SLOVENSKI UST
CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 1551	Periódico de la Colectividad Yugoeslava Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878.	NAROČNINA: Za Ameriko ln *a celo leto ? arg. 6.—; za pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev.
Dirección y Administración: GEAL. „, CESAR DiAZ 1657, u. T. 59 - 3667 - AÑO (Leto) XII. BUENOS AIRES, 3 DE OCTUBRE 4(OKTOBRA) DE 1941 Num. (stev.) 35		POSAMEZEN IZVOD: 10 etvs.
Nacistični teror v Evropi
GESTAPO PREVZELA OBLAST V ČEŠKI IN MORAVSKI — NA STOTINE ČEHOV USTRELJENIH _ MINISTRSKI PREDSEDNIK ČEŠKE QUISLINŠKE VLADE OBSOJEN NA SMRT — STRELJANJE TALCEV V FRA NCIJI — PREGANJANJA V NAŠI DOMOVINI
Rusi povzročiti Nemcem, če so tanke tako sijajno pfenzivno uporabljali.
Ko se je izkazalo, da so Nemci našli v Rusiji trd oreh, ki ga glodajo, a ga streti ne morejo, je šel po slovanskih državah v nacističnem robstvu val novega upanja, da bo sovražnik strt in bo zasužnjenim Sloanom spet zasijala svoboda. Upanje je rodilo večjo odpornost proti tlačitelju. V Jugoslaviji, kjer boji proti sovražniku niso nikoli prenehali, se je vstaja mogočno razširila, tako da so Nemci, ki krvavo potrebujejo svoje čete na ruski fronti, bili prisiljeni poslati v Jugoslavijo tri nove divizije. V Bolgariji ima protiljudska vlada pod nacističnim vplivom vsak dan več dela z zatiranjem opozicionalcev, ki se s sabotažo in z orožjem upirajo njeni politiki. V Slovaški je nezadovoljstvo vsak dan večje in oborožene skupine kmetov se tepejo proti petoko-lonskim oblastem, ki jih po nemškem ukazu love, da bi jih spravili na rusko fronto. Gibati pa so se začeli v zadnjih tednih tudi Čehi, ki so se brez večjega odpora bili pustili zasužnjiti, ko jih je monakov-ska konferenca obsodila na robstvo. V mnogih čeških tovarnah, ki izdelujejo materijal za nemško vojsko, se je pojavila sabotaža in položaj je moral že biti res kritičen, če je Hitler sklenil odstaviti “protektorja” von Neuratha ter postaviti na njegovo mesto krvoločnega gestapovca Ileydricha, ki je zaradi svojrh zverstev “zaslovel’’ ne samo v Nemčiji marveč po vsem svetu.
S Heydrichovini prihodom se je začel na Češkem in Moravskem krvav teror. V par dneh je Gestapo dala postreljati več sto Čehov, katere je obdolžila, da so pripravljali veleizdajo. Med ustreljenimi je tudi nekaj čeških genralov. Heydrich je dal aretirati, celo genrala Klij asa, katerega je bil Hitler postavil za predsednika češke quislinške vlade; vklenjenega ga je dal odvesti v Ber ■ lin, kjer ga je “ljudsko sodišče” takoj obsodilo na smrt, ker da je ‘pripravljal veleizdajo in podpiral sovražnika”.
naj pohlevno nosijo jarem, katerega jim je naložila nacistična Nemčija. Svojo dobro voljo napram Hitlerju kaže ta vlada tudi z besnim preganjanjem “komunistov” v nezasedenem delu zasužnjene Francije. Toda vsa prigovarjanja in vsa strahovanja nič ne pomagajo. Odpor 'proti Nemčiji je tudi v Franciji vsak dan večji.
Četniški boji v Jugoslaviji
“Popolo di Roma” javlja, da so Italijani izročili paveličevski policiji v Karlovcu 10 oklopnih kamijo-nov, 50 oklopnih motocikljev, 50 “sideears-ov” in dva žarometa za boj proti četnikom, ki delujejo na Hrvaškem. List pravi, da ima Pave-ličeva “svobodna” najmanj “pol-drug milijon sovražnikov”. Mnogi izmed njih “se delajo, kakor da so se prilagodili novemu stanju stvari in se ne upirajo oblastem, vendar pa je prav lahko mogoče, da skrivajo v gozdovih puške in strojnice” ter čakajo na priliko, da jih uporabijo preti vstašem. List piše dalje, da so se mnogi “organizirali, v tolpah, ki se klatijo po bosanskih gozdovih, napadajo policijo, mečejo v zrak
grozodejstva se ne bodo pozabila. Neki ruski publicist je te dni zapisal, da bodo Nemci plačali svoje zločine nad ruskim civilnim prebivalstvom tako, da se bodo še sinovi sinov sedanjih nacističnih barbarov z grozo spominjali pravične kazni, ki je zadela njihove prednike. Na milijone je danes po vsej Evropi ljudi, ki so zaradi nacizma trpeli in trpe. Sveta jeza se nabira v srcih proti zločincem. Gorje Nemcem, ko se bo ta jeza izlila nadnje!
Priznanja nemškega generala
“Manganello” je v Trstu spet prišel v rabo
Nemci vsak dan bolj odkrito priznavajo, da so se glede Rusije všte-li v svojih računih. Mislili so, da bodo v par tednih “opravili”, ker niso bili točno obveščeni o ruski vojaški moči. V Rusijo je bilo strašno težko pinti. Redke tujce, ki .so jim Rusi odprli vrata v sovjetsko državo, je spremljal cel kup gostoljubnih ljudi, ki so jim razkazovali napredek Rusije, d obenem pa nanje skrbno pazili in jim še bolj skrbno skrivali vse, kar se je nanašalo na vojaško pripravljenost dežele.
Nemški geehral Ilasse je objavil te dni zanimiv članek v listu “Boer-
Fašistični kričač Farinacci piše v svojem listu, da so tržaški “škva-dristi” spet začeli rabiti “manganello” proti nezadovoljnežem, “ki širijo neresnične in zlobne vesti”. Pravi, da je treba proti hujskačem uporabiti silo, ker da zastrupljajo ljudsko dušo.
Kar zastruplja ljudi, niso govorice, marveč lakota, ki je vsak dan bolj črna v Italiji. Od 1. oktobra dalje bo dobil vsak prebivalec samo po 20 dkg kruha na dan, čeprav bi ga radi pomanjkanja druge hrane rabil vsaj petkrat toliko.
Vesti, ki prihajajo po skrivnih poteh iz Italije, zatrjujejo, da ljudje dobesedno umirajo od glada, če fašisti mislijo, da bodo z “manga-nellom” pregnali lakoto, se temeljito varajo. — Zanimivo je, da se je to fašistično orodje začelo spet rabiti najprej v Trstu. Nič čudnega bi ne bilo, če so. fašisti uporabili to novo “manganellsko” priiko za to, da so svoje sovraštvo izlili nad našimi tržaškimi Slovenci.
Nedič v nevarnosti
Smrtne obsodbe v Nemčiji
Gd časa do časa prodre v svetovni tisk tud) kakšna vest o zatiranju opozicije v samem rajhu. Tako na pr. so listi poročali preteklo nedeljo o dveh smrtnih obsodbah izvršenih y Berlinu. Neki nemški “komunist” in 44-letna poljska služkinja Boril atovi- iezeva sta plačala z življenjem, ker sta poslušala po radiu prenos iz tujine.
UŽICE, mesto z 12.000 prebivalci, kjer so se te dni vršili krvavi boji med četniki in okupacijsko vojsko, četniki, katerim je pomagalo prebivalstvo so se krepko držali ter je moral sovražnik proti njim vporab-
ljati tanke in letala
Divi Janja Nemcev na Francoskem
Proti nacistični strahovladi so se začeli dvigati tudi Francozi. Sabotaža v tvornicah, napadi na vlake, ki vozijo blago za nemško vojsko, napadi na nemške oficirje in vojaka so na dnevnem redu. Ker so ti napadi skoro vedno tako pripravljeni, da storilcev ni mogoče izslediti, se Nemci maščujejo nad nedolžnimi ljudmi, nad talci. Preteklo soboto na pr. so jih postreljali dvajset, ker so neznani atentatorji, “ki so prav gotovo komunisti” — kakor pravi nemško uradno poročilo, napadli 25. pr. m. nemške transporte.
Vlada vichyskih prodancev na Fi
mostove in železniške tračnice”.
