PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE
SLOVENSKO PRIMORJE
Leto 2. štev. 264 - Cena 4.- lire
TRST, sreda 10. aprila, 1946
Uredništvo in uprava, Piazza Goldoni 4t. 1 • L Tel. St. 93306 93807. 93808. Rokopisi se ne vračajo
^JUGOSLAVIJE
Mi smo x vami
junaški bratje Iz Trsta In Julijske krajine
T* vseh delov Jugoslavije prejete Pokrajinski narodno osvo. : p*451«! odbor za Slov. Primorje «	vedno nove brzojavke, s
krimi izražajo prebivalci posa. ®*znih krajev svojo solidarnost ® tukajšnjim demokratičnim pro-Cističnim prebivalstvom, ki ta-0 odločno vztraja v boju za svoje Pravice
Brzojavke prihajajo iz bližnjih ® oddaljenih krajev, iz mest, va-s® ia naselij. To je dokaz, da P^v vsa prebivalstvo Jugoslavije Udno spremlja borbo primorskega ljudstva, ki mu odrekajo tisto vobodo, za katero se je borilo in t° tudi priborilo. o^®tni Invalidi iz Paračlnskega ^®aja so poslali sledečo brzojav-
• Vojni invalidi iz prejšnjih
* 1,1 te Narodno osvobodilne Ihe terjamo, da se Julijska kra~
k	airuii s Federativno ljudsko
q	ko Jugoslavijo, ker smo tu-
^ invalidi dali svoj delež za ^odiiet) teh krajev*.
brzojavke pravijo: (jtt^re6*ua*°i Bele vode obču-0(, o pozdravljamo junaški uašega slovenskega življa ž,rotifašistov ter željno vkujemo dneva, ko vas bomo ™tsko sprejeli v objem Federa-^ ljudske
«je».
‘ce republike Jugosla-
* bsko prebivalstvo iz levačke-
tniU^r<1^a vam V°Bl)a z velikega mga v Rekovcu bratske po-bar**' °^tudujemo vašo junaško 0 *° svobodo in za narodne ylce- Mi smo z vami, junaški Trsta in Julijske krajine. j živi junaško ljudstvo Trsta Julijske krajine*.
Bo!irekamo našo hvaležnost za w kovanje in nesebičnost, ki jo
lete tol j,
use junaško mesto izkazu-0 upravičeni in plemeniti ** združitev s FLRJ. Naša borh Ve^lfca'ko uidimo, da so v tej utut *rtve terorJa Slovenci, Hr-"/ v *Ca!cor	itulijnaski	an-
prebivalci. — Prebival-Beskovca*. kf^bivalci mesteca Trstenika, tudi v dneh največjega »le in trpljenja za časa te-p^.n barbarske fašistične oku-tl sočustvovali s svojimi bra-^vaia Trsta in Julijske ga ’le' pozdravljamo z današnje-vašo vztrajno in prar te-,0 borbo za združenje z ma~ g° Jugoslavijo.
4 se bomo do kraja za
uresničenje idealov, za katere smo toliko žrtvovali, in za katere smo se skupno borili posebno proti italijanskemu fašističnemu imperializmu*.
«Prebivalci Vučitrna, zbrani na masovnem sestanku v znak protesta proti postopanju civilne policije v Trstu in Julijski krajini, pošiljajo plamteče pozdrave bratskemu prebivalstvu Julijske kra-jine in Trsta. Teror, ki ga vrši civilna policija nad našimi brati v Julijski krajini in Trstu, nas navdaja z največjim gnusom. Njihovi zločini nas še bolj zbližujejo. Prepričani smo, da, se mračne sile fašizma in medna-rodne reakcije zaman prizadevajo, da bi preprečile ustvaritev tega, kar je najbolj naravno in najbolj pravično: Združitev Julijske krajine in Trsta z domovino enakopravnih narodov nove Jugoslavije.
Sporačamo našim bratom Julij-
I ske krajine in Trsta, da nas njihovo trpljenje še bolj združuje in da smo neuklonljivi in odločni v boju za dosego skupnega življenja v Titovi Jugoslaviji*.
Te in številne druge brzojavke, ki jih zaradi pomanjkanja prostora ne moremo vseh objaviti, so nam priča, da so narodi Jugoslavije kakor ves demokratični svet na strani demokratičnega ljudstva Trsta in Julijsko krajine v njegovi pravični borbi.
25. aprila bo sestanek zunanjih minis rov
Washington, 9. AFP. — Sovjetska zveza in Velika Britanija sta sprejeli predlog ameriškega zunanjega ministra Bymesa, naj bi se vršil sestanek zucanjih ministrov 25. aprila v Parizu.
Ta predlog je odobrila tudi Francija.
Gromiko na sestanku Varnostnega sveta Z M
New York, 9. Reuter. — Današnji sestanek Varnostnega sveta se je začel ob 22.05 (po tržaškem času). Sestanku je prisostvoval sovjetski delegat Andrej Gromiko. Svet je prešel takoj k razpravljanju o poročilu pododbora o pravilniku.
Jugoslavija vodi miroljubno politiko v duhu načel Združenih narodov
T FLRJ je izključena vsaka možnost šovinistične mržnjc
dovolj pristanišč za potrebe vseh londonskega pakta. Mirovna kon-svojih pokrajin. V skrajnem seve- fercnca ni upoštevala življenjsko-rovzhodnem delu Italije stoji velika gospodarskih pogojev mesta. Za-luka Benetke, ki z lahkoto obvlada , lastna 28 letna praksa je jasno poveš promet nekako do italijansko-j kazala vsemu svetu, da Trst Ita-
Eeograd, 9. Tanjug. — Današnja «Eocba» objavlja na prvi strani članek pod naslovom «Na izpodkopa joče delovanje sovražnikov miru moramo odgovoriti z okrepitvijo sodelovanja med miroljubnimi silami v svetu*. Članek analizira povojni položaj na svetu, zlasti v zvezi z zadnjimi dogodki.
»Danes je izven vsakega dvoma*, poudarja članek, «da povojni svet ni samo torišče konstruktivnih io miroljubnih naporov sil za mir, temveč hkrati prizorišče posebno intenzivne in široko razpredene aktivnosti onih elementov, ki si ne žele miru, temveč poskušajo speljati Zmago nad fašističnimi silami v tako smer, da bi zavzeli položaje, ki bi jim omogočili pripravljanje nove vojne proti svobodoljubnim narodom.*
Clacek navaja nato številne primere, ki kažejo, da se delovanje sovražnikov miru na svetu prika-
zuje v glavnem v dveh osnovnih smereh: prvič v podpiranju fašističnih ostankov v svetu in drugič v ščuvanju k besni protisovjetski kampanji.
Članek govori nato o stališču Jugoslavije in piše mrd drugim: »Jugoslavija je dcs’ej ob vsaki priliki kot član ZN dokazala, da je eden izmed e ajiskrenejših zagovornikov tesnega sodelovanja vsth miroljubnih narodov, kot je poudaril maršal Tito v svojem poročilu pred narodno skupščino.* Jugoslavija je, kot pravi maršal Tito, trdno odločena, voditi miroljubno politiko tudi v bodočnosti v duhu načel o-ganizaiije ZN, ki temelje na enakopravnosti in enakih pravicah vseh njenih članov. Vse miroljubne sile na svetu — nadaljuje članek — lahko resnično z zaupanjem gledajo v Jugoslavijo kot na zanesljivega in neutrudnega sodelavca pri utrjevanju mi-
NAJ ZVEDO VSI
Objavili smo že mnogo dokaznega gradiva o vznemirljivih znakih fašizma pri tukajšnji policiji in objavili bomo v prihodnje še več. To so le dejstva, gola dejstva — in prav zato strahovita obtožba proti vsem krivcem. Naša dolžnost je, da to objavljamo, da seznanjamo s tem tukajšnje oblasti, ves svet. Naša dolžnost je, da objavljamo to suho dejstvo, da služimo s tem resnici in demokraciji. Le z golo resnico hočemo seznaniti svet, da vidi, da naše ugotovitve o fašističnih prestopkih policije niso fraze, da niso ne propaganda in ne hujskanje vsi protesti in vse manifestacije množic.
Neki tovariš nam v svojem pismu piše:
«Podpisani sem bil 24. marca t.
1. na trgu Goldoni v bližini kina «Adua». Ravno tokrat je šla mimo skupina šovinistov in kričala »abbaso 1 s'ciavi*. Na te besedo sem odgovoril »živijo maršal Tito — živela Jugoslavija*. Medtem ko so mi naši odobravali, so se šovinisti vrgli na nas in mi iztrgali rdečo zvezdico s prs. Nato so me pričeli pretepati. Nastopili so civilni policisti ln me odpeljali na kvesturo, kjer so me brez vzro -ka pretepli s kiji. Spominjam se
samo to, da mi je neki policist, ko me je udaril, rekel, da sem prišel iz Ljubljane manifestirat za Jugoslavijo. Nasprotno pa sem jaz že dalj časa v Trstu*.
(sledi podpis)
Drugi antifašist v pismu navaja:
»Podpisani izjavljam, da sem se dne 26. marca t. 1. ob priliki manifestacije mudil na trgu Pon-terosso. Ob 20. uri se mi je približal protidemon3trant z nožem v roki. Skušal sem se ga braniti, toda prišli so civilni policisti, me zgrabili in pretepli. Nato so me odpeljali v prvo-nadstropje kvesture, kjer so me posadili na stol. Skupina kakih deset uniformiranih civilnih policijskih organov se je vrgla name in me tako pretepala, da se mi poznajo sledovi. Natp so me devet dni zadržali v priporu. Rastrgali so ml "tudi izkaznico SIAU*.
(sledi podpis)
Neka tovarišica nam je pisala takole:
»Podpisana izjavljam sledeče: Modtem ko sem z neko svojo prijateljico šla čez trg Ponterosso, me je član civilne policije pretepel s kijem brez vzroka. Menim,
, USPEH SOVJETSKO IRANSKIH RAZGOVOROV
PREUČEVANJE IRANSKEGA VPRAŠANJA JE BREZ PODLAGE S STALIŠČA LISTINE ZN
Jo y a» 9- Tass. — Izvestja piše-*Peh UV0dn‘ku pod naslovom: «U-l-ovj, ^vjetsko-iransklh razgovo-
sovori med sovjetsko in 1-vlado, ki so se pričeli v Mo-»e ° 86 nada>i«vali v Teheranu, j. »rečno končali, kot dokazuje »jifj. lo> k* je bilo objavljeno 6.
