^'' t .
L' J
J



r
k '
k f
ii. ’ o *

I ■ ■»'
U'


L
E?

s-

». te se pa, kolin do sitoma najenl

aS®
1
5-'^
/
\



If


L





« ‘vs-
b
"»L


A’^- •‘A'*’

** >
'•'4
3





















S'
l'S5V-
I
I
iy^
l
\
i ■
■,i
ifJi
eSŠ
B
% R
' ir
VESTNIKOV'®
1,
><C4
51
>■
i
l!^
O
T^
A
.mi"'-'
'<i
" ■ '""'"' ' %
MESEČNIK četrtek, 28. novembra, 2002, 92. Številka










Decembra bom skupaj z vaBii praznoval. voščU, obdaroval, žizr/ra/in --------7
bom spet v petek, 3. januarja 2003, v vsem svojem sijaju z dobrim brantm praznične dni. Na snidenje v novem!	anjem za zadnje
november 2002
P©n
26 VESTNIK
v Lendavi raste nova
generacija poslancev ।



lA O >w
1
lA 0

■i

I'
, Cin-
♦* *
cm
Zdravice
i

ea z Ma
4
i

V dujiu starega rekla, da gredo vino in (lepa) dekleta skupaj, objavljamo prikupna nasmeška še prikupnejših mladenk, ki so ju Pen-
tute- ujele na martinovo soboto. Levo je letošnja prekmurska vinska kraljica LEA iz ČERNELAVEC, desno pa MATEJA iz moravskotopliškega TlC-a. Za tiste, ki niste smeli (ali si niste upali) nazdraviti, sta to opravili dekleti. Za kaj drugega pa boste
*, morah poskrbeti sami!
zabar
Tisti, ki govorijo, da poslanka državnega zbora republike Slovenije Marija Pozsonec ob obilici pohtičnega dela nima časa za vnuke, ker da je stalno v Ljubljani ali kje drugje, se očitno motijo. Popularna Mariška se takole večkrat sprehaja po Lendavi, vnuka pa sta se bojda tudi že naučila
prvih poslanskih »fint«.
jog
Sobota, pomurska kultufta prestolnica
Volitve 2002 - part I

1
Adi) O



v

volilni
li

N

tekmeci!

Tisti, ki ste šli na volišča v komuni Moravske Toplice, ste bili dokaj enotni - prejšnji in sedanji župan FRANC CIPOT je namreč z vašo pomočjo pometel s tekmeci - vsi trije skupaj namreč niso zbrali niti polovice glasov kot on. O tem je bilCipot očitno prepričan že dan pred volilno nedeljo, saj je vsem (političnim nasprotnikom?) hudomušno pomahal v slovo in se odpravil že tretjemu mandatu županovanja nasproti.



o


zabar
Volitve 2002 - part II
Bo tone MiwO
Že po tradiciji kuhajo najbolj začinjene predvolilne golaže v komuni Gornja Radgona. Sedanjemu županu MIHI VODENIKU (znan je tudi po zelo »prijaznem« ravnanju s predstavniki sedme sile) očitajo marsikaj, praktično vse gornje radgonske politične stranke pa so se združile proti njemu in podpirajo prvega moža tamkajšnje obrtne zbornice, ANTONA KAMPUŠA (sicer ZLSD). Kdo bo koga v drugem krogu, boste odločili volUci. Le dajte!
tekal
1
§
pl
s
51
v
■*
Murska Sobota je znana v kulturnem svetu po tem, daje organizirala v preteklih obdobjih več razstav - bienale male plastike -, po novem seje spremenil dogodek v trienale. Razumljivo je, da se naj v Soboti tudi kje na javnem mestu prikaže kakšen spominček v tej smeri. Tako je bila letos postavljena na zelenici pri pošti v Murski Soboti edinstvena skulptura v tem smislu, vendar brez vsakega posvetila ali datuma. Tudi otvoritve Se ni bilo. Je pa ta pozornost lep prikaz tega, kakšen odnos imamo v Soboti do tovrstnih kulturnih dogajanj. Obenem je to edini spomenik postavljen na javnem mestu v Murski Soboti v povojnem obdobju, če izvzamemo spomenik zmage.

s
S
'3 R
£ a sp
1



Nabrusimo kose
z Goričkega prihajajo nenavadne novice. Tik pred zimo se namreč vrli Goričanci pripravljajo na košnjo trave. Temperature so pač bolj podobne pomladnim kot (pred)zimskim, zato se je tudi gospod LAJČI odločil, da skleplje koso in hajd’ na travnik! Še prej pa je poklical k sebi prijatelja in pentutarskega sodelavca PIŠTEKA, ki je La^oševo kleparsko delo z veseljem ovekovečil.
r
V' i
■! !Vi
+t
VESTNIK 27
november 2002
I
Pe"
Razkrižje Umetnost, nejDolitika!
po razkrižju
Xgoclov>»”
I
OMCKfiVUOtT X HA3IUA VfetlMA’^
0
0
p'
0
*

Z
Odločitve

oieS^
I
I »I
s
I
'i.—
ni
>inaoL sLoveusTvA
□OU Gtiki t u BOAHC hluec
UAU&OD ZASLUilklA UOV1UAK3A
VNJ'^
in
Ponavadi
I vinarji.
tudi pentu-tarski, krivi
to. kar/e nar •	’
narobe. Če ni, pa
se nas nihče ne spomni
A so tudi izjeme (ki potrjujejo pravilo). Tako nam je razkriški rojak, ki sicer živi v Celju, Lenart Horvatič, poslal karikaturo, s katero na svoj način sporoča, kdo je po njegovem med zaslužnimi za simbolno zmago slovenstva na Razkrižju v 90, letih.
Okrepitve
jog
Štirinožec
Murchi rešuje Fazanerijo
itil'


I

■

- ■' ;•/?


-Hi
=4^



«(>
»L
K«
I.,
K
.1
Potem ko se je v taboru (še) edinega prekmurskega žogobrcarskega prvoligaša v zadnjih tednih dogajalo vse mogoče (razen igranja dobrega nogometa), si Pentute niso mogle kaj, da ne bi poiskale dolgoročne rešitve.
Za ŠNK MURA naj bi od pomladi zaigral dveletni MURCHI, ki ima kar nekaj prednosti pred drugimi
nogometaši - namesto dveh ga krasijo štiri noge,
zaradi dolge dlake ne vidi najbolje (tako da ne bo mogel »zluftati«), poleg vsega pa je psihično zelo trden (le če mu stopiš na taco, te ugrizne). Vodstvo Mure se ta hip ubada z reševanjem temeljne dileme, kako ' '	11___--	1_.
podpisati veljavno štiriletno pogodbo z Murchijem, ki
je kljub šolanju še vedno nepismen!
frbo
HERBERT ŠEFER, prej-•šnji župan RADENEC je med redkimi, ki so se odločili, da se s politiko, na županski ravni ne bodo več ukvarjali. To vedo vsi - le Pentute pa so izbrskale vzrok za Šeferjevo politično abstinenco. Vrli Herbert se je namreč tako odločil ob tejle umetnini, ko se je zagledal v damo v belem. V trenutku ga je popolnoma prevzela in začel je tuhtati o lastni slikarski karieri. Prve (oljne) barve je menda že kupil, čopiče tudi, trenutno pa išče primerne prostore za atelje. Ob oblici propadajočih (še ne do konca) denacionaliziranih zgradb v radenskem parku to ne bo pretežko delo!
živ«!ea
■ v,

1
<1
'r
,1
tekal
'Ji
a

-
I
■/1
Trije možje v belem
Srečanja

V

Gospodje v črno-belih opravah imajo veliko več skupnega kot to, da so bili ob fotografiranju podobno — oblečeni. Kaj lahko bi bili zdravniki, pa iz različnih vzrokov to niso postali. Jih je pa pot v dijaških letih združila na rakičanski KMETIJSKI ŠOLI, kjer so štiri leta skupaj gulili šolske klopi. Kato je FRANC ŠLIHTHUBER (levo) postal gornjepetrovski župan (na zadnjih volitvah celo z več kot 92-odstotno podporo, kar je SLO-rekord), TIBOR CIGUT OR (sredina) je direktor občinske uprave v
Murski Soboti, ŠTEFAN SMODIŠ pa se je vrnil kar na Šolo, kjer pa zdaj ni več navihani srednješolec, ampak kar ravnatelj.
zabar
Kud plovi ovaj brod...
I
Kopač se moči
fna žalost) ni vrač...
pa k Vidu hodi po pomoč.
^a ohrani svojo moči
1
Politterapija
't
Minister Kona^
I
stihi in fotografija: FRBO
t


>

november 2002
Pen
zsVESnilK
« aii«
edeli smo za točilno mizo, pili kuhano vino, gledali skozi 'okno v deževen dan, neobvezno klepetali. Pozno jesen
Slavko Švenda
je treba prespati ali se zakopati v delo. Pogovor o tem, kaj je bolje, je bil nesmiseln kot mnogo stvari v življenju. Najboljše knjige ni še nihče napisal, pismeni del človeštva pa je lahko prebral cel kup dobrih knjig. Ttidi pesniških zbirk. Tistih, ki so jih napisali nobelovci, takšnih, ki še čakajo na priznanja. A, kdo, hudiča, je napisal najdaljšo knjigo?
Milan je nekaj časa žvečil misel, nato je počasi rekel:
Jesenski klepet
O kamniti krsti

S o
kloramfenikol
naš vsakdanji
- Najdaljša knjiga na svetu je Mahabharata, ena od dveh velikih indijskih poem, napisanih v sanskrtu. Ses-
tavljena je iz osemnajstih planili nadenj. Spet neka
Od dela največ brbrajo manjache, na ščista se se razmijo nimacke!
Ni kaj, v Blatnem dolu se je spet zgodilo nekaj, kar je razburilo Slovencelne tako zelo, da je postalo ugodno vprašanje, kot je vstop v NATO, tretjerazredna tema razmišljanja.
*
Dejstvo, da je bila prepovedana substanca
pesnitev in šteje več kot sto tisoč stihov, odvisno od redakcije in prevoda besedila.
- To je sedem Riad ali Odisej skupaj, je strokovno potrdil Franc.
Feri se je spomnil, da je pred kakšnimi petnajstimi, dvajsetimi leti omenjeno književno delo postavil na oder Peter Brook. Predstava je trajala ves dan. Igralci in gledalci so se sprehajali iz enega gledališča v drugega, hodili po
Londonu, ustavljali promet pomembno za vzgojo otrok.
in igrali na prostem, na
. ( ulicah, na različnih trgih in
odrih._V njej je gostovalo družinski nesporazum, če
tudi nekaj našjh igralcev.
Milan je dopolnil njegovo glasno razmišljanje: Ma-habharata je zgodba o boju med dvema kraljevskima družinama Bharata za nasledstvo. Tekst je poln filozofskih razmišljanj in spoznanj ter stihov, ki še danes
delujejo kot nerazvozlane lepo obnašanje, vedenje, za
I odkrita tam, kjer ne bi smela biti, ne zanima
nikogar več. Dejstvo, da je nastala zaradi neodgovornosti in zlorabljenega zaupanja, navsezadnje pa zaradi kršenja pogodbe in zakonov velika gospodarska škoda, nekompetentnih in samozvanih komentatorjev, ki so končno dobili v medijih svojih pet minut, preprosto ne zanima. Na koncu koncev ni toliko pomembno dejstvo, da bi odrasel človek moral popiti petdeset litrov mleka, da bi dosegel takšno dozo antibiotika, kot bi jo dosegel z eno
besedne zanke. Eden od verzov pravi: Vse, kar je tukaj, je tudi drugje. Tega, česar ni tukaj, tudi ni v nobenem drugem kraju.
Spomnil sem se, kako prevrnil vinskega kozarca.
predpisano tableto zdravila
Niti ne gre za
faktor tveganja, ki je zagotovo zanemarljiv v primerjavi s faktorjem tveganja pri vožnji avtomobila "
Prepovedana snov se je znašla tam, kjer je ne bi smelo biti. In pika. Da bo stvar bolj nerodna, so jo prvi odkrili trgovci v tujini. In pika. Zaradi predpostavke, da tega zdravila prt nas ne uporabljamo pri zdravljenju molznic, poleg tega pa ga je z enostavnimi metodami odkrivanja nemogoče odkriti, se je zgodba zapletla šele v tujini. Kot v kakšni Ibsenovi drami se je iz nič zgodil pravi zaplet, ki spominja na pretep na vaški veselici, ko imajo vsi okoli oči modrice, ne vedo pa, zakaj so se pravzaprav tepli.
Zakaj so odkrili prepovedani antibiotik povsod, razen na Gorenjskem in v Prekmurju, je seveda vprašanje, s katerim bi se morali ukvarjati snovalci kmetijske politike iz let vladavine Jožeta Osterca & Ivana Obala. To so bili časi, ko se je začel uvod v tragedijo prekmurske govedoreje. Danes smo priča razpletu, ko imamo opravka samo še z ostanki govedoreje v kmetijsko in govedorejsko najrazvitejši regiji. In vendar - ti ostanki so še zmeraj boljši od njunih nebuloznih projekcij Pa kaj bi o tem! V tej dolini solza je tudi občutek sramu že zdavnaj izginil. Šakali zavijajo in karavana gre dalje. Vse do svojega konca.
sem na drugem koncu sveta, v Gruziji ali Kaliforniji, videl človeka, ki je bil na las podoben kakšnemu znancu iz sosednje lice. Zgodilo se mi je, da sem ga že hotel ogovoriti, a sem v zadnjem trenutku ugotovil, da vseeno ni moj znanec, marveč njegov drugi jaz, pri čemer se človeka, med seboj tako podobna, najbrž ne bosta nikoli srečala. Morda imamo mi svoje dvojnike po vsem svetu, za katere pa ne vemo. Tudi meni se je že zgodilo, da so me ljudje zamenjali. Sivoiascev z naočniki je, vsaj tako kaže, na svetu čedalje več. Toda mi štirje za točilno mizo smo si bili zelo različni. Prekmurci in Štajerci nimajo nadomestkov, surogatov. Je samo en Kučan, a več Drnovškov. Feri je rekel: Mene zanimajo v zadnjem času ri
P. S.: Zadnji kmet, ki ima v Prekmurju krave molznice, ve, kaj sme in česa ne sme, če ga polomi, pa je vsaj tiho!
sanke. Junak Walta Disne-ya Racman. Ta ima nečake, nima pa ne sestre ne brata.
- Kako to? smo vsi trije
površna ameriška filmska izmišljotina.
Feri je potegnil iz žepa časopis in prebral: V filmu Racmanovi nečaki (Donal-d’s Nephews), ki je bil predvajan prvič leta 1938, je Racman dobil od sestre Dum-bale razglednico, s katero ga je obvestila o obisku treh nečakov. Avtor risank Don
Rosa je pred leti napisal češkega režiserja Ivana knjigo, v kateri je pojasnil Passerja. Bilo je usodno
skrivnostno poreklo Racmanovih nečakov. To je zelo
ki tako radi gledajo risanke.
Oddahnili smo si, vsaj en golfa. Forman je od var-
prav v ameriški risanki, je bil razrešen. V naši stvarnosti so bile stvari popolnoma drugačne. Slovenci imamo drugi krog volitev in nihče ni prepričan, kdo bo zmagal, moški ali ženska. Ne gre samo za politično vprašanje, gre za bonton,
to, da imajo dame povsod prednost, mnogi Slovenci pa tega ne vedo.
- Kdo pa to ve. je zamahnil z roko Milan in toliko da ni
Da, znašli smo se sredi poplave problemov. Na Češkem so si od poplave že opomogli, ne ve pa se, kdaj bo odtekla voda z Markovega trga v Benetkah Da, nekoč je bila tudi Sobota poplavljena. Zato so po vojni skopali



tF-

X


umetni kanal med Ledavo in Muro, Zunaj je deževalo, vendar Ledava ni narasla: mirna je, kot da je ni.
-Alije kdo videl violino za levorokega virtuoza?
Spogledali smo se. Vprašanje je bilo težje od tistih.
ki jih slišimo v televizijski v Tel Avivu so našli kamnito
oddaji Kdo bo milijonar. Feri je pokimal.
- Paganini je bil levičar. Vendar si ne morem zamisliti dveh violinistov, ki sedita drug poleg drugega v godalnem orkestru in vlečeta violinski lok vsak v svojo, nasprotno smer! Oba
bi se lahko ranila, oslepela. Da bi naredili violino za levičarja, ne bi bilo dovolj spremeniti vrstnega reda žic. Violine, vsaj tiste boljše, so v bistvu asimetrične, pomembna pa je njihova resonanca, ki se ne da izdelati »narobe«.
Zamislili smo se: naši otroci niso bili, hvala bogu, levičarji. Mogoče bodo kdaj kasneje to v politiki, a to ni kulturno, umetniško področje. Prej narobe.
Spomnil sem se zgodbe
poletje 1968. Z Milošem Formanom sta pisala v Karlovih Varih scenarij in tu in tam zaigrala kakšno partijo
nostnika na igrišču zahteval palico za levo roko in jo tudi dobil. Potem so Rusi okupirali Češkoslovaško in režiserja sta pobegnila iz domovine pred ruskimi
tanki. Nekaj časa sta bila v Parizu, nato sta odpotovala 'v New York Forman je producentom ponudil scenarij Slačenje. Ker ni znal dobro angleško, je neke prizore pred njimi celo odigral. Denarniki so češka avtorja poslali pred nebotičnik, kjer je bilo veliko igrišče za golf. Rekli so jima, naj si malo oddahneta, zaigrata, medtem ko se bodo oni dogovorili okrog scenarija. Pa-sser in Forman sta odšla do hišice, kjer so sposojali opremo za golf. Zaprosila sta opremo in palice, človek pa je vprašal: Gospod Forman, ali želite palico za levo roko? Čeh, ki je delal na igrišču za golf v Karlovih Varih, je bil že pred njima v New Yorku!
- Na svetu je vse mogoče, je dodal Franc V stanovanju inženirja Odeta Golana
krsto, v kateri naj bi bile kosti Jakoba, Jožefovega sina, Jezusovega brata!
Zazijali smo, To je bila novica. Senzacija,
Franc se ni dal zmesti: Tako namreč piše na kamnitem sarkofagu. Strokovnjaki mislijo, da je to epo-
haino odkritje. Krsto so že ocenili na dva milijona dolarjev. Razumljivo, da Katoliška cerkev ni z odobravanjem sprejela tega odkritja, saj bi to ogrozilo Marijino dogmo in tezo, da je bila nedolžna, Jezus pa brezmadežno spočet,
Feri je takoj dodal, kako je bila Marija po vsej verjet
nosti nedolžna, a pred spočetjem. Dodal je še, da so zgodovinarji prepričani, da sta nekoč živela oba, Jezus in Jakob, da je slednji prevzel vodstvo v Krščanski cerkvi v Jeruzalemu. Pravoslavni strokovnjaki so sprejeli tezo, da so Jezusove sestre in bratje v bistvu otroci iz Jožefovega prvega zakona.
- Mi, luterani, smo mišljenja, da sta imela Marija in Jožef po Jezusovem rojstvu in njegovi nesrečni smrti še več otrok Francoski arheolog Andre Lemaire je izjavil, da je danes že dokazano, da so Jakoba umorili, da je bil pokopan v Silvanu, kjer so tudi našli krsto (osu-arij). Ob tej najdbi so znanstveniki prepričani, da so ostali neodkriti še mnogi drugi dokazi o biblijskih osebah. Nekateri so prepričani, da imajo Izraelci pa tudi Arabci v kleteh in podstrešjih ali na balkonih še polno predmetov, ki sodijo v svetopisemsko arheologijo, samo da tega ne vedo.
Nekaj časa smo molčali. Vino nas je grelo, zunaj je še naprej deževalo. Potem se je Milan odlepil od točilne mize in rekel, da gre domov Na Goričko.
■ Greš pogledat, ali morda tudi ti nimaš doma kakšne kamnite skrinje?
- Vse je mogoče, je lakonično odgovoril Milan.
Plačali smo. Zunaj nas je pogoltnila mokra jesenska megla. Vsak od nas je mislil na kamnito skrinjo, a bilo je malo verjetnosti, da bi je imeli doma, da bi jo našli. Ali že sama misel na takšno svetiopisemo najdo je bila vredna - ne iskanja, marveč premišljevanja.
— Branko Soemen
VESTNIK 29
Pen
november 2002

t
s. Msar
pr F'
t:.*’



I Petdeset let je ena od prelomnic v človeškem življenju. Vsak I upa, da jo bo doživel mladosten in zdrav. In če mu to srečo I življenje podari, želi veselje ob lem podeliti z drugimi. Povabi j jih na svoje slavje, da je veselo in simbolično, pa poskrbijo I prijatelji. V imenu Pena se jim zahvaljujemo, da smo lahko I bili zraven, ko je drugič odrasel Mičo (tako mu pravijo I prijatelji) iz Radenec.
»Abraham je živel v Palestini, po svetu je hodil bos in danes sem jaz njegov odposlanec in tu med vami, ker je v daljno deželo prispelo sporočilo o velikem dogodku v vaši krajih ... Milko Štelcl iz Radenec se mora srečati s svojim abrahamom ...» se je glasilo sporočilo velikega odposlanca, ki je v gostišče v Spodnjo Ščavnico, kjer je bila že zbrana vesela družba sorodnikov m prijateljev, res prišel bos in v Abrahamovi opravi, z natančno zapisanimi sporočili na skrbno izbrani tiskovini, da nič iz preteklosti ne bi odšlo v pozabo Simbolično predstavo je uprizoril Ivan Maučec iz Beltinec, asistirali
»J
■

•:K

BBO
G



ABRAHAM JE »SREČAL« ABRAHAMA

■ t- ■ •
;■
Slavljenčevi najbližji: (od leve) teta Micika s Kobilščaka, oče Franc, moma Cecilija, sestra Marija in njen mož Pintoko i^ndonezije, ki že trideset let živi v Sloveniji, ter nečokinjo Rina s fontom Romanom. Pogrešal je brata Marjano, ki je v Ameriki in mu, čeprov st je zelo želel, ni uspelo priti domov.

■
■■s
■f
^4? ■
t
.i5. :
I, I.;

. 'i--
•f

>.
1

rr,<i
tl'
' pa sta mu Nada liješ in Milena Kovačič, medtem ko se je Mičo iskreno smejal duhovitim zgodbam iz svojega življenja »kot so jih zapisali v Palestini«. Prijatelji pa so mu podarili srce - veliko, kot ga je zanje vedno imel.
Milko Štelcl iz Radenec je ostal zvest družinski tradiciji. Doma so imeli »malarijo« in leta 1974 je od očeta prevzel obrt, pred tem pa se pri njem izučil za sobopies-karja. Zdaj je samostojni podjetnik, ki uspešno nadaljuje družinsko tradicijo. Svoj prosti čas je v življenju namenil veliki ljubezni - nogometu in je eden redkih, ki se lahko ponaša z dosmrtno predsedniško funkcijo. V klubu VRČEK, ki mu je duhovni vodja, so ga v en glas izvolili za dosmrtnega predsednika. Na zdravje in še na mnoga predsedniška leta mu je zaželela vesela družba ob zvokih harmonike ^Stanka Ilješa.