Pri Beljini je po nemških poro-j čilih prišlo 25. septembra do hudega I spopada med Nedičevimi četami in “tolpo komunističnih tolovajev”.
Po poročilih madžarskega lista ¡“Magyar Nemzet” so Nemci spre-I menili “v prah in pepel” mesto 1 Užice, ki je štelo 12.000 prebivalcev, ker so se bili v njem utaborili četniki. Mesto so Nemci napadli z arti-ljerijo in bombniki “Stukas”. Isti list javlja, da je 20.000 četnikov izvršilo napad na neko srbsko mesto, katero ne imenuje, četniki so se umaknili šele, ko so Nemci dobili velika ojačenja. Drugi madžarski list, “Mai Nap”, poroča 27. pr. m., da se “že tri dni bije boj za posest bosanskega mesta Doboja” med četniki ter vstaškimi, nemškimi in italijanskimi četami.
Vsak dan prihajajo iz raznih krajev Jugoslavije poročila o streljanju “komunistov” in talcev. V zadnjem času so se Nemci spravili s prav posebno krvoločnostjo na ujete oficirje jugoslovanske vojske, ki jih drže v koncentracijskih taboriščih. Za vsakega Nemca, ki pade v boju s četniki, streljajo okupacijske oblasti po več zajetih častnikov.
äHttiiiiuayuäiii
lVla.r.fl.li Tnlikn.
sen Zeitung”. Zatrjuje, da je imela Rusija 22. junija, ko jo je nacistična vojska napadla, več tankov nego Nemčija in vse njene “zaveznice”. “Sovjeti”, pravi nemški general, “so spoznali, da so Nemci zato zmagovali, ker so se posluževali ofenzivne taktike motoriziranih oddelkov. Zato so sklenili brž izgotoviti več tankov in več letal, nego jih je imela in mogla izdelati Nemčija. Ni mogoče zanikati, da so na čudovit način dosegli cilj, ki so si ga bili postavili. Posledica je bila, da so Sovjeti, ko je izbruhnila vojna, bili glede tankov in letal v znatni premoči napram Nemčiji in njenim zaveznikom. In ne samo to. Proučava-joč nemške pohode, so se naučili, da so tanki uspešni le, če se jih temeljito uporablja, v ofenzivi in v velikih skupinah”. Pisec trdi, da je nemški napad na Rusijo “rešil Evropo strahovite nevarnosti”. Zagotavlja, da se je nemškemu letalstvu posrečilo izločiti številčno premoč ruske avijacije, kar se pa tankov ti-j če, izgleda, da “imajo Rusi neizčrp-I ljivo zalogo ter so jih znali upora-| biti na najbolj ofenziven način”. Med vrsticami, ki jih je napisal lahko beremo,
General Nedič, po Htlerjevi milosti predsednik “srbske vlade” v Beogradu, nima zavidanja vredne službe, kakor kaže slučaj z njegovim češkim kolego generalom Elija-som, ki ga je bil Hitler pravtako postavil za ministrskega predsednika, pa ga je Gestapo dala sedaj obsoditi na smrt. Poleg nevarnosti, ki jo ne samo za sovražnike nacizma, marveč tudi za take, ki pred njim krivijo hrbet, predstavlja Gestapo, preti Nediču nekaj nevšečnega tudi s strani srbskih rodobljubov. Moskovska radio postaja je javila 28. pr. in., da je skupina neznancev poskusila ubiti generala. Nediča. Podrobnosti o tem dogodku še niso znane.
Značilno za italij m* sko vojsko
Vendar je na svetu nezadovoljnost le pretirana in posebno po vojni se je z vnemo gojila ne zato, da bi bilo posamezniku v pomoč, mar-yeč zato, da se je pokazala v kolikor mogoče slabi luči ta ali ona vlada, stranka, oseba itd. Skratka: služila je in posluževali so se je v politične — torej ne najbolj čedne svrhe. Toda to je bilo še v mirnem času. Danes se radi vojne nezadovoljnost mnogo bolj širi in služi za hudo umazane svrhe. Nemci bi nikdar ne dosegli toliko vojaških uspehov, ako bi jim ne pomagali nezadovoljni elementi v napadenih državah. Pa ti nezadovoljneži niso bili le v visokih reakcijonarnih krogih petih kolon, nego tudi med preprostim ljudstvom, ki si je v svoji nezadovoljnosti želelo katerekoli spremembe. Vse to so dobro izrabljali Nemci, ki so dolga leta širili nezadovoljnost na vse strani ter z njim lastno demagogijo zapeljevali lahkoverne-že, da so končno nekateri začeli verjeti v nacistični “paradiž”.
Tudi med nami je, kot je rečeno, mnogo pretirane nezadovoljnosti, ki je vzrok, da je ta ali oni zaupal vi-sokobobnečim frazam novodobnega “Mesije” in njegovega “evangelija”; radi tega je marsikoga še danes sram, kar bi mu bilo prihranjeno, ako bi znal nekoliko bolj skrivati svoje misli ter se ne navduševal za ljudi, od katerih ui mogoče pričakovati dobrega. Med nami je takorekoč nezadovoljnost v modi iti, če je kdo zadovoljen, mu očitajo, da odobrava vse gorje na svetu.
Dejstva kažejo, da je nezadovoljnost orožje, ki učinkuje včasih bolj porazno nego tanki in letala. 'Poda so slučaji, ki dokazujejo, da je širjenje nezadovoljstva dvorezno orožje, katero utegne postati nevarno tudi tistemu, ki ga rabi. Nemci so s svojo demagogijo in lažmi obljubljali nezadovoljnežem novi red. Danes potlačeni narodi vidijo, kakšne so dobrote tega novega reda in — vstajajo. Pleve nezadovoljstva, ki so ga nacisti gojili, se je mogočno razširilo ter že svoje trne začelo zabadati v nacizem sam. Gele trume nezadovoljnežev, ki so jih Nemci vzgajali, se danes dvigajo proti njim tudi tam, kjer so sprva od nemške okupacije pričakovale boljšega življenja.
I. P.
Italijanski listi so te dni polni hvale za čete, ki jih je Mussolini moral poslati pred ruske tanke in topove za večjo čast in slavo svojega gospodarja, Führer j a Hitlerja. Med fašističnimi glasili, ki pojejo to slavo, je seveda tudi buenosaireški “Mattino”. Napisal je, da je glavna značilnost italijanskih čet na ruski fronti njihova — hitrost. Za ljudi, ki imajo dober spomin, “Mat-tinova” ugotovitev ni nikako odkritje. Hitrost je bila zmerom značilnost italijanske vojske: pri Kobaridu, v Španiji, v Libiji in v Abesi-niji. Zakaj bi ne bila tudi v Rusiji?
nase severne
Dvorezno orožje
nemški general.
kakšno, strahovito žrtvo
Menda ni človeka, ki bi bil popolnoma zadovoljen s svojo usodo: vsak ima mnogo potreb in še na stotine želj zraven. Če smo že tu nezadovoljni, ki'se nemalokrat pre-najemo in še večkrat brez potrebe prenapijemo ter nam tudi še ni treba hoditi v capah okrog, kako mora biti šele tam v domovini, kjer nimajo, vkljub težkemu in pretiranemu delu, niti za življenje najpotrebnejših predmetov. Nezadovoljnost .je, radi hrepenenja po nedoseženem, človeku prirojena, kar lahko opazimo pri onih, ki imajo vsega
! iiPz lifttrphn
meje
Z Dunaja so prišlie ob koncu junija 1941 po ovinkih zaupne vesti o ostrih bojih, ki so se vršili na severni meji Jugoslavije prve dni aprila, ko so Nemci vdrli v Jugoslavijo.
Šele zdaj je prišlo na dan, da je civilno prebivalstvo Maribora sodelovalo z jugoslovansko armado pri obrambi mesta. Vojaki, ki so branili Maribor, so bili Slovenci iz hribovitih krajev in pomagali so jim civilisti.
Nemci so dvakrat naskočili čez Dravo in ko so prišli preko reke, so morali v mestu in predmestjih osvajati posebej vsako skladišče in vsako tovarno, katere je branilo ljudstvo samo z neverjetno požrtvovalnostjo in samopogubno hrabrostjo. Po hudem in dolgotrajnem boju je Maribor le podlegel in tedaj se je začela grozota...
