- .. --' ^ .*' ''. ———-—-- j —^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^
NO. 14.	CLEVELAND, OHIO. FRIDAY, FEBRUARY 4. 1916.	LETO IX. L VOL. IX.
Mestne novica.
Organizirani delavci v Ckvc-landu zahtevajo, da county prosecutor preišče de-1 lavske nemire.
, —Ze zadnjič smo poročali, da je qlevelfcndska trgovska ^zbornica očitala delavski zvezi, ^Ja je ona odgovorna za de-Sivske nemire pri raanih pod-Jetjih, in da bi morala delavska šivcza skupno delovati s trgov zbornico, da se pobegi m ■pretepi pri štrajkiji prenehajo.
Selavska «>ottvca v< QfeveUtt* i je »porabila to ®pliko za u-godno,in sedaj onganizirano delavstvo zahteva, da county prosekutor, iMr. Loolier, takoj začne s^rei«itvo,kdo je odgovorom za delavske nemire v mestu. Organizirani delavci so s tem prijeli kozla za roge, m ga obrnili proti tistim, Id iotip* Šteli kozla -spustiti proti delavcem. Kajti trgovska a&ornie* je tako čudno zavila svoje poročilo, da je elevelandsko občinstvo sedaj prepričano, da so unij ski delavci krivi pobojem in pretepom po Cleytandu. Toda delavska organizacija zahteva od svojih člaimov, da ji sporočijo vsako nasilje, ki se je pripetijo delavcem od strani od kompinije najetih pretepače v. Nadalje je clevelaodska delavska zbornica sklenila poslati predsedniku Wilsonu po-ildbno zahvalo, iker je imenoval delavskega zastopnika, Louis D. Bramdeisa, za vrhovmega sodnika Zjed. držav.
2-~tPredkratkim je neki devela rvd ski listič, Ici sliši na ime 6. napisal, da so v Avstriji ja-ko dobre razmere, da* nikomur ni nič • hudega, in: druge take budalosti. Pozabili pa so povedati,da se vživa mestopše-nične koruzuna moka, mesto govejega mesa mrhovina, t. j. tisto meso, ki gotovo ne zasi-gura ono delikatno debelost, katero čast jo ima nositi neki vampir v felaigoslovljlenih krogih. Gospoda, treznot, treznost! N,e mislite, če imate možgane mlade govede v glav!, <ia jih ima'jo tudi vaši čitatelji, ki so baje brezštevilni... Ne misRte, da slišijo travo rasti preko oceana. Seveda gospoda okoli S., lista iza slovenski narod (?), v katerem vsakdo Občuduje krasni pravopis, ter se marsikomu začno jeziti lasje, ko misli, da se mu smejejo ko^ čevski kozli, Iko ta list čita. V najbolj oddaljenih hribovskih torajih smo se učili slovenščine, ne pa jezik, kot ga piše S., ki ni podoben nikomur, ki zastruplja ter seje *n5*» * In, sramovanje med	^
Trudimo se, da naredimo slovenski narod amerikamskim, da ga pridobimo za svobodne ' ameriške Ideale, pa nam pridejo te čtaje in navajajo, narod še v^noaa cesyslfe «1- 1
koli S. učite narod, kako naj bo ameriški, in naj pofcabi' g|fo-zote in tjranije Avstrije, pa bo- i dete spolnovali svojo (nalogo,
<J>M!. ».-^TA n-IJrVŽ&T ""TTlirjil . katero imi^te v-nmemu. mvo-
ščlmo vam, da se potrudite sicer v blaženo Avstrijo, -fcjer so razmere foriljantne, slikate. Gospodje, zakaj pa ne i greste v Avstrijo, če vam je tako (pri srcu, zakaj ne zastrupljate ljtaMva tam, če je 1 vam tako pri srcu/? (Ali, u- 1 rednik, kdo bo pa veroval našo cerkev ipiW'tfemci, če gredo v Avstrijo? Op. Stavea.) A Imejte značaj narodnega sa-tB&iatajevanja in ljubezni do 1 ^Sižmjega, napisanega na vasfh čelifo, m gotovo nebodete ime- i ^ niti' besede pohvale jza one < Qvolocnetie, ki nam sesajo kri, 1 ki nam ne puste, da se otrese- 1
od avstrijske buržoazije, toda še pred Vojno sip upili, da so razmere tam neznosne, a Sedaj pridete z tnovioo, da je v Avstriji |pravi paradiž. |N<e slepite ljudi še nadalje, odpiraj-	; te raje oči onim, ki -slepo verujejo v c. kr. (pokorščino. Če ste c. in kr. v vašem uredništvi«, pridobite si za naročnike c. kr. vrane in krokarje, naii sokoli pa bodejo kljuvato toliko časa, da ne bodete ne Črni	| ne rumeni in skrbeli, da se od-	. strani Erfijalt iz naših prs. Na-	, mesto, da bi .vodili narod proti svobodi, proti slogi!, proti a-	, meriskim prisincipom, pa zagovarjate črno-žolto tiranstvo j v	, tej ameriški svobodni deželi,	1 ki yas jc sostpljufbno sprejeli. Verujte, da Amerika ne mara	, ljudi j, kričečih po tirairstvu	| qesarjev in kraljev. Mi hočerfib	< svobodne ljudi, ameriške dO-	, bre državljane, da pozabijo črno-žolto pasjo pokorščino via-	, darjem, in se gibljejo na teh svobjojjnibi $leh J*ot pravi Ame-rikanoi, zavedni svobode in z*-	1 ničujoči vsakogar, ki se da za-	; sužnji ti pod voljo in ukaz tiranov. To je naj poduk vam —	J zelenim avstrijskim patrijotom,	; ki se še danes <ne zavedate, da	| jeste svobodni ameriški kruto,	, ker niste imeli niti pljesnjivega	, v blaženi Avstriji. (G. urednik,	| pa menda ne mislite S. z onim	j "real estate" plakatom? Op.	1 stavca.)	i
—Več slovenskih ien in deklet je dospelo tekom izadlnjifo	. dnij v Cleveland. Tudi nek^j	« Hrvatic je bilo med njimi. Vsje	, te ženske so enoglasne v teni,	j da so razmere silne v Avstriji,	] in da ljudstvo le s skrajnim n4-	d porom zmaguje težave in brid-	, kosti stare domovine.	;
— Državna demokratična	j
stramka države Ohio se je £no-	^
gl&srio izrekla za zopetno no-	j minacijo predsednika Wilsons.
—Državna komisija iza po-
nesrečenje je privolila gospe)	1
Judi'ji Qchlesinger svoto $3,744	1
za smrt njenega moža, John	<
Scfilesingerja, Ici je bil*dcceni-	s
bra meseca v tovarni Remesch	i
Patertn Works ubit. Ranjki	'
Schlesinger je našel tragično	1
smrt v tovarni, in kakor smo	5
ivoje dni pofočali, je fcil diofcer	a
Slovenec in Slan mnogih dru-	1
itev, ter bo udovi državna pri-	s
§>tojibma ugodno prišla. Saj je	1 vendar ena prvih dotitnostij
države, da skrbi«za udove in si-	j
rote.	>	.i
—Cideon RabsJiaw je bil i-	s
menovan za načelnika d'etek-	\
tivskega oddelka mesta Cleve-	t
and. Rabshaw je znan kot e-	t
iettn najboljši!) detektivov v	s nestu, in je v resnici zaslužil
:o imenovanje.	.	<
—Ostro kazen je dobil Syd-	. iey BJuementhal, nočni clerk
7, Perry hotelu, kjer je bila u^	r
norjena 'Dolores Evans od	j Bianclietti-a. Obsojen je bil,
cer jc^ sumljivj par pripustil v	j lotel. Sedeti ibo moral 90 dnij ž ječi, m plačati $500 kiiiii. Nekoliko preostra kazen ?«a noveka, ki j« takorekoč ipqptl-
•vm*«*^ i
sednik Union Paper & Tvine s Zo.! jc ^il v sredo oropan ^a F M400 v svojem stanovaiiju. " D mnogih drugih ulomih se 1 »enroča iz vseh stras4 meste. 2 —r2,ooo fuotov orehov je za- ^ Jfcftrt ttiestftt kttm - »^ovfeu J kVertzu, ker je bilo 40 odstot- 1 tov fth orehov pfamjirih. : y \ —Nemci po Ameriki, kakor r udi Nemci v OeVelahdq, 10 d >roti temiv da bi se Amerika i >otje oborožila it> pripravila za 'sak slučaj. To je naravno, ker aVno od Nemcev preti nevar- h ibst,. Ei bi kdaj preplavili j, Iržave, kot je znano, da je z lemški generalni «tab detel k lačrt za napad na Ameriko, p 'ato ameriškim Nemcem Sfcv^- k la ni po volji, da bi Amerika s »ila pripravljena, kajti po njSi b nnenju se mijra tudi Amerifiajlj idati hX slepo milost Nemcem, n
Filipine! svobodni.
Senatna zbornica je sprejela
predlog, da se podeli Fill-pincem svoboda tekom Štirih let.
Washington, 3. fob. V se-natmi zibonnici se je danes glasovalo glede podelitve svobode PiHpincem. Glasovanje je bilo na obeh straneOi enako, namreč enako število senatorjev je glasovalo za svobodo In enako število proti svobodi, in koinečno je podpredsednik Z j. držav, kot predsednik senata, odločil s svojim glasom, da se podeli svoboda Filipincem. fPrelbivafci filipinskih otokov so sedaj po(fc vlado Zjed. držav. Predsednik je sedaj dobil moč od senata, da odipravi nadvlado Zjed. držav iz Filipin tn podeli Fiftrpinwem »pjopolno politično svobodo tekom štirih let. Zajedlo pa je senat odločil, da je .predsedniku na voljo dano, da če vidi, da v štirih letih Fi-lipinci še ne bi foil! zmožni svobode, da se jim slednja odtegne se za nadaljni čas. Glasovanje je biLo 4)1 prati 41, Predlog, da se osvobodi FiHpincc, je stavil senator Clarke, in več teetnov se je v senatni zbornici debatiralo o Um.
Nadalje je senat sklenil; da se plača repubfiki Colombia $15,000,000 za odškodnino njenega ozemlja, ko se je delila panamska republika, da se je lahko zgotovil panamski prekop. Republika Nicaragua je dobila $3,000,000 od looirogresa, za odškodnino ozemlja, kjer se namerava narediti drugi prekop iz Atlantika do Pacifika.	. v
Poslanska abomka je v6e-raj sprejela predlog, glasom katerega se izdelki, ki jih izdelujejo otroci v tovarnah, ne smejo .prevažati po železnicah iz ene države v drugo. To je izvrstna postava, ker se bo s tem delo otrok po tovarnah sihio zmanjšalo, kajti nobena železnica pod veliko kaznijo ne bo smela prevažati blaga, če sq ga izxfelali otroci. Glasovanje je bib 342 proti 46.
V kongresu je predlog, da postane 'District of Columbia .in glavno mesto Washington sulho, da se prepove pijača. O-hioski senator Harding je dobil včeraj 800 brzojavov, v katerih se zahteva, da voli proti suši.
Osemnajst komgresmanov iz države Ohio je dobilo na tisoče in tisoče telegramov in pisem od volivcev,, v katerih pismih volivci za/htevajo, da volijo kongresmrani za narod'no pripravljenost, za več. vojakov in orožja.
«
o.....
•—'Slovensko tel. društvo Jugoslovanski Sokol je sklenilo na svoji redni meseeči seji v sredo zvečer, dne 2. idb., da se priredi dne 2. julija velik sokol ski zlet, zdruflen z javno telovadbo, v Euclfcf, O. Na tem zletu bodo sodelovala tudi druga Slovenska, hrvatska jn češka sokol ska društva. To naj bode manifest, oziroma protest, proti krutemu preganjanju sokotskih društev v stari domovini od strani avstro-rtia-žarske vlade.
—.Mestna zbornica bo predložila ljudstvu odobritev izdajo fondov za $1.500.000, da se zgradi velikanska , dvorana za konvencije. Cleveland nima pripravnega prostora za večje konvencije in zborovanja, kar se je posebno pokazalo, ko je bid preds. Wilson v mestu, ko )|u<lje niso mogli na shod radi male obsežnosti dvorane.
Vlada v zadregi.
Vlada Zjed. driav je v zadregi
radi zaplenjenega parnika Appam. Potniki na krovu so bili izpuščeni.
*
\ -
Old :Poin Comfort, Va., 3. teb. Ameriška vlada Je <Ianes zapovedala nemškemu poveljniku zaplenjenega {angleškega parnika Appam, ki je pripLjul v to luko, da molil oprostiti 24/5 oseb na parnikij, d'a se izkrcajo na svobodo pa ameriških tleh. Na krovu jie pa še ve-dtno kakih 200 oseb,j med njimi kapitan zaplenjenega parnika in njegovo moštvi, nadalje nemški mornarji irj njih po-veljnik, kateri ne smejo na suho, dokler Zjed. države me odločijo, kaj naj naredijo s temi ljufdmi. Tako se je sklenilo med zastopniki nemškega in angleškega konzulata, dočim je posredoval eolninski kokk-tor luke JXlewpoit News. Par-nik Appam bo jutri pripeljal v Newport News, kjer bo izknoal osebe. Nemški, {poveljnik zaplenjenega pamika je protestiral proti temu, da se spusti ljudi na svobodo, eeš, da so Pjmdjje njegovi tajili ujetniki, toda kolektor Hamilton mu jt odvrnil, da se ljudje nahajajo na ameriškem ozemlju, pod a-meriškim varstvom, in da je *am nemški poveljnik iskal zavetja v ameriškem vodovju.