'J


Pl
L l'
'■
■ ■ ■ '.Jf
Iz Beltinec pa no slavje niso prišli le Milkovi nogomehoši, povabilo
so se z iskrenim
Milku je bilo posebej draga gostja ta večer vnukinja Ivana. Ne vidita se prav pogosto, saj si je hčerko Simono moža poiskalo no Hrvaškem in si tom z Brankom ustvarilo novo ognjišče, sto pa kljub temu pravo zaveznika. Ivani so očke kor žarele pozno v večer, potem pa je postal dedkov abrahom prenaporen tudi zanjo. Sin Andrej pa žal z očetom ni mogel podeliti veselja tega večera - načrte je prekrižala nujno službena pot.
Najprej je nogomet igral, potem je postol nogometni trener z licenco, opravil je sodniški izpit in celo fizioterapevtskega. Veliko nogometnih doživetij ima za sabo, najlepša pa so vendarle tista iz Beltinec, kjer je začel kot tehnični vodja deloti s pionirji in kadeti (trener je bil Ivan Maučec) in popeljal fekipo s 5. mesta v drugi ligi v prvo državno nogometno ligo. V pokalnem tekmovanju so premagali Muro in igroli z Olimpijo, ko so tekmo sicer izgubili z 2 : 1, predstava pa je bila odlična, če omenimo samo komenček iz bogatega mozaika, S fanti se je odlično ujel. »Nismo imeli težav ne z alkoholom ne disciplino, vsi fantje so dokončali šolanje, bili smo kol velika družina. Vabili so me na svoje rojstne dneve, na moturontske plese ... In jaz sem vse povabil na svojega obrahomo. Vsi so tu, iskreno sem vesel...« In fontje so veselje delili z njim. Moštvo po je bilo to večer takole: (od leve) Borut flaložic, Danilo Horvot, Gorazd Erjavec, Sebastjan Antolin, Domjan Srako,.Denis Kutoš, Bojan Mertuk, Peter Pertoci, Dejan Slona, Milko Sleld, Danijel Duh, Danijel Zlatar, Cvetko Antolin in Matej Horvat.
Sorodniki in prijatelji so slovljenca »zasuli« z dorili.
Polnih rok je prišla tudi očetova sestra Ida, v zahvalo pa je dobila »abrabamov« poljub.
»Zdaj po vsem, ki so bili na slavju, sporočam, do prve dneve z abrahamom dobro prenošava in jim dajem na znanje, do sem stopil v ,somarska' leta « Kaj bodo prinesla ta leto, bomo preverili čez desetletje, veljal?
veseljem odzvali tudi
____■____j_ ■ Ji najodgovornejši člani kluba: (od leve) predsednik kluba Štefan Horvat, dr. Vlado Perkič, tehnični direktor Martin Horvat in Jože Rous s soprogami.
Irma B.
'Nataša J.
No bogoto pogrnjeni mizi je pozornost zbujalo pecivo. Bilo go je ogromno, lepo je bilo na pogled in izjemno dobro. Krivec za vse to pa je bilo Mileno Kovačič, ki nam je zaupalo posebne Milkove zasluge pri tem, da se je kol zelo mlado dekle poročila z njegovim prijateljem Feliksom in do je danes srečna mlada babica. »Rado pečem, če pa je to potrebno 20 laksno priložnost in zo tokšnego prijatelja, mi tega niti prepovedati ne bi mogli.« Mogoče bo lahko zonj kdaj napekla pecivo še 20 kakšno posebno priložnost. Menda mu življenje še mora nameniti zokonski jarem, so se šalili prijatelji.
To in podobno slavja del svojego dogajanja skoraj obvezno preselijo tudi na plesišče. Ples večera je novopečeni obrahom odplesal z mamo.
Pen
30 VESTNIK
r
7
dr. med., specialistka kirurgije
B
Renata Ficko
iti drugačna, pomeni delati v generalštabu ‘ slovenske vojske kot svetovalka načelnika







generalštaba, šest mesecev voditi medicinsko misijo Sforja v Bosni, imeti magisterij iz abdominalne kirurgije, govoriti šest jezikov, kot mati samohranilka vzgajati ali bolje bogato živeti z devetletnim sinom Oliverjem, se pred časom zaradi njega voziti skoraj leto dni vsak dan delat v Ljubljano ter skupaj početi vse, kar dnevno življenje prinaša ali kar si zastavita.
Biti tako drugačna, pomeni biti uspešna in zadovoljna ženska, ki življenja in dogodkov v njem ne sprejema kot samoumevne, ki se ti zgodijo in se jim prepuščaš, jasno prepričana, da 5e je za vse v življenju treba potruditi in njegov tok usmeriti tja. kamor želiš. Vedno to sicer ni mogoče, struga je dostikrat vijugava, tok včasih hitrejši, potem počasnejši, vendar se mu ne smeš prepustiti.
Biti tako drugačen, pomeni biti tudi neprestano na očeh, včasih prijaznih, dostikrat manj prijaznih, celo hudobnih.
Natalija Juhnov
Brigadirka brez bele zastave
Kateri so bili tisti dogodki, ki so najbolj zaznamovali vaše življenje, vas naredili takšno, kot ste?
»Že v zgodnji mladosti sem se morala boriti. Poglejte, doma sem iz Prošenjakovec, mama je Madžarka, moj materni jezik madžarski, in ko sem prišla v soboško gimnazijo, sem morala precej delati, da sem prišla v korak s sošolci. Spomnim se profesorja slovenščine Sedonje, ki me je dajal celo za vzgled drugim
Zelo mlada sem morala načrtovati tudi svoj čas - oče in mama sta bila zaposlena v nekdaj lastnem, sedaj državnem podjetju, doma pa smo imeli še kmetijo za vzrejo živine, ki je potrebovala pridne roke. Oče je vedno govoril, da je šola prostor za učenje in da je čas do odhoda avtobusa v Prosenjakovce treba izkoristiti. Spomnim se stare čitalnice na lokaciji današnjega hotela Diana, kjer sem delala naloge in se učila, tako da je po prihodu domov ostal čas za delo.
Naslednji je bil prav gotovo odločitev, da grem študirat medicino, in to zato, da bom nekoč kirurginja. Doma nad to mojo odločitvijo niso bili najbolj navdušeni, saj je medicino študirala že starejša sestra Eva in, kot je dejal oče, je en doktor v družini dovolj. Starši so me namreč videli na tekstilni tehnologiji, na študiju, ki je bil povezan z našo nekdanjo dejavnostjo tekstilne stroke - pletilstva. Vendar sem vztrajala, se vse poletje učila za sprejemne Izpite in se uspela vpisati na medicinsko fakulteto v Ljubljani.
Naslednji dogodek, ki me je utrdil v prepričanju, da se svet ne konča v Ljubljani, da je okrog nas toliko drugačnih in zanimivih ljudi ter dežel, pa so bile težave s kemijo, zaradi katere sem izgubila letnik in s tem tudi finančno padporo od doma. Oče je namreč vedno govoril, če ni izpitov, ni denarja. Kar pa sicer ni bilo čudno, saj je bila mama prava umetnica, ko je razporejala denar za nas štiri, ki smo skoraj istočasno študirale v Ljubljani brez štipendij ali dodatne podpore. Vendar se nisem predala, po opravljenem izpitu iz kemije v decembru sem oprtala nahrbtnik in se s študentsko napotnico odpravila v Anglijo za .bejbisiterco’. To je bila življenjska izkušnja, ki mi je odprla nova obzorja.«
Pa vendar ste uspešno končali študij medicine, specializacijo, kasneje celo magisterij.
“Seveda. Po usodni kemiji sera se potrudila, da so bili izpiti ,pospravljeni’ že spomladi, tako da sem imela tri mesece počitnic - malo delavnih, malo potovalnih. Tako sem na primer delala tri sezone na Švedskem, v tovarni konzerv, kjer smo vlagali kumarice in vse, kar sem zaslužila, sem tudi porabila. Za potovanja. Kot študentka sem prepotovala Ameriko, delala v poletnem kampu za otroke, bila na študentski praksi v Rusiji, na Finskem, prepotovala celo Skandinavijo, Anglijo, Škotsko in kasneje v življenju še marsikaj. Po študiju sem opravila staž v Ljubljani, kjer sem želela tudi ostati. Ker pa nisem dobila potrjene toliko želene specializacije iz kirurgije, sem se vrnila v Soboto, kjer so mi to omogočili, saj so imeli veliko pomanjkanje kirurgov Kasneje sem specializacijo še zožila na abdominalno kirurgijo in kot prva ženska na zagrebški medicinski fakulteti tudi magistrirala na smeri splošna kirurgija V soboški bolnišnici sem ostala kot kirurginja dvajset let«
Sledil je odhod v Bosno.
»Ja Slovensko ministrstvo za obrambo je iskalo zdravstvene delavce, predvsem zdravnike, za misijo Sforja v Bosni Ponujali so trikrat višjo plačo, kot sem jo imela tukaj, zato sem se prijavila. Imela sem vsa potrebna priporočila, pika
na i pa je bilo moje znanje jezikov. Bosna je moja šestmesečna zelo bogata izkušnja in prav tako eden od stvari, ki so spremenile tok mojega življenja Ves čas bivanja v Sarajevu so nas v tem neznanem, nevarnem in izzivalnem svetu opazovali in ocenjevali Američani Tega nisem vedeia Za svoje delo sem dobila visoke ocene, ki so iz Nata romale tudi na ministrstvo za obrambo. In te ocene so bile priporočilo in vzrok, da sem dobila ponudbo za vodenje zdravstvene službe slovenske vojske. Sicer s pomisleki, pa vendar, sem sprejela to delo kot nov izziv, katerega namen je bil posodobitev oziroma preobrazba te službe, ki je bila brez prave organizacije, razvoja in pravih ljudi. Kot vsakega dela do sedaj, sem se tudi tega lotila odgovorno, ne da bi vedela, da je to pred mano poskušalo že več kot deset strokovnjakov, ki pa so vsi po vrsti hitro odšli. Zanimivo je. da so vodje odhajali, ostajala pa je baza tistih, ki so za te odhode na različne načine poskrbeli, Tako je bilo tudi z mano Ko se je težka kompozicija nove organizacije te službe začela premikati, so poskrbeli, da sem izstopila. Premeščena sem bila v generalštab kot svetovalka načelnika generalštaba za medicinske zadeve, kjer se ne ukvarjam toliko z operativo, temveč z načrtovanjem in razvojem, kar je spet nov in zanimiv izziv.«
Pa vendar se za Bosno niste odločili samo zaradi plače, verjetno je bil vzrok tudi vaš nemirni duh ...
»No, na prvem mestu je bila prav gotovo plača, za tem pa nezadovoljstvo. Glejte, dvajset let sem delala v murskosoboški bolnišnici kot kirurginja na kirurškem oddelku, bila v strokovni,špici’, karierno pa nisem napredovala. Sicer sera zaradi vsega že dvakrat razmišljala o odhodu in tudi začela urejati dogovore v tej smeri - najprej v Ljubljani, v bolnici Petra Držaja, kjer so potrebovali strokovnjaka mojega kova, in nato kasneje v Mariboru na kirurškem oddelku V obeh primerih je bila služba tako rekoč dogovorjena, ko pa je bilo treba preiti do končne realizacije potrjenega sprejema, se je obakrat ustavilo na enak način Iz meni takrat neznanih vzrokov se je to zavlačevalo tako dolgo, da so se objektivne okoliščine spremenile - sin je začel obiskovati šolo in tako sem ostala v Murski Soboti še naprej,«
Danes veste, zakaj?
»Da, bila je žal neke vrste kuhinja, podtalna iz »baze«, kot sem neformalno izvedela mnogo kasneje. Sicer pa je bilo moje tako zasebno kot strokovno življenje vedno zanimivo za javnost. Nekateri so se tako zanimali zame, da je to postajalo že nevzdržno. Iz tega razloga je tudi moj Oliver rojen v ljubljanski porodnišnici, čeprav si lahko mislite, da bi mi bilo veliko lažje in enostavneje roditi v soboški bolnišnici, kjer dela tudi moja sestra kot ginekologinja in porodničarka in je celo predstojnica tega oddelka «
Morda pa je bila Sobota za vas premajhna?
»Ne, ni bila, saj tudi Slovenija ni velika Bistveno za odhod je bilo to, da sem v več kot dvajsetih letih kirurškega dela vložila v strokovno izpopolnjevanje ogromno energije, dela, časa in tudi svojega denarja, kar je vplivalo tudi na nivo mojega strokovnega dela doma in v tujini in je postalo moteče za tiste, ki se jim to ni dalo ali pa niso bili sposobni graditi stroke v tej smeri, zato pa so-napredovali karierno V določenem trenutku sem se torej odločila, da svojega znanja in izkušenj nebom več anonimno razdajala iz ozadja ljudem, ki so imeli to za popolnoma samoumevno, kar pa ne pomeni, da ne bom več delala v stroki.«
Kako bi se ocenili?
»Sem zelo radovedna, pa ne v smislu, kdo, kje, s kom ...«
Ambiciozna?
“Ne vem, ali dovolj, kajti potem bi svojo življenjsko pot usmerila nekoliko drugače. Sem pa ambiciozna v stroki, po srcu, duši in znanju sem kirurginja in to bom ostala, to je gotovo ...«
Trmasta?
»Malo, pa ne dovolj.«
Samozavestna? '
“Ja, do neke meje, mogoče bolj ponosna in preveč odkrito dosledna ...«
Realna?
“Da, to te nauči življenje. Mene res ni .šparalo', zelo zgodaj mi je prineslo spoznanje, do katerega nekateri ne pridejo ali nočejo priti nikoli - v življenju se lahko zaneseš samo nase.«
Pogrešate Soboto?
»Midva se redno vračava, skoraj vsak konec tedna in tudi vmes sva doma ... Mnogi me sprašujejo, ali pridem nazaj, pritisk nekdanjih pacientov in tistih, ki bi to želeli postati, je še vedno velik. Saj petindvajset let strokovnega dela in navzočnosti v nekem prostoru in okolju ni mogoče kar čez noč izbrisati, prav tako tisoče pacientov ne, ki so ti zaupali in si jih zdravil, čeprav so tudi tovrstni poskusi navzoči. Zaradi tega sem tudi po odhodu želela na neki način še biti navzoča in sem ponudila soboški bolnišnici sodelovanje. Predlagala sem vodstvu, da bi štiri dni skupaj, enkrat mesečno, opravljala delo kirurginje na kirurškem oddelku, ustrezno moji izobrazbi, znanju in izkušnjam Tako bi lahko zadovoljila želje mnogih pacientov. Ministrstvo za obrambo je moji želji ugodilo, drugače pa se je zgodilo tukaj. Direktor bolnišnice mi je pokazal dopis nekdanjih sodelavcev kirurgov, kjer so zapisali - večina se je tudi podpisala -, da ne želijo, da se jim ponovno pridružim. Nato mi je bila kljub temu ponujena opcija, in sicer trikrat mesečno delo v urgentni kirurški ambulanti. Tega seveda nisem mogla sprejeti in sem, ker sem menila, da je prišlo verjetno do nesporazuma, ponovno pisno razložila vsebino in pomen svoje prve ponudbe Tokrat nisem več dobila niti odgovora. Mogoče pa je to odgovor, ki mu sledi odgovornost, temu posledice... ampak to je že druga zgodba.«
Ste zadovoljni s svojim življenjem?
»Sem, kar pa ne pomeni, da si ne želim več Imam še polno načrtov in želja, veliko bi še rada videla, doživela ..."
In kje je v teh načrtih Oliver?
»O, Oliver? Povsod, vedno On je moj sonček.«
"'I
I

A



\ 1

J
s

VESTNIK 31
Pen
november 2002
.S '*3 O
»
I

Ž
s
sa
<5


<5 I

■ s
§
’§
I a
I


e

Vestnik je tiij tii
■	n
e še spomnite albuma skupine Riblja čorba z naslovom Buvlja pijača? Ja, svojčas je bil zelo 1 'popularen in smo z veseljem izgovarjali to ime. Ampak ali smo sploh vedeli, kaj pomeni? Sam )
že zadnjih nekaj let trdim, da so stare stvari spet v trendu, kakšni podrobnejši poznavalci in zbiralci pa so verjetno istega mnenja že celo desetletje. S kolegico Natašo sva želela to preveriti tudi v živo, kot se reče, zato sva se odpravila v Maribor, kjer je nam najbližji bolšji sejem, ki |e odprt samo v nedeljo dopoldan.
Naj takoj poudarim, da je bil za oba obisk mariborskega "bolšjaka- premiera, saj sem o njem prej le slišal govoriti, tako da nisva niti točno vedela njegove lokacije, razen tega, da je nekje na Teznem. In res, bil je na desni strani Ptujske ceste, to ni bilo težko ugotoviti, saj se je že s ceste videla množica ljudi in še večja gneča avtomobilov. Že ko sva
druga vozila, televizorje, železničarske kape, hišna orodja, nogavice, inštrumente, stare registracije, ulične table in kup popolnoma »odštekanih« stvari. Meni so se takšne zdele
gledala njihove registracije, sva vedela, da je precej lasulje, ki jih je neki pro-
resnice v tistih govoricah, ki so nama pravile, da gre za enega naj več ji h bolšjih sejmov v Sloveniji (večji bi bil lahko samo tisti na ljubljanskem Rudniku): poleg mariborskih še celjske, murskosoboške (z vsemi grbi), ljubljanske, goriške, avstrijske, romunske, nemške, hrvaške, bosanske itd. Ker je bila ura 10, sva vedela, da sva »padla« v največjo gnečo Množica ljudi je bila nepopisna, in to kljub temu, da je »bolšjak« razdeljen na dve veliki površini, na kateri se je bohotilo kakih tisoč stojnic. Če tega ni, pa so dobra tudi travnata tla.
Bolšji sejem ima v sebi precej vzhodnjaškega, orientalskega, saj okrog vas nenehno mrmrajo ljudje, ki se pogovarjajo in barantajo v vseh mogočih jezikih, iz zvočnikov doni glasba (sicer domačih »narodnjakov«), v kotu imate bar, kjer dobite burek in jogurt, nedaleč stran prodajajo konjsko meso, znanci pa se slučajno srečajo kar na sredi nepretrganega toka ljudi, ki se gibljejo v
dajalec prodajal le nekaj metrov stran od tistega, ki je prodajal Hitlerjevo knjigo Mein Kampf iz leta 1939 za 25 tisočakov, nemško vojaško čelado iz druge svetovne vojne pa za 8 tisočakov.
t z
Od Mein Kampfa do lasulj je samo korak
eno
ali drugo smer. Zdaj pa k tistemu, kar je
najpomembneje: kaj vse lahko dobite na takšnem sejmu, ki je v Mariboru že inštitucija. Najprej vas moram opozoriti na nekaj: ob obisku bolšjega sejma si ne belite glave, zakaj bi nekdo prodajal ali kupil to ali ono (in se vam zdi to popolnoma neskladno z vsakršno logiko), ker taki sejmi delujejo po sistemu - kot smo nekoč radi rekli -»ko voli, nek’ izvoli«. Zdaj pa gremo (vsaj k temu, kar sem si zapomnil). Poleg vseh vrst oblačil, sadja, zelenjave, kruha in peciva lahko dobite še: stare in nove radijske aparate, kasetofone, CD-predva-jalnike, ure, pasove, kipce, nože, bodala, pištole, globuse, denarnice, zgoščenke, kasete, gramofonske plošče, električne aparate, dele električnih
aparatov, šivanke, sukance, knjige, mobilne tele

>•


J
v




■il
Mi
4
■ -J
Po obisku bolšjega sejma se sploh ne čudim, da je Maribor med veliko vojno tako toplo sprejel nemško vojsko, saj pri domala vsaki tretji stojnici najdete kak spominek iz tega obdobja: delovno knjižico Wehrmachta, sliko kakega polkovnika ali generala, vojaško odlikovanje ali škornje. Nedaleč stran srbski prodajalci prodajajo kompletne uniforme “sa fronta«, tega nedavnega, saj veste, katerega. Na sejmu se počutite, kot da ste sredi kakega Fellinijevega ali Kusturičevega filma, saj so že prodajalci sami nenavadne pojave, k nadrealističnosti pa dodajajo tudi sami kupci. »Tukaj je potrebna še ena luknja,- je ob nakupu piščalke menil kupec srednjih let. “Strinjam se z vami, ker vidim, da
fone (vtis imam, da je teh največ), stare razgled
niče, znamke, rezervne dele za avtomobile, dele za

ste .majstor svog zanata. Ko zna, zna’,« mu je z močnim bosanskim naglasom odvrnil prodajalec starejših let »Boš danes prodal ta računalnik?« je Nataša vprašala mladega prodajalca, še skoraj otroka, ki je sedel na travi med kolesom, računalnikom in avtomobilskimi gumami »Stoprocentno,- je samozavestno odvrnil. Malo dalje sta oče in sin nekemu dedku uspela prodati šivalni stroj, ki se zapira v omaro: »Če ga kupite, vam ga bova pomagala nesti do avtomobila.« Rečeno, storjeno. Seveda ni manjkalo niti naših romskih znancev s soboške tržnice. »Hej, Vestnik je tuj tii,- so naju veselo pozdravili. Njihova »roba«; ure za 1000 tolarjev in oblačila. A na sejmu se lahko baranta: »Koliko je tale stolp, štirinajst?« sem vprašal prodajalca, ker se mi je zdelo, da'sem slišal tako ceno. »Štirinajst, to je zadnja cena,
prej je bil šestnajst,« je bil takoj pripravljen na »cenkanje«. Ko sva prišla do vrat, sem naletel na za mene pretresljiv prizor: v kartonski škatli je sedel mlad psiček, pisan me-šanček, ki ga je njegov gospodar prodajal za štiri tisoč tolarjev. Psiček se ni kaj dosti menil za božanje radovednežev in simpatizerjev, saj so mu oči kar same od sebe lezle skupaj. Ko sva naslednjič prišla do istega mesta, kužka ni bilo več. Očitno ga je že odnesel nekdo, ki mu je mali sede) v srce. Tudi midva z Natašo nisva odšla praznih rok: ona je vzela kipec zlatega Bude, jaz pa nekaj starih gramofonskih plošč in majhen globus. In željo, da se bova še vrnila na ta kraj, saj je tako vitalen, da nama je običajno dolgočasno nedeljsko dopoldne spremenil v vznemirljiv dan.
Vedno večja priljubljenost bolšjih sejmov in antikvariatov je verjetno posledica zasičenosti z novimi tehnologijami, ki se vsak dan usipavajo na tržišče. Na misel mi prihaja pesem skupine Duran Duran, ki je že pred leti trdila, da je v sodobnem svetu »Too Much Information«. Ljudje se že bojimo kupiti nov računalnik, nov DVD, hi-fi stolp in kar je še podobnega, ker že vnaprej vemo, da bo že jutri na trgu novejši, še boljši, s funkcijami, o katerih prej nismo niti sanjati. Pred kratkim sem se zgrozil, ko sem na hrvaški televiziji gledal dokumentarno oddajo o tem, kako v Tokiu vsak dan na odpadu uničijo več tisoč le nekaj mesecev starih računalnikov, ki ne ustrezajo zahtevam galopirajoče informacijske družbe in jih nihče noče več kupiti. Horor' Dovolj je tega, ustavite konje.
Staro pa je dobro, pregledno, vsaka stvar je na svojem mestu in ima neko določeno patino, ki prinaša s sabo košček ali dva nostalgije. Kaj hočemo, dobri stari časi pači
Tomo K6leš
Nataša Juhnov

32 VESTNIK
november 2002
Penov« ok«U*
Morda bodo nekoč s takim merilnikom pogledali tudi v globino zareze pnevmatike vašega avtomobila.
Penova, trojka je tokrat udarila ob parkirišču za tovornjake pred Gornjo Radgono. Policisti so nam slina roko in pomagali. Obljubili so, da bodo za to priložnost mili (milica!?/. Kazni ne bo, le strogo opozorilo voznikom.
»Junaki« si upojo no cesto tudi s takšno gumo.
4 mm v zimsko gumo ali veriga
na letno gumo = zimska oprem

Irma zodovoljno, voznik Franc Kramberger iz Maribora se bolj. Irmino kontrolo gum je dobro prestal. Na sploh je imel Mariborčan opremo v redu in, kot je povedal, za kakršenkoli prometni prekršek doslej ni dat še niti tolarja.
Enostavno smo odšli preverjat, kako so avtomobili na naših cestah pripravljeni na zimo. Na policijski postaji v Gornji Radgoni so obljubili, da bodo ponovili pregled, kakršnega je za TV Slovenija pred slabim tednom posnel Bojan Peček. Kako smiseln je predpis o opremljenosti vozil v zimskih razmerah, vedo samo tisti, katere so zimske razmere ujele nepripravljene na cesti daleč od doma. Nekaterim pa pomeni le dodatno breme in stroške.
Oglejmo si fotografije. Iz vzorca (pregledanih vozil) bi skoraj lahko rekli, da večine voznikov zima ne bo presenetila.
h'

I




iSi-.