Nemci so privlekli na dan moške, ženske in otroke in jih mučili na vse načine, da bi izvedeli skrivališča poedincev, katerih imena, kakor se razvidi, so že imeli pred napadom na Jugoslavijo. Prijeli so vse prebivalce in jih odpeljali na začasen prostor, ki je bil ograjen z bodečo žico; kasneje so jih odpeljali v koncentracijske tabore v Avstrijo in nekatere na prisilno delo v Nemčijo.
Moške so ločili od njihovih dru-žin. Mnogo mož, preoblečenih .ie »o-
ARGENTINSKE VESTI
NACISTIČNA AKCIJA
Preiskovalni odbor, katerega je imenovala poslanska zbornica in mn naložila nalogo, da preišče delovanje tukajšnjih nacistov, je objavil ta teden svoje četrto poročilo, ki se nanaša na nemško šolstvo v Argentini.
Kakor je znano, je preiskovalni odbor v svojih prejšnjih poročilih dokazal, da Nemška nacionalsocialistična stranka v Argentini, ki je bila razpuščena z vladnim dekretom o društvih z dne 15. maja 1939, še zmerom obstoja, čeprav pod krinko dobrodelnih, prosvetnih in stanovskih organizacij. Vse delovanje tukajšnjih nemških nacistov je pod nadzorstvom nacističnih oblasti v rajhu in tukajšnjega nemškega poslaništva, katero uporablja denar, nabran med nemškimi priseljenci, za protidemokratične in torej tudi protiargentinske svrhe, podpirajoč razne totalitarne obveščevalne urade in liste, med njimi “Painpero”. Na podlagi prvih treh poročil, je poslanska zbornica izjavila, da je nemški poslanik “prekoračil meje svojih diplomatskih poslov in zlorabil diplomatske privilegije”. Ta izjava bi bila več ko zadostovala vsaki dostojni vladi za to, da odpokliče svojega zastopnika, toda nacistični režim je reagiral na popolnoma totalitaren način: polovil je po Nemčiji in zasedenih ozemljih dvanajsterico Argentincev, tisku pa je naročil, naj začne “bombardirati” Argentino. Argentinska vlada še ni izrekla svojo besedo in ta zadeva še ni zaključena.
Sedaj objavljeno poročilo dokazuje, da je vse nemško šolstvo podvrženo nacističnemu režimu; otroci, rojeni v Argentini in torej argentinski državljani, se vzgajajo v popolnoma totaliarnem duhu, v sovraštvu do demokracije in v preziranju argentinskih mož in ustanov. Učitelji na tukajšnjih nemških šolah so morali preko nemškega poslaništva priseči “popolno vdanost in pokorščino” Hitlerju in nacizmu. Učni sporedi, izdelani v Berlinu, vsebujejo vežbanje v nacističnem pozdravljanju in oboževanje kljukastega križa. Iz otrok nemških priseljencev vzgajajo nemške nacistične šole ljudi, ki prezirajo svojo argentinsko domovino in občudujejo nacizem kot edino zveličavni režim.
PREKRIŽANI RAČUNI
Prejšnji teden se je v Buenos Airesu razširila vest, da so pehotne edinice argentinske vojske zasedle vsa vojaška letališča v državi, ker so baje nekateri letališki častniki v Cordobi, Parana in Mendozi pripravljali vstajo proti sedanji vladi. To vest so spremljale govorice, ki so vztrajno zatrjevale, da so vstajo kovali oficirji pod nacističnim vplivom, da so z nekaterih letališč zmanjkali zaboji z bombami, da so
med zarotniki krožili tajinstveni telegrami, itd.
Odgovorni vladni možje sicer priznavajo, da so izdali nekatere “preventivne odloke administrativnega značaja”, vendar pa odrekajo dogodkom vsako važnost.
Vkljub vladni molčečnosti so novinarji ugotovili, da so oblasti ne samo prepovedale vse polete vojaških avionov, marveč so celo naročile odvzeti vojaškim letalom bistvene dele motorjev, brez katerih so neuporabni; nekaj letalskih oficirjev je zaprtih in letališča so pod nadzorstvom.
Ker ni mogoče misliti, da je mala skupina letalcev hotela narediti revolucijo, javnost z največjim zanimanjem čaka na podrobnejše vesti. ki jih bodo oblasti najbrž vendarle objavile, ko se zaključi preiskava, katero so uvedle. Vodilni listi obsojajo zaroto in pravijo, da je obsojanja vredna tem bolj, če je res, da predstavlja nacistično maslo.
DRAGINJA
Cene rastejo tudi v Argentini.
! Povsem razumljivo je to glede precl-J metov, ki jih Argentina mora kupovati drugod. Ni pa razumljivo, da rastejo cene moki, mesu in celi vrsti drugih predmetov, ki jih ima Argentina v izobilju bolj ko kdaj prej, ker sedaj mnogo manj izvaža nego v normalnih časih. Tu so špe-kulantje na delu, ki umetno navijajo cene, ker se jim zdi, da morajo tudi oni nekaj več zaslužiti zaradi — evropske vojne.
Buenosaireški mestni svet se je obrnil na občinskega načelnika z zahtevo, naj pove, koliko so se cene zvišale in kaj bi bilo treba storiti, da se ublaži vsaj tista draginja, ki jo špekulantje na umeten način delajo.
STRELJANJE NA PATERNALU
Na križišču. ulic Avenida San Martin in Nicasio Oroño, na Pater-nalu, je bilo v soboto zvečer streljanje. Neka skupina ljudi je hotela prirediti propagandni shod za pomaganje Sovjetski Uniji, ni pa imela potrebnega dovoljenja policije. Ko so se okrog 8. ure zvečer začeli zbirati ljudje, bilo jih je kakšnih 250, je na ulici službujoči policaj hitel k telefonu z namenom, da pokliče ojačenja. Toda preden je mogel to storiti, so ga obkolili nekateri mladeniči ter ga začeli obdelovati s pestmi in nogami. Policaj je pograbil samokres in trikrat vstre-| lil v zrak, da bi priklical pomoč. Res je kmalu prihitel policijski telegrafist Ortello in ko je enkrat vstrelil v zrak, so se zborovalci razbežali. Dva udeleženca, eden je Argentinec drugi pa Poljak, je policija aretirala.
SLUČAJ“URUGUAYA”
Dne 27. maja 1940 je nemška pod-
mornica torpedirala argentinski trgovski parnik “Urugnay”, ki je vozil blago v nevtralno luko. Tukajšnja vlada je od Nemčije zahtevala odškodnino in zadoščenje. Toliko je bilo znano javnosti, ki se je potem začudeno vpraševala, kaj in kako je odgovorila nemška vlada. V javnost ni prodrla nobena vest o uspehu argentinskega protesta. Sedaj se je ta zadeva razčistila pred senatom. Izkazalo se je, da je tukajšnja vlada energično nastopila v zaščito časti in interesov republike in gnala stvar naprej, dokler je vodil državne posle dr. Ortiz. Ko je pa na njegovo mesto prišel podpredsednik Castillo, ki si .je izbral novega zunanjega ministra, je Argentina popustila. Senat je po daljši razpravi sklenil priporočiti vladi, naj to zadevo spet vzame v roke in s tem zadosti upravičeni nacionalni težnji Argentincev.
, Zanimivo je, da je proti temu sklepu glasoval en sam -senator. Zanimivo je to zaradi dejstva, da ima v senatu veliko večino konservativna stranka, ki dr. Castilla v vsem podpira glede notranje politike.
GIBANJE PARNIKOV
Dolgo ni dospel iz Evrope noben parnik izvzemši angleškega “Anda-lucia Star”, ki je že na poti nazaj proti Evropi.
Prejšnji pondeljek pa je priplul še drug angleški poštni parnik, namreč “Higl. Monarch”.
V sredo je dospel španski “Čabo de Buena Esperanza”. Na poti pa sta še dva španska prevoznika in sicer ‘Cabo de Hornos” in “Monte Gorbes”.