*€r pisma, ki sta Jih glede 1^ 6 eovjetsko-Iranske družbe j^bjala ministrski predsednik I-h sovjetski veleposlanik.
mesto zavzema v poro-ustanovitve mešane b»a , '“"Sovjetske petrolejsko druž-, Prodi !°re Pogodba in pc-gojl bodo ^Jll Dl V odobr*tev iranskemu *®cev *U‘ to v roku sedmih me-PisiJ rafhnajoč od 24. marca t. 1. 1&	111 »ta Jih 4. aprila izmenja-
G-h^^ki ministrski predsednik
»skl
Vj.n 88 Sultaneh ter veleposla-
Sadčlkov, prikazujeta
P°8°je bodoče pogodbe, ho*, določata, da ozemlje za-04 'ransko-turško-sovjeiske kiti - ° me*ta Mlanduab ne more <*r'*žba<!PUVeai0 v koncesijo tujim •Itlov-!1.®11 lanskim družbam s so-
all uporabo tujega ka-
>Criem
Rot s«
•b-ogi č znar'o, so Iranski vodilni tu11°1SR leta rodo volje ustre-4eije m državam v vprašanju po-*>krat[ n^6 r^trolejskih koncesij, špojt-^8, 80 trdovratno odklanjali vo g],JanJo ter interese SZ ter ta-tlo. j,8 n!e uporabljali dvojno me-° kažo zgodovina zadnjih
Pri te<	'ransklh reakcionarjev
latereB(ipol*t"t' niso vodili narodni tuiiv,ana same8a. temveč ln-štorih	J	Petrolejskih monopolov,
®°voriii g<!ntl 80 P0*10"- No da bi ° Pravlcab. ki so bile po. koncesionarjem na Su * . P°(^ro^JUi v Južnem . k »° bile čeflto tako ob-^iavo	v	*° ustvarJale nekako
krog,	državi, iranski vodilni
^vo »sr*01* z interesi svoje Sl1' sov. nU° P°mlS1IaI' 1n grobo 4he tetsko-lransko pogodbo z • 2- 1921.
V določilu sovjetsko-iranskega sporazuma o Iranskem Azerbejdža-nu beremo, da gre pri vprašanju Azerbejdiana za Iransko notranjo zadevo, da pa bo Iranska vlada na J. a z azerbejdžansklm ljudstvom miroljubno pot za izvedbo reform v skladu s obstoječimi zakoni in z duhom naklonjenosti do azerbejdžanskega prebivalstva.
Reakcija hotela doseli vmešavanje tujih sil
Dolgo vrsto let so reakcionarni iranski vodilni krogi na vse načine poskušali zastrupljati odnešaje med Iranom in njegovo sosedo, SZ. Pravočasna sovjetska intervencija v avgustu 1941 je preprečila iranskim reakcionarjem, da bi spremenili iransko ljudstvo v suknje nemškega faČiznm in napravili iz Irana oporišča za napad na življenjsko zažne Industrijske pokrajine SZ. Pri tem so gojili vodilni Iranski krogi napadalne načrte proti nekaterim sovjetskim ozemljem, med njimi tudi proti največjemu sovjetskemu petrolsjekemu področju.
Isti krogi so kasneje poskušali doseči vmešavanje tujih drliav v izključno sovjetsko-iranska vprašanja. Poskus predložiti »iransko viprečnnje* rta razpravljanje ZN med zasedanjem v Londonu Jo prav tako zlasti navdihovala želja iranskih reakcionarjev, ki niso hoteli dopustiti pozitivne rešitve vpraša nja sovjetsko - lransplh ednošajev in ki so hoteli ustaviti ln nato izkoristiti napete odnočaje med SZ in drugimi velesilami.
Iransko vprašani« in Združeni narodi
Znano je dejstvo, da se Je ta poskus ponesrečil na londonskem zasedanju Varnostnega sveta, kaj-ti sovjetska delegacija je Jasno prikazala pomanjkanje utemeljenosti ln razlogov, da bi Varnostni svet razpravljal o vprašanju, ki ga Jr treba In mogoče rešiti samo v ne posrednih pogajanjih med SZ ln Iranom.
Vendar so se celo po londonskem zasedanju poskusi, umetno napihniti takozvano »iransko vprašanje* in ga spremeniti v predmet mednarodnih diskusij, povečali, kaj šele da bi ponehali. Nekateri medna, rodni krogi so se zlasti trudili, da bi izigravali prisotnost sovjetskih čet v severnem Iranu, čeprav je splošno znano, da so sovjetske čete prišle na iransko ozemlje v skladu s sovjetsko-lransko pogodbo iz leta 1921, ki vsebuje poseben člen, ki določa vkorakanje sovjetskih čet, če bi bila varnost SZ ogrožena. Dejstvo, da je zavzemal mesto iranskega predsednika Hskimi, eden izmed ustvariteljev osvajalnih načrtov iz leta 1919, je moralo povzročati dvome o resničnih namenih takratnih iranskih vodilnih krogov. Vlada gospoda Ghavana e3 Sulta-neha je dala SZ razloge za mnenje, da namerava končati prejšnjo politično linijo, sovražno napram SZ.
Varnostni svet tega ni upošteval. Znano je, da določa čl. 34 Listine ZN kot nalogo Varnostnega sveta preučevanje nasprotij, ki bi mogla ogražati mednarodni miV In varnost. Torej v skladu z duhom In črko Listine ZN Varnostni svet ne bi smel preučevati sovjetsko-iranskih odnošajev, ki ne vsebujejo prav nič one grožnje, o kateri govori čl. 34 Listine .ZN. Sklep Varnostnega sveta z dne 4. aprila o nadsljnem preučevanju iranskega vprašanja je prav tako s stališča Listine brez vsake osnove.
Ghavanova poslanica Molotovu
♦Teheran, 8. - AFP — V svoji poslanici Molotovu pravi Ghavan tole: »V trenutku, ko so se razgovori glede odnosov med Iranom in Sovjetsko zvezo zaključili ter ustvarili ozračje popolnega razumevar nja med obema deželama, izražam upanje, da se bodo odnosi med obema državama po zaslugi moskovskih razgovorov in Izmene not ter s sodelovanjem Vaše ekscelence z vsakim dnem bolj okrepili v korist obeh držav.
da ga je bodla v oči rdeča zvezdica, ki sem jo nosila na prsih. Ker sem proti takemu «uradovanju» protestirala, so me aretirali in odvedli na kvesturo, kjer so me delj časa žalili člani straže. Vpili so: «s'ciava, venduta*, itd.
(sledi podpis) Druga tovarišica v svejem p'-smu piše:
»Podpisana, Sena antifašista, zaprtega v Coconcu, ki je bil odpeljan v civilno bolnišnico, izjavljam sled:če: moj moZ je bil aretiran dne 25. marča t. 1. zvečer. Aretirali so ga zaradi tega, ker je branil nekega tovariša pred skupino šovinistov. Člani civ;lne policije, ki so intervenirali, so ga aretirali ln odvedli na kvesturo, kjer so ga pričeli pretepati po telesu. Grozno je bilo gledati tega pretepenega človeka, ki je imel obvezano glavo, oči pa tako črne od udarcev in tako zatekle, da ni mogel gledati. Ko Je šel v ambulanto, si je mogel pomagati z rokami. Sedaj je v bolnišnici. Prisiljen je lcZati v postelji.* (Sledi podpis)
Neki antifašist piše tako: »Podpisani izjavljam sledeče: dne 26. marca t. 1. ob 29. uri zve-čtr so me aretirali na ulici Car-ducei, v bližini ulico S. France-sco. Aretirali so me, ko sem o-pazcval, kako se skupina ljudi pretepa. Privozil je »jeep* s civilnimi policisti. Eden od njih se je s kijem vrgel v skupino, toda nekdo ga je z roko zgrabil ln mu onemogočil prodor. Vse to sem dobro videl. Policist se je cb.-nil in skušal najti onega, ki ga je zadržal. Ker sem se mu zdel sumljiv, me je povabil ca »jeop*. Protestiral sem ln mu dopovedoval, da nisem ničesar storil, saj sta stali pred mano še dve esebi. To Je pričal tudi neki drugi tovariš, k' je bil v moji bližini. Civilni policist pa je očividca nagnal z besedami: »Andatevene o portiamo dentro anchc voi*. Med prtvozem me je policist večkrat napadel s »farabutto* in me večkrat udaril s kijem po kolenih, tako da sta mi zatekli. Na kvesturi so me odvedli v prvo nadstropje, kjer so mi odvzeli listnico. Ker so med drugimi izkaznicami našli tudi izkaznico SIAU, so me dalj časa žalili. Ker pa so pozneje našli še dva dokumenta, ki sta pričala o tem, da sem pripadal Narodni zaščiti, so pobesneli. V sobo je prišla skupina kakih desetih besnih policistov. Neki od njih ml je dejal, da je Trst bil, je in bo italijanski in da bodo mene zaradi tega, ko bodo prišlo italijanske trupe, ustrelili. Nekajkrat me Je hotel izzvati z izjavo, da je pripravljen meriti se z menoj z enakim orožjem. Ker sem ostal tih, mi j<* dejal: »Porco di venduto, ml fal schifo*. Nato me Je »kupica štirih ali petih agentov v civllu vljudno nagovorila, naj snamem očala, nakar me Je nekdo od njih udaril s pestjo po zgornjem dolu nosa. Ostali pa so »3 kakor zveri vrgli name s kiji ln me zaporedoma tolkli po gla-vj, ramah, kolenih in ostalih delih telesa. Ves čas so ml vpili «vendiuto, traditore dclla patria* itd. Medtem pa ml Je tekla kri z nosa. Uspel sem dvigniti se in so zateči v kot sobe. Po desetih minutah so me odvedli v drugo sobo, kjar sem našel aretiranega tovariša v enako bednem stanju. Ves v krvi je sedel na nekem stolu. Kot priče je klical nekatere agente, ki so prisostvovali pri pretepu, toda omenjeni se niso nič zmenili. Cez nekaj časa so ga odvedli v pripor. Jaz pa sem o-stal v sobi še pol ure. Nato je ponovno prišla skupina deset agentov, me posadila na stol sredi sobe in me ponovno pričela pretepati s pestmi in kijt. Ponovno
se ml je vlila kri iz nosa. Branil sem se samo s tem, da »=m obraz zakril z rokami. Ker so videli, da se ves čas branim z cokami, me je neki policist zagrabil za lase in me dvignil s stola, drugi pa jo prijel za s.ol in me z njim začel mlatiti po hrbtu. Policist, ki me je držal za lase, me je vlačil po sebi, in medtem ko sem se branil z rokami, so me ostali pretepali s kiji, pestmi in me brcali. Končno so me odvedli v celico. Bred tem so mi dali razumeti, da bodo sestavili ovadbo tako, da bom ostal lep čas v Coroneu. V samici sem ostal do drugega dno do 16. ure, nakar so me odpeljali v Corcneo, kj:r so mi dali hrano šele naslednji dan. Policist, ki mc je aretiral, psoval in pretepal, je majhne postave, južnjak, črnih las, star okrog 40 let, temne polti. Menim, da je bivši agent kvesture. Z lahkoto bi ga spozna!. Agent, ki me je delj časa žalil ki ml grozil z ustrelitvijo, je mlad, visoke postave, plav, govori dobro italijanščino in tržaški dialekt. Poleg tega sem slišal, da sta s« dva agenta pogovarjala takole: »Današnja demonstracija ni uspela tako kot smo hoteli, daslravno smo jih podprli; bojim se, da jutri ne bomo mogli imeti druge demonstracije.*
(Sledi podpis)
Silno žalostna so ta dejstva.
