Celoletna naročnina znaša K 2'—. ,e6\sx«e\s\e\c-'6X6'■S\£\S\S'S\S'.$\SPosamezne številke po 10 vin. Uredništvo: Franc Terseglav, Ljubljana (Katol. tiskarna), Upravništvo: Ivan Podlesnik, Ljubljana (Katol. tiskarna). n« Št. 7. V Ljubljani, dne 27. junija 1908. Letnik I. 1.0 I ■ ................ ....... ■■■ ■ ■ ■ «|«|»I» ■■»« ■ ' ■H«.——.. Naš dan. Le malo nas še loči od 26. julija, ko se zberemo v Škofji Loki. V glavnih obrisih že zdaj lahko podamo spored, o mladeniškem tečaju pa, ki se vrši 27. jul., poročamo v posebnem članku. Nedeljska prireditev se bo vršila po tem redu: Dopoldne: L Ob %8. zjutraj se zbero vsi došli telovadni odseki pred kolodvorom v Škofji Loki, odkoder odkorakajo v sprevodu v mesto. Vsak telovadni odsek nastopi kot četa sam-zase in so vsi člani pri svojem odseku. Nastopi Zvezni trobentaški zbor. Druga društva slede telovadcem »Zveze«. 2. Pozdrav pred mestom- 3. Ob Mi 10. uri sv. maša na prostem. 4. Zborovanje »Slovenske krščansko-so-cialne zveze« (občni zbor) v društvenem domu. a) Pozdravni in otvoritveni govor. (Dr. Krek.) h) Poročilo »Zveze telovadnih odsekov«, c) Poročila ostalih »Zvez« (kranjska, vipavska, štajerska, koroška, goriška, tržaška.) 5. Skupno kosilo. Popoldne. 6. Ob 1. uri skušnja. 7. Ob Yj4. javna telovadba »Zveze telovadnih odsekov« na prostem. Nastopijo vsi telovadci »Zveze«. 8. Veselica (pri Balantu. Svira godba.) Podrobnosti določa »Z. T. 0.« in sproti poroča telovadnim odsekom potom okrožnic. Kar se tiče tehniško-telovadske strani priredit . e, je treba, da se skliče v Škofji Loki 12. julija Zvezni vaditeljski zbor k seji. Za dopoldansko zborovanje smo, kakor je iz sporeda razvidno, tako ukrenili, da bodi občni zbor »Slovenske krščansko-socialne zveze«. To je zelo umestno in nuja veliko ugodnosti. Zbralo se bo na ta način še veliko več ljudstva kot sicer in vse »Zveze« se bodo še bolj vnele za telovadbo. Poročilo »Zveze telovadnih odsekov« bo na prvem mestu. Vse bo merilo na to, da se telovadska misel razširi po vsem Slovenskem. V prihodnji številki »Mladosti« bomo objavili še druge podrobnosti. Dotlej se — mladeniči in telovadci — vsi marljivo pripravljajte, da bo dan 26. julija res naš dan, Časten za nas, drugim pa v vzpodbudo! To bodo naše orožne vaje, vaje za celo življenje! Dejstvo, da bomo vsi, kar nas je, prišli skupaj, je neizmernega pomena za našo organizacijo. Prvič se bo okrepila nazunaj, kajti skoro preračunati se da, da bodo kmalu po Škofji Loki naši telovadni odseki šteli še enkrat toliko članov kot dozdaj. Povečali se bodo dosedanji odseki, ustanovili novi. To vse bo seveda vplivalo tudi na ostala društva, da se poživi in pospeši njihovo delovanje. Poleg zunanje moči pa bomo pridobili tudi na notranji sili. Še tesnejša vez bratske ljubezni nas bo združevala, še vzornejša bo naša disciplina, veliko večja vztrajnost, ki nam je potrebna, da zanesemo našo misel v vsak kotiček slovenske zemlje in preženemo zle duhove brezverstva, sovraštva in nazadnjaštva, kjerkoli jih najdemo! Mladeniški tečaj. V zvezi z javno telovadbo, ki se bo vršila 26. julija, se vrši naslednji dan — 27. — poučni mladeniški tečaj. Spored bo sledeči: Dopoldne. I. Izlet v Crngrob ob %6. uri zjutraj, kjer bo sveta maša. Povratek v Škofjo Loko. II. Mladeniški tečaj. 1. Od pol 8. do pol 9. ure: Mladeniška in dekliška organizacija. (Dr. Krek.) 2. Od pol 9. do pol 10. ure: Socializem. (Dr. A. Ušeničnik.) Od pol 10. do 10. ure: Odmor. 3. Od 10. do 11. ure: Telovadba. (A. .Je-ločnik.) 4. Od 11. do 12. ure: Kako mi -— kako nasprotniki. (Dolenc, phil., član »Danice«.) Popoldne. 5. Od 2. do 3. ure: Tajništva v S. K. S. Z. in »Mladost«. (J. Podlesnik.) 6. Od 3. do 4. ure: Apologetika. 