VROČINA JE NASTOPILA
Dočim smo imeli zadnje čase v splošnem precej mrzle in suhe dneve, kar je povzročilo, da so rastline pozeble in zastale, pa smo dobili ta teden prav poletno vreme, saj kaže toplomer čez 30 stopinj nad ničlo.
kih, bi niti ne uganil, kakšne kraje iuui tak človek v mislili, ko bi ne čital tukajšnjih dnevnikov in poslušal radijskih poročil. Saj sem se moral čuditi, ko mi je eden govoril o Teranu — še posebno ker sedaj ni vojnih operacij po Krasu, kjer namreč pridelujejo znamenit teran, šele ko sem se domislil na Perzijo in Teje z ruskimi zemljepisnimi imeni, ki heran, sem razumel, kaj hoče. Isto jih Slovenci pišemo prav tako kakor Rusi. Marsikateri mlajši rojak ni mnogo vedel in, kakor dokazuje izgovorjava, še danes ne ve za Moskvo, Varšavo itd. Tudi ne zna, kako se izgovarja Darkov, Kijev, Krim in še mnogo drugih krajev, o katerih čita*in tudi vidi zaznamovane na kakšnih skicah po tukajšnjih listih. Tudi ime naše praslovanske domovine Ukrajine rabijo nekateri po tukajšnjih vzorcih, čeprav jo skoro po vsem svetu imenujejo tako kot na Ruskem in rabimo tudi Slovenci podobna imena za razne dežele (primerjaj:	pokrajina, krajina,
Kranjsko — Krajinsko itd.).
Naš človek se hitro in zelo rad uči, a ker rabi navadno tuje pripomočke ter prezira naš tisk, je nemalokrat skoro smešen, še posebno kadar se. zavzema za slovanstvo, kakor se to dogaja sedaj. Prav je, da se zanimamo za tiste kraje in gojimo slovansko misel, a ravno radi tega se moramo učiti slovenski ter spoznati zgodovino in zemljepis vseh slovanskih ljudstev, kar pa ne dosežemo s preziranjem domačega tiska in listanjem po tujem, večkrat nam sovražnem čtivu. Saj je znano, da tujci ne pišejo ravno laskavo c slovanski zgodovini in življenju slovanskih ljudstev.
I. P.
begnilo v gore, da od tam nadaljujejo boje čim dobe priliko. Starše, žene in otroke vseh onih moških, ki so bili navijem ovadeni po nemčur-skih petokoloneih, da so vojakom pomagali braniti Maribor, so postrelili kar v masah. Na cele kupe je bilo človeških trupel, katera so Nemci posipali z živim, apnom.
Okrog 1800 mariborskih Slovencev je bilo na ta način ustreljenih in iztrebljenih. Nekaj dni pozneje je enaka usoda zadela vse voditelje slovenskih delavskih in kulturnih organizacij, socialiste in druge.
Domneva se, da so naciji prinesli s seboj iz Avstrije cele sezname imen vseh aktivnih Mariborčanov, katere so potem iskali in pokončali, kogar so dobili v roke:
Računa se s približno gotovostjo, da je bilo doslej aretiranih in odvedenih drugam ali pa so “izginili brez sledu” — okrog 15.000 slovenskih družin iz Maribora in okolice. Te družine so morale pretrpeti in še trpe najostudnejša ponižanja in mučenja. Na njihova posestva, v njihove hiše so se pa tokj začeli seliti Nemci.
*
Čim so Nemci zasedli severne slovenske kraje, so takoj izgnali vse slovenske frančiškane, ki so pobegnili v kraje pod italijanskimi oblastmi. Sedaj pa so italijanske oblasti
— ki se ponašajo, da so čuvaj katolicizma in krščanstva — internirale vse ubežne frančiškane v napol podrtem in za človeško bivanje nepi ikladnem gradu v Vrtojbi pri Gorici, 'la grad je bil nekoč lastnina knezov Thurn in Taxis. Zaprtim frančiškanom je prepovedano vsako pismeno občevanje s svojimi predstojniki.
Washington. — Tukajšnje .jugoslovansko poslaništvo je izvedelo, da so fašisti v Splitu, Dalmacija, ubili drja. Berislava Angjelinoviča, ki je bil pred leti ataše za tisk pri poslaništvu v Washingtonu.
Washington. — Iz Curiha, Švica, poročajo, da se vladajoči fašisti na Hrvaškem dele v 2 grupi, germanofile pod vodstvom Budaka in italo-file pod vodstvom Paveliča. Obe grupi nagajata druga drugi, ampak obe sta pod kontrolo nemških nacistov. Medtem se dnevno nadaljujejo aretacije in eksekucije. Kolikor je doslej znano, so bili ustreljeni hrvaški pisatelji Miškin, Smolej in Herceg, časnikarja dr. Sokolič in dr. Kojič se nahajata v nemškem koncentracijskem taborišču in pesniki ter intelektualci Miroslav Kre-ža, dr. Andrija Štampar, dr. Rudolf Majsner in mnogo drugih je še v začasnem zaporu v Zagrebu.
Nekaj o Teranu z veliko začetnico
V vsaki vojni nastajajo mnogotera vprašanja in se vzbujajo zanimanja za različne predmete, tako n. pr. nove vrste orožja, razne statistike, vodilne osebe itd. Kar mora pa človek posebno znati, če hoče slediti vojnim dogodkom, je zemlje-pisje, brez katerega si ni mogoče predstavljati raznih pohodov in premikanj čet v vojni. Vojna je v tem slučaju, šola za zemljepis, kjer tudi mnogo naših rojakov, ki jih zanima potek bojev, dobiva svoj prvi pouk. Vsaj tako moramo sklepati, ker mnogi rabijo tuja in, vsaj kar se tiče ruskih in dežel v vzhodni Evropi, nam protivna zemljepisna imena, ki se v našem jeziku mnogo lepše slišijo kakor v drugih.
Ko se pogovarjam s tem ali onim rojakom o sedanjih vojnih clogocl-
Veliki zavod
“RAMOS MEHA”
V e n e r e a s
ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje.
SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi ■ krvne analize (9141
KOŽA: Krončni izpahi, mozoljčki. Izpa* danje las. Ultravioletni žarki.
ZLATO ŽILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin.
SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju.
ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenija, izguba spomina in šibkost.
REVMATIZEM: kila, nadua, gota. šibkost srca, zdravimo po modernem nemškem načinu.
PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča.
ČREVA; colitis, razširjenje, kronična zapeka.
GRLO, NOS, UŠESA, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin.
POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 30.— PLAČEVANJE PO $ 5,— NA TEDEN
Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIJAUSTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenj zajamčeno. — Ugodno tedensko in me-plačevanje.
OD 9—12 OB NEDELJAH OD 8—12
R i v a d a*v i a 3070
PLAZA ONCE
Poslužujte se svojega lista
Koliko je naših rojakov, ki se ogrevajo in čitajo nek večernik, katerega imena se nam ne zdi niti vredno imenovati, mesto, da bi ei-tali in podprli edino slovensko glasilo, ki ga imamo v Južni Ameriki, to je “Slovenski list”.
Tisti večernik, za katerega se nekateri tako ogrevajo je list plačan in podpiran od naših sovražnikov. Dobro znajo rojaki, kaj so napravili ti sovražniki z našo domovino. Upro-pastili so jo, izmozgali do kosti, mehhejše ljudi napravili ^za prave sužnje, trdnejše pa postreljali, ali spravili v ječe in koncentracijska taborišča. Tudi družine so naši sovražniki, ločili tako da je mnogo očetov in mater, ki ne vedo kje so njihovi otroci, mož ne ve za ženo in obratno, brat ne ve za brata in sestro, otroci ne vedo za starše itd.
Nerazumljivo- se nam tedaj zdi, kako. je mogoče sploh prijeti v roke tak list in ga citati, kajti vsakemu poštenemu človeku se bi moral tak list studiti in bi ga moral energično zavračati.
Mi pa imamo tu Slovenski list, ki ni nikako trgovsko podjetje in od nikogar podpiran. List se vzdržuje le od poštenih in dostojnih oglasov in naročnin. Pravimo poštenih in | dostojnih oglasov, ker oglase dvom-| ljive vrednosti ali nemoralne utirava Slovenskega lista kratkomalo odklanja. Razume se, da radi tega list trpi in prenaša velike žrtve.
Zato pa rojaki in rojakinje poslužujte se svojega glasila. V njem boste zvedeli razne vesti iz naše trpeče in podjarmljene Jugoslavije v kateri trpe vaši očetje, matere, bratje in sestre, od nekaterih tudi nedolžni otroci. Podpirajte in priporočajte list,, ki nam je danes tako potreben, kakor še nikdar, saj vam mora hiti znano, da imajo nemški oblastniki v Sloveniji ukaz, iztrebiti slovenski živelj in napraviti našo lepo Slovenijo nemško.
S teni, da boste podpirali našo besedo in gojili narodno zavest, bomo ohranili mi to, kar hočejo Nemci na naši rodni zemlji uničiti.