Naj bo resen memento vsem onim, ki so se v velikih in majhnih zavezniških armadah in cdl-nicah borili in prelivali svojo kri zato, da bi za vselej odpravili podobna zverinska nasilja, vsem o-nim, ki hočejo demokracijo v dejanjih in ne le v besedah.
Francov režim
pred Varnostnim svetom ZN
New Yorle, 9. - AFP — Poljski veleposlanik v Washingtonu Oskar Lange je poslal danes glavnemu tajniku ZN Bledeče pismo.
»Želel bi Vas obvestiti, da sem debil navodila svoje vlade, naj opozorim Varnostni svet na položaj, na katerega se nanaša čl. 34 listine ZN. Ta polcLaj je nastal zaradi mednarodnega trenja, ki je posledica obstoja in delovanja Francovega režima v Španiji. Varšavski tisk je o tem že poročal. Obveščam Vas, ds Vam bom v naslednjih dneh predložil zahtevo, naj se postavi to vprašanje na dnevni red Varnostnega sveta.
ru. Jugos'avija si želi miru, da bi lahko v pogojih mirnega razvoja zactlila rane, ki jih ji je zadala vojna, in tako obnovila in izgradila domovino.
V Jugoslaviji so bile izključene vse možnesti za širjenje šovinistične mržnjc proti drugim narodom. Jugoslavija je dosegla polno enakopravnost vseh svojih narodov, kar; onemogoča vas manevre cd zunaj za hegemonijo enega naroda nad drugimi, kar so, kot je znano, poskušali Izrabljati fašistični napadalci ob svojem zločinskem napadu proti svobodoljubnim narodom. Združeni na znotraj, povezani z vezmi prijateljstva in bratstva z ZSSR in dmigimi slovanskimi narodi, navdihnjeni z Iskrino željo po prijateljskih odnošajih z vsemi svobodoljubnimi narodi in zlasti z zavezniškimi državami, stoje danes Jugoslovani trdno na o-brambi miru in demokracije v tem delu Evrope.
Zarradi njentga ustroja, zaradi njenega notranjega reda je v FLRJ možna taka politika. Ta politika odraža težnje jugoslovanskih naro dov po trdnem miru, ki bi omogočil težnjevsds hrdl shrd shrdlu m čil neovirano delo za izgradnjo boljše bodočnosti.*
Članek poudarja v zaključku, da jo jugoslovanski primer še enkrat potrdil večno resnico, namreč da so tiete dežele, v katerih je bila uresničena dosledna demokracija, v katerih demokracija dejansko pomeni oblast osnovnih ljudskih množic, najiskrlnejši zagovornik miru, kot so bili nekoč r.ajdosled-nejši in najsebičnejši borci za o svoboditev človeštva izpod fašističnega jarma,
Zaradi tega ni nikakor slučajno, da gledajo demokratične dežele na Balkanu in v vzhodni Evropi ter vse miroljubne sile v svetu na Ju
Iz memoranduma PNOO razmejitven t komisiji
Rapallo - zločin nad našim ljudstvom
3) Trst Italiji ni potreben.
Italija v ekonomskem pogledu Trsta ni potrebovala, ker je imela
ti znatno večji, da o razvoju mesta niti ce govorimo.
Italija je dobila Trst na osnovi svojih imperialističnih zahtev in
slovenske narodnostne meje. Zato Italija ne more izkazati znatnejšega notranjega prometa s Trstom. To je jasno pokazala njena udeležba v tražaškem železniškem prometu tako v letu 1912. kot v letu 1933. Saj promet Italije ni dosegel niti 5% skupnega železniškega prometa. Nasprotno pa nad 95% vsega železniškega prometa Benetk in Genove odpade na notranji promet in le ostanek na promet z inozemstvom.
liji ni potreben, da pod njo ne more živeti, marveč da Je odvisen od svojega gospodarskega zaledja. Ce naj se gospodarsko razvija, mora biti z njim tudi politično povezan.
III.
1) Londonski pakt in rapalska pogodba sta bila največja krivica za slovensko in hrvatsko ljudstvo Julijske krajine.
...	.	.	Londonski	pakt	(26.	4.	1915) je
Drugo značilno dejstvo je, da ( Juiijsko krajino s Trstom prepustil Benetke prav tedaj napredovale, ko Ita,... pla<?ilo zaradi njene udeiežbe je Trst propadal. Leta 1913. so bi e | n& straal antante v vojni proti cen-Benetke v pomorskem prometu tra,a;m fillam a914.1918).
mnogo slabotnejše od Trsta in je bilo njuno razmerje sledeče:
Slovenci in Hrvati Julijske krajine za ta pakt dolgo niso zvedeli.
Trst 3.450.000 ton, Benetke 2.664 Zato ^ objava 14 VVilsonovih
tisoč ton,
točk 8. 1. 1918 in proklamacija rim-
obratno:
Benetke 4.207.000 ton, Trst 3.380 tisoč ton.
Benelke so torej zvišale svoj pomorski promet za 1.543.000 ton, a v Trstu je padel za 70.000 ton. Dodati Je, da je znašal prekomorski promet Trsta v letu 1937. in 1938. zaradH priprav na vojno približno 1.000 0G0 ton več kot povprečje povojnih let. Nasprotno pa je promet Benetk stalno naraščal.
Nazadovanje pomorskega ln železniškega prometa Trsta tedaj ni mogoče obrazložiti s splošno krizo, marveč Izvira iz tega, ker je bil politično odrezan od svojega naravnega zaledja in izročen državi, ki ga ni potrebovala.
Gospodarsko propadanje Trsta pa je še hujše kot ga izkazuje količina prometa. Bistveno se je namreč spremenil tudi sestav prevoženega blaga V letu 1938. je 70% prevoženega blaga odpadlo na pepel, odpadke, železne rude, premog, kamenje, pesek itd. Promet dragocenejšega blaga: sladkorja, bombaža, tekstilij, suhega sadja,, olja in maščob, kože, riža, stelka in kristala je v razmerju z letom 1913. silno padel.
Celotno gospodarsko nazadovanje odseva najbolj iz popolnega zastoja rasti prebivalstva mesta, medtem ko je do leta 1914. prebivalstvo mesta skokoma naraščalo, in sicer: leta 1875.	— 20.000,
»	1867.	— 123.000,
»	1900.	— 176.000,
»	1913.	— 247.000,
... jo leta 1936., torij po triindvajse-gos’avijo kot na svojega zaneslji- uh ,etlhj doseglo kcmaj 252.238 ali vega prijatelja'ia	sodelavca	pri	ve-	5139	prcbivaicev	v„e kot ]eta	1913
likem delu	za	utrditev	miru	ln	po-	poudariti Je, da	bi že zgolj	narav-
vojne varnosti.*	| ni prirastek prebivalstva moral bi-
Leta 1938. pa je to stanje povsem skoga pakta na kongresu dne 8. 4.
V Gorici sodijo
antifašistom
Dne 8. 4. 1946 so se začele pred Zavezniškim voja*?kim sodiščem v Gorici razprave proti antifašistom, ki so bili aretirani med manifestacijami ob priliki prihoda Mednarodne komisije v Gorico.
Prva sta se zagovarjala tovariša Abramič Jožef in Brasina Leopold, obs iz Gorice. Obtožena sta bila da sta prekrs.la razglas ZVU St. 1, čl. 5, t, 46. Nadalje, da sta na manifestaciji 26. marca pretepla nekega civilista, kar pa oba zanikata. To izjavljata tudi dve razbremenilni priči.
Odvetnik Tonkli je zahteval za oba ottočenca zaradi pomanjkanja dokazov oprostitev.
Popoldne je bila razprava proti tovarišema Pavlinu Ivanu ln Bandelj Darinki. Razsodbo proti vsem 4 bo sodišče izreklo kasneje.
9. aprila zjutraj je pričel na vrsto tovariš Brešan Karl iz Gorice. Obtožen je bil, da je med maniSr-siacijo 23. marca zalugal svoji nasprotnici z nožem. Tovariš izjavlja, da se je tedaj ravno vračal z dela od Ameriškega rdečega križa ln da je kot po navadi nesel s seboj domov svoj nož.
Za njim so prišli na vrsto tovariši Briško Viljem iz Standrcža, Mermolja Branko iz Vrtojbe ln Gabrijelčič Gabrijela iz Gorice. Kot obtežllna priča je nastopil podčastnik civilne policije Rosini.
Maršal Tito sprejel skupino kmetov iz Like
Beograd, 9. - Tanjug — Skupina kmetov iz okraja Korenlce v Liki je obiskala maršala Tita. Delegacijo, ki šteje 20 oseb, je sprejel maršal Tito.
Maršal Tito je prebil ves večer v razgovoru z delegati in pokazal veliko zanimanje za njihove življenjske prilike in za njihovo pripovedovanje o dogodkih iz narodnoosvobodilne borbe.
Med razgovorom so delegati seznanili maršala Tita z delom za obnovo te težko opustošene pokrajine. V vsem okraju ni oetalo celo niti eno šolsko poslopje, tako da se vrši pouk v kočah, ki so jih agradill kmetje Bami.
Veliki napori so bili storjeni za izvedbo načrta za pomladansko setev. Bilo je mnogo velikih težav, ki jih Je bilo treba premagati, zlasti zaradi pomanjkanja vprege. Vojska je nudila prebivalstvu znatno pomoč, tako da Je bila obdelana .vsaka ped zemlje. ,
Maršal Tito Je pokazal zlasti zanimanje ra zgradbo velike elektrarne na PlitvtAkih Jezerih, ki bo daja-
la zadostno množino električne energije za razvoj industrije v vsej pokrajini.
V zaključku so kmetje izrazili maršalu Titu upanje prebivalstva, da jih bo kmalu obiskal.
Beograd, 9. * AFP — Mar šil Tito je med sprejemom na francoskem veleposlaništvu, ki so se ga udeležili člani jugoslovanske vlade ter člani diplomatlčncga zbora, poudaril zastopniku agencije «AFP» veliko spoštovanje, ki ga je občutil pri predvajanju filma »Bitka železničarjev* za odpor francoskih železničarjev med vojno.
čestitke ob obletnici osvoboditve Sarajeva
London, 9. — Dopisnik Tanjuga poroča, da je britansko-Jugoslovan-sko društvo v Londonu poslalo predsedniku vlade ljudske republike Bosne ln Hercegovine Rodoljubu Colakovlču brzojavne čestitke ob obletnici osvoboditve S^rajevju
Na vprašanje javnega tožilca, ali je koga aretiral, Je dejal, da je 27.
