je objavljen dekret, s katerim Je minister za delo in socialno skrbstvo Donat Cattin 16. oktobra odredil, naj se izplačevanje mezdnega dopolnila delavcem, zaposlenim pri obratih za predelavo jute v tržaški in neapeljski pokrajini, kakor je bilo določeno z medministrskim dekretom dne 27. septembra 1970, raztegne za dobo nadaljnjih 3 mesecev, in sicer zaradi tega, ker kritično gospodarsko stanje v prizadetih obratih še vedno traja. Včeraj je imela v Novi Gorici svojo skupščino Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, ki jo imajo po navadi vsaki dve leti in vsakokrat v drugem kraju, da si lahko obenem ogledajo tudi javna dela, ki so ali pa se gradijo na tamkajšnjem področju. Pred dvema letoma so imeli tako skupščino v Mariboru, letos pa so si izbrali Novo Gorico. Po končanem delu dopoldne, so se popoldne odzvali povabilu trgovinske zbornice v Gorici in si ogledali gradnjo javnih del na gori-škecn področju s 'posebnim ozirom na avtocesto, avtoporto in vse u-strezne naprave, ki so projektirane ali v gradnji na meji med Štandre-žem in Vrtojbo. Najprej so si pod vodstvom predsednika trgovinske zbornice geom. Delia Lupierija ogledali cestni priključek pri Villessah traso ceste nove avtoceste do Farre, namakalne naprave med Gradiško in Krtmnom in druga dela. Udeleženci kakih 80 po številu, med njimi predsednik slovenske zbornice, so si z zanimanjem ogledali vsa dela. Nakaj po 17. uri so se vrnili v Gorico, ker jim je v dvorani trgovinske zbornice njen predsednik geom. Delio Lupieri govoril o načrtih za te gradnje, ki so si jih malo prej ogledali na terenu. V svojem pozdravu je najprej poudaril dober razvoj sodelovanja med staro in Novo Gorico, s katerim so izrabili za povezavo in sodelovanje tudi to, kar je bilo nekdaj v ovilo in v tem smislu je treba vzeti tudi vse gradbene, zlasti pa prometne strukture, ki so v gradnji na tej meji, katero smatramo za najbolj odprto mejo v Evropi. Povedal je, da promet na meji stalno narašča in da to kar je zadostovalo pred 20 leti na meji pri Rdeči hiši, sedaj ne odgovarja in ne zadostuje več, prav zaradi tega so se odločili za gradnjo novega mejnega prehoda pri Tržaški cesti ob glavnem goriškem pokopališču. Na podrobnih načrtih je predsednik nato najprej pokazal glavne smernice splošnega urbanističnega načrta za Gorico s posebnim ozirom na cestne priključke in nato podrobno govoril o avtoportu, o skladiščih in drugih prometnih napravah, ki bodo zajele na italijanski strani kar 80 ha zemljišča. Njegovim obrazložitvam je sledila krajša dtebata, pri kateri so gostje vprašali še za nekatera pojasnila. Tako so zvedeli, da je predvidena izgradnja na meji in avtoceste do meje do konca leta 1971, ker je za vsa dela že zajamčeno in deloma že nakazano finansiranje, ali vsaj do spomladi 1972. Cesta bo imela pasove ter bo cestišče široko 16 metrov. Ob koncu se je predsednik Lupieri zahvalil gostom za obisk in izrazil željo po nadaljnjih skupnih stikih in skupnem delu. V imenu gostov se mu je zahvalil predsednik Združenja inženirjev in tehnikov Slovenije inž. Čadež, ki je povedal, da so imeli podoben simpozij pred dvema letoma v Mariboru ter si takrat ogledali severni priključek velike avtoceste na avstrijski meji; izrazi je željo, da bi tudi odseki avtoceste po Sloveniji čim prej postali realnost in povezali preko Slovenije italijanski in avstrijski priključek. Protest (lijakov zaradi študijskih stroškov Deželna svetovalca Bergomas in Zorzenon, ki sta izvedela za stavko dijakov zavoda »Slataper* v Gorici kateri zahtevajo javno debato o naglo naraščaiočih stroških za študiranje, sta poslala deželnemu svetu v Trstu posebno pismo v katerem omenjata, da so šolske oblasti sprejele absurdne ukrepe proti tem dijakom in nočejo upoštevati njihovih razlogov, ki so skupni tudi drugim šolskim zavodom v Gorici. skih, občinskih in drugih oblasti, delegacija izvršnega sveta SR Slovenije, ki jo bo vodil član IS Slo veni je Jožko Štrukelj. V delegaciji bodo še predsednik gospodarske zbonvce SR Slovenije Leopold Krese, republiški sekretar za prosveto in kulturo Slavko Bohanec, republiški podsekretar v IS Stane Kolman, predsednik skupščine občine Tolmin inž. Ferdo Papič in pomočnik sekretarja IS za informacije Ciril šter. Delegacijo iz Slovenije bo spremljal jugoslovanski konzul v Trstu Zlatko Vidas. Interpelanta opozarjata na ta problem deželnega odbornika za šolstvo, ki bi moral o zadevi u-strezno posredovati za pozitivno rešitev tega problema upoštevajoč želje in potrebe goriških dijakov. Delegacija IS Slovenije danes na obisku v Vidmu Danes pride na uradni obisk k predstavnikom videmskih pokra.jin- iiiiiiiMiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimHiiHiiiMiiiiiiiiiiiiiiimmimroMMmiiiiimMiiHmiiiiiiiiiMmiiiiiHiitiiitiiNimiimiiiMiiMmminmiiiiiiiMiiiiiiMi NA SESTANKU V RONKAH SO JO DOLOČILI Prodajna cena za vino po osmicah okrog Tržiča Tudi vinogradniki okrog Gorice in v Brdih naj bi skupno določili tako ceno V prostorih agrarnega konzorcija v Ronkah je bilo prejšnji dan zborovale vinogradnikov s tržiškega področja, ki ga je sklicalo Združenje julijskih posestnikov. Udeležili so se ga vinogradniki iz Ronk, Tržiča, S. Piera ob Soči, Turjaka, Škocjana in iz Starancana, ki so do kraja napolnili dvorano, saj je bila tema zborovanja, določitev prodajne cene vina po osmicah, za vse zanimiva in aktualna. Predsednik pokrajinskega sindikata neposrednih obdelovalcev cav. Cecchet, je najprej obrazložil namen zborovanja ter poudaril potre- VESTII ONSTRAN MEJE Velike bančne naložbe varčevalcev: v novogoriški banki znašajo 15 milijard Zanemarjene ceste na Tolminskem ■ Gradnja delavskih stanovanj v Anhovem iiiiiiiiiiimmiaiiiiiiiiiiiiiniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii POTEPUH BREZ DOMA IN POŠTENEGA DELA Prodaja! je ukradene potne liste jugoslov. državljanov Policija je ugotovila, da je v torek vlomil v stanovanje v Ulici Moreri V sredo proti večeru Je jugoslovanski državljan Josip Jagtč menli, da bo storil svojo dolžnost, če bo poklical policijo. V Ul. Ghega Je pri hotelu Roma neki njegov rojak, sicer njemu neznan, ponujal po 10.000 lir jugoslovanske potne liste. Ko Je prišla na kraj policijska patrulja seveda o prodajalcu ni bilo več ne duha ne sluha. Toda agenti so neznanca na podlagi točnega Jagičevega popisa, zalotili v Videmski ulici ln ga seveda, kljub njegovemu odporu, onemogočili in ga odvedli na kvesturo, Jagič ki j« sledil agentom, j« seveda neznanca spoznal, zaradi česar ni bilo nobenega dvoma, da gre za »prodajalca)) potnih listov. Dokaz so Imeli preiskovalni organi kmalu v rokah: pri možakarju, ki Je trdil, da j« 55-letni Italijanski državljan Olacomo Oiiroiamo rojen v Neaplju, so naštl potne liste 32-letnega Boži d ar ja Stevanoviča iz Kovačevičeve ulice na Reki, 26-letne Marize Su-penina la Prvomajske ulice na Beki ln 18-tetne Ane Seklč prav tako z Reke. Poleg tega Je Imel Girolamo, ali bolje 43-letnl Vlastimir Pejič iz Kragujevca, kakor Je sam kasneje priznal, da se piše, pri sebi nekaj zlatnine, katere posest ni znal u-pravičiti. Preiskovalci so ga strožje prijeli ln ugotovili, da Je možakar, ki tava po Italiji, kjer nima ne dela ne stalnega bivališča, v torek izrabil odsotnost Brune Smundin vd. Sa-violo ln vlomil z dvema mlajšima pajdašema v njeno stanovanje v Ul. Moreri 72, kjer Je našel 700.000 Ur v gotovini ln za poldrugi milijon Ur zlatnine. Pejič, ki Je Imel pri sebi le nekaj čez 10.000 Ur, Je končal v zaporu, policija pa išče njegova pajdaša, ki Imata ves plen pri sšbi. Preiskovalni organi ao tudi ugotovili, da si j« Pejič polastil iz avtov, ki so Jih Jugoslovanski državljani parkirali na področju Trga Ponteroeso, kar 10 potnih U-stov. Po najnovejših podatkih je na območju štirih severnoprimorskih občin, ki so nekoč sestavljale goriški okraj, od skupnega števila nekaj nad 110.000 ljudi kar 41.381 varčevalcev. V banki imajo na hranilnih knjižicah več kakor 15 milijard starih dinarjev privarčevanega denarja. Samo v tem letu so se hranilne vloge povečale za več kakor 20 odstotkov, medtem ko se je število varčevalcev dvignilo za dobrih 10 odstotkov. Dobe* tretjina vseh vlog je vazana na daljše obdobje. Zanimive so številke iz posameznih občin, ki po svoje pričajo o njihovi gospodarski moči. Na prvem mestu je občina Nova Gorica, ki ima med okoli 50.000 prebivalci kar 21 335 varčevalcev z nad 8 milijardami starih dinarjev. V ostalih treh občinah pa se število vlagateljev giblje med 4618 varčevalci na Tolminskem in 6914 na Vipavskem, ki imajo vloženih nekako od dveh milijard do dve in pol milijarde starih dinarjev. Podatki banke kažejo, da je zadolženost občanov znatno manjša od njihovega varčevanja. Skupno ima namreč sedaj pri občanih banka okoli pet mili jami starih dinarjev. Občani najemajo kredite predvsem za nakupovanje osebnih avtomobilov, gospodinjskih _ aparatov in seveda za gradnjo hiš. # # * Ceste na Tolminskem so dokaj slabo vzdrževane. Tako so ugotovili ne samo občani, ampak tudi pristojne oblasti, ki so izdelale postopni načrt za njihovo izboljšanje. Na področju občine je kakih 300 km slabo vzdrževanega cestnega o-mrežja, od tega je 121 km dotrajanih makadamskih cest. Marsikje so si prebivalci sami pomagali, da so z delom in denarnim prispevkom pomagali za ureditev cest do svojih vasi (Rut, šentviška gora, Ravne itd.). Med cestami H. reda so najslabše vzdrževane na odsekih Trenta — Bovec, Trnovo — Kobarid, Robič — Kobarid. Zato se na teh odsekih pripetijo pogostoma prometne nesreče. Zelo slabi so odseki cest Bača — Podbrdo, kjer je najkrajša cestna zveza Primorska — Gorenjska ter cesta Žaga — Učja, ki pelje na mednarodni mejni blok z Italijo. Na tej cesti so končno začeli z deli in gradijo nov most čez reko Učjo. Občani predlagajo, naj bi za to cesto mednarodnega pomena cestni Sklad dal več sredstev na razpolago. Isto velja tudi za cesto po Bašiči grapi in dalje na Gorenjsko. Tovarna v Arhovem posveča veliko skrb izgradnji delavskih stanovanj. Ob 20. obletnici delavske samouprave so napravili bilanco tudi na tem področju. Tovarna ima sedaj 260 stanovanj in 80 bivališč v samskem domu. Okrog 40 odstotkov zaposlenih pa še vedno živi v neprimernih stanovanjih, prav toliko pa jih ima svoje zasebno stanovanje. Precej je tudi takih, ki se morajo voziti na delo iz oddaljenejših krajev. Tovarna potrebuje sedaj še 50 ali 60 stanovanj, v naslednjih letih pa bi potrebovali vsaj še po 20 nadaljnjih stanovanj letno za potrebe svojih delavcev. Da bi si zagotovili potrebna sredstva nameravajo del tovarniških stanovanj odstopiti sedanjim stanovalcem v odkup pod ugodnimi pogoji. Do prihodnje jeseni pa imajo v načrtu dograditev še nadaljnjih 80 stanovanj v Desklah in v Kanalu. dnevnika ter bila nanj stolno naročala. Vsi v družini so bili tudi člani domačega prosvetnega društva »Briški grč». Pokojno partizansko mater bomo v Števerjanu ohranili v najlepšem spominu. Društvo »Briški grič*, znanci in prijatelji, izrekajo svojcem ob tej izgubi najskrene.jše sožalje, kateremu se pridružuje tudi uredništvo Primorskega dnevnika. Sladkor in kava proste cone Trgovinska zbornica v Gorici sporoča, da je v teku razdeljevanje sladkorja in kave proste cone za upravičence, v naslednjih količinah: SLADKOR: po 2 kg na osebo v Gorici in Sovodnjah, na odrezek št. 41 zadevne živilske nakaznice: po 1.5 kg na osebo v ostalih občinah na Goriškem na odrezek št. 45. KAVA: po 300 g surove kave na osebo za potrošnike v Gorici in Sovodnjah na odrezek št. 42 ter po 220 g za ostale občine na Goriškem na odrezek št. 46. Nakazila za maloprodajalce in skupnosti bodo razdelili kdaj pozneje. Razdeljevanje se bo zaključilo 30. t.m. bo, da se skupno in sporazumno določi za to področje najnižja prodajna cena vina pri prodaji »čez ulico in nadrobni prodaji po oemi-cah. Ta cena mora biti seveda primerna za proizvajalca. ( V debati, ki je sledila, so se sporazumeli, da naj bo najnižja cena za vino, ki ga kupci odnašajo na dom, po 240 lir za liter; prodajna cena po osmicah pa naj bo za 10 od sto višja kot je bila lani; po potrebi jo bodo še nekoliko bolj dvignili. Na tem področju, kakor tudi o-krog Gorioe, se vedno bolj uveljavlja navada, da vinogradniki skušajo prodati svoj vinski pridelek neposredno potrošnikom. Zato bi bilo prav, če bi se tudi na drugih vinskih področjih naše pokrajine sporazumeli za enotno in primemo ceno. Letošrra vinska letina Je zlasti v Brdih dobra tako po količini kakor tudi po kakovosti in bi tak sporazum bil v korist tako vinogradnikom kot potrošnikom vina, ki se radi zatekajo v osmice, kjer imajo večje jamstvo, da bodo pili dobro in pristno naravno vino, pa še nekaj ceneje kot po drugih lokalih. Resolucija KPI občinskemu svetu Go- pa Občinska svetovalca KPI v rici BatteUo in Ch;arion sto slala občinskemu svetu predlog resolucije. po kateri naj ta pri deželni upravi predlaga odpoved koncesij za zasebna avtobusna podjetja tistim podjetnikom, k; izrabljajo to svojo koncesiio na škodo javnosti, čeprav dobvajo tudi pon poro iz javnih sredstev. Resolucija omenja tudi podjetje Ribi v Gorici, ki naj bi imelo do svojih uslužbencev nedopustne in prottizakonrte postopke. Zato naj občinski svet izreče brezpogojno solidarnost s prizade timi uslužbenci in nai posreduje pri deželni upravi, ki odloča o zadevnih obrtnicali za avtobusne prevoze, za brezkompromisno spoštovanje pravic do stavke, ki so predvidene tudi v republiški ustavi. Jazz koncert v Gorici V organizaciji Goriške ustanove za kulturne manifestacije (EMAG) bo v četrtek 12. t.m. ob 21. uri nastopil v gledališki dvorani Verdi v Gorici ansambel Modem Jazz Quartet, ki ga Goričani že poznajo z njegoi’ega nastopa v dvorani VGG dne 1. marca lani. Tudi tokrat ima na programu jazz skladbe. Na programu bodo jazz skladbe Gerschunna, John LeuHs in nekatere Bachove prirejene skladbe. Ta koncert bo zanimal predvsem mladino, ki je bolj navdušena za moderno jazz skladbo in zato že sedaj opozarjamo na ta koncert vse tiste, ki se zanj zanimajo. NA SESTANKU V VIDMU Uslužbenci trgovinskih zbornic so obrazložili svoje zahteve Izrazili so tudi solidarnost svojim kolegom iz Gorice Danes bo v Števerjanu pogreb Pavline Širok Včeraj dopoldne je na svojem domu na Vderišču umrla 86-letna Pavlina Širok, roj. Sedevčič. Pogreb bo danes popoldne ob 15. uri z doma njene hčerke Eme na Bukovju na števerjansko pokopališče. Pokojnica se je rodila v Grgarju ter se je leta 1910 omožila na Va-lerišče. Z možem sta imela šest o-trok, ki sto jih vse vzgojila v na preckiem slovenskem duhu. Med vojno so ona in vsa družina sodelovali v NOB in njen sin Gabrijel je padel kot partizan v veliki ofen zivii v Beneški Sloveniji. Tudi sama je pomagala borcem kjer ln kolikor je mogla, čeprav je bila pre obložena z delom, je še vedno našla čas za prebiranje Primorskega Sindikalni zastopniki uslužbencev trgovinskih zbornic iz Gorice. Trsta, Vidma in Pordenona so se zbrali na zborovanje v torek 3. t.m. v Vidmu, kjer so proučili položaj v zvezi s svojim stavkovnim gibanjem. V zvezi z napovedanim sestankom predsednikov in tajnikov trgovinskih zbornic, ki .ie bil napovedan za včeraj 5. t.m. v Trstu in na katerem naj bi se sporazumeli za enotno besedilo novega organskega pravilnika za oeebje trgovinskih zbornic, so poudarili, da bi morali biti prisotni pri tokih razgovorih, ki se tičejo osebja, tud i predstavniki uslužbencev trgovinskih zbornic. Dalje so izrazili željo, naj bi tudr druge trgovinske zbornice uvedle nekatere spremembe čl. 97 pravilnika, kot so jih uvedli v Pordenonu in Trstu in nai bi bil novi pravilnik veljaven že od 16. marca 1970. Ker je soglasnost kar se tiče enotnega delovnega urnika, so zborovalci protestirali proti nepopustljivemu stališču odbora trgovin ske zbornice v Gorici, zaradi česar je bilo tamkajšnje osebje prisiljeno stavkati, temu osebju so izrazili svojo solidarnost ter zahtevah naj se njihov problem reši čim prej v skladu z njihovimi upravičenimi zahtevami. Pred zaključkom so poudarili, da so na tem zborovanju sporočene zahteve skrajne in da na njih ni mogoče več ničesar popustiti. Promet v tržiškem pristanišču V preteklem mesecu oktobru je dosegel blagovni promet v tržiškem pristanišču Portorosega po uradnih podatkih skoro 97.000 ton. Gre samo za izkrcano blago za potrebe krajevne industrije in sicer: nekaj nad 40.000 ton lesa, 22.000 ton strojnega olja, skoro 7.000 ton celuloze, 2.500 ton kaolina, itd. Prišlo je 48 Jadij, odplulo pa jih je 51. V prvih desetih mesecih letos je izkrcano blago v tem pristanišču preseglo 820.000 ton. Lani v istem času pa ;e dosegel blagovni promet nekaj nad 601.000 ton. Sporazum v ribji industriji S svojo odločno akcijo je delavcem ribje predelovalne Industrije SAFICA v Gradežu končno uspelo doseči sporazum, ki so ga dne 3. t. m. podpisali na sedežu zvem ln-dustrijcev v Gorici med vodstvom tovarne in predstavniki treh sindikatov CGIL, CISL ia UIL. V tem sporazumu so opazne predvsem tri pridobitve: 1. dosežen je 43-umi delovni tednik in istočasno odpravljen sezonski značaj te industrije; 2. tovarna bo povračala delavcem potne stroške za prihod na delo in odhod domov; 3. proizvodno nagrado so zvišali od 3 na 5 od sto. Dvojno trčenje avtomobilov Na praznik 4. novembra so karabinjerji prvega posega in Gorice ugotovili dve trčenji avtomobilov, pri katerih ni bilo človeških žrtev, pač pa so utrpela škodo vsa štiri udeležena vozila. V prvem primeru, ki se je pripetil na stikališču cest Di Manzano in Aosta v Corici ob 12.30 je 32-letni Ferruccio Perussin iz Vidma od zadaj trčil s svojim avtom fiat 1500 v fiat 850, ki ga je v isti smeri od Ul. Di Manzano proti središču mesto šofirala 37-letna Erta Perussin, prav tako iz Vidma. Obe vozili sto utrpeli nekaj škode. Drugo tako trčenje pa se je pripetilo popoldne ob 17.15 pri avstrijskem vojaškem pokopališču pri Foljanu, kjer je avto ford anglia, ki ga je vozil 25-letni D’Angelo A verando iz Fare, trčil od zadaj v volkswagen 37-letnega Rina Pre-laca iz Sesljana. Obe vozili sta pri tem utrpeli precejšnjo škodo. Zaradi bananovega olupka je padla Prejšnji dan popoldne, ko je pešačila po Ul. Baiamonti v Gorici, je spodrsnilo na bananovem- o lupku 55-letni Leopoldi Gorjan por. Koršič iz Gorice, Ul. Baiamonti 22. Pri tem se je ranila na levi roki in včeraj dopoldne je morala v splošno goriško bolnišnico, kjer so ji ugotovili zlom leve roke v zapestju ter so jo pridržali za 20 dni na zdravljenju. Natečaj za službo didaktičnega ravnatelja Šolsko skrbrvštvo v Gorici ooo-zarja vse prizadete, da je objavljen v Uradnem vestniku štev. 278 od 20.10.1970 natečaj za 320 službenih mest za didaktičnega ravnatelja. Zadevni vestnik ie na razpolago na šolskem skrbništvu v Gorici.