Je sicer res, da se radi ogrevamo za vse, kar je tujega, svoje pa omalovažujemo. Tako je tudi pri listih. Toda to ni pravilno. Slovenski list je dobro pisan, saj so članke zadnje čase ponatiskovali celo domovinski list, ko so še izhajali. Ce pogledate pa sedanje severnoameriške liste, boste našli v njih vedno ponatisnjen kak naš članek, posebno uvodnik. To .je jasen dokaz, da so naši članki dobri.
Zato rojaki in rojakinje segajte po našem glasilu, ki je vsem na raz^ polago. ker je glasilo slovenskih izseljencev. Priobčujte v njem društvena poročila ter oglase. Pripomnimo pa, da se bo sprejemalo v list le oglase in poročila društev, ki so v skladu z našo splošno idejo, to je za osvoboditev naše zemlje izpod tujega jarma, oglase in poročila društev, ki ne bodo delala v tem smislu pa tudi za plačilo ne bomo priobčevali.
, Slov. Babica j
FILOMENA BENEŠ-BILKOVA {
Diplomirana na Univerzi v | Pragi in v Buenos Airesu | Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer f LIMA 1217 —'BUENOS AIRES i U. T. 23 - Buen Orden 3389	\
Slovenska restavracija
ima vedno na razpolago svežo in dobro hrano, najboljša vina ter vedno sveže pivo.
Gostje imajo na razpolago tudi lepo urejeno ZIMSKO in
LETNO KEGLJIŠČE.
MARIJA SANCIN
JORGE NEWBERRY 3372
V DAR DOBITE
na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RAD ALJ
Facundo Quiroga 1325
U. T. 22 - 8327 DOCK SUD
Naznanjam cen j. rojakom, da imam že za SPOMLAD in POLETJE veliko izbiro najfinejšega blaga. — Cene zmerne!
Delo prvovrstno!
Krojačnica
LEOPOLD UŠAJ
GARMENDIA 4947 La Paternal Buenos Aires

iVesti iz organizacij
članski sestanek
V nedeljo 5. oktobra ob 5 uri popoldne bo sestanek članstva “Slovenskega doma”.
Sestanek se bo vršil v društvenih prostorih, ulica Gral. Cesar Diaz 1657.
Dolžnost članov in članic je, da se sestanka gotovo udeleže.
»
Odbor.
Prireditev paternal-skih šolarjev
Po dolgem času bomo spet imeli priliko videti na odru šolarje paternal ske šole. V nedeljo 26. oktobra ob 4 uri pop. se bo namreč vršila v armenski dvorani, ulica Acevedo 1353 VELIKA ŠOLSKA PRIREDITEV, katere natančni spored priobčimo pozneje. Spored pa bo nadvse zanimiv in velik. Naši paternal-ski šolar j i nam niso že dolgo nič pokazali, pa se hočejo zato sedaj tembolj postaviti.
Poleg šolarjev pa bodo nastopila tudi naša paternalska dekleta in pevska zbora Slovenskega doma.
Začetek bo točno ob 4. uri.
Po sporedu bo ples.
Omeniti moramo, da bo tudi sre-čolov. Kdor bo imel šrečo, bo lahko za male centave diihil nov izboren radio-aparat. Bodo pa še mnogi drugi vrednostni dobitki.
Ker se gre za našo šolo, ki je v teh težkih časih tolike važnokti, mora biti v ponos.in dolžnost, da prireditev posetite. Primerno bi bilo tudi, da bi se spomnili ob tej priliki šole s tem, da bi naklonili kak dobitek za srečkanje, kar upamo, da boste tudi storili.
Dobitke pošljite v šolo na Paternal, ulica Paz Soldán 4924 ali pa javite po Telefonu na 59-6413 ali 62-2985, da se gre dobitke sprejet.
Odbor šolskega društva prosi vsa naša društva, da bi na ta, kakor tudi dan preje, ne priredili zabave.
Proslava 1. Decembra
Jugoslovanska narodna obrana bo letos priredila proslavo našega narodnega praznika ter se bo ista vršila v bosoto 29. novembra ob 9 uri zvečer, v dvorani “Unión Tranviarios”, ulica Moreno 2967 (tri kvadre od Plaza Once).
Opozarja se vsa naša društva še sedaj na to prireditev.
DOMAČA ZABAVA
v Slovenskem domu
Slovenski dom bo imel v NEDELJO 12. OKTOBRA ob 4. uri popoldne, v svojih društvenih prostorih, ulica GRAL. CESAR DIAZ 1657 na PATERNALU
D o
maco z
aba
v o
na kateri bo na sporedu poleg nastopa pevskih zborov tudi lepa veseloigra enodejanka:	“MUTASTI
MUZIKANT”.
Rojakinje in rojake že sedaj opozarjamo na to domačo zabavo!
Trgovina čevljev t
BELTRAM
Vsakovrstna izbera čevljev | in copat.	t
Dto. Alvarez 2288 — Paternal j
Buenos Aires	?
ZOBOZDRAVNIKA DRA. S AMOILO VIČ de Falicov in DR. FELIKS FALICOV
Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure.
DONATO ALVAREZ 2181
U. T. 59 - 1723
JUGOSLOVANSKA RADIO URA
Naši izseljenci morejo poslušati jugoslovansko radio uro vsako soboto od 7 ure 45 minut do 8 in x/4 na postajo L R 2 Radio Prieto.
Rojaki in rojakinje, poslušajte to našo radio uro, kjer boste uživali naše narodne pesmi in zvedeli tudi kaj iz našega narodnega življenja.
IZ ROSAMA
HIMEN
V soboto, dne 27. septembra se je poročila članica Slov. D. D. “Triglav”, Ivanka Špiler, doma iz Na-danjega Sela pri Sv. Petru na Krasu z Rudolfom Boštjančičem iz Jasnega pri Ilirski Bistrici. Novoporočencema čestitamo! Ivanka zapustila si ta lej dih stan in v zakonski jarem se vpregla teman. . . Res presladki so dnevi, ki tebi teko, sladkejših gotovo zate več ne bo!	'	.
Tovariši tvoji, želimo ti veselje, naj se ti spolnijo srčne vse želje — Bog živi mladega ti moža, da tudi zlato poroko dočakaš veselo, v slogi in sreči naj Vama dnevi in leta teko. .. Po smrti dobrotno naj Vaju poplača nebo!
Franc Mezgec
Za pomoč Rusiji
Buenos Aires, 14. septembra 1941. Tukajšnji Demokratični odbor v pomoč ZSSR. katerega vodita dobro poznana borca Dr. Bunge in Dr. Troise; je 5. t. m. odposlal prvo po-šil.jatev blaga darovanega od strani onih, ki se zavedajo današnjega za vse človeštvo odločilnega boja, boja na življenje in smrt; med napredkom in barbarskim nazadnjaštvom: Kakor je zgoraj omenjeni odbor svoječasno poročal v delavskem časopisu “La Hora” je bila vrednost odposlanega blaga, cenjena na
117.000.— pesov in to: volnene obleke, razne zdravniške potrebščine, milo in razni drugi proizvodi.
Slovenski odbor prijateljev Sov. Rusije v Buenos Airesu je izročil omenjenemu odboru nabrane prispevke, kakor .je bilo poročano v zadnji štev. Njive.
Nabrano na nabiralne
pole do 5. avgusta t. 1.	$ 252.95
Stroški:
Štampiljka odbora	$	2.50
Letaki	„	8.00
Solidarni boni „	7.80
Izročeno 6. avgusta $' 234.65 ,,	30.	„	„ 331.—
$ 18.30 „	18.30
234.65
Izročeno osrednjemu odboru v pomoč Rusiji do 5. avg. t. 1. pesov 234.65.
Pododbor za Chacarito prejel od slov. skupine v Rio Negro pesov 77.—, manj $ 1.—, plačane poštnine, znaša	$	76.—
Nabrala tov. P. Jamšek
med slov. ženami	„	23.—
Razprodani solidarni boni „ 232.—
$ 331,-
Objave poslaništva
POSLANSTVO KR. JUGOSLAVIJE — BUENOS AIRES
Avenida de Mayo 1370/III.
U. T. 37 - 4551
Kr. jugoslovansko poslaništvo poziva, da se zglase naslednji izseljen-
Cl :
Prabečič Stjepan, iz sela Gradiči št. 15. V Argentini se nahaja že kakih 12 let. V domovini ima mater, ženo in dva otroka. Drugih podatkov ni.
