Naročnina Dnevno izdajo u kriljniin Jngoilaillo mesečno 23 Din pollelno 150 Din celoletno 300 Din za inozemslvo mesečno 40 Din petlel|skn Izdala celoletno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemslvo 140 D Cene oglasov i stolp, pelll-vrsla moli oglosl po 1'30 m z D.veCJl ofllosl nad 45 mm vlSlne po l)In £-50, veliki po 3 ln 4 Din. v uredniškem delu vrstico po 10 Din o Pri veCicm D n«ro,-:nu popusl Izid« ob 4 x)ulraj razen pondel)Ko in cineva po prazniku S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici St. 6!IU Rokopisi se ne vračajo, netranklrana pisma se ne sprejemajo Uredništva telefon St. 2050, upravnlitva St. 2992 Uprava Je vKopilarievt ul.St.b * Ccliovni račun: Ljubljana 4/er. JO.«50 in tO.349 za tnserate, Sarajevoši.7563, Aaarcti ■*t. 39.011, Prana ln IHtna! St. 2-1.797 Informativen tist za slovenski narod poitriina piaflina v sotovin) Leto LVIII. v Liubllanl, v nedeljo, dne 18 mala 1930 Št, 113 1. izdaja st. 3 om ^MMMMMMM——————_____ Nemčija - jeziček na tehtnici političnega položaja v Evropi Intervju našega dopisnika z nekim izvenevropskim diplomatom Delavska družina V krščanstvu tvori družina najvažnejšo fn najskrbneje negovano celico. Zato jc družina v splošnem dobro uspevala, dokler je imelo krščanstvo vpliv na javno in gospodarsko življenje. Izprememba je nastopila v tem pogledu, ko je zavojevai gospodarstvo in družbo nov, protikrščanski. kapitalistični sistem. Kapitalistično gospodarstvo ne pozna nikakih etičnih ozirov, ker je njegova gonilna sila pridobivanje gospodarskih dobrin z vsemi sredstvi ne-gledc na interese splošnosti. Posledice tega sistema so dvojne. V onih krogih, katerim je življenje naklonilo bogastvo, je ubilo zmisel za duševne vrednote. Sčasoma je postal edini njihov cilj uživanje. Spo-redno s tem je nastalo nerazpoloženje in nenaklonjenost napram družinam s številnimi otroci. Vgnezdil se je v tc kroge in po njih tudi v srednje meščanske sloje sistem dveh, treh otrok. Tudi družine, ki sc sicer priznavajo in štejejo za krščanske, niso ušle temu vplivu. Slojem, ki pa imajo šc zmisel za naravno in božjo nalogo družine, torej ki so še naravno in nravno zdrave, jc pa in šc otežuje ta kapitalistični gospodarski in družabni sistem vzdrževanje številne družine. V svojih poslcdicah je — to moremo trditi z vsem prepričanjem — celo zasadil sekiro na korenino družin teh slojev. V prvi vrsti so prizadete radi tega po-polažaja proletarske družine. Te nimajo ni-kakega premoženja, njihova ekzistenca zavisi le od mezd. Ni vredno dokazovati, da so povprečne delavske mezde take, da včasih ne zadostujejo niti za preživljanje samca, kaj šele za preživljanje veččlan&ke družine. So slučaji, da ima petčlanska delavska družina celotnih mesečnih dohodkov komaj nekaj nad 700 Din. Zalibog niso to poedini slučaji! Če je tako, ni čudno, da ima prav siren-sko vabljivost propaganda marksističnih agitatorjev s parolo: >Ne rodimo otrok!« Dokazujejo, da je roditi otroke v takem položaju celo zločin. Bela kuga žanje že precej tudi med delavskimi družinami. Če bo šlo tako naprej, bo čez nekaj let tudi delavska družina v razsulu. To bi bila največja nesreča za človeštvo. Današnji družbi manjka nravne obnove. Tako obnovo pa morejo izvršiti le visoko nrav-ni in popolnoma izkristalizirani značaji. Te pa moremo dobiti edino iz družin. Zgodovina krščanstva uči, da so bili borci 7*. krščanstvo iz vrst, ki jih najlažje primerjamo sedanjemu delavskemu stanu. Škof dr. Hammels je javno ugotovil, da ni izključeno, da bo nositelj nove družabne obnove ravno delavstvo. Taka obnova pa predpostavlja, da bo delavstvo nezlomljivo, dejansko krščansko ljudstvo, prepojeno z brezpogojno odpovedjo in požrtvovalnostjo. Vse to pa more priti ven edino iz družine. In ta družina je na robu propada. Najbolj žalostno jc pa to, cla sc katoličani niti ne zmenimo za te pojave, nekako malo-dušno jemljemo ta opustošenja na znanje. Tolažimo se, da že mora tako biti, da ni izhoda. Če imajo katoličani kako važno nalogo, potem je gotovo boj za nravne družine. V tem oziru nas čaka velika odgovornost. Ali mora res tako biti? Ali res ni sredstev, da bi se obvarovala delavčeva družina tudi v sedanjih razmerah pred razsulom? Čez noč se gotovo ne dajo izpremeniti te razmere, sigurno pa s sistematičnim delom. V čem naj bi obstojalo to delo? Katoličani bi se morali otresti mrtvila, katero nas vklepa. Potom časopisja in knjig ter potom osebnega delovanja bi se moral zbuditi zmisel za družine, za njeno naravno in nravno važnost za človeštvo. Iz vsega delovanja bi morala odsevati iskrenost in prav apostolski duh. Beseda ali črka brez tega duha nc oživlja in dviga, ampak ubija. Zaeno s tem bi morali katoliški podjetniki in katoliška podjetja tudi prispevati po svoje za dvig delavske družine. Resnica jc, da jc sedanji gospodarski položaj težak. Toda tako težak pa zopet ni, da sc ne bi mogla ustvarjati v posameznih podjetjih sredstva, iz katerih bi dobivale delavske družine, ki imajo veliko otrok, stalne doklade. Takoj po prevratu so bile v nekaterih podjetjih v navadi poleg plač tudi družinske doklade. Toda radi agitacije od delavske strani, češ, da ne gre, da bi delali neoženjeni za oženjenega in da se naj plača le delo, so podjetniki z veseljem ukinili te doklade. Mogle bi se pa izpeljati zopet na drug način. Ustanovile sc naj bi tako zvane izravnalne blagajne. V tc blagajne bi prispevalo de- Žonova, 17. maja. Dobil sem pooblastilo, da smem priobčili nekaj misli iz razgovora, ki sem ga imel z diplomatično osebnostjo neke izvenevropske države, ki je o sedanjem političnem položaju zelo dobro poučena. »Kako označujete vit — lako sem vprašal — »sedanji moment v političnem dvoboju med obema latinskima državama v Evropi?« »Kako bi ga ločno označil« — moj ljubeznivi sobesednik dejal — tega zaenkrat ne vem; na vsak način je tako interesanteu in takšnega odločilnega pomena za bodočnosl, da tak ni bil do-zdaj noben drug politični moment po sklepu ver-zajskega mira. Jaz bi rekel, da je la moment naložil Nemčiji vlogo poštenega inešetarja med latinskima sestrama, to je zame takorekoč Facil vsega, kar sem te dni doživel v Ženevi.« Dali je res lako |>oskočila veljava Nemčije?« In še kako, spoštovani gospod! Naj se sporazum med Francijo in Italijo posreči ali ne — Nemci bodo lahko želi sadove v enem in drugem slučaju, če bodo previdni in potrpežljivi pa če se bodo znali v danem momentu premagovati, da ne bodo zn svojo mešetarijo zahtevali prevelike me-šetarine,: je moj sobosednik smehljaje se končal svoj stavek. •'Vem,« sem odvrnil, »na kaj mislile. Italija snubi z vsem žarom Nemčijo, da bi mogla v skrajnem slučaju Franciji in njenim alijansam postavili nasproti antanto Rim-Dunaj-Berlin. Na drugi strani se trudita gospoda Briand in Tardieu, da bi Nemčijo od možnosti take nevarne zveze odvrnila. Italijani lansirajo sami v svet vest, da so pripravljeni Avstriji vrniti južni Tirol, če ne vsega, pa vsaj nekaj; dočini se na drugi strani kolportira vest, da bi bila Poljska po nasvetu Francije pripravljena h koncesijam Nemčiji v zadevi takozvanega visel-skega koridorja.r »Dragi, to so fantazije, ki v takih slučajih bujno vzcveto iz z elektriko nabitega ozračja. Res, da se je g. Curtius te dni kaj živahno razgovarjal tako z gg. Briandom in Grandijem kakor z g. Za-leskim, pa celo v razgovorih Brianda in Grandija s Hendersonom je igral nemški minister zn zunanje zadeve svojo vlogo. Pa verjemite, da se nc ena ne druga stran ni dotaknila tako težkih vprašanj, kakor ste ijili vi omenili, najmenj pa g. Curtius. On dobro ve, kako zdaj g. Poincare in vsi nacionalistični krogi dan na dan Franciji slikajo na steno bavbava italo-nemške alianse, ki da bo s pomočjo Ogrske, Bolgarije in Turčije pa s tiho asistenco Rusije sprožila vprašanje popolne revizije poverzajskoga statusa v Evropi. Zato ni tako nepreviden, da bi oteževal s sprožitvijo takih kočljivih problemov dobrih odnošajev z gg. Briandom iu Tardieujem, ki hočeta v kompliciranem vprašanju saarskega ozemlja pa tudi v drugih važnih in realno dosegljivih zadevali priti Nemčiji čim-delj nasproti. Gotovo streme Nemci kakor vse premagane države za izvestnimi spremembami sedanjega stanja v Evropi; in dn potovanji g. Schobra v Berlin ia Rim nista bili čislo nedolžni, to vsi dobro vemo. Toda Nemci niso (ako slabi diplomati, da se ne bi zaenkrat zadovoljili z vrabcem v roki, mesto da segajo po golobu na strehi.« »Kaj bo torej storila Nemčija?« Rekel sem vam že, da bo igrala vlogo spretnega, pametnega in vsestranskega lojalnega meše-tarja, za kar ji pošten, a ne pretiran honorar ne bo izostal.« »Kako pa sodite o možnosti, da se Francija in Italija sporazumeta?« >0 tem nočem povedati svojega subjektivnega mnenja, ki je lahko zmotno. Zdi se mi, da je za Francijo skoro nemogoča žrlev, da bi pustila Italiji, da takorekoč prereže njeno ogromno afriško kolo-nijalno cesarstvo. Koncesije pa, ki bi jih v tem oziru mogla v maksimalni meri dati, bi bile malenkost za ekspanzivno politiko fašizma.« »Pa kdo ima v tej veliki tekmi več šans za vspeh. - ;jiv/. mislim, da Francija; seveda pa nočem biti porok v lakih usodnih vprašanjih, v katerih igrajo glavno vlogo vedno imponderabilije.« »In zakaj? »Ker Francija ni samo politično, ampak tudi gospodarsko najbolj sijajno organizirana država Evrope. Nikjer ne gresta politika in kapital tako roko v roki ko v Franciji. Kdor bo imel več kapitala in kdor bo z njim bolj mogel prepresti srednjo in vzhodno Evropo pa Turčijo, ta bo zmagal. V lem oziru pa mislim, da Italija ne bo mogla s svojo latinsko sestro konkurirali z vspehom. Tukaj bo resen konkurent Francije samo Nemčija, zlasti na Balkanu. Politično bo zato Francija skušala odslej čimbolj navezati nase Avstrijo in Ogr--ko, ki sta svoje vrste mostova k Nemčiji, in se bo prizadevala te dve mali državi grupirati okoli male antante. Italija seveda bo delala v nasprotni smeri, pri čemer bo seveda morala snubiti najbolj zopet Nemčijo.« »Kaj pa Anglija?« »I kaj,<: se je nasmehnil moj sobesednik. »Tej ije vse prav. Za enkrat mislim, da ni preveč žalostna, ko opazuje, kako Francija in Italija napenjala vse svoje sile, da druga drugo prekosita. To je čislo po angleškem računu »izbalansiranja sik na kontinentu, pri katerem angleški meščan lahko mirno vživa naprej sadove svojih kupčij po svetu,« ln sva se najprijazneje poslovila. Kar so spomnim Briandovega načrla Evropske federacije, pa se ustavim in prašam: »Pozabil sem na Evropsko Unijo gospoda Brianda; kaj pa o tem mislite?: »To je uprav genijalna poteza, gospod moj, ln radoveden sem, kako bo g. Mussolini na to odgovoril.« Briandova spomenica o Evropski Uniji Osnuje naj se Evropski Svet, Evropski Narodni Zbor in Evropsko Tajništvo — Predsednik naj se izvoli vsako leto — Rusija in Turčija iz Unije izključeni Berlin, 17. maja. g. Francoski poslanik de Marguerie je danes izročil državnemu tajniku Schubertu 16 strani dolgo spomenico francoskega zunanjega ministra Brianda o evropski federaciji in sporočil želje Brianda, da bi do 15. julija t. 1. dobil odgovor na svoje predloge. Briand razlaga v začetku sponi, razloge, ki so ga privedli do tega, da je stopil pred Evropo s svojim predlogom o evropski Uniji, kakor on svoj načrt imenuje v naslovu spomenice in potem večkrat v besedilu. Nato sle-, di poglavje o organizaciji Evrope, kakor si jo je zamislil, to je o Evropskem Svetu, potem o Evropskem Narodnem Zboru in končno o Tajništvu Evropske Zveze. Da poudari nujnost svojih predlogov, priključuje g. Briand vsakemu poglavju obsežno obrazložitev motivov. Pravi predlog pa nima, kakor se je do sedaj smatralo, obliko vprašalne pole, temveč se v posameznih poglavjih sklicuje na razvojne možnosti v smislu združitve evropske industrije, skupnosti evropskega gospodarstva, va-lutarnih interesov itd. Kot prvi korak k uresničenju svojega načrta si misli Briand sklenitev začasno pogodbe, ki priznava potrebo Evropske Unije. Nadaljnji korak bi bila potem ustanovitev Evropskega Sveta, Evropskega Narodnega Zbora in stalnega Tajništva. Delokrogi teh posameznih organizacij so začasno označeni samo nejasno. Začasno bi bila njihova naloga ta, da sc mehanizem Evropske Unije spravi v tek, preden bi se započelo skupno praktično delo na gotovih poljih. Vlade se naprošajo, da na spomenico odgovorijo brezpogojno do 15. julija. To pa zalo ker misli g. Briand svoje poročilo, oziroma predlog o osnovanju Evropske Unije predložiti plenumu Sveta Društva narodov na septembrskem zasedanju. Izve se tudi, da Briandov načrt ne za- lavstvo in podjetja določen prispevek, ki nc bi bil pretežak, vendar bi pa nabrali dovolj sredstev, da bi se mogle primerno podpirati delavske družine. Sicer bi bil tudi proti takim prispevkom odpor. Vendar bi sc sčasoma odstranil, zlasti, ker prevzemajo oženjeni večja bremena, kakor samci. Drži, da so ta bremena prostovoljna, vendar so pa tudi spložnosti v korist. Ako bi stopili katoliški podjetniki na to pot, bi vršili eminentno katoliško misijo. To je le ena misel. Bilo bi pa že več možnosti, da se reši delavska družina. Zlasti s pomočjo države. Toda računati moramo z razmerami, kakršne so, in začeti. misija Evropske Unije v obliki Združenih držav S. Amerike, ampak predlaga, da naj bi imela ta Unija vsakoletne perijodične konference. London, 17. maja. n. Ženevski dopisnik »Daily Heralda« poroča o Briandovem memo-randu za ustvaritev Evropske Unije, katerega vsebina bo splošno znana šele jutri, da obsega 16 tiskanih strani s predgovorom, štirimi poglavji in zaključno besedo. Briand predlaga, da bi se evropske države po vzorcu Društva narodov združile v federativno skupnost. Ta načrt nikakor ni naperjen proti Društvu narodov ali namenjen za to, da bi ga nadomestil. Tudi ni naperjen proti nobeni državni ali skupini držav izven Evrope, ali izven Društva narodov, ali proti suverenosti kakršnekoli države. Ne zasleduje take unije, ki bi bila slična Severnoameriškim Združenim državam, temveč samo ustvaritev Evropskega reprezentančnega Zbora, Evropskega Sveta in stalnega Tajništva, katerega sedež bi bil najbrže v Ženevi. Reprezentančni zbor bi vsako leto volil novega predsednika. Briand upa, da se njegovi predlogi lahko uresničijo že prihodnje leto. Memorandum pojasnjuje problem z vseh strani in prosi končno vlade, da mu povedo svoje mnenje. V predgovoru pojasnjuje Briand potrebo evropske federacije. V prvem poglavju predlaga celo vrsto pogodb, s katerimi se države obvezujejo da ne bodo opustile nobenega- truda za ustvaritev evropske federacije. Prihodnji dve poglavji pa govorita o tozadevnih metodah. Briand poudarja potrebo, da se bolj razvijejo odnošaji med posameznimi državami ter opisuje, kako bi Evropske Združene Države lahko učinkovito delovale v Društvu narodov. V četrtem poglavju obravnava tehnična vprašanja, gospodarske, finančne, prometne in trgovinske probleme. V zaključni besedi izraža Briand s toplimi besedami svoje prepričanje, da evropski narodi sami želijo Združene Evropske Države ter da je pametno in državniško, jih uresničiti. Pariz, 17. maja. d. Briandov memorandum, katerega oficielni naslov se glasi :>Me-morandum o organizaciji režima Evropske linije«, se bo poslal samo onim vladam evropskih držav, ki pripadajo Društvu narodov. Rusija in Turčija ter izvonovrnpske države pn bodo prejele memorandum samo v vednost. Zagrebška vremenska napoved. Pretežno jasno, zmerno toolo. izjava d r, Ninčiea Berlin, 17. maja. n. Bivši jugoslovanski zunanji minister dr. Momčilo Ninčič in zastopnik Jugoslavije pri Društvu narodov je iz Ženeve dospel v Berlin na panevropski kongres. Zastopniku B. Z. am Mittag je izjavil: Za pan-evropsko manifestacijo je čas iu kraj izbran povsem ugodno, da se iz središča Nemčije podpira Briandova akcija za ustanovitev Združenih Evropskih Držav. Ta akcija bo zagotovila vsem evropskim narodom mir in boljšo bodočnost. Složno sodelovanje med Berlinom in Parizom je ugoden znak za to idejo. Po njegovem mnenju je panevropska ideja najboljša rešitev za organizacijo miru med evropskimi narodi. Evharistični kongres Zagreb, 17. maja. z. Evharistični kongres se prične 14. avgusta zvečer. Takrat se bo priredil papeževemu delegatu slavnosten sprejem. V noči od 16. na 17. avgusta bodo škofje v vseh cerkvah imeli pridige. Javno zborovanje bo v prostorih zagrebškega sejma in pred katedralo. Govorilo bo več govornikov. Njihovi govori sc bodo prenašali z megafoni in po radiju. Najdišča nalte v Bosni Belgrad, 17. maja. u. Poročajo iz Sarajeva: Vrtanje za nafto v planini Majcvici jc včeraj privedlo do nepričakovanih rezultatov. Kakor smo žc poročali, so sc prvi znaki nafte pojavili v globočini 200 metrov. Tu sc jc iz peskovitega malerijala pojavilo toliko nafte, da sc jc je v dveh dneh nabralo 2000 kilogramov. Ta količina jc bila uporabljena za analizo. Analiza jc pokazala, da je nafta izvrstne kvalitete in da poleg ostalih derivatov vsebuje 22% bencina. Sedaj so dognali v istem okolišu večje količine nafte ter so žc pridobili 600 litrov. Po mišljenju strokovnjakov jc v poštev prihajajoči teren tako velik, da bi sc dalo postaviti na njem okrog 500 sond- Vsaka sonda daje pod povoljn:mi pogoji okrog 50 ton, t. j. pet vagonov nafte. Strokovnjaki so mišljenja, da bomo žc tekom dveh let imeli 15 delujočih sond, ki bodo dajale 75 vagonov nafte na dan. Popolnoma izkoriščen bi bil teren v teku desetih let. Ukrenilo se jc vse potrebno, da sc delo na vrtanju čim bolj pospeši. Grški časnikarji v Belgradu Belgrad. 17. maja. u. S posebnim letalom družbe Aeroput so se danes pripeljali v Belgrad zastopniki solunskega časopisja. Med njimi se nahajajo glavni uredniki vseh večjih listov. Go-I ste so sprejeli beleraiski časnikarji. Izpraznitev Porenja Pari/. 17. maja. A A. Predsednik francoske vlade Je imel danes sestanek z ministrom vojne Magiuotom. Sestanku so prisostvovali llerttvlot, Weygnnd in (iuillaumat. Nato se je sestal z nemškim poslanikom von Hoschom. Ta sestanek je veljal izpraznitvi Porenja, ki je odvisna od lega, da izroči Nemčija listino z dovoljenjem za mobilizacijo njenega dolga s pomočjo banke za mednarodna plačila. Pariz, 17. maja. AA. Tardieu jc naročil evakuacijo Porenja, ker je reparacijska komisija danes ugotovila, da je Nemčija izpolnila svoje obveze. Pariz, 17. maja. n. Danes zvečer ob 18.30 je francoska vlada izdala povelje, da francoske čete začno izpraznjevati porenjsko ozemlje. Pogreb Fritjofa Nansena Oslo, 17. maja. n. Danes je bil na najslo-vesnejši način pokopan Fritjof Nansen. Na današnji dan se je sicer vršil veliki švedski narodni praznik, tako zvani dan svobode, ki pa ie postal pravi narodni žalni dan. Prve slovesnosti pogreba so sc vršile na trgu pred vseučiliščem, kjer je bilo Nansenovo truplo položeno na oder. Govor je imel rektor vseučilišča in ministrski predsednik Mchwinkel. Nato je šel sprevod ob ogromni udeležbi prebivalstva do krematorija, kjer je bila zaključena slovesnost. Krvavi spopadi v Berlinu Berlin, 17. maja. n. Preteklo noč je pri-ilo v raznih delih mesta do krvavih spopadov, v katerih so bile tri osebe ubite. V Neu-baugerberstrasse je prišlo med komunisti in narodnimi socijalisti do streljanja, pri čemer je bil en komunist takoj ubit z več streli, drugi komunist pa je bil težko ranjen, da je na prevezu v bolnico umrl. V Schonebergu je bil neki mlad delavec, ki je hotel iti v svoje stanovanje, zavratno zaboden z nožem ter je takoj umrl. Bil je najbrže žrtev pomote. Policija je žc na sledu storilcem. Trije časnikarji bodo razglašeni blaženim Rim, 17. maja. z. Kakor piše La Cori-ipondenza sc vršijo priprave za proglasitev blaženim treh časnikarjev in sicer Filiberta in Camilla Vrau, dveh bratov ustanoviteljev pariške hiše dobrega tiska in Giosue Borsi italijanskega književnika Velike vaje ital. letalstva Rim, 17. maja. n. Na dan 8. junija je določena velika zrakoplovna parada, katere sc bo udeležil kralj, Mussolini, vlada in diplomatski zbor. 20 zračnih eskadrilj bo predvajalo bitko v zraku, v kateri bodo letala zavila v meglo nalašč zgrajeno vas ob Tiberi, jo bombardirala in porušila. Ustroj italijanske vojske Rim, 17. maja. AA. Vojaški bulletin priob-Cuje izpremembe k zakonu o ureditvi vojske. Predvidena so štiri armijska poveljstva, 11 armad-nih zborov, 29 divizij, 2 brzi diviziji in 30 inšpektoratov za mobilizacijo. Posebne določbe so namenjene vojaškim šolam ter artilerijskemu in konjeniškemu orožju. Zakon ima posebne določbe o komandi generalnega štaba. Pogajanja romanske v'ade Bukarešta, 17. maja. z. Romunska vlada rodi trgovinska pogajanja s Poljsko, Avstrijo in Češkoslovaško, Anglijo in Francijo, Grčijo in Portugalsko, Špansko, Madžarsko in Finsko. S Poljsko je sporazum že dosežen, in bo trgovinska pogodba v par dneh podpisana. Karlistžčni nemiri v Romun ji Bukarest, 17. maja. AA. Vlada je ustavila reč listov, ker so kljub vladni prepovedi razpravljali o povratku princa Karola v Romunijo. Po bu-kareških ulicah križarijo vojaški oddelki, da vzpostavijo mir in red. Belgrajshi proces llrlgrad. 17. 3. m. Na današnji razpravi se Je nadaljevalo zaslišanje prič, ki pa niso nič bistvenega izpovedale. Nadalje so stavili svoje predloge odvetniki in državni tožitelj ler je bil prečitan pismeni dokazilni materijah Prva priča gospa Terezija Ugjel, pri kateri je stanoval obtoženi Ivan Ban. pripoveduje, da se je obtoženec zelo slabo ponašal, da je pogosto prihajal zelo pozno ponoči domov, radi česar mu je morala dali ključ od hišnih vrni. Druga priča, Ni kola Ivanišič, je bil poklican na predlog obrambe, vendar se jc danes pokazalo, da sploh ne pozna nobenega od obtožencev in da on ni dotična oseba, na katero je mislila obramba. Policijski komisar v Zagrebu, dr. Sadgjak. vztraja pri svojih prejšnjih izpovedih, kako so bili zaslišani obtoženci na policiji ter ne pove bistveno nič novega. Nato so stavili svoje predloge odvetniki in obtoženci. Obtoženi iiadžija ponavlja svoj predlog, da naj se pokličejo dr. Perner in drugi. Odvetnik dr. K oslič predlaga, naj se pozove kot priča bivši poslanec Vilder. Državni tožitelj «.e protivi tem predlogom, ker smatra, du bi te priče ne mogle izpovedati nič bistvenega. Nato se čitnjo razni akti, med drugimi grozilna pisma, ki so jih obtoženci pisnli med oslali-limi tudi predsedniku vlade Zivkoviču, dr. Nedelj-koviču, starešini Sokola in drugim. Dalje so se prečitala poročila strokovnjakov o peklenskih strojih. Strokovnjaki so bili general Derok, Vekič in llič. Ti so konstatirall, dn bi bil peklenski stroj, kateri bi imel biti postavljen na Martinovki, razrušil progo in tudi onesposobil most zn nadaljnji promet. Isto tako je bil tudi peklenski stroj, ki naj bi bil postavljen na Zrinjevcu. konstruiran luko. da bi povzročil smrt vseh, ki bi se nahajali v njegovi bližini. S tem bi bilo dokazovanje končano ter se bo razprava nadaljevala v ponedeljek. Po vsej priliki pride tedaj do govora državnega tožiteljn. Spravna pogajanja med Anglijo in Sveto stolico Malta, 17. maja. d. Znano je, da je bil izbruhnil spor med angleško vlado in Vatikanom zaradi predsednika malteške vlade Stricklauda. Vlada jc dolžila malteški italijanski kler, da podpira nacionalistično stranko, ki da jc pod vplivom fašizma, dočim je Vatikan s polno upravičenostjo dolžil šefa malteške vlade, ki je sestavljena iz članov avtonomistične stranke, da se vmešava v čisto cerkvene zadeve Malte. Spor, ki je zaradi tega nastal, sc skuša poravnati potom konkordala, ki ga je malteška vlada izdelala po predhodnih posvetovanjih s papeževim delegatom na Malti msgr. Robinsonom. Ta načrt, ki ga objavlja »Vladna gazeta« na Malti, določa, da je malteška cerkev popolnoma neodvisna v duhovnih zadevah. Od strani vlade pa se zahteva, da morajo imeti škofje privoljenje britanske vlade. Oni morajo biti Malležani in britanski podaniki. Ištotako župniki, ki sc bodo mOrali vzgajati v britanskih semeniščih. Vlada želi, da tudi predstojniki cerkvenih redov ne smejo biti Italijani, in da število italijanskih članov cerkvenih redov rie sme presegali gotovega odstotka. Škofijske objave se morajo razglašati v angleškem in malteškem in, če treba, šc v italijanskem jeziku. Začela se bodo pogajanja, oziroma so že v teku, da se potom definitivnega konkordata enkrat za vselej možnost nadaljnjih sporov odstrani. Od strani vatikanskih krogov se naglasa, da se Cerkev absolutno nikoli ne namerava vmešavati in tudi ni vmešavala v politične konflikte med malteškimi 'avtonomisti in nacionalisti pa da slejkoprej želi priti z Anglijo do obojestransko zadovoljivega aranž- mana. 99 Fazizem ho vladal sto 44 Mussolini govori.. Milan, 17. maja. n. Na potovanju po provinci Pistoia je imel Mussolini pred spomenikom Feruccia nagovor, katerega zaključek je izzval pri prisotnih fašističnih poslušalcih pravi vihar navdušenja. Svoj govor jc zaključil z besedami: »Črne srajce, učite sc na tem kraju, kako sc domovina brani v velikih trenutkih in kako jc treba za njo umreti!« V petek zvečer jc Mussoli-nijev posebni vlak dospel v Firenco. Na Musso-linijev govor, ki se z veliko napetostjo pričakuje v nedeljo, so prišli v Firenco tudi vojni, mornariški in zrakoplovih minister ter šefi generalnega štaba zrakoplovstva in milice. Milan, 17. maja. g. Mussolini je danes obiskal umetnostno razstavo v Firenzi, nekatere vojašnice in vojaško vežbališče, na" katerem se je predstavilo 150 letal, nato pa je imel zvečer z lože zgodovinske medicijske palače slovesen nagovor na ljudsko množico, ki je več ur čakala nanj s prepevanjem fašistične himne. Mussolini se je v svojem govoru še le na koncu dotaknil zunanje politike. Poudarjal je, da se mora italijanski mornariški program popolnoma uresničiti, da sc da primeren odgovor onim. ki hočejo zaplesti italijanski narod v voj-vm pod pretvezo, da ga hočejo rešiti fašistične tiranije. Prej pa jc Mussolini brez natančnejšega utemeljevanja izjavil, da fašistični pokret ni reakcionaren, da ni nikaka tiranija, temveč revolucija, ker se ve« narod vlada sam. Najboljše lastnosti fašizma so v njegovi sposobnosti z,y; obnovo, v kateri noče nikdar mirovati. Omenjajoč politični pomen jutrišnje velike vojaške parade v Fircnci, je Mussolini omenil znani Ma-cchiavellijcv izrek, da neoboroženi proroki vedno poginejo. Končal je z besedami: Pred prizorom oborožene sile bodo jutri vsi prisiljeni, prepričati sc o odločnem in vojaškem pojavu fašistične Italije, da je prijateljstvo fašistične Italije dragoceno, da pa bo njeno sovraštvo trdo, zelo trdo.« Navzoči so tc besede odobravali z viharnim navdušenjem. Pred tem pa je Mussolini našteval zasluge fašizma od pohoda v Rim dalje, ki je razsekal veliko gordijskili vozlov, kateri so ovirali narodno, politično, versko in gospodarsko moč Italije. Danes pa stoji.fašizem samo še pred gospodarskimi problemi mlade politike, ki se ne sme pretiravati, ker ljudje ne živijo samo od kruha. Program fašizma lahko določi že za deset let naprej. Fašizem ne bo vladal samo šestdeset let, kakor se je reklo ob njegovi ustanovitvi, temveč mu pripada celo sloletje. Napori vladnih poslov tekom osmih let niso niti najma-nje oslabili bojno silo fašizma. V notranjosti nima nobenih sovražnikov več, ki bi se upali javno pokazati. Kar se tiče sovražnikov v inozemstvu, zaničuje fašizem njihove voditelje in jc popolnoma prepričan, da se bodo množice nekega dne sprijaznile z neporušljivo resnico fašizma. Italija ni več majhen narod, ker se število njenega prebivalstva žc bliža' 43 milijonom.. Nemirni dnevi v Indiji Krvave demonstracije — Aretacije v masah London, 17. maja. n. V Šoiapurju je bil zadnje dni mir. Dva voditelja vstašev sta bila za zgled eksčmplarično kaznovana na sedem odnosno deset let ječe in visoke denarne globe. V Darasani so včeraj po odhodu gospe Naidu hoteli številni prostovoljci na novo napasti solna skladišča. Dasi se je angleška policija deloma že umaknila, je odbila napadalce, od katerih je bilo devet ranjenih. London, 17. maja. AA. Na Bengalskem so bili novi neredi. Policija je prijela, pa izpustila na svobodo go. Naidu. Pariz, 17. maja. AA. Havas poroča iz Kunnc, da je bil aretiran predsednik občine v Salapurju ter obsojen na 5 mesecev zapora in 10.000 rupij globe. Pariz, 17. maja. AA. Poročajo iz Bombaya, da so tainošnji muslimani včeraj proslavili Muslimanski dan z velikimi manifestacijami po ulicah ter velikim mitingom. Povorka je štela okoli 100.000 ljudi. Sprejeta je bila rcsolucija, ki zahteva sprejetje muslimanskih zahtev, drugače bedo muslimani izvajali represalije. Bombay, 17. maja. AA. Poljska oblastva so odredila obširne in podrobne ukrepe, da preprečijo za jutri nameravani napad na tovarno soli v Wadalyju pri Boinbayu. Pariz, 17. maja. AA. Poročajo iz Bom-baya, da se jc 90% tekstilnih delavcev spet vrnilo na delo. Pariz, 17. maja. AA. Poročajo iz Bom-bava, da so v Darsanu spustili 224 psčb, ki so jih aretirali zaradi naskoka na solna skladišča. Kakih 550 delavcev nadzira solna skladišča, da jih ne napadejo prostovoljci. Nemško brodovje v Splitu Split, 17. maja. z. Snoči je poveljnik našega pomorskega zrakoplovstva kapitan vojne i ladje Valušnik priredil v hotelu Bcllcvue intimno večerjo v čast nemškemu admiralu Gla-disehu in nffcgovim častnikom. Večerji so prisostvovali podban Zdravkovič, župan Račič, vsi častniki nemške ladje in vsi višji, častniki mornarice in kopne vojske, nemški konzul v Sarajevu in vicekonzul v Splitu. Včeraj popoldne je Gladisch bil sprejet od Nj, Vel. kraljice Marije na jahti . Vila v avdijenco. Danes je admiral napravil z avtomobilom izlet v Šibenik, Skradin in na slapove Krke. Jutri zvečer bo admiralska godba s Konigsberga« od 6 do 8 zvečer igrala na Narodnem 'trgu. OTVORITVENO NAZNANILO. Svojim cenj. odjemalcem si dovoljujem naznaniti, da sem otvoril v LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 44 podružnico svojega podjetja. Uverjen sem, da s tem ustreženi samo ko -ristim svojih cenj . odjemalcev, ter beležim z odličnim spoštovanjem IVAN LEGAT L J U B L JANA P rešernova ul. 44 Tel. int. 259G MARIBOR Vetrinj ska ul. 30 Tel. int. 2434 Marinhovic se vrnil v Belgrad Ženeva, 17. maja. AA. Snoči ob 10.10 je jugoslovanski minister za zunanje zadeve dr. Marinkovič odpotoval v spremstvu opolno-močenega minstra g. Fotiča proti Belgradu. Na postaji so se od njega poslovili dr. Sumen-kovič z osobjem delegacije, naš generalni konzul v Ženevi g. Petrovič, člani naših študentskih društev in naše kolonije, češkoslovaški poslanik v Bernu Pirlinger ter mnogo uradnikov sekretarijata Društva narodov. Posojilo hipotekarne banke Ljubljani Belgrad, 17. maja. 111. Kakor smo že poročali, je finančni minister dr, Svrljuga dovolil, da sme ljubljanska občina iz dohodkov kaldr-miuskega fonda porabiti '25 milijonov dinarjev za tlakovanje cest, za zgradbo carinarnice, carinskih skladišč ter stanovanjskega poslopja za 30 uradnikov. 