--- ----- —— Avto je na Travniku podrl kolesarko Včeraj ob 9.50 je na Travniku v Gorici z jugoslovanskim avtom fiat 750 katerega lastnik je Stanko Pe-los iz Nove Gorice, ki pa ga je vozil 21-letni Peter Morando, podrl kolesarko Emilijo Erzetič vd. Marink 51 let, rojeno v Kojskem, ki sedaj živi v Gorici, Ul. Grabizio 43. Kolesarka je prihajala iz Ul. Roma proti Ul. Carducci, avto pa iz Ul. Carducd ter je hotel zaviti proti Ul. Bombi. Kolesarko so odpeljali v bolnišnico, kjer so ji ugotovili verjetni zlom leve noge ter so jo pridržali za 20 dni na zdravljenju. Zapisnik je napravila cestna policija iz Gorice. Iz goriškega matičnega urada Dne 5. novembra so v goriški občini prijavili 5 rojstev in 3 smrti. ROJSTVA: Giarduca Gratton, A-lessandra Mariani, Massimiliano Geči, Sabrina Ceschia in Laura Zuppet. SMRTI: uradnrk 58-letni Bruno Rosolen; upokojenec 80-letni Euge-nio Delchin in upokojenec 47-letni Vittorio Stocco. VERDI 17.00—22.00: <(C’e Sartona... vendi la pištola e comprati la ba-' ra», H. Hilton in E. Blank; italijanski kinemaskopsla film v barvah. CORSO Ob 17.15: «Mash», D. Su-perlanth in F. Goult; skopski film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan. MODERNISSIMO 17.15-22.00: «A doppia faccia», K. Kinsfci In M. Lee; italijanski kinemaskopski film v barvah; mladini pod 18. letom prepovedan. VITTORIA 17.15—21.30: «Satyricofi», U. Tognazzi in T. Aumont; Ua-’ lijanski kinemaskopski film r barvah, mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 17.00-21.30: «Gh scia-calla del comandante Strassera, S. Whttman; ameriški film v barvah. Tržič AZZURRO 17.30: Llnafferrabije, invisibile, imvincibile», I. Sohe-' ner in G. Moschin; film je v barvah. EXCELSIOR 16.00: »Omicidio al neon per 1'ispettore Tibbs.), S. Podtier; film je v barvah. PRINCIPE 17.30: «L’asino d’oro: processo per fatti strani confcro Luclus Apuleius, cittadino romanc« Film v barvah. JVova Gorica SOČA »Žene vladajo«, tt. barvni film — ob 18. in ob 20 uri. SVOBODA »Krvava bajka«, juga slovanski barvni film — ob lg in 20. DESKLE »Normanove hlppy avanture«, ameriški barvni film — ob 19.30. ŠEMPAS Prosto. KANAL »Operacija Lisa ban«, ameriški barvni film — ob 19.30. PRVACINA ((Gospodar podzemlja«, franoosko-italijansdd barvni film ob 19.30. RENČE nRemek dela Walt Disne-ya», ameriški barvni film — ob 19.30. DEŽURNI LEKARNI V GOBICI V Gorici je danea ves dan te ponoči dežurna lekarna PONTONI BASSI, Raštel, tel 33-49. V TRŽIČU V Tržiču je ves dan ln ponoči dežurna lekarna dr RISMONDO, Ul. Toti 52, tal. 72701. Konec tega desetletja bodo zahodnoevropske tovarne avtomobilov dajale na trg že 14 milijonov in pol avtomobilov na leto. Med temi bodo tudi stotisoči avtomobilov »alfa-romeo*, ki bodo prihajali iz podjetja »Alfa- sud», ki ga grade sedaj pod Vezuvom. KAJ SO MI PRAVILI STARI «Koledo», «kries» in še kaj nekoč v Beneški Sloveniji Aprilska procesija za dobro letino Prejšnji torek in sredo smo objavili prispevek, ki je na etnografskem natečaju Slovenske prosvetne zveze «Kaj so mi pravili starin prejel prvo nagrado v skupini nižješolcev. Kot smo obljubili, objavljamo tokrat prvonagrajeni prispevek v skupini višješolcev. Prispevek je poslala Iris Battaino iz Ažle pri Spetru Slovenov v Beneški Sloveniji, dijakinja IH. razreda slovenskega učiteljišča v Gorici. Stari pripovedujejo, da se slovenski narod izgublja. S tem pa se izgubljajo tudi razne navade in vraže. Vse te stvari se izgubljajo, ker mladina nima dela doma in mora v inozemstvo, da si služi vsakdanji kruh. Ko pa se za praznike vrača domov, se ne zadovolji s tem, kar ji vas nudi, temveč išče nekaj več. Mladi hodijo v dolino, kjer najdejo vedno odprta plesišča in kjer igrajo samo italijanske popevke. A ta glasba ni naša kakor glasba harmonike ali slovenske pesmi, pete okoli ognjišča neke oštarije. Zadnji dan leta vsi preživljajo na »velionfti* in večina naših do- Kolikšen je davek ki ga plačujemo motorizaciji Na svetuje v prometu 225 milijonov avtomobilov, ki zastrupljajo zrak, da postaja življenje že neznosno Od onih dni, ko sta Deimler in Benz sestavila prvi bencinski motor, je minilo 70 let. Prav gotovo je to kratka doba, če jo vzamemo v zgodovinskem merilu, še krajša pa postane, če upoštevamo spremembe, ki so se v teh sedmih desetletjih nakopičile. In ena teh sprememb je prav gotovo motorizacija. kajti avtomobil je v našem stoletju postal pojav in je nekoč predstavljal nevarnost za ljudi na cesti, nato je postal znak ali simbol družbenega položaja, spremenil se je nato v merilo blagostanja, danes pa je hkrati nujnost in ponovno nevarnost, vendar nevarnost v drugačnem smislu kot v začetku, kajti nekoč so ljudje pred nevarnim avtomobilom bežali, danes pa se ta nevarnost avtomobila kaže v njegovem zastrup-1 jan ju zraka. Predolga bi bila zgodovina avtomobila, če bi hoteli iti po etapah, kako se je razvijalo življenje v zvezd s «hudičevimi štirimi kolesi». Bolje je zato, preskočiti kar v naše dni in prikazati najprej, kaj avtomobilska industrija in motorizacija nasploh pomenita za visoko razvita države in kaj motorizacija pomeni z zdravstvenega vidika. V ZDA, ki so prav gotovo avtomobilska velesila, je 13 milijonov 900 tisoč ljudi zaposlenih neposredno v proizvodnji avtomobilov in v tako imenovani kooperativni dejavnosti. Servisnih postaj, mehaničnih in karoserijskih delavnic itd. je 165.000, ustrezno temu je treba računati tudi zaposlenost. Avtomobilska industrija ZDA porabi 25 odst. ameriške proizvodnje jekla, 13 odst. aluminija, 11 odst. bakra in bakrenih litin, 58,9 odst. svinca, 72 odst. gume ki 37,5 odst. cinka. Lastniki avtomobilov plačajo kar 24 odst. vseh dohodkov, kolikor jih država (lobi od davkov in drugih dajatev. Avtomobilska industrija je posredno ali neposredno udeležena pri brutama cio-nalni proizvodnji ZDA z 20 odstotki. V drugih državah so ti odstotki nižji, v razmerju pač z gostoto avtomobilov, vendar je ta odstotek v bolj razvitih državah zelo visok. Po vsem svetu kroži že 225 milijonov avtomobilov. Največ jih kroži, seveda, v ZDA, kjer pride po eno vozilo na 2,20 prebivalca. Tudi proizvodnja avtomobilov je največja v ZDA. Lani so jih izdelali 8 milijonov 244 tisoč. Zanimiv je naslednji podatek: v ZDA izdelajo na dan 12.000 avtomobilov, na dan se v ZDA rodi 6000 otrok, to se pravi, da se v ZDA »rojeva* dvakrat več avtomobilov kot ljudi. Evropa, predvsem zahodna, hiti za Ameriko. V zahodnoevropskih državah so lani izdelali 9 milijonov 400 tisoč avtomobilov. Prvič je torej skupna Evropa prekosila v tem ZDA. Na azijski celini je upoštevanja vredna proizvajalka avtomobilov Japonska, ki je kot posamična država — proizvajalka že na drugem mestu na svetu, takoj za ZDA. ■ Strokovnjaki, ki proučujejo razvoj avtomobilske industrije, pravijo, da bo Zahodna Evropa konec tega desetletja proizvajala 13 milijonov in pol avtomobilov, kar je za 46 odst. več kot sedaj, v začetku desetletja. Ameriška industrija se bo tedaj približala 13 milijonom, japonska pa bo dosegla 6 milijonov vozil na leto. Pri tolikšni gneči motornih vozil na cestah je nujno, da spregovorimo o »nevarnosti*, ki smo jo že omenili. Gre namreč za dejstvo, da ta gostota avtomobilov že hudo ogroža obstoj človeka. Ogroža ga na dva načina; mnoge smrti, katerih vzrok so motnje na srcu in v krvnem obtoku, je treba pripisati tudi motorizaciji. Ljudje so se odvadili gibanja in to srce čuti. Toda temu bi mogli odpomoči s telovadbo. Vse bolj resna zadeva je zastrupljanje zraka, ki ga vrši 225 milijonov avtomobilov, kolikor jih kroži po cestah sveta. V atmosferi se namreč kopiči strup. Zrak, ki ga ljudje dihajo, je tako zasmrajen, tako zastrupljen, da vedno več ljudi postaja žrtev prahu, dima in strupenih plinov. V ZDA, v dteždi z največjim številom motornih vozil, so avtomobilski motorji krivi za polovico zastrupitve zraka. Strokovnjaki že zdavnaj opozarjajo, da je glede tega cena motorizacije ne le visoka, pač pa že nevarno visoka. Da bi se izognili »ogromni katastrofa*, ki grozi človeštvu v bližnji bodočnosti, kolikor se ne spremeni motor z notranjim izgorevanjem, se je začela kampanja za izpopolnitev motorja in za priključke (filtre), ki naj zmanjšajo zastrupljenje zraka. Kako je to nujno, nam bodo povedali naslednji podatki: današnji avtomobilski motor, pa tudi najboljši, ne izkoristi vsega goniva, pač pa meče v atmosfero veliko tvarin in strupenih plinov, ki zamegljujejo prozornost atmosfere. S tem pa se zmanjšuje možnost prodiranja sončnih žarkov na Zsmljo. Od tod celo nevarnost katastrofalnih spremenili klime. Z druge strani so številne snovi, ki prihajajo iz izpušnih cevi, strupene, kot n.pr. ogljikov monoksid, ogljikovi vodiki, svinec itd. itd. Ameriški strokovnjaki so izračunali, da vsak avtomobil, ki opravi tisoč kilometrov poti, uniči toliko zraka, kolikor ga potrebuje človek za dihanje eno leto. Vzemimo v poštev velikansko številko 225 milijonov avtomobilov in njihovo porabo zraka pri vsakdanji rabi in račun bo kmalu tu... Toliko, kar Se tiče trošenja kisika in zraka. Toda v avtomobilskem rezervoarju, ki drži 40 litrov bencina, je tudi najmanj 20 g svinca, ki ne zgori in z izpušnimi plini pride v zrak. Prebivalci velikih mest tako rekoč dihajo svinec. Milijoni avtomobilov, ki krožijo po zahodnonemških cestah, oddajo v zrak skozi izpušne cevi okoli 6000 ton svinca na leto. Središče Tokia ima najbolj zastrupljeno ozračje na svetu. Prometna policija je često prisiljena odpreti ventile jeklenk kisika, da se v že neznosno ozračje doda malo kisika, da bi ljudje ne začeli cepati na tla. Ko smo navedli menda dovolj konkretnih primerov in podatkov, v čem je nevarnost