ŽENITNA PONUDBA
_Vdovec, s petletno hčerko, star 3i let, mehanik z dobro plačo, stal-n'ni.JÍe^0m ’n dobrim gospodarskim stališčem zeli znanja v svrho ženitve z dekletom ali vdovo v starosti od 30—35 let.
Panudbe nasloviti: Poste Restante, Correo Central, Cédula de Identidad No. 1125000.
Skupaj $ 565.65
Poleg te svote, katera je bila izročena Dem. Odb. v jiomoč Rusiji, je prve dni naci-fašističnega napada na Rusijo, skupina Slovencev nabrala za tiskovni sklad “La Hora” $ 26.— in pododbor na Chacariti $ 10,50. Ti prispevki so bilii zroče-ni upravi omenjenega časopisa, kakor tudi izjava slov. odbora v pomoč Rusiji, v kateri se energično obsoja kriminalni napad na prvo delavsko kmečko državo. Omenjena izjava je bila priobčena z navedbo, da je bila poslana od strani Slovakov, kar pa v resnici je, da jo je poslala slov. skupina v Villa Deveto, toliko v pojasnilo.
Slovenski priseljenci! Danes, ko se je vsa svetovna črno-žolta sila združila pod okriljem modernih Hunov, na eni strani, da podjarmi Rusijo, je potrebno, da brez vsakega kolebanja priskočimo na pomočniškim borcem, katerih junaštvo in hrabrost občuduje ves svet. Treba .je, da jim pomagamo z vsemi našimi močmi. Kaj je to, kar mi damo v primeri s tistim, kar oni darujejo in to že tekom treh mesecev! In vendar je njih zmaga, tudi naša zmaga in vsega človeštva. Iz današnjih razvalin bo vzcvetelo novo življenje. Zato pa je potrebno sodelovati za čimprejšnjo zrušitev največjega sovražnika človeškega napredka — nacizma in fašizma.
Slovenci! Sovjetska Rusija pod vodstvom Stalina poziva vse napredne narode v boj proti naci-fa-šizmu. Živela Sov. Rusija in vse države, katere z njo sodelujejo v tej gigantski borbi.
Slovenski odbor v pomoč ZSSR.

“SLOVENSKI DOM”
VABI NA
PRVO POMLADANSKO
Domačo zabavo
katero bo priredil v
NEDELJO, 12. OKTOBRA
ob 5 uri pop. v svojih prostorih, Gral. CESAR DIAZ 1657 (tri kvadre od Av. San Martin po Donato Alvarez proti Gaoni).
SPORED:
1)	Laharnar: POZDRAV, poje mešan zbor.
2)	Medved: LJUBEZEN IN POMLAD, poje moški zbor.
3)	Igra enodejanka:
“ MUTASTI MUZIKANT ”
OSEBE:	.. J
Lesnik..........Emil	Lozej
Mara, njegova žena .... Marija Lakner
Katrica, služkinja.Irena	Jekše
Tone Lisica..Martin	Keber
Ozebek, čevljar.Mirko Peljhan
PO SPOREDU PLES IN PROSTA ZABAVA DO 11 URE ZVEČER
IGRA SLOVENSKI ORKESTER
Vse rojake in rojakinje vljudno vabi
ODBOR
.1
Pa se spet pomiri to čudo plamena, čeladica se zoži. Soba ti je postala tuja, staro pohištvo se leskeče v neznanih, zlatih odtenkih. Podobe na steni utonejo. Polagoma se soba napolni z dišavo raztopljenega voska. Vsi predmeti na mizi so čudno
m
Vdeleženci na zboru J.N.O. v San Antonio de Arreco
0
svečavi
Pri električni luči moraš biči :ia vse pripravljen. Kar sredi večera ti električna žarnica mrkne, pa si v temi! Sediš v “egiptovski temi”, tipaš okoli, sezaš v predale, vendar ne najdeš varovalke. Dolgo sediš, strmiš v blede šipe v oknih, ki so se kar nekam povečala, dokler se slednjič vendarle ne domisliš, da imaš nekje še nekakšno svečo.
Glej, sreča, ki je sicer tako opo-teža, ti je slednjič vendarle mila! Najdeš konček sveče-, prižgeš stenj in jo previdno preneseš na mizo. Majhen pepelnik mora biti namesto svečnika in kar zadosti ti je svetlo, bolj svetlo, kot si pričakoval od sveče.
Kar čudno in posebno ti je, ko strmiš s priprtimi očmi v ozko zlato čeladico plamena, ki ga nič več ne poznamo. Prevzame te čar svetlobe, ki ti prešine srce kakor sijaj mesečine.
Delo s kolonami številk in s čedno postavljenimi razpredelki se ti zazdi tfapasto in smešno. Bela, svetla luč žarnice je tovarišica razuma, luč sveče pa je podoba plemenite duše, ki se po tihem, tihem použiva.
Ozka, zlata čeladica včasih zaplapola, potem se malce poveča modri jedro okrog stenja, kar pomeni, da so skozi sobo zavalovile drobcene niti prepiha.
prešlnjeni z nenavadno svetlobo, zvežnji papirje so rumenkasti ko slonova kost, zrcalo zaživi v toplem odsevu, ki poteka čezenj svetla proga kakor Rimska cesta na nebu.
Skrivnostna luč sveče ti povede dušo za stoletja nazaj. Tako ti je, kakor bi se oglasila ena sama orgelska piščal in misli ti zaplovejo onkraj vse sedanjosti.
ALI SI ŽE PRIDOBIL NOVEGA NAROČNIKA ?
Ljudski pesniki
V pisani družbi slovenskih mož ne smemo pozabiti na one, ki se niso proslavili niti z debelimi ali številnimi knjigami niti s kakim drugim imenitnim delom, ki so pa živeli v ozkem stiku z našim kmetom, delili njegovo usodo, občutili vse njegovo gorje in ki smo jih danes že skoro pozabili, a so jih dobro poznali in dolgo hranili v spominu njihovi bližnji rojaki. To so bili možje, ki so se v mnogih slučajih sami naučili pisati in brati in ki so v prepro-
Trgovei in obrtniki!
Oglašajte v “Slovenskem listu ”, da Vas bodo naši ljudje poznali!
KADAR IŠČETE SLUŽBE
obrnite se na rojakinjo
Berto Černič
DORREGO 1583 — Gs. Aires
U. T. 54 - 3588
stih pesmih v narečju domačega kraja razodevali, kaj čuti in kako živi naše ljudstvo.
To so naši ljudski pesniki, zanimiv pojav v slovenskem narodnem življenju druge polovice XVIH. in prve polovice XIX. stoletja. Zlagali so posvetne pesmi in s tem dopolnili starejše, po pretežni večini le nabožne pesništvo. Njih pesmi so se širile ustno, le redkeje po tisku, ali pa jih je ljudstvo prepisovalo in so imeli v dobi pomanjkanja slovenskih posvetnih knjig, v dobi samo nemških ljudskih šol in ponemče-valne avstrijske politike tudi važen narodnostni in kot prigodnice družabni pomen.
Na Koroškem sta se proslavila kmet Andrej Schuster-Drabosnjak (roj. 1768, umrl po 1818.) iz Drabo-sinj pri Jezercih nad Vrbo in tkalec Miha Andreas (1762—1821.) iz Roža. Prvi je priredil po nemškem vzorcu razne igre svetopisemske vsebine, pasijonske in božične igre ter igre o izgubljenem sinu in o egiptovskem Jožefu, ki jih je ljudstvo rado igralo. Napisal je tudi veliko število posvetnih verzov o hudih ženah, pijancih in kmetiških razvadah. Njegov drug Andreaš je zlagal posvetne in nabožne pesmi ter jim tudi zložil napev. Osem njegovih pesmi, ki sta jih objavila Slomšek in Ahacelj v zbirki “Pesmi, po Koroškem in Štajerskem znane” (1. 1833), kaže pesnika kot učitelja, ki hoče narod nravstveno dvigniti.
Na Kranjskem je bil znan zlasti “šmarski šomašter” Matevž Kračman (1770—1854), učitelj in organist v Šmarju pod Ljubljano, ki je zložil razen cerkvenih tudi posvetne pesmi, v katerih opeva svoje ali svojih faranov vesele in žalostne prigodbe in ki so deloma še danes znane v domačem kraju. Njegove cerkvene pesmi pa so njegovi učenci širili še dalje po dolenjski strani.