8,200.000 dinarjev dobi mestna občina iz kaldrminskega fonda, za 16,800.000 dinarjev je pa mestna občina prosila pri Hipotekami banki kot posojilo na račun dohodkov iz kaldrminskega fonda. Upravni odbor Hipotekarne banke je sedaj to posojilo dovolil. Slovanski geografi v Zagrebu Zagreb, 17. maja. p. Kot udeleženec kongresa slovanskih geografov in etnografov se mudi v Zagrebu profesor .agelonskega vse-učiilšča v Krakovu Vladislav Semkovicz, ki je specijaiist za srednjeveško zgodovino in hi-stodično geografijo. Časopisje naglasa, da je on napravil na Hrvate zanimiv referat o istovetnosti svetega Krševana na Krku in kapelice sv. Feliksa in Andaka v Krakovu. O svetem Kršovanu so pisali tudi naši akademiki. Prof. Scmkovvicz je obiskal naše akademike in se obširno razgovarjal s predsednikom akademije Manojlovičem in drugimi člani. Nato si je ogledal galerijo silk. Kje bo stal sanatorij za prometno osobje Belgrad, 17. maja. AA. Danes je odpotovala iz Belgrada v Dravsko banovino komisija ministrstva prometa, da določi mesto, kjer bo zgrajen velik sanatorij za prometno osobje, ki boleha na prsnih boleznih. Sef komisije jc predsednik osrednje uprave odbora bolezenskega fonda g.. Lazar Gjorgjevič. Gre za odločitev med naslednjimi kraji: V državnem gozdu blizu Gori j pri Bledu, v gozdu pri Sv. Neži blizu Tržiča in za kraj pri Slovenski Bistrici. Člani komisije so nadalje zdravniki za pljučne bolezni. Za gradnjo tega sanatorija je predviden izdatek v znesku 3 in pol milijona Din. Zgrajen bo v višini nad 600 m. Drugi sanatorij na nižjem terenu pa bo postavljen na ozemlju predvojne Srbije in bo stal 4 milijone Din. Radio na brzovlakih Belgrad, 17. maja. AA. Ministrstvo prometa je pristalo na to, tla sc naj potnikom na železnicah nudi zabava in omogoči ugodno potovanje. S tem v zvezi jc dovolilo društvu Jugože-lezniški radio - v Belgradu, da postavi v vozovih brzovlakov sprejemne radio-aparatc. Montažna dela bodo končana v nedeljo 18. t. m. Aparati bodo izročeni v promet v prisotnosti zastopnikov zainteresiranih ministrstev, časopisja in povabljenih gostov. Prometno ministrstvo je v to svrho dovolilo udeležencem tega poskusnega predvanjanja brezplačno vožnjo. Brzovlaku štev. 2 bo priključen en voz I. in II. razreda. Brzovlak odide iz Belgrada ob 7.50 in prispe v Bosanski Brod ob 10.40. Iz Bosanskega Broda se vrača ob 17.26 in prispe v Belgrad ob 21.55 istega dne. Gostje se bodo peljali v svojenj vozu samo do Bosanskega Broda. ■ Proces proti Predavcu Zagreb, 17. maja. z. Danes se . je pričel pred sodnim stolom proces proti Josipu. Predavcu, ki jc obtožen raznih malveržacij pri Hrvatski Zadružni banki. Na današnji seji so zagovorniki zahtevali naj senaj šprenicni, ker, jc isti senat sodil tudi dr. Cicaku, ravnatelja tega zavoda. Takoj po pričetku razprave je predsednik senata kaznoval tri zagrebške odvetnike vsakega s 1000 dinaj-jev globe, ker so govorili, ne da bi dobili besedo. Na današnji razpravi se je prečitala »btožjničaj nqkar sc jc ob 12 razprava prekinila. Odmev železniške nesreče v Somboru Belgrad, 17. maja. m. Iz Sombora poročajo, da jc tamkajšnje sodišče danes obsodilo krivca za železniško nesrečo, ki se jc dogodila 27. junija lani in pri kateri so 3 železničarji izgubili svoje življenje. Za to nesrečo sta bila obtožena Tihomir Stepanovič, kretničar, in službujoči uradnik Srdjanov. Ker se je pri sodišču dognalo, da jc Stepanovič napačno postavil kretnico iz tretjega položaja na četrti in je torej on zakrivil nesrečo, da jc sodišče obsodilo na 6 mesecev zapora ter na izgubo službe, dočim je bil uradnik oproščen. Jugoslovanski javnosti! VII. mednarodni akademski misijonski kongres (CIAM, Congressus internationalis academicoruin pro missionibus) se bo v dneh od 7. do 12. septembra t. 1. vršil v Ljubljani, in sicer pod častnim predsedstvom Njegove Eminence nuncija Hermenegilda Pelegrinet-tija iz Belgrada. Pokroviteljstvo kongresa je blagohotno prevzel presv. nadškof zagrebški, dr. Ante Bauer. Mednarodni akademski misijonski kongresi so se do sedaj vršili: leta 1924. v Avstriji, leta 1925. na Ogrskem, leta 1926. na Češkoslovaškem, leta 1927. na Poljskem, leta 1928. na Nemškem, leta 1929. v Avstriji, in so predvsem namenjeni centralni Evropi. Ver- sko-kulturni pomen teh kongresov leto za letom narašča, za Jugoslavijo bo pa ta mednarodni akademski kongres še posebno izreden dogodek, ker bo na domačih tleh opozorjena naša širša javnost po strokovnjakih iz raznih evropskih držav o versko-kulturnem pomenu svetovnega misijonskega gibanja. Za pripravljalni odbor: Dr. Gregorij Rozman, škof-koadjutor, predsednik. Dr. Lambert Ehrlich, univ. prof., tajnik. Ludovik Duh, akademik, odbornik. Kakšen bo velesejem? Razgovor z gosp. ravnateljem, konzulom dr. Dularjem Naš urednik je obiskal ravnatelja velesejma, belgijskega konzula g. dr. Milana Dularja, ki je duša velesejma in ki sedaj mrzlično pripravlja vse potrebno za to, da bo letošnja prireditev kar najbolj uspela. V pogovoru, ki se jc razvil, jc g. ravnatelj na naša vprašanja povedal sledeče: Ali je ljubljanski velesejem še vedno tako važen kakor je bil pred desetimi leti? Naravno! Deset let žc dela in stoji ljubljanski velesejem, deset let se razvija in stremi do izpopolnitve. Naš velesejem ni samo važen zbog pospeševanja gospodarske intemacijonale, važen, ker se tu sklepajo trgovska poznanstva in kupčije in podaja najlepši pregled domače produkcije in inozemskih novosti, ne, velesejem je tudi važen, ker pospešuje našo podjetnost in prikazuje, česa nam še manjka ter daje na ta način nov impulz k nadaljnjemu razvoju naše industrije, obrti in trgovine. Velesejmi prikazujejo našim produktivnim krogom vse, česa nam še manjka, vzbujajo s tem podjetnost domačega kapitala na domačih tleh in kot naravna posledica mora temu slediti tudi socijalno izboljšanje, ker se more izvežbati in zaposlovati eimdalje več naših delavskih moči doma. Velesejmi pa niso samo vzgojnega pomena za naše gospodarstvo, marveč v enaki meri za ves narod. Moderno gospodarsko življenje temelji na vedno rastoči potrebi prebivalstva po novih gospodarskih dobrinah, rastoča kultura narekuje novih potreb. Velesejmi poučujejo prebivalstvo o napredku, novih proizvodih in iznajdbah, s katerimi si izboljšuje in olajšuje življenje. Vzorčne velesejme lahko imenujemo svojevrstne moderne nadaljevalne šole. Ali boste kaj proslaviti desetletnico ? Deset let dela in skrbi želimo proslaviti svečano. Zelja nas je vodila po velikem številu raz-stavljalcev, katere že imamo in še nas vodi po rekordnem številu obiskovalcev iz vseh kotičkov naše lepo domovine, pa tudi inozemstvu želimo pokazati plodovo žuljev našega delavca in gospodarja. Trenutek otvoritve jubilejnega velesejma bo lep. V častnem odboru so zbrani najodličnejši dostojanstveniki s trgovinskim ministrom, banom, knezoškofoin, ljubljanskim generalom, jiodbanom in županom na čelu, največji sijaj pa podaja prireditvi najvišje pokroviteljstvo našega vladarja. In razstavljal« ? Število razstavljalcev je letos tako izredno veliko, da je zgradila uprava velesejma še dve razstavni stavbi, katerih ena z označko >M« je določena za našo močno razvito tekstilno industrijo in druga z označbo »N« za našo papirno in karto-nažno industrijo in usnjarstvo. Kako pa druge stroke? Druge blagovne skupine so razdeljene tako: V paviljonu »E« je nameščena stanovanjska oprema, pohištvo, glasbeni instrumenti in na polodprtih prostorih plutovina in zamaški, čolni, jjieteno pohištvo, vozovi in drugi kolarski izdelki. — V paviljonu »F< bo prikazana strojna industrija (zlasti stroji za obdelovanje lesa, za ključavničarje, kovače in kleparje, tiskarski stroji, pletilni stroji in stroji'za mesarje), poljedelsko orodje, fina mehanika in na polodprtih prostorih razni stroji, turbine, stavbeni materijal, keramična industrija. — V paviljonu »G« se bo nahajala vsa kovinska industrija, kovine in izdelki iz kovin (železo, jeklo, cink, baker, svinec, medenina), mlinski stroji, pletilni stroji, elektrotehnika, kemična industrija in na polodprtih prostorih poljedelski stroji, stroji za mlekarstvo, kotli za žganjekuho in hladilni aparati. — V paviljonu >H« je nameščena živilska industrija, parfumerija, pisarniške potrebščine, pisalni in računski stroji, šivalni stroji, kolesa, ko-žuhovinarstvo in na polodprtem prostoru živilska industrija, galanterija in bižuterija. — V paviljonu >1« bodo razstavljeni automobili in radio aparati, na polodprtih prostorih motorna kolesa in kolesa. — V paviljonu »K« pa priredi perutninarski in kunčerejski odsek kmetijske družbe svojo razstavo. Razstavljena plemenska perutnina (kokoši, race, gosi, purani) in kunci bodo dali našemu podeželskemu prebivalstvu in malomeščanom gotovo važen impulz k pospešeni, tako dobičkanosni reji malih živali. — V paviljonu »L« pa priredi higi-jenski zavod lepo higijensko razstavo pod devizo •Mati, dete in človeka. — Omenim naj samo, da je paviljon jO« vzela v najem finska država, da prikaže svoje industrije; v češkoslovaškem paviljonu pa razstavi češka industrija. Pa tudi ves prostor na prostem, torej nepokrit, je popolnoma zaseden s poljedelskimi stroji, večinoma v obratu, bencinskimi motorji, autobusi in tovornimi automobili, polnojarmeniki, stavbenim materijalom, zvonovi, hladilnimi napravami, oddelkom za prikazanje modernega avtogenskega varenja in živilsko industrijo. Kaj pa je najvažnejše za uspeh sejma? Ena največjih želja sejmske uprave pa je ugodno vreme, vsaj najlepša prireditev ne pride do izraza, če je zavita v mračnost ljubljanskega deževja. In če nam nebeške zalvornice prizaneso, sem prepričan, da bomo z uspelim velesejmom dokazali inozemstvu delavnost in zmožnost gospodarskih krogov naše države in sc postavili s potjo, ki sicer ni posuta s cvetjem, ki pa vodi navzgor. Pokazali pa bomo tudi, da smo Slovenci kljub siro-mašnosti naše pokrajine zmožni v dovoljni meri prispevati k dobrobitu in blagostanju naše države, če nas država v sedanjih težkih časih malo podpre in seže pod ramo. Pokrivala, s katerimi se ravna pravilno, trajajo večno. Volnena pokrivala zahtevajo veliko skrbnost pri pranju, tako da ne izgube svoje prvotne lepote in toplote, ki sta njihovi glavni prednosti. i.omočite Vaša pokrivala v dragoceno Lux-ovo peno, sliskajte jih v peni nekoliko minut ler jih nalo skrbno izperite. Varate se, ako mislite, da se pokrivala morejo prati na vsak poljubni način in z vsakim poljubnim pralnim sredstvom. Uporaba Lux-a se Vam izplača. Proizvaja se v Sunlicht tovarnah Rado Šturm - 50 letnik Danes se srečata Abraham in naš Rado. Nihče bi mu jih ne prisodil po njegovem lah-| kein in razgibanem koraku, njegovi vedrosti in njegovi neumorni vsestranski delavnosti: tudi sam petega križa še ne čuti in bi ga tudi ne priznal — le krstna knjiga priča o tem. Jubilej dela Vevče, 17. maja. Te dni je minulo 50 let odkar je zaposlen v Vevški papirnici kot pleskar in rezalec šip g. Franc M i h o 1 j e v i č. Rojen leta 1853. v Petriuju na Hrvatskem, je prišel leta 1880. v vevško papirnico, preživel tu vse dobre in slabe čase. Od vsega početka je zvest član kršč. strok, organizacije in vzgleden katoličan. Dasiravno je preskrboval mnogobrojno družino, si je vendar s svojo varčnostjo in pridnostjo postavil svoj domek. Zadnje čase sicer boleha, vendar pa je pri svojih 77 letih še trden ter še vedno opravlja svojo službo v papirnici zadovoljen in vesel. Želeti je, da se ga uprava papirnice ob 50 letnem jubileju zvestega, pridnega dela spomui, ga obdaruje ter mu olajša življenje. Njegovi tovariši, delavci mu ob redkem jubileju dela iskreno častitajo in kličejo: Bog ga živi še mnogo leti Vevški delavci. Belokrajirtski kotiček Metlika dobi elektriko. Na seji občinskega odbora mestne občine metliške dne 12. maja je bil izglasovan sklep, da se napelje elektrika iz elektrarne v Ozlju (Ozalj). Drag pa bo ta špas. Ko bi ne bil drag, bi si ga pač že davno prej privoščili. Za vod bo prispevala občina 600.000 Din, elektrika sama bo pa za ceno 2.50 Din kilovat. Na razpolago nam bo 136 PH, kar bo za naše potrebe pač popolnoma zadostovalo. Za elektriko upamo dobiti kmalu ludi vodovod, da bo tako Metlika dobila tisto, česar že dolgo želi in potrebuje. Z elektriko bo pa dana tudi možnost za napredek industrije. Želeti jc, da bi tudi javna oblast, zlasti banska uprava, započeto akcijo podprla, da bi nam svetloba ne bila predraga, zakaj 600.000 Din ne bomo tako kmalu sami zložili. Celo pa bo težko dobiti težkih denarjev za vodovodne naprave. Le zaupanje do podpore nam vzdržuje pogum započeti lo akcijo. Septembra, tako upamo, bomo že svetili. Lastniku pogorele elektrarne g. Nemaniču je zavarovalnica priznala 130.000 Din zavarovalnine. Obnovljeni obrat bo gonil »diesel«, svetilnega toka pa ne bo več oddajal. Avtopromet Novo mesto — Karlovec. Podeljena je bila koncesija za avtopromet na državni cesti Novo mesto — Karlovec. Družba štirih podjetnikov s sedežem v Metliki si jc oskrbela troje avtobusov. Otvoritev rednega prometa se napoveduje za prve dni junija. Popravek. V četrtek se je bralo v »Slovencu«, da smo prizidali pri cerkvi sv. Antona na Suhorju pri Vinici novo kopalnico. S tem popravljamo: da cerkvi ni bila prizidana kopalnica, katere nima doslej šc nobena belokranjska cerkev, pač pa je bila prizidana kapelica._ Zobni atelje Dentlst P. Vrankar, zobar Gledališka ulic« 7 se je preselil v novo- moderno urejene prostore na Ounafsko cesto 20 nasproti kavarne Evropa, poleg Kmetske posojilnice, vhod ic TavčarjcTc ulite 2, L nadstropje. Ordinira od 15. V. naprej vsak dan od 8-12 in 2-5. i Ljubeznivost in dobrodušnost njegovega značaja združeni z izredno eleganco, vedna pripravljenost bližnjemu priskočiti na pomoč so bile menda vzrok, da so ga klicali in volili v vsa mogoča društva, kjer je bilo treba nesebičnega dela. Največ pozornosti in truda pa je posvetil pevskemu društvu »Ljubljana«, katere razvoj in napredek je z njegovim imenom tesuo združen. Leta 1897. je stopil med člane »Ljubljane« in od tedaj vedno vztrajal ob njeni strani, vesele in žalostne dneve z njo deleč. Od leta 1898. je bil stalno v odboru, medtem 5 let predsednik, 10 let kot podpredsednik in med tem — radi odsotnosti predsednika kot poslevodeči predsednik. Pred 2 letoma je obhajal 30 letni članski jubilej; i društvo ga je pri tej priliki imenovalo za čast-; nega člana, vendar v »pokoj« ga ni pustilo, temveč ponovno enoglasno izvolilo za predsednika. Neprecenljive zasluge si jc pridobil za organizacijo lanske koncertne turneje na Češkoslovaško. Vsa pevska družina in vsi njegovi številni prijatelji pri tej priliki le želijo, da bi naš »dedek« tako čvrsto in neupogljivo nosil tudi nadaljna mnoga leta z ravno tako mlade-niško jasnostjo in žilavostjo. Na mnoga leta! Komedija konec tragediji Še eno dejanje ižanske tragedije Ljubljana, 17. maja. Ko smo pred tedni poročali, da so prepeljali v kaznilnico v Begunje Marijano Kraijič iz Iške loke, ki je ubila svojega svaka, Amerikanca Martina Kraijič, smo zapisali tudi, da je to epilog tej ižanski tragediji. Zal smo prehitro napovedali, zakaj sledilo je še eno, sicer ne tako krvavo, pač pa žalostno in pa ludi komično obenem. Še je v spominu, da je bil v preiskovalnem zaporu ludi Marija-nin mož France Kraijič, Martinov brat. Petčlanski senat — bila je to med prvimi razpravami po novem zakonu — je Franceta Kraijič oprostil, njegovo ženo Marijano pa obsodil. V preiskovalnem zaporu se je France Kraijič seznanil z brezposelnim ključavničarjem Francetom Jamnikom iz Ljubljane. Ko so še tega izpustili iz zapora, je Jamnik večkrat obiskal Kra-Ijiča na njegovem domu v Iški loki. Jamnik ni bil sam. Prihajal je z dvema ženskama, ki ju je predstavil Kraljiču eno za študentko medicine, drugo pa za uradnico pri znanem ljubljanskem psihiatru. V resnici pa je bila prva Jamnikova žena, druga pa znana ljubljanska pustolovka Marija Jezeršek. — Jamnik je Kraljiču pripovedoval, da more s pomočjo svojih dobrih znanstev, zlasti znank, doseči, da psihiatri spoznajo Marijano Kraljičevo za umo-bolno in jo dajo prepeljati v umobolnico. Tam pa manjka prostora in ker Marijan« ne bo nevarna svoji okolici, jo bodo poslali domov. Tako bo zopet vse po starem. Dobrodušni, preprosti Ižanec je sleparju verjel, kar sicer ni navada Ižancev. Slepar je pa vzdihoval: »Oh, ne veste, koliko imam potov in sitnosti zaradi vaše žene! Ne veste, koliko me vse to košta! Koliko je treba dati samo za kolke in za mazanje!« Kraijič je tako izdal Jamniku nad 10.000 Din. Prodal je zato vole in še zadolžil se je. Tc dni pa je prišel Jamnik zopet h Kraljiču, Spremljala ga je Jezerškova. Jamnik je dejal Kraljiču: »Pripravile 1300 Din. Bomo šli po vašo ženo!« Kraijič je res pripravil denar, zapregel konja in se z Jamnikom in njegovo spremljevalko odpeljal v Ljubljano. Žc na poti pa je dajal Jamnik lako čudne izjave, da jc Kraijič le začel malo dvomiti, ali se mu bo posrečilo v tako kratkem času dobiti ženo domov. Res se mu jc v mestu Jamnik kmalu izgubil. Pod Trančo pa se je naglo poslovila od njega šc Jezerškova. Kraijič je čakal na oba približno eno uro. Slučajno pa ga je nekdo prej videl v družbi Jezerškove. Ta jc Kraljiča nato opozoril, naj se varje pred to žensko, ki ga hoče ociganiti. »Ah, saj sem žc ociganjen!« ie spoznal Kraijič in prvemu stražniku povedal, kako so ga navlekli. Stražnik jc kmalu nato res iztaknil Jezer-škovo in jo aretiral. Zjutraj pa je bil aretiran šc Jamnik. Sedaj je dvojica pod klic,čem, Kraijič ob denar, gospodinje pa vseeno nima doma. Naznanilo otvoritve novo lekarne! Javljam cenjeni javnosti v mestu in okolici da sem olvoril na Dunajski cosli št. 41, tel. št. 3270 nasproti Sv. Krištofa suoio lekarno s kemično farmaceutskim laboratorijem. Izdajam na recepte vseh bolniških blagajn. Dr. Stanko Kmet. Oiaj pravile? Ne boste verjeli, gospod urednik! Moj prijatelj in jaz »ca že nekaj časa škilava, on na levo jaz na desno oko. Sedela sva pri neki prireditvi in si ves čqs jx>mežikovala, češ: »Ali so naju potegniti? Prav li je!« sva si mežikala drug drugemu, »Zakaj pa verjameš vsaki re- \ klami?< Vidite, radi tega mežikanja sva sedaj škilava. Utegnila bi sicer kmalu ozdraveli ali vselej, kadar opaziva na kakem lepaku zapet veliko bučno reklamo za to ali ono prireditev, si zopet pomežikneva: »Naju hočejo zopet.. Pa vaju na bodo, vsaj mene ne več. Od sedaj naprej me lepaki in reklama ne zvabijo na nobeno prireditev več, pa naj bo še tako imenitna, se tako ->remek delo« (ali morda rente, kaj je to?) filmske umetnosti, sploh nikamor me več ne spravijo, najmanj pa na kakšne redoljubne zadeve, dokler.,, dokler, da dokler, — saj se skoraj ne upam ziniti, no torej, dokler ne dajo slavni prireditelji občinstvu pravice — nerganja, Proč s tem polovičarstvom, ki dovoljuje samo ploskanje uspelim koncertnim točkam in pa solze nad lepimi prizori v zvočnih filmih, nerganja pa ne! Nisem radikalen: kdo od mlajših bi rekel: »Kaj nerganje, žvižganje naj nam dovolijo, če ne, si ga vzamemo sami!« Ne, sem surov za pravico nerganja: če mi kje ua kak! prireditvi ali v filmski dvorani ne bi bilo kaj všeč, pa bi lepo udobno pričel nergati in brundati, morda bi še polglasno potarnal: »No lo je pa že figo vredno!* Z menoj bi gotovo potegnilo pol dvorane. Kaj prečite: če sinem ploskati in se solziti, zakaj ne bi smel še ner-'Kiti in (prav dostojno) zabavljati. Moje geslo je: »Prireditelji, dajte nam pravico nerganja!« Dokler ne bo na vsakem vabilu in lepaku tiskano: »Občinstvo sme ploskati, če mu prireditev ugaja, iu sme ner^ii, če mu ne/% dokler ne bo tega, me nobena, še tako bučna 'eklama ne zvabi nikamor več. Nergač zaradi načela. ; - PECE - • odstrani tnkoi in bron »ledu .Creme Or»*ol Dobiva sc v lekarnah, drotforijah iu parfuinoni«.li. /.alo Ba: »Cosmochemia, Zagreb. SmuMklasovu "3. letnimi 4 Hi" Koledar Nedelja, 18 maja: (4- povelikonočna nedelja): Erik, kralj; Aleksandra, devica; Feliks (Srečko), spoznavavec; Venancij. Jutri: ponedeljek, 19. maja: Peter Celestin, papež; Pudencija devica. Osebne uesli = Cerkveno odlikovanje. Oh priliki kano-nične vizitacijo nu Trati nuil Škofjo Loko je ; bil imenovan zu škof. duhovnega svetniku on-dotni župnik .s. Josip Brajcc. Imenovanje. Z ukazom Nj, Vel. kralja od II. ma ja jo imenovan diplomirani pravnik Danilo Orel j z« sodnega poročnika. = Izpit hO napravili zu čin aktivnejša top- .I uiškega podporočnika narednik Ivan Lrmenc; /a čin ukt. z rti kopo'v nega nodpor,xv:nika na red-iiik Alojz Kulšok: zu čin mm. oro/.uiškegu pod- ; l#M-očniku uareduiik Ivan Črniš: /a čin rez. sa- j i.itetucgu podporočnika redov dijak dr. Karel . MutauSek; zu vojnega pisarja (administrativne- j ga arhivskega uradniku) vojni pisar IV. razr. losip Li|uik; za čin rez. san. majorja kapetan "i. razr. dr. Fodor Mijan; zu čin rez. san. podporočnika ktiplaia dijaku dr. Tomisltiv Rukavum n <|r. Peter Dvornik; za čin rez. lekarniškega podporočniku kuplar dijak Milko Krnic in za vojnega pisarja (administr. arh. uradnika) vojni pisar IV. razr. Ivan Mavric. GRAMOFONISTI! Kolosalne novosti v gramoloniji — velikanska izbira električno posnetih umetniških plošč, novitet, samo svetovnih znamk Vam nudi po tovarniških cenah — najstarejša domača specijalna trgovina — Gramolon — A. Rasberger, Ljubljana, Miklošičeva c. 34. Za nekatere plošče in aparate znižane cene! Pravica in dolžnost Mala hroniha it Ob priliki 80 letnice knezoškola dr. Jegliča je dolžnost vseh ouih, ki so bili deležni te ali one pomoči, ki je prišla iz njegove roke, du mu priskočijo ua pomoč z denarnim prispevkom, du more izpolniti še poslednjo svojo željo preskrbeti Katoliški akciji primerne prostore. Darujmo za Jegličev sklud vsakdo po svoji moči. it Romarjev ua Višnrje se jc priglasilo toliko, da moramo predčasno zaključiti sprejemanje. Zuto prosimo vse poverjenike, dn nam do JO. maju sporoči- naslove in število pri njih priglašenih izletnikov. ir »Ilustracija« štev. 5 je pravkar izšla in prinaša obilo zanimivega gradivu v sijajni tehnični izvršbi, kakor smo to pri tej reprezentančni reviji žc vajeni. Vsebina je pestra: Novi most \ Zidanem mostu. — Na morju in v zraku. — Dr. A. 13. Jeglič. — Na teatrahčni fronti (Zo/ulju, ilustr. Sirk, novela.) — Pozdruv »Ilustraciji.« — J^ptoamnter: Pomlad v naših gorah. — Lepota prirpdc \ fotografiji (J Skcrlep). — Ljubljanici (Pičirad Veselilo) — Sarajevo. — Slovenski klub \ Sarajevu. — Kakor gledaš na stvar (Vouk). — Nove knjige. — Z. Lipaliom (I. Čurgo). — Norma, o pela. — IJ. Nučič — Gostovanje Čeških igralcev — Indija v borBf za svobodo. — Grufologjju. — Moda — Sodobna /ena. — Oktavo višje...! — Svetu gor«. — kulturna izložba Julijske krajine v Beogradu. — Jakopič: Kristus — sumuritan. — Dve. tri iigapkarjem na pot (Janež Ložar). — Nagradna uganka. — Kilatoliju. — Iz vsega svetu. — Od pare do luči (obisk ljublj. elektrarne). — Naši otroci. — Slovenska lutkovna gledališča I utkovna gledališču in Jugoslavija (B. Orel). — Zu filmskimi kulisami. — Pismo Lilian Gisli M. Malešu. — Naslovna slika po risbi akad. slikarja K. Justina v več barvali. — ■Ilustracija« se naroča pri upravi Ilustracije« v Ljubljani. Kopitarjeva ul. 6. Zahtevajte številko ua ogled od uprave. Posamezne številke v vseli trafikah po 10 Din. it Izlet Jadranske straže o binkoštih se vrši od O. junija zvečer do ind. 10. junija. Opozarjamo javnost, da je šc prostora za nekaj udeležencev. Rok za prijave jc podaljšan do J. julija. Kdor reflektira na boljše mesto naj sc prijavi takoj. One. ki so se že pri javili, prosimo, liuj izvolijo nakazati denar čim preje, ker sicer ovirajo pri razpolaganju mest. Prijave sprejema in daje informacije izletna pisarna Vogelna ul. \ Prijavite se takoj. Zahte-\ujte nujno prospekte. Obenem opozarjamo na današnji članek turist, pisatelja dr. I. C. Oblaka. it Vreme v državi. V Ljubljani smo imeli včeraj lepo vreme. Zjutraj je bila megla, črez dnu pa je sijulo solnce. Barometer je kazal 770.4 mm, termometer največ JI" C, najman j 4.7" C. Vetru ni bilo. V Mariboru so imeli jasno vreme, barometer: 767.8 mm, termometer: (>"C do 16.6° C. mirno. V Zagrebu je bilo jasno, barometer: 268.5 111111, termometer: 8 C do 19" C, veter vzhoden. V Bol gradu jo bilo zelo oblačno, barometer "64.? 111111, termometer 7" do JI"C, \eter severovzhoden. V Skop-1 j u je deževalo: barometer: 762.6 mm, termometer: 7° C do 17° C, veter južnovzitoden. V Splitu jo bilo jasno vreme, brez vetru; barometer 765.2 mm; termometer od 1VC do 22" C. 1 V Mosta r ju je deževalo, nu vsem Priniorju j pa je vladalo jasno vreme,' le sever jc pihal. Na Rabu jc bila najnižja temperatura 14°, na Visu pu 9* C. ir Kdor želi o binkoštih na Trsat in otok Krk. nuj sc čimprej prijavi Sveti vojski v Ljubljani, Komenskcga 17, kjer dobi vsa potrebna pojasnila brezplačno. V zadnjem hipu sc prijave brezpogojno ne bodo več »prejemale. Rok za prijave bo v kratkem potekel. it Tatovi koles so na delu, (U Kočevja.) Kolesarski tatovi 1 »ostajajo od dne do dne drznejši. Lastniki koles so začeli zopet trdno /ak lopati in zapirati svoja kolesu. Toda včasih sc človek le s|H)zal»i, s koč1 i \ to ali 0110 trgovino mogoče tudi v gostilno zn dve, tri minute, prisloni nezaprto kolo prod vrata, ko pu hoče po izvršenih opravkih n« kolo, ni o njem ne duhu nc sluha. Tako smolo jc imel g. Julij Kaitna iz Kočevja. Z a hip je skočil v gostilno g. Marino-1 ju. Prislonil ie kolo, še čisto novo, vredno 2500 Din, k zidu. ko se je vrnil, kolesu ni bilo nikjer več. Neznan uzmovič »i ga je »izposodil« za daljšo dobo, dokler gu ne bo jhhI ceno vnovčil. Druga tatvina se je izvršila v Muhovipku na sličen način. Čevljar Woher iz Rajna je spravil kolo v vežo neke gostilne, sam pu šel, zaupajoč. da jc kolo na varnem, nu četrt vinu. Ko je hotel oditi, je bilo kolo res že »na varnem«, v rokah nadvse predrzne«« kolesarskega tatu. Kolo jc bilo znamke Wuffenrad, komaj eno leto rabljeno. Orožniki, ki Hm je bilo juv-Ijcno o tatvinah, pridno iztičejo za predrzni- e ...............................i........... Avtobusno podjctic V. Pernul TržlC naznanja cenjenemu občinstvu, da stopi v veljavo z dnem 18, maja 1930 sledeči vozni red: 6*30 13-30 700 1400 800 14-45 Tržič Kranj Ljubljana 12'15 11-45 11 00 19-15 18-45 1800 mi kolesarskimi tatovi. Ob o tatvini pa sta glasno opozorilo vsem lastnikom koles, da ni noben kraj toliko varen, da nc bi kolo iiufilo svojega »prijatelja«. -A- Vozne ugodnosti k gasilni svečanosti v Laškem. Jugoslovanska gasilska zveza Ljubljana, sporoča vsem udeležencem pokrajinskega zveznega zle-ta o Binkoštih na Laško k proslavi 60 letnice obstoja tamošnjega prostovoljnega gasilnega društva, da je dovolila Generalna direkcija drž- železnic izjemno polovično vožnjo tja in nazaj brez legitimacije s fotografijo. Oue legitimacije za kupovanje železniških kart se bodo razposlale vsem društvom koncem maja ali začetkom junija še pravočasno. Cele vozne karte ne oddajte na Laškem, ker se boste z njo vozili domov, le potrdilo dobite na Laškem, da ste se udeležili te proslave! it V Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 2 od 16. maja t. 1. je objavljen »Pravilnik za izvrševanje zakona o izdelova, iiju, uvažanju, izvažanju in prodajanju smodnika, raznesil in ostalih razpočnih zmesi, streliva iu orožja,« dalje »Naredba o odpiranju iu zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic v Dravski banovini« in »Navodila za pobiranje banovinske do-klade na državno trošarino na bencin«. it Stalna služba šolskega tajnika sc bo oddala lin Tehniški srednji šoli v Ljubljani. Zahteva sc šolska predizobrazba zu fl kategorijo' uradnikov in praktična sposobnost za samostojno korespondenco in knjigovodstvo. Prednost bodo imeli prosilci, ki so polef? toga vešči strojepisju in slovenske stenografije. Reklef-tuuti (samo moški) naj se do 15. junija z navedbo svojih študij in dokazov z.11 praktično usposobljenost pismeno (brez kolekov) javijo pri direktorju šole. Do tedaj odklanja direktor osebno predstavljanje. it Avtobus Ljubljana — Cerklje — Kranj. Avtobusno podjetje O. žužek jc sporočilo v včerajšnji številki, da bo odhajal avtobus na progi Ljubljana—-Cerklje—Kranj ob 12.50 izpred kavarne Evrope mesto ob 15.15, kur pa ni pravilno. Avtobus bo odhajal od nedelje 17, maju dalje ob 12.45 izpred kavarne Kvrope, kar blagovoli vzeti c. občinstvo na znanje. it Žensko truplo brez glave. V petek tb. t. 111. jo Osijek doživel mulo senzacijo, ki je doka j vznemirila duhove in dala povod za vsemogoče kombinacije in ugibanju. Valovi Drave so vrgli na breg neko čudno maso — strašno zmaličeno žensko truplo brez glave. Razširile so se govorice, da ie bila JSena umorjena in vržena v Dravo. Policija je uvedla preiskavo in ugotovila, da ne gre za nikak zločin, kor tla je truplo utopljenke ložalo v vodi najmanj /c pol letu in je glava sama odpadla od ruz-krojenja. Policija se trudi, da bi ugotovila identiteto mrtve. Vse kaže. da je utopljenka identična s služkinjo, ki je pred šestimi meseci skočila v Druvo. * it Trgovina Nove založbe v Ljubljani (Kongresni trg) opozarja starše in botre, da ima \ zalogi \sa primerna darila zu birmancc kakor moiitvcnike. rožne vence in druge podobne predmete, ki se dajejo kot darila. Izbora jc mnogovrstna, cene nizke. ir Birmunska darila, znižane cene pri F. Čuden, Ljubljana, Prešernovu t. ir la birmunce priporoča tvrdka Novak, Kongresni trg 15, krasen plavi ševiol m obleke jk> 15» Din in fini kamgani po 160 Din. Oglcjto si zalogo! it Ko nastopi toplo vreme in se začno pojavljati moli je najooljše sredstvo proti njim Tnrmol. Izdeluje ga »Chemotcehna«, Ljubl jana. Mestni trg 10 (na dvorišču tvrdke A. in E. Ska-berne). Tvrdka A. KUNC Ljubljana — Gosposka ulica priporoča svoje izbproe izdelke moških oblačil. - Cene kar mogoče nizke I Dolžan si, da napreduješ v znanju in čednosti lil v verskem življenju; toda ne le dolžan si, ampak ludi pravico imaš do takega razvltka. Razvijati se moraš umno; saj se. moraš usposobili za pametno življenje kakor jc razumnemu bitju primerno. Tudi za Svoj stan in poklic se moraš usposobiti; to je Tvoja dolžnost in Tvoja pravica. Razvijati se moraš nravno in versko, ker edino ta razvitek Te usposobi, da moreš Svoj zadnji nanion doseči. Za lak razvitek imaš pravico; ker te pa za to polrebna Božja služba, imaš do nje nn le dolžnost, ampak ludi pravico. Teh pravic Ti nc sme nihče kralili. Kolih greli torej, ko bi To silili v šole brez Boga ali v šole. kjer sc uiavnoversko življenje ne noguje, marveč, zanemarja ali celo ubija Grešili bi slarši, ko bi Tc v tako šole pošiljali, grešil bi Ti, ko bi jih ved o m a obiskaval. Kolika sreča pa so za Te šole in zavodi, kjer se Ti j>onuja vsa znanost, kakor jo zahteva današnji razvitek, kjer si Ti rnz-liign čisla verska resnica, kjer se navajaš na po-noino, čisto, sramežljivo življenje! Kako bi grešile zoper Tebe že domače šole, ki bi omejevale ali celo zatiralo versko vaje! Premišljuj tudi to svojo dolžnost in