3. v bližini ljudskega vrta na Cor-su Verdi aretiral Mermolja Branka in Gabrijelčič Gabrijelo, ker sta kalila javni red in nosila zastavo. To se Je zgodilo ob 8 uri zvečer, ko je od poveljnika policije dobil ukaz naj ju aretira, češ da je ma nifesiacija prepovedma. Agent Rosini izjavlja, da se aretiranca nista upirala, in da sta mirno stopila na kamion, ki ju je odpeljal na policijo.
Na zahtevo javnega tožilca, naj tolj natančno opiše vzrok aretacije teh dveh manifestantov, je Rosini dejal, da sta šia po ulici z zastavo in s tem privabljala razne simaptizerlje. Nista vpila, temveč prepevala »svoje* pesmi. To potrjuje sam Mermolja, ki pravi: »Nosila sva s tovarišico našo zastavo, ker so imeli tudi manife-stsnti za Italijo svoje.*
Podčastnik Rosini Je to potrdil.
Se preden je nastopila obramba, je predsednik sodišča izjavil, da ni proti tovarišu Brišku dokazov, zato nima sodišče nič proti njemu. Tovariš pa je kljub temu sedel 14 dni v zaperu. Tudi proti Mermolji in Gabrijclčlčevi ni bilo nobenih stvarnih obtežilnih dokazov. Sodišče je odložilo izrek sodbe.
S tem seveda ostane odprto vprašanje, iz kakšnih razlogov je prav za prav podčastnik civilne policije aretiral tl dve osebi. Ali morda zsto, ker sta nosili jugoslovansko zastavo v dneh, ko je lah-po vsakdo izražal svoja čustva in zato ni bilo govora o kakšnih dovoljenih ali nedovoljenih manifestacijah? Se bolj čudno se nam zdi zakaj je aretiral tovariša Briška, ki ni imel zastave. Ali ga je morda aretiral zato, ker je nosil rdečo zvezdico?
isid voHtev v Grilji
. Atene, 9. - Tanjug — Tass poroča: Na volitvah preteklo nedeljo je bilo v Grčiji skupno 3069 volišč. Volitev se je udeležilo 1.102.793 vo llvcev. Zla liberalno stranko (So-phulis) je glasovilo 158.739 volivcev, za ljudsko (monarhisično) 500.411 volivcev, za blok reakcionarnih liberalcev (Papendreu, Ve-nizelos, Kanelopulos) 208.817 volivcev, za monarhistično-nacionalno (Zcrvas) 64.279 volivcev’, z» nacionalno monarhistično stranko (Tur-ko Vasllis) 32.159 volivcev, za koalicijo malih strank 3.507 volivcev za kmečko-monarhistižno stranko 6232 volivcev.
28.649 vollvnio so razglasili neveljavne.
Skupno šievilo vpisanih volivcev' je znašalo 2,211.000.
1918., v Rimu kjer so se sestali predstavniki Italije in zatiranih narodov Avstrc-Ogrske (Jugoslova-n1, Poljaki, Cehi, Rumuni), vlivala vero, da bodo lahko sami odločali o svoji usodi. Tako VVilson kot podpisniki rimskega pakta se namreč glede povojnih razmejitev sklicujejo na načelo samoodločbe narodov.
Strašno je bilo razočaranje ljudstva Julijske krajine, ko je izvedelo za vsebino londonskega pakta. Vsi etnični in ekonomski razlogi so bili zoper tako rešitev. Julijska krajino je bila strnjeno nasoljena s Slovenci ln Hrvati. Italijani so živeli le v nekaj mestih in še tod pomešani s Slovani. Vse gospodarstvo Trsta je bilo odvisno od njegovega slovenskega zaledja in ne od Italije. Niti italijanEko prebivalstvo, ako Izvzamemo peščico fanatičnih antlslovanskih iredentistov, ni nikdar resno mislilo na možnost take rešitve. Od vseh 350.000 Italijanov v Julijski krajini se jih je le 1781 udeležilo vojne proti Avstriji, od tega jih je padlo 46, tako da je bilo število. Slovencev, ki so prebegli iz ačstroogrske vojske mnogo večje. Le-ti so formirali na italijanski strani »jugoslovansko legijo*, čeprav Jim ni bilo lahko preiti k svojim zagrizenim narodnim sovražnikom.
Slovenci in Hrvati Julijske krajine so že upali nekaj časa v Wil-sona, a tudi on je bil vkljub vsej dobri volji in idealnosti-toliko vezan na londonski pakt, da ni mogel resno načeti vprašanja pravične rešitve Trsta ln vse Julijske krajine, marveč je prišel z znanim polovičarskim predlogom, s črto, ki se imenuje po njem.
Prebivalstvo Julijske krajine in Trsta ja terjalo plebiscit. Jugoslavije je stavila tak predlog, W!lson ga je podprl, imperialistična Italija pa seveda ni hotela pristati nanj, ker je nač vedela, da bi plebiscit izgubila.
Tako je leta 1918. propadlo zadnje upanje Slovanov Julijske krajine v pravično rešitev njihove u-sode, to je v združitev z Jugoslavijo. Rapallo (12. 11. 1920) je samo zaključek tragedije. Jugoslovanska vlada je pod pritiskom zapadn-ih sil ln notranjih razmer podpisala sramotno (pogodbe. Vendar ljudstvo Julijske krajine ni te odločbe ni. koli sprejelo, ker je bila nasprotna njihovi volji in demokratičnim načelom, »Demokratična* Italija je mogla preti volji velike večine vzdrževati to nepravilno rešitev samo z nasiljem nad tukajšnjim prebivalstvom. Ostra borba za narodne pravice in prikrjučltev k Jugoslaviji se je nadaljevala.
(Se nadaljvfe)
Napori za reiitev prehrambene krize
Bruxelles, 9. - AFP — Hoover je danes izjavil, da bodo storjeni vsi možni na,pori, da bi bila naglo in učinkovito rešena sedanja prehran-bena kriza, ki bo trajala do konca avgusta, to je do 6ove žetve.
Letošnja letina kaže dobro v Ameriki in Evropi, vendar bo treba ustvariti splošno organizacijo, da bo ta pridelek uravnavala. Treba bo tudi pošteno oceniti pridelek v vseh državah.
Bivši ameriški predsednik Hoover Je poudaril, da ne bodo stavke v ZDA dolgotrajne ter da ne bodo ustavile prevoza živil v Evropo, pač pa samo prevoz premoga. Jutrišnji dan bo Hoover prebil na Holandskem, kjer bo preučil prehrambeno vprašanje.
Končni Izidi volitev v Argentini
Buenos Aires, 9. - VZN — Končni izidi predsedniških volitev v Argentini so sledeči:
Polkovnik Peron — laburistična stranka — 1,478.701 glasov.
D. Tamborini — demokratska zveza — 1,206.750 glasov.
Polkovnik Peron je dobil tako 55.06% glasov, dr. Tamborini pa 44.94% glasov.
Avstrlf sko ^jugoslovansko društvo obnovljeno
Dunaj, 9. - Tanjug — Tass poroča, da je avstrijsko-jugoslovan-sko društvo na Dunaju obnovilo svojo delovnost, ki je bila prekinjena za časa Hitlerjevske vlade. Cilj tega društva je okrepiti politične, gospodarsko in kulturne odnose med Jugoslavijo in Avstrijo.
Damaskinos odklanja regentstvo
Atene, 9. - VEN — Regent nadškof Damesklnos je negativno odgovoril na prošnjo kralja in vlade, da bi nadaljeval začasno s svojim delom.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2
10. aprila U#
Razprava proti zaprtim antifašistom
Pri včerajšnjem nadaljevanju | nekoč brat za spomin. Od takrat razprav proti antifašistom, ki so visi na steni kot okras. Z njo
jih zaprli za časa manifestacij, si je predsednik sodišča poročnik Miller v večini primfcrov zopet pridržal razglasitev sodbe tor bomo zate o razpravath pod njegovim predsedstvom poročali šele po razglasitvi sodb.
Resnični pretepači -priče tožilstva
Na razpravah, ki jim je predsedoval major Bailiss. se je viila najprtj obravnava proti obtožencu BcrtoSi, ki ga dolie, da je v ulici Rossetti pridrvel na cesto z doigo sabljo, jo vihtel ter strahoval ljudi do prihoda policijo. Pirva obtežilna priča, civilni policist Vi-ro, je izjavil, da je našel obtoženca s sabljo na cesti in ga aretiral. Nato je nastopil italijanski Študent BaH, ki je pripovedoval, da je z manjšo skupino mladih vrstnikov hodil zdaj na začetku, zdaj na koncu povorko ter Je bilo tako iz njegovega pripovedovanja kako? tudi iz nadaljnega poteka razprave razvidno, da je pripadal oni onih «udamfh skupln» pretepačev, ki so jih ljudje imenovali «skvadristl» in «manganellatori». Ta priča je trdila, da je slišala obtoženca zavpiti «Ewiva Ti'o, evviva la Jugesla-via!» Obe priči sta trdili, da je obtoženca nato Zena poklicala nazaj, na vprašanje branilca pa sta obe •^rlči vsaka drugače opisali, kako j s držal sabljo.
Strgali so mu zastnve, razbili okna, pa je moral v zapor...
Obtoženec Bertoia Je nato pripovedoval, da je bil doma sam z ženo in 10 letnim sinom. Ko se je približala šovinistična povorka, ga js sinček opozoril, naj zapre lesene oknice, da razgrajači ne bi razbili šip. To je tudi storil; ko pa je priSla poverka mimo hiše, so mu izzivači strgali obe zastavi, s kamenjem razbili oknice in kričali «8’ciavo, venduto!*, V svoji globoki užaljenosti je tedaj stopil za okno in zavpil »Živel Tito». Pri tem pa je opazil, da je ravnokar odbrzel «jeep» s civilno policijo in da je njegovo pritlično stanovanje o-stalo nezaščiteno, medtem ko so se šovinisti vsebolj zgrinjali med hruščem in žaljivim vzklikanjem pred vrati, da bi vdrli v vežo. Ko se je odpeljala policija ln je estal brez zaičite, se js zbal, da ne bi udrli v stanovanje in je iz strahu zaradi svoje žene in majhnega otroka /grabil za stax) sabljo, ki 1e videla na stori in Sel v vežo, da pre-■ odi napadalce. Ta sablja jo gledališki rekvizit, prinesel mu jo je
stopil pred hišna vrata ter tam zagledal skvadr-iste s kamenjem v rokah, pod svojimi okni pa ja videl kamenje, ki so ga bili nametali. Ker js med tem hrabra «r.a-padalna skupina* že zaostala nekoliko za povorko, mu je uspelo s svojim mogočnim nagavorom ln z ozirom na oroZjo, ki ga je držal v roki, prepričati »junake* z italijanskimi trobojnicami preko ramen in okrog vratu, naj odložijo kamenje. Nato s? jo vrnil v stanovanje. V nasprotju, z obtežiinlmi pričami je ol'oženi B:rtoia zatrjeval, da so ga priSJi šele po 10 minutah policisti iskat v stanovanje z vprašanjem: »Ali stanuje tukaj moZ s sabljo?* Odvrnil je, da je to on, nakar so ga odvedli.