1*»
h'



' Zimska oprema = 4
zimske gume z najmanj 4 milimetrskim
I profilom alLletne gu-' me in snežne verige za pogonska kolesa.
Ne glede na vremenske razmere je zimska oprema obvezna



/^1 -1


M



do 15. marca pa tudi dlje, če sneži in se ; sneg oprijemlje ces-
tišča oziroma je vi-,sok več kot 10 cm.
Tu je stvar »zogustila«. Prednje gume juga, ki ga je vofila Olga Kolarič, so bile v rfedu, zadaj pa zelo »zlizane«. V začetku so bili ob avtomobilu le policisti in Olga se je krčevito branilo. Zo vso zadevo naj bi bil kriv mehanik, kateremu je naročila in tudi plačala, da vzo-
me kolesa v
red. Kar je seveda
mogoče. Potem se je p rib lizola Ponova trojka in stvar nekoliko zgladila. Poslovili smo se z opominom. Ko ne bo zraven Penove trojke, bo zadeva seveda dražja.
Evropska konvencija o varnosti v cestnem prometu (Slovenija jo je podpisala) predpisuje od dodatne opreme za avtomobile edino varnostni trikotnik. Druga dodatna oprema I (lopata, prva pomoč, odeja, vlečna vrv itd.) I izhaja iz zakonodaje posamezne države.
I
1
J

Jt
'1 . I
J' I
Kako kaj prodajajo verige, smo pogledali v novi trgovini GMT ob Tišinski cesti. Prodajalec Alojz Stertok iz Nuskove se je rade volje podal na parkirišče ogledot avtomobil, nato izbral ustrezno velikost verige in velikodušno demonstriral montažo.
r *
L r

I
I
I

ijzrj
Lojze
Penič
Nataša Juhnov
Akcija policije, ki je predvsem opozarjala na pravočasno opremljenost vozil na zimo, je končana. Zdaj bodo na
vrsti kazni. Če nimate
zimske opreme, imejte
pripravljenih
20.000 tolarjev!
vsaj
Ko so ustavili voznika tovornjoka Franca Roškarja iz Lj uto mero, ni bil presenečen. To mu je bilo danes na poti iz Moribora že tretjič. Tahograf ni pokozal prehitre vožnje, gume pa bolj tako, tako.
Policijski del Penove akcije o zimski opremljenosti. Od devetih vozil, ki so jih pregledali, le eno ni bilo v
'X
V'
bi


A
h



p .K-'-.



LieSihMMk



skladu s predpisi. Ugotovimo torej lahko, do se večini voznikov zime ni
trebo boti. Vendar: počakajmo no |j^

Nova akcija policije Dovolj imam pokanja, se bo kmalu začela. Usmerjena bo v zmanjšanje porabe petard in pirotehničnih izdelkov. Po besedah inšpektorja policije Stanka Ilješa prizadevanja že rodijo sadove. Vsako leto je manj pokanja in s tem zmanjšana
zimo. Pomlad bo povedalo svoje.
] možnost poškodb.
VESIIIK33
Pen
november 2002
Slavko in Jožica Svetec - spoznala sta se na pošti
Z
e od nekdaj rad jem meso, zato sem že v otroštvu sklenil, da bom postal mesar. Morebiti Itudi zato, ker je bila moja želja zaradi takratnega pomanjkanja mesa toliko večja,«
pravi Slavko Svetec. Prekmurec iz Šalovec ima v Ljubljani uspešno družinsko podjetje, katerega zaščitni znak je smejoči se prašiček. Poleg hčerke Mojce, ki je poročena, in sina Mateja, ki končuje študij medicine, imata z ženo tudi osemmesečno vnukinjo.
Slavko in Jožica Svetec. Slavko je v lovski opravi.

Prekmurec iz Salovec
ima v Ljubljani uspešno družinsko podjetje
I
I
I
I
11
Zakaj je svinja pobegnila?Spomini na otroštvo so eni najlepših v njegovem življenju Nekateri so čisto po naključju povezani tudi z njegovim sedanjim poklicem Kot otroku so mu namreč na kolinah potisnili v roke prašičji rep m mu zapovedali, da naj ga trdno prime, da svinja ne bo med klanjem pobegnila. »Starejši, ki bi morali držati prašiča za noge, pa so ga nalašč spustih. Svinja je pobegnila, da so jo morali loviti po dvorišču, mene pa so obdolžili, da je nisem dovolj vlekel za rep Seveda sem se tako majhen, kot sem bil, počutil krivega, oni pa so se smejali, saj so vedeli, da sam prašiča ne bom mogel zadržati. Vendar pa je moja žalost trajala samo nekaj trenutkov. Vse do takrat, ko so prašiča osmodili s slamo, otroci pa smo se nato spravili nanj in se pretvarjali, da jahamo," se spominja Slavko Svetec.
O hrenovkah'
Od doma je odšel s 14 leti. Najprej v Mursko Soboto, kje je delal kot vajenec v Pomurki, ki je že takrat slovela kot ena najboljših tovarn mesne industrije. Vajenci so delali v tovarni osem mesecev na leto, preostale štiri pa so se izobraževali v šoli v Mariboru. Slavko je stanoval v Murski Soboti v Partizanski ulici, v Mariboru pa v internatu »Na začetku ni bilo lahko,« je povedal Slavko. »Takrat sem bil prvič od doma. Čeprav sem imel hudo domotožje, sem vedel, da je bilo treba iti s trebuhom za kruhom. Naša kmetija v Šalovcih je bila majhna.- V Pomurki se je veliko
I


' ■



1

Zgodilo se je na pošti______________________________
čas v Pomurki je hitro tekel in po končanem vajenstvu so Slavka poslali na novo delovno mesto v Novo Gorico. Tam je spoznal nove ljudi in se naučil italijanščine, nato pa je moral k vojakom. Po odsluženem vojaškem roku ga je Pomurka poslala v Ljubljano, toda kaj kmalu je sklenil, da bo raje zastopal podjetje iz Čakovca, ki je bilo prav tako uspešno na trgu. Dela je bilo veliko, a čas za obisk domačih krajev se je zmeraj našel. Tako je med obiskom v Šalovcih leta 1968 spoznal tudi ženo Jožico, Srečala sta se na pošti, kamor so poslali Jožico, ki je sicer doma iz Črenšovec, nadomeščat. Naslednjih pet let sta se videvala, si pisala pisma, Jožica je prišla študirat v Ljubljano, leta 1973 pa sta se poročila. »Poroka je bila v prekmurskem slogu, svatje jo pomnijo še danes,- nam je razkril Slavko
Ni bila krava, temveč jelen
Odločitve o zasebnem družinskem podjetju v družini Svetec ne obžalujejo, saj gre posel dobro od rok. Vedo, da je konkurenca velika, zato se je treba potruditi. Poleg mesnice imajo v Ljubljani še gostinski lokal z imenom Mojca in delikateso, vsako leto pa postrežejo tudi vsem Prekmurcem, ki se zberejo na prekmurskem pikniku v Mostecu. Čeprav se na njihovih policah znajde tudi prekmursko meso, prenašajo največ klanja in proizvodnje z območja Laškega. Vsako leto se predstavijo z gostinsko ponudbo tudi na različnih sejmih po Sloveniji Svojim gostom ponudijo tudi prekmursko hrano, na primer koline ali bograč s pravo divjačino Slavko je navdušen lovec. »Že kot majhen otrok sem sodeloval pri pogonu, ki ga je imela šalovska ločska družina na Hodošu, Starejši lovci so se uspešno prebijali skozi zaraščen del gozda in trnje, jaz pa sem bil pri tem bolj počasen. Takrat sem opazil, da v grmovju leži nekaj velikega in začel vpiti, da je zagotovo krava. Slišali so me vse do madžarske meje in nazaj, slišala pa me je tudi tista krava, za katero se je izkazalo, da je bil jelen Še danes me moji lovski kolegi zafrkavajo, naj ne ustrelim krave, če bom videl jelena.« Slavko se je odpravljal na lov tudi tistega dne, ko smo se z njim pogovarjali. Pred tem je obiskal mamo, ki živi v Domu starejših v Rakičanu Njegovega obiska se razveselijo tudi preostali stanovalci, saj jih rad povabi v svojo družbo. »Tudi mama je v Domu zadovoljna in prav veselim se vsakega obiska, čeprav vem, da je zanjo, tudi ko me ni v Prekmurju, dobro poskrbljeno,« nam je izdal Slavko.
Gostinski lokal no Dunajski cesti v Ljubljani so odprli leta 1996.
Fotografija je nastala
Matej,
na otvoritvi. Od leve proti desni so:
Slavko.
Jožica, Mojca in
k

Jr ^'3^


s
3

't

Pred domačim lokolom v Ljubljani
s 1
»I
-■J
'5 ’ i rti
K)*


gO 'i “V- »'‘r t.

r

»S

< r

1 ■ 1


||

II
11 -
J.


' 'j.

.	■	t
Slavko pri enajstih letih. Že takrat je vedel, da se bo ukvorjal z mesarstvom.
naučil. Tudi to, kako se morajo obesiti hrenovke, ko jih vzamejo iz kotla. Slavko je dogodek opisal takole. »Hrenovke so v Pomurki kuhali v parnih kotlih, vajenci pa smo jih nato morali obešati. Naš mojster je dovolil, da smo lahko hrenovke, ki so se v kotlu ali pa med obešanjem
potrgale, pojedli. Toda takih primerov je bilo malo. Ker se
hrenovke niso in niso hotele potrgati, smo jih nekega dne
v kotlu potrgali sami. Mojster je bil zelo začuden in je dejal, da so čreva zagotovo slabe kakovosti, saj bi drugače mo rale ostati cele. Mi smo se veselili, da bomo lahko ogromno
pojedli, hkrati pa ugotovili, da nas mojster ne bo pustil od kotla, dokler ne bomo^v želodce pospravili vseh hrenovk.
Rezultat je bil, da so nekateri vse popoldne od ogromne
količine hrane bruhali, jaz pa hrenovk še nekaj dni po
tistem nisem mogel niti pogledati -
Najboljše in najbolj kakovostno
»v mesarstvu vsi prodajamo najboljše in najbolj kakovostno, vendar pa samo zadovoljen kupec ve, kje to
i
Takole pa
so proslavili Slavkovega abrahamo
Slavko pogosto obišče tudi mamo, ki živi v domu starejših v Rakičanu, zares tudi dobi.^je med pogovorom ugotovil Slavko.
Največ dela bodo imeli
v
..

svoji delikatesi na Dunajski cesti v Ljubljani pred novoletnimi prazniki. Ko se bo silvestrska noč že začenjala, bodo oni šele končali z delom. Silvestrovali bodo doma, žena bo pripravila večerjo.
'■Malo pa ji bomo pomagali tudi mi, saj sama pravi, da nekatere stvari pripravimo ali skuhamo in spečemo v ndši mesnici oziroma delikatesi bolje kot ona, čeprav jo moram pohvaliti, da je zelo dobra kuharica,- je ob koncu našega pogovora še povedal Slavko.
Dejan Fujs
november 2002
Pen
33 VESTNIK

IM V
w *
O >w
M 4>
s
Človek s
Kristusovimi
ranami
Čudež je dogodek, ki se	ne da razložiti z naravnimi zakoni. Skozi čas so
se tudi v krajih med Rabo in Dravo dodajali čudeži. In ljudstvo je v nje v g^Iavnem verjelo. Cerkvena in posvetna oblast pa sta jih dvomeče preverjala. Ugotoviti je bilo treba ali gre res za nadnaravni dogodek, za preračunano izmišljotino; za zavajanje verujočih. In zaenkrat na našem območju ni bil noben čudež uradno priznan.

triindvajsetega januarja 1971, leta se je rodil v Vrbniku
na otoku Krku Zdravko Sudac. Po osnovni je končal še srednjo šolo, potem pa nenadoma zaznal notranji glas, ki ga je nagovarjal, naj bi študiral in postal duhovnik. Devetindvajsetega junija 1998. leta je daroval novo mašo in postal kaplan.
Sele pred kratkim se je razvedelo, da mu je duhovni poklic izmolila mati, ki se je v mladosti tudi hotela posveti duhovništvu, vendar so bili njeni starši siromaš-
generala Bobetka, zoper katerega je vložena obtožnica na haaškem sodišču. Nekateri hade-zejevski politiki pa si karizmatičnega Zlatka Sudca celo »lastijo«.
»... Dejstvo je, da so se na telesu duhovnika Sudca pojavili znak križa in znaki ran na rokah, nogah in prsi in da so medicinske preiskave v Rimu potrdile, da ti znaki niso nastali z nobenim mehaničnim sredstvom, drgnjenjem, laserjem ali kot posledica obolelega tkiva; no, vse to ni dovolj, da bi Cerkev lahko uradno potrdila
Brezmejna pota
človekove
m in niso mogli prispevati denarja nadnaravnost tega fenomena
za njen noviciat v samostanu,
Vsekakor: ta fenomen najbolj za
kamor si je tako želela. Skoraj deva prav osebnost duhovnika
proti svoji volji se je poročila, rodila, nato pa molila, da bi sin postal duhovnik.
Zlatko Sudac ni navaden duhovnik, ampak mlad duhovnik s stigmami oziroma Kristusovimi ranami na rokah, nogah in prsih Še več: stigma v obliki rdečega križa se mu je pojavila tudi na čelu, in sicer med molitvijo v Novalji na Pagu maja 1999. leta, na dan, ko je papež Janez Pavel II. razglasil za blaženega patra Pija, Ta Je bil vse življenje zaznamovan s stigmami oziroma odprtimi ranami, zato je tudi maševal z rokavicami, ki so zakrivale dlani rok. Seveda je pojav stigem presenetil tako mladega duhovnika kakor tudi duhovščino in vernike. Mnogi so potem govorili, da si je rane naredil sam. V zgodovini stigma-tike so bili namreč tudi taki »kariz-matiki«, a so jih sčasoma razkrinkali. Tudi Zlatko Sudac je moral k zdravnikom, ki pa so po preiskavah potrdili, da so dvomi odveč:
Sudca in postaja njegova osebna značilnost. Dejstvo je tudi, da imajo tudi drugi duhovniki specifične osebne karakteristike, raz-
Stigmatik Zlatko Sudac
lika pa je v tem, da pri drugih te specifične osebne karakteristike niso atraktivne za medijski senzacionalizem, Sudčeve pa očitno so ali pa so jih mediji napravili za
znamenja niso psihomatskega take. Z drugimi besedami: tudi
izvora, ampak gre za nadnaravni pojav - božji dar z namenom opravljanja poslanstva Cerkve
Potem se je začelo! Kamorkoli je prišel, se je okrog njega začela zgrinjati množica ljudi. Tudi v
drugi duhovniki ali verniki laiki imajo določene karizme, toda one družbenim medijem niso zanimive, zato o njih ne pišejo, jih ne napihujejo, za cerkvene medije pa je obstoj različnih karizem v
Ameriki, kamor je odšel za nekaj redovih duhovščine in vernikov
časa, kjer je pridigal in govoril o
laikov nekaj normalnega in vsa-
ljubezni. Poudarja: ko živimo v kodnevnega. Bolj kot osebne zna
ljubeznPjsmo z vsemi dobri), živimo v Bogu. Bil je tudi v Vatikanu, Ne le s svojimi znamenji.
čilnosti duhovnika Sudca so pomembni njegovo duhovniško delovanje, njegova prizadevanja na
ampak tudi z obrazom, podob- področju duhovnega osebnega nim, kot ga poznamo s podob dozorevanja in njegovega ozna-
Kristusa (dolgi lasje, brada, brki ...), vzbuja pozornost. Na Hrvaškem, kjer so še posebej verni, ljudje govorijo, da je svetnik. In kot tak privablja množice. Na njego-
njevanja vesele vesti Jezusa Kristusa sodobnim ljudem, s katerimi prihaja v stik. In prav na tem področju si duhovnik Sudac prizadeva živeti verno; svoj osebni
vih mašah in pridigah v Zagrebu odnos z Bogom in svojo duhov-
in Vukovarju je bUo po deset tisoč vernikov. »Ni večje ljubezni kot darovati življenje za človeka. Katerega koli človeka. Tudi za sovražnikal" je dejal. Na tem
nost, izvršujoč poslanstvo, ki mu
ga daje njegov zakoniti škof

Sklenimo: karizme so posebni darovi Svetega duha, ki niso omejene na zakramente, ampak so
zadnjem velikem shodu je govoril posebni načini, po katerih deluje
sicer predvsem o spravi pri človeku - posamezniku in spravi med
Bog v posamezniku. Dane so vsem ljudem z namenom obnove
ljudmi, tudi narodi. Njegovi govori in gradnje Cerkve. Karizme so
so preprosti,' vem razumljivi, žal se ne more otresti tudi politike, zaradi česar je tudi deležen kritike Tudi zato, ker je menda obiskal
lahko opazni ali neopazni karizmatični darovi.

Štefan L Sobočan
domišljije
Marijina prikazovanja
V Rožnem Dolu v Drakovcih pri Mali Nedelji naj bi se po drugi svetovni vojni prikazovala Marija. Sem so se precej časa zgrinjali verniki iz bližnjih in daljnih krajev. A sčasoma je zanimanje usahnilo.
In v bližnji Bukovnici je stala kapela, posvečena sv, Tomažu, Po ljudskem izročilu je slovela v začetku 18. stoletja po skrivnostnih prikaznih. Slednje sem zasledil v Leksikonu Dravske banovine iz leta 1937.
V Boreči na Goričkem ti starejši prebivalci povedo, da so nekoč po zraku odnesle divje dekle iz doline na breg kamenje za gradnjo cerkve boreške Ane. Območje, od koder naj bi bilo odneseno kamenje, ima ledinsko ime Gomile. Tam so bili torej po vsej verjetnosti grobovi ljudi, ki so nekoč tu živeli
V Radmožancih v Prekmurju naj bi se prikazala v Črnem logu, pred več kot 55. leti, Marija. Na vrhu hrasta naj bi jo uzrl kmet Jozsef Ftile. Sem zadnja leta spet roma precej vernikov. Prižiga sveče, prinaša cvetje, postavlja znamenja. In tu naj bi se še dogajala prikazovanja, čudeži... Uradno se Cerkev o tukajšnjih dogajanjih ni opredelila.
In gospod Štefan Bertalanič iz Brezovec se zaradi svoje poklicne servisne dejavnosti vsakodnevno srečuje s Prekmurci iz različnih krajev. Bil je tudi v Radmožancih. Starejšega znanca je vprašal, ali je tudi on videl Marijino prikazovanje- Pritrdil mu je. Na vprašanje, kakšna je bila Marijina podoba, mu je dogovoril, da ne ve. Pojasnil je, da v resnici ni videi ničesar, a je nekaj moral videti. Tistega, ki je rekel, da ničesar ne vidi, je zbrana, s čustvi prepojena množica zaznamovala. Obsodila ga je, da je velik grešnik, če trdi, da ničesar ne vidi...
Podoba Sv. duha_______________________________
V bližini, kjer stoji danes cerkev na Stari Gori blizu Sv. Jurija ob Ščavnici, naj bi nekoč stala graščina. Ob njej je bil razsežen brezov gaj, po katerem se je rada sprehajala grofica. In postala je pozorna na belega goloba, ki je vedno znova krožil po nebu v njeni bližini. Ptica je nemirno krilila ,s perutmi in grofici se je zdelo, da ji daje neko sporočilo. In začela je sklepati, da je to podoba Sv. duha.
Na tej osnovi zaprosijo verniki tega območja farnega župnika, da jim dovoli zgraditi cerkev, posvečeno Sv. duhu. A niso dobili njegove privolitve, saj pripovedi o prikazovanju ni verjel. Župnika povabijo na kraj prikazovanj. Spet se prikaže golob in župnik gleda navzgor in se dela, da ga ne vidi. Doleti ga božja kazen. Zaskoči mu vrat.
Župnik zdaj dovoli gradnjo svetišča. Ko je cerkev blagoslavljal, se mu je vrat odskočil. Tako pripoveduje legenda. ŠtcviIni čudeži________________________
V drugi polovici 16. stoletja se pojavi v Radehovi pri Lenartu v SI, goricah sekta skakačev. Oblasti ji na noben način niso dovolile zgraditi kapele in opravljanja obredov. Leta 1605 je sekta zaprosila škofa, naj da preiskati čudeže, ki so se zgodili v Radehovi, in dovoli postaviti cerkev. Prošnja je bila zavrnjena. Ponovno So jo vložili pri deželnem knezu, ki je določil mestnega župnika s Ptuja, da razišče čudeže. Izsledki so bili negativni in prošnja zavrnjena. In zdaj so zaprosili skakači za gradnjo cerkve solnograškega nadškofa. V prošnji
so za vzrok navedli kar trinajst čudežev, ki naj bi se zgodili pri njihovi kapeli. Med drugim so navedli, da je oživel pokojni sin Ožbolta Lukežiča, takoj ko se je oče zaobljubil novi sekti. V nekem kraju so se pojavile miši v takšni množici, da so požrle vse, kar je bilo zelenega, in potem so prizadeti ljudje darovali po eno svečo za prihodnjo cerkev božjega groba. In potem je bila takšna nevihta z dežjem, da je odplavilo nadležne miši v neki potok, kjer so potonile ... Nadškof čudežpm ni verjel.
Poteih so zaprosili papeža, da jim na podlagi čudežev dovoli gradnjo cerkve, v katero naj bi jim angeli prinesli božji grob. Prošnjo so obogatili še z novim čudežem. Vodja sekte Koloman Šef naj bi namreč umrl. Ko pa so se njegovi privrženci obvezali darovati vola za novo cerkev, je takoj oživel. Kot priče čudeža so prošnjo podpisali: hrastovški sodnik Mihael Tramack in upravitelji graščine Mureck, Negova, Viltuž ter plemiči Stubenberg ... Prošnja je bila zavrnjena in kapela požgana, skakači pa so jo ponovno postavili.
Prvega junija 1622 je izdal cesar Ferdinand zadnji ukaz o rušenju skakaške kapele in o pregonu sekte. Ukazal je, naj na mestu, kjer je stala kapela, odslej stojijo vislice. Zdaj so se pripadniki sekte sestajali skrivoma. Delno so jih podpirali evangeličani z željo, oslabiti katoliško vero ...
Duh naj bi potrkal na okno in spregovoril
Marija Hernja Masten je hotela pozabiti ta dogodek v zvezi z odrešitvijo duš pred pogubo peklenskega ognja. »Leta 1787 se je pri Lenartu v Slovenskih goricah dogodil neobičajen primer. Franc Filip pl. Inzaghi je zaprosil vikarja pri Sv. Lenartu, naj o nadvse nenavadnem dogodku molči.
VESTNIK 34_
Pen
november 2002
t
1
Nadnaravni pojavi med Rabo in Dravo
■*-



A ■
J'*/«


1
f.
I ■


/*■

(


. ■
ir
Ji -t 2


1**^

L
v
**’s.




Po svetu in pri nas se največ govori in piše o Marijinem prikazovanju.
dokler ne bo opravljena vizitacija. Vikar je o zadevi sicer že bil zaslišan, vendar so si bile izjave v zadevi odrešenja duš nasprotujoče.
Pogodek se je pripetil, ko je umirala neka gospodinja, ki je tik pred smrtjo dala dečku v roke bel robček, s katerim mu bo duh dal znamenje.
Nebo nod nami je skrivnostno, polno Še nepojasnjenih pojavov, Nato je duh potrkal na okno, gospodar je prižgal svečo, in duh je z dečkom celo govoril. Ko je deček pokleknil, se mu je okrog glave zasvetil sij.
Da bi se izognili vraževernemu čaščenju, je bilo v trgu prepovedano prirejati javne pobožnosti, zbirati vbogajme ali prirejati čaščenja med preprostim lahkovernim ljudstvom, dokler ne bo
opravljena vizitacija in primer pojasnjen ...«
In sklepa k temu pisanju ni. Vsak bralec naj si skuša sam razjasniti nadnaravne pojave in
presoditi, kje je meja med stvarnostjo, vraževernostjo, človekovo lakomnostjo, naivnostjo, med sprejemanjem in zavračanjem neobičajnega v našem stvarstvu.
Štefanec
V Gerlincih so se spet podvizali
Že teden dni pred mariinovo soboto so pripravili v Gerlincih, vasici na zahodnem Goričkem, tamkajšnji gasilci družno z Društvom vinogradnikov Goričko r dvorani vaško-gasilskega doma tradicionalno zabavno prireditev Praznik mošta, vina in kostanjev. Tudi 18. izdaja tega izvirnega družabnega dogodka, kjer se seveda vse suče okrog mladega vina in pečenega kostanja pa tudi lepih deklet, je v duhu tradicije dosegla svoj vrhunec z izborom princese prireditve.