jiravieo ter se po njej ravnaj, kjerkoli živiš. (tikof dr. A. B. Jeglič, Mladeničem sir. 45.) NA CCLSCO! Izletnikom in planincem se najtopleje priporoča HOTEL 'TRIGLAV« - JESENICE Mrzla In irorka jedila. Pristna vina! Družina Odkod družina? Ako gremo v zgodovini nazaj in pregledujemo nove, stare in najstarejše narode, prepričamo se, da sp vedno v družini živeli; nikdar iu nikjer ne najdemo najmanjšega sledu, da bi bili kdaj živeli v druhalih kakor živali Žc to dejstvo nam dokazuje, da družina prihaja iz človeške narave, j>o postavah, ki so globoko zapisane v človeku. Pa tudi tu vidimo, da sta zmeraj in pri vseh narodih družino utemeljila mož in žena, ki sla se po verskih obredih zavezala za skupuo življenje. Skupno življenje brez take s svetimi obredi posvečene zveze se je smatralo povsod kot nedopuščeno in nesramno. Svcla zgodovina nas pa o jnjčetku družino pouči šc bolj natanko. Edino ona nas pel Jo do začetka človeškega rodu. Pove nam, da jc Bog ustvaril moža in ženo, pa jih združil v skupno življenje, da si med seboj pomagata v vseh potrebah in da med seboj zvezana pomnožn;ela človeški rod ua zemlji. Imela sta več otrok, ki so jc zopel ženili in množili, ter pomnoževali Človeški rod, da je bil od dne do dne bolj številen Množiti so se pa vedno v družinah, ki so jih jiostavno utemeljevali, namreč po zakonski zvezi. Od prvih staršev so vsi potomci podedovali lo zavest, da v družinsko življenje pelje zakon sklenjen 1» blagoslovu starejlino v Imenu Božjem. Namen zakonske zveze je medsebojna ljubezen, medsebojna pomoč in tolažba In zaroditev novih otrok Hožjin. Ako pu sla oče iu mali dal* otrokom življenje, sta po naravi dolžna otroke vzgojili dušno in telesno tako, da dorasli morejo zopet sami živeti in si poskrbeti, kar je potrebno za dušo in telo. Tak uamen se pa najbolj lahko doseže, ako ima mož samo eno ženo in ako se zakonska zveza ne'moro razdreti, Mož naj svojo ljubezen samo eni, iu sicer sobi zaročeni ženi posveti; lako tudi srce veleva, katero pri zakonski zvezi vsako drugo ljubezen kar naravnost izključuje. Le taki nerazdeljeni ljubezni ae more žena popolnoma izročiti in se podvreči vsem zakonskim namenom. Še bolj pa se mora zahtevali, da laka ljubezen in zveza v taki ljubezni sklenjena traja do smrti. AH st ženin in nevesta ne obljubujetn večne zvestobe? In le radi take večne zvestobe bo žena rada možu darovala svoje de višavo. svojo lepoto, svojo mladost, svojo delovno moč. Tako večno ljubezen in zvestobo »upoveduje tudi dolžnost rojene otroke vzgoievati in preskrbeti. Kaj bi bilo z otroki, ko bi se zakoni več ali manj poljubno razdirali? Kuni z otroki teh raznih zakonov? Res, strast je zakonsko zvezo prav posebno pokvarila. Med narodi nahajamo mnogoženstvo in razporoke, pa zalo ludi strašno žalostno družinsko žavljonje. Kristus je prišel vse popravit; zato je predvsem )>opravil zakonsko zvezo in jo povzdignil v Zakrament. Dal pa ,ie temu Zakramentu moč, naj iz njega »a mota tn »eno izvira milostno pomoč, da sta eden fc drugim *ndo-voljna iu si ohranjujeta jmpolno »akonsko zvestobo, pomoč, da se ljubita do smrti, akoravno bi se pokazale kake težave in »laboali pri enem ali drugem, in j>onioč za vzgojo otrok, da imata otroke rada, da sc jih ne ogibata, marveč zaupajoč v Boga rada In veselega srca vse storita, kar je j>otrebno, da se otroci lepo vzgoje kot otroci Božji in dediči nebeškega kraljestva. (akof dr. A. B. Jeglič v knjigi Mludeniuem, str. 154.) it Priznano desiufekcljsko in toaletno sredstvo Snnoform imajo strtimi v zalogi vse lekarne in drogerijc. Proizvajalec: »Cliciuateclnm«, družini / o. z., l jubi jami. Mostni trg tO, it Mnogo gospodinj je mnenja, dn jc vse, eno. s čini perejo. To nuzirtuije jo pn popolnoma pogrešilo. Vedite, da so še vedno najbolje pere / milom, prav posebno pa s pravim ter-pentinovim milom Gazela. Dobite ga pri vsakem boljšem trgovcu. it Kdor potuje v Ameriko, naj si da prej popraviti zobe! Žc večkrat sc jc dogodilo du je KitKogn potnika, numciijcnbgn v Združeno države Severne Amerike, kljub temu, da jc izpolnil \se predpisano formalnosti in jc zdravniški pregled dobro izpadel, ameriški vladni zdravnik prepovedal potovanje, kor ni imel ust in zobovju v primernem stanju. Nn vprašanje pri vladnem zdravniku, s kakšnega stališča presoja kakovost zob in zdravstveno slan jo ust, jc ta izjavil, da nI nikak o ovire zn naselitev, če manjka inozomcu par zob, pač pa mora imeti splošno zdrave zobe, zdravo čeljusti in usta sploh. Nikukcga dvoma ni, tla je večina takil: bolezni |>os!edlca zanemarjeno nege ust. Kdor sc z mladega privadi nu zanesljivo antiseptična nego ust in zob (Odol), lahko reče. da je storil vse. kar ga moro obvarovati pred zobo-bolom in boleznimi v ustih. it Sanatorij v Mariboru, Gosposka ul. 49, telefon št. 23-58. Najmodernejše urejen za operacije. Dintermija, višinsko solnce, tonizator, infrardeča žarnica. Cene zmerne. it PaeijoBt: Kam naj grem. gospod doktor, da ozdravim želodce in uredim prebavo. Zdravnik; V Rogaško Slatino! Zahtevajte prospekte! it Vso higijensko ustanove, holnice Itd. uporabljajo za razkuževanje Sanitol. ki kakor lizol povsem zanesljivo zamori bakterije. Dobi so v \ soli lekarnah in drogeri jah. ir Opozarjamo na o|olenjski cesti sc jc včeraj med I in 2 popoldne pripetila težja nesreča. Rudolf Lukež, 66 letni sodni uradnik v pokoju, stauujoč ua Dolenjski cesti 88, jc imel v mostu dopoldne opravek. Popoldne sc je vračal domov, dn ga pa ne bi utrudila dolg« pot, je prosil nekoga voznika, naj ga sprejme na zapravijiveek Voznik jc starčku ustregel iu ta jo sedel zadaj na zapravijivček. Prod Rakov niško ulico fc je zapravljiv ček ustavil in starček je hotel zlezli z voza. tedaj pa je konj naenkrat potegnil iu starček jc trdo jmdol iu dobil resne poškodbe. Zlomil si je tudi desno nogo. Poklican je bil reševalni avto, ki gu je prepeljal v bolnišnico. — Zelo težka nesreča so jc včeraj dopoldne pripetila v Litiji, t? letni delavec tvrdke Gustav Ttinnics v Ljubljani Bruno Rajniš je delal na strehi neke stavbo. Na strehi mu je spodrsnilo in Rajniš jo padel globoko n« tla. Dobil jo prav rosne notranjo poškodbe in si je zlomil roko. Prepeljan je bil t vlakom ob 15.46 v Ljubljano, odkoder gu jc prepeljal v bolnišnico rešilni avto. Potenja, solnčarlce in ped Vas obvaruje originalni N.GGEROL (Patent it. 5933), Kolo Vam naredi gladko in «nakomerno bakreno zagorelo. — Drogerija Gregorlč,Ljubljana, Prešernova 5 Veliko tovarniško podjetje Išče POTNIKA ki je dobro vptljau pri trgovcih z mešanim blagom v Sloveniji. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 4381-.5702. Vozni ped za Din Z S,rt' SUS naprej, ako sc naroči le en izvod) za vse železniške in avtobusne proge Slovenije dobite v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Ljubljana Nevarni strupi ogrožajo Ljubljano Iz Maribora so poročali, da so lam ujeli tihotapce kokaina. Gotovo je, da je na mejah precej razvito tihotapstvo s tem strupom in le vprašanje je, kje najdejo razpečevalci kokaina svoje odjemalce. Javna tajnost v Ljubljani je, da je v našem mestu mnogo uživalcev kokaina in še več opija. So to zaključene družbe, ki le težko prepuste med se novince. Uživanje kokaina so v Ljubljano zanesli najbrže nekateri ruski emigranti. Kokain prihaja v Ljubljano po visokih cenah iz Zagreba. Sklepati bi se dalo, da tihotapijo kokain z Dunaja skozi Maribor v Zagreb. Tam mora biti večja tajna družba, ki razpolaga z velikim kapitalom, zakaj kokain je precej drag. Iz Zagreba pa je nato organizirana prodaja na drobno v notranjosti države in med drugim tudi v Ljubljano. Sem prenašajo kokain najbrže zaupljivi kurirji. Pred leti so se celo pojavili ljudje, ki so po lokalih in na cestah ponujali kokain posameznikom, seveda le skrajno previdno. Tedaj so oblasti napele precej truda, da bi te tajne razpečevalce kokaina ujele, pa sc jim ni posrečilo. Zdi pa se, cla so razpečevalci kokaina to riskantno trgovino opustili in se omejili le na znane jim kokainiste, ki imajo seveda vso zadevo v največji tajnosti. Kokainisti uživajo kokain — bel prašek, moki podoben — na ta način, da ga nosljajo. To jim baje povzroča velike užitke, omamljenost, v kateri imajo najfantastičnejše sanje. Te dvomljive užitke pa plačujejo poleg drage cene — 50 Din in še več Kai bo danes? Drama: Vdova Rašlinka. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven, Opera: Dolarska princesa, opereta. Premijera. Izven. Društveni dom, Karunova ulica 14: Koncert prosvetnega društva Krakovo-Trnovo. Ob osmih. Lekarne: Nočno službo imajo: Dr. Piccoli, Dunajska cesta 6, in Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. KAJ BO JUTRI? Drama: Konec poti. Red A. Opera: Zaprto. Lekarne: Mr. Bahovec, Kongresni trg, Mr. Ustar na Sv. Petra cesti 78 in Mr. Hočevar, Šiška. « 0 Poroka. Včeraj se je v frančiškanski cerkvi poročil g. Anton Zobec, dopisnik centralnega pres-biroja predsedništva ministrskega sveta, z gdčno Anico Novotny. O Poroka. Danes se poročita v novi šišenski cerkvi gdčna Janja Anderlič, poštna uradnica, z g. Mirkom Stupar, poštnim uradnikom v Ljubljani. Želimo mnogo sreče v zakonskem jarmu! © Pevski zbor »Grafika« priredi v ponedeljek, dne 26. maja ob 20 s sodelovanjem orkestra »Grafika« samostojen koncert v dvorani Filharmonične družbe pod vodstvom svojega zborovodje prof. Grobminga. Program je kaj bogat, skrbno izbran ter obsega zborovske in orkestralne točke, k sklepu moški zbor s spremljevanjem lastnega orkestra. Podroben spored priobčimo. 0 Križanska dijaška kongregacija Brezmadežne ima danes ob 5 v cerkvi slovesen shod, pri katerem bo sprejem novih članov. Govoril in sprejemal bo presvetli g. škof dr. Rožman, © Ljubljanskim moškim zborom! Prihodnji teden študirajte v svojih društvih sledeče 3 skladbe: 1. Aljaž »Divna noč«, 2 .Dr. Ipavic »Bodi zdrava, domovina« (po Mohorjevi pesmarici) 3. Vilhar »Naša zvezda« (s tenor solom). V torek, 27. maja v pevski dvorani Glasbene Matice skupna vaja. Pridite vsi, naštudirani in točno. Ako katero društvo nima notnega materijala omenjenih jtesmi, naj pošlje ponj v ponedeljek k arhivarju pevskega zbora Gl. Matice Jožetu Cerarju v sobo št. 6 od 6 do 7 zvečer. — Prelovec. © Na Francosko... Na glavnem kolodvoru zvečer. Iz Belgrada prisopiha brzovlak in hrupno obstoji. S perona se utrne dolga, suha postava ter se ponižno skloni pred železničarja: ide ovaj za Francusku? Železničar pokima ter pokaže voz, kjer visi tablica: Belgrad—Zagreb—Ljubljana—Jesenice —Villach—lnnsbruck—Pariš. Poslava se obrne, steče po prstih nekam v čakalnico ter se na hip spet vrne. Mož je z juga, na obrazu se mu razodeva; dolge brke ima, visoke trepalnice, nekam boječ obraz. Oblečen je na pol; boren suknjič s prekratkimi rokavi, na nogah ovito žakljevino, na glavi boren, zavaljen klobuček. Sklonjen nekam vase, kot bi ga tiščalo življenje k tlom, se vrne iz čakalnice z malim zavitkom, zašitim v golo žakljevino. To je vse, kar premore, — tak odhaja v svet, za kruhom, na Francosko. Med ustmi drži čik, z enim očesom mežika, ker se mu cigaretni dim kadi pod nos in v oči. In tak sc požene v voz, se znajde v kupeju in obsedi. Mimo, ko da ni nič. In ko vlak zapiska in spolzi nalahno po tiru, v noč, potegne možak novo cigareto in jo nažge kot še sto drugih. Na Francosko, za kruhom...! © Mestna klavnica v Ljubljani prične koncem lega meseca slično kakor prejšnja leta z razvaža-njem ledu po mestu. Letos se bo led razvažal z avtomobilom, tako da bodo vsi refleklanti postrežen« že v zgodnjih jutranjih urah. Reflektanti se vabijo, da sporoče mestni klavnici svoj naslov in število kosov ledu, ki ga žele imeti dostavljenega na dont. za gram — tudi z izgubo volje, odpornosti in zdravja. Na obrazih se jim napravijo sumljivi tvori, ki jim razjedajo kožo. Pa tudi drugače so v popolni duševni oblasti razpečevalcev kokaina, najnizkotnejših izvržkov družbe, ki morejo za kokain dobiti od kokainista vse, kar hočejo. Kokainisti le s težavo vzdržujejo videz družabnega stališča in ugleda ler stalno moralno propadajo. — Le nekoliko milejši so učinki opija, dočim so učinki koncentriranega morfija še strašnejši od kokaina. Opij in morfij so uživali posamezniki še pred vojno v Ljubljani. Bili so to sami člani nemške družbe, po večini častniki in višji uradniki. Od teh so se te navade navzeli tudi nekateri domačini. Nekaj domačinov se je privadilo užitka opija tudi pri zdravljenju, zakaj zdravniki včasih predpišejo opij kot uspavalo in zdravilo. Opij ljudje uživajo tako, da ga kadijo iz posebnih cevi. Morfij, kemični ekstrakt opija, pa si vbrizgavajo pod kožo. Opij prihaja k nam skoro ves iz Trsta, najbrže po poii: Južna Srbija, Solun, Trst. Morfij pa uvažajo, oziroma tihotapijo z Dunaja. Dokler vsi trije strupi, kokain, opij in morfij napadajo le najbolj degenerirano mestno družbo, še ni splošne nevarnosti. Vendar pa morajo biti naše oblasti vedno na straži, da ne bi ti strupi našli odjemalcev med drugim, zdravim meščanstvom, med mladino ali pa celo med delovnimi sloji, kar se je v nekaterih deželah, na primer v Egiptu in deloma tudi v Grčiji že zgodilo. Drevi ob osmih KONCERT Prosv. društva Krakovo-Trnovo v društv. domu Karunova ul. 14 O Predavanje v univerzitetni zbornici. V torek 20. maja bo predaval v univerzitetni zbornici profesor Desfontaines o geografski panorami Francije, kakor jo človek vidi iz zrakoplova. G. Desfontaines je profesor geografije na univerzi v Lillu in se je ravnokar udeležil kongresa geografov v Jugoslaviji. Predavanje bo pod okriljem francoskega instituta. Začetek ob 18. 0 Vlom v traiiko. Trafike v barakah in kioskih so že od nekdaj zaželjen cilj manj poteznih ljubljanskih vlomilcev. V petek ponoči, nekaj minut pred polnočjo, je patruljiral po Zeleni jami višji stražnik Anton Sojer. Opazil je, da jc trafika Frančiške Šmonove odprta. Zjutraj je lastnica trafike ugotovila, da jc vlomilec odnesel iz trafike zlato zapestnico, vredno 500 Din, srebrno verižico, vredno 200 Din, več cigarct, vžigalic, oranž, citron, bonbonov, znamk in chabesa v skupni vrednosti 880 Din. Vlomilec je najprej s klanfo prekopal zid, odlomil dve deski in se splazil notri. Nekdo ga je moral pri vlomu zmotiti in prepoditi, zakaj pustil je v trafiki še več tobaka. 0 Iz policijske torbe. Mehaniku Francu Gru-mu iz Dravelj je bilo v petek izpod trgovine Breznik et Fritsch v Stritarjevi ulici ukradeno lepo, 2200 Din vredno kolo. — Posestnik Karol Kocjan z Mivke 11 se je na policiji pritožil, da so mu neznanci odnesli z dvorišča Iri zajklje, vredne 600 Din. — V petek so bili aretirani še trije berač: in dva moška zaradi splošnega suma. 0 Zopet karambo! na Poljanski cesti. Tovorni avto je predvčerajšnjim vozil po levi strani Mesarske ulice. Na oglu Poljanske se jc avto zaletel v enovprežni mesarski voz mesarja Josipa Jelenca iz Šiške in ga poškodoval. Mesar Jelene ima 500 Din škode. Zadnje čase se množe pritožbe, da nekateri vozniki in šoferji zelo neprevidno vozijo 130 Poljanski cesti. 0 Uinr^ so v Ljubljani v času od 9. do 16. t. ni.: dr. Franc Vodopivec, veliki župan v p., 50 let .Erjavčeva cesta 13; Gabrijel Pustja, sin čevljarja, 3 mesece, Cesta na Loko 18; Uršula Win-terlettner, žena natakarja. 47 let, Vidovdanska 0; Marija Simončič. žena železničarja v p., 16 let, Vidovdanska 9; Franc Jevc, užitkar, 70 let, Vidovdanska 4. V bolnišnici so v istem času umrli: Ivana Šimic, hči jrostrežnice, 7 mesecev, Vodovodna c.; Milorad Glavanja, zavirač, 39 let, Viča pri Cucku; Ivan Urbas, pekovski mojster, 40 let, Rakek; Barbara Poznič. žena kovača, 63 let, Moravče; Janez llribernik, sin delavca, t mesec, Starelova ulica; Marija Planine, zasebnica, 46 let, Ježica 56; Katarina Svetel, /ena tovarniškega delavca, 35 let, (avornik; Jakob Dragar, mizar, 70 let, Biščje pri Kumu; jožefa Sare, hči dninarja. 1 leto Zgornji Kašelj; Jožef šušteršič, sin železničarja, 2 meseca. Stepanja vas; A polonija Fajdiga. žena železniškega krojača, 67 let. Japljcva ul. 2; Alojzij Sežun, nad-učitelj v p., 70 let. Jama pri Mavčičah; Neža Mio^ec, žena čevljarja, 48 let, Celovška ccsla; Marija Baj-želj, posestnica. 53 let, Kranj 58 let. © Neverjetna podivjanost voznika. Policiji je bil včeraj prijavljen neverjeten slučaj ljudske podivjanosti in neusmiljenosti do živali. Neki voznik ie peljal z vozom velik lovor opeke po cesti na Brdo. Na slabi cesti sta konjiča omagala, voznik pa ju je pričel neusmiljeno pretepati z bičevni-kom in ko vse skupaj ni pomagalo — je pričel v nju metati opeko. Ljudje so se nad tem grdim pnzo-rom seveda zgražali, pa tudi policija bo ukrenila vse, kar bo umestno v takih slučajih. © Proti revmi se priporoča masaža /aio potrudite se takoj k izvežbani maserki v parno kopališče hotela Slon, za dame vsak torek in petek od 7.30 do 18.30 na razpolago. 0 Firma Ivan Legat v Mariboru otvori v Ljubljani, Prešernova ulica 44, podružnico svoje trgovine s pisalnimi stroji ter Vas vljudno opozarjamo na tozadevni inserat v današnji številki. O Stavbne nasvete, načrte za novogradnje in adaptacije. Tehnični biro »Tehna«, Ljubljana. Mestni trg 25/1. Telefon 25-80. Spored Glasbenega večera Prosvetnega društva Krakovo-Trnovo v Ljubljani, ki bo danes, v nedeljo, dne 18. maja ob osmih zvečer v Društvenem domu, Karunova ulica 14. 1. Društveni salonski orkester: a) Wagner: Slavnostna koračnica iz opere »Tanhauser«, b) Waldteulel: Moj sen (valček). 2. Društveni pevski oktet: a) Gašperič: Kosa, b) Jereb: Solza, c) G. Ipavec: Savska. 3. Violin-solo s spremljevanjem klavirja: Wie-navsky: Kuyaviak, Dvoržak: Humoreska, Sarasa-te: Španski plesi (štev. 6). 4. Bas-solo s spremljevanjem klavirja: a) E. Adamič: Nocoj je lep večer, b) J. Pavčič: Dedek samonog. 5. Društveni pevski oktet: a) G. Ipavec: O mraku, b) E. Adamič: Vanč zelenka jaše, c) A. Haj-drih: Pod oknom (Luna sije). 6. Violin-solo s spremljevanjem klavirja: a) Rubenstein: Melodie, bj Verdi: Fantazija iz opere »Trubadur«. 7. Tenor-solo s spremljevanjem klavirja: Verdi: Romanca iz opere »Aida«. 8. Tenor in bariton solo s spremljevanjem klavirja (duet): a) Tam čez izaro (narodna), b) Vsi so prihajali (narodna). 9. Društveni salonski orkester: a) Wagner: Zbor iz opere »Tanhauser«, b) Slovenski biseri (A. Jaki), narodni potpuri. 10. DruStveni pevski oktet: a) Z. Prelovec: Škrjanček, b) Z. Prelovec: Zapoj mi dekle, c) Jereb: Pisemce. Konec približno ob desetih. Maribor □ Poglavje o kokainu precej vznemirja mariborsko javnost; že iz leta 1928. sem od znane ko-kainske afere se nahaja v Mariboru nekaj te robe, ki se skrbno čuva in skriva pred pristojnimi izsle-dovalnimi organi. Sicer so se zadnje dni vršile številne hišne preiskave; žal zaenkrat brez uspeha. Postopanje pri vsem tem je sila kočljive narave: nekaj je pristnega kokaina, nekaj pa falzifikata v vidu sodinega bikarbonata. V interesu javnosti, posebno številnih žrtev, ki se v težkem gmotnem položaju v take nevarne kupčije lahko zapletejo, bi bilo, da se ta kokainska — in psevdokokainska roba s temeljito racijo spravi enkrat za vselej iz Maribora. Drži pa: Maribor ne sme postati gnezdo kokainizma! □ Umrl je včeraj opoldne v Mariboru posestnik g. Ivan TomSič v 70. letu svoje dobe. Pokopali ga bodo v ponedeljek 19. t. m. ob 5 popoldne v Pobrežju pri Mariboru, □ Po montckarlovsko. V nekem tukajšnjem javnem lokalu hazardirajo tja v rane ure za do-kajšnje vsotice. Iz dneva v dan. Dvoje vprašanj sc poraja: ali se izplača in ali je — dovoljeno. To bodo pa drugi vedeli. □ Posestne izpremembe. Marija Pavlica je kupila od Srečka Volka hišo v Dušanovi 3 za 156 tisoč Din; Franc Leskovar je kupil od Ivana Ur-šiča hišo v Kettejevi ulici 24 za 114.000 Din; Matilda Čeh pa je kupila od zakoncev Antona in Jo-sipine Kavur hišo v Betnavski ul. 4 za 78,000 Din. □ Nova afera v razpletu. V zvezi z aretacijo 5tletnega Albina R., ki so pri njem našli raznega vtihotapljcnega svilenega blaga, sc obetajo zanimiva razkritja, ker se zdi, da so pravi krivci v ozadju. Zasliševanja in poizvedbe pristojnih obla-stev se vrše z vso temeljitostjo. □ Z nožem... Na zatožni klopi je sedel včeraj 231etni viničarski sin iz Zavrča Jožef Gavcz, ki se obtožuje, da je 2. aprila t. 1. v Brezovcu zabodel posestnikovega sina Franca Pravdiča z nožem v prsa. K sreči ni ubod predrl prsne dupline. Obtožnica pripoveduje, da je obtoženec omenjenega dne s Pravdičem in svojim polbratom Jakobom Kelcem kopal v vinogradi: Marije Strebec v Prvencih. Pri povratku domov je jul Pravdič Kelca zbadati, kar jc Gaveza tako razpalilo, da je zagrabil za nož ter ga porinil Pravdiču v prsa. Gavez je bil obsojen na dva meseca ječe, pogojno za dve leti. □ Iz mestne zastavljalnice. Zastavljeni efekti št. 7959—9888 in dragocenosti št 18.582—20.605 se bodo 11. junija prodale, če sc do 7. junija ne podaljšajo ali dvignejo. □ »Žandarji so laloli in barabe- je izustil dne 8. novembra 1929 knjigovez Anton Podlastnik iz Gradišč proti sluibovršečima orožnikoma Ivanu Hasanju in Francu Jeriču ter se s tem pregrešil proti § 104. k. z. Razen tega ima nn vesti pregre-šek po čl. 4. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi ter prestopek zoper varnost lastnine. Včeraj jc sedel na zatožni klopi Ohsojen ic bil na tri mesece ječe; razen lega ima zabranien vstop v gostilno za dobo dveh lel. □ Iz kabine Kristanovega kopališča -je v noči na soboto prihajalo ječanje. Lastnica kopališča Frančiška Kristan je šla pogledat ler našla v eni izmed kabin 42!etnega Štefana Rennerja, vsega mokrega in onemoglega. V Dravo jc bil skočil bržkone v trenutku duševne zmedenosti; kako sp je znašel v Kristanovem kopališču, ne ve. Moštvo reševalnega oddelka ga je prepeljalo v policijske zapore. Po izvršenem zdravniškem pregledu glede njegovega zdravstvenega stanja, so ga izpustili iz zaporov. □ Ob otvoritvi sezone v Rogaški Slatini otvarja mestno avtobusno podjetje z današnjim dnem progo Maribor — Rogaška Slatina. Odhod ob 7 iz glavnega kolodvora, prihod v Rogaško Slatino ob 9, odhod v Maribor ob 19. Vozi ob nedeljah in praznikih vštevši drž. praznike. □ Zanimiva dirka za kolesarjem skozi mesto. Včeraj zvečer okoli pol 7 je Tonček N. izmaknil izpred neke trgovine v sredini mesta kolo, ki jc bilo slučajno last nekega paznika. V trenutku, ko je Tonček skočil na kolo ler s polno paro odbrzel proti koroškemu predmestju, jc lastnik kolesa opazil Tončkovo nakano ler alarmiral vse, kar je bilo naokoli. V hipu jc bilo skupaj okoli 25 kolesarjev, ki so jo z vprav dirkalno ambicijo ubrali za tatunom ter ga v ljuli borbi prehiteli v spodnjem delu Koroške ceslc. Šaljivci, katerih sc je zbralo seveda ob priliki tc gotovo zanimive dirke precej, so bili mnenja, da je bila ta dirka nekaka trenažna predpriprava za današnjo Perunovo dirko. □ Pravcato lukulsko pojedino sta si privoščila Mihec in Nacek v Horvatovi trafiki v Jadranski 21; najprej sta udrla, nato pa si spražila jajček — Mihec zatrjuje, da sc je pri tem posluževal kar treh vilic —, se najedla bonbonov iz zaloge ter posula popra in paprike ter polila je-siha vse naokolo. Za slovo sta vzela košček papirja, na katerega sta napisala: »Imeli ste slabo kujo; poveljnik bande. Na svidenje.« Previden je bil Nacek pri poslu, ker si je bil nadel rokavice; previdnosti ni nikdar dovoli: iztaknili so ju, zasliševali in potem izročili sodišču. □ V jarek js zavozil avlo včeraj okoli polnoči na Tržaški cesli. Avto je šofiral lastnik avtomobila Josip Rieger, ki ie dobil lažje poškodbe na ustnicah; težje poškodbe na glavi in notranje poškodbe pa je zadobila 321elna gostilničarka Mara Ramšak, ki so jo morali prepeljati v bolnico. □ Trajne valove, barvanje las, soparne kodre brez konkurenco E. Mareš, Maribor, Gosposka 27. Celie Ž i vali n a seja celjskega mestnega občinskega sveta. V petek 10. maja se. je vršila druga seja obč. svela. Sejo ie vodil mestni župan g dr. Goričan, ki je poročaj: Občina je prejeta zahvalo predsednika Masa-ryka za njene čestiike ob 80 letnem jubileju predsednika. — Obč. svet. g. 1'rekoršek je poslal županu pismo, v katerem mu sporoča, da jc zaprosil bansko upravo za razrešitev mesta v občinskem svetu. — Podobno pismo je poslal obč. svet. g. Fr. Mlakar. — Obširno je poročal za finančni odsek refer. dr. Vrečko: Od občine se zahteva, da popravi in vzdržuje poslopje okrajnega načelstva. Popravila bi stala do 140.000 Din, ki pa jih občina ne zmore. Radi tega se co pritožila na ministrstvo za notranje zadeve, ki pa pritožbi ni ugodilo. Najprimernejša rešitev bi bila, da se da predmetno poslopje popraviti, za popravilo bi pa prispevale vse občine okraja. Vzdrževanje bi potem mestna občina že prevzela. Za enkrat pa se občina jiroti odloku notranjega ministrstva priloži na državni svet ler do končne rešitve te instance ne podvzume v tem j>ogledu ničesar. — Predstojnistvo mestne policije zahteva, da mu občina preskrbi primerne uradne prostore in lo kar celih 9 sob. Komisija je ugotovila, da bi mogla občina v lo svrho staviti 11:1 razpolago le prostore v pritličju na magistratu proti ulici. Dalje zahteva mestna policija prispevek za razne nabav:1. Za enkrat ni mogoče dati ničesar, v ostalem pa naj mestna policija predloži proračun svojih stvarnih potrebščin, d abo mogoče v tem pogledu kalkulirali. — še vedno je pereče vprašanje premestitve tminicijskc-2h skladišča. Prvotno se je mislilo, da bi stroške premestitve, ki bodo znašali nekako 000.000 Din, nosila mestna in okoliška občina, podjetje A. We-sten ler vojaški erar vsak četrtino. Ker ]>a je tvrdka Wrsten izjavila, da more prispevati le 100.000 Din, je končno položni ta. da bi morali prispevati mestna in okoliška celjska«občina po Din 150.000, tvrdka Westen Din IOO.COO, ostalo pa vojni erar. Skladišče bi se postavilo v zaseko, kjer ima svoje naprave ribarsko društvo. Sklene se jirispevati 150.000 Din ter brezplačno odstopiti svet v Gabrov-ki za skladišče. — Fin. ministrstvo je dovolilo za I. 1929. in nasl. pobiranje trošarino na vinski mošt po Din 25 za 1 lil. Občina je za I. 1929. ne bo več jiohirnln, pač pa jo bo pobirala za I. 1930. — Nn novi mestni stanovanjski hiši pri kroni« bo občina nabavila okenske zastore. — Med mestno plinarno in oskrbništvom ni sporazuma glede oddaje koksa. Sklenilo se je, dn bo občina odjemala ves razpoložljivi koks plinarni, ki je morda sicer res nekoliko dražji, a zalo kvalitativno boljši. — \Vusser Jakob se je pritožil radi neke ute. Občinski svet jc mnenja, da je ureditev le zadeve stvar 5 in 1926 proračuni prehudo prekoračili ler . celjski župan, in je ta na poročilo obširno odgovarjal hoteč podatke, re-relerenta izpedbiti. Končno po dolgotrajnih debatah sprejeta sprememba bcse.le -graja« v >ne soglaša je živahno in temperamentno debato zaključila. 3e živahnejše je bilo pri rač. zaključku za 1. 1927.. v katerem je imela občina gerenta. Tudi ta rač. zaključek je bil končno odobren s primerno pripombo. Rač. zaključek za 1. 1929. ne izkazuje nobenih prekoračb, po? oa Din 298.000 deficita, pa je bil tudi ta zaključek odobren. Za gospodarski odsek je poročal obč. svet. prof. MravMak: Viktorija Stfissl bi rada v Razla-govi ulici »r.