Mirno in premišljeno pripoveOo vanje obtoženca je vidno prepričalo poilužMcs. Predsednik sodišča je dalje Časa premišljeval, nato jo izjavil, da obto2:nca ne spozna za
krivega ln da mu verjame. Dodal pa je da je kriv prestopka, ker je imel doma orožje. Zato je odredil, da se zapleni sablja in ga obsodil
na 14 dni zapora, katero pa je obtoženec že odsedel v pričakovanju razprave.
14 dni zaprt brez krivde
Sledila je razprava proti tovarišu Moresco Riccardu, obtoženemu, da je pozival ljudi k demonstriranju ter s tem kršil red in mir. Nadalje da je imel pri sebi jeklen prodmot za pretepanje. ObteSilna priča Viro je priznala da je obtoženca sicer aretirala, toda da ga ni preiskala. Tudi tožilec je priznal, cla pri obte-žincu niso nasii tega orožja. Obtežilna priča je izjavila, da je aretirala obtoženca, ki je vodil skupino k napadu. V križnem ognju vprašanj pa je nato priznala, da je cbtc-cnec kričal kot vsi drugi. Predsednik sodišča ga je nato oprostil zaradi pomanjkanja dokazov.
V*t
Oprostitev antifašista - toda
policisti so mu izbili 3 zobe - 5 dni ni mogel vstati
Nato je nastopil obtoženec Ivan j to nujno, da ga je moral pripeljati Balerin, obtožen, da je vihtel v u)i-'on. Branilec je nato pripomnil, da ci Carducci pesti proti policiji in j mora imeti policist Viro izreden
napravljen šele drugi dan ter da j a zapisan obtoženec kot Balerin Josip, d očim se v reanlci imenuje Ivan. V svoji obrambi je nadalje dr. Tončič poudaril, da je bilo na policiji ogromno Število raznih »orožij* in je bilo vsakemu corpusu delicti najti gospodarja. Predsednik sodišča je obtoženca nato oprostil kot nekrivega prve obtožbo in zaradi dvomljivosti druge. Sledila je razprava proti Franco Adelchl-ju, ki jo bomo objavili jutri, ker si je sodnik še pridržal objavo sodbe.
* * *
Kaj nam vso to pove?
Ali so bili protesti ljudstva neupravičeni?
Občni zbor zadruge
vojnih oškodovancev
Redni občni zbor. Zadruge vojnih
oškodovancev, zadr.\ z o. j. v Trstu, se bc vršil v četrtek 11. aprila 1946. ob 9. uri. Dnevni r:d: 1) otvoritev; 2) imenovanje overovateljev zapisnika; 3) branje zapisnika ustanovnega občnega zbora; 4) poročilo uprave; 5) poročilo nadzorstva; 6) razrefinica uprave In nadzorstva; 7) predlogi in sklepi; 8) volitev nadzorstva; 9) volitev nove uprave; 10) razno.
Vabimo člane in delegate podružnic, da se občnega zbora udeležijo. V primeru, da bi občni zbor ob do-loč:ni uri ne bil sklepčen, še vrši eno uro pozneje V istih prostorih in z istim dnevnim redom ne glede na Število navzočih članov.
da je nosil pri sebi kot orožje lesen valjar. Obtožilna priča policist Viro je Izjavil, da se točno spominja po obtoženčevem obrazu, da ga je aretiral on ter da je našel v žepu njegove šuknje pod površnikom leseni valjar. Ker je bilo branilcu znano, da obtoženec sploh ni imel površnika, je dal to izjavo takoj potrditi na zapisniku. Razprava se j? nato prekinila čez poldan. V popoldanskem nadaljevanju je izjavil obtoženec Balerin, da ga sploh ni aretirala civilna policija, ampak angleška vojaška policija, ki ga je Sele pozneje predala civilni. V po-
spomin, da si tako dobro zapomni obraz pri tolikih aretirancih ter da no Izključuje v njegovi izjavi pomoto v dobri veri. Kot značilnost je nato dokazal, da je bil zapisnik, v nasprotju z inšpektorjevo trditvijo,
Poziv pevskim zborom!
Vsi pevski zberi, ki so udeleZe proslave 1. maja v Trstu, naj to takoj sporoče Prosvetni zv:zi v Trstu, ulica Carducci 6, z navedbo kraja, Imena društva, Števila pevcev in pevk ter priimka in imena pevovodje.
Urednik »Primorske borbe* ^
tov. Dušan Iortič: pred vojaškim sodiscem
Predvčerajšnjem se je pričela pred Za v* Eniškim vojaškim sodiščem razprava proti uredniku «Pri-morske Borbe* Dušanu Fortiču*. Obtožnica mu očita, da je kriv pre-kršitve člena 7 proglasa št. 1 ZVU in čl ona 110 1a 605 italijanskega kazenskega zakonika, češ da je sodeloval pri Ugrabitvi dr. Albina Smajda tel neke druge osebe dne 22. februarja 1946 v ulici Mirama re v Trstu.
Podn'govata tablica bela -SP - 1380 - z rdečo zvezdo
Javni tožilec je na razpravo pri-psljal več prič, mied njimi več u-službancev policije oziroma članov civilne policije, ki so podali različne izjave. Tako je prva priča izjavila, da je videla avto, s katerim so odpeljali neznaacd dr. Smajda. Ta avto je po izpovedi priča — ki je to videla iz razdalje 40 metrov (!) — imel evidenčno tablico z rdečo zvezdo, oznako SP in St. 1S80. Oblika tab'iice je bila pravokotne obliko; nekako 10 proti 30 cm. Branilec je opozoiril predsednika sodiSSa, da je ista priča na zasliševanju na policiji takoj po dogodku izjavila, da je avto nosil ozr.ako province «H» in ne «SP».
Samo številka 1380
Druga priča je izjavila, da je videla avto, ki je bil podoben opisu prve priče. Na evidenčni tablici je razločila iz daljave prlblilno 4 metrov (!) samo številko, oznake pro. vince pa ni opazila. Številko — 1380 so bilo po izjavi priče, rd<eče barve.
Tretja priča je dejala — bil je
OD TIRIIGILAVA IDO JADRANA
Tržič
Dne 3. t. m. ob 12.45 je pri delu na polju izgubil svoje življenje tov. slopju stare fašistične kvesture so j g3aplnello Vittorio, star vneti proga nato civilni agentje in civilni | tlfe.|gt ^ krajevnega narodno
policisti v uniformi tako premlatili, da so mu izbili 3 zobe in se v celici še 5 dni ni mogel dvigniti z ležišča. Predsednik in javhi tožilec sta nato zahtevala podroben opis teh brutalnosti, da lahko uvedejo proti krlvcom uradno preiskavo. Kot pričo so nato poklicali policijskega inšpektorja, ki je moral prinesti tudi registre, toda tudi on jo izjavil, da se ne da ugotoviti, kateri agont je pripeljal poedime zapornike ter s tem potrdil tezo o-brambe. Poudaril je namreč, da je bilo v treh dneh aretiranih 310 o-seb. (Kolikor je iz razprav in izjav jetnikov razvidno, skoraj sami antifašisti! Op. ur.). Inšpektor je nadalje trdili da je policist Viro Še isti dan napravil zapisnik in je za-
Bratska pomoč kmetov delavcem
Akcija za pomoč tržaškim delavcem ae še vedno nadaljuje po vseh vaseh in mestih Slovenskega Primorja z največjim uspehom. Zene,
:oZja in mladina požrtvovalno zbi-
■ ajo prostovoljne prispevke za an-: ifašističn* borce mesta Trsta, ki 'ako junaško stojijo na braniku
voj ih pridobitev, ki tako odločno zahtevajo to, kar terja vse ljudstvo Julijske firajlne — priključitev Trsta kot 7. federalne edinice k Titovi Jugoslaviji.
Tako so dne 31. marca t. 1, Imele članice ASIZZ St. Petra na Krasu sestanek, na katerem so sklenile, da bodo z vsemi močmi so-dflovale pri prvomajskem tekmovanju. Sklenile so, da bodo predvsem nabiralo žive* ca antifašistične borco Trsta. Zene so doeedaj □brale 276.20 kg krompirja, 37,80 kg fižola, 9.45 kg krušne moke, 3.55 ječmena, 18.15 kg graha, 1.30 k<j riZa, 4.80 kg pSenlce, 0.70 kg masti, 1 liiter Zganja, 8 škatel kondenziranega mesa, 91 jajc in 1.800 lir.
Tudi članica ASIZZ vasi Hrastje la Slovenske vasi »o sklenile, da bodo pri prvomajskem tekmovanju nabirale živež za antifašistič-
■ « bo-rce mesta Trata. Do sedaj so
1 ne Hrasti j nabral« 31 kg krčmarja, 30 kg fižola, 15 kg kofusne lVoke, 8 kg bole moke, 6 kg graha,
2 kg soje, 0.50 kg masti, 0.2B kg
slanine, 10 škatel kondenziranega mesa, 48 jajc in 738 lir. Zene Slovenske vasi pa so darovalo 100 kg krompirja, 10 kg moke, 5.25 kg fižola.
Mnogo In mnogo je še takih primerov solidarnosti. Ze v fcgcrniih številkah vidimo kako trdr.o so podeželski kmetje povezani z delavstvom velikega industrijskega centra — Trsta. Pri tem moramo u-poStevati, da so naši kmetje širom Primorja izčrpani, da jih je prizadela suša, da v veliki, v ogromni meri, občutijo posledice krvave in uničevalne vojne. To vse pa je najboljši dokaz, da'je naše ljudstvo na najboljši poti, da sc, kakor se je zavedalo skozi vso Narodno osvobodilno vojno, zaveda tudi danes kako zelo je važno, da so kmetje tesno povezani z delavstvom. S tem pa je podeželsko ljudstvo pokazalo tudi svejo neizmerno požrtvovalnost in svojo bratsko razpoloženje napram delovnemu ljudstvu mesta Trsta, ki danes bije odločni boj za priključitev Trsta kot 7. federalno edlnlco k ljudski republiki Jugoslaviji.
osvobodilnega odbora za Redlpulje. N csi‘č ’o je povzročila eksplozija bombe. To je v kratkem času že drugi primer, za kar si vse ljudstvo želi, da bj merodajne oblasti ukrenile vse potrebno za odstranitev neeksplodiranih bomb in min.