Na štajerskem je zaslovel Štefan .Modrinjak. Rodil se .je 23. decembra 1774 v Središču, od koder je imel najbližjo pot v Varaždin, kjer je pričel svoje študije. Nadaljeval in dovršil jih je v Zagrebu in Gradcu ter bil 1800. leta posvečen za mašnika. Prvo dušnopaStirsko službo je opravljal pri Sv. Miklavžu v Ljutomerskih goricah, a bil že 1801 premeščen v Veliko Nedeljo in čez tri leta v Ormož. Leta 1805 je prišel k Sv. Tomažu više Velike Nedelje, kjer je postal župnik in ostal do leta 1814. ko je menjal službo z miklavškim župnikom in odšel zopet, k Sv. Miklavžu, kjer je zanemarjeno župnijo že v dveh letih uredil. Zadnja leta .je prišel s svojimi predstojniki navzskriž in se je začel čezmerno vdajati pijači. Umrl je. nagle smrti 8. oktobra 1827.
________(Nadaljevanje prihodnjič)
I
List izdajata: “SLOVENSKI DOM” in KONSORCIJ
LIST
CERKVENI VESTNIK
5.	okt. maša za Franca Ilnikav na Patemalu. Zapoje tudi žalni zbor.
Pri sv. Rozi ob 12 uri za Antona Pipan.
Molitve na Paternalu.
12.	okt. maša na Avellanedi.
Pri sv. Rozi ob 12 uri za rajne Keber in Batistič.
Molitve na Paternalu.
Rosario. 7. okt. maša ob 9 uri pri sestrah na Cordobi 1646. 6. in 8. oktobra maša istotam ob 7.30 uri. I-mate tudi priliko za sv. spoved.
Cordoba. Maša 9., 10. in 11. oktobra ob 8 uri v La Merced. Pred in po maši prilika za sv. spoved.
7.	okt. je roženvenska Mati Božja. Mesec oktober je roženvenski mesec.
Zato bomo pri popoldanski pobožnosti vsako nedeljo molili rožni venec za mir in ste toplo povabljeni vsi rojaki.
V Novi Pompeji bomo to leto ime-
li shod šele 9 novembra, ker so pre- I je neki zadržki .
Zelo toplo se priporoča vsem, da | bi ta mesec molili vsak dan rožni venec za pravičen mir. Tistim, ki je mogoče, naj stopijo v bližnjo cerkev, kjer se vrši roženvenska pobožnost vsak večer.
*
Izseljenski duhovnik J. Hladnik odide za en teden na potovanje in bo obiskal rojake v Rosariju in Cordobi.
Tz Buenos Airesa odide 5. oktobra zvečer do Rosarija. 8. okt. ponoči bo nadaljeval pot v Cordobo, kamor pride 9. okt. ob 8 liri in se bo zadržal do 11. okt. ob 20 uri, ko odpotuje nazaj v Buenos Aires, kamor bo prišel 12. okt. zjutraj.
V Rosariju lahko povprašate rojaki zanj na Cóordobi 1646, kjer bo tri dni sv. maša, v Cordobi pa pri belih menihih “La Merced” Riva-davia in 25 de Mayo.
Janez Hladnik
KLINIKA ZA VSE BOLEZNI
Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni v Dr. A. AZAGUIRRE.
Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah. obistih, jetrah. želodcu, živčevju, glavobol in revmatizem, ženske bolezni.
Analizacije krvi, vode itd. so izvršene po Profesorju Narodne Univerze v Buenos Airesu Dr. I. Raffo.
RAYOS X, DIATERMIA in ELEKTRIČNO ZDRAVLEJNJE.
Zdravniški pregled $ 3.—
Sprejemamo: od 9—12; pop. od 15—21. — Ob nedeljah in praznikih od 9—12.
GOVORI SE SLOVENSKI
S U I P A C H A 2 8
(1 kvadro od Av. de Mayo v višini S00)
Peter, dijak:
POMLAD
Zdaj zopet vleče jug, pomladna voda še cedi v kadunje. Poveži v culo svoje revne cunje in soncu se predaj moj mračni drug.
Pomlad se peni, čas je za odhod. Dovolj že dni je šlo v obupu. mimo. O bratje, oljčne vejice vzemimo, s pomladno zarjo pojdimo na pot.
§ FOTOGRAFIJA |
| “LA MODERNA” I
| VELIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU
$ Ne pozabite	M
jj FOTO “LA MODERNA”|
S. SASLAVSKY Av. SAN MARTIN 2579 Telefon: 59-0522 - Bs. Aires

$
X
§
PRVOVRSTNA KROJAČNICA
“LA ESTRELLA’’
ZA POMLADANSKE IN POLETNE OBLEKE
V ZALOGI VELIKA IZBIRA BLAGA ZNAMKE SUPERLAN
Ana Ch
r po va
Slov. babica
dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici “Raw-son”, se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna.
ENTRE RIOS 621
U. T. 38, Mayo 8182
Dr. Nicolás Martín
ODVETNIK
ZA TRGOVSKE ZADEVE
Posvetovanje za naročnike Slovenskega lista brezplačno.
\ ARENALES 1361
j U. T. 41-3520, Buenos Aires
Krojaenica ‘Gorica’ Franc Le!)an
WARNES 2191	Bs. Aires
Nasproti postaje La Paternal
Stanislav Maurič
TRELLES 2642 — Buenos Aires U. T. 59 -1232
AKO HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA
zatecite se k
Dr. A. GODEL
Sprejema se od 9 do 12 in od 15 od 21 ure. GOVORI SE SLOVENSKO _____BARTOLOME MITRE 1676
ë
j
V3
□
Técnico Constructor
Proyectos - Planos Trámites
11
li
i
Slovenski stavbenik
Za načrte, betonske preračune I in Firmo,	|
obrnite se do tehničnega f konstruktorja
FRANCA KLANJŠEK Marcos Sastre 4363
Villa Devoto U. T. 50 - 0277
Hornigón Armado - Firma de los Planos Pedro Moran 5130 Buenos Aires U. T. 50 - 5585
Caričin ljubljenec
ZGODOVINSKI ROMAN
Nadaljevanje 245
Katarina je bila tedaj stara dvajset pet let.
Narava jo je obdarila z vsem, kar si more zaželeti žena.
Bila je lepa, imela je prekrasne oči in baš te oči so ji prinesle toliko uspeha pri moških.
Katarina ni nikdar niti slutila,.da bo postala carica.
Bila je hčerka nekega neznatnega nemškega princa, samo slučaj je hotel, da je pruski kralj Friderik II. predlagal, da bi ruski prestolonaslednik Peter vzel Katarino za ženo.
Ta Peter je bil surov in neizobražen človek.
Bil je pijanec in se je kljub svojim letom še vedno rad igral kakor otrok.
Posebno je užival, kadar se je igral s sivnčenimi vojaki, jih prestavljal in streljal nanje iz majhnega topa z grahom.
Njegove poteze so izdajale bebca, bil je nerazvit, vse to pa ni motilo še bolj neumnih dvorjanikov, ki so se klanjali in se prilizovali svojemu bodočemu vladarju.
Že od prvega začetka je bilo Petru popolnoma vseeno, s kom ga bodo poročili.
Ljubezen je že spoznal v najzgodnejši mladosti, skoraj vse dvorne dame na petrograjskemu dvoru so bile njegove in zato je bil popolnoma ravnodušen, ko so mu izbirali zakonsko družico.
Za svojo ženo se sploh ni zmenil.
Že v prvi poročni noči jo je zanemarjal, tako pa je bilo tudi vse naslednje noči — namesto, da bi se posvečal svoji novoporočeni ženi, je sedel s svojimi prijatelji v kakšni zakotni krčmi in pil.
Razumljivo je, da Katarina ni bila srečna, toda svoji okolici ni nikdar pokazala, kako ji je.
Pretvarjala se je, pripovedovala je, kako je srečna in nikdar se ni pritoževala svoji sorodnici carici Elizabeti.
Tako je čas mineval.
Nekega dne pa je vzklila v njenem srcu ljubezen, toda ne za svojega soproga — to je bilo popolnoma
nemogoče — temveč za lepega častnika, grofa Sergija Soltikova, čigar lepota je osvojila njeno srce.
Njegova nenavadna lepota, duhovitost in ljubeznjivost so bile vzrok, da je bil že zdavnaj ljubljenec vseh petrograjskih. dam.