-dila stanovanjsko hišo in prosi za odkup zemljišča. Zadevo bo uredila posebua komisiji. na kar bo fin. gospod, in stavbni odsek zemljišče lahko prodal po Din 50 za kv meter. — Trink Lpvro ponovno prosi za nakup stavbišča na Jožefovem hribu. Se ugodi. — Zu stavbišča pri Gozdni restrv. .ciji se potegujejo Tajget liudolf, IPavčnik Jožef ; Krivec. Ker sla na razpolago le dve parceli, jiii dobita prva dva; le če bi teh kateri no reflekiiral več na parcelo, se proda razpoložljiva parcela takoj g. Krivcu. — Invalidska organizacija prosi za dovoljenje, da sme postaviti v Aškerčevi uli> ; ob novem mostiču mali paviljon ta trafiko. Ker stvar radi nedokončane ceste še ni aktualna, bo za-i.vo rešila ena prihodnjih sej. — Kriza vlada i;:-':i v izvažanju fekalij Premalo je odjemalcev in u.cstni oskrbnik zopet drega v vprašanje nabave skupne greznice ter avtomobila za odvažanje fekalij. Za enkrat bo mestni stnvbni urad poiskal p; iniorno mesto v okolici, kjer bodo izkopali zasilno greznico, kamor bodo odvažali fekalije. Poročilo M.Isko-kulturnega odseka je podal obi-. -v'( I. Voe'ar. Na novo se imenujejo nekatere ulice, '.i doslej še niso bile krščene. Malgajeva ulica bo na tkz,. otoku, ki \ mii od Jurčičeve mimo gimnazije. Krožna ulica sa noslej imenuje cesta od H. Ipavčeve u!i mimo gimnazije v Kersnikovo ulico. Oblakova ulica teče mimo Pertinačeve vile z začetkom pri ce ljski okoliški osnovni šoli. Ko-menskega ulica vodi od Pantove vile mimo okoliške šote do mestne meje. Jenkova ulica je ona od Zfin.i. Frankopanske mimo VVudlerjeve vile v Hi Ipavčevo ulico. Tkalska ulica vodi od Kersnikove ulice severno tovarne Vehovar do tovarne Putan. Stritarjeva ulica gr» severno Sp. Lanovža od H. Ipavčeve ulice v Gaberje. Cesta od pologa Koprivnice preko Stritarjeve ulice do vrla bivše Pertinačeve tovarne -e imenuje Gajcva ulica. Ker se Aškerčeva ulica podaljša mimo cerkvice sv. Maksimilijana do Mariborske ceste, ostane brez imena oni "del dosedanje Aškerčeve ulice, ki vodi od Lemaičeve vile na Kr. Petra cesto. Ta del dobi zopet n a za i svoje siaro ime Vrtna ulica. — Po sklepu obč. sveta mora odsek pregledati še vsa druga ulična imena in' predlagati korekture, ker so nekatera imena le prečudno v neskladju s slovensko slovnico. Na predlog referenta zdravstvenega odseka dr Hočevarja je obč. svet na vprašanje okraj, glavarstva v Laškem izjavil, da je ustanovitev javne lekarne v laškem nepotrebna iz razlogov: Ogrožen bi bil obstoj bližnjih lekaren v Celju in v Rade-eah; ministrstvo je pred časom samo odbilo potrebnost lekarne v Laškem; v Laškem sta le dva zdravnika, ki pn imaia oba svoje domače lekarne, ki popolnoma zadoščajo razmeroma malemu zdravstvenemu okrožju. \a predlog referenta za mestno elektrarno obč svet. Posavca bo mestna elektrarna tudi poslej «ama plačevala banovinsko davščino na potrošnjo električnega loka. kakor ga je prej plačevala oblasti. K poročilu tržno-obrtnega odseka, ki ga je. podal obč. svet. Dobovičnik, jo bilo sklenjeno: Prošnji Ivana Parfanta za stojnico ob Kapucinskem mostu in Maaarvkovem nabrežju se iz estetskih razlogov ne ugodi. — Vlado Batič prosi zn koncesijo za obrl izdelovanja citronade in limonade. iPriznn se krajevna potreba. — V smislu svoje&s-nega sldepa je obrtni odsek izdelal tarifo za avto-Izvošfke. po kaleri znaša osnovna taksa Din 10, kilometrina Din 5, če se vporabljajo snežne verige pa Din C. V nočnih urah znaša poleti kilometrina Din fl, pozimi Din 7, h snežnimi verigami pa 7.50 Din Pri praznih turah se odšteje 1 Din. Čakalnimi znaša v mestu Din 30, v okolici pa Din 20. Za vsakih 15 km vožnje znaša prosta čakalnina pol ure. Za posebne prilike (krste, ženitve, prevoz bolnikov) se plača voznina po dogovoru. — Mestna občina je prejela Iri prošnje za kinokoncesijo. Prvo tip vložilo K atol. prosvetno društvo v Celju, ki bi Tado kino za prosvetna predavanja in predvajanja.' drugo je vložil Milan Tomljenovič iz Belovara, ki bi rad predvajal v dvorani Celjskega doma ton-film, tretjo pa sedanji zakupnik mestnega kina Ferdo čeplak. Za koncesijo Katol. prosv. društvu sta se toplo zavzela obe svel. dr. Voršič in dr. Klikni, poslednji pa je bil mnenja, da se je, treba izjaviti tudi zn krajevno potrebo pri prošnji g. Tonil jenoviča. Sosl^no je bila izražena krajevna potreba zn koncesijo Katol. prosv. društvu, na ostali dve prošnji pa je ob?, svet odgovoril negativno. Predlogu g. dr. Kalana, dn se ugodi tudi prošnji Tomljenov.iča, so se priključili le trije obč. svetniki. Po peturnem posvetovanju je bil tako končno dnevni red te seje izčrpan in žunan dr. Goričan je sejo malo pred 11 ponoči zaključil. Ptuj Seja mestnega sveta. V pondeljek dne 19. t. m. bo javna seja mestnega sveta. — V poročilu upravnega odseka je med drugim bilanca za preteklo leto in proslava imenovanja gimnazije i>o kraljeviču Andreju. Napeljav« vodovoda. Na pobudo Higienskega zavoda v Ljubljani je za 27. maj razpisana komisija po okrajnem načelstvu za napravo vodovoda v vasi Sesterže, občina Majšperg. Naprava vodovoda je nujna potreba* ker v vsej vasi nima pitne vode. Svoječasno so kmetje sami na svoje stroške napravili vodovod, ki pa je propal. Napeljava elektrike. Pri Sv. Marku se bodo 25. maja sestali možje, da se pogovore radi napeljave elektrike iz Ptuja do Borove. V poštev pridejo občine Spuhlje, Brstje, Zahovci, Markovci, Bukovci, Stojnci in Muretinci. — Ker je ta zamisel v interesu in napredku ljudstva, se nadejamo po-votjnega sklepa. Poprava in®stii. Nn banovinski cesti Ptuj— Krapina na StanošinaK popravljajo most, vendar je promet z lahkimi vozovi mogoč. — Ta cesta vsled skrajno slabega stauja, ni vredna svojega imena. Potrebna je temeljitega popravila, sicer pa je cestni ogbor zaprosil za tozadeven kredit. Občni zbori. Sadjarsko iu vrtnarsko društvo ima svoj občni zbor 29. maja v Ljubljani v dvorani Okrožnega urada na Miklošičevi cesti. — Isti dan ob 10 dopoldne je sklicalo v Ljutomeru občni zbor Vinarsko društvo. —- Ker se vršita oba občna zbora na isti dan, so člani društev v zadregi in nc vedo, kam bi šli. Nesreča ne počiva. Pred gostilno »Judenack se je nahajal voz s konji od Ulma iz Zavrča, takoj nižje zadaj za konji pa je bila vprežena krava, s katero je pripeljal Kuhar iz Budine koruzo za zamenjavo drugega blaga. Iz Slovenskega trga je prl-vozil avtobus Makole. Konja sta se -pošasti prestrašila, potisnila voz nazaj, tako da je zadaj stoječa krava zadobila težje poškodbe, ravno tako pa tudi konja. — Pravijo, da šoferja ne zadene ni-kaka krivda. Novi vozni red nam je prinesel pogrešani po-nočni vlak, zato nam je pa odvzel dopoldanskega, ki je prihajal ob 10, katerega istotako pogrešamo. Jesenice Tekma... Ni še en teden minul, kar nam je »Slovenec« napovedal prvega odvetnika na Jesenicah. dr. Aleša Stanovnika namreč. Pa sta se koj za njim pripeljala na Jesenice še druga dva odvet-niha, brata dr. Vovka iz Ljubljane. Komaj pa sta ta dva najela poslovne prostore v »Triglavu« ter odšla na vlak — sta se iz druge smeri pojavila na Jese- I niča h in pri lastniku -Triglava« nova dva kandidata. ' Zal. da nimam več prostora... jc izjavil g. Ora- | žem, — in gospoda sta se lepo napotila na cesto in zdaj vneto iščeta pripravnega prostora, kjer bi gladko, poceni in prijetno odsedela in se lotila svojega odvetniškega poklica. Toda — delo bo hudo; še jih vemo, ki slutijo na Jesenicah v bližnji bodočnosti dober zaslužek s pravdami in sodnijo; nekateri le pišejo in vprašujejo zdaleč in po ovinkih, drugi prihajajo naravnost in če se bo ta reč v tej smeri dalje razvijala, bo Ljubljana ostala lepega dne brez odvetnikov, vsi se bodo menda preselili na Jesenice... Staro podirajo v Zagorju Zagorje, 17. maja. :: Kaj je novega?,- Ce nič ni ali če povedati nočem, boni dejal: »Nič novega, samo staro po- , pravljamo.< Toda tega ne morem reči, kajti pri nas staro podiramo. Le pojdite po železnici Iz Zagorja v Toplice, pa boste videli, da je res. Tuko temeljito podiramo staro, da boste komaj vedeli, kje je stala pred enim tednom kurilnica zn male rudniške lokomotive, od katere najdete samo še kos četrt metra visokih temeljev,. Prav pazili boste morali, da boste zapazili, da je ni, in da je izginila tudi peč, v kateri so sušili pesek za lokomotive. Malo stran stoji lepa bela stavba — nova kurilnica. Bela še celo znotraj— kakor nevestlca v pričakovanju, da jo začne uporabljati. DukiČevi delavci so že napravili tir do nje, pa so morali veliko nasuti, ker so njena vrata višja kot sedanja proga. Material jim daje hrib pod kolonijo, ki se bo moral novi železnici za parkrat desot metrov umakniti in ga bo držala nazaj močna- betonska škarpa. Pa še stara teta »blažutar mora svojim dedičem ' odstopati svoje premoženje. Z materialom, iz katerega je bila, zasipajo praznoto okreg nove kurilnice in v njej! Da bi steklarno prezrli, kje je bila, lo ne gre, kajti bila je preogronina stavba, ki se kar z metlo ne da pomesti s sveta. Že mesece mahajo Dukičevi delavci s krampi ter odvažajo material, pa bodo še kak mesec, preden bo na celi črti do temeljev porušena. Oba dimnika še stojita — pa ne več cela, skoro polovico opeke so jima že vzeli. »Staro podiramo« — tako je vsaj vsak dan kako gibanje, sicer pa je ob torkih, četrtkih in sobotah jako dolgčas! Delo sloji, rudarji postavajo po Irgu pred separacijo, sedijo pred svojimi stanovanji in se — zlasli očetje — razgovarjajo o Vrizi. Poročila o delegacijah v Belgradu, o obljubah či-tanio in se tolažimo, da bo skoraj konec. Sir ni prijetno z lučko v roki izginjati pod zemljo zn kruhom, pa moramo, in bi radi, radi, kajti življenje tirja svoj dolg, naše družine stradajo, in ie so take, ki že tedne niso imele kruha... Ob potoku Medija delajo pri topll^ki šoli visoko močno betonsko škarpo, da voda ne. bo izpod-' jedla dvorišča pri Šoli in da ne bo preplavljala ob povodnjih celega šolskega vrta. Katoliško prosvetno društvo iuia dane« svoj pomladanski občni zbor in sicer ob 3 pojioldne v Zadružnem domu. Šenčur pri Kranju Presrečen otrok je Okorn Verica. V lortk je odšla med nebeške angelce. V grozovitih bolecmah — vnela se ji je trebušna mrena — je Venomer prosila, naj ji Jezusa prineso, kakor drugim bolnikom. O. dr. Kotnik se ni mogel ustavljati ganljivim prošnjam nedolžnega otroka. V Lconišču ji je na smrtni postelji podelil prvo sveto obhajilo, čeprav je bila stara žele dobrih pet let. Ko jo smrtno bolno pripeljejo spet domov, so bile njene prve besede: - A tek, Jezusčka imam!« »Kje?« Pokaže na levo stran: >Tu! V srčku!« Blagor staršem, kateri znajo tako lepo pripravljati otročiče za nebesa! Zajfa ali gnojila! »Samo povej, koliko mila porabiš« — mnogi govore — »pa vem, koliko si kulturen!« Za kmeta — pravijo — pa velja: -Povej, koliko si kupil umetnih gnojil, in že vemo, v koliko ____V Aončurill seveda hočemo biti Školia Loka Slovenčeve table, kjer ljudje vsak dan lahko be- ! si napreden kmet!« V Šenčurju seveda hočem* JJ rejo »Slovenca«, nekaternikom niso všeč. Večkrat se- | sam. napredni kmetje! V to nrn vrto K,"£ zgodi, da je »Slovenec« strgan s table, ali deloma ujska podružnica k. ^oskrb ne z umetmip. gnj afi popolnoma. Največkrat se to zgodi na Savi Mi- g^Lansko leto ,e bilo ako..K™ e^o plajh sliino, da bi si doličnik svojo neumno jezico lahko , r>0.000Din. Za to so uoom i po o Ualf;evih hladil kje drugje; ali:ga,nardraž , da ie »Slovenec. ^ ^c^nSSif te £%& oToa- vsesplošno na Jesenicah priljubljen iu da ga ljudje, izmed vseh dnevnikov najraje bero? Ce pa dotični nerodnež uveljavlja na ta način svojo srčno kulturo, potem ga le pomiiujemo: Bog mu pomagaj! Na Jesenicah je umrla Globočnik Alojzija, stara 24 let, šivilja, hči tovarniškega preddelavca iu obč. odbornika. Pobrala jo je delavska bolezen, je-tika, ki jo je vdano prenašala celo dolgo leto na bolniški postelji. Bila je vseskozi verno dekle, več let cerkvena pevka, igralka v prosveli, Orlica. Pokopali so jo včeraj, v soboto, na Jesenicah. Pokoj blagi duši! Napredek. Pred letom dni smo nn Jesenicah popali jilakate, kamor je pač naneslo. Lepake je bilo dobiti prav povsod, na vsakem drogu in vsakem kostanju. Danes pa imamo že dve plakaterski jiodjetji, tako da razna naznanila beremo le še na oglasnih deskah. Prav je tako, da se je tudi to uredilo. Koncert. Prvi dve nedelji v m-aju je godba KPD priredila promenadna koncerta, to nedeljo dne 1«. maja pa bo pred kolodvorom igrala godba SMRJ »Slovenec« prihaja na Jesenice že ob pol 9 dojioldne in ga je takoj mogoče dobiti v trafikah in v -Slovencevk ekspozituri. Pripelje ga tovorni vlak, to i>a radi tega, ker po novem voznem redu prihaja osebni vlak na Jesenice šele ob IH10 dop. Nedeljski »Slovenec pa bo prihajal s turistovskim vlakom ob pol 8. Turist, klub »Skala«, podi'. Jesenice, priredi v četrtek dne 22. t. ni. v kino »Radio skioptično predavanje »Pokrajine Velik« Britanije«. Predava lektorica ljublj. univerze Miss I. S. Copeland, ki razpolaga s preko sto izbranimi diapozitivi, ter je znana ne samo kot predavateljica in pisateljica, temveč tudi kot vneta propagatorica našega turizma' in naših naravnih krasot v inozemstvu, osobito na Angleškem. Vstopnina 3, 5, 7 Din. Začetek ob 8 zvečer. Trbovlje Fo divjem Kurdistanu, II. zvezeh te Kari Mayeve knjige je izšei. Cena Din 13'-. Naroča se pri Cirilovi knjigarni v Mariboru Proinenadni koncert. Rudarska godba koncer-tira danes, v nedeljo ob 6 pred rudniško restavracijo. Svinjska kuga se jc v Trbovljah pojavila na dveh mestih. Storjeni so vsi varnostni ukrepi, da se bolezen ne razširi. V Društvenem domu se vprizori danes, v nedeljo ob 'A4 Calderonova komedija »Gospa škrat«. Prebivalci iz Retja se pritožujejo, da se, od rudnika zgrajenih smetišnih jam ne poslužujejo ter se smeti, gnoj in raznovrstni odpadki mečejo kar na cesto, kjer se razširja ob toplih dnevih neznosen smrad. Ker so pri nas že itak na dnevnem redu razne nalezljive bolezni je upati, da jioseže vmes policijska oblast. Kamnik Pričakujemo svojega novega župnika in dekana g. Riharja Mateja. Kakor nam poroča župni upravitelj, bo slovesen sprejem g. dekana v sredo 21. maja ob 4 popoldne pred župno cerkvijo na Šutni. Vabimo vse vernike, da pridejo k tej slovesnosti ter pozdravijo svojega novega dušnega pastirja. Naši pcvci bodo priredili novemu g. dekanu jx>doktiico na večer sprejema. Slovesna instalacija novega župnika bo v nedeljo 25. maja. Natančneje bomo še poročali. I o-liko je že znano, da bo na dan instalacije pozdravni večer kal, organizacij v »Kamniškem domu«. gnojil. Letos so zmogli kmetje ie še 12.()00 bili so temu primerno manj gnojil: dušičnatih 3120 kg, fosfatnih le 1780 kg in kalijevih samo 450 kg. Iz letošnjih številk vpije huda kriza, ki tare kmeta. Kupčija s fosfatnimi in kalijevimi gnojili je padla kar za jiolovico! Kmetje modrujejo: »Pridelki so po umetnih gnojilih res večji. Toda računi ne gredo skupaj! Apneni dušik je dražji, pšenica na cenejša. nego dva Din. Krompir je celo po jjoI Dim Pa še prodati ga ni moč. Ostal nam je za gnoj! Tako tudi denarja ni za umetna gnojila!« Priznajmo: V teh besedah tiči važen ekonomski nauk za reševanje kmetijske krize! Ni dovolj samo priporočati: »Kupujte, kupujte umetna gnojila!« Treba kmetu rešiti tudi vprašanje: »Ali bom pridelke sploh mogel prodati? ln po kakšnih cenah? Ali bom mogel dobiti nazaj vsaj denar, ki sein ga dal za gnojila? Z umom in ljubeznijo pojdimo na delo! Deset podružnic imamo in pred deset oltarjev hite pobožne množice vsak večer častit Marijo-kra-Ijico majnika! V Šenčurju so šmarničm Mariji prenovili tron ter ga obogatili z novim cvetličnim in i električnim okrasjem. Zelo lično in lepo! Litija Na zadnji občinski seji jc bilo soglasno sklenjeno, da ostane občina Litija v združeni zdravstveni občini, ki naj obsega vse občine litijskega okraja, desni breg Save ter občine Vače in Velika vas, ker imajo te občine bliže v Litijo kakor v oddaljeno Zagorje, kjer naj bi bil sedež za ostale občine. Z večino glasov je bilo sklenjeno, da ob-, sloja v Litiji še krajevna potreba za gostilniško koncesijo kovaškemu mojstru Gojko Vidovifiu na Grbinu. Sklenjeno je bilo v Zg. Holiču zgraditi nujno potrebni vodni rezervoar za slučaj požara. V občinsko zvezo sta bili sprejeti družini Grmov-šek iz predilnice in hišni posestnik Ivan Okorn z Brega. — Obravnavalo se je več ubožnih prošenj, katerih je pri vsaki seji več, znak naraščajoče bede. Odbornik g. Rudolf šegula je stavil v imenu gasilnega društva predlog, da se gasilcem dovoli zopetna prepustitev pisarne za seje in vporaba pisalnega stroja. — Po ugotovitvi župana glede postopanja gasilskega odbora napram njemu, umakne g. Šegula svoj predlog ter občinski odbor postopanje župana v tej zadevi kot edino pravilno soglasno odobri- — Pri raznoterostih so bili izvršeni soglasni sklepi. — Na zanimivi seji se je zopet pokazala dobra volja vseli odbornikov za skupno delovanje v dobro celi občini. Popravilo poslopja okr. naželstva. Po Odredbi notranjega ministra morajo odslej za vzdržavanje poslopij okr. načelstva kot tudi za stanovanje okr. načelnika skrbeti občine kraja, v prvi vrsti pa do-tična občina, v kateri ima okrnjno glavarstvo svoj sedež, to je v tem primeru občina Litija, ria katero samo odjNidejo letošnji stroški na okroglo 50.000 Din. Ker se zn poslopje, zadnjih 10 let nihče skoro brigal ni, je stanje zelo slabo in so se sedaj pričela dela, to je pleskanje oken, slikanje sob, preureditev električnega voda pod omet, naprava novih peči itd. Vse delo je proračunjeno nn ca 100.000 Din ter se mora vle izvršiti v teku letošnjega let«. — Ker su ho glavno že letos popravilo oziroma renoviralo, bodo stroški v letu 1931. precej manjši. Nov vozni red. Opozarjamo občinstvo, da je od 15. maja uveljavljen nov vozni red in je odhod iz Litije sledeči: Proti Ljubljani: 0.81, 9.10, 12.57, 17.25. 21.13. Proti Zadanemu mostu: 1.56, ti, 8.13, 14.39, 1H.47. Odpade prejšnji opoldanski vlak iz Ljubljane, na uovo je pn vpeljan ponočni vlak, ki I odhaja ob % 1 ponoči iz Ljubljane. Cesta Škofjft Leka—Železniki. Ker se v zadnjem času mnogo razpravlja o naših cestah na deželi, naj še iz naSega okraja izve javnost, da je v najslabšem stanju cesta Skofja Loka—Železniki. Ta je tako razdrapana, da se naravnost čudimo podjetnikom avtobusov, da sploh še vzdržujejo avtomobilski promet na progi Skofja Loka—Železniki, ln prav tako je čudno, da se ljudje še upajo voziti, ko nisi niti trenutek siguren, da se li bo avto prevrnil ali ne, Na cesti niso samo grabni, tako da je cesta že sliina njivi z razori, nego tudi vse mogoče stvari: žeblji, palice itd. Zato ni čuda, če poči. pnevmatika, kar se je v prav pretekli teden zgodilo, ni čuda, če so zadere žebelj v kolo, če so kolo samo stre. Vemo, da bi temeljito popravilo zahtevalo velike vsote. Zato j>a tem bolj želimo, da se vsaj deloma takoj popravi. Naj cestni odbor to stvar, ki je res nujna, v kratkem ugodno reši. RustavA v Strahlovem gradu. V znamenitem, zgodovinsko znanem Strahlovem gradu pod farno cerkvijo v Stari Loki se je zadnje tri tedne vršila razstava važnih predmetov, kot n. pr. slik, starinskega j)ohištva, oblek itd. Mnogo stvari je bilo tudi naprodaj. Obisk je bil ves čas zelo velik, zlasti ob nedeljah, in ni čudno, da sta se v tem času pripetili dve tatvini. Tisti, ki so tuje stvari priznali za svoje, so odnesli nekaj manjših predmetov, pa jih bodo vendar orožniki poiskali in zahtevali odnesene predmete nazaj. Avtobusna zveza Školja. Loka—Ljubljana, ki je bila že večkrat vzpostavljena, pa zopet prekinjena, se vnovič začne. Vozil bo g. Linke Rudolf. Lahen potresni sunek so čutili v noči od 13. nn 14. maja tisti LOčani, ki so bili še ob 1 zjutraj pokonci. Nas, ki smo spali, ni zbudil, kajti bil je tako slaboten, da so ga le v višjih nadstropjih čutili. Škode seveda ni nobene. Hrastnik LTnirta je na Dolu v cvetu mladosti gdč. Sne« kova, hčerka krojaškega mojstra na Dolu. Obolela je na slejiiču ter se prepozno dala operirati. — V petek doji. ob 9 je umrla gdč. Anica Zavrašek iz Studenc v Hrastniku. Pokojna je služila in se v hudi zimi 1.1928. pri pranju prehladila. Od tega časa je bolehala za jetiko. Bila je dobra in ukaželjna deklica. Ker ni bila pri bolniški blagajni, morajo ubogi starši nositi celo breine bolezni in pogreba. Pokopana bo v nedeljo dopoldne. — Naj v miru počiva! Danes bo na Dolu slovesnost prvega svetega obhajilu. Pri rudniku še vedno obrat stoji in je pri več družinah že lakoia. Središče ob Dravi Od 15. maja dalje imata na postaji Srediiie enominutni postanek tudi oba dnevna brzovlaka. V smeri proti Pragerskem obstoji ob 13.32, v smeri proti Čakovcu p« ob 1555. To poročamo radi tega, ker izostanek teh brzoviakov ni zabeležen na rednem voznem redu. Tatvina. V shrambo stare Zenice Preindlnove na Grabnu pri Središču se je prikradel v sredo zvečer tat in odnesel mnogo zabele in slanine. Tat jo bržkone kak domačin, ki pozna hišne razmere prav dobro. Žena ima občutno škodo. Gradbena podjetnost. Tudi j>o Središču »e letaš mnogo zida. Tako si postavljata ob glavni cesti nove domove Franjo Zidarič in Borko I. Obema delo dobro napreduje. Šport ono Daunšnji nogometni program: Igrišče ASK Primorja: Ob 14: Sk Slovan—Sk Grafiku (prvenstvena tekma) ; ob 15.45: \-tenm—B-teain; ob 17.50: ASK Primorje—SK Železničar iz Mariboru. Igrišče SK Mladike: Ob I0.*>: juniorji SK Mladike—rez. tfc>K S|ki rte; ob (5: 1. SK. Mladika—I. SK Kamnik; ob 17: rez. Sk Mladike—rez. SK Savice. Igrišče SK Ilirije: Ob 10.15: SK Korotan—rez, SK Grafike (prijateljska tekma). * Službeno iz LNPa. LNP pozivlje vse klube, da jKi-iljejo do 22. maja po eno sliko svojih prvih moštev. LNP bo namreč ob priliki proslave desetletnice LNPa izdal slavnostno številko »Športnega listat s slikami vsaj prvih moštev klubov LNPa. Po 22. maju do.šle fotografije nc bo mogel redakcijski odsek uporabiti. Tajnik L Izredni občni zbor SK Ilirije. V zmislu sklepa zadnjega klubovega rednega občnega zbora sklicuje odbor SK Ilirije za četrtek. 5. junija, ob 20 izredni občni zbor kluba z dnevnim redom: Spremembe pravil, odobritev jx>slo\ncga pravilnika, slučajnosti. Lokal bo objavljen pravočasno. Odbor vabi članstvo k čim večji udeležbi. — Tajnik. SK Ilirija, nogometna sekcija. Tgralce Ur-bančič. Strehovec. Deklev«, Bergles, Unter, Volka r, Pogačnik, Riliar, Pfeifcr opozarjam na objave v članski knjigi. Točno ob 15 v garderobi! — Načelnik. iz društvenega iivlienir Električna zadruga za Spodnjo in Zgornjo Šiško v Spodnji Miški, opozarja na razpis občnega zbora, ki bo v nedeljo 25. t. m. ob pol 10 dopoldne v šoli Spodnja Hiška. — Takoj nato se bo 'istotam vršil likvidacijski občni zbor električne strojne zadruge Zgornja Šiška v likvidaciji, ler opozarjamo tudi na ta razpis. Prostovoljno gasilno društvo Stožlce vabi na vrtno veselico dne 1. junija pri g. Smuku v Slo-Žlcah. Sodeluje godba na pihala. Probuda. Redni občni zbor Probude z obi&ij-nim sporedom se bo vršil v ponedeljek dne 2. junija t. I. ob 20 v Mrnkovi restavraciji. •— Odbor. Društvo orožniških upokojencev zn Slovenijo v Ljubljani obvešča svoje člane, da deluje nemoteno dalje po lačasnem podpredsedniku g. tvanu Llpoglavšeku. Novi predsednik se bo izvolil na občnem zboru, ki bo 15. junija ob 10 v prostorih restavracije Novi svet v Ljubljani, Gosposvetska cesta. Darov! Domu slepih« so darovali zadnji čas: Urud-ništvo Vzajemne zuvnrovulnicc v spomin "f" M. K obilju 250 Diu: Mladič Tone in Mica v spomin i + Colnriča 100 Din; neimenovan v spomin umr. | le dobrotnike 500 Din: Kularičnn razstava (|k> g. Vosperniku) 500 Din: neimenovan (po našem g. predsedniku) I0 2000 Din. Vsem blagim dobrotnikom se društvo najiskreneje zahvaljuje, drugim fui se priporoča v ' blagohoten sjiomrn (položnica 14.672). Čitatetjem »Slovenca" za nedeljo Claude Farrere: Dekle na potovanju (Nadaljevanje.) »Da, toda vaše pisarne so v Parizu,« je odvrnil gospod Dubourg, »moja canha pa se nahaja v Laos...! To je silen razloček, ki ga moja morebitna družabnica ::e bo podcenjevala, to mi lahko verjamete!« Milnica se je znova oglasila: »Kako? Po mojem mnenju že nada sama na tako lepo potovanje ...« »obuja vso silo domišljije, jeli? A žalibog se motite, gospodična! Nasprotno je ravno misel na tako dolgo pregnanstvo, ki ostraši vsako mlado francosko dekle; da bi zapustila Nanterre ali pa Levallois za najmanj tri leta, to se ji zdi nekaj nemogočega.« »Zakaj pa določate tako dolgo debo kot najkrajšo,« je pripomnila mama. »Ker se hočem seveda, kar je naravno, zavarovati proti šaljivkam, ki bi se jim utegnilo zdeti potovanje iz Pariza v Saigon in nazaj na moje stroške — to je dvajsettisoč frankov — zelo zanimivo; komaj bi dospela in si ogledala kos Indije, bi si že zaželela nazaj v Pariz — s prijetno natrpano denarnico in lahko vestjo.« »To bi bilo nizkotno!« je ugovarjala Mitnica. »Najbrže si bom pa celo stvar sploh izbil iz glave,« je dejal gospod Dubourg. »Danes, ko imamo pisalne stroje, katerih umetnost človek v teku dveh ur popolnoma obvlada ...« »Vsaktera izmed mojih hčera bi bila nekaj pravega za vas,« je ponosno proglasila mama; »vsem sem preskrbela dobro vzgojo in če nas moj mož spravi v polom, kar se mi je že vedno zdelo mogoče...« »Hvala,« je zamrmral oče nekoliko ozlo-voljen. »... Nu,« je dovršila mama, »potem bi se znala ta dekleta same zaslužiti svoj kruh: vse znajo ravnati s pisalnim strojem...« »To je vendar tako lahko!- je nedolžno pripomnila Lulu. »... Vse so v resnici izobražene; vse govore angleško, nemško, italijansko...« »Lulu ne!« je strogo ugovarjala Loulou. » ... špansko,« je neomajno nadaljevala mama. »Loulou ne!« je ljubeznivo vrnila Lulu. »Kratko in malo,« je zaključila mama, ki ji je bilo le na tem, da stvar -završi. Pravočasno so vstali izza mize. Slučaj je nanesel, da je v veliki gnječi, ki je bila ob sobotnih večerih v kazini, korakal neposredno za Mimico gospod Dubourg. V trenotku, ko je hotela stopiti na teraso, je Mi-mica, kakor običajno zamišljena, prezrla stopnico in omahnila. Isti hip jo je pa že ujela krepka roka gospoda Dubourga in jo obvarovala, da ni padla. Mimica, ki se je šele dosti kasneje zopet spomnila na ta dogodek, ni nikdar pozabila te suhe, že stare moške roke, ki je tako krepko in obenem nežno oprijela njeno ramo. V spalnem vozu Pariz —Marseille. Če bi Mimica Tirlemont ne bila ležala ua postelji — bila je zgornja postelja — bi bila gotovo zopet enkrat padla. Tako je planila kvišku. More se ni mogla znebiti. 2e četrtič se ji je sanjalo, da še vedno tiči za maminim krilom. Toda komaj je odprla oči, se je strah razblinil: Mimica je razpoznala ozki oddelek brzovlaka, ki je s polno paro drvel med Lyonom in Marseille-o. Modra nočna luč je nejasno razsvetljevala stene iz mahagonijevega lesa in pliša. Na spodnji postelji je glasno dihala debela gospa. Hrumenje vlaka in vonj v vozu sta napravila v Mimičnih prevročih možganih nekoliko reda in jasnosti. Da, ta debela gospa spodaj je bila vstopila na vlak včeraj v Parizu ... in to je bil vlak št. 5, ki je zapustil Lyon ob 19 in 50 minut. Mimica se je pretegniia in dvignila zapestno uro proti luči. Že 7 in 30 minut! Ob 9 in 30 minut pa dospe vlak v Marseille-o! Skrajni čas! Gibko kakor mačica se je spustila gospodična Tirlemont na preprogo in tu tipaje, kakor se je pač dalo, uredila svojo toilette-o. Voz je izvajal nekak neurejen ples, nekak padavičen shimmy. Negotova, toda sestradana, se je Mimica pomikala proti jedilnemu vozu. Vedela je, kje se je nahajal: prejšnji večer je bila tamkaj obedovala. Vrata so se odprla in sijajno, zlato solnce se je razlilo po prostoru. Zajtrkovalo je le malo ljudi. Kavo? Čaj? Mleko?... Na čedno pogrnjenih mizicah :o stale steklene sklede, polne muškatnega grozdja z velikimi jagodami iz Provence. Na desni se je pred polodprtimi okni pokazalo mesto, teklo mimo in izginilo. »Arles«, je rekel nekdo svojemu sosedu. In nekdo drug, ki je sedel čisto sam za najbolj oddaljeno mizo — tam, kjer najbolj skrbno strežejo — je vstal, pozdravil z roko in se Mitnici nasmehljal. »Nu, deklica, ali ste se slednjič naspali? Pojdite semkaj in osvežite sc nekoliko: nič človeku vaše starosti ne iz-votli želodca tako, kakor noč v spalnem vozu. Kajpada si lahko naročite, kar hočete, če pa nočete zavreči nasveta starega potovalca, potem vam povem, da sta dve jajci z »gnatjo in pošten delež muškatnega grozdja edino užitne stvari, ki jih dobite tu... Sedaj pa glavna stvar: ali smo dobro spali?« »Da, gospod Dubourg. Hvala gospod Dubourg. Dobro jutro, gospod Dubourg«, je mrmrala Mimica: pridna kakor angel. Potem je sedla nasproti gospodu Dubourgu in se lotila lepega grozdja, ki je imel barvo pozlačenega aquamarina. Jajca bi bila že odveč. Ta-le povest je povest najčistejše morale: pred seboj nikakor nimamo kake otmice. Sko-roda nasprotno. Oče in mama sta čisto natančno vedela, kje se nahaja njuna hči ter sta poznala pota, po katerih je šla in bo še šla. Ostala sta v La Baule in zatrjevala vsakomur, ki je hotel slišati, da se je cela stvar že dolgo pripravljala in da sta naravnost presrečna in vsa očarana. Če sta bila res tako nad vse mere razve-seljena — hm! Pripovedovali so, da je Mimica, ki je vpričo energične matere vedno izgubila ves pogum, odšla skrivoma in pustila na mizi lepo poslovilno pisemce »p. p. o.« V to je imela vso pravico, ker je bila že tri mesece polnoletna. Edino teti Zoe se jc bila Mimica že prej raz-odela. In samo teta Zoe, ki je Mimico prisrčno rada imela in jo je enako iskreno ljubila tudi Mitnica, je spremila »izgubljeno hčer na kolodvor in bila priča, kako sc je odpeljala nasproti svoji usodi. Za vse grehe« ji je dala odvezo in jo je po vrhu še iz celega srca blagoslovila. Življenje. Oh, Ka jvse je bilo v zadnjih štirih dneh dogodilo! Najbolj čudno pa je, da se nikomur niti sanjalo ni o vsem, najmanj pa — Mimici sami. Če bi ji bil kdo na sobotni »gali« dejal, da se bo še tisti dan odločilo vse njeno življenje in krenilo v čisto novo smer, bi bila kaj takega le s težavo verjela. In vendar je bilo tako. Za to je moral nastopiti prav ta-le gospod Fernand Dubourg, prijatelj gospoda Rosevi-lle-a... Saj res!... Kaj za zlomka pa se je vendar zgodilo z njim?... Mimica se je nejasno spominjala, da je že precej rano odšel iz kazine, ne da bi se bil poslovil... Da, da: govoril je bil celo nekaj minut z gospodom Dubourgom, predno je zginil; to je bil tudi vzrok, da je Mimica njegov odhod opazila. In lc nikar ne mislite, da je imela Mimica oči in ušesa le za tega Dubourga, v resnici že priletnega gospoda. Ne, čisto gotovo ne!... Toda Mimica je, kakor že deset ur preje v svoji niansardi, v dnu duše mlela in mlela strašno vprašanje življenja: »Vsak dan jesti, vsak dan spati pod streho in čim največkrat menjati obleko ...« Gospod Dubourg je za svoj del to vprašanje rešil očividno ugodno: kajti gospod Dubourg je bil odlično oblečen, njegova eleganca je bila izmed tistih, ki so tem dražje, čim priprostejše so na videz, in uslužbencem je daja Inapitnine, za katere so se mu klanjali do kolen. Bilo je jasno; ta mož je bil ves iz čistega zlata. Ali je Zadnja Indija Eldorado? In tak mož je iskal tajnico in je ni mogel najti, čeprav je od prosilk zahteval le nekoliko inteligence in veliko zveste vdanosti... Na to je mislila Mimica, mislila z vso silo, in bilo je že zelo pozno, ko se je osmelila reči gospodu Dubourgu, s katerim je ravno plesala (plesal je foxtrot kakor vi ali jaz, ta pridelovalec bombaža in kaučuka, ta lovec na slone in tigre): »Kaj pa, če slednjič vendarle ne boste našli nobene tajnice?« Gospod Dubourg se je moral smejati, tako nenadno je butnila na dan s tem vprašanjem. »Ljuba gospodična,« ji je kljub temu odgovoril precej resno, »če v resnici nastopi to strašno vprašanje »ali — ali«, ki ga tu izzivate, potem natančno vem, kaj bom storil: delal bom tako, kakor delam sedaj že 15—20 let, to je: skušal bom izhajati brez tajnice.« »To bi bilo pa vendar strašno za vas!« »Še več! To bi bil strah brez konca. Vendar pa ne bi bil bolj obžalovanja vreden nego doslej. Da povem resnico, iskal sem bolj to-varišico nego uslužbenko. Star sem, ne hčere ne nečakinje nimam, sploh nobene sorodnice ..« »Da... potem bi pa morda mogel tudi kdo, ki ne razume posebno veliko, kdo, ki nc dela bogve kako izrednih reči, zato pa pripada istemu družabnemu osredju kakor vi...« »Ta »kdo« bi bil najbolj pravo zame. Da. Oh! "-kaj .ni usoda ni dovedla take revne, ponižane deklice na pot?... Nič drugega nc bi bil zahteval od nje nego čiste roke, nekoliko kulture in srce na pravem mestu. Zal, je najti kaj takega samo v romanih...« Tu je godba utihnila in plesalci so se razpršili na vse strani. Verjetno je, da je našla Mimica v splošnem vrvežu in šumu, ki se je nato razvil, pogum, da je izrekla prvo odločilno besedo: »Morda pa niste iskali na pravem mestu!.. gospod... gospod Dubourg? ... Čujte: če bi vam na primer zadostovalo majhno, čisto neznatno dekle... polnoletna, seveda ... in svobodna, da stori, kar hoče... zapusti starse, za perilo samo Persill To je prava pomoč.' oglasno doni hvala vseh, ki ga poznajo. S Persilom - polovico manj dela, poceni pranje ir» neoporečno perilo! — tako pravi vsaka^ gospodinja, katera ga je enkrat poskusila. če jih ima... brez škandala in hrupa ... Govorim o določeni osebi, veste! o nekom, ki ga poznam... Govorim o neporočeni mladi osebi, ki je pa vsega, kar se imenuje »življenje mladega dekleta«, do grla sita, o mladem dekletu, ki sc predvsem odločno upira temu, da bi jo omožili; to. pa nikakor ne zato, ker bi bila nesrečno zaljubljena, marveč zato, ker ji mrzi, da bi jo kdo jemal zaradi njene zunanjosti, kakor jemljejo druge zaradi dote ...« Gospod Dubourg se je ustavil in pogledai Mimico radovedno, toda ne ravno vzpodbujajoče. Bili so v baru in Mimica je stresla, da bi dobila poguma, celo čašico soyerja na en mah. »Gospod Dubourg, kratko in malo: Če vam zadostuje kdo tak, kakor sem jaz?... Namreč: jaz sama?« Nakar gospod Dubourg svojih besed ni šele tehtal, marveč rekel: »Gospodična Tirlemont, ali si delate iz mene norca ali pa se vam je zmešalo?« Mimico so nato — zelo o pravem času, dasi docela nehote — oblile pekoče solze: »Oh ne, oh ne, gospod!... Tega ne smete misliti! To je vse samo zato, ker sem tako nesrečna! Oh, ko bi vedeli, kako nesrečna!« Če odštejemo ljudi, ki so nagnjeni k sadizmu, stavim glavo, da med tisoč možmi na našem planetu ni niti enega, ki bi, če vidi jokati žensko, ne občutil najprej najstrašnejšega neugodja, nato pa ne bil pripravljen storiti največje neumnosti, samo da bi ustavil solze. Da bi Mimico, ki je krčevito jokala, potolažil, sc je gospod Dubourg v pičlih petnajst minutah pod častno besedo in slovesno prisego zavezal, da bo storil vse, kar je Mimica zahtevala, to je, da jo bo vzel s seboj v Zadnjo Indijo. Nadaljno, ti ljubi Bog, si lahko predstavljate: K..!;o je Mimica Tirlemont z jutranji -i vlakom čisto sama zapustila La Baule, sc v Parizu sešla z gospodom Dubourgom in v njegovi družbi odpotovala v Marseille-o. Pri čemer nista spregovorila med seboj niti deset besed. In sedaj, tu v jedilnem vozu, se je Mimica toliko osrčila, da je gospodu Dubourgu odgovorila: »Da, gospod Dubourg. Hvala, gospod Dubourg. Dobro jutro, gospod Dubourg.