II

'll
T fl
t
Med štirimi kandidatkami, ki so se morale izkazati v


znanju o vinogradništvu in
gasilstvu - te so bile domačinke Natoša Mari (prvo z leve), Brigito Gaber (tretja z leve) in Marijo Hošteter (prva z desne) ter Sandra Smej iz Kobiljo (s krono na glavi in lento Čez rame) - je letos naslov osvojilo slednjo. Brhka mladenka nam je zaupalo, do imo 18 pomladi in do je dijakinja 4, letnika Srednje šole za gostinstvo in turizem v Rodencih. Fontje, splača se potruditi!
Mošt, vino, kostanj in lepa dekleta,
Domačini so ob'odličnem goričkem vinu in moštu ponujali tudi
pečen kostanj, gospodinje pa staro specialiteto
repnjače. Na
prireditvi so razglasili tudi rezultate edinstvenega ocenjevanja vzorcev vinskih moštov, ki jih je bilo kar 68 Vse ocenjene vzorce mladih vin je bilo mogoče tudi poskusiti. *
Pristna prireditev, kakršno lahko pripravijo samo v Gerlincih - letos je bila prvič v soboto in se je potem prav zaradi tega
nadaljevala pozno v noč.
A. G.


tl


' /f
f

T




.v« J
m
-i’!
1
c v /

7J

O 1

r^'
v okviru prireditve so tudi letos ocenjevali vzorce vinskih moštov oziroma mladih vin. Komisija, ki jo je vodil mog. Anton Vodovnik s Kmetijsko-gozdorskega zavoda Maribor, je ocenila 68 vzorcev mladih vin z večjega dela prekmurskega vinorodnega okoliša. To edinstveno ocenjevanje, kr je bilo že 18. po vrsti in kjer komisija podeli vzorcu do
I
I
3. JV-U
ki:
-J’
■v** z

Peka kostanja
na žsrjovici sicer okrog martinovega ni
čisto običajno opravilo, a so se iznajdljivi domačini (zopet) znašli in so te slastne gozdne sadeže za več kot mesec dni spravili v hladilnico in jih potem veselo pekli na tradicionalni prireditvi Praznik mošta, vina in kostanjev.
Kot so nam povedali Milan Gomboc, Franc Gutman,
Darko Barber in Rafoel Drovec (od leve
na fotogrofijij,
je omenjena ekipa na prireditvi že vrsto let odgovorno
lili	'	-	--•--p'.--.— p...vw.Tf	T VI 1 IIU
pet točk, je pokazolo, da lahko vinogradniki tudi od letošnjega letnika pričakujejo izključno za peko kostanja. Letos jih je nabralo domačo
zelo kakovostno vina. Tako je dobilo no ocenjevanju kar 28 odstotkov vseh
vzorcev
oceno nad 4,0 točke, 63,2 odstotka od 3,0 do 4 točke in le 8,8 odstotka monj od 3,0 točk. Povprečna ocena 15 različnih sort mladih vin in zvrsti na ocenjevanju je bila visokih 3,69 točke.
Absolutno najvišjo oceno na ocenjevanju - 4,6 točke - je dobil traminec vinogradnika
Oskarja Trajberja iz Kobilja, sledita pa mu muškat otonel (4,5 točke) Mi
mladina v okoliških s kostonji zelo bogatimi gozdovi sto petdeset kilogramov, gasilci po so jim za to namenili simbolični znesek. Tudi tokrat so sodeži, pečeni na posebej prirejeni pečici, ki je bilo iz odrezanega bobna mešalnika zo beton, hitro pošli, kor pomeni, da so svoje
Uskoria Iraiberia ,z Kobiljo, sledita pa mu muškat otonel (4,5 točke) Mire in Avgusto delo hitro in dobro opravili, zadovoljni po so bili tudi Gjereko, prav tako Iz Kobiljo, ter chardonnay (4,4 točke) Franco Flegarja izGerlinec. kupci, ki so odšteli za '	.............
Vse ocenjene vinske mošte je bilo mogoče v posebni degustacijski sobi tudi poskusiti, kostanjev vsega 200 tolarjev, ’
Tu pa je bil Joni Žilovec, nepogrešljivi humorist no prireditvi, vedno v g lovni vlogi.	______________—
merico okrog pol litro slodkih
Kobiljanski župon Pavel Nemet Gerlincih v degustacijski »sobi«
v
zagotovo Še ni praznoval vnovične izvolitve za Župano. Med Goričance je prišel po »službeni« dolžnosti, saj so se kobiljanski vinogradniki že pred leti pobratili z goričkimi, zato se med sobo redno obiskujejo.
ir


1.

1 ’
Ll
lir.
v
I
I
v«
Krono je izročil novi kraljici mošta, u' vina in kostanjev podpredsednik ' goričkega vinogradniškego
I .
HBii
P
društvo
Ludvik Kumin. Po dolgih letih je bil predsednik Ernest Novok prvič odsoten ...
P
..
november 2002
Pe"
_36«S™«
Sf ts:^
a
^4-:
v Pamirskem gorovju je nekaj sto manjših jezer, kjer konji naberejo svežo energijo, popotnik po si pretegne utrujene noge.
. *





Po svilenih poteh
C
e lahko rečemo, da so v antiki vse poti vodile v Rim, lahko rečemo, da so v srednjem veku vse poti vodile v magično mesto Samarkand. Navduševalo



je že Aleksandra Velikega na njegovi poti v Indijo, Arabce, Perzijce, Jeghiz K bana, ki mesto poruši do tal, nakar ga Timur Veliki postavi v samo središče svilene poti, Samarkand je eno tistih mest, kjer v senci vinske trte in ob kozarcu zelenega čaja še vedno lahko prisluhneš poeziji zgoraj omenjenega avtorja, ki te ponese v zgodovino naslade in hedonizma.
Na planotah Pamirskega gorstva v Kirgistanu
nju molitev, prepevanju nacionalnih pesmi, pestovanju novorojenčkov, vse dokler ogenj ni pojenjal in smo se stisnili
Portret popotnika s kirgiško družino
Pot me je vodila prek 4000 m visokega skupaj, da bi ohranili temperaturo, ter prelaza Irkeshtam v osrčju Pamirskega sladko zasanjali.
gorovja, kjer se v daljavi postavljata stebra komunizma, prvi je Pik Lenina (7134 m), drugi, še višji, je Pik Komunizma (7495 m), gorovje je bilo prekrito s kozami in konji, kirgiško nacionalno
Vse poti vodijo v Samarkand
Ničkolikokrat sem na svoji odisejadi križal pot Aleksandra Velikega in velikih raziskovalcev, kot sta švedski raziskova-
živaljo. Domačini vedo povedati, da imajo lec in kartograf Sven Hedin in Rus Ni-v primeru atomske vojne pripravljene kolai Mikhailovich Przhevalsky, poti iz tudi maske za konje. Ustavimo se ob jurti, Šeherezadine Tisoč in ene noči (nastala kjer nam postrežejo s svežim kobiljim naj bi v mestu Merv, v današnjem Turk-mlekom, nadrobijo nekaj kruha, ki ga menistanu, pod imenom Marv-i-Shah-zalijem z nekoliko kislim mlekom. Japon- jahan, Merv, Kraljica sveta), Marka Pola
’ ski prijatelj je kaj kmalu poiskal »zavetje«
ter pesnikov Ferdosija in Hafeza, ki so mi
v grmovju, sam pa sem privolil v novi ko- vedno privabile sentimentalne občutke,
zareč nekoliko kisle, a vsekakor sveže
ko je prizor sam veliko imenitnejši kot je
tekočine, saj se je kobila pasla pred jurto. resnica. Prav Samarkand je eden tistih,
Ob koncu pojedine si gremo z rokami čez obraz in se zahvalimo Alahu za dnevne dobrote in zdravje. Dolgočasne avtobus
kjer je vsak opis le bežna senca napisanega. Najprej me je seveda zaneslo na bazar, kjer sem našel neverjetno ponud-
ne prevoze sem zamenjal s kirgiškim bo melon, bili so trgovci iz Andijana iz
konjem, na katerega hrbtenici sem presedel kratka dva dneva. Prečkal sem
Ferganske doline z »arbusom«, kot imenujejo lubenico, potem so tu še sivo
ja. Zadnjica me je že nekoliko pekla, a
je ob mojem pretiranem zanimanju za
na kozarec čaja. Na glavi je imel »do'pi-
konja in pogled na zelene, ponekod z
tako značilno za to območje (kadez je
razlegal od jurte do jurte, kjer so mi
prav v delavnicah Samarkanda, in sicer
9j
.56'
ter mi po tleh pogrnili ovčjo kožo, za
Celzija, ponoči presneto mrzlo, temperature padejo tudi pod ničlo. Tako so minevali večeri, ob zelenem čaju, mr mra-
gozdom pokrite planote Pamirja so mi lar«, muslimansko kapico, v ustih kolek-vlivali novih moči Salam al€ykhum se je cijo zlatih zob in na telesu svileno obleko,
vedno znova in znova postregli z mlekom veljal v času trgovine s svilo za najkva-in maslom, zvečer pa ponudili prenočišče litetnejši papir iz Kitajske, ki so ga izdelali
želja po svobodi, po novem galopu, ko melone kar sam od sebe ponudil »manj-svež veter zapiha skozi telo, rezgetanje šo« dvokilogramsko dinjo in me povabil
povrh pa več volnenih odej, saj je kljub ob pomoči bele murve). Priklicala me je toplemu septembrskemu dnevu, ko tem- mlada dama, ki me je skorajda povlekla peratura doseže tudi do 35 stopinj za rokav in mi skrivaj nalila muškatnega
vina, s čjner je verjetno verjela v starodavni mit, da če bodoča mama sreča tujca, ki ji je všeč, si mora z njim deliti
potoke, planote, se ustavil pri vsaki jurti rjave »dinje« iz Taškenta pa lokalne sive in sprejel domače prijaznosti in gostoljub- barve in jajčaste »kokče«. Prodajalec mi

VESTNIK 37
Pen
■november 2002
Srednje Azije
«1
hrano, da bo otrok prav tako lep kot on, prav tako vitke postave in enako plemenit ... Osebno sicer dvomim, da imam vse te
imenujejo Indijo, Bagdada (Irak), Esfaha-na (Iran), Kaira.(Egipt) ter ne nazadnje tudi Benečane, ki so z močnim beneškim

JI.
vrline, a vabila nikakor nisem smel dukatom prišli po poti čaja, svile, bom-
zavrniti, saj bi s tem užalil tako njo kot bi tudi priklical prekletstvo na njeno potomstvo. Pridružila se je še starejša gospa, prihodnja babica, ki je prinesla svežega
baza, pistacij, skratka stvari, ki še danes tvorijo ponudbo bazarja. Nekoč tako živahen trg je dandanes prepuščen samemu sebi, njegova lepota se kaže navzven.

I.
1 iJ
grozdja, domačega peciva in mi dolila medtem ko je notranje osamljen, njegova svežega vina. Bil sem edini, ki sem prvotna funkcija, vzgajati in učiti oziro-
»popival«, drugi so si dolivali svežega
ma opravljati liturgične postopke, je za-
čaja, saj le redko kateri musliman poseže mrla in se preselila v odmaknjene pre
po alkoholu, čeprav me je na avtobusih ničkolikokrat doletela steklenica vodke.
dele mesta, Registan ima izključno tu- I ristično funkcijo. Večeri so rezervirani za E
ki se je ohranila iz starih časov ruske skupine, ki si privoščijo gledališko pred-
okupacije, trajajoče dobrih sto petdeset let. Navadno smo bili štirje, ki smo si dehli
stavo v notranjosti ene od medres, v hod- ' nikih, namenjenih razglabljanju in iška-
liter vodke za kosilo in nato ponavadi nju verskih resnic, so zrasle številne trgo-
dokupili še en liter, ki je pripeljal do petja nacionalnih pesmi in igranja na rabab, mandolino s šestimi strunami, vse dokler
Vine, policist, varuh reda, ponuja za nekaj somov (lokalna uzbeška denarna enota) vzpon na minaret, ki je sicer formalno
sodelujoči niso popadali kar po klopeh zaprt za turiste, a kar je najbolj moteče, in zadremali. Že rahlo opit sem se komaj- pobirajo celo vstopnino, če stopiš na da-
da izvil iz gostoljubja domačink in se prav
nes z lesom ograjen trg. Seveda je bil tudi
ob sončnem vzhodu prizibal do enega stranski vhod, ki sem ga pridno koristil,
najlepših trgov na svetu - Registana.
Trg služi samo se turistom.
s čimer sem se po eni strani ognil gneči turistov, po drugi pa izognil banalnemu pobiranju davka. Nekoliko razočaran na-
Triada verskih šol, medres, segajoč daljujem svileno pot mimo Buhare, kjer
skorajda do neba, ima poseben pomen pravzaprav ob vsakem dnevnem času. Jutra so mirna, ko sonce komajda pokuka iznad minaretov, nebo prehaja iz mrtve sive v živo modro, ki se nato staplja z
sta preživela svoje zadnje trenutke angleška raziskovalca in uslužbenca angleškega imperija Artur Conol]y in Charles Stoddart, ko ju je nekega junijskega jutra 1842. obglavil Emir Nasrullah na mestu,
modro keramiko Registana, opoldne se kjersedanesustavljajo avtobusi državne
naberejo množice nemških in francoskih turistov, ki se v tem svetovnem čudežu zadržijo vsega dvajset minut, sam pa sem
turistične agencije Intours in se turisti sprehodijo po glavnem trgu pred trdnjavo. ne vedoč, da stopajo po poko-
tja zahajal ob vsakem dnevnem času vsaj pališču nekoč velikih raziskovalcev.
,1
1
s,m
Ll.-
Spomenik Leninu v Ostu
Registan, eden nojlepsih trgov sveta

Prihodnjič: Po bazarjih Bližnjega vzhoda
Oskar Habianič
(
i L
za kako uro in si skušal predstavljati trgovce iz Kašgarja (Kitajska), Konstantinopla (danes Istanbul), iz nemških han-zeatskih mest. Hindustana, kot še danes
Marv-i-Shahjahan, Merv, Kraljica sveta (Turkmenistan)
Naravne lepote Pamiria
ovce
Branjevke na bazarju v Samarkandu

noAi^mber 2002
Pen
38 VESTNIK
»Bi soboška občina popejvala

, r**
/■
ali polž v solati (11)
njige
Knji
zgt
vtisov
in pripomb
so
zgodovinskega pomena. V njih res
niso zapisani odločilni dogodki nekega stoletja, kakšne revolucije, zapisani pa so drobni, a pomembni dogodki (istega časa, ki so v tem kraju soustvarjali zgodovino. Morali so biti tako pogumni, da so vzeli v roke knjigo in svinčnik ter zapisali. Morda je bila to nekoč le bežna misel, v trenutku in izzivu navdiha. Takrat povsem nepomembna ali nič posebnega bo z leti dobila svojo vrednost in tako moč, da nas bo vrnila v nekdanje čase. Saj pravijo, v trenutku, ko se nam dogajajo najpomembnejše stvari v življenju, se pogosto sploh ne zavedamo, kaj se nam dogaja.
državniki, tudi tuji, politiki, zvezdniki ... »Nikoli nisem našel primernega časa, kdaj bi jim ponudil knjigo Ko so gostje prišli, nisem hotel siliti v njih, potem se je nosila hrana in se mi tudi ni zdelo primerno, ho so odhajali, se jim je vedno tako mudilo ... Danes mi je morda zaradi tega res žal-
Tudi težak dan se lahko prijetno končna, v prijetni družbi in v gostilni pri Rajhu.
Ko z veseljem rečem: Pridem še!
Žal pa so jim prejšnjo knjigo vtisov gostje že odnesli, To pa ni prva gostilna, kjer smo se srečali s podobno težavo. Mi pri Penu knjige popisujemo, nekdo pa jih pridno nabira. Le kaj delajo z njimi doma?
Naš Naci bogovsko je postregel - to ni fraza, pri mizi nas prevzela strastna je ekstaza.
Ja ja, in pri njih se je (so)ustvarjala zgodovina. To sem lahko razbrala tudi iz pogovora, ko se nam je pridružil Ernest Ebenšpanger, eden od nekdanjih Murinih direktorjev. Z gospodom Rajhom sta skupaj listala po knjigi in obujala spomine -razbirala sta podpise, misli, ki so ju spomnili na dogodke in zgodbe. Vsega ne moremo objaviti’ Čeprav jaz preberem vsako misel, ki je kolikor toliko čitljivo napisana, mi je pri vsem tem mojem početju skrito nekaj zelo, zelo pomembnega. Ozadje, torej zgodba, ki se skriva za mislijo’ To mi je zelo žal.
Ko Slavko 6 X 10 je slavil pomladi, Rajh Naci novo knjigo kupil je, da gost vsak v tej knjigi bo navedel, kako v gostilni tej pil je inu jedel.
Samo pomislite, meni osebno zapisana
Tudi 60 let praznuje Mura, ki dobro v gospodarstvu naprej nam gura. Bi soboška občina popejvala crk, crk, če Mura slučajno povesila bi brk.
Zato vsi kličemo zdaj: Bog živi Muro, sicer vrag vzame gospodarstvo in kulturo.
Kar nekaj teksta pa je na račun primerjave Primorske in Prekmurja, mnogi iščejo skupne točke, ki povezujejo ti dve najbolj oddaljeni slovenski pokrajini. Pa saj jih res ni malo, nekdo ugotavlja;
Prekmurci in Primorci imamo nekaj skupnega. Daleč vidimo in se težko ustavimo. Če pa se, se v Prekmurju pri vas, Rajh.
Tokrat o hrani nismo posebej pisali, kajti že to veliko pove o zadovoljstvu, da so se večini piscev misli porajale v rimah. Nekaj že mora biti. Preizkusite!
Španova domačija, Moščanci
Ena od zanimivejših lokacij v Prekmurju pa je gotovo Španova domačija v Moš-čancih. Tudi pri njih smo odkrili knjigo vtisov, v njej pa smo lahko razbrali, da se pri njih ustavlja relativno pestra druščina, od domačih gostov, Slovencev in tudi tujcev. Le kje so slišali zanje in kako zaidejo tja gor?
Impresioniran sem bil nad hrano in bivanjem. Upam, da bo še več obiskovalcev prišlo in videlo ta izolirani, ampak prekrasni ruralni del Slovenije.
Upam, da si bodo zaželeli, da bi tukaj prenočili.

Knjigo vtisov nam je prijazno prinesel Domjan Heric.
misel “Bak je bil O. K «
ni pomenila čisto
Gostilna Rajh, Bakovci
-Knjigo vtisov in pripomb smo imeli vedno postavljeno na vidno mesto, ampak ji nikoli nismo posvečali posebne pozornosti in je ponujali gostom, je takoj ob srečanju povedal Ignac Rajh, gostilničar s tradicijo. Skupaj sva potem ugotavljala, da je to v bistvu škoda, saj so se pri njih v dolgoletni zgodovini ustavljali številni
nič. Ona dva pa sta se hudomušno nasmejala, kako je nekoč prišla skupina (z znanimi akterji), ki si je v tej gostilni naročila cvrtino. Da o drugih podrobnosti, kako je do tega prišlo, sploh ne razmišljamo. Ali pa (komentarje prepuščam vam!):
Gostom nad 90 kil ne servirajte.
Prepričana sem, da si pisec zgodovinskega besedila leta 1985 sploh ni zamišljal, kako aktualno bo njegovo sporočilo danes Morda je bil prerok:
To je moj zadnji dan v Sloveniji po enem tednu, ki sem ga preživel v tej deželi.
Bivanje je bilo čudovito, dobra hrana, luksuzne sobe in zelo topli in prijazni ljudje. Nikoli ne bom tega pozabil.
Takole pa je zapisal neki Parižan, ki se je pri njih ustavil, ko se je s kolesom iz Pariza podal na Poljsko. Ampak Prekmurja ne odkrivajo samo tujci, tudi Slovenci ga velikokrat na novo odkrivajo in raziskujejo najmanj znan kotiček svoje domovine.
Hvala za gostoljubnost in zelo dobro hrano. Goričko je kraj, ki naj si ga na kolesu ogleda čim več ljudi.
Ne bo vam žal.
>1 •'
'. v
Obujanje prijetnih spominov. Iz drobnih zapisanih misli so no slo jo le cele zgodbe. Na fotografiji sto Naci Rajh in Ernest Ebenšponger.


V solati!
Povejte na Penov glas!
Vabimo tudi vse vas, dragi bralci in bralke našega časopisa, da nam zaupate svoje vtise o doživetjih v lokalih ali na javnih mestih. Lahko je kaj lepega, ste kje prav posebno dobro jedli ali pa so vas sprejeli prijazni ljudje, so vas morda rešili iz nerodnega položaja. Prav gotovo pa še vam je zgodilo tudi kaj takega, kar gostilnam ni ravno v ponos. Morda takrat niste imeli poguma, da hi to zapisali ali komu povedali. To lahko storite sedaj in na ves Penov glas poveste svoje. Dobro in slabo, vse skupaj lahko pripomore k izboljšanju kakovosti ponudbe v naših lokalih. Napišite nam, kakšen je bil vaš polž v solati!
Španova domačija in predvsem dobri ljudje, ki v njej delajo, so nama postregli z lepimi počitnicami ter dali potrebnega navdiha, da se bomo sem še vračali.
Pohani. picek je bil dober, šalata ttij, palačinke s šatojem pa najboakše

Vaše vtise, pritožbe, pohvale in pripombe čakamo na naš naslov: za Polž v solati, Pen, Podjetje za informiranje, 9000 Murska Sobota, ali po elektronski pošti Nana.rr@p-inf.si
V manjših gostilnicah, turističnih kmetijah ljudje, ki prihajajo sem iz drugih koncev, najpogosteje odkrivajo tipično Prekmurje, tu jih navdahne povest o dobrih ljudeh, dobra hrana, gostoljubnost, lepa pokrajina... ampak naj je to le temelj, da bi spoznali še kaj več.
Kitko Klub,
Murska Sobota
v plesnem centru Fitko Klub v Murski Soboti so si knjigo predlogov, pritožb in pohval omislili pred enim letom. »Občutek sem imela, da bi ljudje kaj povedali, pa si ne upajo na glas.
Zato se mi je zdelo primerno, da uvedemo knjigo vtisov, ki jo pustimo pri vhodu, naši plesalci ali pa starši pa lahko potem, tudi brez imena, napišejo svoje predloge in pripombe,« nam je povedala Klavdija Grkman Zrim.
Klavdija, ti si naša in mi smo tvoji.
Že na prvi pogled se vidi, da v njej najpogosteje pustijo svoje vtise prav najmlajši
Mlade plesalke in tudi plesalci so še posebno iskreni in čustveni, to pa tudi pomeni, da znajo pohvaliti iz srca:
Tadeja, radi te imamo in nikamor te ne damo. Hvala za tvoj trud.
Nina je najboljša plesalka in učiteljica na celem svetu, ker je polena, lepa... radi te imamo.
Če bomo zabeležili današnje dogodke, se bodo tl vtisnili v spomin Najsi bodo pripombe ali predlogi ali pa le misel, da imaš nekoga rad.
Pa naj bo to naš predlog, če je nekomu težko povedati, da ga imaš rad, napišite na list papirja.

LJ J z''

Vfrec,



itlTivr^ t
d.'J
tAILBKtlA T
A. Nana Rituper Rodež
I

• J
Ti
.. OUl
/llfšrt (K
pwr


[
1*
V Filko Klubu v Murski Soboti najmlojši najbolj iskreno zapišejo svoje vtise.