Nabrežina
Dne 19. marca t. 1. *o članice ASIZZ priredile zabavni veC*er s šaljivo pošto in srečolovom v prid vojnim sirotam. Zene so se tega dela lotile z velikim elanom. Najprej so šle nabirat zelenja, da so lahko
in 6 pevskih vaj. Izvedli bodo nabiralno akcijo za revne družine v okraju. T0 bodo izvrSili s tem, da bodo vsi prebivalci vasi odstopili 3 obroke hrane. Mladinci in mladinke zatrjujejo, da bodo vse to napravili z najve’jo vnemo in edinim ciljem — priključitev Primorske s Trstom k Titovi Jugoslaviji.
Čezsoča
Va»ki odbor Zveze primorskih partizanov je v imenu vseh svojih članov napovedal tekmovanje ostali Vaški mladini. Partizani so skupno z mladinci in mladinkami napravili veliko rdečo peterokrako zvezdo in jo nesli na hrib Huneic nad vasjo. Da bi jo razsvetlili, so napeljali nad 1 km električne ži-
dostojno okrasile dvorano, nato pa I ce. Sedaj v nočeh žari, da jo je so skupno z mladino dolge večere videti po vsej bovSki kotlini,
krasile dvorano. Pri tej prireditvi so vse vsake //ene složno sodelovale, tako da je večer potekal v največ redu. Darila za srečolov so lene gatnfe pripravile. Vseh daril je bilo 33. Pri tem so pomagali tudi vaški pionirji. Odšli so nabirati cvetje, Šene pa so napravile šepke. Šopke je udeležencem nato razdelila mladina. Cisti izkupiček kulturnega vččera so poklonile vojnim sirotam. Vsota je znašala 5.000 Ur.
Gorica
Iz Goriškega sanatorija, v ulici Vittorio Veneto, smo dobili sledeče zahvalno pismo; »Slovenc', ki s: zdravimo v tem sanatoriju v Gorici, se prisrčno zahvaljujemo Zv?zi pri;norsklh partizanov ln antifašistični Slovenski italijanski žanski zvezi za razvedrilne godbene večere in za darila tovarišev, ki so mnogo pretrpeli v borbi za svobodo. Vse to ni dvignilo samo nai?.'
Lozice
Vaška mladina je pretekli teden udarniško priskočila na pomoč Staničevi drulini, katere očeta, eo leta 1945. umor:li kot talca na mostu v Desklah. Sin pa je padel v partizanih. Ker ta družina nima dovolj delovnih moči za obdelavo svoje zemljo, so ji vaški mladinci in mladinke obdelali njivo za setev krompirja. Mladinci so sklenili, da bodo pomagali tudi ostalim potrebnim družinam. K temu so dosti pripomogli mladinski redni sestanki, na katerih sestavljajo načrt, kako bodo čim bolj k :r!zt li vz'ki skupnosti.
Idrija
Pred katklm se je vršilo v dvorani Mladinskega doma v Idriji člansko zborovanje poslovalnic Okrajne gospodarsko zadruge. Predsednk upravnega odbora, član nadzornega odbora in član
sta bili ustaOvljeni tudi v Kanom lji in Godoviču. V Sipcdnji Idriji pa bodo postavili Zadružni dom, kjer bodo opremili dvorano, ki bo služila za razne kulturne prireditve Ker je zadruga v preteklem poslovnem letu dobro uspeval'3, so članom, ki so bili vpisani do konca 1944. leta, pripisali na njihov delež po 500 lir. To je najlepži dokaz, da bo zadruga s čedalje večpimi ko-bo zadruga s Čedalje večjimi ko-rietmi podpirala posamezne člane, ki so potrebni pomoči, saj .je za njih prispevala 18.939 lir. Drugim pomoči potrebnim je darovala 88.G81 lir, Rdečemu kričal 10.000 lir, Mladinskemu domu 10.000 lir, za prekop in pokop padlih borcev pa je dala na razpolago 10.000 lir. Članski zbor je sprejel tudi predlog, ki ga bodo dali v končno odobritev občemu zboru Okrajne gospodarske zadruge — da bi zadruga glede na dobri uspeh v preteklem letu podarila sledeče zneske; za Mladinski dom
100.000 lir, za Dijaški dom 100.000 lir, za Okrajno socialno skrbstvo
100.000 lir. Iz tega pcroČ.la je razvidno, da Okrajlna zadruga ves skrbi za vse svoje člane in za skupnost.
morale, marveo tudi utrdilo brat-	,	,,	t,,Vr>
,	■	,	t* m.«!	upravnega odbora so podali lztrp
stvo med Slovenci in Italijani v tej * __________________________________________ ,
bolnici*. •
Landol pri Postojni
Vaška mladina si je na svojem sestanku zadala sls<J«če naloge v okviru prvomajskega tekmovanja: izorati, pognojiti in pasaditi s krompirjem in f./olom njivo, očistiti blata in druge nefinage vse vaške vodnjake, nabrati med prebivalstvom kfompir in fižol za njivo, oddati V jeseni ves pridelek v prid partizanskim sirotam. Poleg tega bodo pripravili kulturno predstavo ln Izkupiček od te prireditve uporabili za
Zveza primorskih partizanov ™vavo knjig za vaško knjižnico.
Uredili bodo mlrdinski dom in ze-Dnlžinske člane padlega partiza-	Zclenja
Pancrazlja Albina prosimo, naj ‘-“J“ v * *■	.	;
V nns.h	iw	Kn«,	*o	bod0	oddajali v vojaško bolnico
tudi agent civilne policije — da je opazila neki av+o z oznako province «PS» številke pa, da se ne spominja.
Kvadratna tablica - črna ■
SP - 1380 - brez zvezde
Četrta priča Guacini Tulilo — ki je po svoji izjavi že 18 mesecev pri policiji (torej tudi v času okupacije — op. poročevalca) je trdila, da je 22. II. zve čer izvedel iz telefonskega razgovora s policistom, ki je to javil, da sta bili iz ulice Miramare odpeljani 2 osebi z avtomobilom, ki je nosil tablico 1380. Priča je dejala, da civilni policist, ki Jo istega dne to telefoniral, ko jo priča to izpovedala, na Vprašanje priče ni vedel več povedati številko. V nadaljnjem pričevanju je ista priča, to je Guacini Tullio dejal, da je naslednjega dne zjutraj, 23. II. t. 1., opazil pred poslopjem št 8 na ulici Carducci avto «Fiat 1000», kateremu, da so trije neznanci rravnokar zamenjali evidenčno tablico z novo."Ta tablica, katero so menjali, je bila vsa v Črnem, imela je številko 1380, oznako province «SP», brez zvszde. Oblika tablice, da je bita kvadratna, nekako SO proti SO cm, ali Si proti Si cm. (Izjave predhodnih prič se torej s to izjavo niso ujemale — c p. por.).
To tablico so po izjavi priče zamenjavali isti trije neznanci s tablico 12 cm x 50 cm, ki je nosila št. 1381, rdečo zvezdo in oznako SP. Da je to r=s, je Tullio Guacini utemeljeval s tem, da je imela tablica f.ove vijake in da ni bila zaprašena kakor je bil Zaprašen avtomobil. Priča je dejala, da je potem, ko je vse to opazovala, takoj klicala policijo, ki je nato prišla na mesto. Policiste je vodil inšpektor Marcon (priča iz Gasparinijevega procesa — op. ured.). Avtomobil so zaplenili. Branilec Dušana Fortl/a, odvetnik dr. Angel Kukanja, je nato vprašal pričo, zakaj je klical policijo po telefonu. To vprašanje je zastavil v zvezi z vprašanjem, ali ni mogoče priči znano, da* vršita službo na križišču via Carducci in via Nizza stalno dva policista. Priča nato ni dala nobenega pravega odgovora. Branilec je tudi vprašal, zakaj ni priča aretirala neznance, ko so menjali tablico. Guacini je odgovoril, da to ni smatral za umestno, čeprav vedno nosi orožje, kot tudi tokrat. Avto so nato policisti v odsotnosti Dušana Fortiča odprli in ga odpeljali.
Naslednja priča je bil dr. Pisciot-
Pismo za:
Herpelj.e.Kozina
Anton in Anzelma Dekleva iz But nos Airesa izražata svoje seža-ljo vsem' svojcem borcev iz Kozine in Herpelj, ki so padli za svobodo domovine, io jih pozivajo, naj bodo na te žrtve ponosni, saj niso bile zaman.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Buenos Aires, 22. 3. 1946.
ta Calogero inšpektor oddelka Spe-c-ial branch. Ta je ponovil izjavo Guacini-ja, — so mu kot je dejal — poročali. O dogodku je zvedel 23. 2. okrog dopoldne. Malo kasneje se je predstavil Fortič, ki je zahteval avto. Fortič je imel v avtu dokumente, v katerih je bila vpisana št. 1381 z oznako SP. Dr. Pisciotta je videl dve tablici, manjšo na sprednjem delu vozila, večjo pa zadaj, ki sta nosili isto številko, kot je bila v dokumentih. Priča je izjavila, da je Dušan Fortič takrat dejal, da Je pustil zaklenjen avto malo pred poslopjem Carducci 6, sam pa je šel v urad Tanjuga. Ko so je vrnil, avtomobila ni več našel. Nokdo mu jo povedal, da je avto odpeljala policija. Zato je Sel na policijo, da bi izvodcl razlog. Priča je tudi izpovedala, da je Fortič dokazal, kaj je vse delal prejšnjega dne, oz. od prihoda v Trst, dne 21. 2. t. 1.
G. De Giorgi, inšpektor civilne policije, je izjavil, da je po pregledu vozila pred sodclem policije ugotovil, da je bilo na zadnjem delu avtomobila več lukenj — zaradi Cerar je sklepal, da so narejene zato, da se lahko izmenjuje evidenčna tablica (opozarjamo na pri-
merjavo z izjavo Fortifia - °P'
Na vprašanje odvetnika je voril, da 4 luknje odgovarjajo >r ni in višini italijanske eviden tablice. Notranjosti avtom? ni ogledal.
Zopet dve nasprotni si izjavi .
Kmetič Anton — nasleda]*^ ča — ki je govoril mešajo sko in hrvatsko je dejal,'da j* j" znal dr. Smajda ln med nekattf®* predmeti, ki jih je predložil J* tožilec (predmete je pobral agent civilne policije v u'ic* mare) je spoznal čepico in . ko, ki sta bili po njegovem last dr. Smajda. Priča je 'Z1‘ da je dr. Smajda poznala že po imenu, od meseca avgusta j pa osebno. Dejala je, da j® , Smajd prihajal večkrat v TrS • ga je poznal dolgo časa, P^e!L gotovo vedel, da je dr. Smaja J ^ slovanski vojni zločinec, mnogi listi o tem pisali — torej tega ni javil policiji’
ured->	„	.	IM
Ga. Tedeschi Rosalia, pn je dr. Smajd stanoval, pa A.