« In da je to storila brez jecljanja in jasno, je morala trikrat — štirikrat požreti slino. Prav za prav je vzujal v njej ta njen novi gospodar velikanski strah. Pri tem pa gospod Dubourg ni imel prav nič pošastnega na sebi. V njegovi bližini se je čutila Mimica popolnoma varno. A nedvomno je bil gospod Dubourg mnenja, da je v takem slučaju »preveč« komaj »dovolj«, kajti bilo mu je na tem, od tega zajutreka na tem, da položaj popolnoma razčisti. Storil jc to vseskozi taktno in dokazal, da more dobro vzgojen mož leta in leta preživeti v divjini, ne da bi zato le za las izgubil na svoji prvotni srčni izobrazbi, ki jc nekaterim deloma že prirojena, ki si je pa drugi kljub vsem naporom ne morejo pridobiti. »Ljuba deklica ... Reči bi bil moral gospo- dična Mimica ... ali še bolje... kakšno jc vaše pravo krstno ime?« Mimica je zardela do ušes, kakor se spodobi. In gospod Dubourg je nekoliko razdraženo dejal: »Vprašam vas najnedolžnejšo stvar . . . Oprostite; dasi nisva podpisala nikake pogodbe, vas vendar smatram za dobo treh let, da ste v moji službi... pojutrišnjem se vkrcava na parnik za.. Saigon ... Nu, in ker nc želim uporabljati nasproti svoji tajnici nikakih pretiranih formalnosti, storiva prav, ako se kmalu navadiva na prave oblike... Kako naj vas imenujem?« Mimica jc bila sedaj kanninasto rdeča; zajecljala je: »Imenujem sc Mireille ... Myriam ... My-rrha... To so nemogoča imena. Zato so me vedno vsi klicali Mimica... »Myriam... Myrrha... Mireille... saper-lot!<: je pritrdil gospod Dubourg. »Tako vas ne morem imenovati, tudi v Zadnji Indiji ne... Toda to je najmanjša stvar: Izberite si sami kako krščansko ime. Kako se želite od danes naprej imenovati?« »Ne vem... To mi je vseeno!« Gospodu Dubourgu je postala razprava predolga. In Mimica je prvič, a še davno ne zadnjič, spoznala razliko med kramljanjem za zabavo in pa med pogovorom šefa s svojo tajnico. (Dalje.) KRIŽALJKA. Namesto številk je postaviti zloge dvozlož-nih besed. Vsak končni zlog tvori začetni zlog naslednje besede. Končne črke besed, čitane od zgoraj navzdol, dajo angleški pozdrav. 1 1 2 — pamet; 2 1 3 — reka v Dalmaciji; 3 1 4 = dobrobit; 4 1 5 — ruski pisatelj; 5 1 6 — stara država; 6 1 1 7 — skrivnost; 7 1 8 = žensko ime; bolgarski politik; 8 1 1 9 = 9 1 I 1 = kraj pri Kamniku. Za nagrado razpisujemo: 1. Pregelj Ivan: Zgodbe zdravnika Muznika. 2. Gogol. A.: Taras Buljba. naše pomladanske plašče, oblekce in moške obleke lastnega izdelka z drugimi; kupili boste pri DRAGO GORUP & CO. - LJUBLJANA Miklošičeva 14 Osip Dymow: Višek službene vneme Vsi ameriški listi so nekega dne začeli pisati o Blanchie Black. V dveh — treh urah je njeno ime preletelo vsa mesta iu kraje ogromne države, šumelo preko prerij, gozdov in rek, radio ga je ponesel preko oceanov, da bi tudi daljne celine zvedele o Blanchie. Včeraj še skromna, nikomur znana tip-karica neke zavarovalnice, je postala čez noč junakinja dneva. Njeno sliko so prinesli vsi listi in milijoni ljudi so čitnli podatke o njenem življenju. Najvažnejši dogodki ne samo države, marveč vesoljnega sveta so stopili za hip v ozadje — središče vsega zanimanja je postala Blanchie Black, mala »tenotipistinja neke zavarovalnice. Eden najbolj znanih časnikarjev, sotrud-nik najbolj razširjenega ameriškega dnevnika, jo je nazval novi junaški tip, junakinjo busiiiessa in Industrije«. Njen čiiK je bil v tem, da je vztrajala pri svojem delu v 21. nadstropju, v tem ko je v 19. nadstropju divjal požar v ogromnem skladišču svile, sukna in kožuhovine. Dušeči dim je prodiral že v pisarne zavarovalne družbe, vse osebje je že zbežalo, telefon je neprestano vreščal, s ceste se je dvigalo rjovenje množice. Blanchie pa je sedela dalje in ropotala na svojem pisalnem stroju. Čisto sama v ogromnem nebotičniku. »Ravnatelj mi je ono dopoldne zabičal, da ne smem preje zapustiti svojega mesta, dokler ne dokončam izročenega mi dela,« je izjavila reporterjem s čudovito prostosrčnost-jo. :>Posrečilo se mi je dobiti še važen podpis generalnega ravnatelja v trenutku, ko je že skočil v dvigalo. Vsi so bili pobegnili: ravnatelji, pod ravnatelji, prokuristi, oddelčni načelniki, knjigovodje. Tudi 20. nadstropje je začelo goreti. Toda Blanchi je vestno dovršila svoje delo, imela ravno še časa, da je natipkala na ovoj zadnji naslov, pismo zaprla, poiskala znamko in jo nalepila, šele nato je po zasilnem izhodu zapustila poslopje. Stopila je na cesto in vrgla svojo pošto v nabiralnik. Nadkrilila ie brzino življenja samega,« je pisal o njej drug vpliven dnevnik. In večerne izdaje listov so prinesle že nove posameznosti in nove slike tipkarice in je niso več imenovali po imenu, marveč le še z označbo: Dekle, ki je prehitelo življenje.« Vsak je vedel, kdo je s tem mišljen. Zvečer so v dve sto kabaretih peli pesmi in kuplete, zložene njej na čast. Skladišče svile, kožuhovine in sukna v devetnajstem nadstropju je do malega zgorelo; kar je ostalo, je pokvarila voda. Skoda je bila ogromna. Ogenj je tlel še vso noč in razširjal dušečo soparo. Naslednji dan Blanchie ni prišla v pisarno; razburjenje, dim in reklama so jo le zdelali. Toda tretji dan si je opomogla in prišla v pisarno, kakor dn se ni bilo uič zgodilo. Skromno je šla na svoje mesto pri pisalnem stroju. Celokupno osebje jo je sprejelo z viharnim navdušenjem. •Generalni ravnatelj prosi, da pridete k ujemu. Vsi ravnatelji so zbrani pri njeni. Pričakujejo vas. Proslaviti vas hočejo,« so ji brez sape hiteli pripovedovati. Blanchie je vsa v zadregi stopila v sobo generalnega ravnatelja. Celokupno načelstvo družbe in celo nekaj delničarjev je bilo navzočih in ob njenem prihodu so vsi vstali. Najstarejši delničar ji je izročil kito belili rož in v svojem nagovoru naglasi], da si šteje v Čast biti delničar družbe, pri kateri je Blanchie nastavljena. Isto sta izjavila dva podrav-natelja in ji stisnila roko. O zvišanju plačo ni bilo govora, a to se je pač umelo ob sebi. Predsedstvo le iz tenkočutja ni hotelo s takimi prozaičnimi stvarmi kaliti svečanosti dneva. . Blanchie je bila zelo zmedena, se boječe zahvalila in ni vedela, kako naj se obnaša. S šopkom v roki se jo nerodno poklonila, se silila smehljati in se slednjič obrnila proti vratom, da bi odšla. Tedaj je stopil k njej generalni ravnatelj in ji rekel s pridušenim glasom: Gospodična, izročil sem vam bil zavarovalno polico tvrdke v devetnajstem nadstropju, ki je pred pred včerajšnjim pogorela. Prosim, vrnite mi jo nemudoma!« Dekle ga je začudeno pogledalo. »Toda saj to je bilo ravno delo, ki me je tako zadržalo. Polico sem že izpolnila m jo po pošti poslala uaslovljencu.< Pa saj je še nisem bil podpisal!« je za- vpil ravnatelj. . Pač. Dala sem vam jo v podpis v zadnjem trenutku, ko sto bili že v dvigalu. Bodite brez skrbi, gospod ravnatelj! Vse je v 1 "Ravnatelj jo prebledel kakor mrlič, iztrgal »junakinji businessa ln industrije« iz rok šopek in zarjul nad njo: »Ven! In ne drznite si še kdaj prestopiti praga te hiše! ... Pre-kle-ta junakinja!.. Jaz pa pojdem na Gorenjsko...! za zobe. m nego Kole in za brltle Prodaja je v v»ch prvovrstnih drodcrijah, parftimenjah in lekarnah Generalno zastopstvo za Jugosiav.: mnho nauer m drng. z a ar en Sobotna Ljubljana! Kako bi ji začrtal zares jasen in točen obraz? Opoldne so začne, proti d vem se v^e bolj pospešuje, do večera so popolnoma razživi. Nedelja je naša! To je deviza današnjih dni in ljudi. Zato v sobotah oživi Ljubljana in se začne pravo preseljevanje. Vse hiti ven na deželo, v gore. Po ulicah udarijo nakovani čevlji, zapojo palice ob tlak, hrbti se upogujejo pod težo nahrbtnikov, kolodvor pa postane pravcato mravljišče. Prav v sobotah in v nedeljah se dovolj lepo pokaže, kako skromen in kako zelo majhen je tale naš ljubljanski kolodvor, kako silno težko zmaguje tolikšen promet. Prerivanje pred blagajuo, gneča na peronu, no, celo v vozovih ni dosli boljše. Če nisi dovolj priden in ne prideš za časa, boš stal na hodniku vso dolgo pot kamorkoli si se namenil. Zlasti ua Gorenjsko in zlasti v sobotah. Premišljuje takole človek, zakaj naša železnica ne vpelje na gorenjski progi — in tudi drugod — takoimcnovanc pospešene vlake. Po značaju bi bili ti vlaki med osebnimi iu med brzovlaki, po ceni pa bi vsekakor morali biti enaki osebnim. Taki vlaki naj bi se ustavljali le po večjih postajah. Proti Gorenjski na primer le v škofji Loki, Kranju, ua Otočah, v Lescah, v Žirovnici, na Jesenicah ter v Mojstrani in končno v Kranjski gori — ter proti Bohinju le na Dobravi (za Vintgar) in v Bohinju. Takšni pospešeni vlaki bi razbremenili osebne vlake ter bi sploh bili dovolj zasedeni, zlasti v poletnem času po turistih in izletnikih. V drugih deželah so taki vlaki že dolgo v navadi in se povsod obnesejo. Toda mi hitimo v sobotah ven lia zrak, na solnce; vse skrbi smo zavrgli, vse probleme smo pozabili... Nedelja je naša! » » f Ustavljamo se v ŠiSki, drdramo mimo belih hišic v polju, planinam in solncu nasproti, pomladnim dnem v naročje. Druščina sc je usidrala v vozu, ljudje so se zgnetli po klopeh in povsod, pesem se vžiga in celo vriskati začno.. . Takšen je pač slovenski Človek: po naravi veseljak; kadar se je bil namenil ven v božjo uaravo in je sedel enkrat v vlak, tedaj je zaživel hkratu svoj prost dan in ni je več stvari, ki bi ga še brigala. Vsaj za čas naj bodo vse skrbi tn nadloge pozabljene! Vsaj enkrat na teden naj se človek izpoje in na vriska v solncu in na zraku! Tam zunaj greje solnce, pripeka skozi okna voza, toplota sili v lica, v čelo, povsod. Zunaj so zelenu polja, razorane njive, cvetoči vrtovi. Vsepovsod je pomlad, vse dehti kot od božje roke blagoslovljeno. Vlak hiti svojo pot, proti goram, proti solnčni Gorenjski. Rožnik je za nami, Slška je za nami, lam na levi in desni se kažejo zeleni gozdovi, nad njimi bele, snežene planine. St. Vid — meja Velike Ljubljane, ki jo sanjamo. čakamo, loda se ne pripravljamo nanjo. šmarna gora. Tiha. sanjava, vase in v dolino pod seboj in v pomladno rast zatopljena. Vsa je zelena, vsa vabljiva in solnčna! Bukve so pognale, hrasti v znožju so odprli svoje zaspane oči, smrekovi vrhovi se boholijo vmes. In že smo mimo kopališča v Mednem, ki se prepirajo zanj. kako in kaj. Če se je smelo postaviti ali se ni smelo — ko že enkrat stoji in je očitno pokazalo, da sloji po nepotrebnem lu na nepravem kraju. Pa se pravda jo, če se je smelo ali se ni smelo ... Za kopališčem se plazi Sava in čaka, čaka... Čaka kopalcev in kopališče jih čaka in blagajna jih čaka. Vse čaka, kopalcev pa le ni. Ali so ljudje čudni! Menijo, da se da tok življenja in ljudi usmeriti poljudno nekam v gmajno, da se jim le tja postavi lepo barako Pu so ljudje za čuda samostojni in se res nc dajo ugnali kamorkoli. Svojo voljo imajo ljudje, po tisti *e ravnajo, za vso barake so pa kar nič ne menijo. Še celo zelena zastava jih ne spravi s tira in niti elegantni avtobusi ne. Vse takšne misli se ulepojo človeku v glavo, ko sc takole sklanja skozi okno ih vlak drdra mimo medenskega kopališča. >i> * * Hitimo svojo pbt, neutrudno, soplhajoče, mimo vseh jiotov in vrtov. In tako pridemo v vas, hitimo skozi vasi, mimo hiš in vrtov, mimo solnčnih polj in belega cvetja. V vrtnih mejuh cveto češnje; ves zrak Je poln belega cvetja; prav v voz delili vonj češnje-vega cvetja. Tudi hruške že cveto in jablane vse bolj odganjajo rdečo poganjke. Pri Medvodah zavozimo čez most in se onkraj Save poganjamo dalje v breg lil skozi smrekove boršte, mimo brezovih jiolj In samotnih belih cerkvic ob progi. * * * Vstopil je na postaji mož, zdaj sedi nasproti mene. Sedi in čaka, da vlak potegne. Potem odpre aktovko, nagne se k njej, znpiči pogled vanjo, brska po njej, nazadnje izvleče iz aktovke klobaso. Da, navadno kranjsko klobaso. Nič posebnega prav za prav. Sedi mož nasproti niene, ogleduje fi svojo klobaso, nato seže po nož in privleče še kruha iz aktovke — pač vsakdanji dogodek na železniški vožnji, bosle rekli! Mlad človek je lo. Čednega obraza, todn odu-ren, nekam trd izraz se razodeva v očeh in čelu. Ko lupi klobaso, meče kožo kar na tla, lepo gladko na tla. In poleni prirozuje svojo klobaso, lomi kruh, nosi vse hkratu v imla in si ogleduje ljudi in svet lani zunaj. Človek bi sodil, da je ponosen na tiste odpadke pod seboj, ki so raztreseni vsevprek. Jasno, prav gotovo Je ponosen! Potem najde v žepu še pomarančo ln se loli tudi tiste. Lupi in meče olupke takisto po tleh. Prostodušno, brezbrižno, ko da tako dela j>ovsod in vsak dan. Gledam, gledam in ini ni všeč: olupke na tla, poJke na lia, drobline na tla, vso na tla... Pa so oziram po stenah voza, iščem, najdem ln borom: Prepovedano je, metati odpadke na tla! Lahko bi bral tudi on, si mislim. In molčim. Prišel bo sprovodnik, si mislim, lo Jc njogova reč. Ampak sprevodnik pride, Sčlplje karte, za odpadke se ne briga. Morda nima časa, morda odpad- kov ni videl, morda pa si ealo misli: kaj me briga... Jaz j>a spel borem na steni voza v vokvir-jeni tablici: Prepovedano je... Toda kaj brigajo človeka s klobaso in pomarančo takšne stvari. On iivi brez tega, 011 110 bere ničesar, ln je srečen, zadovoljen. On lupi, JA in meče okrog sebe, ko da je sam na svetu in je svet le zanj ustvarjen. Tisti gospod je bil videti j>o obloki iiiteligen-leu mož. Bil jc lepo zlikan, imel jc lepo kravato, trd ovratnik, modne hlače, elegantne polčevlje, colo zlato uro je imel in verižico takisto. Ne, obleka ne dela človeka 1 Nikakor ne I Ko je moj sopotnik izstopil, je bilo jio tleh pred njim in okrog njega, kakor da si pogledal v hlev... Nastlano krog iu krog. Toda ml hlthno dalje v pomladne solnffnc dni. V raj naše dežele, proti goram, v solnčno Gorenjsko. Vlak hiti skozi ravan; prešli smo Loko, proti Kranju smo že. Vrh gore nas pozdravlja Sv. Jošt, pod njim in vzdolž zelenih gričev ljubke vasice, beli kmečki domovi, prazni kozolci, cvetoči vrtovi, — vse v solncu, v toplem pomladnem solncu. Vlak steče proti Savi, v ovinek, nizdol, mimo skalnatih slen, mimo zelenih smrek, tik modro zelene Save. Kranj, go-renjskn metropola. Množica šolarjev se zapodi proti vozovom. Za hip so vsa vrata zagvozdena, v hipu so zasedeni vsi prazni prostori. In potem zažvrgole po svoje, imajo glavno in edino besedcf. vse vedo, vse znajo... Poldne je že zdavnaj odzvonilo. solnce greje z vso močjo. Vozimo dalje, mimo nove tovarne, ki je že v obratu. Delavci in delavke počivajo za zidov-jem v travi poleg Save; sobicu nastavljajo svoja ulrujena, Izmučena telesa, le oči si zakrivajo z rokami. I11 potem pod Joštoni v dolino Save. Vsa nemima se poganja reka skozi dolino; odganja se na to in na ouo stran, teče časih v dveh, tudi v treh, štirih curkih skozi razjiokano in razrito strugo med prodom. Pri Poduartu se svet nekoliko odpre. Planine so belijo ua desni, temni gozdovi Karavank še spe pod njimi. Dremljejo. Ni jih še zdramila pomlad in solne o. Pod gorami dehti zemlja in polje, zeleni so že gozdovi in Irate, visoko v vrhovih pa leži še sneg... Toda naj; saj se vozijo ludi smučarji z nami, že hite v gore za snegom, — lahko bodo Se prišli ua svoj račtin. Milno Brezij smo že. Ob progi njive žita in nekje vidini ženo, ki jo potopljena v bujno rast goste pšenice. Kleče se peha korak za korakom po njivi med žitom in išče plevela, da bi ga por vala in očedlla pšenico. Ko zdrdramo mimo, se ustavi za hip in se zazre v bežečo črno pošast. Tišči v pest svoj nabrani plevel, desnico si naslanja nad oči, ruto je bila potegnila na čelo, pa gleda, gleda ... Ta kinečka žena drugače občuti pomlad, si mislim; za njo ima toplo solnce vse drugačen pomen. Nji pomeni pomlad nove upe. novo pričakovanje, nov kos življenja; solnce ji prinaša v lo pričakovanje novo rast in nov blagoslov zemlje, ki jo opravlja in se živi in raste ob njej. Nam pa je pomlad kar tako. Seveda je težko čakamo, celo nestrpno, nastopi nam kot potrebna sprememba, kot težko pričakovana, oživljajoča, toda vendarle... Vlak se prazni bolj in bolj. Zdaj je prostora dovolj. Kaplan Iz Kranja se preseda iz klopi na klop, bere časopis let- beži pred solncem, pred njegovo žgočo in blestečo svetlobo in toploto. Potem pridemo v Radovljico in vlak ne mara naprej. Zunaj postaje obstane in vše nič ne pomaga: stroj piha In puna, kolesa pa se vrte na enem in istem mestu. Sjwevodniki izstopajo, strojevodja piska, kurjač je zlezel s stroja in teka ob vlaku In trka s kladivom po kolesih, spuSča paro. Ljudje se nagibajo z oken, vsi čakamo, kaj bo in kdaj. Vlak pa le stoji in se ne gane. Stroj piha I11 puha, vse jo zastonj, kolesa se vrte na enem in istem kraju, da se živ ogenj kr.eše iz tračnic. Tako stojimo pol ure. Poleni se strojevodji in kurjaču posreči, da spravita vlak v tek Toliko da se premikamo, vsak milimeter si z muko osvojimo. Proga jc slrma, prav počasi ln komaj komaj lezemo daljo. No, naztidrrje smo vrli klanca ln potem nam pomaga 8e čuvaj s čuvajnice, ki nam prihaja nasproti. Nasujc peska pod kolesa lokomotivo, potem so sunkoma poženemo skozi ravno polje v Lesce. Zdaj že vidimo Bled in tam višje so Gorje. Cisto spredaj je Zasip. Župnik poveličuje to svojo faro in pravi, da je Zasip oltar Gorenjske! Saj je res! Na sijajnem prostoru stoji ta majhna, tiho in skromno v breg prlslonjena vasica. Z vlaka se kaj lepo vidi. Potem pirevozlmo še Žirovnico in Jnvomik in Rino končno na Jesenicah. Zdaj pa dalje, kamor hočete: ali na Golico, ali v Kranjsko goro, na Bled ali proti Bohinju. Kamor hočete: povsod je jiomlad! Fr. Strah. I. A. Krylov: Kukavica in orel Je kukavici dal bil orel slavčji čin. In kukavica počaščena ponosno sede vrhe jesena in pevska svoja s teh višin začne razkazovati čuda. Ozira se — vse proč leti: ta sc smeji ji, drugi jo grdi. Postane kukavica huda in k orlu ptice brž zatožiti beži. »Pogledi,« mu veli »z ukazom svojim si tu imenoval za slavca mene ti, a zdaj se drznejo smejati pesmam mojim !< »Jaz, draga, car sem le,« dc orel, »ne pa Bog in tvojih rešiti ne morem te nadlog; ukažem pač lehko po slavčje te častiti, iz tebe slavca pa ne morem narediti.« Prevel Georges. Mih. Soščenko: Carjeva brada Listi so prinesli naslednjo notico: »Vodstvo Goskina (ruski državni kino) namerava filmati »Rasputinovo zaroto«. Osebe, ki so podobne carju Nikolaju II., carici Aleksandri Feodorovni, njeni dvornici Ani Vvrubovi, bivšemu ministrskemu predsedniku witteju, naj se zglasijo pri vodstvu Goskina.* Sedel sem na klopi na en sni izmed moskovskih boulevardov in gledal, kako je z drevja odpadalo listje, ki ga je veter podil dalje in metal mimoidočim v obraz. V želodcu mi je krulilo, kajti bil sem lačen... zelo lačen. Gotovina mi je docela pošla in za zadnje kopejke sem si kupil pet cenenih cigaret, ki naj bi mi utešile glad. Pri misli na dneve stradanja, ki so me čakali, sem bil ves bolan in sedel sem kakor v hudih sanjali. Nenadoma je prišel proti moji klopi neki gospod, sedel, me neprestano motril, se slednjič zadovoljno posmehljal, privzdignil klobuk in dejal: >Dragi prijatelj, prosim okrenite nekoliko glavo, da vas morem videti v profilu.« Izpolnil sem neznančevo željo, »l ako,« je dejal in si gladil brado, »sedaj, dragi prijatelj, pa bodite tako prijazni ter pojdite parkrat gori in doli. Prosim!« Ugodil sem tudi tej želji svojega novega znanca. Mož z brado me je ogledoval od vseh strani, si zadovoljno mel roke in dejal: »Saj to je izborno, neverjetno!« »Gospod!« — sem besno zaklical — »kaj naj pomeni ta komedija?« »Le nc bodite nervozni« — je rekel neznanec; »vidim, da ste brez dela, da stradate. Menda ne boste odklonili, da vam nekoliko pomagam!« Segel jc v notranji žep, izvlekel listnico, vzel iz nje bankovec in mi ga pomolil. Molče sem vzel denar, nakar sva zopet sedla na klop. Pogledal me je od glave do nog: »Hm, vaša obleka je slaba, a nič ne de... Ljubi prijatelj, jutri zjutraj ob šestih vas pričakujemo v ateljeju Goskina. Tu je naslov. Pričakujemo vas gotovo, f »Čemu naj pridem v Goskino?« sem vprašal nervozno. »Vidite, vaš obraz spominja na eno izmed oseb, ki jih potrebujemo za film. Angažiramo vas proti tedenski plači, s katero morete brezskrbno živeti. Zaposleni boste najmanj teden dni. Udarite!« Ponudil mi je roko in jaz sem udaril. »Prosim torej, da boste jutri točno — točno ob šestih v ateljeju. Ste razumeli?« Potem je vstal, pozdravil in šel svojo pot. Ko je odšel, sem si ogledal bankovec — bil je červonec. Čutil sem sc nanovo poživljenega. Moja prva pot je bila k brivcu. Dal sem si ostriči brado in se obriti; da sem bil zopet podoben civiliziranemu človeku. Potein sem šel v restavracijo, kjer sem se do sita najedel in napil; v trafiki sem si kupil finih cigarct in vrgel smrdljive ma-horke proč. Proti večeru je bilo červonca konec, kar mi pa ni prizadevalo skrbi, ker sem vedel, da sem za teden dni zaposlen. Točno ob šestih zjutraj sem bil v ateljeju Goskina in vpraša! po režiserju. Prišel mi je nasproti, ne da bi me vprašal: Kaj želite?« »Včeraj ste me na botilvardu nagovorili, mi dali en červonec in naročili, naj pridem danes ob šestih ...« sem dejal. Pogledal me je, zmajal z glavo in nervozno zaklical: »Vi tepec, kaj ste storili?« »Kaj neki?« sem dejal v zadregi. »Kje je vaša brada? Zakaj ste si dali ostriči brado? Idiot! Z brado ste bili Nikolaju II. tako podobni, da ste imeli v filmu igrati njegovo ulogo!« »Ali nc morem nalepiti umetne brade?« Neumnost. To nc gre. Tak tepec!« Zažugal ini je s pestjo in moral sem cele tri tedne delati kot statist, ker červonca nisem mogel vrniti. Sedaj sem zopet brez dela, stradam, sedim na boulvardu, pustim rasti brado in čakam na srečo. Gospodarska v Ljubljani zveza ima stalno na zalogi: Deželne pridelke - žito -mlevske izdelke - špecerijsko in kolonljalno blago - sadja - mp*nn izdelke -lužno sadje - semena -»uno - slamo - Tetakovo olje za živino - kmetijske »troje in orodja « umetna gnojila - ccment - premod itd. - Zastopstvo za prodajo kisove kisline v Dravski banovini DARMOL čokolada za odpiranje 3. Moja součeuku Jana Ti je že dvakrat pisalu. Mene je pa kar sram, da tako molilni, kot bi govoriti ne znala. Obljubim Ti, (la Ti bom večkrat pisala, kako je kaj V ko lovski deželici. Tu, pravijo, je zima dolga lo mesecev. Dolgo je to! Srčen pozdravček Ti pošilja Vida T r a ui p u 2, učenka IV. razr. v Kočevju. »Križ božji! Rokovnjač!« je v blaznem strahu zakričala Terezinka, da je zamolklo jeknilo od vseli strani, se okrenila in spustila v divji beg... Med begom se je spoteknllu ob korenino in se zaletela s čelom ol) deblo, da se jo za-iskrilo okoli nje v tisočerih luČih. Ostra bole- Nacek pacek Nacelc pacek pisal pismo: »Olka moj! To Ti piše iz Ljubljane sinko Tvoj: Zadnje čase strašno priden sem postal — kakšno mi zato darilo boš poslal?« Očka jrismo čital, brundal: »Lej ga, lej — tale da je vzor učenca? Fuj in fej! Same packe, same iačke v pismu so ... Nacek pacek, v dar ti pošljem — figico/« Mirko Kunčič: Ptiček z draa bijntae Ilustriral J. P. 24. Lučca se bliža, bližu, bliža ... »Hoj, lioj! Tinčl Tinček!« je zavrisnila iz svoje radosti in kur pozabi I u, kako je hotela poliča ošteti zaradi grde tatvine... Ko sc je približala lučei še zn nekaj korakov, pu jo nenadoma kakor likovnim obstala •in v smrtni grozi strmela v prikazen pred seboj-- Velik, bradat mož \ širokem črnem plašču in z debelo gorjačo \ desnici, ji jc lomastil nasproti... Gozdne koče ni bilo nikjer; tista lučca, tistu bleda lučca je gorela v neznanče-vih rokah ... 25. Kako čudovito je bilo vse to! — Kakor da sc ni bilo zgodilo nič, sc je Terezinka nenadoma povsem zdrava in čila znašla v samotni podzemski votlini, kjer je prebival čarodej Rokuspoluis. In še bolj čudno je bilo to: ta skrivnostni mož, la čarodej Rokuspoluis ni bil nič grozen in grd ... Imel je Čestitljivo belo brado in nenavadno dobrohotne in blage oči. 28. ji je zarezala v srce in presunljiv krik se ji je iztrgal iz grla. Vse okoli nje se je zavrtelo, zavrtelo — Posadil si je punčko Terezinko na kolena, jo veselo zagugal sem in tjo in kur tako — za šalo — zupel: Hopla-hcp konjiček! Sleci brž čez griček, zdirjaj. preko trat — ptička nam iskat... Terezinka je bila zidane volje kakor še nikoli. Na moč se ji je dopadel kratkočasili stric čarodej iu do sol/, sc mu je morala smejati. 29. Ko je naveličala guganja na konjičku — čarodeje ve mu kolenu — je skočila na tla, pogledala možu resno v oči in mu dejala: Zdaj pa, stric, čarodej, šalo v kraj! Saj nismo več otroci I Na takem-le konjičku kol je vaše koleno-poleiio, ne boni ptička nikoli dohitela. Potem že rajši uprežem strica polža v orehovo lupino in se z njim podam križem v svet ptička iskat.« Saj veš kako boš polža upregla,« so je _______' čarodej Rokuspokus; >saj veš kako ga boš! Oil bi te kar na lepem stresel iz orehove lupine — tako strašno bi dirjali« .Tla, ha, ha,<: sta se zdaj ua polžev račun smejala oba... (Nadaljevanje prih. nedeljo.) Odgovor: Draga Vida! Hm, pa ji; res čudna ta vaša kočevska deželica, če vlada v njej kraljica zima celo mesec dni več, kolikor je mesecev v letu. Ja, primojdevet vendar, kdaj pa potem pri vas orjete in sejete in kaj žanjete? Ali raste žitno klasje kar iz snega? Ali trgate s sadnega drevja namestu sladkih črešenj, jabolk in hrušk —• ledene sveče? Nak, veš kaj, to so preveč čudne in učene stvari za mojo glavo. Vdrugič mi vse bolj natančno razloži in pojasni ! Na svidenje! Kotičkov striček. Jožef: Spomini na mamico 1 sako leto, ko pomlad k nam se je vrnila, z mamico po gozdu sva radostno hodita. Dragi Kotičkov slrifek! Pisem Ti .šele prvič. Iz Škofje Loke Ti doslej, mislim, ni še nobeden pisal. Povestice v Slovencu: zelo rada čitani. Pripovedujem jih potem doma bratcem in v šoli. Kadar pa le preveč pripovedujem, me častita sestra pokrega In pravi: »Boš pa še vdrugič kaj povedala: danes nimamo več časa.: Če ne ubogam, moram iti v kapelico molit, da bi mi Marija pomagala, da se poboljšam. Te najlepše pozdravlja M a r i j a Si m o n č i č , učenka II. razr. v škofji Loki, Draga Marija! To, da tako rada povestice pripoveduješ, ni noben greh, nego je celo vsega priznanja in pohvale vredno dejanje. Seve, kar je preveč jc preveč. Vsaka reč mora imeti svoje meje. V kapelico moraš iti molil, če ne ubogaš? Ja, ljuba moja, saj to pravzaprav nobena kazen ni. Koliko jc na svetu deklic, ki hodijo v kapelice molil — z veseljem, z ljubeznijo, nc da bi jih bilo treba k temu priganjati. Stori tudi ti tako in Marija Te bo stokral rajši imela in se bo gotovo milostno ozrla nato in Ti uslišala prošnje. Ali k imarnicam kaj hodiš? Mnogo lepih pozdravov od lv o l i č k o v c g a s t r i č k a. 2. Dragi Kotičkov striček! Prosim Te, ljubi striček, vzemi mc v svoj kotiček. Jaz sem pridna deklica, hodim v II. razred in se zelo rada učim. Nimam ne očka ne mamice; oba sta mi že umrla. Vendar ljubi Bog ni pozabil name: dal mi je novo dobro mamico in novega dobrega očka, ki me imata zelo rada in pri katerih imam vsega dovolj. Prosim Te še enkrat, ljubi striček, odgovori mi prav kmalu, če le mogoče že to nedeljo. Srčno Te pozdravlja Tvoja vdana Jelka Zore, učenka II. razr. v Lichtentk. zavodu. Žuborel sludenielc tam bister je spod skale, kot bi. ga v daljavo kam ceter niče gnale. Biserna vodica je naju okrepčala, zlate pa je mamica■ nauke mi dajala — — - O, ie dolgo hladen grob milo, drago lerije, a spomin na tiste dni v srcu živo klije. Rešitev ugank 1. Zakaj teče zajec čez goro? — (Zelo, ker skozi goro ne more.) 2. Katera hišica ni ne lesena ne zidana? - (Polžja.) 3. Imam oči — In ne vidim, imam ušesa — in ne slišim, imam usta — in ne jem, imam roke in noge — iu jih ne rabim; za las sem ti podoben — kdo sem? — (Tvoja slika.) 4. Katera ura nima kolesc? — (Šolnina.) 5. Koliko je ua svetu oslov, ki ue znajo rigati? — (Nič.) (j. Na kateri strani neba leži prečudežna dežela Indija Koromandija? — (Na nobeni, ker je bajeslovna dežela, lo se provi: nahaja se samo v pravljicah in pesnikovi domišljiji.) KOTIČEK Odgovor: Draga Jelka! Ker si tako pridna punčka iu ker mc tako lepo prosiš, Ti želje res ne moreni odreči in Ti kar koj odgovorim. Hudo je res, če človek tako mlad izgubi očeta in mater. Osamljen in od nikogar iskreno ljubljen gre skozi življenje, osamljen in od nikogar iskreno ljubljen leže v grob. Otrok brez materne ljubezni je kakor cvet, ki ga ne zaliva nikdo: hira in vene od vseh pozabljen iu zapuščen. O, saj posije tupatam kak majhen žarek v njegovo samotno žalost, o, saj vzdrhti včasih preko njegovih usten kak droben smehljaj — a občutka praznote v srcu zatajiti ne more nikoli. Vodno in povsod se grenko zaveda, da mu nečesa lepega in dobrega manjka, da inu manjka vse: ljubeče materino srce, ki bi ga tolažilo v težkih urah; božajoča njena dlan, ki bi mu rezala kruh in mu kazala pravo pot; skrbne materine oči, ki bi bdele nad njim noč in dan kakor dvoje božjih zvezd; njenih ust beseda sladka, ki bi mu pela uspavanko, kadar bi bil truden in bolan. Kdor je mater in očeta v najnežnejših otroških letih izgubil, ostane sirota do konca dni — pa naj ima polne shrambe srebra in zlata. Ti si ena od onih redkih, redkih, ki jih sreča vkljub nenadomestljivi izgubi nikdar popolnoma ne zapusti. Vzela ste Te k sebi gospod in gospa, ki imata plemenito srce in ki skrbita zate, kakor da si njiju rodna hčerka in ne rejenka. Lahko rečem: zadela si terno med tisoč in tisoč sirotami, ki ubijajo svoja mlada lela po sirotišnicah in poboljše-valnicah in ki se nikoli nikjer ne morejo znajti. Vse jim jo tuje, vse brez ljubezni, brez. srca — zato lako radi krenejo ua krivo pot. O, koliko takih l/.gubljenčkov jaz poznam! Stokrat iu stokral zahvali Boga, da nisi med njimi. Nikoli nikjer ne pozabi, kaj si dolžna svojima plemenitima dobrotnikoma, svoji novi mamici in novemu očku — gospodu profesorju Krylu in njegovi gospe — za vse, kar sta Ti že in kar Ti še bosta dobrega storila. Zdaj vsega toga, kar sem Ti napisal, šo ne razumeš — čez par let lxtš razumela vse. Takrat prečitaj znova 1 Pozdravljena! Kotičkov striček. Vse uganke so pravilno rešili samo naslednji kotičkarji: Antonija in Zdravko Vodopivec, Begunje pri Cerknici; Bogomir Meglic, Ročevnica; Dušan D r o 1 c, Maribor iu Dominik S t u I a r , Novo inesto. Za nagrado sla bila izžrebana: 1. Antonija Vodopivec, učenka III. razr. v Begunjah pri Cerknici. Dobi m a š li o knjižico z lepo Kristusovo glavo kol e t u i in v lijem r o ž -ni vene c. 2. D u š a n D r o 1 c, učenec V. razr. v ilečjem donnt v Mariboru. Dobi knjigo >P a 1 č e k«". Iz dežja pod. kap. Oče se je vrnil z daljšega potovanja in je baš počival na divanu, ko plane v sobo njegov najmlajši in se začne strašno dreti: ■Vee, vee, da boš vedel, mama me je vsak dan s palico nateplak Oče: Le potolaži se, ljubček moj, od jutri dalje te boni tepel spet jazi' Tstili misli Janko iu Metka se zopet pričkata. Nesrečna otroka I« ju miri mama, ali bosta sploh kdaj istih misli?