avtomobila in motorizacije nasploh, bomo navedli še naslednje: V ZDA obstajajo zakoni, po katerih bodo morali proizvajalci avtomobilov posvetiti večjo pozornost vprašanju zastrupljanja zraka. V prihodnjih 5 letih bo moral biti motor »neškodljiv*. Pred nedavnim je iz ZDA prišla v Evropo posebna komisija, ki naj bi proučila tudi evropske razmere glede tega. Kaže, da bodo morali tudi pri nas začeti s kakim ukrepom. V zadnjem času se v raznih italijanskih mestih sodne oblasti lotevajo tistih, ki z odplako zasmrajajo reke. Upati je, da se bodo lotile tudi tistih, ki zasmrajajo zrak. Neke plahe poskuse smo že zabeležili, le da so se ti omejili na tovarniške obrate. Kot smo videli, pa ozračja ne zasmrajajo le tovarniški dimniki, pač pa tudi izpušne cevi motornih vozil, če je res, da so glede tega nevarne vse izpušne cevi, je tudi res, da so neprimerno bolj nevarne izpušne cevi slabo vzdrževanih avtomobilov, izpušne cevi tistih avtomobilov, za katerimi se včasih kar kadi, kot bi bila parna lokomotiva ne pa vozilo z motorjem na notranje izgorevanje. OB SAMOMORU DVEH PSIHOANALISTOV JE BLAZNOST NALEZLJIVA? Kriteriji za izbiro analistov so različni Pred nedavnim sta dva psiho-analista, moški in ženska, stori'a samomor v bungalovu na bregu reke Sene v kraju Herblay. Bila sta 58-lefeii Fernand Brisson, ravnatelj klinike za slaboumne v Epinayu in 34-letoa Edith Du-breuil, njegova učenka in nekdanja bolnica v Epinayu. Nihče ne ve, kaj je bil vzrok tej nenadni odločitvi: oba sta bila ločena od svoje žene oziroma moža in bi se bila lahko znova poročila, če bi to želela. Brisson je zapustil pismo, v katerem je svoje kolege prosil, naj bolnikom skrijejo način njune smrti, da bi to ne povzročilo šoka pri pacientih, saj pomeni zanje psihoanalist včasih več kot oče. Do podobne situacije je prišlo pred dnevi v Rimu, ko je neki psihoanalist storil samomor, potem ko je zvedel za samomor nekega svojega pacienta. Nalezlji-vost? Občutek krivde? Obup? Ni mogoče odgovoriti. Nedvomno pa ravno zaradi tega, ker so se odločili za samomor tisti, ki zdravijo duševne bolnike, nastopi vprašanje: ali trajni stiki s pacienti vplivajo na zdravnika? Čeprav ni o tem nobene dokumentacije, so se nekateri bolj ali manj ukvarjali s tem problemom. Ugotovili so, da lahko pride pri psihoanalistu, ki se stalno ukvarja s podzavestjo svojih bolnikov, do neke vrste tesnobe. Ko sedi s hrbtom proti bolniku in ure in ure posluša tuje probleme, vedno tiho in ne da bi se v to vmešaval, psihoanalist nedvomno počasi izgublja svojo osebnost in se bliža shizofreniji. Po mnenju Ser-ga Leolaira. ki je napisal delo «Psychabalyster», je psihoanalist podoben mediumu pri spiritistič-ndh sestankih. Bolnik pa se iz njega norčuje in ga skuša prelisičiti. Psihoanalist je po njegovem mnenju podoben slepemu mornarju brez kompasa, ki je povabil na svojo ladjo potayka, ki je poln kompleksov, ker mora z ladjo križariti na slepo. Toda ni izključeno, da bo prihoanalist sam med potjo zdrsnil v prepad. Tako pacient kot zdravnik sta lahko ob koncu razočarana zaradi medsebojnega vpliva. Drugo vprašanje, na katerega maramo skušati odgovoriti ob samomoru obeh francoskih psiho-analistov, je, kdo postane psiho-anatist in kako? Ali je treba biti uravnovešen? Ali neuravnovešene odslovijo že od začetka? Če se pri odgovoru omejimo le na Francijo, bomo takoj opazili, da je situacija nekoliko kaotična. Predvsem ni treba, da si zdravnik, če hočeš postati psihoanalist. Kdor čuti željo po takem študiju, lahko študira. Toda kaj pomeni ta želja? Katere so najosnovnejše zna- čilnosti, ki so potrebne psihoanalistu? Doslej jih še nihče ni znal našteti. Združenje »American Psychoana!ytic Association* je želelo zbrati podatke o tem: izvedli so anketo s tem, da so vsem najbolj znanim psdhoanali-stom poslali posebno vprašalno polo, toda odgovori so bili tako zapleteni, da ni bilo mogoče podati zaključka. Nekakšna selekcija seveda obstaja, toda vsaka šola jo izvaja po svoje. Nekatere želijo ustvariti psihoanaliste, ki bi izoblikovali »normalne* ljudi, drugi pa take, ki bi oblikovali »nadljudi*. V Fraiticagl so prvi vpisani na zavod »Institut de psychanalyste» drugi pa na »Ecoie Freudi cone de Pariš*, Iti jo je ustanovil Jacques Lacan, zagovornik struje, ki so jo imenovali »faustovska verzija freudizma*. Nasprotja med šolama so se začela -leta 1953, ko je Lacan v nekem svojem poročilu zavračal stare metode oblikovanja psihoanaiista in trdil, da psihoanaliza ni le terapija, temveč totalno znanje in izum. Če torej strnemo dognanja, se z ene strani trudijo, da bi izoblikovali trdnega psihoanaiista, ki bi normaliziral pacienta, z druge strani pa je težnja nasprotna, do ekstrema. Leta 1967 je na kongresu psiho-analistov v Kopenhagnu dr. Sa-louit dejal, da niso pogrebni trdni psioanahsti, pač pa ljudje z u-sbvarjalnim duhom. Jean Favreau pa trdi, da bi bilo treba didaktično selekcijo nadomestiti z avto-selekcijO' Sole za psihoanaliste so postale industrija in vedno več je med psihoanalisti stremuhov. Da bi si ohranili mesto učiteljev, se taki psihoanalisti delijo v skupine in skupinice. Ob koncu naj povemo, kako je problem naiezljivost blaznosti razlagal Ernst Bemhard, znani psihoterapevt in Jungov učenec. Nevroze ne sprejmemo zavestno, pač pa »pride do tega*, da jo dobimo. Moremo pa kasneje povzročiti, da je zavestna in sicer na dva načina: z odnosom indijskega guruja do svojega učenca, to se pravi z objektivnim sprejemanjem usode in S subjektivnim delovanjem, ki vodi k vživljanju v človeka in do zmožnosti ljubezni. Individualno Lahko pride do tega na tak način, da amatet sprejme nase učenčevo bolezen in u-čenec učiteljev problem »pomagaj svojemu bližnjemu kakor samemu sebi*. Če to upoštevamo, bomo vedeli, da je v analistu vedno navzoča nevroza ali nagnjenje k nevrozi. Toda v »dovršenem* človeku se to ne dogaja več, tak anali st torej se ne naleze učenčeve bolezni, pač pa jo ozdravi, ne da bi spremenil sebe. HOROSKOP OVEN (od 21.3. do 20.4.) Močno vas bodo kritizirali in to vas bo spravilo v slabo voljo. Imeli boste težave zaradi svojih neurejenih raz-mer. BIK (od 21.4. do 20.5.) Preveč tvegate in brez vsakega jamstva. Prijetni vplivi glede vaših bližnjih načrtov. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ne bo šlo vse tako, kot ste računali, vendar se ne boste imeli za kaj pritoževati. Ljubosumni boste. RAK (od 23.6. do 22.7.) Kar primemo vzdušje za delo, ki ste ga prevzeli. Tudi v domačem okolju prijetno razpoloženje. LEV (od 23.7. do 22.8.) S taktom boste veliko več opravili kot z grobo silo. Zvezde so naklonjene vašim novim čustvom. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Vse vam bo šlo od rok in veliko bo tudi finančnih uspehov. Previdnost pri izražanju čustev. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Odpravite napake, do katerih je prišlo zaradi slabe poslovne organizacije. Prežeti boste s pesimizmom. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Kljub svoji prizadevnosti pri delu, vam tega sodelavci ne bodo priznali. Svojo dobro voljo boste prenesli na druge. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Utrdite svojo gospodarsko neodvisnost. Postavite se po robu zlonamernemu čenčanju. KOZOROG (od 21.12. do 19.2.) Ne zamenjujte poguma z neprevidnostjo. Bodite bolj spravljivi s sVo-jo okolico. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Rešite še nekatera vprašanja, ki jih doslej niste utegniti. Odgovorite na kritike s solidnimi argumenti. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ukrepajte brez strahu, ker je zdaj nastopil vaš trenutek. Priporočljivo je boljše razumevanje z drago osebo. mačinov pozablja, da tudi pri nas obstajajo »kolede*. V nekaterih vaseh se te še obnavljajo. To se pa zgodi samo, ker se mladi vračajo v rodno vas za božič in čutijo potrebno po nečem, ki je res domače in vsaj za nekaj dni kruto pozabijo na tujino, ki jim pije kri. Tedaj se mladeniči zberejo in hodijo po hišah na »kn-ledo*. Lepo je pogovarjati se po dolgem času po domače, prositi najstarejšo osebo tiste hiše. na katere vrata so potrkali, naj dajo nekaj v »peteničico*, da jo hitro napolnijo, če je pa hiša revna ali pa je bila letina slaba, se vseeno zahvalijo z besedami: «ko-leda koledan, mišma klafoučina, te dobre varzite, te hude pustite hor na salar.