VESmiKsg.
Pen
november 2002
Nekateri svojci umrlega Slavka Pertocija ne verjamejo, da je šlo za nesrečo...
I
I
X-b
I
P
'I
I
II
I
l
I
I

I
I
i
OSTE BAKAL

Soproga verjame
policistom in pravosodju
ovzročitelj prometne nesreče M. B. je že odslužil zaporno kazen in ostal zaradi
dogodka brez zaposlitve v Slovenski vojski; soprogi Dragici se je življenje obrnilo na glavo, posebej žal pa ji je, da se ne morejo dogovoriti o zapuščini...
Prvi del zgodbe, ki seje začela 20 decem-
bra 1995, ko je po uradnih podatkih
v
prometni nesreči umrl takrat 41-letni Slavko Pertoci, podjetnik iz Černelavcev pri Murski Soboti, smo začeli obnavljati prejšnji mesec, ker zadeva vsaj pri nekaterih njegovih svojcih in sorodnikih še ni končana. Že ste izvedeti, kaj o celotni zadevi menijo nekateri sorodniki pokojnega Pertocija, ter tudi del izpovedi voznika osebnega avtomobila M B., ki je povzročil nesrečo, v kateri je Slavko umrl. Tokrat pa nadaljujemo z njegovo izpovedjo, posebno zanimiva pa je izjava pokojnikove soproge Dragice, ki ima sedaj drug priimek Izpovedi so pomembne za osvetlitev dogodka, saj nekateri še vedno ne verjamejo, da je Slavko Pertoci tistega zimskega dne pred skoraj sedmimi leti umrl v prometni nesreči, zato so se odločili, da bodo skušah »zadevi priti do dna« prek medijev, A kot kažejo dejstva, ki smo jih uspeli odkriti, ko smo šli po sledeh dogodka, je zadeva, vsaj uradno, končana. Žal pa svojci, ki so se obrnili na podpisanega avtorja, niso bili seznanjeni niti s tem, da je bil povzročitelj nesreče na okrožnem sodišču v Murski Soboti že zdavnaj pravnomočno obsojen in je zaporno kazen ie prestal. Nam pa je to uradno potrdila tudi predsednica okrožnega sodišča v Murski Soboti, sodnica svetnica Marija Močan Rošker, ob tem pa smo se pogovarjali tudi s povzročiteljem nesreče M B., ki je zanikal prav vse namige, natolcevanja m govorice, da je šlo za nekaj drugega in ne za prometno nesrečo, ter nekatere trditve, da naj bi bil Pertoci mrtev že prej, ker naj bi bil pretepen do smrti ...
Pogovarjali smo se tudi z nekdanjo soprogo pokojnega Perocija, Dragico Bratkovič, ki nam je postregla z mnogimi koristnimi podatki, ki zadevo popolnoma osvetlijo. Sicer pa, je poleg preslane zaporne kazni je M. B., če odštejemo materialno, utrpel tudi hudo psihično kazen, ki je še danes in prebolel. Spomnil pase je tudi, kaj se je govorilo v času, ko se je nesreča pripetila, kajti tudi takrat so mnogi sumili, da je šlo za navadno prometno nesrečo. Svojci, najbrž razen nekdanje pokojnikove soproge Dragice, niso bili seznanjeni nili z obdukcijskim poročilom, izsledki policije, izjavami prič ipd Zato pa smo sami skušali zadevo nekoliko razvozlati, čeprav je to za nekatere kljub vsemu samo vnovično obujanje hudih spominov.
Naključno srečanje
se je končalo tragičng_____________
Izjemno zanimiv sogovornik je bil povzročitelj nesreče, v kateri je Slavko umrl, in sicer M B,, ki je bil že 20. 5. 1997 kaznovan po 325. členu 1. in 2 odstavka na osem mesecev
»Ne glede na vse odločno zanikam vsa natolcevanja in govorice, da naj bi bil pokojni Pertoci že prej mrtev in da bi ga že mrtvega prevažal v svojem prtljažniku, kamor ga je vrglo med nesrečo. To so izmišljotine in natolcevanja. Ne vem zaradi koga in česa je do vsega tega prihajalo.
Enako so tudi mediji nasedli vsem govoricam in so o tem pisali. Po nesreči sem bil sicer suspendiran in po preiskavi sem se spet vrnil na delo v Slovensko vojsko, kjer sem delal do končanja glavne obravnave in izrečene sodbe Zaradi visoke zaporne kazni sem potem izgubil službo v Slovenski vojski in so se zame in mojo družino začele nove velike težave Ponavljam, da gre za navadno prometno nesrečo, v kateri je žal umrl človek. Njega sem nekaj ur pred nesrečo prvič videl in tudi spoznal «
Zakaj se je Pertoci peljal z vami, čeprav je imel svoj avtomobil, in kje je pustil svoje vozilo?
»Tako je sam želel, in ko sem se že odločil, da na nagovarjanje kolegov grem zraven, nisem imel nič proti, da bi g^ peljal. Ne spomnim se glede njegovega avtomobila.

zaporne
kazni, ki )0 je tudi prestal. »Med
vožnjo iz Križevcev proti Veržeju smo naleteli na prometno nesrečo, katero so policisti že
obravnavali. Cesta ni bila zaprta. Zdi se mi.
da mi je neki policist mahal, da ni«j bi ustavil Ker je bilo pred mano neko vozilo, sem se mu skušal izogniti, toda po mokri cesti me je začelo zanašati in obračati Po tistem pa se
ničesar več ne spomnim, saj sem bil tudi sam poškodovan in so me nezavestnega odpeljali
v bolnišnico.
Vsekakor je bil poleg tudi
alkohol.«
Ko ste se zavedli in pozneje, ste gotovo slišali, kaj vse se je govorilo o dogodku?
s

s
i J h"5r'
1
i

-S.il*-*
"•J
Pokojni Slavko Pertoci z ženo Dragico.
I

toda mislim, da je znanec, ki je peljal njegov avtomobil, tega odpeljal do gostišča v Do-kležovje, kamor smo bdi vsi namenjeni. Moram po posebej poudarili, da nikoli nisem izjavil, da bi šlo za kakšnega avtostoparja, kot se je v tistem času govorilo in pisalo. Enako moram zanikali, da bi bila v avtomobilu kakšna pištola, kot so pisali nekateri časopisi, kajti v vojski velja pravilo, da se orožje ne nosi domov Res pa je, da sem imel pri sebi prazen tok za službeno pištolo.«
in zagotovil, da gre zgolj za nesrečo. Povedal mi je, da je bil na kraju nesreče in da Slavku sploh ni odredil preizkusa alkoholiziranosti, potrdil pa mi je tudi, da je imel Slavko zlomljeno vratno vreteno in počeno lobanjo. Enostavno mi je povedal, da bi imel tudi v primeru, če bi preživel, trajnfe posledice. Vprašala sem ga tudi po pištoli, ki so jo predvsem omenjali njegovi sorodniki in tudi mediji, a mi je odvrnil, da naj ne verjamem takšnim zlonamernim govoricam.
In to mi je največ pomenilo, da sem slišala iz ust človeka, ki je bil na kraju dogodka in ki je zadevo ocenil povsem strokovno in nepristransko«
Zakaj je po vašem prihajalo do zapletov?
»Največ težav je povzročala Slavkova hčerka iz prvega zakona, čeprav moram priznati, da sva s Slavkom ogromno pomagala njegovima otrokoma iz prvega zakona, nosila sva veliko finančno brčme, da sva ju vzdrževala Bilo je sploh težko, saj sva bila na vrhuncu ustvarjanja in sva imela zelo veliko posojil. Govorila sva si, kako bo treba še pet let potrpeti, da bova odplačala vsa posojila, in da bo pozneje lažje. Poleg kreditov v podjetju sva nekaj mesecev pred nesrečo (avgusta 1995, op p.) kupila nov avtomobil. Šlo je za avtomobil, vreden 7.000.000,00 tolarjev, in vse to je bil kredit, tako da je ob Slavkovi smrti, nekaj mesecev pozneje, vse to ostalo meni v breme. Enako je bilo tudi s firmo, ki smo jo gradili leta 1993, saj smo plačali samo tri anuitete, vse drugo pa je ostalo po moževi smrti, kar pomeni, da mi ni ostalo veliko bogastva, kot so nekateri tudi govorili
Zalo sem Slavkovi hčerki, ki je bila takral stara 18 let, vedno govorila, da naj ne verjame govoricam, ki so brez osnov Pokazala sem ji vse papirje, ki so potrjevali moje trditve o velikih dolgovih in kreditih. Dejala ml je samo, da ji lahko govorim, kar hočem, ona pa menda ve, kakšno je dejansko stanje. Res sem ji tudi pritrdila, daje premoženja veliko, toda premoženje, ki ni odplačano, ni veliko vredno. In zato lahko delimo samo tisto premoženje, ki je odplačano in za katero ni nobenih kreditnih ali kakšnih drugih terjatev. Odgovor na to je bil samo, da je v življenju poslušala samo svojega očeta ter da ne posluša svoje matere in tudi mene, še manj, ne bo poslušala
Večkrat sem na sodišču predlagala, saj je bilo v tistem času kar nekaj zapuščinskih razprav, da bi razdelili listo, kar je popisano in ocenjeno in zadevo končali. Oni pa so zahtevali samo denar Zaradi vsega so mi vzeli ogromno denarja, časa in predvsem živcev. Od avtomobila na kredit so hoteli svoj
delež in podobno. Toda sodišče je kol
za-
puščino upoštevalo samo tisti del, ki sva ga pred Slavkovo,smrtjo odplačala.”
Policisti in sodniki
so profesionalno opravili delo
Kako je z vozn i-kom, ki je pov-zročil nesrečo? »Kar se tiče voznika M B., ki
ie
peljal
a
Slavka v času nesreče, moram povedati, da
ga sploh ne poznam Kljub temu pa sem si takoj po nesreči dejala, da tega človeka ne bom tožila.
Meni noben denar ne more nadomestiti moje izgube in z nobenim denarjem ne bi čutila zadoščenja. Sploh mi denar nikoli ne bo vrnil tistega, kar sem s Slavkom izgubila. Svoje izgube še danes nisem preživela in prebolela in je gotovo kmalu ne bom. Mislim, da bi mi mogoče bistveno več pomenilo, če bi ta človek prišel k meni in mi povedal: Pili smo in se je zgodilo. Zato priporočam vsem, ki se jim pripeti kaj podobnega, da naj ravnajo na takšen način, kajti to je bistveno več, kot da bi mogoče dobila kakšno denarno odškodnino.«
Verjela je preiskovalnemu sodniku
Soproga pokojnega Pertocija, mag. farmacije Dragica Bratkovič, specialistka obli kovanja zdravil, nam je potrdila, da je bilo v tistem času dejansko veliko takšnih in drugačnih govoric.»... zato mi celotna zadeva nikakor ni dala miru in sem takoj potem, ko smo Slavka pokopali, poklicala preisko valnega sodnika. Bilo je ravno na božič in sem ga po opravičilu, da kličem ravno na takšen praznik, vprašala o vsem. Dejal mi je samo.
da sem glede govoric lahko povsem mirna, • govoricami ne.«
Posebej so vas menda prizadele različne govorice?
»O zadevi je vse jasno, zalo govorice dol. govorice gor, jaz verjamem samo ljudem, ki so vodili postopek in so bili na kraju dogodka. Prepričana sem, da so svoje delo opravili korektno in profesionalno.
Med preiskovalci je bil tudi policist - hišni prijatelj, ki je komaj po papirjih spoznal, za koga gre v nesreči Vsekakor nam je vsem, še zlasti meni, zelo žal, da je do nesreče sploh prišlo, toda tukaj se potem nič ni moglo spremepiti. TVidi s takšnimi in drugačnimi
Vsi niso menili tako?
»Tako je. Prejšnja Slavkova žena in otroka so me silili, da naj vložim tožbo, češ da bi otroka lahko prejemala nekakšno rento Toda kako? Saj sem vedela, da so tudi oni več kot težko živeli, pa še z majhnim otrokom sta bila. V takšne igre nisem hotela iti in nikoli ne bom. Za noben denar nikoli ne grem uničili nikogar, saj si je M B z dogodkom že sam podpisal največjo sodbo za vse življenje in mu nobena druga ni bila potrebna. Mogoče pa je vse to pripeljalo do takšnih in drugačnih govoric ter tudi do sovražnosti do mene. Sicer pa največ, kar sem od njega pričakovala in tudi danes pričakujem, je, dahi prišel k meni in mi dejal: Oprosti, pili smo, bdi smo pijani in se je zgodilo.
Jaz vem, da je bilo tako, saj je Slavko v družbi rad popil. To so bili prijatelji m razumem, da so spili nekoliko več. Slavko se je redko napil, a ko se je to zgodilo, ni želel in ni bil sposoben peljati svojega avtomobila Mogoče bi bilo bolje, če bi se sam peljal, a kaj vemo M. B je za svoje dejanje že odgovarjal pred sodiščem in jaz ne mislim zadeve dodatno zapletali«
S starši nekdanjega maža pa ste se razšli?
"Nisem zapustila njegovih staršev in svojcev po lastni volji Tri mesece po Slavkovi smrti sem imela operacijo hrbtenice. Ostala sem sama v hiši, saj sem prišla tako daleč, da nisem mogla za sabo pospraviti mize Nisem vedela, kaj bo z mano, za vsako opravilo, bodisi da mi je kdo prinesel m priključil plin ali naredil karkoli drugega, sem morala prosili svoje svojce in prijatelje. Slavkova starša pa sta se že prej postavila na stran njegovih otrok in tako se je vse skupaj začelo. Vse to je tudi pripeljalo do nesoglasij In do dejstva, da zapuščinska razprava še danes ni končana
Ze lani sem na sodišču dejala, da ne bom več sama delala in tako dvigovala vrednosti vinograda. Imela sem že kupca, ki bi njun delež kupil za 25.000 mark, a kaj, ko jima je to premalo je še dejala Dragica Bratkovič, ki sicer obžaluje, da je moralo priti do »resnice« v primeru njenega pokojnega moža prek medijev, po drugi strani pa je boljše, da sla se o zadevi izjasnili obe strani.
november 2002
Pen
40 VESTNIK
O prekmurskih Slovencih
o narodopisni in jezikovni
razdelitvi
prekmurskih
Slovencev sem si pridobil iz ljudskega govora tale pregled;
•Bomeeče« (bomecke v gornjem in srednjem govoru, bojneeje v južnem) so prebivalci vasi Slovenska ves. Spougnji. Gotimji Sinik. Čopence. Dolence. Stevanovce in v njihovi bližini. V njihovem jeziku, zlasti v Slovenski vesi, moremo ugotoviti mnogo zanimivih in važnih posebnosti, npr, - da omenimo le eno - v Slovenski vesi in okolici govore tudi ženske o sebi v moškem spolu: »gja sam ŠOU, un je šou« lahko reče o sebi moški in ženska. Enako sem opazoval še v jeziku prebivalstva v Mačkovcih, Otovcih in Stanjovcih ter okolici. Vsekakor je to tak dušeslovni pojav, kakršnih so v slovanskih jezikih raziskovalci duševnosti in jezika odkrih le malo.
Zanimivo je pripovedno izročilo, ki še danes živi med ljudstvom in je zvezi z vasjo Stanjofce ter z njenim imenom. Ta pripovedka takole razlaga ime te vasi: »da so Slo venci na te kraje prišli, te so dprvin f Stanjofei stanoli: tou je te biiu te velki stan; te mali stan so pa prej f Kuštanovci držah. Od tec so se, poton ras-
" r- - . I
plodili po slovenski brigaj i do-linaj. Ali tou je že davnok - dav-nok bilou, lejko šče več kak gje-zero pet stou leit..«
»Bakargje (bakarge, bakar-je}«: s tem imenom nazivajo nekateri tiste Slovence, ki s kravami obdelujejo zemljo ("šteri z bakmi, s kravami or-gjejo«), tedaj prebivalce gričevnatih, hribovitih krajev, zlasti »bomeeče« radi imenujejo tako Slovence, ki prebivajo južno od njih: prebivalce krajev Sveti Djiiri, Slaveče, Sotina, Večes-lafce, Grad, Otofce itd. Po mnenju drugih pa nas vodi izvor imena »bakargje« v dobo zemljiškega podložništva: »,.. pri Gradi je biiu nigda sveita en grof, poimeni nikši Vakar; lid* gje, šteri so k njemi na gos-podčino (tlako) odili, so ga zvali za Bakara, a uni sami so se pa zvali odnjega bakargje, kak ki njemi slišijo ..«.
»Ravenci (rovenci; rave-nec)«: prebivalci ravnine, ki se pričenja pri Cankovi, približno do Sobote: vasi Skakofce, Krajna, Polaince itd. V njihovem jeziku je dokaj tujk, zlasti nemških. Zaradi tega je njih besedni zaklad glede izvirnih besed najbolj reven.
»Dolenci (dolinči, dolinec)«: prebivalci doline; ljudstvo rav-
nine proti Soboti in Beltincem, vključno s soboško okolico. Njih jezik označuje pogostejša raba dvoglasnikov (delao - delo, gledao - gledo, nabrao -nabro itd.)
»Goričanci (goričanec, gori-ček, gorički vrhe, goričanka)«: »ki po brigaj, po goraj prebivajo« okoli krajev Sveti Sebeš-čan, Vadarce, Bodonce, Van.e-če, Moščance, Dankofce, Ktiš-tanofce, Prosečka ves, Addonce itd O njih šaljivo pravi ljudska pesem, da
Zdvec je gorički sin, sldtko Vince pije, ddre trbei plačati, teše fšumo skrije.
Njihov jezik je razmeroma najčistejši, besedni zaklad naj bogatejši,
»Ledaščargje (ledaščarge)«: okoulik Ledave - prebivalci vasi na ravnini ob reki Ledavi: Topoloufce, Strukovce, Pužaf-ce itd.
»Marki (marko, markec)«: ljudstvo v krajih Rakičan, Beltince, Bratonce, Odrijance, Bistrica, Črenslofce in v njih okobci. Ko sem poizvedoval o izvoru tega ljudskega poimenovanja, so mi odgovorili, da , "Zato se zovejo marki, ar je sakšemi driigomi Marko, Markec ime«. Najbrž je tu nastala
HOROSKOPfiTV I PnpravJ/a: Ag-encj/a Hog'od
Spomenik Avgustu Povlu no Cankovi
tudi krasna balada »Marko skače " Ljudstvo zelo rado poje, tako da je prav tu slišati iz ljudskih ust največ popevk, romanc in balad. V njihovem vsakdanjem življenju sta jim neločljiva spremljevalca -turba in bat. Tudi v cerkev so nekdaj hodili s torbo, s čimer se "Slovenskega kmeta pesen« samozavestno baha:
Ci nedela pride, gjopo si te odenem i na pleča vriem turbo, k mesi tak idem.
Njihov jezik označujeta zlasti dve lastnosti: I j ostane največkrat čist, tudi za soglasniki; 2. v nekaterih besedah, zlasti v enozlotnicah, izgovarjajo mesto labialnega 1 dolg ilabialni a (san - sm, man - mm itd ).
Knjigo Geografijo Slovenije se no zadnjih straneh dotika (udi narodopisne (jezikovne) delitve Prekmurja. Pri tem pa avtorji niso imeli vedno srečne roke. Naslanjali so se na mnenja, brez prave strokovne podlage. To je vzrok, da sem se obrnil no dr. Vilka Novoko, urednike Slovenske krajine iz leta 1935. Dovolil je ponatis razprave Avgusta Pavla o Prekmurskih Slovencih, ki obravnava II norodopisno (jezikovno) delitev po strokovnem pristopu.
Prof. Ludvik Olas II Strokovni članek, s pripombomi dr. Vilko Novaka, objavljomo v celoti.
Ker prebivajo v bbžini madžarske meje, je poleg hrvatskega vpliva močan tudi madžarski vpliv.
»Rekaške (rekašče)" prebivajo jugozahodno od »Markov« (Bakofce, Kroug itd ); naziv je zbadljivka »ar skoron sakši krof nosi«.
»Morčargje (miirčarge)«: prebivalci v vaseh ob bregu Mure (Mora)
'Varašanki, varašanci« (=
meščani): naziv prebivalcev vasi Turnišče, ki je bila po ljudskem izročilu pred turškim gospodstvom poljsko mesto z velikim prometom.
Cankovsko narečje se razprostira zahodno od jezikovnega okoliša "Ravencev" in v neposredni soseščini štajerske meje. Cankova sama je približno tri četrt ure oddaljena od nemškega mesteca Radgone ob obmejnem potoku Kučnici. Krog in krog leže vasi s popolnoma slovenskim prebivalstvom: Koroufce, Goronce, Črnce, Krašče, Topoloufce,
i
Skakofce; prebivalci skoro vseh teh vasi pripadajo »Ra vencem". Onstran Kučnice ji ležita najbliže dve štajersko-slovenski vasi: Zankoufce in Gorca. Obe se začenjata močno ponemčevati; njiju prebivalstvo brez vsake težave razume prebivalce Cankove, dasi se njihova štajerščina, narečje slovenščine, v marsičem razlikuje od naše slovenščine.
Potemtakem se torej srečujejo na Cankovi trije tuji vplivi: I. prek Radgone močan nemški lok, ki se v cankovskem narečju zlasti opazno kaže v besednem zakladu; 2. vpliv narečja slovenskih vasi, ležečih onstran Kučnice; 3. madžarščina v upravi in šoU pa samo po sebi umevno vpliva najbolj močno na besedni zaklad.
Iz uvoda v A vashidegkuti szloven (vend) nyelvjaras hangtana (Budapesl 1909), str. 3-5, prevedel Vilko Novak,
(Opomba prevajalca: Krajevna imena so zapisana v cankovskem narečju)
Od23. novembra do 24, decembra

za mlade od 6. do 96. leta, ki priznavajo ljubezen
p
OVEN
(21. III. - 20. IV.|
ri vsakem delu, ki se ga lotite, bodite dosledni, drugače
z
LEV
(23. VII. - 22. VIIL)
adeva se bo uspešno koAčala, če boste ohranili zdravo
s
STRELEC
(22.XI.-21. XIL)
te na pravi poti, le tako naprej! Lahko se lotite še česa
boste preveč izgubili. Nekaj novega bo vplivalo, da bo delovni zagon nekoliko popustil, kljub temu pa so trenutno velike možnosti za uveljavitev na delovnem mestu. Iskanje novih možnosti bo naporno, spoznanja vam bodo godila. Pretijo finančne težave. Nekdo se izdaja za prijatelja, pa to ni! Malo več discipline pri izbiri hrane!
pamet in se ne boste preveč vmešavali. Izbirali boste, vendar brez užitka, saj boste ugotovili, da gre življenje redkokdaj po načrtu. Na koncu boste vseeno nekaj izvlekli. V drugi polovici meseca več energije. Takrat boste z lahkoto opravili marsikatero nalogo in blesteli boste med kolegi. Mogoče boste odpotovali in tam srečali osebo, ki bo marsikaj spremenila.
BIK