« O, saj sva,« se odreže Janko, ja/. hočem imeti najdebelejše jabolko, Metka pa ludi.« V gospodarski šoli. Učitelj*: »Na kak način ohranimo ovčje meso liajdelj časa sveže?« Učenec: »Na tak način, da pustimo ovco živeti!« KadlnemaiiiiHJikfl lennalno kopališče DOLENJSKIH TOPLICE (Topllr.e pri Norem mosta) *o ruino in trajno sigurno zdr.ivilno sredstvo pri rnonnintlzmo, nviiralirljth, ženskih boleznih Ud. 7- Kopulifične naprav,- so vseskozi neposredno na r/.virkih. - Sezona o,i i. maja do ,iij. aoptembra. — Železniška posluj* HlraHa Toplice, dolenjska žoloznloo. — Zahtevali« prospekte. — Cone znižano, posebno v pred- in po nezonl. Iz življenja nevarnega pustolovca Na zadnjem velikem zborovanja v soboto jc predaval znameniti francoski znanstvenik Louis Bertrand o afriških mučenikih in sv. Avguštinu. Nočne slovesnosti so bile šc vcli-častnejše nego predidoče ter so spaminjalc na goreče vigilije prvih kristjanov. V nedeljo dopoldne sc jc vršila sklepna slovesna služba božja na razvalinah bazilike sv. Ciprijana, ki jo jc daroval papežev dc- Proslava Morsejevc stoletnicc. Leta 1932 bo preteklo slo let, kar jc Morse iznašel po njem imenovane Morsejeve znake za brzojavljanje. 80 letna hči iznajditelja — gospa Morse-Rummel — se je iz Pariza podala v Ameriko, da sc udeleži slavnosii v čast njenega očeta in da položi vcnec na njegov spomenik (na sliki). Ker se je stara gospa bala, da ne bo več doživela pravega jubilejnega leta 1932, so bili Američani tako galantni, da so slavnost prestavili žc na letošnje leto. legat. Pod plamenečim afriškim solncem se je zbralo znova do 50.000 ljudi, da prisostvujejo božji daritvi. Navzočih je bilo sedem kardinalov, generalni rezident, ki je zastopal ludi turškega beja, 30 škofov in nepregledna vrsta druge duhovščine. V svojem govoru jc papežev delegat na prekrasen način razpletel temo: Kristus včeraj, danes in na vse veke, misel, ki se je na najlepši način skladala s trenutkom. Po sv. maši je papežev delegat nepregledni množici podeli! papežev blagoslov. Ob pol štirih popoldne se je zgrnilo na punski grič, na katerega je lilo svoje žarke silno afriško solnce, do 70.000 ljudi, da se udeleži sklepne procesije. Bilo jc, kakor bi bila vstala iz svojih razvalin stara Kartagina, kakor jo je gledal ves očaran mladi sv. Avguštin. Sprevod so otvorile nepregledne vrste šolske mladine; nato so korakala društva in PRAVI FRANCK vedno odli&ta kakovost m Pasijonskc igre v Oberammergau-u. Pretresljiv prizor: Jezus pade pod križem. Ob sklepu kartaginskih slovveitosti dclcgacije raznih dežela: Tunisa, Alžira, Francije, Italije, Amerike, Kanade, Poljske, Ceho-slovaškc, Španije itd. s svojimi prapori. Sledilo jc več tisoč duhovnikov s prelati, škofi in nadškofi; kardinali so spremljali Najsvetejše, ki ga je nosil papežev delegat. Nato so korakali vrhovni zastopniki civilnih in vojaških oblasti, med njimi vrhovni poveljnik čet v Tunisu general Chambron, mornarski oddelki in skupina francoskih poslancev. Sprevod so zaključili beli očetje, katerih glasba in petje je poveličevalo slovesnost. Sprevod se jc pomikal med neprestanim i obsipanjem s cvetjem proti amfilcatru in napolnil njegovo areno, ki jc nekoč v potokih pila mučeniško kri. Nalo sc jc vrnil proti beli golobici — stolnici na punskem griču. Procesija se jc ustavila na trgu pred cerkvijo v senci neštetih praporov. Papežev delegat jc z najsvetejšim stopil na balkon stolne cerkve in zapel Tantum ergo. Nepregledna množica se jc zgrudila na kolena in povzela evhari-stično himno, ki je zmagovito zadoncla visoko pod nebo in sc razlila v širino. Zalivi so taj-nostno blesteli in sredozemske vode so drhtele v svetem začudenju ... Pesem jc utihnila in v mističnem molku jc zažarela v solncu monštranca z Najsvetejšim in se blagoslavljajo dvignila nad množice, drhteče v svetem ganotju, in nad vse božje stvarstvo... Nato jc iz molka zaorila vsakemu krščanskemu srcu tako mila pesem — po afriški obali sc jc razlila Marijina himna: Avc Maris Stella — Zdrava morska zvezda!... To je bil neizrekljiv zaključek cvharističnega zmagoslavja v Kartagini. Nova kovinska zračna ladja Iz Newyorka poročajo Times : Polkovnik Pasgelon, poveljnih aerodroma v Scottu (Illinois), je sporočil, da se pripravljajo načrti za novo kovinsko zračno ladjo, ki bo stala 4 in pol milijona dolarjev in ki jo bodo zgradili na aerodromu v Scottu. Nova zračna ladja bo vojna in bo dolga 180 metrov in široka 40 metrov. Opremljena bo z osmimi motorji, ki bodo proizvajali 4800 konjskih sil. Na uro bo mogla prevoziti 180 kilometrov. Opremljena bo dalje s 37 mm topom, z dvema bombama po 7 ton, z dvema letaloma in z desetimi mitraljezami z municijo. Maharadža v Marijanshih toplicah Za časa sezone prihajajo v češka kopališča najrazličnejši gostje. Kot prvi je letos prišel v Marijanske toplice indijski maharadža Narendra-šah iz Tehri- Spremlja ga soproga, nekaj kneginj in služabniško, med katerim je tudi njegov osebni zdravnik. Maharadža je še mlad, nima več kakor 32 let. On in vse njegovo spremstvo nosi evropsko obleko. V hotelu niso iskali razkošja, ampak | samo udobnost in mir. Te dni se je začela zanimiva sodna ra; prava proti Orlovu, bivšemu šefu ruske carske špijonaže, ki je obtožen poskusa goljufije nad ameriškim časnikarjem Knickerbocker-jem. Ta proces pa ni zanimiv samo radi te goljufije, ampak, ker odkriva do sedaj nepojasnjene zadeve: Odkriva delovanje ruskih emigrantov na nemakih tleh, njihovo delovanje proti in za sovjete; osvetljuje dalje tajne in temne strani borbe, ki jo vodijo boljševiki in njihovi sovražniki drug proti drugemu z vsemi mogočimi sredstvi. Tako bivša carska Rusija kakor ludi sedanja sovjetska Rusija sta, kar se tiče tajnega in skritega delovanja, kakor špijonaže in podkupovanja na debelo, producirali prave mojstre. Orlov pa je mojster vseh mojstrov. Grigorjevič Vladimir Orlov, bivši pravi državni svetnik iu zloglasni preiskovalni sodnik za politične zločine v carski Rusiji, pozneje vohun velikega stila, je brez dvoma mož izredne bistroumnosti, velikega pravnega, gospodarskega in političnega znanja in silne energije. Obenem pa tudi mož, ki nima nobenih pomislekov pri izbiri sredstev, s katerimi deluje in pa brez vsakega notranjega čuta tankovestnosti. Mislili bi, da se bo človek, kakor Orlov, ki je zročil stotine ljudi rablju, tisoče pa spravil v proguanstvo v Sibirijo, zgrozil nad samim seboj, ko se mu v samotnih urah vzbudi spomin in posluša obtežbe mrtvih in izgnanih. Kaj še! On smatra svoje tajno in krvavo delo za nekaj samo po dirali z vprašanji po materijalu o resničnosti tega ali onega dokumenta ali sumnje. Tako je prišel do tega, da je začel na debelo ponarejati dokumente in sicer le zato, da bi mogel tem vprašanjem zadostiti. Ko se je torej moral Orlov pred sodiščem zagovarjati radi goljufije in ponarejanja dokumentov, je uporabil la krvavi in z vsemi mazili namazani kriminalist ruskega tipa zelo otroško metodo zagovora. Od takega moža, kakor je on, bi pričakovali, da bo dejal: »Da, ponaredil sem dokumente! Toda ponaredil jih nisem zaradi svoje materijelne koristi, pač pa radi politične borbe proti sovjetoin, ki jih smrtno sovražim in katerih metode hočem pred vsem svetom razkrinkati. Tudi vlade iz političnih vzrokov ponarejajo dokumente.« — Orlov pa sc ludi kot obloženec ni mogel upreti skušnjavi, da ne bi skušal sodišča vleči za nos s svojimi čekinimi oziroma GPU metodami. Dveurna poštna stavka Poštni in brzojavni uradniki v Parizu so le dni začeli stavkati. Stavkali so samo dve uri, ker je vlada izjavila, da je pripravljena se pogajali z delegati uradnikov. Kljub temu pa je ta dveurna stavka povzročila velike ovire, ker so stavkale tudi vse pariške telefo-nistke. Stavka je napravila veliko zmešnjavo na borzi in v trgovskem svetu. Tudi mednarodne telefonske zveze niso delovale. Iz življenja Fridtjofa Nansena, polarnega raziskovalca, vnetega prijatelja miru in učenjaka: Zgoraj na levi: Z ekspedicije na severni tečaj 1895: Ladja »Fram« v ledu. — Spodaj na levi: Nansen v razgovoru z lordom Robeatom Cecilom, bivšim angleškim delegatom pri Društvu narodov in znanim pacifistom. — Na desni: Nansen se razgovarja z dr. Eckcnerjem o pripravah za polet »Grofa Zeppe-lina« na severni tečaj. — Spodaj v krogu: Nanscnova slika po njegovi vrnitvi z ckspedicijc. Poleg njegov podpis. sebi umevnega. O tem pričajo tudi besede, ki jih jc v svoji knjigi spominov napisal o Nemčiji, da namreč politika nemške vlade nc odgovarja občutku, čutu dolžnosti in naziranju navadnega Rusa.« Potek življenja Orlova jc fantastičen. Kot študent prava je prepotoval peš Združene države. Potem se je udeležil rusk-japonske vojne. Nato je bil preiskovalni sodnik v vohunskih zadevah na Poljskem med prvo revolucijo. Nato državni pravdnik v Itadomu. Potem zopet prvi državni pravdnik pri senatni komisiji za revizijo sibirske železnice, pri vojnem okrožju v Omsku in sibirsko-kozaški armadi. Nato zopet preiskovalni sodnik za zločine proti državi v \Varšavi (1912). Leta 1914. je vojaški preiskovalni sodnik v ruskem glavnem štabu. 1916 član preiskovalne komisije o nezadostnem in nerednem oskrbovanju ruske armade med vojno. 1917 maskiran in pod napačnim imenom Orlinsky v Petrogradu v službi sovjetov, ki so prej razpisali na njegovo glavo veliko nagrado. 1918 odkrit. Beg v Odeso k beli armadi. Načelnik informativne službe pri armadi. 1920—1926 v Rigi in Berlinu v službi generala Wrangla kot opazovalec delovanja boljševikov. — Po drugi verziji je Orlov po zlomu bele armade priael v London in bil tam kuhar v sovjetskem poslaništvu, kjer je priduo vohunil. Ko je grozilo, da ga bodo odkrili, je zbežal v Pariz. Tam pa je pripadal najožjemu krogu nedavno umrlega velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča. Iz Pariza je šel Orlov v Berlin. V Berlinu je igral dolga leta vlogo najboljšega poznavalca boljševizma in zlasti propagandnega sistema boljševikov. Mnogo dragocenih dokumentov o sovjetski Rusiji in o tajni propagandi sovjetov v ostalih evropskih in izvenevrop-skih državah je Orlov preskrbel uradnim in drugim mestom, mnogo izvirnih dokumentov je brezdvoma prinesel na svojem begu iz sovjetske službe: toda tudi ta njegov materijal kljub svoji obilici ni zadoščal, ker so tega na videz neizčrpnega moža, neprestano bombar- Čuden dolarski miljonar Pri škofijskem ordiuarijatu v Kolnu se je zglasil mož, ki se je predstavil pod imenom Sykovski. Pripovedoval je, da ima milijon dolarjev, ki jc naložen v zemljiščih v Argentini in katerega upravlja First National Bane v Los Angelesu. Ker pa je strasten igralec, bi rad podaril ordiuarijatu ta milijon dolarjev, če se mu zagotovi primerna mesečna renta. Navedel je tudi nekega odvetnika v Gdansku, ki da upravlja obrest njegovega kapitala. Ko je ordinarijat poizvedoval, se je izkazalo, da niti odvetnik v Gdansku niti National First Bane nista nikdar nič Cula o kakem premoženju čudnega gospoda, nasprotno je Sykovski dobil od odvetnika v Gdansku tisoč goldinarjev posojila. Škofijski ordinarijat je dal nato dolarskemu milijonarju, ki je životaril v K61-nu brez vseh sredstev, 500 dinarjev podpore. Od tedaj jc »Krez:; izginil. Revmatizem, bolečine vsled ozebline, hripa Vse je bilo brezuspešno, samo Togal je pomagal. Gosp. Rad. Markovič, zasebni ucadnik iz Beograda, Dobropoljska 66, nam piše v obširnem pismu, kako jc njegova mati popolnoma ozdravela s pomočjo Togal-tablet po dolgoletnih strašnih revmatičnih bolečinah, proti kojini je brez uspeha uporabljala najrazličnejša sredstva. G. Markovič zaključuje svoje pismo: Meni osebno je zelo pomagal Togal pri ozeblini, da gn morem' iz lastne skušnje vsakomur priporočati. Podobno sodi tisoče ljudi, ki so uporabljali Togal proti revmi, protinu, išiasu, bodljajem, bolečinam v sklepih in udih, glavobolu in nervoznih boleznih. Togal se je pokazal kot odlično sredstvo posebno proti razširjanju nevarne hripe in bolezni vsled ozeblin. Hripa zopet razsaja in zahteva svoje žrtve. Preprečile to s Togalom! Jemljite 1—2 tableti od časa do časa in sigurno boste preprečili težje obolenje. Ne rabite drugih slabih srcdstevl Kakovost Togala je priznalo nad 6000 zdravnikov. Togal se dobi v vseh lekarnah. Če slučajno niso v zalogi, se morejo Togal-tablete hitro naročiti Odpiranje in zapiranje trgovin in obrtov Ban dravske banovine objavlja v »Službenem listu.. Naredbo od odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic v naši banovini. Iz te naredbe prinašamo sledeče člene: A. Ob delavnikih. , Trgovinske obratovalnic. Člen 1. Trgovinske obratovalnice siuejo, kolikor ni v naslednjih členih določeno drugače, biti odprte: i. v okolišu policijske uprave ljubljanske poleti in pozimi od pol S do pol 13 in od 14 do 19 2. v ljubljanskem okoliškem okraju poleti od 7 do pol 13 in od pol 15 do 20, pozimi od pol 8 do pol 13 in pol 14 do 19. 3. v brežiškem okraju poleti in pozimi od li do 13 in od 15 do 20; v krajih Brežice in Sevnica poleti od 7 do pol 13, in od 14 do 18, pozimi od jhjI 8 do pol 13 in od 14 do 18. 4. v kamniškem okraju poleti ml 6 do pol 13 in od JK)1 14 do 20, pozimi od 7 do pol 13 in od 14 do 20; v mestu Kamnik poleti od 7 do pol 13 in od 14 do ]K)1 19, pozimi od K do pol 13 in pol 14 do 18; ob sobotah poleti iu pozimi od 7 do pol 13 in od pol 14 do pol 19. 5. v koče v s kom okraju poleti iu pozimi od pol 7 do 12 in od 13 do pol 2«; v mestu Kočevje poleti od 7 do 12 in pol 14 do 19, pozimi od pot 8 do 12 in od 13 do 18, v sobotah eno uro dalje, to je poleti do 20 in pozimi do 19. li. v kranjskem »kraju: a) sodni okoliš Kranj: poleti od pol 8 do 12 in od 14 do pol 19, i oziral od 8 do ]>ol 13 in od pol 14 do 18. b) sodni okoliš Tržič: poleti in pozimi od 7 do 33 in od 14 do 19. J. v krškem okraju: poleti od ti do jiol 13 in od pol 14 do 19, pozimi ml 7 do pol 13 in pol 14 do 19; v mestu Krško poloti in pozimi od 7 do pol. 13 in'od |)ol 14 do 19. 8. v laškem okraju: poleti in pozimi od 7 do pol 13 in od pol 14 do 18; v trboveljski in dolski občini poleti od 7 do 12 in od pol 14 do pol 19, pozimi od 7 do 12 in od 13 do 18; v občinah Laško, Sv. Krištof, Dol pri Hrastniku in Trbovlje smejo biti trgovinske obratovalnice ob plačilnih dneh Trboveljske premogokopne družbe za eno uro dalje odprte. 9. v litijskem okraju: poleti od G do pol 13 iti od pol 14 do 19, pozimi od 7 do pol 13 in od (Kd 11 logaškem okrilju: poleti'od pol'7 do pol 13 in od 14 do 19, pozimi od 7 do 12 in od 1 3do 18. 11. v novomeškem okraju: poleti od pol 8 do pol 13 in od 14 do 19, pozimi od 8 do pol 13 in od 14 do 19. 12 v radovljiškem »kraju: poleli ml li do 12 in od 14 do 20 pozimi od 7 do 12 in od 13 do 19. 13. v področju Škofjeloški' okrajne izpostave: poleti od 7 do 12 iu od pol 1-1 do pol 19. pozimi ml pol 8 do 12 iu od pol 14 do pol 19, pozimi od pol 8 do 12 in od pol 14 do W. 14. v celjskem srezu: poleti od pol 7 do pol 13 in od pol 11 do pol 20, pozimi od 7 do pol 13 iu mi poL 14 do 18. v mestu Olju in občini celjska okolica celoletno od pol 8 do 12 in od 14 do 19.. 15; 1 gorujegrajskem okraju: poleti od pol 7 do pol' 13 in pol 14 do pol 20 pozimi ml 7 dO pol 18 in od pol 14 do 19. IG. v konjiškem in ljutomerskem okraju: celoletno od (i do 12, v občinah Konjice l'rg, l.oče. Oplofuica, Vitanje, in Žice celoletno'od pol.7 do' pol 13 in od 14 do 19, v občinah Gornja Radgona, Ljutomer in Veržej poleti od pol 7 do pol 13 in od pol 14 do 19, pozimi ml pol 7 rio pol 13 iu od pol 14 do 18. 17. i doluje-Jeiidavskein in mu^skiiiohoškem okraju: celoletno od ti do 12 in ml 14 do 1!». 18. v okrajih Maribor, desni in Maribor. levi brog: poleti od G dO pol 18 in od pol 14 do 20,"pozimi |jd 7 do pol 13 in od pol 14 do 19; v mestu. Maribor celoletno.od pol 8 do pol 13 in od 14 do pol 19. »9.v prernljskcm okraju: poleti od pol •ji:lrtia>;l.fA"-'ii "'' 7 J1" Inf •» »hšiiiali .Cma,. I)rav(igraf!v^(histanj. MareiiKcrjr, Mežica, Mutu, m* valje, Ribnica n(i Pohorju, Vulired in Vmcniea poleti od 7 do pol 13 iu od 14 do 19. 20. v ptujskem »kraju: poleti od pol 7.do pol 13 in od pol 14 do 20 pozimi od pol' S do 19 ure; v mestu Ptuj celoletno ml 7 do pol 13 in od pol 14 do 18; v mestu Ormož poleli od pol 7 do pol 13 in od pol 14 do 19, pozimi od pol 8 do 18. 21. v slovenjcgraškeni okraju: poleti od pol 8 do 12 in -pol 14 do 19. pozimi od 8 do 12 in od 13 do 19. 22. v šmarskriu okraju: poleti od pol 7 do 12 in od 13 do pol 20, pozimi od 7 do 12 in od 13 do 19: v zdravilišču Rogaška Slatina poleti od G do pol 13 in od 14 do pol 21. "23. v čabarskem okraju: celoletno od G do 33 in od pol 14 do pol 20. ( len 2. Trgovine z mešanim, špecerijskim in liLoionijnlnl u blagom, delikatesne trgovine, kra-marske obratovalnice in branjarije smejo bili odprte: i. v okolišu policijske uprave ljubljanske: poleti in pozimi od 7 do 13 in od 14 do 19. 2. v sodnem okoliša Kranj: poleti od 7 do 12 in od 14 do 19, pozimi od pol 8 do pol 13 in od pol 14 do pol M). 3. v bivši mariborski oblasti: celoletno od 7 do 12 in od 14 do 19. 4. v Čabarskem okraju: poleti od G do 12 in od 14 do 20, pozimi od 7 do t2 in od 13 do 20. rinil 3. Trgovino s papirjem, pisarniškimi in šolskimi predmeti, kakor tudi knjigarne smejo biti odprte: 1. v bivši ljubljanski oblasti: celoletno od pol 8 do pol 13 in od pol 14 do 19.2. v bivši mariborski oblasti: celoletno od pol 8 do 12 in od pol 14'do pol 19. Člen 4. V okolišu policijske uprave ljubljanske smejo bili odprte: a) trgovine z manufaktur-nim, galanterijskim in modnim blagom poleti in pozimi od 8 do pol 13 in od 14 do poi 19. b) trgovine z železuino poleti od pol S do pol 13 in od 14 rio 19, pozimi od 8 do pol 13 in Od 14 do 19. ('len 5. Cvetličarne sinejo bili odprto: celoletno od pol 8 do pol 13 in 0(i pol 14 do 20. Člen (i. Pekarske prodajalnice smejo biti odprte: celoletno od 5 do 20. Člen 7. Slaščičarno smejo biti odprte: jioleti' od 5 do 22, pozimi od fi do 21, neglede na to, so li v zvezi ali ne s prodajanjem alkoholnih ali lieal-koholnili pijač. člen 8. Mesnice in prekajevalnice (prodajalni lokali) smejo biti odprte: 1. v bivši ljubljanski oblasti: a) stalne prodajalne celoletno cd 5 do pol 33 in od 17 do 19, b) mesarske stojnice iu barake smejo obratovati celoletno od 5 do 14. 2. v bivši mariborski oblasti: celoietno od 5 do 11 in od IG (lo 20. člen fl. Mlekarne smejo biti odprte: poleti od 5 do 22, pozimi od ti do 21. One mlekarne, ki prodajajo polog mleka in mlečnih izdelkov tudi druga živila, imajo obratovalni čas odmerjen po členu 2. ( len 10. Poslovanje v kioskih, na stojnicah, cestnih križiščih, na liezngrajenih prostorih, po vežah, hodnikih in barakah ni dopustno ob času. ko morajo bili zaprte druge trgovinske obratovalnice za dotično blago. Izjemoma se dovoljuje trgovcem, ki se bavijo izključno s prodajo presnega sadja iu presne zelenjave ter trgovicem s slaščicami, obratovanje na stojnicah in drugih zgoraj navedenih prostorih poleti in pozimi od G do 20. če prodajajo poleg navedenih še druge predmete, velja za njihove obratovalnice čas, kakršen je določen za vse. druge trgovinske obratovalnice. Člen 11. Prodajanje in krošnjarenjc po ulicah ln hišah je po 18 prepovedano. Navzlic temu je dopustno prodajanje novin, revij in časopisov, pečenega kostanja brezalkoholnih pijač, kave in sladoleda, presnega iu posušenega sadja in kuhanih klobas po ulicah do 22. Po javnih lokalih se sinejo prav tako do 24 prodajati novine, revije in časo- pisi, n kočevski predmeti, cvetice, podelano sadje m^presno sadje ves čas. dokler so javni lokali od- Člen 12. Okrepčevalnice, vinarne in žganjarne m sploh obratovalnico v katerih se točijo alkoholne pijače in prodajajo mrzla jedila izključno za kon-suni v lokalu, sniojo biti odprte od 7 do 21. Če pa se točenje izvršuje v obratovalnicah, v katerih se prodaj,, j,idi blago za uporabo zunaj lokala, vetju za te obratovalnice v členu 1., odnosno 2 določeni obratovalni čas. Člen 13. Točilnico brezalkoholnih pijač, javne kuhinje, mlečne okrepčevalnice smejo biti odprte jioleti od 5 do 22, pozimi od G do 21. člen 14. Bančni zavodi, posojilnice in zavarovalnice smejo biti odprte celoletno od 8 do 13 in od 15 do 18j čo pa je za poedino stroko ali posamezno podjetje uvedeno neprestano obratovanje, pa celoletno od pol 8 do 14. Člen 15. Pisarne industrijskih podjetij, veletrgovine brez nadrobne prodaje, poslovalnice in ladišča agentuniili in komisijskih trgovin in blagovne razpošiljalnice smejo biti odprte celoletno od 8 do 13 in od 15 do 18, če pa je za posamezne teh strok ali jiosamezno podjetje uvedeno neprestano poslovanje, celoletno od pol 8 do 14. Člen 16. Podjetja- za prevažanje, natovarjanje iu raztovarjanje blaga na železniških postajah in v rečnih pristaniščih in podjetja za prevažanje blaga smejo obratovati poleti od 5 do 20, pozimi od j iG do 19. Zunanji posli teh podjetij se morajo vršiti 12 ur dnevno brez prestanka, za primer potrebe pa more biti poslovanje podaljšano do 22. Člen 17. V času, določenem za opoldanski odmor, je v krajih, v katerih to ni dopustno že po jiredidočih določilih te naredbe, obratovanje dovoljeno: 1. za odprte stojnice in krošnjarje, 2 za slaščičarske prodajalnice, če so združene s slaščičarskimi obrtnimi delavnicami, 3. za ostale obratovalnice: a) ob dneh letnih iu mesečnih sejmov, b) ob dneh tedenskih sejmov, toda največ, trikrat tedensko, c) na soboto pred Veliko nočjo in biil-koštuii in na dan pred božičem, d) na veliki četrtek v srezu murskosoboškein in e) z dovoljenjem pristojnega prvostopnega občeupravnega ohlastva, kadar jo to potrebno, dn se prepreči kvarjenje blaga zbog atmosferskih vplivov. Obrtne obratovalnico. ('len 18. Obrtne obratovalnice smejo, v kolikor ni določeno v naslednjih členih drugače, biti odprte in sicer: 1. v bivši ljubljanski oblasti: celoletno od 7 do 12 in od 13 do 18. Obratovalnice strok, navedenih v členu 23., odst. 2. iste uredbe od 7 do 12 in od 13 do 17. 2. v bivši mariborski oblasti:'v vseh mestih in trških občinah oblasti, vštevši Dolnjo Lendavo in Mursko Soboto ter predmestne. občine Krčevina. Lajteršberg, Pobrežje, Studenci, Tezno iz mariborskih srezov, kraji: Breg, Oaber.ie, Leve in Zavodno iz celjskega in občina Breg iz ptujskega okraja reloletuo od 7 do 12 in od 13 do 18. 3. v čabarskem okraju: ml 7 do 12 in od pol 14 do pol. 21. Obrtne obratovalnice v vaseh cele banovine sinejo biti odprte neomejeno in zanje ne veljajo določila te uredbe glede odpiranja in zapiranja obratovalnic ob delavnikih. Člen It). Brivske, frizerske lasuljarske in ko-smetične obrtne obratovalnice smejo biti odprte: 1. v bivši ljubljanski oblasti: a) v mestu Ljubljana od pol S do 12 in od pol 14 do 19, ob sobotah in dnevih pred prazniki pa eno uro dalj; t. j. do 20. b) na periferiji ljubljanski, t. j. v občinah Mo-ste. Vič in Zgornja Hiška tako, kakor v Ljubljani; 'ob' sobotah in^tjievlh predpražniki nepretrgoma Od pol 8 flo 21. c) povsod drugje od 7 do 20, ob sobotah iri dnevih pred prazniikh pa od 7 do 21. 2. v bivši mariborski oblasti: poleti od 7 do pol 13 in od 14 do' 19. pozimi od pol 8 do pol 13 in od 14 i to 19, s pristavkom. da smejo obratovati: a) ob sobotah ili dnevih pred sobotnimi prazniki do 21 brez opoldanskega odmora, izvzemši Obratovalnice v mariborskih predmestnih občinah Krčevina, Lajteršberg, Pobrežje, Studenci in Tezno, kjer se zapirajo ob 20. b) ob dnevih pred ostalimi prazniki do 20 brez opoldanskega odmora in c) na veliki petek, pelek jired binkoštmi, predzadnji dan pred božičem in na Kilvestrovo do 21. V sobotah in dan pred prazniki smejo poslovati do 21, a pred lioži-čem, Veliko nočjo in binkoštmi do 22. Poldnevu i odmor ni predpisan v sobotah in na dan pred cerkvenimi prazniki, na katere morajo biti obratovalnice ves dan zaprte. Člen 20. Čistilnice in liknlnice obleke in perila smejo obralovali ob sobotah in pred prazniki, ob katerih morajo biti ves dan zaprte, do 22. Člen 21. Fotografske obratovalnice smejo biti odprle od 8 do 13 in od pol 14 do 19. Člen 22. Kovaške in kolarske delavnice smejo obratovati celoletno od G do 12 in od 14 do 18. Podkovanje konj in živine je dopustno ob vsakem dnevnem času od G do 20. Člen 23. Opravljanje obhodnih obrtov (brtt-sa.škega. dežnikarskega, steklarskega, vezanja loncev in drugo) je po 18 prepovedano. Člen 24. Preko določene meje, in sicer največ za dve uri zvečer, v nobenem primeru pa preko 22, smejo biti vse trgovine in obrtne obratovalnice odprte: a) dan pred sv. Kralji, pred božičem, velikonočno nedeljo in ob dneh letnih in mesečnih sejmov, b) z dovoljenjem prvostopnega obce-uprav-negu oblastva po dneh pred velikimi narodnimi shodi. Člen 25. V kopališčih in tetoviščnih krajih: na Bled u, Boh. Bistrici in ob Bohinjskem jezeru, v Kranjski gori, Dovjem, Mojstrani, v Dol. Toplicah in Laškem, Rogaški Slatini in Dobrni smejo bili trgovinske in obrtne obratovalnice odprte poleti za čas, dokler traja sezona, od 7 do 21 in kolikor niso določene s to naredbo posebne izjeme. B. Ob nedeljah. Člen 26. Vse trgovine in obrtne obratovalnice morajo ostati ob nedeljah ves dan zaprte, le kolikor niso dovoljene s to naredbo izjeme. Člen 27. Kljub predpisu predhodnega člena smejo ob nedeljah biti odprte a) ves delovni čas: I. kavarniške, restavracijske, gostilničarske, krčmar-ske iu hotelske obratovalnice; 2. obratovalnice, ki se bavijo izključno s točenjem brezalkoholnih pijač; 3. slaščičarne: v zvezi ali ne v zvezi s jiroda-janjem alkoholnih in nealkoholnih pijač; 4. javne kuhinje, točilnice brezalkoholnih pijač, obrati, kjer sc prodajajo čevabčiči, mlekarne; 5. prodajalnice časopisov in revij; 0. fotografska podjetja; 7. obratovalnice za pogrebno opremo, v krajih, kjer ni lakih posebnih obratovalnic, se smejo odpreti v sili izjemoma tudi druge obratovalnice, če jc treba oddati potrebno pogrebno opremo; 8. barake in šotori pri cerkvah zaradi prodajanja nabožnih slik, knjig in drugih nabožnih predmetov, igrač, medi-čarskih izdelkov, sladoleda, kruha, jedi in pijače, hladilnih brezalkoholnih pijač ob verskih proslavah, ko se ljudstvo v izrednem številu zbira iz daljne okolicc. V vaseh, trgih in mestih z največ 5000 prebivalci smejo biti ob teh dneh odprte vobče vse trgovinske in obrtne obratovalnice; 0. vse trgovinske in obrtne obratovalnice: a) če je ob teh dneh letni sejem, b) poslednjo nedeljo pred boži- | čem, c) če je praznik, ko morejo biti obratovalnice zaprte .ves dan, na soboto ali ponedeljek, d) ob višji Sili, e) prevažanje stvari z vozovi, če se po krajevnih občinah stanovalci selijo in je nedelja na poslednja dva dneva ali na prve tri dni v mesecu; 10. na božji, poti na Brezje je prodajanje svetinj, odpustkov in tnedičarskih izdelkov dovoljeno od 7. do 17, ure, b) do 14, ure obratovalnice,' v katerih sc prodajajo gostom za takojšnji konsum v lokalu izključno mrzla jedila in alkoholne "pijače z omejitvijo, da jc prodaja blaga za porabo zutlaj obratovalnice prepovedana, c) dopoldne, 1. podjetja za nato-varjenje in raztovarjenje blaga na železniških postajah in v rečnih pristaniščih in podjetja za prevažanje blaga z vozovi; 2. prodajalnice pekarskih izdelkov; 3. mesnice in prekajevalnice, mesarske i stojnice in barake, in sicer od 5. do 10 ure; 4. pro-■ dajalnice, v1 katerih' se prodajajo izključno lahko : pokvarljiva Živila, kakor: presna zelenjava, presno meso, presne ribe, zaklana perutnina in divjačina, in sicer od 6. do 12. ure; 5. cvetličarski obrati, d) samo dve uri, i. j. od 8. do fO. ob nedeljah dopoldne: trgovinske in obrtne obratovalnice. Izvzeti so nastopni kraji, za katere je odrejen popoln nedeljski počitek: a) ves okoliš policijsko uprave ljubljanske, izvzemši vas Dravlje, občina Zgornja Šiška, b) občine v srezu ljubljanska okolica: Dev. Marija v Polju, Dobrunja vas, Kožarje, občina Dobrovska. ohčtni Ježica in Rudnik, c) mesto Kranj in njega okolica v razdalji 5 km, č)"Maribor in Občine Krčevina, Lajteršberg, Pobrežje, Studenci in Tezno. Izjema ne velja za božično, velikonočno in binkoštno nedeljo in tudi ne za nedelje, na katere se praznuje državni ali verski praznsk, če morajo biti obratovalnice ves dan zaprte. Cien. 28. Brivske, frizerske in kosmetične obrtne obratovalnice smejo biti odprte ob nedeljah do 12. ure, kolikor ni z določilom predidočega člena točka a) 9 dovoljeno daljše obratovanje. V primerili izkazane potrebe, posebno v predpustnem času, smejo bili te obratovalnice v poedinih krajiii bivše mariborske oblasti odprte tudi ob nedeljskih popoldnevih od 17. do 19. ure, toda le na prijavo, ki jo vloži pristojna delodajalska organizacija naj-kesneje tri dni poprej pri pristojnem prvostopnem občeupravnem oblastvu, katero prepove tako izjemno obratovanje, če smatra, da za to ni tehtnih razlogov. Člen 29. Ob nedeljah je dovoljeno izdelovanje pekarskega peciva, toda samo: 1. pekarnam za bolnico, sanatorije, ter pekarnam v zdraviliščih, kooa-liščih in letoviščih; 2. pekarskim delavnicam v krajih, kjer se določa tedenski odmor, ko moraio te obratovalnice biti zaprte, za čas od 12. ure v nedeljo do 24. ure v ponedeljek; vsem pekarskim delavnicam zadnji dan pred božičem. Člen 30. Ob nedeljah sc sme v času, kadar jc dovoljeno prodajanje, raznašati pecivo, tneso, slaščice in mlečni izdelki iz delavnic iti prodajalnic po hišah, dočim je ves dan dovoljeno dovažanje piva, ledu, soUaviee, mineralnih >'ou, brezalkoholnih pijač in stičnih proizvodov. Člen. 31. Vsako krošnjarenjc jc ob nedeljah prepovedano. Izjemoma se dovoljuje tudi ob teh dneh ves dan do 22. ure prodajati po ulicah in po lavnih lokalih cvetice, kočevske predmete, pečen kostanj, presno in |x>sušeno sadje, kakor tudi kuhane klobase, in sicer če se omejuje to prodajanje samo na le predmete, jioleti pa ob istih pogojih šc brezalkoholne pijače, alvo, sladoled in ostale medičar-ske izdelke. Prodajati po ulicah in javnih lokalih uovinc, revije in časopise je dovoljeno ob teh dneh do 23 ure. Člen 32. Kolikor nc navaja naredba v tem pogledu posebnih določb, veljajo glede odpiranja in zapiranja ob nedeljah za obratovalnice, ki smejo v nedeljo biti odprte, isti predpisi, kakor za delavnike. Ta naredba stopi v veljavo s 15. dnem po objavi v .Službenem listu? kraljevske banske uprave dravske banovine, torej 1. junija. Kmeiska posojilnica ljubljanske okolice 50. redni občni zbor Kmetske posojilnice ljubljanske okolice . r. z. z n. z. v Ljubljani se je vršil dne 15. maja t. 1. Prihodnje leto slavi zavod svojo petdesetletnico ter je najstarejši slovenski denarni zavod v Ljubljani in največji zavrni svojega ustroja v naši državi. Iz poročila ravnateljstva posnemamo sledeče: Upravno premoženje je doseglo 200.335.526.77 Din, hranilne vloge so se zvišale v jrreteklem letu za okroglo 20 milijonov Din in so izkazovale ob sklepu leta 1929 191,875.750 Din G8 par. Posojila so se dvignila na 100,160.731 Din 90 par, ler prirastki v lanskem letu za okroglo 10 milij. Din. Povpraševanje po kreditih je med letom kot pri vseh domačih denarnih zavodih popuščalo, vsled česar se je stalno dvigala vsota razpoložljivih sredstev. P o pripisu dotacij iz čistega dobička v znesku 554.710.10 Din so se povišali skupni rezervni zakladi na častno vsoto 8,148.282 Din 99 par. # X, redu i letni občili zbor Zveze trgovskih greniijev za Slovenijo v Ljubljani se vrši v nedeljo, 25. I. m. ob 9 v dvorani hotela »Trst« v Kočevju. Na dnevnem redu je poleg običajnih jioročil tudi volitev jiredsedstva. V soboto ob 5 popoldne se istotani vrši jiredkonferenca, ki bo razpravljala o predlogih greniijev. 