Javnost še dames ne ne, kako so Nemci zaplenili angleški pamik Appam na morju. "Poleg Aprpam so Nemci ujeli še sedem drugih parnfckov, katere so pa potopifc. jJetnški poslanik v Washingtann trd', da se nahaja na morju neka nemška križarka, ki preži na za-veemiiške ladije, dočim so v angleških krogih .prepričani, da so Nemci šele pred kratkim iz-gotoviK neki oboroženi trgovski pamik, katerega so oboro-ižili s šestimi topovi večjega kalibra in cevmi za torpede. Ta pamik se je splazil mimo angleške blokade okoli Kiela, nemškega pomorskega pristanišča in je lovil* angleške in francoske ladije po [morjih, kakor nekdaj nemške križartte Emden in iKarfsruhe. Angleški mornarji, ki so bili ujeti od Nemcev, pripovedujejo, da je zaplenjeni pamik prodno je prišel v ameriško vodovje, ves čas imel razvito angleško zastavo, da bi s tem (premotil angleške križarke na straži pred ameriškim vodovjem, kakor hitrox pa je Appam zavozil v ameriško vodovje, le dal' poročnik Berg otoesiti nemško zastavo.
WasJhnington, 3. febr. Ameriška vlada trdi, da ne ve kaj naj naredi s parnikom Appam. Nikdar v mednarodni zgodovini se* ni pripetil še enak dogodek, da ibi namreč moštvo ene narodnosti zaplenilo pamik druge narodnosti in ga pripeljalo v nevtralno pristanišče. Ameriška vlada mora odločiti, ali je pamik Appam lastnina Nemcev kot vojni pl«i, ali je Appam nemška pomožna križarka. Če se ravna ameriška vlada po pogodbi sklenjeni med Ameriko in Prosijo leta 1828, tedaj prizna America pamik Nemcem, če se pa Amerika ravna po pogodbi narejeni v Haagu, tedaj bo vrnila ameriška vlada zaplenjeni parnik AirtgleSem. Nemce pa prijela kot interni-rarke za časa vojne. To vpra-šanje je <!no najbolj perečih, ; kar jrh je imela vlada Zjed. držav rešiti tekom vojne.
1
Časopisje je dandanes sve- 1 tovna sila. Človek brez časopisa je kakor napol mrt$y za Bv-ljenje. Berite, ufita ael	J<
I®	' i i , •
Wilson v ognju.
Predsednik govori za oborože-nje po-deželi. Ogromne množice ljudstva ga po vseh mestih poslušajo.
Kansas City, Mb., 3. feb. Predsednik Wilson je dospel na svojeni potu v državo Kansas, kjer ljudstvo ni kaj prijazno načrtom, da se povečajo vojaške rezerve naše republike. Toda v Kansas City je dobil nad" 25,000 ljudi j, ki so prišli od vseh straftiij poslušat njegov govor, kateremu so žiivah-no ploskali in ga vseskozi odobravali. Predsednik se je izrazil : Prišel sem k vam, da poiz-vem, kdo je za menoj. V Wash-itngttonu sem govoril z vladami tujih držav, danes sem pa tu, da poizvem, kako drž\ ameriško ljudstvo z menoj. — Med govorom je nekdo očital Wilson u, da je miflitarističeu. Wilson je odvrnil: To so blodnje m prazne sanje. Gotovi ljudi je se mi smejejo, ker vedno pišem note m mote evropskim vladam, toda ob istem času protestirajo, ker govorim za zboljšanje armadte. Rad bi vedel, če je dolžnost predsednika pisati samo note, ali naj ima pri sebi (tudi moč, da s to silo dožene ono, kar zaihteua v notah? Na ta odgovor je ljudstvo Wilso-nu burno ploskalo. Potem pa je Wilson <tejail: Ko pridem v Washington* se bom smejal vsakomur v dbraz, ki mi bo Ipovedal, da ljudstvo ni za pripravljenost.
Ko je predsednik nehal govoriti, se je sklonil naprej in prosil ljudi, naj zapojo z njim narodno himno. Iz tisočerih grl se je oglasila častitljiva "A-merica." Na tisoče zastavic je plapolalo po zraku, ljudska navdušenost je »bila ogromna. V dvorani, kjer je Wilson govoril, se je zibrala tako o-gromna množica, kot jo ne pomnijo še nikdar. 25.000 Iju-dij je prišlo skupaj, in polnih <118,000 se jih je natlačilo v dvorano. Ko je dospel predsedmik, ni mogel noter. 'Policisti so prosili ljudi naj se umaknejo, da gre predsednik llahko v dvorano. Vse je fcilo zaman. 'Ljudje se niti premakniti niso mogli. Policija je Ibi lat prisiljena potegniti svoje kolce imi u-drihati po glavah ljudij, da je konečno naredila prostor. Več kot 25.000 ljudij je moralo o-stati zunaj dvorane. Wilson je vprašal navzoče, če bi se oglasili kot prostovoljci za slučaj vojne, nakar se je oglasilo tisoče in tisoče glasov: Da, da!
<>uverner države Kamteas, Hon. Copper, je predstavil predsednika v Topeki, glavnem mestu Kansas! in predno je prepustil Wilsonu govor, se je izjavil, da ne vrjame, da se je za Z. D. bolje pripraviti. Predsednik »Wilson pa je zavrnil njegove trditve, m ljudstvo mu je ploskalo. J*e neki farmar se je izjavil': Wilson je ali right, itoda če pride sem k nam v Kansas in pravi, da bodejo Nemci s submarini zaplenili naso državo Kansas, tedaj mu pa ne vrjamem.
-o-^
Is Balkan.
Nobenih posebnft. operacij ni na Balkanu tekom zadnjih dveh dnij. Iz Aten se poroča, da je prišlo na srbsko-bulgar-sko-grški meji do spopada med bu%arskimi in zavezniškimi četami in da so bili Bulgari odbiti z zgubami. t
Kadar iščete svojega prijatelja, sorodnika ali znanca, pa ne veste kje je, pridite k nam ali pilite nam, da, denemo v list Ker Je "Clevelandska Amerika" radUrjena po vseh mestih, se bo prijatelj kmalu dobil *
........ 1 1 i ......
Novice iz bojišča.
Turški prestolonaslednik samomorilec.
'London, 3. fefo. iPreko Bero-lina se poroča, da se je uinoril turški prestolonaslednik Yus-suf Izzedin. Kot vzrok se navaja slabo zdravje. Prestolonaslednik sr je prerezal žile. Ranjki prestolonaslednik turškega prestola je bil proti Nemcem, in je zahteval, da mora imeti Turčija mir, če se hoče razvrati. Udeleževal1 se je aktivino turške politike in je živel vedno v sporu z Mlado-Tuiki, vladajočo politično stranko na Turškem, ki drži z Wemci.
Nemški samci obdavčeni.
Kodanj, 2. feb. Poroča se iz Berolina, da namerava nemška vlada obdavčiti vse samce, da ^pripomore k večjim davkom.
Ruski uspehi na Kavkazu.
(Rim, 2. feb. "Giornale d'lta-lia" priobouje brzojavko iz Pe-trograda, da se nahaja glavna turška armada sedaj v Erzerur mit, kjer ima živil samo za 14 dnij. Vrhovmi poveljnik te armade je nemški maršali1 von der Goltz. Ruska flotila- v črnem morju pomaga četam na suhem. Rusko desno krilo mar-šira sedaj proti Trebizontu. Kot se poroča iz Petrograda, je turška vlada odredila izpra-znjenje Erzeruma. Turške čete na Kavkazu se povsod u-mikajo.
Nevtralne države v nevarnosti.
Pariz, 3. feb. Predsednik Poimcare od -francoske republike je imel danes govor, v katerem se je med' druigim izrazil: Niti mi niti naši zavezniki nimamo nobenega sovraštva dto naših sovražnikov, toda nasprotno nasi sovražniki nas smrttno sovražijo in želijo naš pogin. Ravno tako je tudi z nevtralnimi državami. Za slučaj zmage Germanov se je bati nevtraifnim državam za itji-h obstanek. Nikdar še rti noben narod razglasil bolj brutalne krivične vojske proti mirnim narodom, kot nermški »narod v sedanji vojni. (PredsedpX< francoske republike se je izjavil, da če Nemčija zmaga, da se je vsem nevtirailnim državam bati za njih Obstanek, dočim za skičaj zmage zaveznikov dobijo posamezni narodi popolno politično svobodo. Avstrija zanika toipedinanje Penije.
Waslhiinglon, feb. Državni tajnik Lansing je danes izdal poročilo, da je ameriški poslanik na Dunaju, <Mr. PenfieKd, naznanil, da avstrijska vlada nima nobenega stika s torpe-diranjem 'Persijc. Noben avstrijski poveljnik sdbmarinor ni torpediral Persije. Zadeva z Avstrijo gfede Persij« je torej gotova, in ameriška vlada se je obrnila na turško vlado, češ, ona kaj ve, kdo je tonpediral Persijo.
Ujeti mornarji submarina.
Solun, 3. feb. Neki nagleski parnik je pravkar odpeljal Iz pristanišča Soluna, ko se je po: kvarila mašinerija, in je moral parnik poklicati na pomoč. Ta čas pa je zapazilo moštvo parnika nekega »nemškega submarina, in submarin je takoj od-posfal m al čoln z enim častnikom in petim mornarjem, da preiščejo angleški parnik. Toda medtem je dospela francoska torpedovka,- ki se je približala tako liitro, da mornarji memškega sufomarina niso mogli iz parnika, in dočim se je nemški submarin hrtro umalc-nil, so ostali mornarji msbmarl-na na angleškem parniku In : bili vjeti.
Laško uradno poročilo.
jRim, 2. feb. Tretje laško voj- 1 no posojilo je imelo velik us- I peh. Tekom 15 5dnij so Lahi J]
i i- \• -j^ i'
podpisali 2,000,000 lir vojnega .posojila. Delavci iz ameriških tovaren v Bethlehem, Pa., In Carnegie, Pa., 90 sami poslali 1,000,00 lir.
Mirovni generali umorjeni f
Pariz, 3. feb. Iz Rima se poroča, da so patrijotični Črno-gonci umorili ona dva črnogor- , ska generala, ki sta podpisala mir z Avstrijo. Smrt grozi vsem onim črnogorskim častnikom, ki so se udeležili mirovnih dogovorov z Avstrijo. Nemci imajo uspehe na Francoskem.
London, 2. felb. Angleški na- B pad na nemške postojanke -pri Messines je izpodletel, kakor se poroča iz 'Berolina. Francozi so izgubili nadaPjno ozemlje juimo od reke Somme.
Avstrijsko uradno porofcilo.
»Ehinaj, 3. feb. Ob reki Dnjester, na bukovinski meji, so bili Rusi prisiljeni, da' so se u-maknili iz strelnih jarkov prve vrste. .Na italijanski meji se vršijo hudi artilerijski boji. (Mnogo laških napadov je bilo odlbitilh. Avstrijske čete v Albaniji napredujejo.
Nemško uradno poročilo.
tBerolin, 3. feb. Angleži obstreljujejo mesto Le««. Velik francoski zrakoplov je bil zadet pri Chauny in zrakopiovci ujeti. Pri Wiesiuludia je napadel nemški oddelek rusko poizvedovalno četo, in jo uničil. (Nlad Sofunom so naši zrakopiovci vrgli mnogo bomb. APPAM JE NEMŠKI PLEN.
Washington, 2. feb. Angle, iki parnik Appam, katerega so Nemci zaplenili na morju in pripeljali v ameriško luko, je
1 nemška U^jna. irykpr ie od-
r xs, J j * • ^ i i * - a ločil danes driavm tajnik Lan-
sing. Angleški poslanik bo pro-1 testiral. Anglija zahteva, da se Amerika drli pogodbe v Haa- \ gu, kjer se pravi, da mora A-merilca izročiti dotični vladi parnik, kateri je bil odvzet, Če je bil pripeljan v ameriško pristanišče.
Uničeni Zeppelin.
London, 4. febr. Nizozemski topničarij so izstrelili iz zraka ' velik nemški Zeppefin, ki se je vračal iz Anglije preko nizozemskega teritorija. Nizjozem-ci so ujeli celo posadko Zappe-lina, ki šteje 24 mož. Francoski korešpondenčni urad naznamja, da so videli v Severnem mor ju razbite kose nekega Zeppelin a
Hudi boji v Franciji.
Pariz, 4. fdbr. Teški artilerijski boji se vršijo pri Loos, kjer napadajo Angleži, Pri Netfville, kjer so tXemai zadnji tedettii osvojili nekoliko fran||| coskega teritorija, so bili včeraj Nemci pognani v beg. Severno od Aisne, pri Bois de Bu/tte je bil odbit nemški napad.
Velikanski ogenj.
Ottawa, Canada, 3. febr. O- I gelnj je nastal v državni z>bOr* nkri canadske vlade. Poroča se, da je v ognju poginilo več članov canadskega parlamenta. (Policija trdi, da je nastal ogenj po notranji eksploziji v parlamentu. Dve "ženski ste zgoreli, več policistov iw ognjegascev se pogrela. Po mnenju policistov je nekdo položil v parla- j ment peklenski stroj. Ves og-njegasni aparat mesta Ottawa ni mogel pogasiti ognja. Kras-no poslopje, vredno več .milijonov, je uničeno.
Avstrijski submarini.
London, 3. febr. Neki avstrijski submarin je v Jadramskem morju ulovil laško ladrjo 'IKo-enig Albert", ki je bila prej last Severo-nemškeg-a Lloyda, in katero fodijo so Lahi ob začetku vojne zaplenili. Avstrij- j ski torpedni rušiki so pripeljali ladijo v neki albanski zaliv. Na krovu je bilo 300 stbskih ubez- j nikov.
yf B "jEjA^ .1 ™ B	M^^. A^k	lwl 1
IZHAJA V PONDEUEK, SREDO IN PETEK.
m^v/i I"	NAROČNINA.