* Ko končajo »koledarje*, se vsi vsedejo za ognjišče in spraznijo »peteničico*, da ugotovijo, koliko so nabrali. Veliko je »burij, kokocov, sušjev, lieš-nikov*. Kostanj dajo v oglje, da se speče, orehe in lešnike očistijo in iz suhih jabolk skuha jo kompot. Ko čakajo, da se vse to skuha, zagodi harmonika našo himno in dekleta z nežnimi glasovi zapojejo: »Oj Božime*, «Dolimce beneške*, in še druge in druge pesmi, ki opevajo sladko vince beneško , nato pa v cerkev, kjer je «žegan» V Briščah pa se zberejo ljudje pred cerkvijo, nato gredo v procesiji do kapelice, nakar se vrnejo v vas, kjer je maša. Po maši gredo čez polja do Stupce, kjer se razidejo. V maju blagoslovi duhovnik vino, ki ga vaščani potrebujejo, da razkužijo rane, ki jim jih zadajo ptici čebel, os ali gadov. Na poljih, ko sušijo seno, je med travo veliko «lintvarjev» (kač), »pod-ljeskov* (gadov), »uožov* (črnic) in obenem nevarnost, da jih te živali pičijo. Zvečer pred sv. Ivanom, triindvajsetega junija, se prižgo na gorah kresovi, »zak vsaka vas paržhe suoj kries*. Tisti, ki je na Matajurju, je najbolj viden in po naivadi tudi največji. Da pripravijo kres, je treba veliko kuriva. Za to poskrbijo otroci, fci hodijo nabirat drva po vsej vasi. Vsaka družina prispeva s tem, da darpje nekaj drv. Zvečer, ko je tema, se vsa vas zbere okoli »krjesa* in gleda ogenj, ki se dviga visoko v nebo. Verjetno so nekoč tudi peli, a zdaj kvečjemu nekaj noklepelajo. Približno petdeset let je od tega, ko je v vasi izbruhnila bolezen; vse žene in novorojenčki so umirali takoj po porodu. Zaradi tega so vsi vaščani napravili obljubo Mariji do vici na Stari gori, da bodo vsako leto petindvajsetega julija, na dan sv. Ane, šli na božjo p-J. V itanem jutro se napotijo iz Ažle v Čemur, nato do Pikona in naprej po gozdu do Stare gore. Nekat ere žene, da jih Marija bolj usliši, hodijo vso pot bose. PISMA UREDNIŠTVU Zanimiva analogija Jz zgodovine slovenskega šolstva v Trstu Klavrni začetek letos meseca oktobra v Trstu odprte triletne slovenske strokovne šole me je v vseh pogledih močno spominjal na podob:n primer, ki se je pripetil isto tam pred dobrimi petdesetimi leti. Leta 1918 si je tedanja Avstrija, ko je že slutila svoj naglo se bližajoči konec, hotela prikupiti na-klonjmost tržaških Slovencev in zanje ustanovila v Trstu na industrijski šoli slovenske vzporednice v raznih oddelkih, toda ne na tistih, na katerih so jih želeli tržaški Slovenci, t.j. na gradbenem, strojnem in elektrotehniškem oddelku, temveč na tedaj ustanovljenem oddelku za pomorske strojnike. na mizarskem oddelku in na oddelku za ženska ročna dela. Čeprav niso tako ustanovljene vzporednice na oddelku za pomorske strojnike niti od daleč izpolnile pričakovanj tržaških Slovencev, so se jih ti vendar razveselili, kajti to je bila prva slovanska šola za pomorščake in prva javna slovenska strokovna šola v Trstu sploh. Toda rodila se je pod ne srečno zvezdo, to pa je morda bilo tudi v željah dunajske vlade. Ta šola za pomorske strojnike je bila zamišljena kot dvoletna. Za vpis pa se je zahtevala dovršena meščanska šola ali trije razredi srednjih šol, razen tega pa še triletna vajenska doba v kaki strojni tovarni. Le malo slovenskih mladincev je ustrezalo tem pogojem, pa še tisti maloštevilni, ki so imeli potrebno predizobrazbo, so bili tedaj pod orožjem, saj so morali biti najmanj osemnajst let stari. Oddelek za pomorske strojnike pa se je vendarle ustanovil in so bili tudi imenovani profesorji, ki naj bi učili na obrti oddelkih, na slovenskem in na italijanskem. Tako so bili nastavljeni dr. Lavo Čermelj za matematiko in liziko, inž. Ante Dobrovič za tehniške predmete in dr. Antonio De Micheli, ki naj bi učil jezike. Za ravnatelja so prav tedaj poslali na šolo zagrizenega nemškega arhitekta Kocha. Ta oddelek se sploh ni nikdar odprl, kajti predan so bile pripra ve za vpis končane, je Avstrija propadla in je Trst zasedla Italija. S tem so bile seveda pokopane slovenske vzporednice na tem od-dalku, pa tudi oddelek sam, kajti za naraščaj pomorskih strojnikov je veljal v Italiji povsem drugačen program. Od treh imenovanih profesorjev se je Dobrovič vrnil na svoje prejšnje službeno mesto v Brnu, Čermelj in De Micheli pa sta prevzela pouk na gradbenem in strojnem oddelku. Tudi slovenska vzporednica na mizarskem oddelku se ni nikdar odprla. Večjo srečo, če je sploh ta beseda na mestu, je imel oddelek za ročna dela. Za učiteljico i.a tem oddelku je bila imenovana Ema Arkova iz Gorice. Toda španska bolezen, ki je tedaj razsajala, je zavlekla datum, ko bi bile vzporednice morale biti odprte, italijanska okupacija pa je njihov obstoj prekinila. Analogija s sedaj ustanovljeno koordinirano šolo s slovenskim učnim jezikom na državnem strokovnem zavodu za industrijo in obrt, je velika, da zares presenetljiva. V obeh primerih gre za učne zavode, kakršnih si tržaški Slovenci v svojem srcu niso želeli. Sprejeli so pač, kar jim je bilo po dolgem moledovanju nudeno. V obeh primerih niso to samostojni slovenski zavodi, temveč vzpored- n!7 V/, y///s/Ma A '//////////A '//sr/s/s/sss/ wsvkvm\m PETEK, 6. NOVEMBRA 1970 Popevke; 19.30 Luna park; 20.20 Anketa o knjižnicah; 21.15 Simfonični koncert; 23.00 Danes v parlamentu. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila: 8.40 Dirigent A. Votto; 9.00 Orkestri lahke glasbe; 9.45 Radijska priredba; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Poje Peppino Gagliar-di; 13.00 Hit Parade; 14.00 Zakaj in kako; 14.05 Juke box; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 15.40 Ital. nove pesmi; 16.10 Popoldanska oddaja; 17.35 Enotni razred; 17.55 Glasbeni aperitiv; 19.00 Glasbeno-govor-ni spored; 20.10 Večerno vabilo; 21.00 Knjižna oddaja; 22.15 Francoske nove plošče; 22.40 Radijska priredba; 23.06 Ital. nove pesmi. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 10.45 Podobe in glasba; 11.06 Arhiv plošče; 13.45 Sodobna ital. glasba; 12.20 Klavirske skladbe; 13.00 Medigra; 14.00 Glasba za pihala; 14.30 Portret avtorja: C. Ives; 16.20 Beethoven; 17.25 Strani albuma; 17.45 Jazz; 18.30 Lahka glasba; 19.15 Večerni koncert; 20.15 Bodočnost presaditve organov; 21.30 Operetna glasba. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.15 Baletna glasba; 11.00 Medigra; 11.45 Klavirski koncert; 14.25 Komorna glasba; 15.30 Simfonična glasba — stereo. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 12.00, 15.00, 17.00, 19.30 Poročila; 7.45 Informativna oddaja; 8.10 Operna matineja; 9.05 Radijska šola; 9.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Johann Strauss; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Igramo po željah mladih poslušalcev; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.35 Glasbeni mtermezzo; 15.40 Odmevi s severa...; 16.40 »Rad imam glasbo*; 17.10 Človek in zdravje; 17.20 Koncert po željah poslušalcev; 18.15 Pianist W. Backhaus; 18.50 Ogledalo našega časa; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel Beneški fantje; 20.00 20 let Slovenskega okteta; 20.30 »Top pops 13»; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz. ital. televizija 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Italijanski novi patenti; 13.30 Dnevnik; 17.00 Spored za otroke; 17.30 Dnevnik; 17.45 Spored za mladino; 18.45 Klavirski koncert; 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Posebna reportaža; 22.00 »Le doime balorde* — TV nadalj.; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 17.00 Konjske dirke; 21.00 Dnevnik; 21.15 »Primer Caknette*; 22.30 Habitat. JUG. TELEVIZIJA 20.00, 22.55 Poročila; 9.30 TV v šoli; 11.00 Angleščina; 14.40 TV v šoli — ponovitev; 16.10 Osn. splošne izobrazbe; 17.45 Bratovščina Sinjega galeba — HI. del; 18.15 Obzornik; 18.30 B. Bartok: Leseni princ — balet; 19.00 Mozaik: 19.05 Ljudem podobni stroji; 20.35 »šesti julij* — sovj. fikn; 22.25 R. Kurka: »Dobri vojak Švejk* — nadalj. opere; 23.00 Boks NDR: Jugoslavija. niče ali oddelki na italijanskih vodih. Tudi v vrsti in stnutu®Lj. daj in danes ustanovljenih oC kov je dokajšnja sorodnost. manjša pa je žal tudi anal°» glede nesrečno izbranega časa njihovo otvoritev. Pred 52 dejansko otvoritev slovenskih delkov preprečile vojna, nato sp-ska bolezen in italijanska o™* cija, sedaj pa očitno neP°\7> siino dolgo zavlačevanje usta1*)'' ve in vpisa, tako da ni bilo , goče računati z boljšim izičoti enem pogledu je tedanji pbtif slovenskimi strokovnimi ^ ofltfj, celo slabši od primera prfl 4 brimi petdesetimi leti: tedaj ; bili vsaj imenovani učitelj .**. oddelke, sedaj pa tudi tega ti Zgodovina se pač ponavlja. P. P Kratke filmske vesti VARŠAVA, 5. — Poljska ka v Varšaivd, ki je eno največjih središč za 7TlZnS0 dokumentacijo o zgodovini na svetu, slaivi v tem svojo petnajstletnico obstoja- ^ Zbirka v tej kinoteki obsega 7000 filmov in več, knjižnioos^ dem tisoč knjigami o zg0®'!« teoriji in estetiki kinematog1?^ ogromno zbirko revij in P&p nega tiska z vsega sveta® ‘j, ski umetnosti, skoraj 2000 t pasov in skoraj dvestopetJafl ^ soč fotografij ter dvesto stan® prav za vrtenje filmov. j Kot posebno dejavnostjo ji poljska kinoteka zadala na. zbere vse poljske filme, k* *2. | stali med letoma 1908 in 1* .A je skoraj 350 filmov, od ® je 150 zvočnih. Najstarejša ‘m ki so ju doslej našli sta j Ez»fowicv» iz leta 1911 ^ dokumentarec iz leta 1912. PADOVA, 5. - češkoslov-aš^ poslala na XV. mednarodni, p val za znanstveni in pouč?' >, v Padovo dva kratkometraža* ji ma: «Dude in godci na dud® ^ «Ritem življenja*. Prvi film 1*^ vam in ga je režiral Peter drugi pa črno bel in ga j® *7|l režiser Josef Suran. Med*®£ želi prvi film spoznati z izdelovanjem dud, govon o srčnih boleznih. KAIRO, 5. - Egiptovski fp centi bodo v kratkem P060®* lj1 po Nasserjevi knjigi »Žare® f. bežni do svobode*. Pri sfjTdil? tega filma se bodo p “ lovanja z Italijani in _ | V filmu bodo nastopali filmski igralci, v vlogi angleških osebnosti pa bodo. pili znani mednarodni igrat®1' PARIZ, 5. - Po statisti^, jih je zbrala organizacija 0 je bilo leta 1969 19 nibjar®. a skih gledalcev, kar pom?