novega. V odnosih z najbližjimi se lahko nekoliko sprostite. Idej bo veliko, da vas bo kar razganjalo, vendar bodo nekoliko nenavadne, zato v okolici ne bodo ravno dobro sprejete. Glede na ta mesec nič čudnega, da boste stvarem želeli priti do dna, se osvoboditi starih pogledov in začeti nov ciklus. Nekaj skrivnostnega in mističnega Zdravje in vitalnost zagotov-
(21. IV-21. V.)
o boste v sebi začutili nemiren duh. bo dobro, če ga boste malo krotili. Prevet bi vas gnal in v nevarne vode popeljal. Razmišljanje o nastalem problemu vas bo dokaj obremenilo in slabo vplivalo na delo. Vlaganje napora v obrobne zadeve je izguba časa in brez koristi. Zavetje v čustvih in razmišljanju vam bo dobro delo. Če ste v ljubezni doživeli razočaranje, ga november ne bo pozdravil
Z
DEVICA
(23. Vlil. - 22. IX.)
a nov začetek nikoli ni prepozno. Eno so izgovori,
drugo spopad z resnico. To drugo je težje, vendar bo edino to prineslo drugačen pogled na zadeve. Novi ljudje okrog vas bodo prišli z določenimi nameni Delo bo teklo gladko, čeprav vas bo nekdo oviral in vam celo metal polena pod noge. Precej srečen mesec, čeprav boste še vedno pridno delali, ko se bodo drugi zabavali. Nova razmerja med kolegi se bodo obrnila
V-
KOZOROG
Ijena.
(22. XII. - 20.1.)
1'precej problemov boste sposobni rešiti mimogrede, kar bo nekatere čudilo. Sporočilo bo v bistvu koristna informacija. Pri čustvih počasi in previdno. Dejanja bodo prehitevala misli, zato ne bo šlo vse po ustaljenih tirnicah. Obdobje bo precej nestanovitno, vendar ga boste znali prebroditi. V ljubezni zanimiva spoznanja - tudi to, da pravih čustev ne smete zatajiti. Dinamično, do konca naporno, vendar
Z
DVOJČKA
(22. V. - 21. VI.)
aplet se bo končal drugače, kot pričakujete Precej bo
odvisno od vaših besed Ko boste imeli priložnost, jo izkoristite in se izpovejte Delajte tisto, kar vas zanima in predvsem sami Uspešno bo, vendar pazite, da pri tekočih zadevah ne naredite preveč zaostanka. V ljubezni nered. Precej prijateljev, zabave in tudi kakšno ponočevanje. Če boste žalostni, vas tehtnica ali bik ne bosta potolažila.
I
RAK
(22. VI. - 22. VII.)
^^akor koli bo potekalo, svojih sposobnosti ne skrivajte, ker vam jih nihče ne more ukrasti. Predlog vzemite resno, ker je dober! Drugi vam bodo nekaj vsUjevali, za kar boste vedeli, da ni prav. Bodite diplomat in dosegli boste svoje. Čustveno življenje bo plulo med številnimi čermi. Modrost je, kdaj nehati. Čas je naklonjen, da se vrinete v prvo vrsto. V zamracenem delu prostora boste spoznali novo ljubezen.
vam v prid
I
u
EHTNIC
B ■
z energijo
(23. IX. - 22. X.)
onkurenca bo in tudi različni interesi. Za miren
spanec se bo treba potruditi Nemogoče se ne more zgodili. Potekalo bo drugače, kot ste si zamislili, vendar boste na koncu zadovoljni. Pomanjkanje samozavesti sredi meseca bo lahko nevarno. Sreča s tistimi, ki so vam blizu. Proti koncu meseca se bodo okrepila čustva, zato pazite na svoje izjave Ne pozabite skrbeti za telo.
J
ŠKORPIJON
(23. X. - 21. XI.)
rišel je ugoden čas, da pokažete svoje, vendar pazite, da
vas to ne oddalji od skupine Čustveno boste na mestu. Prodorni boste in odločni. Vedeti morate, kaj hočete, in uspeh bo že skoraj zagotovljen. Na splošno je to vaš najboljši mesec leta. Kljub ležernosti, očarljivosti in prilagodljivosti morate biti pripravljeni na vse, kajti mesec pred vami prinaša spremembe, ki ob vsem dobrem lahko kaj zapletejo
z
VODNAR
(21.1. - 19. n.)
adeve se zapletajo, zato je pomembno, da ohranite
mirno kri in ne ukrepate prenagljeno, ker ne morete veliko vplivati. Če dobro premislite, še zmeraj ni tako hudo V odnosih z okoljem nekaj zapletov, prej po vaši krivdi kot ne Odločitev bo nujna, vendar: zavarujte si hrbet! Priporočamo posvet! Proslavljanje bo prekinjeno, a boste vzdržali vse pritiske in v prijazni družbi pozabili vse težave.
RIBI
(20. II. - 20. III.)
skali boste nekaj novega, ker vas rutina dolgočasi. Pred vami je obdobje, ko boste v vsakem trenutku vedeli, kaj morate
storili. Stresno bo predvsem zaradi rokov in časovnih stisk Informacija bo dosegljiva, le potruditi se je treba. V nekem obdobju se boste oddaljili od realnosti, kar bo v bistvu sprostitev in ne bo imelo hujših posledic. Novo leto pričakajte drugače Ljubezen: zaradi hudomušne neresnosti se lahko zaplete.
P^n
PcD je, kratko rečeno, Vesioikova. mesečna priloga in ima tudi sicer zvezo z naravnim mesečnim ciklusom. Ustanovljen je bil, da bk v skladu z ImeDom in asodadjanii, učinkoval kot časopisni pen (tnalol in penetrantnež (prodlralecl ter bil poln fotografib kakor se za tabloid spodobi.
Izdafa ga Podletie za informiranle. Odgovor ni urednik matičnega časopisa le Janko Volek, uredniki Pena so Bolan P^k, Jože Rituper in Irma Benko. Obl ih uje ga Endre Conter, za fotogranie skrbUa Nalaša Juhnov In Jurc Zauneker, lehiorira Nevenka Emri. Računalniško ga oblikuje Robert J. Kovač. Za Pen ni posebne narocnlnel
P^n
VESTNIK 41
Pen
november 2002
Jaz vem, kako je imeti
Vaša čustva
Za otroštvo brez
nasilja in zlorab
strah v kosteh
I
Daj mi miri, Zbežal bom. Ubil se bom!. Ne zdržim več... je le nekaj stavkov iz besednjaka mladih, ki jih lahko slišimo vsepovsod Ne uporabljajo jih samo zato, ker so tako slišali pri odraslih, ampak predvsem za to, ker tako čutijo. In o teh stiskah, o nasilju med vrstniki in nad vrstniki so se-pogovarjali na 13. medobčinskem otroškem parlamentu v Radencih, O svojih zanimivih in pretresljivih ugotovitvah so govorih predstavniki vseh sedmih osnovnih šol. Škoda edino, da tistih, ki nasilje povzročajo, ni bilo zraven.
Predstavniki osnovne šole Sveti Jurij so povedah, da si mladi ne želijo biti predmet zlorab in si ne želijo, da bi drugi v njih zbujali občutek strahu, žal pa se vedno znova pojavljajo novi zastrahovalci. Na šoli so opravili tudi anketo o tem, kje in kako osnovnošolci doživljajo nasilje. Vzrok za nasilje, ki se dogaja v šoli, pa so našli tudi v domači družini. »Če so težave v družini,« pravijo, se tudi otroci odzivajo z jezo in besom. Kar se nasilja tiče, je največ fizičnega nasilja in ustrahovanj. Posebej pa so poudarili, da se starejši učenci pogosto izživljajo nad mlajšimi; porivajo jih na straniščih, izsiljujejo denar, podijo z igrišča, skrivajo torbe ... Ugotovili so, da so žal mladi pred nasiljem velikokrat nemočni, zato upajo, da bodo čim manj deležni nasilja drugega.
Odrasli dajejo slab zgled
Učenci osnovne šole dr. Janka Šlebingerja pa so opozorili na nasilje nad živalmi. Sami so priča nasilju in občutkom strahu, ki ga doživljajo živali, ko jih peljejo v bližnjo tovarno Učenci apaške osnovne šole so nastopili s plesno točko, v kateri so predstavili različne obraze nasilja - žalost, jeza, jok, razočaranje .. Predstavnice radenske osnovne šole pa nismo videli, lahko smo jo le slišali. Povedala nam je zgodbo o modricah in tudi drugačnih



ts.-.
J
. v
06
■
It





bolečinah, ponižanju, zavračanju Ustih, ki bi jo morali imeti radi ... Opozorila nas je, da marsikdo med mladimi ve, kaj pomeni imeti strah v kosteh Negovski osmošolci so opozorili na nasilje v vojni, in da prav otroci v vojni najbolj trpijo. -Strah me je, ko pišemo altko sem vprašana, kako pa mora biti strah šele otroka, ki je v vojni?« Sedmošolci so ugotavljali, da se prepiramo povsod, doma, v šoli, med vrstniki, s starši. Opozorili pa so tudi na to, da je nasilnežev preveč, da so povsod in da'so zaradi njih tudi odmori všeč samo nekaterim. Mnogi učenci zaradi tega hodijo s strahom v šolo, saj se bojijo. Zaradi tega raje ostajajo doma in se pretvarjajo, da jih kaj boli ali da so zboleli. Nasilje je velikokrat naš spremljevalec, odrasli pa žal mladim in otrokom dajejo slab zgled.
Že risanke naiežiio dlako
»Nič presenetljivega ni, da se nasilje začne že v vrtcu, ko pa so nekatere risanke tako
t.
■(



nasilne, da se ti naježijo dlake,« so ugotavljali radgonski osnovnošolci. Osredotočili so se tudi na nasilje v družini. Starši pritiskajo na otroke, še posebno zaradi ocen. Če domov prinesejo slabo oceno, so tepeni, poniževani, zato se zaprejo vase in postanejo nesamozavestni. Vsi otroci pa si želijo srečno in varno družino. Mladi so se*zavzeli za to, da bi se več govorko o nasilju, saj je nasilje velik problem. Mladi že govorijo o nasilju, ampak ne dovolj in ne na glas. Kajti za vsakim nasiljem se skriva tudi ponižanje, strah, kaj bodo drugi rekli, mi bodo verjeli, mi bodo pomagali ah pa bom potem samo objekt nadaljnjega in še hujšega posmehovanja in še večjega nasilja. Mnogi raje molčijo, zato me ob tem najbolj zanima, ali odrasli v otroških očeh prepoznamo strah, ali v njihovih kretnja in drži prepoznamo stisko, jim pomagamo, ko čutimo, da je nekaj narobe, ah pa ob vsem skupaj le zamižimo in gremo mimo?
A. Nana Rituper Rodež
I'
Prejšnji petek sem te spet videla z njo. Kako bahavo sta prišla notri in se držala za roke, videti sta bila kot najbolj zaljubljen par na tem svetu. Šel si hladno mimo mene. Kot da me le bežno poznaš. Bolje rečeno, kot da sva se nekoč nekje že srečala. Komaj da si me pozdravil. Potem pa si vso svojo pozornost namenil samo njej. Le koga vlečeš za nos?
Samo nekaj dni nazaj pa si bil z menoj, me objemal, poljubljal in govoril, da ljubiš samo mene. Da imaš njo zaradi ’>fore<^, mene pa da resnično ljubiš in da boš z njo šel narazen. Verjela sem tvojim lažem in sladkim besedam. Potem pa te zagledam z njo, oba noro zaljubljena in z ničemer nisi pokazal, da bi vidva šla narazen.
Jaz neumnica pa sem ti verjela in ti pustila, da me izkoriščaš. Bodi z njo, ampak ne kliči me več po telefonu in ne joči mi na kolenih, da me potrebuješ in da ti edino jaz kaj pomenim. Res sem ti bila dolgo prijateljica, ampak ti nisem več. Sam si izbral.
Jasmina
Vaše pesmi
Generacija, ki ukinja nasilje
■ N
asilje je povsod okrog nas, včasih je očitno, včasih bolj prikrito. Nasilna dejanja pa nikomur niso v korist, kajti nasilje poraja novo nasilje in povzroča občutek strahu, žalosti, ponižanja ... Da to ne vodi nikamor, vedo že mladi, zato že sami naredijo
marsikaj, da bi bilo razpoloženje med njimi boljše.
Aleksandra Geder, 8 razred. Osnovna šola G. Radgona:
Spolno nasilje ni samo spolno nadlegovanje, ampak so spolno nasilje tudi opolzke šale, nezaželeni pogledi in dotiki. Pri nas na šoli je prišlo do otipavanja, ko so dečki začeli otipavali dekleta. To smo povedale razredničarki, ona pa je takoj posredovala in s pomočjo socialne delavke in ravnatelja so se težave rešile. Fantje zdaj tega ne počnejo več. Mislim pa, da je starše treba opozoriti, da morajo biti zelo pozorni na virtualno nasilje in na pornografijo na internetu Tudi internetne kiepetalnice in srečanja z (ne)-znanci iz klepetalnic niso čisto nedolžna reč.
Matej Lipaj, 8 razred Osnovna šola Kapela:
Sem v osmem fazredu in mi smo generacija, ki je ukinila nasilje. Smo bolj družabni in mlajšim radi dajemo dober zgled. V preteklih letih pa je bilo drugače, ko sem bil v nižjih razredih, sem bil priča, kako so starejši izsiljevali mlajše fante in tudi dekleta za denar, jih zbadali, se izživljali nad njimi in jih tudi spolno nadlegovali. Mi smo želeli biti drugačni, zato smo se odločili, da bomo spremenili zglede iz preteklih let. Prepričan sem, da nas mlajši zaradi tega še bolj spoštujejo, razpoloženje na šoli pa je veliko boljše.
Vladimir Rantašar predsednik DPM Radenci:
Prepričan sem, da je verbalnega nasilja med otroki še več kot fizičnega. Verbalnega nasilja pa se otroci velikokrat naučijo doma. Tako kot se pogovarjajo doma in kot slišijo, se potem sami pogovarjajo med vrstniki. Posnemajo pa obnašanje svojih staršev. Če se spomnim nazaj, je tudi nekoč obstajalo nasilje, ampak se o tem ni toliko govorilo, kot se govori danes. Morda nasilja tudi nismo tako prepoznali, otroci pa so vse skupaj tiho prenašali in trpeli, K slabšemu stanju med vrstniki pa danes pripomorejo tpdi slabo gospodarsko stanje, nezaposlenost, alkoholizem, napetosti v družini...
Mitja Kur, 7. razred, in Maja Grajfoner, 8 razred, Negova:
Čeprav je odmor namenjen za sprostitev, se ga vsi otroci ne veselijo. Bojijo se ga. Saj se ravno v odmorih najpogosteje pojavlja nasilje - starejši učenci izsiljujejo mlajše, padajo grde besede, zahtevajo tudi denar. Nasilni so tako do fantov kot do deklic, ponavadi pa izsiljujejo slabše od sebe, močnejših si ne upajo.
Najbolj problematični
so
posamezni fantje, ki se s takšnim obnašanjem delajo .frajerje'. O tem obvestimo učitelje, potem se s fanti pogovarjamo, ampak ugotavljamo, da je tako, kot je doma v družini, tudi na šoli,
f A. Nana Rituper Ro dež

Le ti, Dominik
Le ti mi lahko daš, kar /e sreča za oba. Le ti prav dobro veš. kaj čuti moje srce. Le ti tako dišiš, da vzbuja čute.
Le ti zaslutil boš, kako mi je hudo. Le ti boš vedno tu, z mano v mojem srcu.
Janja
I
Okus po kavi______________________
človek v objemu
zimskih presenečenj.
Turčija, sanje na morju.
Milka, najboljše udobje, adijo, brezmejnost,	.
pišem za cilj.
Zelo izobraženo potovanje z angelčki v žepih.
Nepremagljive ljubke jedi za čedalje manjši kolač	'
brez težnosti.
Martina Sebok
Poljub v slovo
Naj bom vedno zapisana v tvojem srcu, naj nihče ne ukrade tega delčka srca, kamor sem bila tisto noč shranjena.
Želela sem si ob tebi za vedno ostati, tvoje srce le zase imeti, a ti tega nisi želel... Odšel si proč od mene, sedaj kot tujec mimo mene hitiš, gledaš me, kot da me ni. Poljubila sem te v slovo, a vedela takrat nisem, da tebe k meni več nazaj nikoli ne bo in da je bil to poljub za slovo.
Na Vestnik nam pošljite kakšne zanimive fotografije z vaših »žurov. zabav, koncertov in trenutkov, ko ste se imeli lepo Radi bi objavili nekaj vaših najboli norih trenutkov mladosti Veseli pa bomo vseh vaših pripomb mnenj, pisem o vaših čustvih ter vsega, kar vam leži na duši. Pišite nam o tem, kar se vam dogaja, pa bi morali tudi drugi za to vedeti. Napišite nam tudi, kaj želite, da bi se vam dogajalo Naš naslov je- Vestnik, Podjetje za informiranje. Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, ah po elektronski pošti; Nasceni@hotmail.com Rubriko uredila; A. Nana Rituper Rodez
* *
november 2002
Pen
42 VESTNIK
Očka Tom Jones Ve se, kdo
nosi hlače
Oče Tom, ki še vedno ni p o vsem prepričon in moti z J on at-hanom
Novica poznavalcev menda ni presenetila: pevec Tom Jones (62) ima nezakonskega otroka! Tom ga zaenkrat še ni priznal, vendar pravijo, da se bo to prej ali slej moralo zgoditi. Pred 15 leti se je Tiger v nekem newyorškem hotelu ljubil z manekenko Katheryne Berkery. Posledica te ljubezni je, kot zdaj trdi njegova mama, 15-letni Jonathan, Uradna DNA-analiza pravi, da je 98,77-odstotna verjetnost, da je Tom njegov oče. Mogoče dela s tem Tom svojemu nepriznanemu nasledniku veUko krivico. Če je sin kaj podedoval po svojem znanem očetu, potem so to pevski geni. Fant je že dokaj znan pevec in izšla je tudi že njegova prva zgoščenka s pomenljivim naslovom: Jonathan Jones.
S



('k:



r
H

j™
A* TJ
f
a' ■**-* '
'RA
: -w
J

M





j
Ko je še kot deklica živela na Danskerh, se je hčerka indonezijskega očeta in danske matere počutila kot grdi raček. Niso bili premožni, v šoli pa je sedela Linda Merrit v zadnji klopi med divjimi dečki, ki se za njo sploh niso zanimali. Kot v pravljici je pozneje zrasla v lepega laboda in odrinila v svet. Usoda je hotela, da se je za svoj 18. rojstni dan podala na grški otok Rodos, tam se je ob istem času na isti plaži znašla ekipa revije Bunte ... Le kaj danes pravijo njem sošolci!?
Heather MiUs (34) ima skoraj vse, kar si ženska lahko poželi. Je seksi, pametna in že štiri mesece poročena s Paulom McCartneyem (60), Ta nekdanji bitels je eden najbogatejših moških na svetu, njegovo premoženje pa cenijo na skoraj dve milijardi evrov (med drugim: hiša v Londonu, apartma v New Torku ranč v Arizoni, farma na Škotskem, posestvo v Sussexu, vila v obmorskem Brighto-nu). Heather bi se torej lahko predajala užitkom, toda ne. Nedavno od tega je izdala že drugo biografsko knjigo, V njej

d u o (» D s
o

Pogum! V oddaji Larryja Kinga na CNN je Heather brez sramu in premišljevanja pokazala svojo protezo.
je napisala, da je bilo zadnjih dvanajst mesecev pred poroko s Paulom eno najslabših v njenem življenju. Piše, da je bilo leto še slabše kot takrat, ko so ji morali zaradi prometne nesreče pred devetimi leti pod kolenom amputirati nogo.
Te izjave so spodbudile ameriško tv-postajo ABC, da so ju povabili na pogovor. Paul, ki je z Lennonom ustanovil najuspešnejšo pop skupino vseh časov, je že na začetku pogovora potožil: »Heather ima zelo močno voljo, zato je gospodovalna. Večkrat ji moram reči stop, jaz sem tudi tu! Ves čas mi nekaj ukazuješ.«
Heather pa je tako potožila: »Ta človek je postal z devetnajstimi leti znan in je tako navajen, da mu nikoli nihče ničesar ne nasprotuje. Seveda mu je zdaj težko poslušati mnenje nekoga drugega in zato pride med nama večkrat do ,trde’
Jaden Gil
't
ima eno
leto
Steffi Graf (33) in Andre Agassi (32) s sinom Jadenom Gilom so družina, o kateri pišejo, da kar žari od sreče, kjerkoli je: ali doma na vrtu v Los Angelesu (od koder je posnetek) ali na ulici kakšnega evropskega velemesta. Verjetno bo držalo, da je tako Steffi je ena tistih redkih svetovih zvezd, TH ki sama skrbi za svojega otroka. Nima V najete varuške ali koga, ki bi ji pomagal. V ■ glavnem je ves čas z otrokom. Agassi še vedno I igra tenis. Dopoldne igra tenis na Paris-Bercyju, I popoldne pa je z Jadom v znanem pariškem 1 parku Monceau. Pravijo, da je to le nadaljevanje 1 družinske tradicije. Steffi je morala že s tremi leti, pod očetovim vodstvom, trenirati tenis. S šestimi je prvič zmagala na turnirju. Oče je bil ves čas
poleg. Pravi, da je imela izgubljeno otroštvo, in noče, da bi se to zgodilo tudi Jadenu Gilu.


I
I
diskusije.« Paul se je ob tem le nasmehnil: »Težko jo je prenašati in je gospodovalna, vendar jpz to potrebujem in jo imam rad.« Ona je k temu dodala: »Poročena sem z najbolj znanim moškim na svetu. In to ni nobena sreča. Raje bi živela v anonimnosti.«
Prijatelji poznajo Heather kot čustveno, vročekrvno in temperamentno žensko, ki je bila edina sposobna, da je samozavestnega Paula spremenila v pridnega poslušneža, ki se zajeda, kdo pri hiši nosi hlače. Kljub temu, pravi, ne more več brez nje
Iz njene avtobiografske knjige lahko zvemo, da je bila v rani mladosti več lačna kot sita. Ko ji je bilo osem let, jo je ugrabil pedofil. Ko je bila o tej zadevi zaslišana, jo je policijski zdravnik »brez sramu« zelo na dolgo in široko spraševal o vseh podrobnostih. Ko ji je bilo devet let, se je mati ločila od brutalnega očeta. Doživela je tudi kratko, vendar intenzivno lezbijsko izkušnjo s svojo sostanovalko. Ta je bila tako ljubosumna, da jo je hotela ubiti. O sebi pravi, da je vse strahove, tesnobo in tujo agresijo spremenila v pozitivno energijo.



t
v;
f
A-
1
'6

.1,
I.



■<
I ■ b

n
L
v'-

* i v il-
4

J
A & _




^l'
VESTNIK 43
Pen
november 2002
l
ij
je začela že doljnego leto 1972, ko je začelo
Njihova zgodba se
' ll


i
zasedba ŠTIRIH JOŽETOV, Gerenčerje (bobni, vokal), Glažorja (kitara, vokal), Ružiča (bos kitara, vokal) in Vukono (klaviature, vokal), z nostopi pod imenom Magnet.
Leta 1974 je prišlo v prvi sestavi do spremembe. Bobnorjo Jožeta Gerenčerjo je zame njo I Drogo Tavčar. Iz tega obdobja je tudi prva fotografijo, ki je nastala na tokrat najuglednejšem plesišču v vzhodni Sloveniji, v gostišču Šinjor v Mortjoncih.
m

'J'-

L
Ul III lil
M
l4

'1*
4
Sl5'
Ttf*
hi*

I*
c?
II

V tem leto je skupina že začelo z izvajanjem lostnih skladb, nastalo je Monika, za njo je prišla juliška.
Do druge spremembe v sestavi skupine Mognet je prišlo leto 1977, ko sta zo men ja la Jožeta G la za rja in Jožeta Vukano Jože Grlec in Jože Gerič.
V tem letu so se fantje prvič odprovili v London, ne na nastop, ampak po novo glasbeno opremo za skupino.
r^-
J

V letu 1979 so skupino Mognet sestavljali: Miran Celec, Mirko Kovoč, Toni Šafarič, Jože Rožič in Laci G y dre k

\5>
!>

Deset največjih hitov skupine Magnet
1. 1989 - Oženil se bom
2. 1988 - Jutri sin vaš bo postal vojak 3. 1989 - Monika
4. 1990 - Pijmo ga, pijmo
5, 1990 - Julija
6. 1991 - Prstan poklanjam ti
7.1991 - Danes je tvoj rojstni dan 8,1992 - Ti si zorne rojena 9.1990 - Vsi so venci vejli 10.1994 - Ne joči, Marija
h
d
jo sestavliali: Loči
Gy6rek, Branko Sapoč, Marjan Vidic, Borut Sešek in Jože Ružič.
Do sprememb v skupini je spet prišlo leto 1981, ko so
I
Nekaj čašo je z njimi noslopal tudi Srečko Merklin.
(, •
kT 1
t
Leto 1982 sto se Laciju Gy6reku, Branku Sopoču in Jožetu Ružiču pridružila Brone Bgtisti in Borut Kocjan. V tem obdobju se je skupina »specializiralo« za spremljanje dvajsetih vokalnih solistov, med katerimi so bili: Neda Ukroden, Zlotko Pe j a kovic, Darko Domjan, Oto Pestner, Alfi Nipič, Andrej Šifrer, Ivo Mojzer, Marijan Smode .,.
Tokrat so Magneti nostopoli po Jugosloviji, Avstriji, Nemčiji in Švici.








3
M


-----aMa««



Magneti so v svoje vrste samo enkrat povabili pevko. To se je zgodilo leta 1999, ko se je skupini poleg Aleša Miheliča, Marjano Vidica in Jožeta SreSo pridružilo Karmen Sreš. V tem obdobju je skupina sodelovala s Simono Weiss in nastopila na stoti oddaji ZOOM.
Vse najboljše, Magneti: Miha Balažič, Gorazd Kozmus, Vlado Mičev, Aleš Miholič in Jože Ružič, ki ste na torti upihnili trideset svečk. Pri štiridesetih bomo zagotovo spet z vami.
r/
V


•'!A.
.1 1J
hi
Simona Špindler
e



r.