X« AmtriKo - fiMOlJZa C In/d. po poJHfiJJO JZ*B*0ropo ~ J3-3Q1 To^ammMna JtrVitKa - 3c
Vsa pisma, dopisi ta 6m»t asj m poiiljs m: "Clerslaadsks Amsrika", •11» ST. CLAIB ATS. N. B., CLEVELAND. OHIO
EDWARD KAUSH, PkbWr._,	LOUIS/. PIRQ Editor.
ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY. _
Road by 25.000 Slavonian* (Krainon) in tk* City of CUvtUmd and tltewfurt. Advertising rata on npmt. American in tpirit Foreign in language only.
TELEPHONE CUY PRINCETON IB9
Enterod m Jootmd-dass matter January 5th 1909, at the pott office at Cleveland, Ohio under the Act <f March 3rd, 1879.
No. 14. Friday, Feb. 4. 1916.
Devetnajst centov na uro.
Mi smo ipadrobno poročali c velikih nemirih, ki so se vršili v Yoimgstwnu, 1<o je pijana množica ropala, zažigala in pobijala ,po ulicah. Ko se je nino-£k)a streanila, je pogledala svo» je delo in sram jo je bilo. Upehala se je pretakava in sicer zvezina in državna preiskava. Mi smo odobravali to preiskavo, posebno še iz stališča, če ni 'zapeljal kdo delavce k požigom in umorom, namreč kdo ionih vohunskih agjenitov lAv-itrije in Ntcmčije, katerih mrgoli po Ameriki im katere ameriška vlada tako strastno preganja.
Preiskava se je vlekla in ko-nečno se je dognalo, da upori N niso bili pripisati upljivtu in hujskanju najetih agentov nemške in avstrijske vlade, ampak ediino le delavski mizeriji, ki vlada v Youngstownu. Delavci so zahtevali 25 centov na uro, katere so -pa kom pati isti zavrgli m niso hoteli dovoliti kljub ogromnim dobičkom, katere so kompanije pretečeno leto naredile od produkta delavcev. V tem svojem srdu se je delavstvo spozabilo, množi' ca je planila tna ceste, požgala nekaj trgovin, (pokradla nekaj gostilen, »prišlo je do bitke med policisti in 'množico, tti delavec je bil ubit, mnogo ranjenih, prišlo je vojaštvo, In nastal je mir.
INfe bodemo govorili o tem, ali imeli delavci pravico ali ne razbijati, požigati in ropati. Odo je to od delavca ali pa kogarsibodi, na vsak način. Tudi ne 'bodemo pisali, če je prav, da se posije vojska «a desperat-ne delavce. An>pak zapisali Ibo-deino to-le:	!
Ali je mogoče, da se naha- ' jajo še danes v Ameriki delav- 1 ci, ki zaslužijo idellh devetnajst centov na uro? Ali je mogoče, da so to posledice one sihne 1 prosperitete, ki je prevela celo deželo, da vlečejo kapitalisti sto procentne dividende od vo- ( denega kapitala?
In je tako, v teh ameriških tovarnah. Da, med nami imamo celo tovarne, kjer delavci ' dobivajo petnajst centov na uro 1 od trdega dela.	1
In kaj so ljudje, ki so dobiva- 1 H .po petnajst tor devetnajst centov na uro za'hitevali ? Zahtevali so, da se jim po( 25 centov da na uro. Delavci so zahtevali 6 centov več na uro, 60 centov več na dan, $3.60 več na teden, $175.00 več na leto, če bi delavci delali vsak dam v le- r tu. In kaj je to? Pomislite na 1 desetumo delo na dan, kakšen ( pride delavec domov, pa pri- 1 nese ikomqem tedna $10.50 do- ' mov.
Kako naj razdeli teli $10.50. če ima ženo in vsaj recimo tri otroke, da np govorimo o številnejših družinah ? Za $3.00 se < uporabi grocerije, za $3.00 me- i sa, za $1 obleke, 50c društva, 4 50c čevlji, $2.00 rent, pa je šlo 1 vse. Kje so druge potrebščine, s kj€ je kaj za zabavo, katere je < delavec bolj potreben kot le-'c na gospoda?	|c
In tudi tega jim niso hoteli r dati bogati tovarnarji. Za lan- s sko leto so si raizdelili sedem f milijonov dolarjev čistega do- v bfčka, in če ibi vsem 6000 de- 1 lavcem, kar jih imajo v tovar- 1 ni, povišali plačo, pa bi jim še r vedno ostalo 6 milijonov za di- v vidende. Torej kakih dvajset, * trideset konrpanistov je spravi- s
I lo dobička 7 milijonov dolarj« r v svoje žepe, 6000 delavcev f ni dobilo 6 centov priboljšk; pri uri trdega dela. <Ali je t pošteno, ali je pravično? Kd se jim čudi, da so se spuntal o da jim je zavrela kri ter da s ili ponoreli!
lal In konečno pridejo tempe
>	renčnikf, cerkveni in redoljulfc >lni organi pa se začno zgražal Ji nad delavstvom, ki povzroč :-|take nemire. Za kapitaliste, k :r so poždi delavcem sedem mili a. [jonov, ni zgražanja, litjih psi s< i-[bolj siti na dan kot delavec ce eflo leto, in obsojajo delavca, d; r je pijanec, -živinami je »presit
0	j da ne ve kaj bi počel in začn<
-	požigati in moriti! In psujejt
-	ti elemmti delavske hčere, kei i- se prodajajo v prostitucijo, go i- vorljo proti njim v cerkvah, \
nedeljo hodijo ti kapitalisti \
-	cerkev, tisoče darujejo v ne
1	potrebne namene, da bi pa šli 1 zlfu do dna in plačali poštene Monaga, ki jim služi denar, c
-	tem nimajo pojma.
, Delavci,"kdaj pride za vas
-	didba, ko bodete vsi Skupaj ra-i Izume H, da je le v močni in slo-i žni delavski organizaciji vaša i rešitev in vaša zmaga? Vi ni-
-	mate ničesar zgulbiti, če se o-
>	tresete svojih okovov, pridobite pa lahko cel svet, če trdno
; skupaj stojite in dostojnim, pa ■ resnim potom zahtevate pravice za sebe! Kdaj se bodete združili, de-: lavci, in zahtevali združeni 1 svobode in pravice, katere vam • daines 'vaši izkoriščevalci neČe-jo zlepa dati?
-T-O
Ali bo kaj naseljen* cev po vojni.
Zjedinjene države imajo postavo. da smejo sem samo zdrave, močne osebe in ljudje, ki imajo zraven tega tudi nekaj denarja, da ne padejo takoj javnim dobrodelrrim družbam v nadlego, Poleg tega plača vsaka oseba, ki hoče v Ameriko, štiri dolarje naglavnega davka, kar se računa tedaj, kadar se kupuje prevozna karta. Ljudje brez <fne roke, slepi, hromi, mutasti, gluhi, nezdravi, albotni, anarhisti, mnogoženci in drugi taki, ki so kaj duševno ali telesno pokvarjeni ne morejo v Ameriko.
Strašno evropsko klanje 'bo pobralo Evropi najboljše moške sile. in&ensk bo tam v izo-bilici. Kar pa bo ostalo moškega sveta, bo pohabljeno za vedno. Na milijone in milijone bo v Evropi moških brez oči j, nosa, ušes, rok, nog ali drugih telesnih udov. Huje kot nekdaj ob božjih -pot-okih, ko je na vsaka dva metra sedel berač m -prosil za v*bogaj«ie, bo v Evropi .po vojski, ker kamor se boš ozrl in podal se boš srečal s pohabljencem.
Kakšen je prospekt torej glede naseljevanja iz Evrope po vojni? Pravkar se izdeluje v kongresu nova postava glede naseljencev, in glasom te postave bo naseljevanje Japoncev, Kitajcev, Mlalajcev in Indijcev jako omejeno, ker ti lju-|dje sprejemajo dela za jako male denarje in delajo tako škodo ameriškemu delavou. In prav gotovo bodejo Z jed. države omejile naseljevanje tudi iz Evrope, ali pa ga oteškočile. Prvi udarec naseljevanju iz Evrope je nova postava, ki zahteva $8.00 davka za vsako osebo, ki pride v Zjed. . države, namesto $4,00 kot je bilo sedaj. Trdi
ia 1	A
■ soba izkazati sco premoženja
v gotovini, predtid" se ji dovoli = vstop v Ameriko, dočim so se-daj navadno zahtevali $25. Na-
dalje se .pečajo kongres m an i ~ tudi z vprašanjem, kaj narediti, da naseljenci, ki pridejo sem, tudi tu ostanejo. Navadno ~ je 50 procentov takih ljudi j, ki — ostanejo nekaj let tukaj, zaslu-__ /.ijo nekaj denarja, potem pa k. bežijo zopet domov, zapravijo
tam denar, pa se zopet vračajo. * ~~ Amerika se brani takih nase- « jj ljencev kar je mogoče, ker za 1 državljane sploh niso, z njimi 1 ~ pa imajo oblasti mnogo opra- < k viti radi njih (nevednosti ame- s 5 riških postav, neznanja jezika in r •v razmer. Zjed. države pričakuje- j )a jo od vsakega naseljenca, ki s ^ pri<le v Ameriko, da se tukaj V to zastalno naseli in postane dr- d lo zavFjan. Da je temu tako, smo i [j( sprevideli posebno v sedanji ž l0 evropski vojni, ko se je morala š ameriška vlada močno boriti, ,p ». da je zadušila v teh naseljen- d j. cifhV, ki niso še državljani, tla- j< ti čanski in cesarski duh, katere- p a ga se kljub ameriški svobodi v c; še vedno dosedaj niso mogli ž otresti. Dočim so ameriški dr- n 0 «avljani pripravljeni vedno d ._ stati z državo in poslušati ipo- n a stave, <pa so ti naseljenci naj- z< lf večja preglavica dobrotljive a-e meriške vlade. Da, celo take di
0	goste smo imeli med seboj, da d< r so ipožigali, dinamitirali, mori- 1 _ K in sploh kršili javni red in n< v mir v Ameriki, za hvaležnost, ši v ker jih je Amerika gostoljubno in . sprejela pod svoje okrilje. Bili g< j so to večinoma Nemci in Av- gt ^ strijci, s katerimi je imela a- k< 3 meriška vlada največ težav in vs
sitnosti, ker podaniki int nase- gi , ljenci, ki prihajajo iz teh dr- ja . žav, so menda najbolj nazad- m . njaški glede napredka in poli- vi
1	tične svobode ter menijo, da bi . je icesar Bog, podložmik pa su- sa . ženj, ki mora slepo uJjogati. iz
V tem je dobila Amerika to- nj , rej precej skušnje. V (prihod- pc nje si bo to zapomnila in bo od znala tako urediti, da tpride od čim manj subjektov iz Avstri- ne je in Nemčije v Ameriko, ker mi ti ljudje po ogromni večini ni- sls so vredni, da bivajo tu, pač pa pa je za .nje edino le njih Nemči- la ja in Avstrija, kjer se v oko- bi vili najbolj počutijo, ker sicer ke se za suženjske verige ne bi te poganjali še četo v deželi, kjer ko uživajo vso svobodo.	v z
'Med ameriškimi tovarnarji juj je dovolj znano ime "Avstri- uči jec" ali "Nemec," da bo takim Gr ljudem jako teško dobiti delo. ki Dovolj je Avstrija in Nemčija ser sramotila Zjed; države, da se na bodejo znali po Ameriki čuva- sv« ti teh subjektov. Zato tudi ni tu. čuda, da se je vlada pri za<l- še njih nemirih, ki so nastali v src Yoiumgstownu, resnično pečala se z vprašanjem, da odpošlje vse sti c ljudi, ki so toliko časa že v nin tej dežeH, pa še niso postali daj državljani, nazaj odkoder so pri prišli, ker bi bilo vendar pre- in več, da 'bi ljudje, ki spadajo imj |xxl cesarstvo, v svobodni re- akt publiki rogoviHli, požigali in sti razbijali. In ker je ameriško sed časopisje trobilo, da so bili u- I deležniki nemirov v Youngs- Kr townu večinoma sami Avstrij- ta ci, je padel še grši madež na dar Avstrijo.	gol
Iz dosedaj navedenega raz- nos vidimo dVoje: Prvič, da po s,n vojski v Evropi tam ne bo mnogo ljudi j, ki bi se mogli iz- doj seliti, razven če bodejo hotele V>1< ženske iz domovine, drugič pa pripravljajo Zjed. države ostre S postave proti vsem noVim na- riše seljencetn, katerim bo (naselje- "Ja vanje jako Otefckočeno.	uži
Poleg tega pa pride še ne- *Kk kaj. Ljudje se ^pripravljajo, da ^ jo vojski odidejo v staro domo- hal vino, nekateri iz ilitbca, nekate- čal; ri, da pogledajo za svojim po- vra sestvom in iz drugih vzrokov, k^c Vlada je že seda; namignila, " da bo vsem tem povratek v že Zjed. države jako otežkočen,. če spa jfli bodejo sploh pustili nazaj, kot če bi jim v stari domovini ne pri ugajalo. Zato pa je svetovati, " da si nabavit« ameriške papir- spi" je, da ostanete tu in se popol- Ni< noma uživite v ameriške šege Pri in običaje. Drug političen raz- ten gled bo seveda, če bo Jugosla- je vija prosta, svobodna dežela, že Nihča tedaj ne bo zameril pO- 1 vratek v to novo, svobodno do* no
• . . . ....