®'rit milijardi več kot leta 19®,j/ krizi torej občinstvo v grafih narašča. Čeprav upa®^ vilo gledalcev v zahodnih narašča to število na predvsem v komunističnih ^ Leta 1969 so posneli 3500 1 ^ kar je približno toliko kot • « ft • v NEW YORK, 5. - Shijj# Laine bo nastopala v f)'11®.,,, Possession of Joel ga bodo začeli snemati rji v New Yarku in na V. Film bodo posneli po rom01^/ mone Stevvart, režiser bo Hussein, producent pa Poli. MOSKVA, 5. - V filmskih studiih bodo v.JjiiL začeli snemati film o žiwS nega opernega pevca Fiodj jik Ijaipdna. Film bo Donslkoj ,ka želi v delu Prf predvsem Šaljapinovo °^jr Pevčevo življenje bodo a t na dve epizodi in sicer »-* ljenja* in »Zadnji poljub*' Cassa di Risparmio BOLLETTINO SULLA TURA ECONOMICA del Venezia Giulia. Settembre A LE SCELTE DEL CONStfl^1/ Mensile di informazione tamenti. Settembre 19T0. COMUNITA’ EUROPEE. Roma, 10 ottobre 1970. v* ma del fondo sociale). Dott. Guido Calderolli: CA A META’ STRADA g f QUESTIONE TONSILLAPp gamo, settembre 1970. NAŠ JEZIK - LA NOST£V GUA. Glasnik molizansk1®,j ta. Organo deile »Pro paesi croati del Molise- Lt 4, broj 3. Rujan 1970. I* , ,j(ijf, Petar Šikič Jung: molizanskiim Hrvatima. \f, Vidovič; Ljuba v je •SITl'^Ll*L Črv oš Uun. Stari m^ti; , brižna žena. Boba P0rokal ■a* m je n? presenečenje kot smo rekli DRŽAVNIH PRVAKOV h. Pripravilo moštvo Panathinai-ki je izločilo bratislavskega V- terenu dobili s precej vi- Grki so prvo tekmo na do- «o iridom 3:0, v Bratislavi pa nu! *.e Lesno poraženi z 3:1. Malo (Manjkalo, da ni drugo preseneti* Pripravil Celtic, ki je prvo ignv Prot-i VVaterfordu na tujem dobil s 7:0 in je bil torej tokrat'n° uvrščen v višje kolo že v sredo pa je na domačem *®kmCU b° Prvem polčasu povratne čas^ zgubljal z 2:0, v drugem pol-kor,i ba se je nekoliko prebudil in s omagal tudi v drugi tekmi K. . ^ tt^Sni m i7iHnm .Intrne Irk. afl9|fr tesnim izidom 3:2. Jugoslo-ru,_ , Crvena zvezda je izločila ro- sprotnika premagal. t Včeraj pa je nastopil brez svojega najboljšega igralca Rive in gladko izeubil 3:0. POKAL POKALNIH PRVAKOV V tem tekmovanju so se v višje kolo uvrstile naslednje ekipe: Eid-hoven (Nizozemska), Gornik Zabr-že (ČSSR), Chelsea in Manchester City (Anglija), Bruges (Belgija), Cardiff (VVales), Real Madrid (Španija) in Vorvvaerts (Vzh. Nemčija). Madridskemu Realu je le uspelo uvrstiti se v četrtfinale tega tekmovanja. V prvi tekmi je namreč na domačem terenu podlegel skoraj nepoznanemu avstrijskemu VVackerju iz Innsbrucka. Bil pa je to obenem hud udarec za Avstrijce, ki so upali, po zmagi -na- tujem igrišču, da se bodo čeprav z nekoliko težave, prebili v višje kolo. Če je Realu uspelo, da se uvrsti, pa je drugemu slavnetau iiriebu evropskega nogometa Benfici spodletelo. Vonvaerts iz vzhodnega Berlina je izločil Portugalce komaj po streljanju enajstmetrovk. V vrstah Benfice je bil odsoten njen najboljši igralec Eusebio. Naj še omenimo, da je Benfica izločila v prejšnjem kolu ljubljansko Olimpijo. POKAL SEJEMSKIH MEST Samo štiri ekipe in sicer Koein, Juventus, Anderlecht ter Sparta iz Rotterdama so premagale svoje nasprotnike tako na domačem kot na tujem igrišču. Koein je izločil italijansko Fiorentino, ki se tako Ssk, &twCLga Prvaka UT Arad, ki je v kolu . Kolu izločil nič manj kot g? riinskega prvaka Feijenoorda. »tCPrajčani $o doma zmagali 3:0, v li Sv Pa so na tujem igrišču potrdile Premoč in odpravili Romu- z 3:1- b iSjno zmago nad Sportingom Ne s?5Pe..Se je uvrstil v četrtfi- kfig N® Karl Zeiss iz Jene. Sporne dokazal, da je ekipa, ki ji bJ^Hjka izkušnja v mednarodnih vanJ‘h. litini W so se uvrstile v četrt-llfitg,S? torej oaaLedoje: Celtic (V. Ctw o®). Panathmaikos (Grčija), JeL ZVezda (Jugoslavija), Karl ,na (Vzh. Nemčija), Legia oritan? (Poljska), Everton (Vel. W»>. Ajax (Nizozemska) in ** Madrida (Španija). N ganski prvak Cagliari je iczpa hadaljnjega tekmovanja, če- so se samo tri ekipe uvrstile v četrtfinale: Čelik iz Zenice, Austria iz Salzburga ter GAK Graz. Slovensko planinsko društvo Trst organizira v nedeljo 8. novembra MLADINSKI IZLET NA VOLNIK v sklopu priprav za smučarski tečaj. Zbirališče ob 9. uri na križišču na Proseku pri telefonskih kabinah. Kosilo s seboj. SPDT sporoča, da bo PREDSMUCARSKA TELOVADBA za odrasle v ponedeljek, 9.11. ob 20.30 v telovadnici šole F. Prešeren na Lonjerskl cesti. Tečaj vodi prof. Franko Draslč. rodne arene. Od jugoslovanskih ekip se je v nadaljnje tekmovanje uvrstil zagrebški Dinamo, ki je sicer v Hamburgu zgubil toda le z 1:0, ker pa so Nemci v prvi tekmi izgubili z visokim izidom 4:0 jim zmaga, ki so jo priborili v sredo ni za- Kvalifikacijske skupine A SKUPINA — ATENE Barcelona (Šp.) Košiče (ČSSR) Etnikos Atene (Grč.) Graz (Avst.) Arkonija Ščečin (Pol.) B SKUPINA SOFIJA Akademik Sofija (Bol.) Mladost Zagreb (Jug.) Lugano (Švi.) Politehnicks London (VB) C SKUPINA — MARSEILLE Marseille (Fr.) OSC Budimpešta (Mad.) Dinamo Bukarešta (Rom.) Dinamo Moskva (SZ) D SKUPINA BEOGRAD Partizan Beograd (Jug.) Stockholm (Šve.) Antvverpen (Bel.) OSC. Med teirmi »velikani* bodo domačini v glavnem le »gledalci*. Beograjčani bodo igrali doma in jim tudi to že skoraj zagotavlja napredovanje. Za drugo vozovnico so kandidati Švedi in Belgijci. Tako je stanje v kvalifikacijskih skupinah. Za naprej pa so predvidevanja še težja. Danes igra zelo dober vaterpolo že vrsta ekip, zato ni več tako gotovo, če bo ostal klubski kontinentalni naslov še naprej domena Jugoslovanov, oziroma če bo zagrebška Mladost tudi četrtič (zaporedoma!) prinesla do mov to pomembno trofejo. DOSEDANJI ZMAGOVALCI 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969 Partizan (Jug.) Pro Recco (It.) Partizan (Jug.) Partizan (Jug.) Mladost (Jug.) Mladost (Jug.) Mladost (Jug.) NOG0HCT TEDENSKI PREGLED Prvi poraz ekipe Primorja v prvenstvu 2. kategorije Tudi ekipa Vesne je podlegla na svojem igrišču V 3. ligi Sovodnje in Juventina na čelu lestvice 1. AMATERSKA LIGA Nedeljsko kolo I. amaterske lige je bilo še kar uspešno za enajsterice, ki so igrale pred domačim občinstvom. V tem zavrtljaju smo zabeležili štiri neodločene izide, tri zmage in en poraz domačih ekip. Ta spodrsljaj na domačih tleh je še enkrat doživela kriška Vesna, ki je imela v gosteh solidno moštvo iz Mariana. Križani so tudi v tem srečanju napeli vse sile, a zaman, še enkrat je bilo jasno videti, da v 1. amaterski ligi ne zadostuje zgolj agonizem, zagrizenost in volja za zmago. Mariano je tehnično boljše pripravljeno moštvo in je zato odneslo obe točki s kriškega igrišča, čeprav je treba priznati, da je Vesna pokazala lep napredek in bila v drugem delu igre v rahli premoči. IZIDI *Libertas — Pieris 0:0 *Pro Romans — Percoto 0:0 *Aquileia — Manzanese 0:0 •Palmanova — Arsenale 3:2 iiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimtiitnfiiiiišiiiiiiiiiiišiiiiiiiiiiiiitiiiMiiiiiiiiiiiiiiimfiiiiiiiiiiiii KOŠARKA Prvenstvo mlajših mladincev V nedeljo start borovcev nja konkurenca ne bo ostra. Oba Dinama, moskovski in bukareštan-ski ter OSC iz Budimpešte sodijo v svetovni kakovostni vaterpolski vrh. Jugoslovanska predstavnika Mla- dostovala za napredovanje. Druga dost in Partizan bosta imela težko jugoslovanska ekipa Hajduk iz Spli- delo, če jih bosta hotela ugnati. ta pa je izpadla proti Vitorii iz Setubala. V sredo je Hajduk na domačem igrišču zmagal 2:1, v prvi tokmi pa je zgubil 2:0 in tako izpadel. SREDNJEEVROPSKI POKAL Zaradi znanih incidentov po zaključku letošnjega evropskega prvenstva v Barceloni je kazalo, da bosta obe jugoslovanski ekipi nastopili^ nekoliko okrnjeni, ker je bi-T „ , , - . . . lo več igralcev kaznovanih. Jugo- Tega pokala se udeležujejo samo slovanska plavalna zveza pa jim ekipe iz Italije, Avstrije, ČSSR, j je prerirncr-jem). To je nedvomno lep rekord tržaškega moštva, ki ga bo težko doseči. Tudi trebenski Primorec jc po dveh uspešnih nastopih zabeležil prvi poraz. «Beli» so na domačih tleh klonili enajsterici Inter SS. ki je ze v 4. mm. izkoristila napako vratarja Kralja in prešla v vodstvo. Po prejetem golu so Trebenci močno pritisnili v upanji), da izenačijo, Če jim to ni uspelo, je predvsem bo zaslugi nasprotnega vratarja, ki je bil nepremagljiv IZIDI Primorec — Inter SS Portuale — CMM Sauro Demacori — Union Duino — Don Bosco Audax — Vesna B LESTVICA Borovo ekipo bodo sestavljali naslednji igralci. DANIJEL ZAVADLAL, kapetan. 188 cm, kg 66, letnik 1953, krilo, študent. Sorazmerno dobro meče, igra preudarno, nekoliko slabše brani in je prelahek, zato se bo moral telesno okrepiti. MARTIN KRALJ/ 189 m, tCg“T5, branilec, študent. Najboljši Borov strelec, dober v protinapadu. »Izpiliti* mora osebno tehniko VALTER HRVATIČ,, 180 cm, kg 70, 1954, režiser, študent Tehnično najbolj nadarjen Borov igralec. Bil je na skupnih pripravah za sestavo državne naraščajniške reprezentance. Manjka mu zagrizenost. STOJAN HRVATIČ, 180 cm, kg 70, 1954, branilec, študent. Tehnično dober, meče sproščeno. Enako kot bratu mu manjka zagrizenost. MLADEN ŠARE, 199 cm, 84 kg. 1953, pivot, študent. Je morda največji up Borove košarke. V enem letu je Šare opravil velik napredek. Moral bo še znatno »izpiliti* tehniko. je pa zelo zagrizen in požrtvovalen igralec. ADAM KAPIC, 177 cm, kg 68, 1955, branilec, študent. Hiter igralec, dober v protinapadu. »Piliti* bo moral osebno tehniko. ALEKSANDER PODOBNIK, 175 cm, kg 60, 1954, branilec-krilo, študent. Levičar: sproščen met. Manjka mu osebnih prvin. MAURO FRANCIA, 183 cm, kg 60, 1956, pivot, študent. Je morda najbolj obetajoč Borov košarkar. Telesno je šibak. MARJAN NADLIŠEK, 182 cm, kg 66, 1955, branilec, študent Telesno dobro pripravljen, še nima osnovnih košarkarskih prvin. BORUT DEŠKO, 177 cm, kg 60, 1955, krilo, študent. Je dober v protinapadu in zadovoljivo meče. Levičar. Nekoliko slabše brani. Ekipo trenutno trenira Branko Lakovič, ker Stojan Kafol še vedno služi vojaški rok. kljub temu, da niso pokazali rednega. IZIDI