49 grških industrijcev, bančnikov in glavnih urednikov večjih grških listov obišče X. jubilejni velesejem v Ljubljani. V naši sredi jih bomo imeli 6., 7. in 8. junija. Občni zbori. Trg. ind. d. d. Merkur ima izredni občni zbor 26. maja ob 11 v Kranjski hranilnici (volitve, izprememha pravil); Slavi ja, jugoslovanska zavarovalna banka 12. junija ob 15 v Lj. kred. banki; Kovina, prva jug. metalurg. Ind. v Mariboru 30. maja ob 3; Slograd, slov. gradb. in ind. d. d. 3. junija ob IG v Prom. zav. za premog; Drava (izredni- 81. maja ob 15 v podr. Lj. kred. banke v Mariboru (volitve nadzorstva). Izpremembe. v trgovinskem registru. Vpisi: Universal, Irg. in ind. d. d., Ljubljana (glavnica 1 milij. Din); Dentoria« Fr.mjo Kokolj, Ljubljana, Sv. Petra cesta 2/II.; Alpeko, trg. in ind. d. z o. z. (100.000 Din; Pečevnik Albert) v Ljubljani; Baltolino, stavbna d. z o. z. v Kožni dolini (80.000 Din; Battelino Valentin st.); Podružnica tvrdke »Siiiger , šivilni stroji v Slovenjgradcu; Pension Vila Danica, d. z o. z. Bled (20.000 Din, Skale Danica), Zadružna gospodarska Imnka podružnica na Bledu. Izbrisi: V. Seagnetti, Ljubljana, (radi prodaje); Alpeko. trg. ind. dr. Al. Pečevnik & Cie, Ljubljana (radi razdružitve). Vpisi v zadružni register: Lastni dom. r. z. z o. z. v Ljubljani; Živinorejska zadruga na Trste-niku, r. z. z o. z.; Kmetijska strojna zadruga na Prtmskoveni pri Kranju, r. z. z o. z.; Živinorejska zadruga v Vogljah, r. z. z o. z. izprememba posesti. Znano nad sto let obstoječo usnjarno F. Penca v Mokronogu je prevzela novoustanovljena družba z o. z. Mokronoška tovarna usnja;, z glavnico 100.000 Din. Poslovodji sta sedaj Pavel Kalin, trgovec s kožami v Ljubljani ln I 'enca Franc, posestnik v Mokronogu. Zopet likvidacij« kreditnega društva. Odbor mestne hranilnice v Ptuju je sklenil, likvidirati Kreditno društvo Mestne hranilnice v Ptuju. Borzo Dne 17. mfaja 1930. Tudi ta tedni je bil devizni promet ljubljanske borzo znaten, vendar nekoliko manjši kakor prejšnji teden. Najbolj znaten je bil. v ponedeljek, ko je znaSal čez 8 niiljouov Din, v sledečih dneh pa je znašal 3—4 milijone Din. Že te. številke kažejo vpliv, ki so ga imeli višji devizni tečaji na trg. Rezerviranost povpraševanja je bila zlasti znatna v petek, ko so tečaji zopet začeli popuščati. Narodna banka je intervenirala v vseh zaključenih devizah. V prejšnjih tednih je znašal promet: 21.7, 15.2, 20.2 in 17.G milj., ta tedeu pa 20.45 milj. dinarjev. DENAR Curih. Belgrad 9.1275. Amsterdam 207.95, Atene 6.70. Berlin 123.38. Bruselj 72.98, Budim-pešta 90.325, Bukarcst 8.0725, Carigrad 2.45, Dunaj 72.93, London 25.12875, Madrid 03.275. Ne\vyork 517.10, Pariz 20.29, Praga 15.33, Sofija 3.745, Trst 27.115, Kopenhiigen 138.35, Varšava 57.95, Stock-holni 138.65, Oslo 188.35, Helsingfors 13.03. VREDNOSTNI PAPIRJI Dunaj. Don. sav. jadr. 93.96. Wiener Bank-verem 18.30, Creditanstult 51.—, Eseomptegcs 170. Živno 96.50 Muntfus 165.—. Alpino '.29,80, Trboveljska 54.90, Kima Murauy 89.10. Jajca Tendenca v Nemčiji in Švici je trdna, ludi v Italiji so cene polagoma dvigajo, pač pa šc niso dosegle za naše blago pariteto z Nemčijo in Švico. Zaradi tega se za enkrat naše blago izvaža samo v Nemčijo in Švico. Pričakovati pa je s sigurnostjo, da bodo cen** začel" padali kakor hitro bo potreba /.a hlajenje krita. Nakupna cena se giblje okoli Din 0.825. - št. Jurij oh juž. žel., dne 16. maja 1930. Hmelj L poročilo Hmeljarskega društva za Sloveniji! u stanju hnieljskih nasadov. Žalec v Savinjski dol i ni, dne 17. maja 1930. Vreme ni ugodno razvoju hmeljske rastline. Vobče je rast iste v primeri z normalnimi leti zaostala za obilo 14 dni. Obile in mnogokratne padavine so ovirale rez in postavljanje drogov. Sedaj se pečajo hmeljarji s čiščenjem vrst in deloma s prvini, in deloma že z drugim privezovanejm trt. V zgodaj obrezanih nasadili so iste zrastlo že 1—1 in poj melra visok«. Rastlina jo zdrava in je sedaj brez mrčesa. Omejitev s hmeljem zasajene ploskve znaša najmanj 30 odstotkov, kar naj dokazuje klavruost, Iti so lotila hmeljarjev. — Društveno vodstvo. Radio >Radio Ljubljana , ilustrirani tednik za radioionijo, št. 20. Izšla je 20. številka edine slovenske radio-rcvijc z nastopno vsebino: Televizija (F. B., nadaljevanje in konec). — Mariborsko radio-pisino. —■ Odmevi. — Na domačem valu (analiza del, ki jih izvaja orkestralno društvo Glasbene Matice v četrtek zvečer). — Najboljše iz elra. — Jezikovni tečaji, — Val Ornega, izviren slovenski radio-ro-man. — Pregleden seznam glavnih radio-postaj (kot tretja priloga te vrste). — Sporedi 20 rudio-postaj. V tej številki zlasti opozarjamo na zaključni' del članka o televiziji, ki podaja natančen opis televizijskega aparata po sistemu, ki ga jc sestavil ljubljanski domačin, baron Codclli. Programi Kadio-Ljubljana i Nedelja, 18. maja: 9.30 Prenos cerkvenc glasbe. — 10.00 Versko predavanje (univ. prof dr. Lamb. Ehriich). — 10.20 Josip Lapajnc: O šolskem zakonu. — 11.00 Koncert Kadio-orkestra. — 12.50 Tedenski pregled. — 15.00 Žagar: Vrtinec (Šentjakobski gledališki oder). — 15.30 Brusničani se vkup zbero. — 17.00 Reproducirana glasba. — 17.30 Edvard Gregorin: Bohuslavovi spomini. — 20.00 Koncert prosvetnega društva Krakovo-Trnovo (prenos). — 22.00 Poročila in časovna napoved. — 22.15 Koncert radio-orkestra. Ponedeljek, 19. maja: 12.30 Reproducirana glasba. — 13.00 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba. — 13.30 Iz današnjih dnevnikov. — 17.30 Koncert Radio-orkestra. — 18.30 Dr. Stanko Leben: Francoščina. — 19.00 Ing. Gerl: Kontrola mleka v Ameriki. — 19.30 Ga. Orthaber: Angleščina. — 20.00 Koncert Radio-orkestra. — 22.00 Časovna napoved in poročila. Drugi programi i Nedelja, 18. maja. Belgrad: 16.00 Koncert ciganskega orkestra. 17.30 Narodne melodije. 19.30 Prenos opero z Dunaja »Kraljica iz Sabe , opera. — Hudupesi 10.00 Zborno petje. 11.15 Uniatska služba božja. 12.30 Ooldmarkov koncert. 16.00 Pestra radio-ura. 17.15 Koncert vojaške godbe. 18.15 Koncert na flavto in kitaro. 19.80 Kraljica iz Sabe . opera; nato koncert ciganskdg:i orkestra. — Dunaj: 10.30 .Marijine pesmi. 11.05 Koncert simfoničnega orkestra. 15.00 Pevska akademija. 18.20 Koncert komorne glasbe. 19.30 /Kraljica iz Sabe«, opera. — Milan: 10.46 Nabožna glasba. 16.30 Popoldanski koncert. 19.15 Večerni koncert. 20.30 »Carjevič«. opereta. —■ Praga: 20.00 Slušna igra iz M. Ostrave. 21.30 Klavirski koncert. — Langenbcrg: 20.00 »Der Vetter aus Dingsda . opereta. — Kim: 21.02 »Manon«, opera. — Berlin: 20.O0 »Kraljica iz Sabe . opera. — Katovire: 18.10 Zabavni koncert. 19.10 Malo glasbe. 20.15 Ljudski koncert. — To ii Ion se: 19.00 Orkestralni koncert. 19.30 Večerni koncert. 20.25 Koncert operne glasbe. 20.40 Koncert zabavne glasbe. — M. Ostravu: 16.00 Popoldanski koncert. 19.05 Zborni koncert. 20.00 Slušna igra. 21.30 Ljudski koncert. Ponedeljek. 19. muja. Uelgrad: 18.00 Koncert zabavne glasbe. 20.00 Violinski koncert. 21.00 vZlatija , poje pevski zbor »Givjret . 22.15 Koncertni večer. — Bndapest: 12.05 I Koncert ciganskega orkestra. 17.30 Koncert ciganskega orkestra. 19.50 Zborni koncert. 20.50 Violinski konccrt. nato koncert ciganskega orkestra — Diiinij: 20.00 Večer arij in pesnil. 20.80 \Vagnorjev koncert, nalo večerni koncert zabavne glasbe, -Milan: 17.00 Koncert orkestra. 19.16 Večerni koncert. 20.80 >BeIfagor., opera. — Prag«: 20.30 Koncert praškega kvinteta. 22.20 Koncert angleške sodobne glasbe. — Rim: 17.80 Popoldanski koncert. 21.02 Koncert zabavne glasbe in komedija. — Berlin: 19.00 Zabavni koncert. 20.30 Večerni koncert, nato ples. glasba. -- Katnvicr: 20.80 Prenos operete. IZ Varšave. — Toulousn: 19.00 Argentinski orkester. 19.40 Dueli in terrefi. 20.25 Pevski koncert. — M. Ostrava: 18.30 Ljudski koncert. 19,85 Orkestralni koncert; 20.80 Koncert praškega kvinteta. 21.15 Orkestralni koncert. 22.20 Koncert angleške sodobne glasbe. Razstava sodobne grafike v V Jakopičevem paviljonu se je 11. t. m. otvorila majhna razstava grafične umetnosti, pravilno povedano jo je pa otvoril Miha Maleš, ki je nosil vso skrb aranimana ter tudi uredil katalog, prvi dostojen slovenski razstavni katalog. Za ta pregled sodobne grafike moramo biti inicijativi M. Maleša hvaležni, dasi razstava glede kakovosti materijala ne izpolnjuje vseh pričakovanj in to zlasti pri gostih. S svojimi deli so zastopani tu člani ljubljanske »Četrte generacije«: M. Maleš, Mira Pregljeva, Niko Pirnat in Olaf Globočnik, kot gosta pa Tone in Franc Kralj, poslednji tudi z vrsto glinastih statuet. Od Hrvatov in Srbov razstavljajo kot gostje »Četrte generacije« člani zagrebške »Zemlje«; Krsto Hegedušič, Oton Po-stružnik in Ivan Tabakovič ter troje njihovih gostov: Marjan Detoni, Djuro Tiljak in Mica Todo-rovič. Obe polovici, domači in tuji grafiki, se na razstavi skoro v pretirani obliki ločita med seboj in reči moramo, da nc v prid gostom, katerih nastop je pa tudi sicer in ob priliki otvoritve imenovati vse prej kot simpatičnega in lair. Teža razstave jc na slovenski strani, kjer ima človek opraviti še s pristnimi pojmi grafika in umetnost. Todorovičeva in Tabakovič z znanjem risbe ne imponirata. Grotesknost v snovi se nam v takem načinu upira, lo pa zato, ker razen banalne predmetnosti ta dva človeka po razstavljenih listih sodeč, nc znala nič dati. Izjema jc Tabakovičev akt iz 1. 1923., sveža in relo verna reminiscenca Picassa. Djuro Tiljak z aktom samuje med kolektivizmi svojih gostoprimcev, zato pa je umetnostno zelo simpatičen. Seveda jc en list premalo listov. Krsto Hegedušič je tam, kjer nc trobi v zmislu »obtožb« in »socijalnosti« in »kolektivnosti« zelo socijalen umetnik — Pariško predmestje, Oranje, Mizerija so prav sprejemljivi listi, nad risbo leži neki ton, ki je močno sličen Milletu, pri katerem se je H. gotovo ogledoval. Izmed večinoma dolgočasne sepiaserije Otona Postružnika naj navedem samo Dremanje in Iz Belgrada kot nekoliko kon-ditetnejši stvari, oslalo ne sega preko nivoja ilustracij kakega »Hintertreppenromana«. Gostje s svojo grafiko obiskovalca na prvi pogled frapiraio, dokler se ta ne znajde in ne Giovedi" tf Izšla je prva številka Giovedi'*, vclikcgi tednika v italijanskem jeziku, ki bo izhajal kot nekaka internacionalna revija. Ima dve redakciji: eno v Milanu, kjer sc list tiska, drugo pa v Parizu, katero vadi znani italijanski kniiževnik Guido Stacchini. Namen lista jc, da sistematično obdeluje vse dogodke in pojave na področin teatra, literature, glasbe, tikovne umetnosti in filma po vsej Evropi. Internacionalno sotrudništvo je organizirano po 27 državah; stvar je torej zamišljena velikopotezno. Uredništvo zatrjuje, da jc iz revije izključena vsaka pelitika; tendenca je panevropska, ako sc ta pojem prestavi iz političnega področja na duhovno. Prvi članek, ki se bo bavil z jugoslovanskimi kulturnimi pojavi, je naznanjen za 3. juli lega leta. Kdor se v Jugoslaviji interesira za to revijo, dobi natančne informacije pri Autor-Centrale za avtorska prava d. d. v Zagrebu, Strossmaverjev trg 1-1., kjer r.e prejemajo tudi naročniki. V prvi številki so prispevki Raymonda Poin-care. grofa Coudenhoue-Kalergi, Alojzija Piran-dello, Carla Sterr.heima in drugih. Ljubljansko gledališče DRAMA Začetek ob 8 zvečer Nedelja, 18. maja: VDOVA ROŠL1NKA, ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 19. maja: KONEC POTI. Red A. Torek, 20. maja: Zaprto. OPERA Začetek ob 8 zvečer Nedelja. 18. maja: Dolarska princesa , premijera. Izven. Ponedeljek. 19. maja: Zaprto. Mariborsko gledališče Nedelja. 18. maja ob 20: Radikalna kura.c — Dramske cene. Ljudska predstava. Zadnjič. Ab. B. Ponedeljek. 19. maja: Zaprto. Kuponi. Torek. 20. maja ob 20: ?Na fronti sestre Žive«. spozna, da je princip umetniške tvornosti in ideje vseeno čistejše ohranjen na listih naših slovenskih risarjev, čeprav niso vsi prvovrstni. Maleš je razstavil le par novejših stvari, izmed katerih omenim Portret Juličke in Ples, Maleš ni slikar, nego grafik tudi v barvi; pred njegovimi koloriranimi risbami občuduješ čut za linearno čistost, sonor-nost ter ritmiko njegove barve. Je to dekadenca, buržuj? Je, če je barva sama to dvoje. V starejših risbah je M. po nepotrebnem snovno in linearno manirist. Mira Pregljeva ima pet izrazitih risb: rem-brandski občuteni Sceni iz biblije, Cvetje I., II ter Portret. Vse v tušu. Njena forma je asketično mrka, a tako samosvoja, prepričevalna in dosledna, da zbuja respekt. Pozna se ji šola starih mojstrov, tenka patina leži nad temi listi, ki bi jih vsaka grafična zbirka smela sprejeti med svoje. Niko Pirnat jc rutiniran risar, talent, genija-lcn risar, kajti Idrijske hiše so več kot rutina, pa zopet manj kot do konca izpeljana grafika. To Pirnat sam dobro ve. Olaf Globočnik ni razstavil nobenih novih stvari; svoj ton kaže močno v Pogovoru in v Glavah gdč. X. Moral bi bil razstaviti več. Kralj Tone je bil spočetka zastopan samo z litografijo Delo (letošnji dar Umetniške Matice), kasneje je dodal še kartone za cerkveni dekor v Cattinari. Njegov današnji stil se mi po teh mo-numentaloidnih kompozicijah zdi zelo problematičen, našel je formulo, s katero zagovori vsak še tako protiven koncept. Če bo spet hotel dajati velike kvalitete, mu bo spričo njegove narave ustvarjanje moralo postali mnogo, mnogo bolj težko. France Kralj jc z ilustracijami h korinjski nevesti (1921) žc naš star znanec; ima ž njimi svoje mesto v naši umetnosti po prelomu, kakor ga z terakotnimi figurami za današnji datum gotovo ni hotel osvojiti. Razstava, ki ostane odprta še teden dni, je za obiskovalca, ki sc hoče poučiti o današnji grafiki, dovolj zanimiva, zanimiva potem zaradi poučne paralele med slovensko in srbohrvatsko produkcijo in ker dokazuje, da se je Sveti Duh umetniških kvalitet naselil končno vseeno med modernisti, ko se je naveličal ubijanja z diletanti. R. L. Od Soče in Jadrana Aretacija. \ Nabrežini so bili aretirani: Zmagosluv Caharija, ueiteljiščnik. A Ido Vizentin, Bogomil Makovec. 1.Caharija, vsi dijaki ua obrtni šoli v Trstu, /uprt je bil še neki drugi mladenič, tudi i/. Nabrcžinc. Obdolženi so. da so trosili l. maja komunistične letake. V nabrežiuskih kamnolomih je delo skoro ustavljeno. Naročil ni. Tvrdke, ki so delale s itM) delavci, imajo danes le po pet do deset uslužbencev. I judstvo je ostalo brez zaslužka. Premogovnikii v Rasi je dovolila vludu letno dva milijona lir podpore za dobo 20 let. Denar bo družba porabila za plučevanje obresti velikega posojila. Premogovnik je že davno zašel v krizo radi konkurence angleškega premoga. Premestitev. I/. Dornberga v Ronians \ Furlani j,i je bil premeščen občinski tajnik Josip Harej. Dal jc zapreti zadružno gostilno. Dvojen umor. V petek 9. maja ob 10 /večer sta vdrla v Marangoni jevo gostilno v Bor-štu pri Trstu dva niaskiruna tolovaju in ustrelila gospodarja Nikolaja Marangoni ja ter lahko ranila nekega 27 letnega Bertinija iz Trsta, s katerim je Marangoni kvartal. ker je Marnn-gonijeva žena Marija jela klicati na |>omoč, sta tolovaja ubila še njo. Marangoni je pred leti prišel i z Trsta in kupil gostilno. Poleg tega je bil poštar, pomirjevalni sodmik in fašistični tajnik. -Piccolo« meni. da gre za političen umor, ker jc bil pokojnik fašističen tajnik; v tem pravcu du se vrši tudi preiskava. O tolovajih ni sledu. Aretiranih je bilo več domačinov. Poizvedovanja V postaji Ljubljana gl. kol. se je našla ženska torbica z večjo vsoto denarja. Izgubi-telj naj se javi v zbirališču najdenih predmetov imenovane postujc. Cerkveni veslnik Duhovne vaje za učiteljice in uradnice bodo v Lichtenthurnovem zavodu v Ljubljani v dneh od 21. do 25. avgusta. Začetek 21. avgusta ob pol 6 zvečer. Iskreno vabljene! pucn novi modeli) Dobe se po solidni ceni tudi na obroke le pri tvrdk/ Ign Voh. LiuMfand Zastopniki se sprejmejo. PRVA HRVATSKA ŠTEDIONICA PODRUŽNICA V LJUBLJANI odda v I. nadstropju svoje palače na Aleksandrovi cesti št. 8 « HAJEM STANOVANJSKE PROSTORE pripravne zlasti za pisarne. Prostori sestoje iz velike dvorane, predsobe ter 5 lepih svetlih sob. Ponudbe je nasloviti na ravnateljstvo prednjega zavoda. Opeko In strešnike vseh vrst za zidavo hiš, iz znanih Karlovskih opekarn „ILO> VAC" dobavlja franko vsaka postaja po konkurenčnih cenah, samo ..EKONOM" generalno zastopstvo za Dravsko banovino Ljubljana, Kolodvorska ulica 7. IZJAVA! Podpisani Trefner Nikolaj, gostilničar in posestnik na Planini pri Sevnici, prekli-cujetn žalitev, katero sem dne 28. aprila t. 1. izrekel v občinski pisarni v Sevnici ob priliki dražbe lovišč o gospodu Rauter Francu, nadučitelju v pokoju na Planini, ter se niu zahvaljujem, da je odstopil od kazenskega postopanja. — Sevnica, dne 16. maja 1930. — Nikolaj Trefner._ Lepo kmetsko POSESTVO v Slov. goricah, popolnoma arondirano, od cerkve in šole 10 minut oddaljeno, ob lepi okr. cesti, avtomobilna zveza z Mariborom v 30 minutah, južna lega, obstoječe iz lepe zidane, podkletene hiše, velikega gospodar, poslopja za 20 glav živine, vzornega svinja-jca, povsod lastni vodovod in viničarija ter 20 oralov prvovrstnih njiv, travnikov, sado-nosnika, gozda, vinograda — sc zaradi bo-lehnosti z mrtvim in živim inventarjem takoj proda. - Pojasnila daje iz prijaznosti M. ZINAUER, Maribor, Aleksandrova c. 45. OBLASTVENO KONCESIJONIRANA šoferska šola I. GABERŠČIK, bivši komisar za šoferske izpite, LJUBLJANA, Bleivveisova cesta 52. Prihodnji redni tečaj se prične dne 2. junija t. 1. 10 dobrih zidarjev (fasaderjev) sc sprejme. — K. JEZERNIK, stavbenik, CELJE. Dvokolesa teža od 7 kg naprej uajlažjega in najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički od najpriprostejšega modela. Izdelujejo se tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorji pneumatika, posamezni deli. Velika izbera, najnižji cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. »TRIBUNA" V. B. h., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška c. št, 4. Pohištvo-preproge ................................................................................ Linolej, zavese, posteljne odeje, namizni prti, vzglavja, tuhenti, šivane odeje, volnena pregrinjala, pregrinjala za mobilje, gradi za matrace, kakor tudi vse vrste lesenih, tapetniških in železnih mobilij po čudovito nizkih cenah pri: KAROLU PREIS - MARIBOR Gosposka ulica št. 20. Ceniki zastonj! Ceniki zastonj! ^Kraljeviča Krasno morsko kopališče in letovišče, od Sušaka tričetrt ure s parnikom, dobra avtobusna zveza s postajo Plase-Crikvenica. Izleti v smrekove gozdove. Kopanje in razne vrste športa na kopnem in na morju. Številni hoteli, penzioni in zasebna stanovanja nudijo prijetna bivališča in to so: Praha, Union, Riviera, Carovo. Restavracije: Zrinjski, Bosna, Zagreb in tnnogo manjših gostiln. Prospekte pošiljajo na željo: Lječilišno Povjerenstvo, Kraljeviča, in vse »Putnikovc« pisarne. ................................................ KRASNE TLAKOVE za veže, cerkve izdeluje in pok!ud Cementarna Gostinžar Pešata, pošta Dol pri Ljubljcjii Pozor! Kupujem mlade, žive žlahtne po Din 1000'— komad, dokler zadostim potrebi. Oddati Maribor, Ruška ccsta štev. 25. ROČNEGA OBLIKOVALCA (Handlormer) in MODELNEGA MIZARJA (Modelltischlcr) prvovrstni sili sprejme za takojšen nastop Tilan" d. d . Kamnih M V V • V nudi botram in bolrčkom raznovrstno birmansko blago po zmernih, nizkih cenah. GOSPOSVETSKA CESTA 2, (nasproti FIGOV CA Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naš nad vse ljub-jjani soprog, oče, brat, tast, svak in stric, gospod Ivan Tomšič posestnik v soboto, dne 17. t. m. ob 12, po kratki, mukepolni bolezni, previden s tolažili svete vere, v 70. letu starosti umrl. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v ponedeljek, dne 19. t. m. ob 17 iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju pri Mariboru. Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi v Mariboru dne 20. t. m. ob pol devetih in na Vrhniki. Maribor-Vrhnika, dne 17. maja 1930. , Avrelija Tomšič, soproga. Inž. Tomšič D., sin. Mara Tomšič, snaha, in vsi ostali sorodniki. Vode in solnca cvetu McdlCncmn dekleta lelcznalo hina - vino Opozarjamo na JHali oglasnih' v naSem dnevniku. — Poslužujte se ga ob vsaki priliki! in njeno življenje bo cvetelo kot življenje skrbno negovanega cveta. Hranilni sokovi »ENERGINA« krepčajo kri in dajejo telesu železno odpornost, ki bo premagala vse nevarnosti naglemu razvoju. — Dajte torej bledičnemu dekletu 3 velike žlice okusnega »ENERGINA«. »ENERGIN« se dobiva v politerskih steklenicah v lekarnah za Din 40'-Po pošti razpošilja LABORATORIJ «ALGA< - SUŠAK. — 3 velike steklenice za Din 128'-, 6 velikih steklenic ca Din 248'- in 1 zastonj. Vsaka beseda 50 par ali prostor drobne vrstice 1'SODin.Najmanjši. I znesek 5 Dir?. Oglasi nad 9vrstic se računajo višje. Za oglase Sira I go trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica£Din.Najmanjši ' zneseklO Din. Pristojbina za šifro 2 Din.Vsak oglas treba plačali pri n iS tT\r\ i I I I M 3 Klic lm -» » M > -i ^. -t M n In Služkinja za kuhinjska ali gospodinjska dela, išče mesto. Gre tudi na deželo. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 5627. in za vezenje, se sprejmejo. — Ponudbe pod: »Pridne« upravi »Slov.« Trgovski pomočnik Špecerijske in delikatesne Stroke izučen, voja-šline pro$t, kavcije zmožen, bi s 1. julijem rad prcmenil mesto kot vodilna moč za podružnico ali kaj sličnega. Cenjene ponudbe prosi na upravo pod šifro »Stalna služba« ' št. 5622. Mesto gospodinje ali samostojne kuharice iSče 35 letna gospa kjerkoli. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dobra gospodinja« št. 5698. Upokojenec 50 let star, vešč slovenskega, nemškega in srbo-hrvatskcga. jezika, išče primerno službo kot zaupnik ali kaj sličnega. Ponudbe na upravo »S o-venca« Maribor pod »Vesten 10«. Šoier s prakso, trezen in zanesljiv vozač, samostojen v popravilih, išče name-ščenja. Ponudbe upravi lista pod »Vesten«. z osebno pravico za vinotoč v zvezi z delikatesno trgovino želi vstopiti kot poslovodki-nja v vsem dobro lzvez-bana gospa. - Cenj. ponudbe na upravo »Slov.« ppd šifro »Osebna pravica 333«. Trgov, pomočnica popolnoma samostoj. prodajalka, zelo poštena — za primerno službo. Lenj. ponudbe 'pvt 30 '«»« upravo »Slov.« Krojaškega vajenca sprejme Franc Trebušak, krojač, Ljubljana, Gospo-svetska cesta 6. Blagcjničarko restavracijsko, dobro izurjeno v stroki, z letnimi spričevali, hiteli je it' , vestno in energično, v? samostojno vodstvo — sprejme večje podjetje v stalno službo proti dobri plači. Ponudbe s prepisi spričeval in prilogo -.'tltc na oglasni oddelek Slovenca« pod šifro »I',inof-na* št. 5786. Mizarskega delavca dobro izurjenega pri rez-karju (Fraser), sprejmem takoj; delo stalno. Franc Tomšič - mizarstvo, Zg. Kašelj, D. M. v Polju. Vajenca ki ima veselje do kamnoseške obrti, sprejmem takoj z vso oskrbo. Jernej Leveč, kamnosek v Mengšu 54. 8 /■•:','; .vft&s-'i \; ■" d Dve stanovanji oddam mirnim strankam odraslih oseb. Kvas, Ci-glerjeva 37, Moste. Pekovskega vajenca z vso oskrbo v hiši sprejme parna pekarna Jurija Ravnika, Bled. Mizarsk. pomočnika za splošna dela, sprejmem takoj. Plača po dogovoru, - Logar Franc, mizar, Železniki nad Šk. Loko. I iluibodobto Brusač (Metallschleifer - Poliercr) dobro izvežban, se išče. Prednost imajo oni, ki so obenem »Gieser«-ji. Pism. ponudbe z navedbo plače in dosedanjega službovanja na: Zagreb, po-štanski pretlnac br. 208. Kravarja zanesljivega, poštenega in pridnega, za takojšnji nastop, za osigurano dolgo službo, sprejmem za posestvo na Hrvaškem. -Ponudbe na: Josip Lončarje mL, Skrad, Gorski kotar. Več miz- pomočnikov dobrih, sprejme za stavbena dela Franc Zavod-nik, St. Vid nad Ljubi). Učenec se sprejme, za medičar-sko in slaščičarsko obrt. Dopise na: Franc Šiuk, Kranj. KrojaSk. pomočnika za mešano delo sprejmem takoj. Ivan Žbontar, krojač, Lipnica št. 20, pošta Kamna gorica, Gor. Učence iščemo za vrtnarstvo v Obre-novcu. Ponudbe na: Vrtnarstvo »Flora«. Šumato-vačka 107, Beograd. Fanta 18 let starega, zanesljivega, se sprejme za gospodarskega pomočnika. Ljubljana, Zaloška c. 21. Učenca T. boljšo šolsko izobrazbo za trgovino z delikatesno in specerijsko stroko — sprejmem. Naslov v upravi pod št. 5811. Dva kroj. pomočnika sprejmem takoj za stalno delo. Ivan Moraus, krojač, Glinice, Št. Vid nad Ljubljano.__ Učenka za strojno pletenje sc takoj sprejme. - Naslov v upravi »Slovenca« P°" St. 5797. Zobotehnik dobro izobražen, samostojen, se išče. Nastop s 1. junijem. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod: »Zobotehnik« št. 5782. Dva kroj. pomočnika' sprejme takoj v stalno službo Alojzij S m r k e , krojaštvo, Žužemberk. Prodajalka in učenka za trgovino stekla in porcelana se sprejmeta v večjem mestu dravske banovine. Pogoji glede nastopa in drugo po dogovoru. Le resne reflektantinje, katere imajo veselje in zanimanje za ta poklic, z znanjem nemščine,' naj I pošljejo ponudbe upravi »Slov.« pod šifro »Veselje do dela<". Pomočnika rabim, ki bi tudi razna-šal kruh. Sprejme se tudi pekovski vajenec. -AlojzijvNoč, -pekarija — Javornik 92. Veščo kuharico iščem za 1. junij in sobarico za takoj. Morata ludi prati in likati. Vsaka mora imeti večletna izpričevala. Podrobnosti pri gospej Mary Schwei-ger, Prešernova ulica 52. Stabilno lokomobilo rabljeno, toda v dobrem stanju, cca. 80—100 HP, ' ali pa tudi manjšo lokomobilo, mtmlir. na predimenzioniranem kotlu od cca. 100 HP, kupim takoj. - Ponudbe je poslati upravi »Slov.« pod žifro »Lokomobila« št. 5659. Gospodinja starejša, poštena, ki zna slovensko in nemško, sc išče k majhni družini v Mariboru. Prednost imajo z dežele. - Ponudbe na upravo lista, Maribor. Samostojna krojačica dobi inesto. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Stalno« št. 5628. Vajenec se sprejme takoj za mlinarsko in žagarsko obrt, od 15 let naprej, zdrav in krepak, hrana in stanovanje v hiši, drugo pa po dogovoru. Ponudbe oziroma vprašati na upravo Slovenca pod štev. 5613. Čevljarskega vajepca sprejme Novak Ivan, Tacen 4, Št. Vid nad Ljublj, Večje pletilno podjetje na Gorenjskem sprejme takoj več pletilk in izučenili šivilj Naslov pove uprava Slovenca pod št. 5679. Kmetsko dekle pridno, zdravo in pošteno, slaro 14—16 let, za vsa hišna dela, išče Pavla Poznič, Ljubljana, Vodovodna c. - Nastop takoj. Vajenca za soboslikarsko in pleskarsko obrt sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. - Franc Vojska v Domžalah. Pisarniško mod tudi začetnico, iščemo s takojšnjim nastopom za poldncvno zaposlitev. Pogoj: znanje strojepisja in po možnosti nekaj stenografije. Pismene ponudbe z navedbo polreb. osebnih podatkov in zahtevo plače je poslali upravi Slovenca^ pod »Zanesljiva 2930«. Krhljiko in belo jelšo za smodnik za smodniš- nico Kamnik, večjo množino, kupi Trobevšek v Kamniku. Paviljon ali manjšo barako za prestaviti, kupimo. Ponudbe na upravo pod »Paviljon-.! št. 5802. Kino aparat Erneman ugodno prodam. Ponudbe je sta1, iti na podružnico »Slovenca« v Mariboru ■»ou;y« pod Elektromotorje transformatorje — razne stroje — elektromaterijal — aparate — popolnoma tovarniško nove iz zaloge bivše firme »Transformator«, prodaja po znatno znižani ceni Vojnovič & Cie. Skladišče Ljubljana — Glinco. Poltovorni auto lahek, šc nc 3 leta vo-žen, električna razsvetljava, v dobrem stanju, takse prost, zelo poceni naprodaj. Franc Markelj, Vrhr.ika. Odpadke od žage. hrastove ali jelkove, nudimo vezane po ceni Din 1200, nevezane po Din 1000 za 10.000' kg franko vagon Črnomelj. Zora d. z o, z., Črnomelj. Različno pohištvo sc proda. Poizve sc na Sv. Petra cesti štev. 11, pritlič., levo, pri Golobu. Bukovo ofjlje za eksport kupujem stalno. - Rud, Zore, Ljubljana, Gledališka ul. 12. Parni kotel dobro ohranjen, 60 m- kurilne ploskve, 8—12 Atm, se takoj kupi. Ponudbe na upravo »Slov.« pod: »Resen kupec«. Mlade bike čistokrvne, montafunce -mlečnega rodu, prodaja Josip Lenarčič, Verd, pošta Vrhnika. Telefon 3. Prodam popolnoma opremljene opekarske stroje, tians-misijo 100 in 60 mm, z ležišči, utežnimi kolesi in jermcnicami ter tovorni avlo Fiat-Torino 40 HP. Ivan Ogrin, stavb, podjetje, Ljubljana. Dve češnjevi spalnici novi, masivni, po ugodni ceni proda Joža Vižin, mizarstvo, Dorfarje pri Škofji Loki, Telefonske aparate rabljene, z elementi i. dr., ima naprodaj »Jugoslovanska tiskarna« v Ljubljani. Poizve se pri skladiščniku istotam. Naprodaj 2 postelji, sobna omara s predali, - Kodeljevo, Zadružna b. Kamnita školjka (mušelj) za vodovod, in dvo pipi. poceni naprodaj. - Zalokarjeva ul. 10. Čevljar, šivalni stroj in zofa, v dobrem stanju, se poceni proda. Poljanska cesta 3, I. nadstr. Kanarčki harcerji odlikov., najfinejši pevci, naprodaj. Opeka, Bohoričeva ulica 33. Fotoaparat 9X12 ter povečevalni aparat, ceno naprodaj. -Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 5758. ,, Dve avbi naprodaj. - Vprašati pri Mariji Kurnik, Pražakova ulica 3, Ljubljana. Žaganje in drva odpadke od parketov oddaja v vsaki Količini parna žaga Lavrcnčič & Ko, Ljubljana, Vošnjakova ul. 16, za gorenjskim kolodvorom. Assex iimosina model 1928, v brezhibnem stanju, Saurer, 4 tone, ugodno naprodaj. Naslov v upravi štev. 5721. Dieselmotor 30 IIP, se proda po ugodni ceni. Vprašati na upravo »Slovenca« pod »Dieselmotor« št. 4158. Drva, odpadki od žag se dobijo v vsaki količini pri tvrdki Ivan Šiška, tovarna parket v Metelkovi ul. 4. Tel. 224-1 Naravna prvovrstna vina v manjših in večjih količina proda Ravnateljstvo nadbiskupskih dobara — Zagreb, Vlaška ulica 75. Puhasto perje kilogram po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. - Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 D. L. Brozovič, Zagreb, Ilica 82. Kemič. čistilnica perja. Dobro seno ima naprodaj — hote! »Slon«, Ljubljana. Voz za kleparja ali ključavničarja (cizo), prodam. -Poizve se: Franc Vrho-vec, Ljubljana, Bohoričeva ulica št. 6. Klavirji! Strokovnjaško popravilo klavirjev in harmonijev, kakor tudi čisto uglaše-nje izgolavlja najceneje — tudi na obroke -— tovarna klavirjev Warbi-nek, Ljubljana, Gregorčičeva 5, Rimska cesta 2. Pianino malo rabljen, ceno naprodaj. - Kaučič, Rožna dolina cesta X. št. 4. Srebrni alt saxoion nov, model »1930«, proda Janko Gregac, Ljubljana, Salendrova ulica 4. Klavir in gosli poučujem slovensko ali nemško za hrano ali stanovanje. — Ponudbe na upravo pod »44 letni vdovec« št. 5794. Krasno spalnico in psiho, ugodno prodam. - Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod: »Popolnoma novo« štev. 5792. Polpokrito kočijo in landauer, prodam. Oboje jc popolnoma v dobrem stanu. Naslov v upravi »Slov.