ol\ mamo ničesar iskati, razver se- palice od napuhnjene nemsk( fa- gospode na Dunaju, mi
re-	—--
no Pod Nanosom.
ki _
lu-	'
P« Josip Kostanjevec. ijo Zardelo je nebo nad Nano-jo. som, nad vrhovi temniih smrek ie- se je prikazal škrlatasti solnčni za rob in (prvi prameni so se vsu-m H po sivi velikanovi glavi. Vz-a- dihnila je zemlja naokoli, otre-e- sla se nočnih sanj in tisočero in rok se je spelo hrepeneče nas-e- proti veliki 1'jubezni, plujoči na ki svet iiz enega samega globo-aj kega in neusahljivega vira. Ve-r- dno više leze solnce, vedno ni-
10	že, vedno dalje hite njegovi iji žarki, dokler ne objamejo vse la široke dkoflice, dokler ne priki-U >pe čez nizke zahodne griče na
daljni breg ter se ne dotakne-! 1- je še vedno sanjajoče morslte b- planjave. Valčki zadrhte, se
11	|vspno, se zapletejo nerazdru-li žno v razlito čisto zlato in vsta-r- ne dan, velik in. bleščeč kakor) o dobrota božja, kipeč in hkrati!
nežen kakor materinska ljube-j- z en.
t- In tedaj bi moral priti od-e daleč tujec, tujec iz jutrovih a dežel, tujec od severa od juga i- 1 solčnega zahoda. Njegova I n noga bi se ustavila na sivi ple-t, ši nagubanega starca Nianosa
0	in od začudenja bi zrastla nje-ii gova postava do oblakov, nje-
-	gove vzradoščeno drhteče ro-
-	ke bi se podaljšale ter objele
1	vso to lepo, ;pod njegovimi no-
-	igami 'ležečo deželo tja do mor-1
-	ja slovanskega, to deželo, do-
-	movino naših pradedov, dOmo-
-	vino našo »n naših sinov. Ne
1 Wo bi mu tretia iskati besed, 1
-	same obsebi bi vrele in kipele iz njegovih prsi in iz začude- <
•	njem bi hipoma spoznal, da je
•	pozabil lastno svojo govorico i > od izhoda in zahoda, govorico h ; od juga in od severa ter da je h ■ nehotoma zapel veličastno hi- 1 ' mno naši lepi domovini v naši I
•	sla<lki domači besedi. Tedaj bih i pa sklonil glavo, žalost bi leg- j
la na njegovo srce in skesano 1 bi se trkal na prsi: "Grešil sem, i ' ker te nisem spoznal, ker sem h te v svojem srcu zaničeval ka- < •kor so me učili moji rojaki na 1 vzhodu in zahodu, na severu in r jugu, učili v šolah in v cerkvi, h učili na shodih in po beznicah. Grešil1 sem kako«r so grešili oni, r ki se niso potrudili, da bi prišli 1 semkaj in bi videh in spoznali M na lastne oči to prelest itn to K svetlobo, ki je ni enake na sve- s tu. Pridite semkaj, dokler je s še čas, tukaj izgineta iz vaših src sovraštvo in oholost, tukaj se naučite pravice in pravično- n sti in dali boste tej deželi s pol- s nimi rokami to, česar ji dose-1H daj niste hoteli dati, to, kar ji k pripada v polmi meri po božjih i« in člaveških postavah. Ako r imate srca na pravem mestu, n ako ste jJh očistili nevoščljivo- n sti in pohlepnosti, ki je bila do- Ii sedaj vaša pravica..."	s
Na posestvu Birjevčevem v s Križu so se hreščeč odiprla vra- si ta in na prag je stopil gospodar Ivan Pirjevec, golorok in P gologlav. Ozrl se je proti Na- k nosu in zadovoljno se je na- n smeljal.	U
"Zvesti si nain, sivi očak. Ne j» dopuščaš, da bi se nam izjalo- ^ vilo, vreme, lepe dneve bomo imeli."
Stopil je korak dalje po dvo- J1 rišču proti hlevom ter zaklteal: n "Janez, kvišku! Na Nanosu se 81 užiga dan in oddaleč se že svetlika morje. Hajdil" ,	h V hlevu je zaropotalo, zapr- v hali so konji, zamolklo zagol- H čala goved. Odpahnila so se n vrata odznotraj in Janez je za- P klical veselo: l> "Dobro jutro, oče! Kako je v že svetlo, a jaz -zaspanec bi bil ^ spal še dalje, da ni bilo va^. Ka- k kor tromba sodnega dne mi je k privriščal na ulšesa vaš glas."
"Zdrav si, Janez, zato lahko z sipiš in skrbi še tnimaš hudih. s< Nič t> ne rečem zaradi tega. P1 Pridi kmalu k zajutricu in po- . tem začnemo z delom, kakor r} je bilo določeno m naročeno ^ že snoč.i,.."
Takoj.na to je postalo živah- n' no v hiši in na ivortsci. Veseli
ike no in gibčno so se menjavali po-edinci, vse je kazalo vzoren ren red, ljubezen do dela in srečo in fcadovoFjnost..!.
Kmalu je bilo zopet tiiho po hiši itn okoli hiše, kakor bi bilo vse izumrlo. Nobenega ni bito več slišati, vse je bilo že na polju. Samo lastovice, modnosve-
10-	tie kakor najlepši baržurt, so ek švigale po zraku nad belim obrni j zidanim d voriščem in nad viso-;u- kimi latniki, oboloženimi z ve-Tz- likimi, za širokimi ostrozare-re: zanimi listi se svetlikajočimi iro črnimi grozdi. V rahlem jutra-13- njem vetriču se je zibala na I-na vainkinih oknih "goreča ljube-»o- zen", so podrihtevali nagelni, e- temnordeči in rumeni, nizko
11-	navzdol viseči skoro do oken v »vi pritličju. Na njih se je še sve-se tila jutranja rosa, okoli cvetov ci- pa se je že vrtel prvi metulj in na pomakal svoj rilček v ponuja-e-1 joče se mu napolnjene in sladke ka čaše.
se Tedaj se je v prvem nad-u- stropju odprlo ofleno, bela laket a-j se je zasvetila v solncu, in v ok->rlviru se je prikazala mladeni-tilška glava. Gosti črni lasje so 1 e- obrobljali visoko belo čelo, a nekoliko bledi obraz je bil svež i- kakor jutranja rosa na nagel- ^ ih nib. Velike izrazite in črn« oči ■ pa so se uprle v lepo jeseneko ju- I a tro in so koprneče pile vso nje- I i- govo prelest in mehkobo. Vse I a se je smejalo mlademu možu I »- nasproti, kar je rastlo ih klilo I s- v bližini, vse kar je moglo v da- I >- ljavi doseči njegovo oko. Vse | e £a je pozdravljalo, ljubega I >- znanca izza mladih nog, pri- E
jatelja in ljubimca, ki bo moral i! >- v kratkem uzapustiti domačo »- grudo, da se napoti v daljno ~~ e nepoznano deželo, kjer se mu f" 1, bode rezal in delil kruh višje e in popolnejše izobrazbe. Zakaj dovršil je bil srednje šole in tu e ni smel obstati. Sedaj se mu je o kazala in odpirala še dalja (pot, d pot, ki jo je jasno začrtal nje-e gov duh,, a pot, posuta s tr-1- njem in kamenjem, strma pot, ii kjer se še le na nje vrhu odpre ii omamljiv razgled n<a vse kra-
-	je, razgled vreden največjega \
0	trpljenja, vreden n>uk celega . življenja.-.Malodušni tega raz-
1	gleda ne dosežejo nikdar! To- ^
-	da Andrej Pirjevec ni bil ma-Jlodušen, njegova volja je bila
1 močna, njegov duh smel in m«je- BI , govi živci jekleni. . Ozrl se je Andrej proti Na-. 4 , nosu pravtak kakor se je bil ma- ] N i lo prej ozrl njegov oče. In zde- | j i lo se mu je, kakor bi se mu bil | ] > odkril velikan, zakaj zasvetila
se je bila njegova pleša kakor j ■ suho zlato.	! jJ
1 "Pozdravljen," je vskliknil ! 4 i Andrej, "pozdravljen ti čuvaj. \ 4 našega sveta, ti priča naših ve- n;l selih in žalostnih dni. KoNkor J igel na smrekah tvojih gozdov, J j kolikor listov na tvojih bukvah 11 in na tvojem grmovju, kolikor 2 rosnih kapelj na njihovih vejah M in listih ter na tratah pod .nji- uS mi v tihih pomladnih nočeh, to- ^ liko Pet polnih sreče in blagostanja naj se narodi narodom I slovanskim. Pozdravljen, oče sivi!"
Odstopil je od okna in kmalu potem so se začuli njegovi leh-ki koraki na stopnjicah. V kuhinji je komaj slišno pospravljala mati in z:e pripravfjala pred-jmžnik. iSltopil je k njej in jo ra-rtiJo potikal po rami, ^Dobro jutro, mamica." Pogledala ga je skrbno s svojimi živimi sivimi očmi in okoli nje usten je zakrožU srečen nasmeh.
"pobro jutro, Andrej. Ka- ■ ko si spal? 'Nekam zgodaj si | vstal, zakaj ne poležiš še ne<ko- ^ liko ? Saj si v zadnjem času moral zelo zgodaj ustajati in prav bi bilo, d& se dodobra od- f počiješ preden se zopet odpra- I vrš na pot, ki bo težja in dal jša X. -kakor so bile dosedanje. In ni- S kjer se človek ne odpočije tako I, kakor doma."	, •
Velika ljubezen in skrb* je I. zvenela iz teh besed in Andrej se je pripognif k materi <ter jo ; poljubil na nagubano čelo. .
"Kako si dobra, in skrbna, tpamica!. Nič se ne boj zame, Čvrit in krepak sem in v mojih ! udih ni utrujenosti in izmuče- '! nostr. Nanos bi privzdignil in
Dalje na tretji strani. ^
nje, izlete, krste in ,pogrdbe. Cene bodo kakor vedno nizke. Postrežba točna. Pokličite nas po dnevu ali ponoči,
Posebna prilika se nudi novo^bročencem, ki 'kupijo pri nas za $50.00 ali več v gotovini pohištva, imajo
BREZPLAČNO na razpolago en avtomobil od 8 zjutraj do 12 dop. 6b že-nitovanju.
(Rojake opozarjamo na maš moderno urejeni pogrebni zavod'. Zahvalna pisma so nam najboljši dokaz, da smo priredili najbplj urejene sprevode in to še za tako nizko ceno, kot niktio dtugi.
'Moderna Ambulanca vam je na razpolago po dnevi ali ponoči.
POGREBNI ZAVOD ODPRT NOČ IN DAN.
Se priporočam za nadaljno naklonjenost
JOS. ŽELE, 6108 St Clair Ave.
Tel. Princeton >11194 W.
I MARTIN SCHDLLER
(Bagt family Xtquor nou*e)
VcUka salof« riiMfi vin«, 2«*nja in dru«ih	Trinaijevo vino.
Fin« clear*.
Rojak GE6. TRAVNIKA« v službi in s« fa« veselilo vii pozdraviti v tek preaterih. 5802 St. Ctair-a*/.
1 1	■	.
J. S. JaMoBskt
Slovenski fotograf
un SL Clalr iT!	MM Irsalvij
Ixddojc slike u ienitbe tn dntiinake slike, otrolke slike, po nqjnov^ii modi in po Diskih cenah. Za |SjM vrednostnih slik (en dncat), naredimo eno veliko sliko v naravni velikosti tastopj.
m~ VSE DELO JC GARAKIHU^fa -m
lili	.	.11 ..........I	I ,tUm.
11 Zavarujem proti ognju n
I	i in drugim nezgodam |
X i	POSEBNOST I Varnostni bondi sa draštrene aradniks	xi
▲ o	p« 15c. ad $100.00 na Isto. — Jarmi notar. — Pojasnila	T|
#i !	In naarsti zastonj.
II	AUGUST HAFFNER,	S
Z	1203 Norwood Road
■ ■
Čisteije in likaqje oblek,
DOBRO DELO.	NIZKE CENE.
■ Molka obiske................$UOO Žeoske kikije....................JOs II
, MoUwsukqje...............J$U0Q fsnsks dolge snkitfe.......|1jOO I
Jopiči........................„„..J0t ženske obleke ......n.«.»M>|lJ0
The BAMRC DRY CLEANING Ce. 8
SS&22&S 1574 E. 55th ST. SsUStt I
A. /. DAMM, poaJorottfm.
[ • Tll> PUM4TOMISSM.	||J|
FRANK ČERNF 1
I	M,	ftOVBOKA IXGOVWA	U	II I
S FINIMI URAMI, DIAMANTI GRAMO- I j	FON1, SREBRN1NO IN ZLATNINO.
;	6083 St. CUir Ave.
Kadar isllteknpiti dobro aro In drago xlatnlno, Colombia^	II
grafbfbae, ploKe r Tseh jntikih, posebno lmportirane slovenske	II I
ploKe Is stare domovine ter vse v to stroko spadqjoCe predmete,	II J obnilte se Sanpoo na svojega rojaka. Prodajam tndi na msssCna
odplačilo. Točno poprav^ai^e nr, sUtnine In frafetenov. Vsako	II
C*!	1	V 11 ^w
__	aajvai
I	QCS53 Wl*Pl»14.
Sedež: CLEVELAND, OHIO
VRHOVNI URADNIKI;
PREDSEDNIK: JOHN GORNIK, €106 »T. CLAIR AVBNUB. PODPREDSEDNIK: PMMO* KOQOJ, 3904 8T. CLAIR AVE. TAJNQKt FRANK HUDOVBRNIK, 10W BAST Stad ST. BLAGAJNIK: JERNEJ K N A TJ 8, 1062 BASTjMlid STREET. VRH. ZDRAVNIK: J. H. 49 BLtEftiK ARr, 61J7 &T. CLAIR AVE.