nič iz- Itala — *Giarizzole 1:0 •Rosandra — CRDA 2:2 •Isonzo Turjak — Aurisina 2:1 *S. Canzian — S. Anna 1:1 *S. Marco — Muggesana *Pro Farra — Primorje 1:0 3:1 •Fogliano — Ronchi 0:0 LESTVICA Itala 4 3 1 0 8 0 7 Is. Turjak 4 1 3 0 6 5 5 Ronchi 4 2 1 1 3 2 5 Rosandra 4 1 3 0 7 6 5 Pro Farra 4 1 2 1 3 2 4 Aurisina 4 1 2 1 8 6 4 Muggesana 4 1 2 1 3 3 1 S. Anna 4 0 4 0 4 4 4 S. Canzian 4 0 4 0 3 3 4 Fogliano Primorje -4 0 3 1 2 3 3 “ 4‘ 0 3 ‘I 4' 6 3 S. Marco 4 1 1 2 3 8 3 CRDA 4 0 3 1 2 6 3 Giarizzole 4 0 2 2 1 3 2 PRIHODNJE KOLO S. Anna — Primorje Aurisina — Giarizzole CRDA — S. Marco Muggesana — Pro Farra Ronchi — S. Canzian Jtala — Rosandra Isonzo Turjak — Fogliano 3. AMATERSKA LIGA V 3. amaterski ligi so vse vode če mot ekipe pokazale precejšnjo pre in tako utrdile oz. izboljšale svoj položaj na lestvici. SKUPINA »L* V tej skupini nastopata dve slovenski enajsterici, in siepr Sovodnje in Juventina, ki ste v nedeljo obe zmagati in teko ostali popolnoma sami na vrhu lestvice s 6 točkami. Ekipa Sovodenj do sedaj ni preje la niti enega gola. LESTVICA Sovodnje 3 3 0 0 9 0 6 Juventina 3 3 0 0 10 3 6 Piedimonte 3 2 1 0 12 4 5 Pro Gorizia 3 1 1 1 8 7 3 San Lorenzo 3 1 1 1 5 6 3 Moraro 2 1 0 1 5 3 2 Medea 3 1 0 2 4 8 2 Lib. Capriva 2 1 0 1 2 2 2 Azzurra 2 1 0 1 1 3 2 Sudest 3 I 0 2 4 8 2 Audax 3 1 0 2 5 6 2 Brazzanese 3 0 1 2 5 9 1 Lib. M. Santo 3 0 0 3 1 13 0 SKUPINA «N» V nedeljo smo zabeležili poraz tr- 0:1 1:2 0:0 3.2 1:1 Inter SS CMM Sauro Union Primorec Portuale Duino Demacori Vesna B Audax Don Bosco 3 0 3 0 2 1 2 0 1 1 1 0 0 2 0 1 0 1 0 0 0 5 0 0 5 2 0 3 0 1 8 1 1 5 5 2 3 1 1 2 1 2 3 3 3 PRIHODNJE KOLO Union — Primorec CMM Sauro — Demacori Inter SS — Portuale Don Bosco — Audax Vesna B — Devin SKUPINA «0» Libertas Prosek nadaljuje svojo pot prvega na lestvici. V nedeljo je z visokim izidom premagal ekipo Bar Veneto. Brežani so tudi v nedeljo prišli do obeh točk. Moštvo je zadovoljilo predvsem v obrambi, medtem ko ijO Roianese — Primorje B COOP - Viani Zarja — Esperia Olimpija - Virtus Lib. Prosek - Breg Počiva: Gipo Viani B. R. Smučarski odsek SPDT obvešča, da se tudi letos na daljuje PREDSMUCARSKA TELOVADBA za najmlajše pod vodstvom prof. Franka Drasiča. Telovad ne ure so dvakrat tedensko od 16. in 17., In sicer ob torkih v dvorani PD I. Cankar, Ul. Mon-tecchi 6 ter ob petkih v telovadnici šole 1. Cankar v Ulici Frausin. MLADEN OLJAČAj. KOZAR A Prevedel: Severin Šali b^ppotekali so se, padali, vzdihovali, stokali, se obračali in l •boči gledali drevesa, rmmodušne in neobčutljive veje •» akutno nebo. Vendar so šli naprej, niso mislili, da bi ^tavlid ali vrnili * u so počasi, čedalje bolj počasi, strmo navkreber, pre- St W;.u' da bodo zgoraj, na Vitlovski, našli skladišča žita v »ijjj • Morda bodo našli Sošo z ranjenci, morda tudi ves bot “dred, ki se pripravlja za nove boje in ne priznava 1 V' 8 *P*t Jih Je pričakal smrad, Jih prestrašil in ustavil tudi od zgoraj, s hriba, iz gozda; težak ln oster smrad ^T^Jočih trupel Niso več mogli gor, temveč so zavili S brez komande, z rokami na ustih: najprej Je zavil »ko 0 eden, za njim drugi pa tretji, vsa kolona, brez ukaza. V, 10 spremenili smer ln Jo ubrali na levo, namesto navkre-V>1|Ja breg. Začeli so teči, vendar niso imeli moči, da M tekli. Padali so, stokali, vstajali in bežali naprej, pred (pravzaprav se Jim Je samo zdelo, da bežijo, saj ^li j1 eh moči niti za hojo, kaj še za beg), Preprosto so da bi ušli smradu, in namesti) da bi tekil, so padali in stokali, vstajali, stiskali pasove ln čreva. Smrad Je na srečo ponehal, ni jih več dušil. Prišli so na zračno in čisto jaso. Vanje je zavela svežina gozdnega hladu, vonj prezrelih jagod in gnijočih gob. vonj raztopljene smole, ki Je v potočkih napajala borovo skorjo in se cedila po deblih proti koreninam in zemlji. Namesto smradu jih je osvežil vonj mladega borovja in večno zelenih vej in listov, kar jim Je povrnilo moč in okrepilo dušo. Ni bilo treba bežati, ne sto kati in sl z dlanjo zakrivati ust. Korakali so levo, po sredini pobočja, ln gledali v dolino, nad katero so v višavi krožile črne jate. Potem je nekdo rekel, da je za danes dovolj. Rekel Je Lazar, verjetno cm, če ne Bajalica ali morda Žarko, ki se je prikazal od nekod im rekel, naj se ustavijo, se razporedijo po gozdu in pripravijo prenočišče, postavijo patrulje in straže. Res Je bil žarko, komandant bataljona. «PošlJi patruljo na Vitlovsko,» Je rekel žarko. «BLieu bolnišnice je skladišče. Naj napolnijo torbe in prineso ždta, če ni požgano, da skuhamo večerjo.* «Kako dolgo bomo ostali tukaj?* Je vprašal Lazar. «Bomo videli,* je odgovoril komandant bataljona. Postavili so straže, razposlali patrulje in začeli pripravljati ležišča iz vej in listja. Dan je bil čist, avgustovski, nebo brez oblačka. Sonce Je ležalo na krošnjah, nemo, gluho in zaspano. Cee nekaj ur so se vrnile patrulje z vrečami ln torbami koruznega zmja. Na Vitlovski so razen koruze našli tudi skupino partizanov. Povedali so, da je tudi Soša živ in da Je že veliko borcev zbral okrog sebe. Zakurili so ognje, pristavili kotle. Voda lz izvirka, skritega v praproti, Jim Je vmdla voljo, obenem pa razdražila čreva in povečala lakoto. Toda tolažilo jih je upanje: kotil, do vrha napolnjeni s koruzo, so že vreliI Čakali so kuhano žito — «varlco» ln že verjeli, da |e to poslednja žrtev, Id jo doprinašajo: ne bosta minila niti dva dneva, ko se bo odred spet zbral ln napadal. Za večerjo je vsak dobil prgišče kuhane koruze. Ker Je mali imel najipajšo roko in dlan, Je dobil dvakrat, kolikor je največ mogel zagrabiti. Povečerjali so hitro in potem popadali po listju ta vejah, prepričani, da je trpljenje končano. Toda prihodnji dan, v ranem Jutru, so zapokale puške ta bombe po bregovih. Patrulje so sporočile, da z Maslta-Bajira prodirajo Nemci. Veliko jih Je ta gredo semkaj, proti Vitlovski, Mlječanici ta Mednjaku. Da bi Jih počakali, so jim šli naproti prek pobočja. Potem je nekdo rekel, da je to nespametno ta zaman, saj čete nišo sposobne za boj: živi ne morejo nositi niti sebe, kako bi šele ranjence po končanem boju. Zato so sklenili, da gredo pred Nemci. Umaknili se bodo v dolino proti Mlječanici, prebredli reko ta se povzpeli na Mednjak. NI bilo težko, ko so se spustili nizdol, niti ko so bredli reko, čeprav Je v jarku obupno smrdelo, kot v grobu. Toda ko so se začeli vzpenjati v breg, proti Mednjaku, po ozki ta strmi stezi, po kateri je prej mladina prenesla toliko ranjencev, se Jih Je lotil obup, Jeza ta potrtost, saj so čedalje težje premikali noge. Vendar so morali Iti, brez omahovanja. Nemci so Jim šil za petami, spuščali so se v reko, kakor da so odkrili sled. Ali jih je kdo izdal? Ali pa gredo Nemci preiskovat teren brez pravega vzroka? Komaj so se oddahnili na Mednjaku, so opaaili Nemce tudi z druge strani, s severa, od Dubice. Sil so v nekaj kolonah proti Mednjaku, kot bi vedeli, da se tukaj skrivajo preostale četice. «Gremo, gremo...* «HeJ, ljudje, kam pa?» «Proti Paležu.. V Vojskovo...* «In če nas napadejo tudi tam? Kaj pa potlej?* «Nikar ne čvekaj!... Bomo že videli. V Vojskovi imajo kruha ta mesa, morda tudi šol.* «Kdo ti Je rekel, bedak?* > «Bedak si tl, če ne verjameš...* ((Ljudje, ali veste, da je danes sveti Illja?* ((Drugi avgust? Bogme res, drugi avgust... Ilindan...* «Naj gre v pizdo še drugi avgust in sveti IliJa! Lepe godijo nam je skuhal sveti Illja, prav tako kot lani, ko sme začeli vstajo.* “Ti zmeraj vidiš vse črno, ker se bojiš! Strahopetec si...) Umikali so se, pa tudi bežali, ves dan, se držali višavja in trdih steza. Kadar so morali čez reber, so puščali za seboj v vlažni zemlji globoko sled, podobno brazdi. Zadnji bore v koloni so morali to sled pokrivati z vejami, da je Nemci ne bi opazili ta po nji prišli za njimi. Ves dan so se umikali, ta tudi bežali, brez hrane ta vode brez postanka, kajti Nemci so šli, kot da tekmujejo. Od jutra do večera so prehodili skoraj vso Kozaro. Noč jih je ujela na hribu nad Vojskovo. V vasi so našli slive in jagenjce. Opustošena vas (polna mrtvih ranjencev' prezrele slive, prazne hiše, po njivah jagenjci! Vsaka dese Mna si je lahko zaklala jagnje. Zagoreli so ognji, se obračali ražnji, zadišalo Je po mesu. Vse oči so strmele samo v ogenj in ražnje. Toda ko sc bili janjci pečeni in so borci začeli gristi kose mesa, so videli da nimajo ne kruha ne soli. Meso brez soli in kruha! Pojedli so košček, dvn, in se hitro naveličali te priskutne hrane Stali so s koal pečenega mesa v rokah ta pomišljali, ali naj neslano meso vržejo proč ali na.