,noln n!H flnprro Izmed. prC®1 i.
znala niti enega Izmed pi nih predmetov. Dejala je t-je dr. Smajd hodil vedno razoS
'tudi, *
Sodišče naj ugotovi resnico
Dokazovanja tov. Dušana Fortiča
govarjal Se	na	nekatera vpr81	^
ce,	aa je	posoan	avio u«wuauucu>	&	_ ».aiavn«l bra0*’
za	ugrabitev dr.	Smajda. Navedel	katera	mu	je	zas^tavljal
je	imena	ljudi, s	katerimi se je	Iz tega	je.bilo	razvidno toJ	„
Po zaslišanju obt žilnih prič je dal predsednik sodišči besedo Dušanu Fortiča, ki je točno izpovedal, kje vse se je nahajal od svojega prihoda v Trst. Poč robno je zlasti opisal, k?.j je delal 22. februarja t. 1. Iz njegovega Izvajanja je bilo razvidno, da je til ves čas do 10 ure Zveier z avtomobilom Fiat 1500 £*. 1381 v raznih delih mesta.
S tem je pobijal trditev obtožnice, da je posodil avto neznancem za
je imena ljudi, nahajal tistega dne v druibi, in tudi lokale, kitere je istega dne obiskal. Dejal je, da je naslednjega dne odSel na urad Tanjuga. Njegove nadaljnje izjave so se v celot; strinjale z Izjavami, ki jih je dal 23. 2. dr. Piseictti na policiji. (Te izjave smo že zgoraj omenili). Dejal je, da so mu rekli, naj počaka 10 minut, «Iz teh 10 minut» — tako je zaključeval svoj zagovor tovariš Fortič — «je nastal mcscc in pol. To so grobe zunanje okoliščine tistih dni». Nato je pojasnil, da je bil v Trstu po osvoboditvi le trikrat — vedno službeno. «V zvezi z dejanji, ki mi jih očita obtožnica, izjavi >.m, da ne bi bil nikdar pripravljen sodelovati pri kakšiner.1 protipravnem dejanjif. Sam sem kandidat prava in vem, kaj je protipravno dejanje. V dejanje, ki mi ga o'it-3. obtožnica, sem vmešan od trer.u ka ko so mi za-plenili avto. Vendar pa Imam i>jle 30daj po enem mesecu in pol pri-
liko, da pred sodiščem ln J1
svetom izpričam, da nisem dejanje, ki mi ga očita obt^oSi1
kriv
Govoril sem resnico in ne f* «
od sodišča ničesar dragega
pravico*.
Pojasnjena
obremenil*18
okoliščina
Nato je tovariS Dušan. Forti^
I
IT
»v
m
M
k
m
rc
ic
rc
<c
C(
h ti P' k t, L Čl
li
0
•j
h
j
t
j
s
1 l
TRST
Prosvetno druStvo „Škorklia“
ima v sredo ob 20. uri reden članski sestanek v društvenih presto-rill, V vicolo deliOspedale Militare 23. Sledi predavanje. Vabljeni so vsi člani, pa tudi nečlani.
Babiči
Minulo nedeljo zjutraj so se udarniki iz Strunjana ln Ankarana na dveh tovornh avtomobilih pripeljali v vas Babiči. Ker se je pred dnevi pripetila huda avtomobilska ne-
sre’a, pri kateri je bilo 22 oseb iz	.....
.... zaunniki toVflrnl^ki oubori »n rsz Babičev ranjenih, so se delavci in j	n	t	m.
kmetje omenjenih vasic spontano
Enotni sindikati
Enotni sindikat stavbenikov. Vsi
se zglase v Saših uradih na Korzu St. 19, da nam dado nekatera poja. »nila.
KULTURNO PROSVETNO DELO
 ^ ,     . ••
Tedenski pregled kulturnih prireditev širom Priimor|a
V xadmje-m članku smo obravnavali potrebo da se •vsa naSa prosvetna druitva oziroma nf.ho-i j dramski odseki glede uprizar. janja del na svojih odrih obračajo na Prosvetno xvrxo, se posvetujejo z njo in zahtevajo, naj posreduje, do pridejo do primernih odrskih det,
Pri uprizarjanju bomo siveda predvsem upoštevali dela natih, t. j. jugoslovanskih dramatikov. Kakor smo videli iz dosedanjih porodil o kulturnem dtlovanju >:aJih dramskih odsekov po de-Seli, so nekateri odri uprizarjali dela domačih pisateljev. S tem io Vtpolnlli hxm'tvrcdno In eno od f/otovo zelo vatnih nalog podeželskih gledal(S5, Iz teh poroti! sicer nismo mogli dobiti jasne r,odobs, ali in v kaklnt rrttH #o ta oitrska dela uspota, na knkS&n odziv »o naletela pri gledalcih, ali se je uprizarjanje teh pristno dom atih del ponavljalo. Eno P a mora:no ugotoiiti, da so to
brez dvoma v glrdaliSkem iiv-Ijenju našega podtielja posnemanja vredni koraki, Cesar n« bomo mogli nikdar dovoij poudariti. Ne gre pri tem za to, ali je dramsko delo samo kratek sfcrft a’i pa dalf-ii komad. Tut, ns bomo smeli ooenjevatl takih domačih del s sploSnimt merili objektivne kritike, ker ta dela nemara take ocene ne bi prenesla. Valna nam bo io prav tako merodajna pri sprejemu na repertoar teh drl edino okolnost, da o njihovi uprizoritvi sklefta dramski odbor D Kvtui ln »poraoiinut * ostalimi mesfnimi /culturno-prosvetnlmi činitelji, S takim uprizarjanjem bomo da’i spodbudo naiim ljudskim pisateljem in jiin utirali pot k njihovemu vzponu. S tsm pa bomo tudi postavili temelje res široki ljudski umetnosti.
Kvaliteto uprizoritev bomo Izboljšali nad<i!je s tem, da bomo sanvi igri v bodoče posvetili potrebno piinjo, ns te glede igra-
na Velikem Otoku pri Postojni. Imeli bodo 8 študijskih sestankov
nja, ampak tudi glede inscenacije. Domnevamo, da se postavljajo za rtSiserje pri uprizoritvi dololenega dramikeija d'la res osebe, ki ustrezajo vsem zahtevam. Kot smo le objavili v na-Scm basof.su, ima Prosvetna zi>e-za namen, prirejati prepotrebne režiserski tečaje, na katere bodo poedtna dramska društva posijala rrs sitoje najbolj vredne da ne. Od njihovega bodotega de-lovanja si društva kaj prida obetajo. Mišljenja smo, da bi se moralo s otvoritvijo takih tečajev čimprej ttičeti.
Dokler nimajo naia podeželska dramska druitva sposobnih reti-strjev, bo pat- teiko govoriti o napredovanju našega gledališkega Življenja na, kmetih. Prav ta-ko bo tetko govor ti o kvaltctni lip>‘l*ori<t'( keikegtt odrskega drla. Vse to pa nikakor ne sme ovirati, kaj šele zaigrati, naSrtja >gledališkega itvljenja. Dok’er troedino društvo ne razpolaga s primernim ref eerjem, sl bodo moralo pač pomagati, kakor najbo-tfe ve in zna. Pn ti m mu bo gotovo od nnjvtčje koristi, ako mt-slrduje dilo našega Slovenskega narodnega gledališča za Trst i*i Slovensko Primorje, ki ravno v spodbudo in pouk naSim podeželskim odrom pf.reja gostovanja Hrom našega Primorja, S tem
na porccila o delovanju zadruge v preteklem lotu. Okrajna gospodarska zadruga se Je v jeBenl preteklega leta ustanovila z združitvijo krščansko gospodarskega društva ln oplounega konaumnega društva v Idriji ter gospodarske zadruge v Spodnji Idriji. Precejšne so bile te iave, toda ljudstvo Je s požrtvovalnostjo ln aktivnostjo vse to premagale^ Z novim letom so vpeljali enotno knjigovodstvo. Da bi kmečkemu prebivalstvu okolice olajšali te^keče, In da bi čim tesneje povezali delavstvo industrijskega centra z okoli-Tkim prebivalstvom, so ustanovili več poslovalnic, med drugim ti:dl poslovalnico za prodajo kmečkega orodja, strojev ln poslovalnico za nakup in prodajo kmečkih proizvodov. Poslovalnici
■tn-Ji naše Šlovcnsko gUiališče
poslanstvo, kittbo obrodilo obilo sadov, Pozabili tudi >te smemo, Ua Slovensko narodno glrdattšče izdaja svoj gledalski list, brez katerega net bi smelo biti niti eno podr ieisko druStvo, To je vsebinsko morda najbolje urejevan slovenski list te stroke. Tudi v srbskem in hrvaškem jeziku ne vemo, da bi mu bil kak gledaV-ki list’ kos. Po svoji vsebini zelo t'estrr, obravnava vsa vprašanja, s katerimi s( mora bmriii slej ko prej vsaka 'dramska družina. Mi s'imo pri tem predvs-m na članke, ki obravnavajo tehnično plat uprizarjanja odrskih d?’.
Na ta na&’n bodo naSi poddel-skl gledališki odseki kljub pomanjkanju dobrih reiis'rjev Izpolnjevali nalogo, ki so si jo zastavili, ako se bodo 1> svojem delovanju č'm bolj pr blilaH veor nikom, Slov. tiar, gledališču,
Moramo na Žalost ugotoviti, det jo mrjslltnost uprizarjanja gledaliških del na naših odrih samo škodovala gledališkemu Življenju ter odr^aMa. ako ne odbijala gleda1!*. Rio je torej zop-t za pojav, da je kvantiteta U na škodo kvalitete.
V prihodnjem članku bomo spregovorili podrobneje o immia-njit sam ega upriizrjanja odrsl-ih de).
odzvali, da bodo prebivalstvu Bačičev pomagali pri obdelavi zemlje. Prispeli so z zastavami, prepevajo' pesmi. Takoj po prihodu so od?li na delo in delali nepretrgoma od 7. do 13. ure. Napravili so 51fi udarniJklH ur. Po ekromni zakusk: so navdušeno pozdravljeni po
| ni referenti, naj »a jutri 11. t. m ob 18. url zglase v prostorih eindl-
XO	JV  ------------- ■	no	V-
«Fiat 1500» imel od nakupa V ^
danes 4 evidenčne tablice. jr;
imel v predvojni Jugoslaviji.
go za časa Italijanske okupa^'1
tablo, ki Je enaka ostalim ™
f k im tablam — nato evIdeOCno,
blico, ki Je' Mia nameščena ^
po osvoboditvi in končno ^
SP 1381, katero so mu nB^V,
21. februarja 1046., ko je aV
šel iz splošnega popravila. v*'
en«
izjave je patrdil z dokum1 raznimi potrdili. Tako je da luknje za namestitev c vid"
tablice niso služile zato, da s° ^ ko tablico vsak čas Izmenja, je trdiia neka priča.
Nato je tovariš Fortič oig0:]cz, neka’
jal na vprašanje javnega Zaslišane so bile tudi razbremenilne priče.