O DBOiRN I K If
Frmnk M. JAKSIC, 1203 Norwood Ril. Jos. RUSS, «718 Bonpa aro. Frank ZORIC. 5009 (Broker at*. Fnuvk flERNE. «033 St Ctair ava. Anton QRDINA, «127 8t Clair av«. Ignac SMUK. 1061 Addiaon IW. Anton OimiR, 1168 B. 61st St. 8«0e vrhovnega odbora tf vrMJo vaako četrto nedeljo ▼ meiec u ot> 9.30 dopoldne * pisarni vrhovnega urada. Plaarna vrhovnega arada 11052 E 62nd St drugo nadstropje. za-| daj. Cuyahoga Telefon Princeton 127« R.	^
V«1 dopisi, (knee uradna stvari in denarne nalcaznloa, naj aa | pošiljajo na irrhornega tajnika.
Nadaljevanje iz A. strani
t'-^m postavil vsaj tja na konec Kbroskega itn. Štajerskega, da bf*e razširile naše. meje. In ze-lo bi tudi spal ob taksnih jtftrfh?
vse me klice in vabi tja vun pod milo nebo, tja na polje in travnik, tja pod košate bu-lcvfe in na mehke preproge svilnatega makur, 'kjer stopa nog?, rafeleje kakor po napjbogatej-* šein salonu. Oj, ko bi imela iav da bi sla z mamoj še ti!"
Andrej se je razvnel in bi bil govoril še dalje, da ga ni mati rahlo potisnila na stol ter po-I stavila predenj skodelico dišeče kave in kos maslenega ter rženega kruha.
''Najprej se postrezi, Andrej, I in, zaj-utrkuj. Tačas pogledam h kokošim, potem se še kaj poceniva." i, |7 Kakor bi bila stara komaj jjttdvajset let, se je zasukala, po-Xpfcgvila si ruto in izginila iz ku-!®nln.je v vežo ter dalje na. dvo-i rešče za hišo. Andrej pa jt gle-f dal molče za njo in se zamislil.
Toda kmalu se je vrnilfa. V predpasniku je imela nekoliko / jajc, rumenih in debelih kakor bi t>ila račja.
"Vidiš/ koliko jih je," je po-nošno dejala, "in na vse zgodaj I Žival boče biti postrežena kakor človek, poterfi pa tudi , daje kolikor največ more in I najboljšega^ Pri nas jim ne manjk& ničesar in nikdar ne pozabimo nanje. Čakaj, Andrej, ps^den greš na izprehod, ti napravim še dvoje izmed teh na mebko. Človek bi jih pil kar surova."	>
'IKakor purana »mfe tiočete | iapitati, %iamica, Saj me ven-|[diir ne misliti zaklati/' se je /šalil Amdrej.
j "Kaj izpitati, Andrej. Dokler [si doma, ne boš lačen, to ti pa Hfe povem. Mlad človek potre-Euje več kakor takle kot sem *az. Takoj dobiš in glej, da po-
EU spravisj" A ;
Kmalm sa stala pred njim , iaica in skrbno narezani koščki
•ni branil, veliko nail jerfe! že
oditi, An-omenila z le vem."
ic, Uko-fe ko twej,
potsm*
m j* pa ^ kjer o-Pa Praga
2» tej vpogled
: .»I <-»%
itavil svoj
o moj
K> pdboč-svet!ika!o
Iz $tare domovine.
ifl? Z : f -hI P^Rii {
1" i"' 'i'itt'' '' M/f^^i
Poziv črnovojnikov, na O.
grškem. Ogrski črnovojniki in oni avstrijski črnovojniki, ki so bili m Ogrskem potrjeni, let« nikov 1873 do-18917 so bili klS »can i na dan 17. januarija pod rož je. *	J
Zopet no prebiranje 43 do 50 letnoh črnovojnikov na Oer-Aeii. <4Net.e| t4s{er £053 poroča: V posameznih okrajih ne pa v celi deželi se bo vršilo zopettino prebiranje 43 do 50 letnih črnovojnikov. Tozadevna naredtba izide v kratkem.
Izdatki za begunce. "Novva Reforma" poroča, da je bilo dO oktobra 1915 v oskUbi 390.146 beguncev, od. tedr 25.394 na Štajerskem. V barakah je bilo nastanjenih vsega Skupaj 713.028 beguncev, od' teli na Štajerskem	Ž a preživljanje -beguncev se je izdalo v denarju 82.457.778 K 68 v4, za druga stanovanja 1.014.&35 K 45 v, »a nakuip obleke in perila II. 116.042 K 87 v, za zitfravstvo 3;i!28.045 K 95 v, za kulturne namene 1.463J72 K i8v, za verske namen« 83.473 K 2M Skupni izdatki znašajo 14.916»' 689 kron 97 v, od te svote n^ Štajerskem 14.774.114 K 06 v? Stroški za časno nastanitev n# Ogrskem znašajo 6.576.223 K^ stroški za transport nazaj v domovino 50 milijonov kroln^ za druge vožnje 10.840 K, za selitve med taborišči 64.570.000 JC, itiriiedenske, podpore re-pajriirane »begnnce 6.504.000 K, Skypaj je izdala vlada za begunce do oktobra 1915 279. 504.090 R 47 vinarjev.
Znamenje časa. Mnogokrat čiitamio, da je ta ali orni siromak v§led (pomanjkanja ukradel kos krulha, mesa, odnesel nekoliko premoga in podobne stvari. Splošno pomanjkanje — to je razlaga, ki kemečno take čine vsaj morallčno opravičuje V položaj takega hipnega siromaka je prišla t± dni tudi tiskarna Manein v Zadru. Zmanjkalo ji je papirja, ki je v Dalmaciji sedaj t alio cena stvar kakor liefa moka. Tiskarna Manzin je iftiela pa^ nekaj naročil — torej lač#n ie-lodec pr* toxica hrane. tič kb -denarja ne vejiko vea; ^to sta1 lastnika Eat»v1ah if nekega vthartte^ 1<k oana taatkomalo v'd»l| d išče za papir^ itJA^^^Wj
sta zasačena in izrlS^^SS
njem easu m nogo i#eapvkni francoski general Paii k ft jop M 1870. udeležil kot ■ f^W je v boju izgubil desj^o ro^O.
ima francoska armada še dhi-gegri generala, ki itft* manjka desna roka. \Co je general Gou-rand, ki mu je v bo>jih za Dai** danele šrapnel odtrgal roko. Nastopil je ze svojo, službo in prevzel zapovedttfstvo neke armade.	'
»j__. ,• »ti ««* .
Aavoicatje — vojni inerariv-
o goljufijah, ki so jih zagrešili odvetniki: Jakob Elias, dr. Hen rik Briifl in dr. Emerih Szep kot vojni liferantje. Ti trije odvetniki so namreč prevzeli preskrbo brane za neko ddbre-cinsko bolnišnico, a so dajali take stvari, da jih bolniki niso mogli vživati. Obsojeni so bili: Jakob Elias ha dVe leti ječe in 4000 K globe, dr. »Henrik 'Briill na dve leti ječe ki 2000 K ^lobe, dr. Emerik Szep na .poldrugo leto ječe in) 1500 kron globe. Vrh tega so obsojenci izguJbili za tri leta pravico izvrševati odvetniški poklic.
d 50 letnica smrti češkega izumitelja. Dtae 21. decembra 1765. je umrl slavni češki učenjak Prokop Diviš, prvi izumi telj strelovoda in preizkuševalec raznih električnih pojavov, S katerimi so se pozneje pro-šlkvBi Franklin, Edison- in ^farconi. Divišovi nazori o e-lektrični sili so naleteli v tedanjih časih na splošen odpor, d!a posmehovanje. Diviš je zbral rezultate svojega znan-stavenega delovanja v knjigi Magia nafurali, toda prepove* dali so mm izdati t<#delo?ProV kop Diviš se j« narodil r.< av« gusta 1696 v Žumberku na Češkem ter je živel dolga leta kot župnik v nPrimeticfh na Moravskem, kjer je povečal ves sv°j čas znanstvenim < poskusom in študiju električnih
I pojavov,
Angleško-francoski strelski jarki.
Iz Amsterdama poročajo: Eden izmed' poročevalcev angleškega časopisja na Francoskem, Allen, opisuje sistem jarkov zaveznikov na zapadni fronti ter pravi: V antem odseku francoske fronte, ki sem ga obiskal, je napravljenih na 10 milj širokem delu kakih 234 mili j jarkov, ki leže drug za drugim. Nadaljnih 46 milj jarkov se grade. Nekje ima neka divizija 250 milj jarkov, dočin) ima neki armaxfni zbor 450 milj jarkov. Če vpoštevamo te številke, si lahko izračunamo, da odpade na vsako miljo na fronti 20 milj zapored in 4a mera ang:leško--francDska vojaka od Švice do Severnega morja to. 000 milj jarkov stražiti in oskrbovati.
Bulgari so vplenili, kakor poroča "P. L." po "Balkanski Pošti," tudi srbsko kraljevsko krono. Najšli so jo baje. v nekem avtomobilu. Srbska krona *vima histerične vrednosti. Napraviti jo je d'al še le sedanji kralj Peter ob priliki svojega kronanja leta 1904. . Prvo nemško gledališče v Varšavi. Pretekli teden so o-tvorili v Varšavi prvo nemško gledaKšče v poslopju poljskega gledališča 'IMbwosci" Otvoritveni predstavi je prisostoval generalni gubernator von Be-seler. Predstave se \-ršijo'4krat na teden. Če bo obisk zadovoljiv, se bo igralo vsak dm
Belgijska vlada se je začela pogajati z rusko vlad'o, da bi ta odredila represalije proti Nemcem, ki imajo posestva na Ruskem. Nemška uprava v Belgiji je namreč naložila tistim Belgijcem, ki se še niso vrnili domov, desetkrat višjo takso, kakor drugim. Belgijska vlada bi izdaj rada dosegla, da £>i Rusija enako ukrenila proti Nemcem, ki imajo posestva na Ruskem.
Pravilni naslovi za naše v jetnike v Rusiji. JPoljski listi Objavljajo dbpis nekega avstrijskega vjetfrt'ka Iz Rusije, ki pravi, da sq netočni naslovi
Eredvsem krivi, da toliko do-isov ne pride v roke adresa-tov. Glavna stvar je, da se natančno napiše. taj,. Jtejer se (vjetnik nahaja, in sfcer po vrsti vas (derevnja afi sjelo), občina (volositj, okraj (trjezd) in gubernija. Pri Imenu adresata, naj se ne napiše njegov čin In četa, v kateri se je nahajal kot vojak, teitfveč vjetniška četa (rota, kateri je secfaj prideljcai. Le častnike se naj oanaci tudi s činom, torej poročnik, stotnik itri. Kdor ne zna dobjro rjusi ko pisati, naj piše rajše z razločno latinico. Pravilno napisan naslov izgleda toraj tako-le : Zgoraj: Correspondence des prisonniers de gtferre. V sredini: Ivan Potočnik, prisonnier atftridhen 5. rota. Spodaj na
k tk-Z	I
, .' : Aft! 't	. ix'i.i .
»desni: Derevnja: jozefovka. i Volost (štacija); Dombrovska. t Ujezd: Kirgam, Gubernija: To-
>	bolsk. Rusija. Pre mestih iz« s ostane seveda derevnja in vo-i lost. Pri častnikih se napise . pred ime tudi čin, torej: Lieu-i tenant J. P.
>	Papež in italijansko časopia-
: je. S papeževo akcijo o miru t se bavijo italijanski časopisi. I Večina hvaH Italijo, ki je bila . tako pravična, da je dopustila, . da se je vršil konzistorij, ali ,za . mir se ne zavzemajo. "Cirriere i della Sera" -misli, da skorajšnji i m<ir bi pomenil "polom vsega človeštva", "Secolo" polemizira - s papežem in mu očita, da sim-1 patizira s centralnima država-. ma.
Reforma koledarja v okupi-. ranem ruskem ozemlju. Nem-, Iki generalni gubernator v o-. kupiraaiem rusikem ozemlju je 1 bdpravil ruski koledar ter uve-. del gregorijansko štetje. Ka-. kor znano znaša časovna razli-, ka med ruskim (julijanskim) i in našim (igregorijanskrm) ko-. ledarjem 13 dni. Julijansko i štetje je uvedel Julij Cezar na . podlagi računov, egipčanskega f astronoma Sosigertk. Sosigen , I- je izračunal dolgost leta na 365 k dni -in 6 ur. Za tedanji čas je t (>il ta račtltn naravnost genijal-, mo natančen. V teku sto'etij I pa se je pokazalo, da ni prcci-zen. Koledarski čas in pravi ^olnčni ©as sta pričela diferira-•ti in ob ipričetku 17. stoletja je vnašala diferenca Že 10 dni. Solnčno lHo na^irec nima 365 dwi in 6 ur temveč le 365 dni 5 ur, 48 mii-nut in 56 sekund. Iz tega majhnega razločka nastane v «28 letih diferenca enega j dne. iPapež Gregor je na predlog astronoma Alojzija I.ilija 1 odpravil nedositatke julijanskega račuhTa na ta način, da je . zau'kazial, da mora 4. oktobru 1582. slediti takoj 15. oktober in da so le ona stota leta prestopna, katerih, Številka se da deliti s 4 torfej 1600, 2000, 2400. ostala pa ne. S tem je spravil ' papež Gregorij koledar v soglasje s pravim solčnim časom. Njegovo reformo so ak-; ceptirale s prva le katoliške delžele, ostali so računali po ju-
r
lijanskem koledarju ter so še le mnogo pozneje sprejeli gre« gorijarosko štetje tako Anglija še le 1. 1752., Svedsika pa 1753. ( L-e pravoslavne deifele ma čelu ( jim, Rusija so gregorijansko reformo kot katoliško s?plo»h od- ( klanjale in ker so od papeža ' Gregorja pretekla leta 1700. ' 1800 in 1900. na katera po nje- | govern štetju prestopili dan od- . pade, znaša diferenca med julijanskem (ruskimy in grego-rijairvskem koledarju že 13 dni. J
♦♦♦♦♦!