« štev. 5738. Elektromotor za istosmerni tok 220 volt, 3 PS, 1200 obratov, malo rabljen, poceni prodam. Naslov pove uprava pod št. 5725. Šivalni stroj ki se da prenesti tudi na mizo za ročni pogon, naprodaj. - Kurnik Marija, Pražakova 3, Ljubljana. Instrukcijo želi prevzeti čez počitnice dijak VI. gimn. razr. s prav dobrim spričevalom, najraje v francoščini. Ponudbe na upravo lista pod »Instrukcija« št. 5700. Soba s pritiklinami se odda s t. junijem. Poizve se v Ribniški ul. št. 4, Udmat. Sobico meblovano in preprosto, iščeta dve gospodični, zaposleni ves dan. Ponudbe upravi »Slov.« štev. 120. Stanovanje dvosobno sc odda s 1. junijem. Vprašati: Maribor, Stritarjeva 8, od 12—14. Stanovanje 1—2 sob, v centrumu — išče stranka 2 oseb za avgust ali preje. Ponudbe pod »Točen plačnik« št. 5697. Stranka ki bi pomagala pri delu, dobi takoj stanovanje. -Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 5760. Oddam v najem lepo vilo v Ljubljani, na periferiji mesta, z vrtom, za daljšo dobo. Ponudbe pod št. 2020 upravi Slov. Talarje za čč. duhovščino izdeluje po primernih cenah ter se vljudno priporoča Josip Tomažič, kroj. mojster, Celje, Na okopih 5. Vezenje nevestinih oprem, zaves, pregrinjal, najcenejše in najfinejše Matek & Mi-keš, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj. — Entlanje, ažuriranje, predtiskanje takoj. Novost za izdelovanje automat. brusilnih strojev, za montiranje komplet, žag ter za popravilo raznovrstnih poljedelskih strojev - se priporoča F. Lončar, Celovška 43, Ljubljana. Nodroce posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma-ne, divane in tapetniške izdelke nudi najceneje RUDOLF RADOVAN tapetnik, Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave, žime, cvilha za modrocc in blaga za prevleke pohištva. Suhi zračni prostori pripravni za vsakega obrtnika oziroma za skladišče, se takoj oddajo. — Vprašanja: Oroslav Do-lenec, Ljubljana, Cerkvena ulica 21/11, Majhna gostilna v Ljubljani se odda na račun. — Ponudbe pod: »Majhna gostilna 501« na upravo »Slovenca«. Trgovina z mešanim blagom — 3 lokali -»- in večjim stanovanjem se da za več let v zakup, event. ludi z zalogo blaga. Ponudbe na: Simerl J., Šoštanj. Hišo z zemljiščem da v najem, eventuelno proda Josip Pogačar — Radomlje. Stanovanje 3 ali 2 sob išče učiteljica s starši za takoj ali pozneje. Nagrada 1000 Din. Pismene ponudbe upravi »Slovenca« pod »Mirna stranka« št. 5799. Gospodično se sprejme poceni na stanovanje. Solnčna, parke-tirana soba z elektriko, v sredini mesta. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5798. Lepa prazna soba v polnadstropju, z dvema oknoma, parketirana ter z elektr. razsvetljavo, se odda solidni osebi ali zastopništvu takoj ali t. junija. Ponudbe pod »Gledališka ulica« upravi SI. §£§we tovarne in livarne LJIDLMM EMchoCi poinoiarmcMlfi najmodernejše konstrukcije sistema „HOFMANN-BRESLAU" Streti io obdelovanfc lesa na pogon z jermenom ali direktno elektromotorjem Spccijalni stroji: ZO IZdCiOVO iUmlrlO. OKrntfllll POilC, stolov, lesen in 2ebl|IChov, parKeiov iui, Ugodna prilika Odda se nov lokal, sam ali s stanovanjem, v prometnem kraju, v bližini tovarne, lik drž. ceste, par minut od žel. post. na Javorniku pri Jesenicah. - Več se izve pri Ivanu Prešern, Slov. Javornik Ni potreba 100 besed! Ključ Vašega blagostanja leži v Vaši roki. Če potujete ali če sedite doma, zaslužite lahko dnevno 100 Din. Stvar sc mudi. Še nekaj mest jc prostih. Generalni depo »Omnia«, Miklošičeva cesta 14. Pošljite nam takoj Vaš naslovi Dnevno 200 do 300 Din in še več lahko zaslužite z delom v Vašem domačem okraju. Znamko za odgovor. _ »Tehna« družba, Ljubljana, Mestni trg 23/1. Načrte in proračune za družinske hišice in drugo, izdeluje solidno in poceni stavbni tehnik. Prevzame tudi vodstva nad stavbami. - Naslov v upravi »Slov.« št. 5647. Vzamem zastopstvo za špecerijo na Gorenjskem. Potujem že 15 let. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod štev. 23. Resna ženitev Obrtnik invalid, srednjih let, s posestvom in nekoliko gotovine, želi poročiti gospodično, kmetsko dekle, kuharico, čiste preteklosti, srednjih let in nekoliko gotovine. Ponudbe s sliko poslati na upravo »Slovenca« Maribor pod Resno 5619. Strojevodja ali strojnik v državni službi ima prednost, če se v resnici želi seznaniti s poštenim dekletom iz dobre hiše v svrho ženitve. Tajnost zagotovljena. Ponudbe pod »Poštenost na upravo Slovenca pod št. 5589. Pohištvo vsakovrstno, izdelek v lastni tvornici, prodajamo na obroke. Dobavi sc takoj. Zahtevajte cenik in zastopnika. »Javor« d. d., Zagreb, Kla-ičeva 44. Vsi Črnovršci! Na binkoštni ponedeljek 9. junija 1930 ob 8 dopoldne na Žalostno goro pri Preserju. črnovrščan. Preklic! Podpisana izjavljam, da moj mož Matija Tome ni upravičen na moje ime izterjavati denarnih vsot. Julija Murnik-Tomc, Vič-Glince. VINOTOČ OTVORIL Vinski dol (Wicnergraben| pri Mariboru. Za obilen obisk se priporoča Curk. Sodna prodala! v zapuščino pokojne Jerice Vrečko iz Ljubljane, Resljeva cesta 12, spadajočih premičnin in dragocenosti se bo vršila dne 23. maja 1930 ob 9 dopoldne v Ljubljani, Resljeva ccsta št. 12, na dvorišču. Hudovernik 1. r. notar kot sodni komisar, I Prvovrstno eksistenco stalno mesečno plačo in dobro provizijo Vam nudimo s prodajo dobroidočega predmeta. Pišite še danes pod ,.Trajna cksistenca" na Publicilas d. d., Zagreb, Gunduličeva 11 I NOVOSIS ZA OBLEKE POVRŠNIKE PLAŠČE iTD. ITD PRI LJfD ff U A*iA KONGRESNI TRG 15 IMIIIIIIHI In ii i I ............... 1'IMII' I'i II' I lili Novozidano vilo c-1 Več parcel za stavbe naprodaj v bližini Kranja. Naslov: Anton Eržen. Huje 5, pošta Kranj. Prodani posestvo 5 minut od Ptuja, hišno in gospodarsko poslopje. - Pojasnila daje ekspozitura »Slov. v Ptuju. Stavbišča za vile pod Rožnikom prodaja Pokojninski zavod, Gledališka ulica 8'1V. Stanovanjska hišn lična, tri leta stara, oddaljena 3 min. od tramvaja, s 3 sobami, kuhinjo, kletjo, verando, separatno zidano drvarnico in pralnico, z elektriko in vodovodm ter s povsem ograjenim in urejenim vrtom, re proda. Davka prosta do 1. 1950. Poizve sc pri županstvu v Mostah pri Ljubljani. Krasna vila pri parku, takoj na razpolago, velik vrt, ugodni plačilni pogoji. Restavracija, kavarna, bar. Letna najemnina 25.000 Din. Sc ludi proda. - Posestvo 70 oralov, ure od postaje, 300.000 Din. Posredovalnica Rapid-, Maribor, Gosposka ulica 28. lepo. prostorno, z gospodarstvom in velikim vrtom, ali posestvo ?. velikimi zgradbami, vrtnarijo itd., v neposredni bližini Maribora, prodam ali menjam z večjim posestvom (gozd, živinoreja itd.) dalje na deželi. Dopisi pod ^-Menjava posestva . na upravo - Slovenca« Maribor. ----- restavracija, trgovina in mesarija, marof, lepo ob-sejano polje, ob glavni cesti, avtobus postaja, na prodaj. Cena nizka, plačilo po dogovoru. Vpraša in piše sc na -Restavracija Zavodna št. 26, pošta Celje. Prodam posestvo njive, travnike in lep gozd, vse v ravnini tik glavne ceste. V hiši se nahaja gostilna in trafika. Pol ure od Laškega. Vrteče 62, Melhijor Do-linar, p. Laško. Parcela cca 2000 nr, ugodno naprodaj. Materijal notri. Moste (Zaloška cestah — Vprašanja na Franja Snoj, Ljubljana — Prešernova ulica 30. viu skoraj nova, šest sob in velik vrt, sc ugodno proda. Resni reflektanti naj pošljejo naslov na upravo pod: »Izredno ugodno«. Slaščičarna zaradi selitve ugodno naprodaj. - Cenj. ponudbe na oglasni oddelek ^Slovenca« pod: >Ugodna prilika« št. 5791. Gostilno na prometnem kraju v Zagrebu, blizu glavnega kolodvora, z lepo opremo, veliki in lepi prostori, prodam radi pre-vzetja drugega posla. Ponudbe na naslov: Vlad-ko Latinčič, Ilica 131, Zagreb. Gostilne na prometu proda od 1C3.COO Din daljo Zagorski, Maribor, Taltcnba-chova ulica 19. ?3 posestev kmetij od 3 do 150 oralov proda Zagorski - Maribor, Tattenbachova ulica 19. Hiša z gostilniško koncesijo, s posestvom ali brez posestva, v industrijskem kraju v Posavju, se proda zaradi družinskih razmer. Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »Gostilna-c št. 56S5. V Domžalah industrijskem trgu — sc proda lepa enonadstrop-na hiša s poleg novo-prizidano stavbo, pripravno za vsako obrt — in zidano drvarnico. Hiša ima dvoje stanovanj s tremi sobami in kuhinjo: Novoprizidana stavba zgoraj dva, spodaj tri prostore. Okoli hiše je 2000 m'' novozasajenega sadnega vrta. V hiši je tudi električna luč. Prodaja zelo ugodna. Cena okoli 200X00 Din. Natančnejše informacije daje lastnik hiše Alojzij Praprotnik, pismonoša, Domžale. Hišo z mesarijo pripravno tudi za preka-jevalca, prodam ali dam v najem. - Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 5745. Mlekarna trgovina živil, dobro- se zaradi preza- rn idoča, oslenosti ugodno proda, opisi pod »Dobiček št S 5740 na upravo » Slov.« Hiša z gospodarsk. poslopjem, njivo in vrtom v Domžalah, naprodaj. Pojasnila daje Fr. Prislan, kolodv. restavracija v Domžalah. ..POSEST" ttealitetna pitami, drniba z o. i. uubuana - PRODA:- HiSo, pred 10 leti novo-zidano, 2 sobi, kuhinja, pritikline, hlev, 4K> orala zemljišča, 10 minut od trnovske cerkve, za 180 tisoč Din. — Hišo, enonadstropno, masivno, solidno zidano, 12 sob, pritikline, 1700 m- vrta, gospodarsko poslopje, 12 minut od centra, 500.000 Din. — Hišo, pritlično, 2 sobi, pritikline, klet, 60C0 m- vrta in njive, ob Ižanski cesti, 90.000 Din. — Hišo, novozidano, 3 sobe, kabinet, kuhinja, veranda, pritikline, 850 m-' vrta, blizu Tobačne tovarne, 140.000 Din. — Vilo, novozidano, enodružinsko, komfortno, 6 sob, pritikline, 1400 nr vrta, blizu tramvaja, 320 tisoč Din. — Hišo, novozidano, enonadstr., dva trgov, lokala, 2 stanovanji, kopalnica, vrt, Spod. Šiška, 350.000 Din. — Parcelo 1000 m5, med glavnim kolodvorom in Martinovo cesto — 125 tisoč Din. — Stavbišče 600 nr na bivšem Tonie-covem svelu ob Dunajski cesti, C0 Din. — Parcelo 560 m', blizu stadionske vile, po 50 Din. — Dve parceli po 1000 in 1200 nr, za Bežigradom, po 67 in 62 Diji. — Dve parceli po 2500 nr, ob Vodovodni cesti, po 36 Din. — Več hiš, stanovanjskih, trgovskih, vil, v Ljubljani in na fle^eji« kmečka posestva od 2 orala naprej, v cenah <*d 30.000 Din dalje, industrije, graščine itd. — pO ugodnih cenah. Posredovalnica Iv. Godina, Maribor, Tattenbachova ulica 19/1, PRODA: Graščinsko posestvo z gostilno, ob držav, cesti, ugodni plačilni pogoji, Posestvo, 40 oralov, 2 orala prvovrst. vinograda, 15 oralov sadonos-nika, njive, travniki in gozd, z bogatim živim in mrtvim inventarjem. Cena 550.000 Din. Veleposestvo, 2 uri oddaljeno od Maribora, Cena 400.000 Din. Posestvo, pol ure od Maribora, obsega 27 oralov. Cena 300.000 Din. Posestvo, 18 oralov, pri Hočah. Cena 160.000 Din. Posestvo, 14 oralov, 10 min. od žel. postaje, redi se lahko 6 glav goveje živine. Cena 120.000 Din. Tri posestva pri tovarnah, v ceni od 100 do 250.000 Din. Hiša s trgovino z mešanim blagom in 6 oralov vinogradnega posestva. Cena 200.000 Din. Holel z restavracijo in trgovino, v lepem trgu. Cena 400.000 Din. Tovarniško poslopje ob progi Zagreb—Beograd. -Cena 503.000 Din. Hiša s trgovino in pekarno. Cena 320.000 Din. Manjša in večja posestva, hiše, vile, trgovske lokale, gostilne itd. Dalje iščem vseh vrst posestva, hiše, vile, gozdna posestva, za svoje re-flcktante. Pljuča! Pljučne bolezni ozdravi dr. Pečnik, pljučni zavod (Privat-Lungcnheilanstalt) Scčovo, železniška postaja, Rogaška Slatina. Avinal odvadi alkoholika pijančevanja, ne da bi vedel za to. Stane 220 Din. Pošilja: Josip Lindič, Ljubljana, Komenskega ul. 17. Čajno maslo odlikovano z zlato kolajno, po najnižji ceni — stalno svežo zalogo — nudi Julij Zupan, Sv. Petra cesta 35. to vi lekarne Dr. G. PICCOLI-ja v LJUBLJANI krepča oslabele, malokrvne, odrasle in otroke. Kdor hoče dobro kapljico piti, naj se oglasi pri »Komidarju« v Vodraatu. Najboljšo koso za 20 Din dobiš samo pri tvrdki Fr. Stupica, že-Icznina, Ljubljana, Go-sposvetska cesta 1. Krušno moko, krmilno in otrobe vam nudi v vsaki množini, po zmerni dnevni ceni F. Ju-van, valjčni mlin, Srednje Gameljne "pri Ljubljani. Posteljnjake belo emajlirane, z mrežami, proda po izredno nizki ceni tvrdka Fr. Stupica, železnina, Ljubljana, Gosposvetska c. 1. Bukovo oglje razpošilja v vsaki množini Ant. Stergar, Kamnik. Čudni so ljudje! Teden za tednom čitajo o Nikoprostu, ki stane s poštnino vred samo 76 Din, radi bi se odvadili kajenja, pa se ne pripravijo k pisanju, da bi naročili takojl Tudi Vi odlašate in kadite naprej zdravju v — kvar in se-žigatc denar. Kdor naroči 5 steklenic, plača samo 280 Din. — Josip Lindič - Ljubljana, Komenskega 17/b. Krušno moko in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. ZORMAN Ljubljana. Stari trg St. 32. "lOjT koruze Din 142 »šrot« Din 152 prodaja proti gotovini JOS. BAHOVEC SV. JAKOBA NABREŽJE LJUBLJANA Naiceneiši hohs po 85 par kg le v mestni plinarni ljubljanski. Tesan les popolnoma suh, za takojšnjo uporabo pri stavbah, ima stalno v zalogi »Ilirija«, družba z o. z., Dunajska cesta 46, telefon 28—20. Telefon 2450 Ovojni papir vseh vrst H. SKALA. Ljubljana Mirjc štev. 4 V Mariboru je najugodnejši nakup galanterije, drobnarije, par-fumerije, papirja, pletenin, nogavic, vrvarskih izdelkov itd. na debelo in na drobno pri D.ROSINA, Vetrinjska 36 Telefon 2450 Bukovo oglje v vsak! množini H. SKALA. Ljubljana Mirje štev. 4 Vsakovrstno zlato fcapnfc po najvišjih cenah ČERNE, juvelir, Ljubljana, \Volfova ulica št. 3. Birmanska darila ceneje pri urarju Jakoba Mulavec, Maribor, Kralja Petra trg 1. - Ogled no obvezen, neugajajoče s« zamenja ali vrne denar. UOi i MNP. UUBLIAKfl, PuharjK« ulica 3, Izdelovanja emajliranib peči sistema Luc. Izdelovanje ZORA peči, peči za žaganje, obložene s Samotno opeko Popravilo vseh vrst pločevinastih, emajliramh in Lucovih peči. Splošno klepar^ sivo, inštalacija strelovodov. Zaloga šamotnr opeke. Cene konkurenčna- Lanene tropine in druga krmila nudi najccnej A. VOLK, LJUBLJANA llcsljeva cesta 24. Veletrgovina Sita in muke. 0 pžsv. razredna loterij9 Poročilo iz kolekturc Ant. Golez, Maribor, Aleksandrova cesta 42. — Žrebanje V. razreda 19. kola osmi dan, dne 16. maja 1930. Izžrebani so bili sledeči dobitki (za event. tiskovne pogreške se ne odgovarja). 2 X 80.000 Din: 45.383. 2 X 40.000 Din: 88.229. 2 X ?0.000 Din: 16.697, 55.851. 2 X 10.000 Din: 66.330. 2 X 4.COO Din: 1306, 14.661, 30.087, 40.547, 52.901, 60.765, 69.165, 83,220, 85.015, 88.059. 2 X 2.000 Din: 1514, 3857, 3870, 7241, 7392, 10.336, 13.500, 14.611, 17.162, 17.210, 17.579, 18.947, 19.069, 20.555, 21.223, 24.444, 25.268, 31.284, 31.484, 31.607, 32.708, 33.237, 34.011, 40.076, 40.608, 40.675, 47.554, 47.648, 51.684, 61.100, 66.456, 67.086, 68.487, 70.009, 71.081, 72.292, 72.555, 75.702, 76.183, 76.205, 77.298, 80.042, 81.261, 82.001, 84.487, 86.972, 88.230, 89.160, 93.126, 94,078, 94.532, 96.157, 97.907. Prihodnje žrebanje dne 17. maja. Trgovec z dobro vpeljano trgovino, LEP LOKAL na najboljšem prostoru Maribor? - :3čc komis, zalogo ali drugačen prodajni arangement za različno manufaktur- i/Ajnf ai-fUn čevlje, klobuke no blago RUIMCMIJU ali slično; mogoč je velik promet. - Dopise na anončni biro: HINKO SAX. Maribor, pod »Event. kavcija«. vseh vrst, velikosti in oblik Sf^lcSo zrcalno 6—8 mm mašinsko 4—6 mn:, porlalno, ledast' alabaster itd. SpecSrum d. d. LJublfan«. VII — Telefon 23-43 Zagreb Celovška SI Osijek B—— —n samo prvovrstnih znamk kot »Orkan«, »Diirkopp«' »Gloria« dobite le pri Banjai, Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 20 — Palača Okrožnega urada Zahvala Vsem, ki so nam na katerikoli način izrazili sočutje ob priliki prebridke izgube nepozabnega soproga, sina, brata, svaka in strica, gospoda tmha Karbaš-a sc iskreno zahvaljujemo. — Prisrčno sc zahvaljujemo preč. gospodu župniku Gabrcu, gosp. županu dr. Boczio in g. kavarnarjn Čiriču za poslovilne govore ob odprtem grobu, pevskemu zboru za žalostinkc, zastopnikom raznih korpo-racij, vsem dragim prijateljem in znanccm, sploh vsem, ki so prišli od blizu in daleč in so spremljali našega blagopokojnika na njegovi zadnji poti. Posebej šc izrekamo zahvalo vsem darovalcem vencev in cvctja. V Gornji Radgoni, dne 16. maja 1930. žalujoči ostali. 68 — 68 — 68 — 68 — 68-— 68 — 68 — 68-— 68-— 68 — 68-— 68-— 68 — 68 — 68 — 68 — 68-— 68 — 68 — 68 — 68-— 68 — 68-— 68 — 68 — 68-— 68-— 68 — 68 — 68-— 68 — 68-— 68-— 68 — 68 — 6S-— 68 — 68-— 68 — 68 — 68 — 68-— 68 — 68 — 68-— 68 — 68 — 68-— 68 — 68-— 68-— 68 — 68 — 68-— 68 — 68 — 68-— 68 — 68 — 68-— 68 — 68-— 68-— 68 — 68-— 68-— 68 — 68 — 68 — 68 — 68-— 68-— 68-— 68-— 68-— 68'— 68-— 68-— 68 — 68-— 68-— 68-— 68 — 68-— 68 — 68-— 68-— 68 — 68-— 68-— 68 — 68-— 68-— 68 — 68 — 68 — 68 — G8-— 68 — 68 — 68 — 68 — 68 — 68 — 68 — 68 — 68-— 68 — 68 — 68 — 68 — 68'— 68-— 68 — 68-— 68-— 68 — 68-— 68-— 68 — 68 — 68 — 68"— 68'— 68 — 68-— 68 — 68-— 68 — 68-— 68 — 68 — 68-— 68 — 68 — 68 — 68 — 68-— 68 — 68-— 68 — PRILIKA, KAKORŠNE NI IZLEPA: Na po ilagi lega oglasa prejmete pri nas: kompletni - tridelni zastor madras v priljubljeni velikosti 45 X 240 cm sedaj za dinarjev 68' Zaloga teh brezhibnih a obenem izredno cenenih zastorov je omejena. Ne odlašajte s svojim obiskom, kajti zelo neprijetno bi bilo, če bi zamudili. Na deželo zadošča dopisnica in v nekaj dneh imate zaželjeni zastor. 68--68--68--68--68--68'-68--68--68--68--68'-68--68--68'-68--68--68-68--68--68--68--68'-68--68--68--68-. 68-- 68-— 68 — 68-— 68 — 68-— 68-— 68-— 68-— 68-— 68-— 68-— 68-— 68-— 68-— 68-— 68-— 68-— 68-— 68-— 68 — 68-— 68-— 68-— 68-— 68-— 68-— 68 — 68--68--68--68"-68'-68"-68'-68--68--68--68--68--68--68--68'-68"-68--68--68--68--68--68--68--68--68--68--68-- NOVO „PUCH« 250 cm3 motorno kolo Cena proti gotovini; Din 12.000*— Ugodni plačilni pogoji nn 6. 12, 18, mesečne obroke. — Najcenejše motorno kolo, ki ustreza vsem zahtevam. — Zaloga vseh rezervnih delov. — Ilustrovani katalog brezplačno. Glavno zastopstvo: VIKTOR BOHI NE C, Dunajska cesta 21, LJubljana Od dobrega najboljše je le Grltzner - ftdler- Kayser šivalni str j in kolo elegantna izvedba — najboljši materijal Nov plašč iz svile ali pralne tkanine si nabavite brez skrbi, če si izberete blago iz naše zaloge. Zbirka nagih vzorcev je bogata. Nizke cene izbranih tkanin vara pojasne, zakaj se tisoči razvajenih dam oblačijo vprav z našimi tkaninami. Zanesite se na nas: kdor naroči naše brezplačne vzorce, ni vezan na nakup. Ne obotavljajte se. temveč takoj izkoristite to dobro priliko. Samo nikar ne pišite: ^Pošljite mi Vaše vzorce", temveč: „PošIjite mi vzorce za.......w in označite vrste zaželjene tkanine in v kakšen namen bo. Vsaki pošiljatvi priložimo povratno kuverto s plačano poštnino, kakor tudi naš novi katalog na 128 straneh za priložnostni nakup. cm. jiepze. pistalni stroj SH ll Šivalni stroj U Jos. Peteline, Uufoiiana TELEFON INTERURB. 2913 Zmerne cene, tudi na obroke Neki iznajdljiv kmet, kateremu je bilo dosedanje ročno klepanje s kladivom preveč mučno in mu je vzelo tudi mnogo časa, je skonstruiral aparat, ki omogoča sklepanje kose v dveh do treh minutah najboljše Aparat je 'najenostavneje konstruiran in lako priročen, da z njim lahko klepljejo ženske, mladoletni in celo slepci. Sam sistem aparata obstoji v tem, da se porine kosa med dve čeljusti, kateri jo potom pritiska tako stisneta, da je sklepana naj-fineje. Najbolj bistroumno pri celem aparatu je to, da po vsakem pritisku odskoči tlačni vzvod sam nazaj, kljub temu, da pri celem aparatu nc najdeš niti ene vzmeti. Ravno tako je idealno to, da je aparat z enim samim udarcem kladiva razložen in v par sekundah zopet sestavljen. Največja trgovska in razpošiljalna hiša v Jugoslaviji daje proti kavciji veletrgovina vsake vrste manufakturo. * Vprašati na upravo lista pod: »Manu-fakturist štev. 13674« Najvarnejše to najboljše jaložhe den« pri resi str. zadrugi z neomejeno zavezo v Celju, v novi lastni palatt na vogalu Kralja Petra ceste In Vodnikove ulice Točno delovanje, enostavna konstrukcija in priročnost tega malega »čudeža«, ki tehta samo 9 kg, je pravi blagoslov za kmetovalca. V inozemstvu je že nekaj desettisočev teh aparatov v prometu. Izumitelj je ta mali strojček dal v promet pod imenom »Stubaier« (»brzoklepalnik«). Generalno prodajo za Jugoslavijo ima tvrdka Friderik Kratz, d. z. o z., Stražišče pri Kranju št. 39, ki zaradi uvajanja prodaja ta aparat ceneje kot v inozemstvu in daje prospekte in navodila vsem interesentom brezplačno, ter bo istega na ljubljanskem velesejmu od 29. maja do 9. junija v paviljonu »H« praktično predvajala. JUGOSLOVANSKE TISKARNE V LJUBLJANI Stanje hranilnih vlog nad Din 85,000.000.-. Obrestna . _____ mora najugodnejša. — Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 3000 članov posestnikov t vsem svojim premoženjem. — Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. Vlagatelji pri Ljudski posojilnici v Celju ne plačajo nobenega rentnega davka IZVR$U3E ENOBARVNE IN VEČBARVNE FOTOTIPI3E ♦ ENOBARVNE IN VEČBARVNE AUTOTIPIJE ♦ KOMBINIRANE KLIŠE3E ZA NAVADEN IN NAJPIN. PAPIR KLISE3E PO SLIKAH, PERORISIH IN RISBAH. ROKOPISIH, FOTOGRAFIJAH ZA RAZGLEDNICE. REKLAMNE SLIKE Podružnice Novisad Novomesto Split Šibenik Zagreb Kranj Maribor Metkovie Rakek Sarajevo Slovenjgradec Se priporoča za vse bančne posle žino. Briggs ni znal tako dobro, kajti ga ni recepte, po katerem bi mahoma izginila z obraza rožasta gla- ; zura, fci sta jo udobno življenje in prekomerno uži- jI vanje alkohola ustvarila. Začel sem takoj napad s 1 tem, da sem izjavil, da sem prišel le po slovo, ker j nameravam prodati svoj tovor kož v \Vinnipegu ali j morda celo še v St. Louisu... Takoj sta padli krinki. Mac Murray mi je nervozno ponudil cigare, modtem ko je raztegnil Brigg svoj obraz v prijazno kroglo < edamskega sira. Dejal je: Počakajte malo, gospod Monge! Le hipcek potr- | pito! Saj se dava pogovoriti. Vi ste nama ljub prija- \ teij. Ne bi vas rada izgubila. V takih primerih sva * pripravljena če je treba tudi na žrtve, tudi se hočevn odreči vsakemu dobičku____Da, odreči! V najhujšem ; slučaju celo vzameva izgubo nase! Kajne, Mac Mur- , ray? Predlagam lorej lanskoletne cene.« -Nemogoče.^ Ta moj odgovor je izvabil iz Mac Murruya citat | iz svetega pisma, čigar smisla vse do danes nisem s dodobra razumel, nato je prekladal cigaro v ustih iz j kota v kot, poskušal dati obrazu dobrohoten izraz in Ž je dejal, pošteno v skrbeh: »Dragi gospod Monge, saj sle vendar čisto blazni! | Koliko pa zahtevate za svoje kože? Povedal sem ceno. Bilo je, kakor da ju je vrglo | nekaj kvišku. Dvoje rok je šinilo do nosov, da sc • popraskajo, družubnika sla strmela drug v drugega. | Briggs je vstal, da še enkrat otipa kože, ki sem jih a proti potrdilu pri njem vskladiščil. Ko se je vrnil. | je smehljaje izpisal ček ter mi ga izročil. Jaz sem J napisal čeden račun, ki sta. ga skrbno spravila v svoj« g blagajno. Njuna obraza sta se popolnoma zjasnila — f očividno stu uopravila izvrstno kupcijpt, krajevnega policaja. Njegova višina — šest sežnjev in šest palcev — je izgubila vse svoje dostojanstvo, čim me je ugledal. Cedil se je v prijaznih in uslužnih frazah. Njegovo spoštovanje do mene je bilo staro že nekaj let — od tedaj, ko sva se prvič srečala. Rešil me je nekega droga ulične svetiljke, ki sem ga z vso močjo objemal. Tisti hip zares nisem več vedel, kdo je začel — rlrog svetiljke ali jaz. Tak izraz naklonjenosti se mu ni fcdel umesten. Zatorej je uradno posegel vmes. Ko sem* mu imenoval naslov najboljšega hotela, je okamenel od spoštovanja. Seveda si je štel v veliko čast, da me je na saneh popeljal domov. Zaboj dobrih smotk, ki sem mu jih naslednjega dne poklonil, je zadostoval, da sem postal v njegovih očeh najžlahtnejši človek. Kako pa gredo v Edmontonu posli? sera ga vprašal. »Očividno nič kaj dobro. : >Ali prosim vas! Kaj pa še hočete? Še nikdar nisem imel toliko opravka s pijanci kot v poslednjih petnajstih ali dvajsetih nočeh. Vsakdo ima z denarjem natrpane žepe. Saj jc tudi umljivo. Cena za kože je naravnost omotično visoka.« Ko sem po štirih kozarcih whiskya s sodo zapustil svojega prijatelja, sem si ogledal izložbe. Videl sem, da Briggsov in Mac Murrayev pesimizem nikakor ni bil opravičen. Kar je bilo kožuhovine na prodaj, je veljala naravnost bajne vsote in pri tem je bilo žc zime konec ter se jc že začela pomladna prodaja. Vrnil sem se k Briggsu in Murrayu. Ko sem odprl duri, sta se najprej nasmehnila. A ko sta me spoznala, sta zopet začela bridko gledati. Zlasti Mac Murray je bil neprekosljiv v umetnosti pogledov. Človek bi si mogel misliti, da jc pokopal vso svojo dru- JAPONSKI NAMIZNI PRT imporlirane naravnost iz Japonske, rabi se na obe strani, stalne barve na solncu in v dežju, eksotični vzorci velikost 72X 72 cm Din 28"— velikost 100X110 cm Din 56'— velikost 130X140 cm Din 80'— temu primcrn serviete velikost 48X48 Din 26'—. Razpošiljanje na deželo nado in zanesljivo. Če Vam namizni prt ne ugaja, ga lahko vrnete na naie stroške. - DOKLER TRAJA ZALOGA Dlrman^® darilo! H. SUTTNER -- t|UBLJANA 2 PREŠERNOVA ULICA 4. - Poleg frančiškanske cerkve. Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Birmanske ure za dečke od Din 44 - naprej Birmanske zapestne ure od Din 70'- naprej Zahtevajte cenik zastonj ia poitnlne prosto Centralne kurjave Inženir Gustav Zemdnek & Co družba z o. z. Llubliana, Knaflieva ulica št 10. - Telefon 2621 Išie se vodovode |ZRHTEI/fiJTE BREZPLAČNI CENIK DIREKTNO 12 ^ T0V&RNE J vKlingenthalu. Nemčijo alt tcuarn. sklndiica roz 'prc trgovin p,Maribor, TMl!*'! bdiiča / \ /.iv Hnrikr,«* ^--^ b_x--X -" trgovski lohol za večjo trgovino sredini mesta. — Ponudbe pod: »Glas 202« na oglasni oddelek »Slovenca«. MEINEL & MEROLD.Maribor 102 B V1ILKHNIZIRHNJE RUTOPLHSCEU do največje dimenzije izvršuje točno in ceno Aleksander Dolenc, lHiribnr, Hleksandrooa cesta Iteo. 35 JUGOSLOV. ELEKTRIČNA D. D. BROWN B OVERI PODRUŽNICA LJUBLJANA Izvršuje električne naprave ter vsa ▼ to stroko spadajoča popravila Ako se nalezem nahoda ali influence, kašlja, hripavosti, brenČa-nja v ušesih i. t. d., tedaj takoj vzamem za nosljanje, grgranje ter za obkladke ___ Fellerjev prijetno dišeči ELSAFLUID. To pomaga hitro in zanesljivo. Nekoliko kapljic na sladkorju odpravi takoj krče in slabost v želodcu. Pri revmatizmu, gihtu in oteklinah vsake vrste mi vedno pomaga drgnenje in pranje z Elsafluidom. Delajte tudi VI tak«—pomagalo bo tudi Vam! Fellerjev Eiaafluid, to že 33 let ».nuno narodno sredstvo iti kosmetikum stane v lekarnah in vseh EUGEN V. FELLER, lekarnar Stublca Oonja, Elsotrg 134 Spodnještajerjka ljudska posojilnica Registrovana zadruga z neomejno zavezo v Mariboru OBRESTUJE VLOGE PO NAJVIŠJI OBRESTNI MERI TER NE ODTEGUJE VLAGATELJEM RENTNEGA DAVKA Sprejema vloge - Daje posojila - Izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle Pohiitvo ■ ^^ za opremo stanovanj in pisarn (MHMS Ivan Dosan LJubljana, Dunajska cesta štev. 17 Ustanovljeno 1872. Telefon 32*61 Pljučne bolezni so ozdravljive! Pljutna tuberkuloza - Sulica - Kašen - Suhi kašelj - Zasluienle - Nolno potenj« -Bronhialni katar - Katar v grlu - Huinl kaiell - limelek krvi - Vzdlgavanle krvi -Tesnoba - Rftmatitno hropenje - Zbadanje 11, d., so ozdravljivi! Tisoče ozdravljenih I Zahtevajte takoj knllgo o moji novi umetnosti hranjenja KI Je že mnoge rešila. Ona pomaga pri vsakem načinu življenja, da se bolezen hitro premaga. Telesna ležlna se poveča ter po-lahno poapnenje končno zaustavi bolečine. Docni mnlio zdravniške znanosti we»m moiie potrdijo prednost moje metode ter Jo radi priporočalo. Clm-pret začnete z mojim načinom prehranje-j, nja. temboije bo za vas. o knjigo, lz katere boste črpali mnogo korlst- . ..„»_ ____^a. Kogar torej mučijo bolečine, kdor se hoče nagin osvoboditi svojih bolečin na temelllt in varen način, naj piše še danes. - Opetovano opozarjam, da prejmete popolnoma brezplačno, brez vsake zaveze s svoje strani mola potasnlla In bo Vaš zdravnik gotovo pritrdil temu novemu naCInu Vaše pretirane Ki Jo označulejo kot izborno prvi prolesorji. V Vašem lastnem Interesu Je torej, da takoj pišete, ln Vas bo nato vsak čas lahko postreglo moje ondotno zastopstvo. Crpalt« pouk ln močno vol|o za zdravje lz knjige Izkuienega zdrav-nOka. Vsebuje okrepitev ln žlvOJenako nleho ter lemlje ozir na vse.bolne, ki se zanimajo ta sedanle stanje znanstvenega zdravljenfa plluč. Hoj naslov le: Georg Fulgner, Berlln-NeukSUn Ringbahnstrasse 24, abt. 618 (Deutschland) Popolnoma zastonj Kreditni zavod za trgovino in industrijo LJUBLJANA. Prešernova ulica Sle*. 50 (v lastnem poslopju) Obrestovanja vlog, oahup In prodaja vsako vrstnih vrednostnih papirjev, deviz In valut borzna naroČila, predolmi in krediti vsake vrste, eskompt in Inkoso menic ter nakazila u tu- in inozemstvo, safe-depositi itd. itd. Brzojavke: Hredit Llubliana Tel. ZOM.2457. Z5M: Interurban Z7DG, Z8D6 Poceni in vendar najboljša je Severleva olomana 7. 32 peresi v sedežu in 4 v zglavju, velikost 185X78 najboljši materija!, cena od 570 do 850 D po izberi prevleke. Zahtevajte vzorce! RUDOLF SEVER - Ljubljana -- Marijin trg 2 OblSCtte nos na Ljubljanskem veleseimu od 29. mojo do 9. lunllo hOSlInlCe za travo in žito s patentiranimi krogljičnimi ležišči. Lahek obrat C lehiromoforie, Dcncinmolorje, mloillnlce in vse druge gospodarske stroje izdelujejo Prostejovske tovarne strojev WIOITERLE d NOVAKIH d. d. Prostejov C.S.R. Centralna zaloga za kraljevino Jugoslavijo v VUkOVOm ©D DOHOVl Dva sposobna in trezna preddelavca za kanalizaciitka dela sprejme ING. DUKIC in DRUG v Ljubljani. d. d. v Ljubljani (Miklošičeva cesta lO) BRZOJAVNI NASLOV: GOSPOBANKA. TELEFON ŠTEV. 2057, 2470, 2979. Vloge nad Din 480,000.000'— Kapital in rezerve nad Din 16,000.000-— nnnDti*Mirr. Kupuje in prodaja VALUTE, ČEKE, DE- Sprejema VLOGE, daje POSOJILA otvarja t rt", t"" t"\ t t* t* 1 .. » a t-*yt /-.t- »t 1 ivREDirb. esKompura memer,. — r*iaKa-zila — Akreditivi. — Predujmi na efekte. BLED KOČEVJE PODRUŽNICE: NOVI SAD KRANJ ŠIBENIK CELJE SOMSOR BJAKOVO MARIBOR SPLIT Izvršuje bančne posle najkulantneie. Kupuje in proaaja valuie, ut VIZE, VREDNOSTNE PAPIRJE. Safes deposits. — Borzna naročila — Prodaja srečk Za Jugoslovansko ttatmrno « Ljubljani- Kmrel Cel. Izdajatelj Ivan Rakoveo, Uredniki Franc Krcmiar,