In ta lepi častnik si je postavil kot cilj, osvojiti si srce lepe Katarine.
Mlado soprogo prestolonaslednika Petra je ljubil z vso silo svoje duše.
Katarina pa mu je v tem sama pomagala.
Tako je postala ljubica Sergija Soltikova in je prav za prav z njim preživela medene tedne.
To razmerje pa seveda ni moglo na petrograjskem carskem dvoru ostati skrito.
Na dvoru je bilo preveč vohunov in škodoželjnih prijateljev, ki s.o bili veseli, da so se lahko pomenkovali o mladi Katarini in njenem ljubimcu.
Toda to besedičenje ni na Katarino prav nič vplivalo.
Tudi nadalje je ostala ljubica Sergija Soltikova, carica Elizabeta pa se je držala zelo rezervirano, čeprav je že zdavnaj slišala o tem razmerju.
Elizabeta ni delala Katarini nikakršnih ovir.
Prav dobro je vedela, da prestolonaslednik Peter ni človek, ki bi mogel osrečiti mlado in lepo ženo, vedela pa je tudi, da Katarina lahko z vso pravico zahteva srečo svoje mladosti.
Toda ni minilo dolgo, ko se je lepa Katarina naveličala svojega ljubimca in posrečilo se ji je doseči, da so Soltikova poslali kot poslanika v Madrid.
Soltikovu ni preostajalo ničesar drugega, kakor zatajiti svojo strast in oditi tja, kamor ga je klicala služba.
Odpotoval je.
Sedaj pa se je Katarina začela ozirati, kje bi našla drugega moškega, ki bi bil vreden njene ljubezni.
In kmalu ga je našla.
To je bil izredno lepi poljski poslanik Poniatovski.
To razmerje pa ni trajalo dolgo, zdelo se je, da Poniatovski ne more Soltikova popolnoma nadomestiti.
Katarina se je zmotila, ko je mi-
slila, da ji bo ta lepi Poljak lahko nudil vso tisto srečo, ki jo je iskala.
Toda Katarina je znala izkoristiti vsako okolnost.
Že tedaj je kovala velike načrte, že tedaj se je vmešavala v politično življenje in je skrbno sodelovala v njem, ker'pa je vedela, da bo Rusija dobila nekoč njenega moža, idi-jota Petra za carja, si je domišlje-vgla, da jo je sam Bog izbral, da bi rešila državo in odvrnila nevarnost od nje.
Tedaj si je že na tihem želela, da bi jfostala carica velike in mogočne ruske države.
Za izpeljavo tega svojega načrta pa je potrebovala vplivnih ljudi, ki bi lahko pridobili narod zanjo.
S pomočjo svojega ljubimca Po-niatovskega si je mlada Katarina pridobila ljubezen Poljakov.
Soltikov jp že prej pridobil zanjo mnogo pristašev v ruskih plemiških krogih.
Ni minilo dolgo, ko je bilo v Rusiji že mnogo ljudi, ki so komaj čakali, da bi namesto nemogočega ruskega carja zasedla Katarina ruski prestol.
Ko pa je leta 1762. umrla carica Elizabeta, so vseeno kronali prestolonaslednika Petra za carja.
Sedaj je napočil čas, ko je lahko tudi Katarina izvršila svoje častihlepne namere.
Peter ji je pri tem sam pomagal.
Plemiči so ga kmalu zasovražili, ker je bil surov in brezobziren tiran, razen tega pa je bil izredno neumen in omejen, izdajal je takšne nared-be, da so se mu dvorjaniki, z njimi pa vsi ostali meščani in državljani posmehovali.
Katarini pa se je medtem posrečilo pridobiti ljubezen in naklonjenost naroda.
Katarina se ni vmešavala v njegove posle.
Mirno je gledala, ko je počenjal neumnosti, — čim bolj je grešil, tem bolj vesela je bila.
Toda kljub vsej svoji energiji bi Katarina ne mogla ničesar doseči, če bi ne bila našla človeka, ki je bil pripravljen zanjo planiti tudi v sam ogenj.
Ta človek je ljubil Katarino in je bil pripravljen storiti zanjo vse.
Imenoval se je Gregor Orlov.
To je bil vaš oče, moja draga baronica Reninska.
Pravcati velikan, — visok in lep človek, vendar pa silno dobrodušen, velik otrok, poleg tega pa eden izmed najhrabrejših častnikov, ki jih je'imela kedaj ruska vojska.
To je bil človek, ki ni dolgo premišljeval, temveč je hitro storil vse zanjo, ki jo je ljubil.
Trepetal ni niti pred umorom, če mu je to ukazala njegova obože* vanka.
Grof Gregor Orlov se je do blaznosti zaljubil v lepo in mlado carico Katarino.
Posrečilo se mu je, da je obrnil caričino pozornost nase — z eno edino besedo —- in ni minilo dolgo, ko je carica Katarina imela novega ljubimca — grofa Gregorja Orlova — vašega očeta, draga baronica.
Dobila je tovariša, s katerim je snovala nove načrte.
Ker pa .je bil grof Gregor Orlov tudi sam pustolovne narave, človek, ki je vedno postavljal vse na eno samo karto, se je Katarina z njim lahko okoristila.
Z Gregorjem Orlovim sta sklenila, da bosta carja Petra vrgla s prestola.
Katarina se je hotela sama oklicati za rusko carico.
Grof Gregor Orlov je bil v častniških krogih, med svojimi tovariši, izredno priljubljen.
Njegovi tovariši so upoštevali njegovo besedo, radi tega ni bilo čudno, da jih je vse pridobil za svojo idejo, tako da je kmalu nastala pravcata zarota proti carju Petru
III.,	Katarininemu možu.
Medtem pa. je postajalo razmerje med Petrom 111. in njegovo lepo in mlado soprogo vedno neznosnejše:
Zdelo se je, da Peter III. sluti, da Katarina spletkari proti njemu.
Razen tega pa so mu pripovedovali, da ga njegova soproga vara z drugimi moškimi.
Ko sta se nekega dne zopet prepirala, je Peter III. zagrozi) Katarini, da jo bo dal zapreti v samostan, kjer bo morala ostati do konca življenja, če ne bo končala razmerja s svojimi ljubimci in začela živeti novo življenje.
To je bilo za Katarino jasno znamenje, da ne sme več čakati in omahovati.
In grofu Gregorju Orlovu je povedala, da ji je car Peter III. obljubil, da jo bo pregnal — radi tega sta sklenila, da ne bosta več odlašala.
Devetega julija leta 1762. se je oklicala Katarina za rusko carico.
Prijezdila je oblečena v gardsko ! uniformo, — bila je lepa kakor še I nikdar dotlej.
Garda je takoj prisegla lepi carici zvestobo, — to je bila zanjo prva zmaga.
Peter je takoj spoznal, da je iz-gumi j en.
Odrekel se je prestola in izjavil, da je pripravljen odpotovati v inozemstvo.
Hotel je odpotovati v Nemčijo,, kjer je vladal Friderik Veliki, katerega bi bil Peter rad spoznal.
Toda nesrečnežu se ni posrečilo, da bi storil, za kar se je namenil.
Sedemnajstega julija leta 1762., osem dni po kronanju, je odjezdil grof Gregor Orlov s svojimi zvestimi tovariši v dvorec, kjer je živel kralj, ki je bil pahnjen s prestola.
Bila je noč.
(’ar .je mirno spal v svoji postelji.
Toda Orlov ga je zbudil.
Ko je Peter opazil, da so prišleci namerili proti njemu svoje samokrese in sablje, je hotel skočiti iz postelje in se braniti.
’Poda na povelje Gregorja Orlova so ga vojaki zgrabili, ga vrgli na tla in ga {ako dolgo bili s svojimi težkimi škornji, dokler ni nesrečnež izdihnil.
—	Strašno! — zaječi Fatima.
—	Da, grof Orlov je vršil svoje namere vedno skrajno brezobzirno in neusmiljeno, — vedno mu je lebdel pred očmi cilj, ki si ga je zastavil ! — je nadaljeval grof Agapov.
Pripomniti pa moram, da carica Katarina ni privolila v to kruto dejanje, da ga zares ni zakrivila.
Gregor Orlov se je vrnil h Katarini in ji javil smrt njenega moža carja Petra III.
Od tega trenutka je začelo prisrčno in strastno razmerje med Orlovim in lepo carico.
(Nadaljevanje)