♦	Vsakemu, kteri mi poš ♦ <
♦	Ije naslove svojih prija- ♦ |
♦	teljev in znancev živečih ♦ <
♦	v Ameriki, mu pošljem ♦ 1
♦	lep spomin.	ap+ 4 HEN. J. SCHNITZER, ♦
♦	BANKIR.	^ ;
♦	141 Washington St. ^ 4 NEW YORK. + J
AAAAAAAAAAAAAA 4 * ▼ WWWW WWW WWW WW w ▼ .
OGLAS.
Kdor še nima visokrh ruber-jev (Rubber boots), naj jih * sedaj kulpi, ker so prav poceni. * Sedaj samo $1.15 in naprej. | Dobijo se pri Jos. Kos, 15406 , Cakutfta a ve. Colli nwocd, O. 5
----- (15)
Išče ae -bolj priletna ženska za ' oskrbovati mak> slovensko dns- 1 žino Stanovanje in hrama v hi- : ši, piača po dogovoru. Poizve se na -upravništvu tega lista.
-f-- (i7) '
Odd^ee lepa front soba za dve j dekleti aH dva fanta. 1149 E. <5gth St._, > (ii4) ,
Kakor vam je že znano, sem od ! pri na. novo krojačnico na sta- < rem prostoru, glavnemu občin- ' stvu se priporočam v obilen o-
bidk	(14) fl
JOS. MAICEN, 1 Collinwood, O.	1
Sob« opremljena za enega ali dva brez brane 1*217 E. 60. St. 4
Hiša naprodaj blizu tovarne, ' vogal, in ofo cestni železnici. Pripravna za trgovino. Rent 1 letno $150. Lot 40X110. Proda 3 se za $1300, nekaj v gotovini, j drugo po dogovoru. A. Legat, 1 3103 Camden ave. Lorain, O. ]
Pekarski pomočnik izučen v starem kraju išče stalne službe. Zmoižen več jezikov. Frank froksi, 731 E. 156th St. (16) 1
--- 1
NAZNANILO,
Cenjenim rojakom nazna- j njam, da bom otvoril v soboto, 1 dne 5. februarija na 5816 St. Olair ave. med 58. in 60. ccsto restavranit, v katerem bode lahko vsak dobro poehrorjen z goikimi jedili in mehko pijačo. Priporočam se Slovencem in Hrvatom za njih naklOnjeinost, ostajam vaš znani rojak M. POLJANEC, 5816 St. Clair ave.
IŠČEJO SE M0LDERJI ZA PICE-WORK IN MOŽJE ZA SPLOŠNO DELO V FOUNDRY. VPRAŠAJTE PRI MALLEABLE CASTING CO. 7706 PLATT AVE. PRI WOODLAND IN 79th ST.
--- (17)
NAZNANILO.
•Članice dr. Srce Marije (staro) se opominja, da na prihod- j nji seji poravnajo ves dolg. bo- 1 disi mesečnino ali pa za mrliče. 1 Kajti po novem letu se je začelo plačevati po en dolar me- ' sečnine za tristo dolarjev po-smrtftiiine. Da se knjige čimprej uredijo so cenjene sestre proše-ne, -da zgoraj omenjeni dolg poravinajo. Zene in dekleta pristopajte k temu društvu, pristopnina je sedaj tako nizka kakor iiikjer orugje. Vsaka sestra pa, ki ji je kaj za društveni napredek, naj k prihodnji se- ! ji pripelje po eno kandidatinjo, j S tem je zagotovljen najlepši , bodoči in-aprecfek, olbjednem se pa vsini tistim, ki društvo ob-rekujejo za vedno jeziki zave- J žejo. S sestrskim pozdravom
/ Fannie Trbežnik, tajnica.
-rr—-- (15) j
RAZPRODAJA SE NADALJUJE.
iMoške, ženske in otročje narejene obleke. Ženske suknje, obleke, bluze, krila, volneni jo-, piči, kimetnas, kimonas predpasniki, kovtri, blanketi, rjuhe, podzglav-na pokrivala, pod-zglavniki, bonnets, volnene preveze za vrat, nogavice volnene in svilene, ženski klobuki, union obleke, šlrnganje in čipke.. Vse se bode razprodalo po znržani' ceni. Moške vrhne suk-inije in obleke, dežne suknje, bilače, kldbuki in kape, moške in otročje čevlje. Čevlji vredni $3.00 in $2.50 za $1.90. Mi smo prisiljeni prodati vse blago, da napravimo prostor za svoje poletno blagor Sedaj imate ipri-ibžnost, da si prihranite denar. Pridite zgodaj in prepričajte se o teh nizkih cenah. Ta razpro- y daja je in-ajlboljša prilika za vas, » <la si prihranite .denar. Vsak 1 cent šteje. Pridite zgodaj in ' pripeljite svoje prijatelje, da si 1 ogledate to razprodajo. Zapomnite si ime in številko. M. TOLSTOY, 6217 St. Clair ave.
Odda se čedna front soba v prvem nadstropju. 1176 E. 61. cesta.	(14)
CENJENA NEVESTA!
Naj topleje se vam priporočam v nakup vsakovrstnih čisto svežih finih in modernih poročnih oblek, štajerjev, šopkov, kakor tudi vseh drugih potrdb-ščin, ki spadajo v to vrsto.
Vsaka nevesta afi ženin itha ^ v shJčaju poroke precej velikih { stroškov, in torej, če si želite j svoje stroške zmanjšati in pri { kupovanju prihranki denar, j kupite, kar potrebujete za po- j roko pni meni, kjer dobite vse , potrebščine pO vedno nižji ce- -ni kakOr kje dfugje.
Na dan poroke pošljem k ^ vam na dom dobro izurjeno ^ spletalko, ki varni splete lase in ( opravi <za poroko in to čisto j brezplačno.
Za obilen obisk se raajtopleje priporočam, ker bom <tudi ved- J no gledal na to, da vam točno | in pošteno postrežem. Z spoštovanjem BENO B. LEUSTIG,
*	1
6494 St. Clair ave blizu Addison Road.	(26)	1
v	1
FINO VINO	1
vedno dobita pri Jo* Kofein.	I
Bcio, niafaza io concord vfaio.	< PomImo iMwkam je moje vi* no anasKK Po atari navadi Joa
Ko*«ly, 4734 HamOtoo am	'
Q landiT tudi » prlviitnliti učlt< Q
D En,^«b»Iav5Mn« ga irl*« m D D vojna. Pilita u pojaanlla na O O	aLOV. K. SOLA.	B
•11» at Clalr ava. (4t)B CLBVLAND, OHIO. B
ZADNJA PRILIKA!
Vse ženske in otročje zimske suknje iz najfinejšega blaga, najnovejše mode, vse številke, morajo biti razprodane ne gledajoč ma zgtfbo ali dobiček po sledečih, cenah:
ŽENSKE SUKNJE: potprej $ 7.50» sedaj $3-25 poprej $ 9.50, sedaj f 3.95 poprej $112.50 do $15.
sedaj samo......$ 6.95
Vse stuknje vredne $ilB -do $25. sedaj samo......$11.75
OTROČJE SUKNJIČE: poprej $4.00, sedaj $1.98 poprej $ 5.00, sedaj $2.75 Vse suknjiče vred. $6—$10,
sedaj samo......$3.95
j iZapommite si dobro, da blago kupljeno pri meni, je garantirano čisto, sveže in trpežno. *,
Kupite sedaj, ker lahko dobite dve suknje za ceno ene.
Za obilen obidk se vam naj-topleje priporočam	(26)
BENO B. LEUSTIG, 6424 St. Clair ave. blKzu Addison ceste.
DRUŠTVA, POZOR!
Slavnim društvom nazna-jain, da imam na razpolago izvrstno urejeni prostor za izlete in dnuge zabave, vse je popolnoma »na novo urejeno, pkšiče, kuhinja, barroom, itd. V slučaju dežja ste zavarovani v velikj dvorani.
Pridite in si izberite dneve sedaj, da ne bode prepozno, ker nekaj dnij je že oddanih.
Se priporočam
JOS. KASTELIC, (prej: Jemkove farme.) EUCLID, OHIO.
National Drug Štora I Slovenska lekarna.
vogal St. Clair ave. in 61. cesce. S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpise V zalogi imamo vse, kar je treba v najboljši lekarni.	(45)
KUPČIJA MED ROJAKI!
Veliko naših rojakov jc kupilo že pred več leti stavbišča (lote), na prigovarjanje podkupljenih agentov s tem, da bodo ta stavbišča v par letih več kot trikrat toliko vredna, kolikor so naši rojaki 'tisti čas za nje plačali. V več slučajih imajo nesrečni ljudje ze 10 do 12 let tako kupljeno \ zemljo. In danes lahko kupite od zapeljanih irojakov za isto ceno, kot so oni sami plačali pred 12. leti. Napaka je ta: Ker naši ljudje preveč radi vrjamejo, kadar jim kedo obljubi kravo za pet grošev. Nekateri izmed teh ljudi potrebujejo sedaj denar, in si ne znajo pomagati. Zatorej vsi taki, naj se oglasijp pri meni, da poskusim njihove lo£f prodati, ako prodam, jim računam po 5* kot za moje plačilo. Rojaki pa, kateri želite lote kupiti naj se obrnejo do mene, da ostane cela kupčija :ned rojaki.
JOSEPH ZAJEC, 1378 E. 49th St. Cleveland, O. Tel. Central 6494 R. (14)
\	v COlI
1 ■ssaslar ■	4 J
t • ■irrtft»vJ+wa - ■ s{h^tji^B
! WS^imk
BM^BPS-iMHčBMB
i IBWlimifmm
I^Kaifejt iiEfct f^pljBS^^B^^BSatji+^a
fnwMctor I
ISAVESI
"Moj oče me je učil I kot otrok hraniti ako I E ravno je to bib težko, fa Jaz hranim ie vedno, I [1 ne vedoč vedno zakaj ■ I hranim toda ob priložnosti se da jako dobro porabiti, ki je se-daj ulo2en. Marsikrat M bi se prevaral, da ni-.'1 sem imet navado hia-<1 niti.
S , ClevcUnA
1 ffru&t Company 9
J i. H. Ooft, PrttldMl.
cinpii^H^^^HnHHiHBnH
VARUJTE
SVOJE LASE!
U8PESNO, ^^^ ZNANSTVENO ZDRAVLJENJE ^^K) 1 POPOLNOMA ^L BREZPLAČNO M	ZA MOŠKE IN
^V^^^^ZENSKE.
Ali vam laai predčasno po«tajajo sivi? Ali vam izpadajo laai? AH so ram laai auhi ali murt&lT Ali vas arbi glava ali imate prhljafl? AH ate pleSaatl, alt poatajat« ple-laaU?
Ako trpite od katero gori navedene bolezni, potem ne«, čakajte v««, kar v««ko odlašanj« Je nevarno. Pilite nam takoj po nafto lluetravano lonjtgo pod naslovom
"RESNICA O LASEH," Knjiga Ima sledačo vsebino: Popta o laseh; sestava las in temena, vzroki Izpadanja las In pleSavostl, kako ae vsdrftljo laai lep« to csdravl, lapadaoJe las, brada ln toke. Pvlsnana zahvale od ozdravljenih ljudlj. Brezplačno poakuftanje zdravljenja. Bil vaa hočemo propiSčatl a naftih velikih atroftkib, da zdravilo "OALVA-OURA" ustavi kpadanfle las, odstrani prhljaj ln aubečnoat na glavi ln pospešuje rast las. Ml vam pošljemo fl.OO vredni lonček "Calvaoura" fttep. 1. »kupno a gori naveden? knjigo 'iReemloa o lasih", ako nam pošljete svoje Ime In 10c v srebru aH znamkah v pokritje poštne poftiljatve.
Izretite apodnji kupon in pošljite ga takoj na: UNION LABORATORV, 0OX 564, UNION, N. Y.
Union Laboratory, Bex 884, Union N.V Priloženo pošiljam 10c za poštnino In vas proelm, da mi pošljete fl.Od vredni lonec "Calvacune" štev. 1. kakor tudi rafto knjigo "Reanlca o lasih", (Itrešite ta kupon ln pHloitt« ga plamu.
• '__ __M
Naprodaj je slovenska groce-rijska prodajalna, obstoječa nad i o let. Dober prostor. Plača še $iooo takoj, ostalo pa na lahke mesečne obroke. Kogar veseli, naj se za podrobnosti o-brne na urad Cltevelandske A-merike.
Bell Rosedale 2377 W. Cuy. Central 6678 R. Plin in kisik. Uradne ure od ia. in od 1—5. Pondeljek, četrtek in soboto zvečer od 6—8. Dr. P. I* KENNEDY, zobozdravnik Dret je zob brez bolečin. Delo garantirano. Govori se slovensko in nemfto. 540a Superior ave. vogal 55. ceste. Cleveland, Ohio.	>■
VOLNENI SVEDRI:
Vse moške, ženske »n otročje svedre iz čiste volne dobite sedaj pri meni po sldrajno zniea-ni ceni.
Kupite sedaj in si prihranite deti ar, ker volna je vsak dan dražja.