Zaradi pomanjkanja P1^-' bomo o. tem poročali v jutr številki.
Ra^pvava se danes nadaljuj®'
Z K U L TUJi
VIII. kolo tekem za poM
„ PI N O COVERLIZZA"
Objavljamo nekaj poroSll o no-gometcih tekmah, ki so jih preteklo nedeljo odigrali v okviru nogometnega prvenstva za pokal »Pino Cteverlizza*.
Cebuleo - Rinaldi: 6:1. V na-
kata v ulidl lmbrleni št. 5, L, soba Bprctju K vsemi pričakovanji je bila cr.ajstorlOa Rinaldija premagana. Moramo priznati, da rezultat
št. 7.
Enotni sindikat lesne stroke. Vsi člani tega sindikata, naj se danes iglaee v ultci Zonta 2, kjer dobe - .akr.zila za fciv'2.
Enotni sindikat kovinarjev. Jutri 11. t. m. ob 1715 uri, naj se v ulici Imtrianl 5 zglaec vsi vodje
vafičanlh zoipct odšli na svoje do- 10t,rti. tehnični vodja in vodje de-
move. Tovariši lz Strunjana so obljubili, da se bodo prihodnjo nedeljo zopet vrn'11. Tcvarl'i iz Ankarana pa so sklenili, da bodo prihodnjo nedeljo popravili cesto, ki pelje iz Ankarana proti Trstu. Preden so zapustili Vas, so skupno odposlali pozdravno resolucijo rnai&a-lu Titu ln pozdravno resolueljo ranjenim tovarišem iz Babičevl ki so sedaj V bolnici v Ankaranu. Delavci in kmetje omenjenih vasic so dali lep primer solidarnosti in bratstva med Italijanskim ln slovenskim ljudstvom. Tako italijanski delavci sodelujejo s slovenskimi kmeti za prvomajsko tekmovanje, ki bo zajelo prav vse vasi.
Prinaiamo nekaj poročil o kulturnih prireditvah naših prosvetnih druStev Sirom Primorja.
OSP. Prebivalci Ospa ne spijo. Mladi in stari delujejo na kulturno prosvetnem polju. VaSe.ani i-majo zelo dober pevski zbor, ki so ga ob priliki nastopa v Kopru pohvalili ('lani Medzuvezni-.ške razmejitvene komisije. Pevski zbor vodi toi>ftrUic<l domačinka. Ne samo pevski zbor, tudi prosvetno društvo je zelo aktivno. Z!as1i dobro deluje mladina. Za njo ne zaostajajo niti odrasli. Pevsko društvo ima svojo godbo na pihala, ki se bo v kratkem izpopolnila. Z ■najtežjim eai<ma-njem pomaga vaSčanom pri kulturno prosvetnem delu domafl učitelj. Med mladino sedaj deluje nova, mlada uHteljlca, ki je žeto zadovoljna z vaičani, saj se zelo aanlmajo za kulturno prosvetno delo. VaSko prosvetno dru-ilvo bo prihodnjo nedeljo priredilo kulturno predstavo s pestrim sporedom v Portoroiu. Prt tej predstavi bo sodelovalo pevsko druStvo z godbo. Izkupiček bodo darovali gluhonemnici v Portoroiu.
ST. PETER NA KRASU. Prosvetno društvo «Pivka* je dne Sl.
marca t. I. ponovno priredilo Šaljivo igro v petih dejanjih <iMat\-
lavnle CRDA zaradi obvestil.
Prehrana
SEPRAL. sporoča, da bolniki, ki imajo dodatno mesne nakaznice, lahko od 10. do 20. t. m. dvigni jo ©ne škatlo konzerviranih rib.
RADIO
SREDA, 10 APRILA 17.30 prenos iz Vidma; 1? veseli ritmi; 18.30 odmev dela; 19 0’Ne 1; Ana Crlstie - Igra v slov.; 20 napoved	poročila	v	slov.;
20.30 simfonični koncert por vodstvom dirigenta Guarnicrl-ja; 2145 večerna glasba; 22.15 pustolovska igra, nato pestra glasba; 23.10 zadnje vesti v slov.; 23.20 nočno zabavišče.
ček se ieni*. Domačini so skupno z železničarji zelo dobro igrali svoje vloge. Bilo Je obilo smeha in zabave. Zlasti dobro je svojo vlogo igral baron, ki je mojstrsko prikazal tipičnega degeneriranega aristokrata. Zelo livahna sta blia tudi Matiček in Neiika. Dober ju bil mladi Študent. Pa tudi ostali igralci so se vživeli v svoje vloge in igrah zadovoljivo, Na tej prireditvi je bilo opaziti, da so vsi igralci vaSkega prosvetnega društva dosegli lep uspeh in napredovali. Prireditvi je prisostvovalo mnogo ljudi. Cisti dobiček je Sel v prid antifašističnim borcem mesta Trsta.
RIZANA. Dne 31. marca t. 2. so članice ASIZZ priredile v Ri-iani uspelo kulturno predstavo. Tovarišica, ki je v odboru odgovorna za kulturno prosvetno dilo med ienami je imela kratek govor o delovanju lena. Po govoru so iene ponovile igro tlnterniraii-ka*. To igro v Mirih dejanjih so uspeSno uprizorile ie S. marca t. I. Tokrat so lete še večji uspeh. Sledila je igra «Hitler in jiartizdr ni». V tej Igri so se odlikovati ua-Ski pionirji. Bilo jih je samo devet, toda v petju in rajanju so pokazali, da imajo velike sposobnosti In obilo veselja za kulturno prosvetno delo. Občudovanje in
sam Š3 ni3 dokazuje resnične moji enajsteric. Razen vratarja je bilo moštvo Rinaldija skoro enakovredno moštvu Cebulca. S tem zmaga moštva Cebulca nad Rinaldljem ne Izgubi prav nič na reSn!čaostl. I-gralcl C s builca so pakazall v primeri z igralci Rinaldija mnogo večjo odločnost in borbenost. Ta zmaga je moStvu Cebulca omogočila, da jasneje gleda na bodoče tekme, saj mu je p.ldobila tudi ugleda. Cs hoče popraviti kar je Izgubila, pa mora enajstorica Rinaldija takoj stopiti v ofenzivo ln dokazati, da je bila premagana po naključju. Katera od dveh enaj-storlc so bo znala bolj okoristiti s to izkušajo, pa bomo Sa videli. Po kronološkem redu so gol? zabili 3lcd"či igralci: Fllippl za Cebulec ln Jac'ro za Rinaldi v prvem pol-čnau, Canmi II, Carmi I ln Can-ctani za Cebulec v drugem potčasu. Najbolj pa so so izkazali igralci Kert, Carmi II in Filippl za zmagovalce; Grisonl, Sauli, Maluta ln
delno tudi Casadel za Rinaldi- 9j nik Steccotti je bil razen v ,-primerov dovolj objektiven. o govlto moStvo: Križman, TrP1 ’ ji livlo, Neri, Klavčlč, Carmi tt p-Filippl, Canciani, Carmi L naldl:	Borgnolo,	Gratton,
Rustla, Grisoni, Novaro, cef' ^ Maluta, Umek, De Gaspecl, j
Skedenj - Prosveta: h :2. važno srečanje drugega kola ^ končalo z odločno zmago & t Skednja nad prvo klasificir11' ^ najstorico Prosvete. Po devet^* tih minutah hitre In borbon«
V kateri sta moštvi pokaz^ ^ svoje dobre in slabe strani, gai Skedenj. Ze takoj od z^j» so je videlo, da je moštvo ^ nekoliko močnejše. Igralec ujKe-Jo 2e ob 1’ zabil prvi gol 'denj. Ob 29’ je to ponovil j«
Kocjančič. Po teh dveh = ^,
burno ploskanje je povzročila mala deklica Repič Ljuba, ki ima komaj dve leti In pet mesecev. Zelo lepo je zapela pesem «Sem slovenska deklica». Sledile so Se tri kratke Sa'jive igrice. Gledalcem je posebno ugajala Igra * Fotograf z	aparatom». Razen
majhnih izjem so igralci in igralke igrali svoje vloge na splošno zadovoljstvo. Cisti dobiček je Sel U prid ranjencem, ki se zdravijo V bolnišnici v Valdoltri.
KRED PRI KOBARIDU. Prosvetno društvo «NadiJa» je dni 31. marca t. I. priredilo kulturno predstavo s pestrim sporedom. Na sporedu je bi to devet točk. Vse točke so izvajali dobro. Pri tej predstavi je sodeloval meSmil pevski zbor, ki je zapel *Pescm o svobodi». Sledila sta solospeva tVečernr, zarje» in «S/oro», ki je učinkovito zapela tov. V ki a. Društvena igralska skupina pa je igrala Saloigro tTrijc ptički». Ob tej priliki je nastoplka tudi godba prosvetnega drnStva *P. Skalar» i« Idrskega. Zaigrala je nekaj lepih komadov, ki so navdušiti poslušalce. Na svojem povratku domov so godbo zadrlali za kratke nastope prebivalci Robiča, Starega sela in Kobarida. Prosvetno društvo Je čisti dobiček SJIS lir darovalo vojnim sirotam.
gt,1» ^
Prosveta prešla v napad i« 0 jCcv in 40’ zabila po zaslugi ^
' Skrlavaja In Vatte prva 1° f dva go'a. V drugem P°'5® .atlv° Skedc^jcl ponovno vzeli in 9pr0*' v svoje roke. Prisilili so nika k obrambi. Ob 24’ je '*0^1 Grbec ponovno zabil gol v Skednja, fitlrl minute nato j® -neke Purič zabil še četrti gol dfnjce. Zadovoljno s svoji111 hom, jo moštvo Skednja P %,ei* igrati zmernejc. Igralci	t«'
so hoteli izkoristiti ta trenut- j,fO da obramba Skednja Jih J* jtc odbila. Tudi Kk-denjskl vrat« herto je z?lo dobro igral- ° ji)f dobro izkaB* jii
Kocjan^
Braki. Od Prosveto je hu vratar In igralca Rudfs ter Sodnik Dodič je bil še preC j lektiven.	tfl
dcnjcev so se trn Belli, Furlan,
Za Skcden|ske irtve.of.
Mozetič Ivan, Dornbcrff -daruje 500 lir.
Dobra irca
V počastitev spomina cgl liici žrtev v via Massimo d darujeta Rehar Josip 40 llr' Antonija 150 lir.	|
Člani Slovenskega gled®
Trstu darujejo 2100 lir 10 nlke.
Odg. urednik DUŠAN Pomota
V osmrtnici Franca Su5aJ)|]» & ljem v nedeljo 7. t. m., J® glN' ljuba pomota. Pravilno J 1X5LE pri SENOŽEČAH.
MALI OGj>3
RAZGLEDNICE, barvil* *£jco ^
potrt bftčino ln darila rfr*1, \'fi
dnbito v papirnici Stok*'-Milano 37.