| pojedo vsaj še košček Zvečer so šli nazaj, skozi gozd ob bregu Dolgo so hodili brez glasu in samo brundali, zakaj se že ne ustavijo ta pre nočijo. Kam gredo in zakaj se vračajo? Mar sc ves dan za stonj pešačili ta prehodili tako dolgo pot brez vzroka da bi sedaj spet šli ravno tako. le v nasprotni smeri? Mar’ Je ta ki jih vodi ta jim poveljuje, znorel? Kdo je to? žarko ali Soša, ali kak blaznež, ki je ob vso pamet? (Nadaljevanje sledi) k. Uredništvo Podružnica Uprava TRST GORICA TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823 Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 73 338 Naročnina Mesečno 950 'ir — vnaprej, četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna 9.600 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. SFRJ posamezna številka v tednu in v nedeljo 70 par, mesečna 10 din, letna 100 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni bank! v Ljubljani 501-3-270/1 »ADIT* - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 20' Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 1® finančno - upravni 300, legalni 400, osmrtnice 150 lir. «Mali oglasi* 50 1 beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokraiino se naročajo pri up'»v Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicitš Italiana*. Stran 6 6. novembra 1970 Odgovorni urednik Stanislav Renko Izdaja in tiska ZTT • T«1 PO TREH DNEH RAZPRAVLJANJA DUBLINSKEGA PARLAMENTA Jack Lynch izvoljen za predsednika Irske Lynch je dobil 74 glasov, 67 pa je bilo nasprotnih DUBLIN, 5. — Po treh dneh razpravljanja so poslanci dubl inskega parlamenta »Dali« sklenili, da potrdijo za ministrskega predsednika irske republike Jacka Lyncha. Pri glasovanju je dobil Lynch 74 glasov, 67 pa je bilo nasprotnih; nihče se ni vzdržal glasovanja. S tem se zaključuje kriza, ali vsaj nekateri upajo, da se bo nekoliko sprostilo napeto vzdušje, ki ga je povzročil proces proti bivšemu ministru za finance Lynehove vlade Charlesu Haiugeyu. Dolžili so ga, da je bil zapleten v tihotapljenje orožja skupinam katoličanov v Severni Irski. Oprostili so ga obtožbe šele pred desetimi dnevi. Sicer je Lynch pred glasovanjem dal ostavko, kakor je javno napovedal, da bi s tem podčrtal svojo opozicijo ministru Kevinu Bolan-du, ki je važna osebnost skupine »Fianna Fail» (vladna stranka). Drugi Ljmchov nasprotnik je bil Neli Blamey, ki je pa glasoval za zaupnico Lynchu. Neil Bianey je bdi pred časom minister za poljedelstvo. Rešili so ga funkcij približno v času, ko je tudi Haughey zapustil svoje mesto. Tudi razlogi so bili podobni, vendar so Blaneya oprostili že za časa prve preiskave. Umrl je v los Angelesu bivši kralj Jugoslavije Peter II. Karadjordjevic Po vesteh tujih agencij je včeraj v bolnišnici v Los Angelesu umrl v 47. letu starosti bivši kralj Jugoslavije Peter II. Karadjordjevič. Peter Karadjordjevič je ob umoru svojega očeta Aleksandra v Marseillu imel samo enajst let, ko je že postal vladar. Vladati pa je pričel šele 27. marca 1941, ko je vojska pod vodstvom generala Simo-viča zrušila takratno vlado Cvetko-vič-Maček. Peter II. je skupaj z vlado 15. aprila po kapitulaciji Jugoslavije pobegnil v inozemstvo. Med drugo svetovno vojno je največ časa živel v Londonu, kjer je sestavil begunsko vlado; v kateri je bilo več izdajalcev in med njimi Draža Mihajlovič »minister vojske, mornarice in letalstva«. Zaradi njegovega stališča do narodnoosvo- bodilne borbe Jugoslavije mu je AVNOJ 29. novembra 1943 prepovedal vrnitev v Jugoslavijo. Istočasno je AVNOJ sklenil, da bo o ureditvi in usodi kralja in dinastije Karadjordjevič odločalo ljudstvo po končani vojni. Po osvoboditvi je ustavodajna skupščina 29. novembra 1945. leta v imenu vseh na. rodov proglasila republiko in odvzela kralju in dinastiji Karadjor-djevičev vse takratne pravice. Bivši kralj je po vojni živel v raznih mestih. Zadnja leta, posebno po lo. čitvi, je pričel pijančevati, kar mu je dokončno poslabšalo zdravje. Letos februarja je prispel v Los Angeles, kjer je po kratki In težki bolezni umrl. GUAYAQUIL (Ekvador), 5. — Iz dobro obveščenih krogov se .je zvedelo, da je pomočnik šefa češkoslovaške trgovske delegacije v Ekvadorju Karel Ptemik izginil brez sledu. Ptemik, ki je star 38 let, je za pustil Quito 31. oktobra skupaj z ženo in sinom. Od tedaj ni bilo več za njim ne duha ne sluha. Funkcionarji češkoslovaške delegacije so včeraj pregledali njegovo stanovanje, da bi našli kako sled za njim. RASTOČE VRENJE V DEŽELAH LATINSKE AMERIKE Skrivnostno ozadje ugrabitve ekvadorskega generala Sando vala Po nekaterih vesteh je poveljnik letalstva pod vojaškim nadzorstvom, po drugih pa uživa polno zaupanje vlade Parlamentarna protimafijska komisija v Palermu: predsednik Cattanei (drugi z leve) se pogovarja s komunističnim senatorjem Li Causi jem QUITO, 5. — Ugrabitev generala ekvadorskega vojnega letalstva Cesarja Robana Samdovala je še vedno zavita v meglo. V zadnjih dneh so se začele širiti vesti, da general, ki se je pred dnevi nepričakovano vrnil iz ujetništva, še ni prevzel svojih službenih dolžnosti. Govoričilo se je celo, da se nahaja v bolnišnici pod vojaškim nadzorstvom. Ta ukrep je baje sprejel sam ekvadorski minister za obrambo. Te govorice je povzročil čuden potek dogodkov po ugrabitvi visokega častnika do njegovega nenadnega povratka v Quito. Pravijo, da so neznanci prišli isti večer, ko je bil ugrabljen Sandovai, v neki nočni lokal v predmestju Quita ter so zahtevali, naj jim ;astntca da na razpolago sobo, kjer bi nudili prvo pomoč nekemu ranjencu. Domnevajo, da je bil ta ranjenec prav general Sandovai. Lastnica lokala se je najprej uprla zahtevi, potem pa je popustila. Vendar pa so neznanci kmalu nato prepeljali ranjenca v klet neke bližnje tovarne. Ta okoliščina je zelo zanimiva, ker so policijski organi našli baje v POKOL V RIMU Bivši karabinjer je umoril ženo dve svakinji in napravil samomor Verjetno se je 62-letnemu moškemu nenadoma zmešalo, saj je bilo sožitje med zakoncema in svakinjami do sedaj zelo mirno RIM, 5. — Dvainšestdesetletni bivši karabinjerski podčastnik Antonio Morgante je danes zjutraj o-fcrog pol enajstih z nožem zabodel najprej dve svakinji, nato ženo, končno pa je skušal še napraviti samomor. Prvi je zaslišal vpitje »na pomoč* vratar, ki je takoj obvestil leteči oddelek kvesture in še sam stekel do Morgantejevega stanovanja. Vrata so bila seveda zaprta in odprli so jih šele nekaj mi- nut kasneje gasilci. Na žalost je bilo za vse tri ženske že prepozno. Triinpetdesetletna Morgantejeva žena Letizia Dubano in svakinji Ade-lina in Francesca Dubano — obe sta bili stari okrog 60 let — so ležale na tleh v mlakah krvi. Ena je imela glavo skoraj popolnoma odrezano. Ob prihodu policije in gasilcev je Morgante krožil po stanovanju in v rokah tiščal dva okrvavljena no- ...................................m..................................... TRŽAŠKI DNEVNIK P0 ZADNJIH VESTEH IZ GENOVE Italijanski zasebni ladjarji nasprotujejo novi kontejnerski pobudi Tržaškega Lloyda Mnenje predsednika družbe (ekvadorska denarna enota) kot plačilo za ugrabitev. Martinez je potem pripovedoval o okoliščinah v katerih je prišlo do ugrabitve in do premestitve generala na področje pri Mindu. Neki drug šofer, ki se piše Andranga in ki so ga aretirali v Quenci, je potrdil te Martinezove izjave. Martinez je že izjavil, da so zarotniki nameravali doseči z ugrabitvijo generala Rohona Sandovala strmoglavljenje vlade predsednika Valasca Ibarre. Po navodilih, ki sta mu jih dala brata Cordova Ga-larza, bi moral Martinez ubiti generala v 48 urah po ugrabitvi, če bi vlada ne padla. Ker so ga obšli dvomi, te Martinez izpustil na svobodo sa-ojega ujetnika. Ekvadorske oblasti obtožujejo tudi Spanca Juana Newsteterja, svaka bratov Cordova Galarza, da je sodeloval pri ugrabitvi. Istega prekrška obtožujejo tudi nekega nečaka obeh bratov, ki sta sinova bivšega predsednika ekvadorske republike Andresa Cordove in ki je sedaj v Evropi skupaj s tretjim :i-nom Manuelom, ki je bil svoj čas prefekt v pokrajini Pichinca Po tragediji v Saint Laurentu Župani kantona Isere in občinski svetovalci odstopili iz solidarnosti 5. — Člani občinskega PARIZ odbora v Saint Laurent du Pontu in še pet kantonskih županov je danes odstopilo iz solidarnosti do župana Pierra Perrina, ki ga je vlada včeraj odstavila, da bi »olajšala* preiskavo v zvezi s požarom in žrtvami, do katerih je prišlo v dancingu »Au cinq - sept*. Vlada je izdala ukaz, naj lx> začasno odstavljen tudi generalni tajnik prefekture v Isereu Albert Uhrich. Vsi župani so se sestali danes zjutraj in sestavili izjavo, s katero izražajo solidarnost do Perrina, P0^ udarjajo pa tudi, da bi se take ® sreče lahko pripetile v marsikaj* francoski občini ter da ni Pra ^7 da nosi vso odgovornost sani t pan, kil tudi ni sam pristojen vse preglede. Preiskovalni sodnik Guy ViO** je danes med tiskovno konfer®*" razložil, kako je prišlo do straS"-nesreče. Pri «rekonstrukeiji» 11111/j pomagalo nekaj mladih, ki so dežno ušli smrti. Nekemu nilau*F ču je pomotoma padla vžigali®, stol. Takoj so se dvignili p'anie,. Ol/Lžl. 1CUVA7J au ac ki v y— i« Skušal jih je pogasiti, vendar ***** ni uspelo in dvorana se je spre®*; nila v’ nekaj trenutkih v stras"” V NORVEŠKI LADJEDELNIC1 12 mrtvih, 38 delavcev pa v bolnišnici zaradi dvokisa KRISTIANSAND (Norveška), *•' Dvanajst delavcev je umrlo, 3» P jih je v bolnišnici zaradi hude strupitve z ogljikovim dvokisori ^ Huda nesreča se je pripeti*8 ladjedelnici Kristiansand na Nori škem, kjer je približno 200 o» cev popravljalo 12.400-tonsko jjj~, »Pollo*. Nenadoma je začela “ ■ vati protipožarna naprava, - j začela «bruhati» ogljikov dvOfJ; ki i8 vok* od^ i je takoj nasičii strojni - - , (JI dušenjem pozdravilo. Orkeste rigiral Niksa Bareza ‘ u in je predvsem cenilo izredno s0* j nost orkestra, zbora in solistov, katerim so bili glavni Tomislav ■ ralič in Božena Ruk Fočič. ^ bel je opero predstavil v s Ščini. rboK^' n*1' LONDON, 5,- — »Izumiteljic«* p ni-krila Mary Quant je i11 dila sinčka. Stanje novorojenčki 36-letne Mary Plu«^ matere, Greene Quant, .je odlično. CASERTA, 5. - »Babica ^ serte* Gaetanina Orabona praznovala sto let starosti. piše in bere, ne da bi rabi*8 v_(, la, redno gleda televizijo „'n6aii'* ko nedeljo ali praznik gre še k maši. Mlada, lepa, avetlolasa Veruslik«