2a obilen obisk se va»m naj-topleje priporočam	(26)
BENO B. LEUSTIG 6424 St. Clair ave.
blizu Addison ceste.
_I_-—
VSAKI MOŽ.
■
ki trpi na oslabljenjn živcev in pomanjkanju energije, posebno oni, ki so podvrženi prepogostim izločkom, si labko po-maigaja z našim slavnim zdravilom. Zavitek $i.qo s poštnino APHRO REMEDIES, Rock Springs, Wyn. .- -A■■ EwiSiSiS
wyM« t A
DENAR. |
Roman
Fiwnooalto «pUml Emil« ZoU. Prestavil L. J. P.
"Dragi, moj, moram ti .pove-| dati, da sem slabo zadela, Mama sc je ravno i. ipapanom kregala radi itreke zfgube, 'katera ga je zadela na 'borzi,... On menda vedno tam tiči. To se mi jalko čudno vidi, 'ker preje se je le s .poštenimi delom peča!. . .Skratika, medsebojno sta se prepirala in mama mu je £las.no kričeč, da ne razume ničesar o borzni špekulaciji, držala Mit "Cote financiere" pod nos. Nato je ob' iz žepa izvlekel list "Es-peramce", ter ji. pričel nekaj dokazovati. Skratka, pri njih je ležalo vse (polno časopisja, od jutra do večera sta tičala v njem, in jaz mislim, da pričenja tukli tmama igrati,
vulic njeni navidezni jezi....."
Jordanu se je cela stvar tako šaljiva zdela, da se je mogel smejati.
"Ja* sem jima povedali o nasi denaHni zadregi, in ju pro- . tsila za <Pve*to frankov, da se naša rubitev odloži. Sedaj bi mogel ti slišati njih 'jadikova-nje: dvesto frankov, če izgubijo d-vatisoč na Iborzi! AH se ho- i čem k njimi iaJiti in jih na be- i r*š!ko palico pripraviti? N^da* ju nisem se tako jezna videla, i . .iDrutgače sta bila tafoo ddbra 'I z an enoj, in -vse bi zame dala. i Resirx) mislim, da bodeta se i znorefe, (kajti to je prava nes- i miad, da si grenita življenje! i saj sta vendar srečna v svo- < jem lepem domu« in jima ni tre- j ba druzega kot gvoje trdo pri- i dobljeno premoženje v imiru u- 3 živatl i"	f i
"Upafn, da bodeš sedaj ne- i hala s prošnjami," je rekel Jor- | dan.
"Ne, ne bodem nehala, kajti potem' so padli tudi po tebi... Vidiš, .mislila sem, da bodem < to, kar ti mislim povedati zase |
obdržala, toda toe morem..... I
Reloli so mi zopet, dla so oni * to že vnaprej vkfeli, da je čeč- < kanje po časopisju slfcibo roko- i delitovo, ter da bova še v siro- i tiinici končala... Skratka, pričela tem le tudi jaz jeziti in . se rti hotela ravno preč, ko je j vstopil stotnik. Ti veš, da me i je stric Oh a ve vedno dbOževal. i V njegovi navzočnosti sta po- i stala zopet pametnejša, zlasti ko je stric nj«ga vprašal, Če <se , misli ®e pustiti pleniiti/..Ted<aj mi je mama tajno stisnila petdeset »frartkov v rolko, ndkoc, da bodeva s tem dcbiJa par dni odloga, v tem se bode .pa že Ikaj ufcrenilb."
^Petdeset frankov? Milošči- i ha ? In to si ti »vzela ?",
Marcela ga je prijela nežno za roko in rekla:	j
"Poslušaj srček, in ne jezi 1 sel...Da vzela sem denar in sem tudi takoj vedela, da ti ne < 'bi hotel tega denarja nesti sod- i ni ni ru'biteljem, zato sem sla jaz sama tja, saj veš, v Rue Ca- i det. Toda pomisli, rekel mi je, 1 da ima edini gospod Busch j fpravioo rubttev preložiti.. .O ta Busch! Ne sovražim sicer i nobenega, toda tk člbvek se mi gnjlrsi. Vendar- sem še k nje- 1 mu šla, on se je;s temi petdeset < franki zadovoljil; tako imamo ; t or a j -štirinajst dni j mir," < Jord-n&r je bil gin j en«, in do- 1 -sedaj zadržane solze seJmi pri- i kažejo < na trepalnicah.
^Moja ljuba ženica, to da si. n ti naredila ?"	i
4'Seveda, jaz vendar ne bom pripustila, da se te £e nadalje ; nadleguje. Kaj mi je radi suto- j vjh besed, katere moram sliša- < ti, da se le tebe pusti na miru."
Sedaj se je pričela smejati > in praviti, kako je našla Bt> j «čha pri delu seddčeaga sredi t umazanih a'ktov;kako jo je surovo sprejel z grožnjo, da ji tudi perila ne Ibo pustil, ako takoj -vsega o>e plača.	i ^O kako si ti dobra, »noja t ljuba ženica!" je zaklical Jor- $ dan, ter jo pričel poljubovati. ? IMato je tišje vprašal: "Koliko imaš še denarja?!" s "Sedem frankov." t "Dobro!" je rekel veselo, "to c nam zadostuje za dva dneva, in \ meni ne bode potreba preduj-Jf
-Ima prositi, za katerega sem
-	ime! itak malo upanja, "da ga
-	dobkti. Pretežko mi pride pro
i siti.....Jutri hočem 'pri "Fi-
i garo" pogledati, ako morejo
i	neki inoj članek porabiti.....
: Da 'bi vsaj že svoj roman dovr-• šil!"
t Sedaj ga je počela Marcela : poljubovati.
: "Vse bode še dobro.....Ti
, greš sedaj z menoj domov, ali ' ne?"
Nato ko je Jordam nekega n
ii	kolego naprosil, da naj mesto i njega prečita korekturne liste, 1
i je s svojo soprogo odšel.
Saccard in Huffet sta se isto- < tako pripravila k odlhiodu. Doli na cesti ravno pred vrati je ob- < stal neki voz in videla sta, da < je iz njega izstopila (baronica | Sandorftf, ju smehljajoče po- < zdravila itn nato odhitela po I stopnjicah. Včasih je obiskala t Jantroiva. Saccard, katerega so i njene velike obrdbljene oči ze- ] lo vznemirile, je že skoro hotel < nazaj.	i
Zgoraj v sobi glavnega ured- i nika ni hotela (baronica niti se- < sti. Vzlic njegovemu 'hitremu i napredovanju, je ravtoala z < njim še vedno tako kot takrat, 1 ko ga j© vsako jutro videla pri < svojem <*6etu, gospodu .pl. La-dricourtu kot sklučenega, na- * ročila prosečelga postreščeka. i Njen oče je bil zelo surov; nik« j dar -ni mogla pozabiti, kako ga j je nekdaj njen oče radi neke s malenkosti ven vrgel. Sedaj pa i ko ga je videla ma vrhuncu čas- i nikarstva, je postala z njim za- t upna, da zve če mogoče od nje- 1 ga kake skrivnosti.	s
"Tora,j nič novega?" "Jaz resnično nič ne vem." < Ona pa trdno prepričana J da ve, toda da neče nič izdati, < ga je smehljajoče gledala. Da c bi ga prisilila, da pride z bese- ft do ma dan, je pričela govoriti o vojni, katera bode po nje- t nem mnenju zforuhnUa med1 Avstrijo, Italijo in Prusijo. Špeku- 1 lanti so čisto.brez glave, italijanski drugi vrednostni papir- l ji so prišli čisto pod nič. In ona i sama, dla je v zadregi, ke>r je z l svojim denarjem tudi vdeleze- l na.	J
"Ali vam ne da vaš gospod l soprog nob<j*iqga pojasnila?" je vprašal Jani put «aljiyo, "on (bi i mogel vedeti, ker je na posla- ] ništvul"	i
"O, moj moft" je rek Pa, "od < njega ne morem nič izvedeti" ;
šalil se j« še naprej, in namignil o državnemu odvetniku Defctaimibreju, njenemu ljubče- il ku, kateri je plačeval njene dbl- ^ gove, vsaj ljudje so tako govo- ( rili.	i
"Kaj pa vaši prijatelji pri i dvoru ali pri sodniji, ali ne vedo .nič?"
Ona se je naredila kot da teh namigavanj ni razumeta, in je brez da bi oči od njega obrnila ; grenko odgovorila:
"/Prosim vas, bodite ljubeznivi.....:Vi veste nekaj....." t
U večkrat si j« mislil Jan-trou, kateri je bil velik prija- i telj ženskih kril, da si 'bode to žensko osvojil. Pri prvi bese- i di, katero je izrekel je pa tako 1 vzrojila, da je takoj opustil to ] misel.	f
"Ljubezniv? Zakaj pa?" je s irekta. "Vi tudi niste posebno z menoj."	š
Tedaj je postala * barotiiiea i zopet resna. Hoteč exftti mu > je že obrnila hHbet, tedaj pa je 1 on, da bi jo zbodel, rekel: s
"Vi ste srečali Saccarda na vratih, ali ne? Zakaj niste nje- '! ga vprašali? On vam vendar < ne sme več nič odbiti."	r
Ona se je hitro obrnila: v "Kaj pa mislite s tem T* r "No, jaz mislim, da me ra- t z u mete.... Samo nobene tajne s barantije! Videl sem vas v nje- s govi hiši, in njega jaz po- d znam!"	č
Tedaj se je vzpela v celem v svojem ženskem ponosu koli- t kor ga je še ofhlraniha, kajti ra- 1< di svojih strasti se je ta ženska n vedno bolj in bolj pogrezala v v blato in močvirje. S čistim pa p
...Ne, jaz nisem nnetresa vašega Saccarda, ker ga nisem marala." Tedaj je naredil dvorljiv po-: klon in rekel:
' "Tedtaj milostiva gospa niste i imei'i prav...Ako pridete še
i enkrat v jedtnak podožajr tedaj - ne zamudite, in ga izkoristite. • Vi "ki ste vedno na lovu za po-) ročili, 1>odete ista pri njemu I našli pod vzglavjem. |Da, kma- i ■ li 'bode gnezdo polno teh, in
vam bode treba samo vašo le- i i po ročico iztegniti."
Ker je videla, da je naj'bolj- s še, da se ne govori več o tej 1 stvari, se je poslovila in odšla, i
(Mesec junij je pretekel. Petnajstega dne v tem mesecu, je ' napovedala Italija Avstriji voj- k no. Na drugi strani je pa zopet Pru«ija v teku komaj dveh te- s dnov si priborila Hesensko, < Badensko in Saksonsko. Fran- t cija se ni ganila; dobro podu- ^ če ni so si na borzi čisto tibo še- \ petalii da ima Francija z Nemčijo tajne pogodbe, in da <bo < baje Francija veliko dobila za svojo nevtralnost. Kurzna cena je pa v tem vedno padala. Ko je na 'dan četrtega julija r došlo poročilo iz .Sadove, ta \ nepričakovani udarec, tedaj so vse vrednostne listine izgubile ceno. Mislilo se je, da se bode vojna trdovratno nadaljevala, dasi Avstrija premagana od c Prusi-je, je zmagala Italijo pri Cuatod.	,
Dne, četrtega julija je prišel Saccard šele po šesrti^iri v u-redništvo. Jantrou ni bil nav- £ zoč, kajti že nekaj časa sem, se je vdajal svojim strastem. Včasih je izginil za dve ali tri ure i iz pisarne, se je potem zopet r vrtn-il uničen in z motnimi oč- J mi, brez da bi se prav vedelo, r kaj ga je doli neslo, ali ženske \ a IS alkohol.
Ko je došel Saccarrd, so bile sobe prazne, Je Dejoie je bil j še navzoč. Saccard je bil že k odhodu pripravljen, ko je pridrvel brez sape Huret, brez da č bi- «1 čas vzel, zapreti vrata. s "Dragi prijatelj, dragi pirija- f telj!"	*	c
'Dinšil se je, in se z obema ro- 1 k a m a držal za prsa.	<
"Prihajam od Rougona.'. .. j Ker nisem dobil nobenega iz- i
voščka, sem kar pritekel..... 1
Rouigon je prejel od tam neko < brzojavko, jaz sem jočital... c Neko poročilo, neko poroči- * |o.M Saccard ni-u je zapovedal, da l naj molči, in ker je videl, da se 1 plazi v d*ru'gi sobi Dejoie na- ^ penjajoč si ušesa, da bi kaj s slišal, je planil k vratom, in jih zaklenil.	t
"Toraj, kaj je?" "Avstrijski cesar je odstopil 1 Benetke francoskemu cesarju, s prevzel je posredovanje, in se- ? daj se bode obrnil na pruskega £ in italijan-skega kralja, da bode r iziposlovaJ premirje."
Nastal je odmor.	š
"To je toraj mir?"	s
"Kakor vse kaže, da." iZelo prevzet je Saccard grdo s zaklel.	*
"In kaj bode na borzi?" I iFotem je nadaljeval meha- f nično:	v
"In te novice ne ve še ni- f kdo?"	r
"Ne, ker brzojavka je bila r zaupna, še celb jutri zjutraj ne t bode te note v vladinem listu, f Pariz ne bode najbrž v teku i prihodnjih štiriindvajsetih urah s še nič vedel."	P
Sedaj je S»qcardu bliskovito ž šinila neka misel v glavo. Od- J1 pri je anova vrata, in pogledal j ven, ako kedo ne prisluškuje. & Ves iz sebe je -stopil pred po- P slanca, m ga prijel za roke. z
"(Molčite, ne tako glasno I... 'Mi smo še vedno dobri, ako & Gumderman in njegova banda s nič ne izvt.. .Razumete! Za c vse na svetu; me zinite nikomur v niti besedice! Ne vašim prija- k teljem, niti vaši zenr.. .Srečen n slučaj, d!a ni Jantroua tdkaj; sama midva veva, in imela bo- v deva čais za to-urediti.. .O, ne- F čem jaz samo zase delati. Tudi S vi mi morate pomagati, in naši n tovariši od "Bancjue Universel- E le" bodejo tudi -poleg. Skriv- j< nost je težko zase ohraniti, in d: vse je izgubljeno, ako lse jutri p iprred borzo najmanjša stvarica v
j ^ t' . M
I razglasi.