Ud
Leta 1987 po je po besedah vodje, Jožeta Ružičo, skupino Magnet sestavljalo najbolj udarna zasedba: Branko Sopoč, Vlado Mičev, Miha Balažič, Jože Ružič in Boris Vučkič.
Prvo kaseto BODI SREČNA JULIJA so posneli leto 1988. Vtem letu jih je Neda Ukraden povobilo no enomesečno turnejo po Avstroliji. Tja so se še enkrat vrnili leta 1989 z Vinkom Simkom.
Tokrot je izšla njihova ko seta z naslovom OŽENIL SE BOM.
Tretji prav tako uspešni projekt skupine Magnet, VSI SO VENCI VEJLI, smo lohko poslušali od leto 1990 dalje.
Leto 1991 pa je izšla njihova četrta kaseto z naslovom PRSTAN POKLANJAM TL
Serijo izdaj so končali v letu 1992, ko so izdoli ploščo POLNOČNI POUUB IN NAJVEČJE USPEŠNICE.
so končali v
Po številu prodanih kosel in plošč so dobili Magneti za prvo srebrno, zo drogo, tretjo in četrto pa zloto priznanje Založbe kaset in plošč RTV Slovenija.
I
I
Leta 1994 sta se Magnetom pridružila pevec Oliver Antauer in klaviaturist Gorazd Kozmus. Istega leta je posnela skupina pod producentskim vodstvom Rajko Dujmičo (vodjo NOVIH FOSILOV) ploščo ČEŠNJE IN DEKLETA.
1
november 2002
p®"
44KSnM
o smo pred meseci v Vestniku začeli objavljati nasvete z naslovom S hrano
■do zdravja, je marsikdo menil, da gre za strokovnjakinji z bogatimi izkušnjami, To gotovo velja za soavtorico mag. Branislave Belovič, medtem ko je ime Gordane Toth povsem novo. Je leta 1975 rojena Lendavčanka, po poklicu univ. dipl, inž, živilske tehnologije. V Lendavi je tudi obiskovala osnovno šolo in gimnazijo. Zdaj živi v Murski Soboti.
Nočna oblačila
»Glavna motivacija je
občutek koristnosti«


'h
»Za ta študij sem se odločila, ker sem veliko časa prebila v mamini kuhinji, od koder še danes vedno omamno diši in ni redkost, da se ob slovesnih priložnostih pri- . pravljajo posebne in izvirne jedi. Ni treba poudarjati, da je hiša vedno polna gostov. Poudarki študija so na raznih tehnologijah predelave živil in vrstah prehrane (od prehrane bolnika do prehrane zdravih ljudi). In ravno prehranski del študija me je najbolj pritegnil, zato * sem si za diplomsko delo izbrala tematiko
Nova sodelavka
I
Gordana Toth
cionalno prehra
no.
Žal
smo
se
L ” ly
Prekmurci tako oddaljili od »zdravih« jedi, da danes sodimo v žalosten vrh regij po obolevnosti za srčno-žilnimi boipznimi.
Ena mojih večjih želja je, da se vrnemo k zdravim osnovam in tako z enostavno prilagoditvijo prehrane in gibanjem izboljšamo svoje zdravje, Ker si pridobivamo prehranske navade že v otroštvu, organiziramo delavnice o zdravi prehrani mladostnika za vse osnov-





1'

V'
I ■*
ne Šole v regiji, in Ministrstva za zdravje • pravi Gordana Toth.


' ■"!
s področja prehrane, in R Slovenije, ki obsega pro-
sicer sem proučevala hra-
mocijo zdravja v desetih
nilno sestavo navadnih in lokalnih skupnostih in eni
omega jajc. Ugotovila sem, da so omega jajca po hranilni sestavi, zlasti po maš-čobno-kislinski sestavi.
lokalni skupnosti na Madžarskem.
»Tako skušamo na delavnicah o zdravi prehrani
In na koncu ne pozabi I dodati še to: »Ob izbiri 0 poklica nisem pričako- | vala, da bom imela toliko ■ veselja ob delu z ljudmi, saj I je občutek koristnosti glav- ’ na motivacija za oprav- r

ugodnejša za zdravje člo- ljudem približati pomen
veka.« Zelo uspešnemu
Zgodilo se je neke noči je kultni film iz daljnega leta 1943, kjer sta imela glavni vlogi Claudette Colbert in Clark Gable. Od takrat se je priljubljenost ženskih pižam nedvomno povečala. Čeprav se tega mnogi ne spominjamo, danes veselo uživamo v udobnosti le-teh.
Odkod ime pižama? Izvor besede izvira iz hindujske besede paejama. Slednje naj bi pomenilo oblačilo, ki pokriva noge. Zgodovina piše zanimive zgodbe pižam tudi ob prelomu prejšnjega stoletja. Salonske pižame so takrat nosili moški kot elegantno večerno oblačilo, ženske pa so se v njih sprehajale po plažah Šele čez dvajset let. Francoska kreatorka Jeanne Lanvin jih je takrat preds-tavljalattudi kot del svoje kolekcije. Pižama je kot sestavni del nočnih oblačil začela predstavljati pomemben oblikovalski premik v kulturi oblačenja.
Danes se selijo elementi nočnih oblačil in spodnjega perila v elegantne večerne obleke skupaj s športnimi elementi in obratno. Stoodstotnih pravil ni. Obstajata le kritično oko potrošnikov in individualni okus.
Poleg pižame nam ponujajo tudi spalne srajce različnih dolžin in v različnih materialih. Bombaž boža kožo najnežnejše, vendar sodobna tehnologija z materiali high-tech ne zaostaja. Tukaj so še različm polia-midi, modal-mikro in podobna sintetična vlakna. Vzorci, so večinoma črtni tako pri moških kot ženskih nočnih oblačilih. Pogosto gre tudi za prepletanje različnih cvetličnih in grafičnih vzorcev. Barve so tiste, ki dajejo oblačilu dramatičnost, vendar v tem segmentu še vedno prevladujejo nežni pastelni odtenki.
Vrednostna lestvica vrst oblačil po' pomembnosti je torej relativna. Obstaja le lestvica všečnosti oblačil, ki jih lahko kombiniramo po svoji izvirnosti.


zdrave prehrane za zd-
Milan Jerše
Ijanje mojega dela.«
zagovoru diplomskega ravo življenje in tradi-

Tatjana Kalamar Morales
dela je sledila še uspešnejša in bogata pogostitev.
»Ker nikoli ni bilo dvoma o vrnitvi v Prekmurje, sem se po koncu študija vrnila v Lendavo in po nekaj mesecih brezposelnosti začela premišljevati o smotrnosti svoje odločitve. Na srečo se je sredi dvomov pojavila možnost pripravništva na Zavodu za zdravstveno varstvo Murska Sobota. To se je zgodilo 1. junija 2001, maja letos pa sem
Se nekaj o rudninah
meso in sol (sol je pri nas jodirana). Mangan je
Vemo, da potrebuje naše telo številne rudnine. Med potreben za delovanje
njimi so tako imenovani makro elementi, kalij, natrij.
encimov. Vsebujejo ga
kalcij, magnezij, fosfor in klor, ter mikroelementi: integralni žitni izdelki in
železo, baker, cink, krom, selen, nikelj, mangan, molibden, silicij... Oglejmo si, kakšno vlogo imajo v našem telesu.
Selen na primer varuje pred škodljivimi učinki
kruh, zelenjava, oreški in semena. Molibden ima podobno vlogo kot mangan. Nahaja se v različ-
različnih strupenih snovi, ki se ustvarjajo med nih živilih, najpomemb-
opravUa še strokovni izpit, presnovo ali se vnašajo v organizem s hrano. Zdaj so me sprejeli v služ- Sodeluje tudi pri nastajanju hormona ščitnice. Dober
bo za določen čas. Prijetno
vir selena so žita in žitni izdelki ter meso in ribe.
me je presenetila raznoli- Njegova količina v žitih in drugih rastlinah je odvisna
kost dela na Zavodu, ki
nejši viri pa so zelenjava, žita in žitni izdelki, mleko, jajca in stročnice.
Tudi krom je vključen v
jajca, lupinasto in suho sadje, stročnice. Ne pozabimo pa, da se rudnine med kuhanjem izlužijo Kuhajmo v majhni količini vode in vedno v pokriti posodi. Vodd pa ne odvrzimo, kajti polna je mineralov. Dušenje je odlična metoda priprave hrane, pri kateri se rudnine ne ižgubljajo. Živil ne namakajmo, kajti rudnine se bodo izgubile. Za dobro zdravje so potrebne številne rudnine. Zagotovimo si jih edino s pestro hrano. Torej uživajmo raznovrstno hrano.
Izguba rudnin iz zelenjave pri kuhanju, izražena v odstotkih
Zelenjava krom
baker kobalt magnezij mangan
od sestave tal. Magnezij potrebujemo pri zgraditvi številne procese v orga-
sem jo spoznavala že v kosti ter reakcijah občutljivosti mišic in živcev na
prvih dneh dela. Že takrat sem se vključevala v predstavljanje sistema HACCP javnosti. Tako skušam še danes na predavanjih širom po Pomurju s sodelavci ljudem približati pomen kontrole kritičnih faz pri pripravi in serviranju jedi v javni prehrani.«
Drugi večji projekt, s katerim se po opravljenem pripravništvu tudi ukvarja, je Promocija zdravja v Pomurju, To je projekt programa Phare
nizmu. Vir omenjene
dražljaje. Ima tudi nekatere druge pomembne rudnine so pivski kvas.
funkcije v telesu. Glavni vir so žita in žitni izdelki ter zelena zelenjava. Tudi oreški in semena so pomem-
meso, siri... Kalij je v telesu nepogrešljiv. Vse-
ben vir magnezija. Ne pozabimo na našo mineralno bujejo ga zelenjava,
vodo Donat Mg,
krompir, sadje (še pose-
Fosfor daje trdnost kostem. Najdemo ga zlasti v bej banane), kruh, ribe,
mleku, mlečnih izdelkih, kruhu in mesu. Cink ima pomembno vlogo pri presnovi. Vir te rudnine so meso, mleko, žita in žitni izdelki, jajca, fižol, leča, oreški in riž. Tudi bakra ne sme manjkati v našem
oreški in semena. Železo sodeluje pri tvorbi krvi in prenosu kisika. Se posebej moramo biti pozorni
telesu, kajti vključen je v številne encime. Baker nam glede povečane potrebe
zagotavljajo živila, kot so meso, žita in žitni izdelki
po železu pri otrocih, od-
ter zelenjava. Jod je sestavina hormona ščitnice, ki raščajočih dekletih in no-
nadzoruje našo presnovo. Na začetku nosečnosti sodeluje pri razvoju živčevja. Bogat vir so ribe, mleko,
sečnicah. Dober vir železa so drobovina, meso.
Korenje Stročji fižol Krompir Špinačo
18
40
38
42
94
49
71
60
29
87
26
64
42
58
38
61
40
49
96
75
* če uporabimo vodo, v kateri smo kuhali živilo, je izguba minimalna.
Solata iz leče
20 dag leče (lahko že kuhana iz konzerve) peteršilj
sol, poper olje, kis
Kuhano lečo ohladimo, lečo iz konzerve pa odcedimo in splahnemo s hladno vodo. Začinimo in potrosimo s sesekljanim peteršiljem ter okrasimo s kolobarji narezane čebule.
Na osebo približno 656 kcal ^nergije, 8 g maščob, ++-^ vlaknin.
Gordana Toth
nsnii4s
Pe"
november 2002
Z našega štedilnika
Ajdova kaša v solati s tunino
Nadevani koruzni
polpeti__________
Zapečen riž z breskvami
Ajdova kaša v solati s tunino
Sestavine
150 g ajdove kaše, 100 g tunine. 60 g vloženih ku maric. 60 g korenja, 15 g česna. 40 g šalotke, sol, limonin sok, 10 cl navad nega jogurta, 10 cl kisle smetane, solatni listi
Priprava
Ajdovo kašo v slani vodi skuhamo, odcedimo in ohla-dimo. Tunino zdrobimo. Kumarice narežemo na drobne kocke. Korenje na drobno naribamo. Česen in šalotko sesekljamo. Vse skupaj damo v skledo in rahlo premešamo. Prelijemo z mešanico jogurta, smetane, soli in po okusu limoninega soka. Dekorira mo s solatnimi lijti.
Mesna štruca
Sestavine
400 g mlele govedine, 300 g mlete svinjine, 200 g paradižnika. 60 g čebule, 80 g korenja, 20 g česna, 1 jajce, sol, poper, majoran, peteršilj, 100 g mesnate slanine
Priprava
Mleto goveje in svinjsko meso damo v skledo. Dodamo sesekljan paradižnik, ocvrto sesekljano čebulo, česen, na drobne kocke narezano korenje, jajce, žličko sesekljanega peteršilja in začinimo. Vse skupaj dobro premesimo, da dobi-
Drugačen bonton v službi in zasebno
čeprav podjetja danes niso več tako konservati
vna, kot so bila nekoč, so med vedenjem v
zasebnem življenju in tistem v službi še vedno razlike.
In kako nai bi se obnašali v službi?_______ -------------- .
Preveč samozavestno (drzno) nastopanje je lahko nevarno. Če vam v tuji pisarni dolgo ne ponudijo stola, sta vzroka lahko dva; ali niste dobrodošli ali pa vaš gostitelj ne pozna pravil lepega vedenja. V takem primeru vprašajte, ali lahko sedete. Zelo neprimerno (neotesano) in nekoliko predrzno pa je, če se med pogovorom s šefom pa tudi s kolegom »valjate« po stolu ali če preveč stegujete noge in krilite z rokami, To si lahko privoščite le med zasebnim pogovorom v
prijateljevi pisarni (pa še tu bo bolje, če tega počnete).
ne
V službi ali zunaj nje pa veljajo enaka pravila za pozdravljanje. Mlajši ali podrejeni pozdravi sta rejšega ali nadrejenega. Pri predstavljanju pa so med službo in zasebnim življenjem razlike Moškega
predstavimo ženski, uslužbenca predstavimo šefu
To pravilo velja tudi, če je šef mlajši, medlem ko v zasebnem življenju vedno predstavimo mlajšega
starejšemu (in ne obratno).
V delovni skupini mladih se zdaj skoraj vsi tikajo.
zavrnitev
ponujenega tikanja bi lahko kolegi
razumeli kot žalitev. V konservativnejših podjetjih in v podjetjih, v katerih so zaposleni različnih starosti, pa se mnogi med seboj vikajo. Neprijetnostim se izognemo, če ob prihodu v novo službo previdno vprašamo, kakšna pravila veljajo med sodelavci v kolektivu.
Povabljeni smo na večerjo k prijateljem, pričakujejo nas ob 19. uri. Naneslo pa je, da smo bili v službi ali po kakšnih drugih opravkih nekoliko dlje, kot smo predvidevali, in do povabila na večerjo nam je ostalo trideset minut. Ker se nd-splača hoditi domov in se spet odpraviti z doma, se odpravimo kar h gostitelju.
Nikar!
Večerja še ni pripravljena, gostiteljica-še ni urejena, miza še ni pogrnjena, vzeli bi ji trideset dragocenih minut, da bi vse uredila in nas pričakala urejena.
Tako kot ni vljudno priti prezgodaj, je nevljudno tudi zamujanje Ne samo, da nas gostitelji res niso želeli pogostiti s pogreto hrano, tudi čakanje na goste je mučno in stresno.
Kadar smo povabljeni v goste, nikoli ne pozabimo na kakšno drobno malenkost, ki jo damo gostitelju v znak pozornosti (rože, steklenica dobrega vina). Izjemo lahko naredimo le pri res dobrih prijateljih, s katerimi se pogosto obiskujemo.
C
Mesna štruca
9
/
f
mo gladko mesno maso. Pustimo počivati 20 minut. Med tem ko meso počiva, narežemo »lanino na tanke rezine in z njimi obložimo model, tako da tretjina visi iz modela. Nato zložimo na slanino mesno maso in jo pokrijemo s slanino, ki je visela iz modela. Malo stisnemo in mesno štruco zvrnemo na pomaščen pekač. Pečemo v pečici 35 do 40 minut pri !70 "C. Pečeno poljubno razrežemo in ponudimo s paradižnikovo omako.
Nadevani koruzni polpeti
Sestavine
150 g koruznega zdroba. 30 cl vode, 10 g masla, sol, 80 g sira, ) jajce, 20 g moke. 40 g drobtin, 2 jajci, olje za cvrenje
Priprava
Koruzni zdrob v slani vodi z maslom skuhamo Odstavimo, malo ohladimo in primešamo jajce. Ohlajen zdrob na delovni pov ršini razvaljamo pol centimetra debelo. Z modelom za izrezovanje majhnih pogač izrežemo pol-pete

Polovico polpetov obložimo z rezino sira v isti velikosti in prekrijemo z drugim polpetom iz polente. Vsak nadevan koruzni polpet povaljamo v moki, potopimo v žvrkljanem jajcu in povaljamo v drobtinah. Ponovno potopimo v jajce in povaljamo v drobtinah. Tako pripravljene polpete zlato rumeno ocvremo.
Zapečen riž z breskvami
Sestavine
40 cl mleka, 125 g me sanice za mlečni riž z okusom vanilije, 500 g vloženih breskev brez koščic, 35 cl breskovega soka, 30 g škrobne moke, 2 jajčna beljaka, 30 g sladkorja, 1 cl limoninega soka
Priprava
Mleko zavremo, odstavimo in primešamo mešanico mlečnega riža ter mešamo eno minuto Pokrijemo in pustimo stati 10 minut. Premešamo in razdelimo v štiri modele. 30 tl breskovega soka pristavimo, da zavre, in dodamo škrobno moko, ki smo jo razmešali v pre ostanku soka. Ko se zgosti, primešamo na kocke narezane breskve. Tako pripravljene breskve porazdelimo po rižu. Okrasimo s stepenim beljakom, ki smo mu primešali sladkor in limonin sok. Vse skupaj damo v ogreto pečico in zlato rumeno zapečemo.
Branko Časar, kuharski mojster
■ ■ »
Bioenergoterapevt Štefan Titan odgovarja
9
O teh zadevah sem velikokrat govoril na Murskem valu, pisal v časopisih in nanje opozarjal v obeh svojih knjigah. Na željo gospe Marije bom še enkrat razložil zakonitosti zaznavnih sevanj, ker vedno bolj opažam, da to področje mar sikomu ni povsem jasno, še manj pa razumljivo. Kot pravite, gospa Marija, bolj ko o tem berete, manj razumete, Težko je v nekaj stavkih razumeti in obdelati tematiko, ki je plod dolgoletnih raziskav in dokazovanj. Žal so ta raziskovanja še danes nepriznana, kar je ponavadi povod, da
Kozmična in zemeljska sevanja
ter vplivi le-teh na naše počutje


£01 "'d


r
posamezniki načrtno zavajajo in z laičnimi prepričevanji škoduieio posameznikom in vedi na splošno.
Na človeka in tudi živali delujejo za marsikoga neznane škodljive in koristne sile, ki prihajajo iz vesolja in
zemlje ali jih ustvarja človek sam z napred-kom tehnike.
Najpogostejši škodljivi dejavniki, ki delujejo na nas, povzročajo utrujenost, nevrozo, slabo počutje in v kon-
čni fazi bolezni, so koz- ' žo. Pri meritvah je ugotovil,
mična sevanja, ki se delijo na Hartmanovo in curryevo mrežo. Ti dve mreži se raztezata po vsej zemeljski obli in ni ga kraja, kjer ne bi bili. Ne obstaja niti sredstvo ali naprava, ki bi ju uničila ali odstranila. Prvo mrežo je odkril doktor Hartmann, ki se je vrsto let ukvarjal z raziskavami neznanih sil, ki so vplivale na počutje ljudi.
1
,1






živali in rastlin V svojih raziskavah je odkril mrežo sevanja, ki so jo pozneje poimenovali po njem Ugotovil je, da njene linije potekajo v smeri sever-jug in vzhod-zahod-Širina linije je od 20 do 30 cm, med seboj pa so oddaljene od 190 do 220 cm, odvisno od geografske lege. Točke, kjer se te linije sekajo, so zelo nevarne, zato jih je imenoval točke fokus. Ta sevanja prihajajo na Zemljo navpično, na zdravje pa škod Ijivo delujejo le linije in točke fokus. Med temi točkami pa
obstaja zdrav prostor
v
velikosti 190 X 220 cm, tega je poimenoval mladostna ali nevtralna cona. Nekateri ga imenujejo tudi zdravilno mesto Velik je ravno toliko, da lahko vanj prostor postavimo posteljo. Ce spimo na točkah fokus, se nam po določenem času začne ni žati življenjska energija, upočasni se nihanje celiC: Ljudje, ki spijo na takih točkah, spijo zelo slabo, se zbujajo utrujeni, so nervozni, zmanjša se njihova delovna sposobnost, zniža se sedimentacija in splošno počutje se poslabša
Da pa ne bi bilo vse tako preprosto, ob.staja še eno kozmično sevanje, ki ga je odkril angleški znanstvenik Curry, ko je proučeval harl-manovo mrežo.
Opazil je, da so se sevanja na nekaterih točkah bistveno povečala, in na pod