0	Huret sam izelo razburjen, li je obljubil, da bode molčal kot i- riba. Nato sta razdelila vloge, n in sklenila takoj pričeti z bojnim pohodom. Saccard se je že
>- pripravil k odhodu, vendar je
še prej vprašal: e "Toraj vam je Rougon naro-e čil, da mi to poročilo prinese-j te?"
"Seveda". Huret je nekaj ča-
-	sa ipomišljal: bilo je zlagano, j kajti brzojavka je ležala na mi-
-	mistrovi mizi, in on je bil ne-
1	sramen zadosti, da jo je pre-
-	bral, ko je bil za tren-utek sam. Vedel je, da je boljše t-udi zanj,
-	ako se oba brata zastOpita, za-j to mp je prišla ta mala laž rav-. no prav.
"Tako?" je zaklkaJ Saccard, ; "moram reči, 'sedaj je bil lju-
-	bezniv.. .Ali odideva?" •
t „V čakalnici je (bil še vedno . sam Dejoie. (Prisluškoval je si-, cer, toda ni nič jasnega in na-
-	tančnega čul. Opazila sta pa ■ vendar njegovo raziburjenost; . v zraku je vohal velik plen, in
bil je tako razburjen, da je sko-i čil k oknui ter gledal za odha-. jajočima.
iMajvečja težkoča je obstaja-, la v tem, ker je bilo treba iti i na delb hitro in z naj večjo pre- , i vidnostjo. Zato sta se na ce-• sti ločila. Hmret. je prevzel ma-: lo večerno borzo, v tem ko se je Sapcard napravil, da poišče , komisijonarje, denarne metnjal-ce in druge. Delati je moral previdno, da ni vzbujal suma, hotel je oeli stvari dati videz, i kot <da jih sestane Je slučajno.
Slučaj mu je dosti pripomo gel. Na Bou-levardu je zadel 1 na denarnega mešetarja Jaco-byja, pričel se je z njim šaliti, in mu je dal neko precej pomembno n-alogo, ne da bi bil Jacoby (preveč začuden. <Sto ko-, rakov naprej, je srečal neko veliko plavolaso žensko, za katero je vedel, da je ljubica nekega tfrugega takega mešetar-! ja po imenu Delarocque, in kateri je bil svak Jacobya. Ker mu je skrčajno omenila, da ga pri-, čaktvje se ta večer, ji je »brž s svinčnikom v naglici ma neki papir napisal par besed, in ji ga dal z naročilom, da ga odda . Delarocqueju. Oalje je tudi vedel, v katero restavracijo zahaja Mazaud, odšel je toraj tja, in mu je dal potrebna navodila. Najbolj srečnega se je pa por > čutil, ko je že blizu polnoči zadel na Massiasa, kateri se je . ravnokar vračal iz varijetnega gledišča. Oba moža sta kora-1 kala složno proti Rue Saint ; Lazare, in Saccard je našel . čas, da mu je dal več trgov-I skiih naročb.
i Drago jutro ob sedmih zjutraj je bil Huret že pri Saecar-<ht, Ppročatl' mu je o svojem de-l lu na trotoarju pred (borzo. Pu-, stil je veliko ktupiti, toda vse . zmerno, da ne bi preveč na-t gnal 'kurznih cen. Njegova na-» ročila so znašala en milijon.
Ker sta pa videla, da je to še vse -premalo, sta sklenila, da se podata zopet na lov.
'Prej ko sta odšla, sta pa hla-. stno pregledala časopise, da bddeta mogoče notri našla kakšno notico, katera bi vse njih kombinacije naredila brez-vspešhe. Toda časopisje ni ve-delo še nič, strani listov so bile prenapolnjen« z brzojavi in natančnejšimi podatki o bitki pri SadOvi. Ako se do 2 ure j popoldne še nič ne izve, ako , imata le eno uro borznega Ca- ^ sa zase, tedaj se jim mahljaj , posreči in ropar&ki pohod proti ' židovstvo se bo posrečilo, kot T je rekel Saccard. je zdelo kot nekaka napoved ] konečne zmage. Ob
sni uri popoldne je bil Saccard že na bor- J znem trgu.
Bila je neznosna vročina, in solnce je vroče pripekalo. V i senci drevja je zagledal Sac- j card Busdha in Mechainovo. V vezi borze je zagledal na neki j klopi sedeča Maugendra in stot nika Chavea.	j
V tem trenutku se je njego- J va pozornost obrnila drugam. , Pripefjala se je kočija baronice Sandorf mimo; pogledal je za , njo, in videl da je obstala v * Rwe de Banque. Nbenkrat mu j je padel na misel -baron San- j dorf, svetovalec avstrijskega , poslaništva. Baronica je goto-vo nekaj Vedela, in radi svoje t
tera je tu» mirno stala. Tedaj se je odprlo eno okno, j e on se je odkril kn dvorijivo pri- . e stopil bližje.	-
"Toraj gospod Saccard, ka- 1
-	ko stoji stvar ?"
-	"Dobro, milostljiva/'
Videl je takoj, da tudi ona "
-	nič ne ve.
"Toraj gospod iSaiqcard, ali i
■	mi nimate nič za povedati?"
"Resnično nič milostljiva go- J
-	spa, nič ka t bi že sami ne ve- . . deli."
, Nato se je oddaljil, misleč ^
-	si:	i
"Ti nisi bila nikoli z menoj ^ dobra, in veselje mi 'bode, ako ^ , te vidim, da bodeš temeljito ^
■	notri padla; mogoče te bode to ^ poučilo, da bodeš > drugič lju- i
t beznivejša z menoj."	4
Nikdar se mu ni še tako po- 4 željiva zdela kot sedaj, bil si je 4 svest, da si jo bode priboril, ka- i dar pride pravi cas.
Daljeprihodojii. M —^-4
Tisoče in tisoče rojakor be- 4 n > > "Clevelandsko Ameriko". 4 AH Me tUdI vi med njimi, ali 4 ste .zvest naročnik tista? 4
tMtWK tMttliTVKNfH URADNI- 4 kov a. d. z.	4
"SLOVENEC" it 1.	4
preda. Al. atmnt>«rg«r, 858 BL 187. St.	d
taj. Frank Zori«, 5909 Ptomm* are.	J
bl&k. PnNbk Oaredkar. 1088 BL 88th St.	1
sdrav. J.M. SallikAr, 6127 St.CIalr av«.	4
Zboruje vsako prvo nedeljo ▼ me-	J
•ecu ob 8. pop, ▼ John Grdiaovl dvo-	j
rul, 6086 St. Clalr are.	i
št. 2 Svob. Slovenke
Predsednica: Agnes Kalan,	i
6101 St. Clair ave Tajnica: A	4
lojzija Cebular, 1207 E. 60th St.	i
Blag. Mary Paznik, 1177 E, 60.	4
St. Zdravnik F. J. Kern, 6204	i
St. Clair ave.	i
Seje.se vrše však drugi četr	4
tek v mesecu ob 8 zvečer v J.	4
Biikovi dvorani 6006 St. Clair	4
,' 1 ..i i n in............................1	4
"SLOVAN" It. 8.	4 preda. MarUn Sorn, 1119 Addlaon Rd.
taj. Joelp Skupek, 1119 Addlaon Rd.	1
blag. Rad. Perdan 6024 St. Clair are.	4
sdrav. F. J. Kern, 6204 St. Clalr ave.	i
Zboruje vsako Četrto nedeljo v mesecu ob 9. dop. v Jo«. Btrkovi dvora-	4 al, 6006 |St. Clalr ave.	d
"SV. ANA" ftt. 4	A
preds. Ivana Gornik, 0075 BS. 61st St. taj. Gennoefa 8opazi, 5422 Stanard ave 1
blag. Mary SlrnUa, 1009 B. 62nd St	4
sdrav. J.M. SellMur, 6127 StClatr ave.	j
Zboruje vsako drugo sredo v mese-	1
cu ob 8. i večer v John Grdfeiovi dlvo-	4
rani, 6026 |9t, Clalr ave.	J
"NAPRtDNI SLOVENCI" it 6	4
preda. Fr. Cvar, 3867 Lakeelde ave.	J
taj. Frank Weiss, 6926 Hecker ave.	1
blag. Fr. Butala, 6410 St. Clalr ave	4
sdrav. F. J. Kern, 6204 BL Clalr ave.	J
Zboruje vaako drugo nedeljo v me-	J
secu ob 2, pop. v John Grdlnovl dvo-	4
■	rani, 6026 St. CleJr ave. S	J
"SLOVENSKI DOM" »t. 6.	4
preda. L. Rechar, RFD. 1. Euclid, O.	A
taj. J. Korenčkfi, Bos 126 Euclid, O.	]
blag. John Fabec, 87« E. 200th 8L	4
sdrav. F. J. Kern, 6204 SL Clalr ave.	A
Zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9. dop. na 876 E. 200th St.	5
"NOVI DOM" «t 7.	1
pred«. Ant. Cugel, RFD. 1. Euclid, O.	4
ta(Jl L. J. flafran, 4803 SL Clalr ave.	J blag. Joa. Berkopec, 1090 E. 66th 0t.
sdrav. F. J. Kern, 6204 SL Clalr ave.	1
Zboruje vaako puvo nedeljo v me-	4
secu ob 10.30 dop. v Joa. Blrkovl dvo-	J rapl, 6006 SL Clalr ave.
^KRAS" «L 8.	-
preds. Frank Legan, 676 E. 160th St. taj. Ignac Medved, 16725 Saranac Rd. blag. Ferd. FerjančiC, 986 Ivanhoe Rd. sdrav. F. J. Kern. 6204 St. Clalr ave.
Zboruje vaako fervo nedeljo v mesecu ob 9.30 dop. v cerkveni dvorani na Holmea ave.
"GLAS OLE V. DELAVCEV" ftt. 9. preda. Frank Bittenc, 1042 E. 61 th St. taj. John Brodnik, 6515 Jundatta ave. blag. Joa. Lunder, 974 Addlaon Rd. sdrav. F. J. Kern, 6204 SL Clalr ave.
Zboruje vaako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. dop. v Leo Schwalbovi dvorani, 6131 SL Clalr ave.
ftL 10.
preds. Louie Vrček, 8684 E. 78th SL taj. Florljan Cesar, 3569 E. 82nd St. blag. John Vlntar, 3514 E. 81vt SL . sdrav. F. J. Kuta, 3726 (Broadway S. B ; Zboruje vsako Četrto nedeljo r mesecu ob 2. pop. v Jqs. Smrekarjevl dvorani, 3627 B. 82nd St.
"DANICA" It 11.
preda. Agnea Zalokar, 899 Addison* Rd. taj. Ivank« Jerian, 987 B. 76tto SL blag. Ana Blatnik, <104 SL Clalr ave. sdrav. F. J. Kern, 6204 St. Clair ave.
Zboruje vsaki drugi torek v mesecu ob 8. sveder ▼ John Grdlnovl dvorani ' 6026 St Clalr ave.
"RIBNICA" IL 12. ■ j
preda, Fr. VlranL 969 Addlaon Rd. taj. Frank Lunka, 5523 Carry ave. ! blag. Mick Vidmar, 1145 B. 60tb St. sdrav. F. J. Kara, 6204 St. Clalr ave.
Zboridn vsak drugi Četrtek v mesecu ob 8. sveder •r John Grdlnovl dvorani, «025 BL Clalr ave.
"DOSR. SLOVENKE" It 18. preda. L Vldrik, 19704 Shawnee are. j taj, M. Drugovich, 19508 Keewanee blag. Ang. IvanClC, 1280 B. 168th SL sdrav. F. J. Kern, 6204 SL Clalr ave.
Zboruje vaako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. popoldne v Joa. Drugo-vlCevl dvorani. 19508 Keewanee ave.
"CLEV. SLOVENCI" it 11 preds. Frank LauriC, 60ia Glase ave.
taj. Joatp Gašper, 1145 B. 60th St.	II
blag. Frank jArtmoelJ, 5615 Carry ave.	H
zdrav. F. J. Kern. 6204 SL Clalr ave.	11
Zboruje va&ko drugo nedeljo ob	II
9.80 dopoldne v John GHlmovl dvora-	II
nI, 6025 6L Clalr ave.	U
UDR. A. M. SLOMŠEK" it. 16- 1
tal J eontild Kuftlan l^Žl W filth ^ "lag. Praok Kebe,	1 St BL
•i* ■ J.A®. aensuar, tfiji iit.viftir
secu ob l. popSdSVr £isld tfoStl >V< VidA"-;-
"FRANCE PREŠEREN" Jt 17.
preda. Fr. Sodnlkar, 6218 St. Clalr ave. taj. J. Stanpfal, «187 St.:Clalr ave. bl»g. 4. Anžlovar, 6111 St. Clalr ave. sdrav. J.M. ^eliikar, 6127 SLClalr ave. ZborUJe vaako prvo attedo v mesecu
j i(j T	. "
"SV. CIRIL IN METOD" it 18.
►ecu ob popoldne v Aoleki dvorani
iv. Vida.
......*.....•
>POMBA: Vaako spremembo našlo-ra teh uradnikov ae mor« takoj na-nanltl n« vrhovnega tajnika.