lagi teh opazovanj ugotovil, da obstaja še ena mreža sevanj, ki poteka diagonalno na Hartmanovo mre-
da ima ta mreža med stranicami veliko večjo razdaljo.
Izmeril je 350 x 350 cm, širina linije pa je 50 cm Točke, kjer se pokrijeta linija curryeve mreže in točka fokus, je poimenoval patogena cona. Ta točka je mesto, kjer nastaja in se razvija bolezen, in jih je v naših stanovanjih manj kot
točk fokus, so pa zato toliko nevarnejše Patogene cone so zelo nevarne zaradi raz voja hujših bolezni, kot so infarkt, kap, odpoved posameznih organov, ciroza jeter, odpoved ledvic, diabetes, multipla skleroza, povečanje holesterola in nastanek rakavih obolenj. Razvoj bolezni je odvisen od tega, kateri del telesa je izpostavljen patogeni coni, ki meri v premeru en meter in je najbolj nevarna prav v centru
Velikokrat se dogaja, da osebi v zakonski postelji čutila različno, eden od partnerjev, ki spi zunaj centra, spi dobro in se dobro počuti, drugi, ki spi na patogeni ali točki fokus, pa spi slabo, je zjutraj utrujen, nervozen in ima vedno več zdravstvenih težav, to pa se vse pozna pri uspehu na delovnem mestu ali v šoli Tudi delovna mesta, kjer se dolgo zadržujemo, bi morala biti na zdravih mestih, ker drugače še potencirajo težave.
Če imate opisane težave in vam zdravniki ne morejo odkriti vzrokov za njih, vam priporočam, da se oglasite pri meni in skupaj pregledamo vaše ležišče in vam poiščem zdravo mesto, kjer si boste bistveno izboljšali življenjsko energijo, odpornost, počutje, odpravili nevrozo. z diagnozo pa bom ugotovil tudi, kdaj in kakšno bo potrebno zdravljenje.
Primer kaže točko fokus in geopatogeno sevanje. Oseba, ki je spala na patogeni coni, je imela težave z jetri (žolčni kamni j, kožno alergijo, povečano vranico,
ulkusom in bolečinami
v
križu. Na skici sta dobro vidni patogena cona in točka fokus ter ugotovljeno zdravo mesto, kamor se je bolnica preselila in po treh mesecih zaživela človeka vredno življenje.
november 2002
Pen
46 VESTNIH
Mlejko. Ja, mlejko bi naj bilou fejst zdravo. Pri nas je pa nači, še bole je zdravo od ovoga, ka je najbole zdravo. Samo je menša nevola. Nišče ne vej, što je tou vrastvo sipavo notri v mlejko. Rejsan nišče? Kmetje pravijo, ka oni nikak nej. Ja, što pa te? Mogouče krave same - pri nas je se mežno. Ali so pa na deli tajne slujžbe iz Evropske unije. Što bi znal? Od kec je pa kloramfenikol prišo f Slovenijo, pa nevej te čas nišče. Prej ka so že sepr tembra naši glavni za mlejko znali kelko je vora - pa nika. Do novembra je se tuo bilou. Kakše mlejko se je pilou te čas v Sloveniji? »Zdravo?« jepijto ati. Vupajmo, ka bar do nouvoga leta gor pridejo, ge so krave prišle do toga antibiotika.
No. povabili so nas v NATO. Si smo lejko veseli. Ati se samo spitavle. zakoj NATO še sploj obstaja, vej pa Varšavskega pakta že dugo nega več. Zaj nan bar nišče več nede nika mogo, zaj ka mo člani mednarodne koalicije v boji prouti terorizmi. Od referenduma, če smo državljani pa državljanke sploj za te NATO, pa nikomi nika. Ja koga pa bnga če je ludstvo za tou? Naši prejgnji nas prepričavlejo, ka nan je tou nujno potrebno, ka nevtralnosti nega. Ati je samo pravo, ka de te, da do se države sprejete v NATO. Prouti komi mo se te borili? Če drujgo nej, med sebof. Kak inda na veselicaj, da so pojge nej mogli najti nikoga, što bi se ščel z njimi biti, te so se med sebof malo mlatili. Teroristov je zainok f Sloveniji nej bilou nej viditi nej čuti. Ati je pravo, ka je nanč ne nucamo.
mamo zadasta svo/i doma. ’^Doma.<‘ san gouae se tou šte, ka sta dva pasa na to/
z bejlin pogledno. »Doma,« je pravo ati. Nika san ga več nej ščel pijtati, ka ne bi nouro v6 spadno.
Še eden velki razlog za veselge pa srečo
mamo. Končno smo doubili tu/ Prekmurci postaje, ge bi nas kase/rali. Deset milijard
avtocesto. Prej ka štiri kilometre. ^Ja?« je tolarofso/ootrošili za te falajček.je ati negi _^kazali. Mogoučejijepalimalosranbilou. pravo ati. Vozo se je lekar sedenkrat, gor presto. »Če bi /o s pejnezami tlakovali, ne Bil je samo naš sedanji veleposlanik na
pa doj po toj cesti, pa niti inouk njemi je
KA	ATi'
ca/gar ne/ pokazo štiri kilometrov. »Mo
cefif/,” san pravo. Pa so nas nategnoli. Nanč odstavnega pasa nega na toj ^^avto-cesti'‘. Za nas Prekmurce je li se dobro. Ati se samo čudiva, kak nega nikše cestninske
bi-mogla telko koštati,<^ je pravo ati.
Mašinerijo so že odptelali, kak so pravU of minister, ka ne vejo ge je Dolga vas, na pomembnejše odseke avtocest f Sloveniji. No dobro, ka so bar most prejk More začali delati, šteroga do mogli coj zakapčiti k toj »avtocesti«. Je pa fejst zanimivo, kak so se na otvoritvi nikši prejgnji političarje nej
Madžarskon, šteri /e inda bil pregenj fpar-
/amenti za infrastrukturo. Ati je pravo, ko je znankar priso pravit, ka de Madžarska država drujgo leto svojo avtocesto do Pini, prpelala. Ka de ji pa na nošen kraji čakalo, ge bi tuj avtocesta naj bila do granice, pa se ne vej. Mogouče liter pa slatina. Fe^c so tej. ka so avtocesto odperali, meli t hangari na rakičanskon erodromi. Tak ka lejkp dosta bole kak nadaljevanje gradnje avtoceste čakfimo, ka nan napravijo velki mednarodni erodrom. Ka mo te z ero-planami lejtali po Sloveniji. Mogouče de te Drnovšek seglij prišo s svojin novin eroplanon gledat, kak je kaj eti pri nas.
Ja, volitve so bile. Eni si Še zaj po dugi nosaj gor odijo, kak fejst so mimo vdarili, da so se sploj dali pijsati gor na tiste liste. Ati je pravo, ka bi eni več glasov doubili, če bi bar cejla rodbina za nje glas dala. Meli smo pa tuj zaplete. Takse redne. Pa ge indri, kak glij eti pri nas. »Amerika je nula prouti nan.« je pravo ati. Tan so glasove šteli Še desejt dni po volitvaj. Pri nas pa samo trij. So nan pa si kandidati zijdali gradove v oblakaj. »Se van zrik-tamo, samo če nas zvalite,« so gučali. No, eni do zaj zijdali dale, eni pa bi radi, pa nedo zijdali, bgr tak nej, kak so si mislili.
Smo pa bili krejgani od Evropske unije, eto dva kedna nazaj, kaksa prej država ka je Slovenija. Kelko korupcije pri nas ge. Te pa samo nainok, ka nega. Nega -korupcije f Sloveniji. Ja super. Ne ven, ka te dela te naš urad za preprečevanje korupcije, če je pa nega f Sloveniji. »Ka do /XI še zaj začali delati,« se /e zasekejro ati.
Š.T.(še tou) Rajši kak rta /Mlitiko brodte na tou, ka te komi dali za te decembrske Svetke. Še samo malo, pa de se za nami. V NATO smo že povableni. Evropska unija je tuj^usna. Pa še nouvoga predsednika/ -co mo fkratkon meli. Tak ka je Slovenija
še dale '-Zgodba o uspe-hu«. Samo nažalost samo za en menši falajček.

Nagradna križanka
i

AVTOR: ŠTEFAN

HJLUNNJAK i >EVEC
UPRAVA MtSTA
RONDO PARTIZANOV CEZ IGMAN
HK.QIUi
+ 1
t
LEVI PRITOK OOMAM^V AOMUNU
• SSSfS"
VSEBUJE L
GESLO FRANCOSKE REVOLUCIJE
I
I I
I NEKOAMJI UMRLJIVA I MARIBORSKI
ŽEUSKA
INDUSTRIJ. GKUNT
I
NEZHANCC
POKRAJINA V SAUDSKI ARABUl
UKREP E2ASTAR.] I
1
KLAVIR
L
I
Rudolf MAISTER ■
GERMANSKI OREL

RUSKI PIANIST IN CKRJGJHT , rVVADMIKj '
I

I
I
PIVKA VRČKOVNIK
OSEBNI
PHiU nOOMJA JEZE
>wmw
wasDr twu.
K&ULAMKS
I '
TELUR
LASTNOST MRKEGA

»pit L;. ŠNUTmEF
[
PIUTIU MPUR , RJbUV
SLOVENSKIH
,r
TILEN, EOlCMJ
KOVINSKO TOLKALO
AMATER, DILETANT
IGRAŠ KARTAMI
E7«W KRISTAN
REŠITEV KRIŽANKE 14. NOVEMBER 2002: GARI KASPAROV. HEAKTIVACIJA. DARJA, SAM SON, KUPON, ANTE, LIK, KLOBASA, INJE, TRIKO, RECEPT, SKOK, ANET, SDF, POVRŠINA, JARNIK, STUART. ANIT. NART. ANKETA. £VED. JRAK. NIRVANA, TOF, KAD, UDE, IGO. TIGAHA. RIBDSDM, LAKNER. RADAR. SFERA. GVE. MS. TLAKA. OS. MAAR. STVAR. ŠAHOVSKA. ROA. LIL OLIMPIJADA. STIČNA. ITAL, OZOBITEV
Ižrebanci Vestnikove
nagradne križanke
ir< 11 2(lD£l
vcrnM
ROMAN FRANA GOVEKARJA
POSOČJU PRTADNIK VTSOnEGA fuieuB
RUSKA
KKMNJA smucama
, UUMtJAi KWBOJBKA
•r- JB£

MESTOMA SEVTRU FRANCIJE BEKAV MJANMARU

LUKAV eOLSARMi
I RESMCA klUfUUAfTAli ; pol™
2MAMUU RASTUMA I
SvCTLMA OBSOMHEB
VZHOM

J
čESki REŽISER IN

ZJUMEK
ZWK
F

I
I IGAAIEC ■ ■ (OTMlijt) •
ll
I

GLAVNO MESTO IjLTVUE
H UtfBEL6-' VMC4SA

•k
VARNOSTNI SVET
1
ORORTiČE NATA V rTAUJl
NEKOAJU SLOVENSKI TnpVAMC OEM. ENOTA
VL/m
VALNO »gprTvo
I tOSEMM pUtvi

ZAPREKA
RANEL VETER
I
I
I
ARGON
VEK, OBDOBJE
PHBKG MESTO
OBTItMA ^_n0ŽA,KLMA,
"LMlUkn
aueeHJE. zraAhk BftA2k4Kl
X I

MEfTOV SUftGUNDUl, FRAMCUA
■4-
'P-
ZAČIMBA UMORJA
AjmeNO LAIDSTVO v JUŽNI RUSIJI
1
NAOav. MAnACl.0
IGRAZGIBI .
IN MIMIKO .
BREZ BESED
KORAU« OTOK
igralka
DEL VIETNAILA
AviTULiU nvaa JAPONSKA HABIRALKA
lerovMT NA KRKU Metrov NOTRANJI BALJM^
■ nsvini
PISTVO OajTTJt nttnntTA
E
tVCMKA IGRALAA (LENA)
I
MOeJLMI moj
I
'CHKPUKC«*; [ rtKJv*
I
' lADJBLZA PREVOZ NAl^ ,WSLKM PMI
. PAATGJ KOZAK
BARVA KOŽE
iwvertv MAJBOUll PRUATEU tLEKTmi
BRAT
I
I.	NAGRADA V VIŠINI 10.000.00: Gusti ŠpI lak. Kamovci 40, 9223 Dobrovnik -16036123
2.	NAGRADA KUHARICA BOUG ŽEGNJAJ: Ana Bokan. Hruševska 70 a, 1000 Ljubljana - 36536261
3.	- J. PRAKTIČNA NAGRABA: Mslita Novak, Martjanci 18 a, 9221 Martjanci -91107229; Izlok Šlihlhuber, Kolesarja 6. Tropovci, 9251 Tišina - 63093073: Doni Novak, Martjanci IS a, 9221 Martjanci - 86327674; Marta Janža, Jugovo 2, 9231 Beltinci - 203955 31; Tjata Tem' lin. Kroška 25. 9000 M. Sobota -81757115
Negrajencem česlilama. Potrdila ;a nagrade bodo prejeli po pošli.
I

ORGAMZ.
X
1
1
li
bpmAKa I fOTTATRTli GiMSKl
R^AU □ jSul
SLOVBRKl TENORIST (RAJKO)
BJUOJ
MLM
ZKHi KAMENJA .VjBLd0< PAATEU lUHtlM
NOVA SHFONLlA
ALUHMLJ PUktoTA NAD
VIPAVSKO
o
NASEUEV ZGORNJI POUANSMI DOUNI
UUOSTVO vzanooni AFRIKI
MEKOAUr ' TURSKI
VEUKAS
S
ORAMl«)*
Moin POTOMEC
I
'I
I
Povabilo k reševanju
Potrudite se in rešitve (skupaj z dav eno številko) pošljite na uredništvo Vestnika, Ul. arh Novaka 13, M Sobota, s pripisom Penova nagradna križanka, do vključno petka, 6 decembra 2002 Pet reševalcev bomo nagradili, in sicer z nagrado v vrednosti 10 tisoč lolarjev, kuharsko knjigo Boug žegnjaj, čestitko na Radiu Murski val, Vestnlkovo majico in Vest-nikovo rutko. Ce vam bo delal težave kakšen zemljepisni pojem, je dovo' Ljena uporaba atlasa. Veliko užitkov'
VESnilK47
Pen


Mimo odra
T
Irinajstič se je zbralo v Murski Soboti drugi petek v novembru več kot dvajset izvajalcev dobre
volje s slovenske zabavne in narodnozabavne glasbene scene in prišlo v goste h Gezi Farkašu. Za dušo obiskovalcev pa je prišlo tudi nekaj znanih imen s hrvaške glasbene »pozornice«, izvajalec iz »naftalina« za nostalgično razpoložena srca pa celo iz Bosne in Hercegovine. Čeprav je bil koncert v znamenju TRINAJSTICE, se je na odru vse dobro izteklo - v zadovoljstvo publike, ki je na večernem koncertu spet napolnila športno dvorano pri soboški tretji osemletki, in poslušalcev, ki so uživali v neposrednem radijskem prenosu na Murskem valu. Niti eni niti drugi pa niso imeli možnosti, spremljati dogajanja za odrom in mimo njega, Penova fotoreporterka Nataša pa je prav tam nastavljala svoj objektiv. Objem, ki ni bil za javnost: Sanja in Geza -to je od danes javna zadeva!
Baba malo me njaj je njihova največja uspešnica. In ko se žensk ne moreš drugače znebiti, se preprosto preleviš. Kvašeni retoši v ženski preobleki na koncertu niso imeli nobenih težav z močnejšim spolom, saj so vse obline dobro skrivali. Kot vedno, so bili na sceni spet aktualni: dobro uro pred zočetkom volilnego molka so prepevali: VOLIMO! Publika po že čaka novo presenečenje - še kokšen dober komod!
Kjer je Brendi, tom je smeh. Za slabo voljo tudi nima rozloga: v družbi s Korodom in Gezo so predstavili novo uspešnico Oj, kozarček moj, v zoložbi Mandorino mu gre dobro, pri kupovanju nepremičnin tudi in no Krku ima kotiček zase in za počitek prijateljev Kdo je oseba iz objemo, Penovi »špijoni« niso uspeli izvedeti. Ugotovili po so, kdo je nasmejono doma ob Wernerju Pravzaprav niČ presenetl|ivego - to je njegova žena Andreja. In rozlog za širok nasmeh tudi imata. Preselila sta se v novo stanovanje, Werner začenjo z veliko slovensko turnejo in na tržišču je novi CD
Nekaj zelo pomembnega je moral zabičati Sanji Doležal, nekoč odlični pevki skupine Novi fosili, ki uspešno nadaljuje samostojno kariero in še vedno rada prepeva znano uspešnico Ja sorn za ples..., v zaodrju Seid Memič ■ Vajta, Bosanec, ki se mu življenje prepleta med Travnikom in Homburgom, da je tako odločno dvignil kozolec desne roke. (Nostalgiki se boste spomnili Hafnerjevega prsta!?).
Verjamemo le, da ni bilo nič v zvezi z obračunavanjem s preteklostjo, tisto polilično oli ono iz časov Novih fosilov - tretji na fotografiji je namreč še eden nekdanjih član Fosilov Vladimir Kočiš - Zec, ki tudi nadaljuje samostojno koriero.
In še drobec iz življenja Sanje Doležal: mladostna
Štiridesetletnica ima
štirideset do petdeset malčkov.
v Zogrebu otroški vrtec zo
---november 2002 “TPrt
ZAIGRAJMO IN ZAPOJMO PO DOMAČE

u

lii
*
[I
&
< 1
ll
/1
iiUI
7 2-letni Veseli kmet - Leopold Zor ja n s Peta n j ec je skupaj s svojimi sinovi (v ozadju od desne Janez, Stonko in Zvonko) brez treme zočel 13. koncert Zoigrajmo in zapojmo po domače. Zadovoljen in nasmejan se je poslovil od publike, ki jo z diatonično harmoniko razveseljuje že šestdeset let. »Nisem še utrujen,« sporoča in se
priprovljo na snemanje za
Radio Murski val.


J**

ll
I.
■r
n ’ -
Z.'
J. 1
n
!« ‘J
pj

tj-.
Zlatko Zahovič no trlnojstem koncertu v
Murski Soboti! Veliko
presenečenje, ki ni bilo vnaprej napovedano, se je pa zares zgodilo,
kot dokazuje fotografija. Ampok, kot se zo
velike zvezde spodobi,
ima naš nogometni as dvojnika! Prov dobrega si je našel v podobi bobnarja skupine Karizma Frenko. Obe predstavi - za odrom In na njem - in obe vlogi ( nogometno in bobnorsko) je prepričljivo odigral in se ob tem poigral še s tangicomi, ki jih sicer ni oblekel, jih je pa podaril eni od obcževolk. Seveda vse v duhu letošnje uspešnice skupine Karizma Tangice.
Druge zgodbe izza odra ostajajo skrivnost, nove se bodo napletale spet dez leto, obljubljajo organizatorji in nastopajoči, pod obljube pa se podpisuje Geza.
I
naj tatu
Pomur j a


Jf
A - D. B. iz Račkega vrha
Vampirji brez kože

Kača s smrtjo

Iskrenost je lepa čednost, zato bom iskrena.
Niste poslali veliko fotografij s svojimi TATUJI. Še posebno so me razočarala DEKLETA. Kaj vas je sram poslati fotografijo z vašo umetnino, pa kjer koli jo že imate? Za prihodnje akcije si zapomnite naslednje. Ponujamo vam, da se oglasite pri nas, saj vas bo ovekovečil naš fotograf.
Izbirajte in se odločite za svojega favorita.




r
t

I
.v. r r>'j|
I
V naslednji številki PENA bomo objavili zmagovalca. Prvi, ki bo prejel največ glasov, prejme nagrado pokrovitelja v vrednosti
or
I
U O
v c D TJ O O(
M
. o »N 'oi
o
Bivolova lobanja z
B - S. Š. iz Rakičana
mečem
Pod fologrofijami so naši podnopisi, saj pri najboljši volji tudi lostniki včasih r»e vedo, kako bi poimenovali svoj totu. Priznali pa so, da tetoviranje ni poceni, bolečino ob izdelovi
1.
J
>
C
pa je dokaj hudo Premislilo sem si: ne dam se tetovirali, priznam pa, da so mi totuji všeč. Drogi bralci, dopisnice
pošljite no naslov: agencijo VENERA, Ul. arh. Novaka 13,
9000 M. Sobota, s pripisom »ZA NAJ TATU POMURJA«.
J

' Tiger
.X
: z 7
Meč s kočo in zmaj
D - K. M. IZ M. Sobote
Konj
10.000,00 sit, nehvaležno drugo mesto _

pa si bo »2L,AT,ARS17VČ?«
zaslužilo nagrado v vrednosti 5.000,00 sit.
VtozJo 1^ * K-
KocIjava ^000 Tal.i ++336 fO) 17 S7
Vaše dopisnice z glasovanjem gredo seveda v boben, izvlekli pa bomo eno, katere pošiljatelj prejme našo nagrado.
november 2002
p®"
48VESTNII
Karel Bračič iz Lendave
pralci Pena se predstavljajo
Ko so ga ljudje zagledali, so se prijemali za gumbe
V Dolgoi£ašl^Sowcoh-sei»-ip®sfiol Vero-»n..s®*odWll7-daTr-bom »veren«. Vzela svo se leta 1965. Civilna poroka je bila na matičnem urodu v Lendavi, cerkveno pa pri Negovi, kjer je nastalo tudi tale spominska fotogrofija.

č
e bi v Lendavi sestavljali
/seznam znanih ljudi v
- Odraščal v zaselku Pišušak pri Negovi
51*

1
1
zadnjih štiridesetih letih, bi se nanj gotovo uvrstil tudi Karel Bračič. Nemalokrat je bil namreč skoraj pri vsaki hiši, in ko so ga ljudje zagledali, so se brž prijemali za gumbe in si zaželeli srečo. Seveda, bil je dimnikar! Zdaj je že deset let upokojen, še vedno pa rad zahaja med ljudi dobre volje. Ko smo ga pred kratkim obiskali in mu omenili, ali bi se bil priprav-
- Pasel krave, izdeloval eksploziv, nabiral storže, lovil vrane —
- Očetu pomagal strojiti kože
- Nekaj dni pek, nato pa trideset let dimnikar
- Začel slikati, hodi na izlete in pohode |
- Bil je Karlek, zdaj je
bilo to prepovedano, uk var-
Ijen nekoliko podrobneje 1^1 s strojenjem kož. Ne
predstaviti bralcem Pena, ni bil ravno navdušen, a se je
spomnim se čisto natančno, kako je tekel ta postopek,
dal pregovoriti in nam naj- vem pa, da smo imeli v ta
prej povedal marsikaj zanimivega iz svojih otroških let.
Kože, eksploziv, mlade vrane
Moj rojstni kraj so Rad-venci, bolje rečeno zaselek Pišušak pri Negovi. Tam sem tudi odraščal. Imeli smo kmetijo, oče pa je bil tudi sedlar m se skrivaj, ker je

S
S'
p
par
1*^


't
1
■
v
r


fr
i


A’
V' č/-
v



a?

f

\



1!




I 1
'1
'0
namen posebno veliko kad Vanjo smo dali telečje, svinjske ali ovčje kože in jih potresli z živim apnom Tako je čez čas odpadla dlaka. Nato smo dali kože na deske, jih razvaljali, zatem pa namočili v tekočini, ki smo jo pripravili iz smrekovega lubja in hrastovega žira. Nato smo jih dali sušit na podstrešje. Nazadnje smo jih premazali z ribjim oljem in mazilom, ki je bilo podobno vazelinu. Mogoče bi se splačalo na podoben način izdelovati usnje tudi danes, saj bi dobili kože skoraj zastonj
Če sem hotel kaj zaslužiti, sem jeseni nabiral hrastov ali bukov žir in gobe in jih sušil. Bilo jih je res veliko. Spomnim se, da sem z njimi napolnil petdesetkilogram-sko vrečo. S tem, ko sem poleg domačih pazil na paši še krave kakšnega premožnejšega kmeta, sem zaslužil veliko puro, ki smo jo dobili za božič.
Iz otroških let se rad spominjam tudi dni okrog velike noči, saj smo takrat izdelovali smodnik. S sten negovskega gradu smo postrgali soliter, v trgovini pa smo kupili žveplo v prahu in ta mešanica je bila kot nalašč
I
Dimnikar na dimniku Boharjeve domačije v Kolodvorski ulici v Lendav To sem seveda jaz, in sicer še kot vojenec ob koncu drugega letnil^

v
80
Na jesen življenja sem začel tudi slikati. Mislim, da mi gre kar dobrt
od rok.
Po končani osnovni šoli sem se takoj želel postaviti na lastne noge. Najprej sem nekaj dni spoznaval pekovski poklic v Segovcih in ugotovil, da to ni ravno zame. Odločil sem se, da grem med dimnikarje. V Radencih, kjer sem se najprej oglasil, so mi dejali, da me ne morejo vzeti, in mi predlagali, naj grem v Mursko Soboto. Tudi tam ni bilo prostega vajenskega mesta, Vedeli pa so, da išče vajenca dimnikarski mojster Viktor Majzelj v Lendavi. Odšel sem torej tja, to je bilo leta 1959, in res sem bil sprejet. Uspešno sem končal poklicno šolo v Ljubljani in opravljal dimnikarski poklic do leta 1992, ko sem se lahko upokojil Delo je bilo naporno, doživel pa sem tudi veliko prijetnih, zanimivih in nenavadnih stvari. Prijetno je bilo na primer videti, kako so se ljudje prijemali za gumbe, ko so me zagledali, saj naj bi jim prinašal srečo. Večkrat sem komu hudo-


El'
lil




^5

h.
I za polnitev možnarjev, ki
'F
i



G i
S





3 JOG

Ona je bila računovodkinja, on poslovodja. Doma sta v Križevcih pri Ljutomeru. Zdaj, ko sta v pokoju, se še bolj razumeta kot prej in vse kaže, da ne moreta drug brez drugega. Noge ju dobro držijo, zato ju lahko večkrat vidimo na kakšnem pohodu. In če je na koncu poskrbljeno za ples, se rade volje zavrtita. Le tako naprej!
smo jih dobili v vasi. Se prej
smo si pripravili tudi oglje iz najtršega lesa, ki smo ga dobili v bližnjem gozdu. Če se prav spomnim, smo mu rekli »hertlikovec«. Za prižiganje možnarjev pa smo uporabljali železne vile, ki smo jih obžarili v žerjavici. Pokanje se je slišalo daleč naokoli. Spomladi smo ple-Hizali tudi po drevju in iskali gnezda z mladimi vranami Pečene so bile zelo dobre.

Zelo rad se družim s petletno vnukinjo Žito. To so zame velikokrat srečni trenutki.
mušno dejal: »Lahko bi van prinesel srečo, samo m vem. kam greste.« Prijetni se mi je tudi zdelo, če so m po občudovanju oziromj vohanju mesnih dobrot, ki s< jih sušili na podstrešju, po nudili, naj poskusim, ali s( že dobre. Najbolj nenavadei dogodek pa se mi je pripeti pri nekem gospodarju i Petišovcih, saj sem padel ; podstrešja med krave v hle vu. Na srečo se nisem poš kodoval, krave pa bi skora ponorele.
Moje sreče
Dimnikarji naj bi prina šali srečo drugim. No. tud meni je bila sreča naklonje na. Poleg tega da so mt sprejeli za dimnikarskegt vajenca v Lendavi, sem tam kaj spoznal tudi dobro žene - Vero iz Dolgovaških Goric Skupaj sva si ustvarila dru žino, si zgradila lastno hiše in dočakala prvo vnukinjo.
Zdaj sem že deset let upo kojenec. Veseli me delo i manjšem vinogradu, hodin na sestanke Društva upoko jencev Lendava, se udeležu jem, če morem, pohodov : člani Planinskega društvt Lendava in pomagam domt pri gospodinjskih opravilih Veliko se družim tudi z vnu kinjo Žito, včasih pa vza mem v roke čopič in slikam Zdi se mi, da mi gre to Še kai dobro od rok. Znam tud šivati, kuhati...
Jožef G, Bistrišk