1. del: Kristus in njegovo delo, (F. Terseglav.) Od 4. do pol 5. ure: Odmor. 7. Od pol 5. do pol 6. ure: Apologetika. 2. del: Cerkev in njeni nasprotniki. (F. Terseglav.) III. Sklepni govor. (Dr. Krek.) Tvarina je bogata — izbire mnogo. Vmesni odmori morajo zadovoljiti tudi tistega, ki misli, da bo preveč. Stvar je ta: mladeniški tečaj bi moral vsaj dva dni trajati, toda morali smo se ozirati na udeležence posebno iz obmejnih krajev, ki si tudi en sam dan težko odtrgajo. Predavatelji bodo poskrbeli, da bodo podali samo to, kar je potrebno za uporabo v življenju, oziroma načela, ki jih mora mladenič in voditelj društev imeti vedno pred očmi, ako hoče v svojem kraju in delokrogu izpeljati močno in trajno organizacijo. Na čelo tečaju smo postavili razpravo o mladeniški in dekliški organizaciji. To je tudi edino pravo. Pomislimo, da je organizacija začetek in konec vsemu našemu delu. Semtertja (so jako redki sicer) se sliši tožba: Premalo odgovarjate na nasprotne liste, sproti jili ne pobijate, treba bi bilo kaj več v obrambo posameznih verskih resnic itd. itd. Na to je naš odgovor tale: Izkušnja je pokazala, da rodi največ uspehov organizacija. Dobro vemo, da so po nekaterih krajih, zlasti po Primorskem, zelo razširjeni protiverski listi. Sicer jih tudi pri nas ne manjka. Najbolj se delo takih nasprotnikov ubije ali vsaj zelo omeji z društvi. »Mladost« prinaša iz strokovnjaškega peresa vedno versko-obrambene članke, ki so med seboj v tesni zvezi in mladeniča o vsem informirajo, kar mora v vsakdanjem življenju vedeti. Da bi sproti odgovarjali na vse mogoče abotnosti in čenče, ki se prodajajo po nasprotnih listih, res ni mogoče. Kadar se bo »Mladost« povečala, se bo lahko vsem ustreglo, sicer pa bomo šli najprej že ubrano pot. V prvi vrsti bomo delali na to, da se vsepovsod! osnujejo društva in telovadni odseki. Od enega društva si več obetamo kot od sto člankov. Verujte — kdor vedno prebira protiverske liste, tega z nobenim člankom in z nobenim dokazovanjem ne bomo več pridobili zase. Nasprotno pa nasprotniki ne dobe v svoje roke več nikogar, ki se ie vživel v naša društva in res živi društveno življenje. V taka društva pa je lahko dobiti mlade ljudi, ki so v verskih dvomih, vsaj lažje, kot izpreobračati jih potom papirja. Premalo se danes računa na to, da umski dokazi zelo malo opravijo pri ljudeh, ko-r jih srce razjedajo dvomi o vsem, kar je. Zato je prvo organizacija. Kaj bi tožili, da se razširjajo že po deželi različne knjižure in brošure! Katoliškega časopisja je tudi že dosti, še več kot nasprotnega in dobro opravlja svoje delo tudi v tem, da izobražuje in pojasnjuje ljudstvu temeljne pojme. Eno samo društvo ustanovite pa je ion socialnodemokraških brošur zastonj spisanih in stiskanih! Na programu mladeniškega tečaja je na to socialno vprašanje. Kako važno je danes za mladeniča, da ima vsai temeljne pojme o tem, kako je nastal liberalizem, kako sc je razširjal, kaj uči, kako propada. Ali ni neobhodno potrebno, da vemo, kam stremi socialna demokracija in v katerem oziru je z njo v nasprotju krščanska demokracija? Nič manjšega pomena ni telovadba, ki je tista privlačna sila, tisto osrednje gibalo, okoli katerega se zbirajo mlade moči. Vrhtega pa je telovadba tako velikega vzgojevalnega pomena, da ji enakega nadomestila skoro ni najti. Telovadnica, ako je prav urejena in pod pravim vodstvom, je mati značajev. »Kako mi — kako nasprotniki,« to je tudi na programu naše prireditve. Treba, da verno, kako nasprotniki delajo. Potem bomo lažje njihovo delo zavirali, kjerkoli bomo mogli. Dobro je, da sc nasprotniki organizirajo, zmaga je odvisna od tega, kako se kdo organizuje, Podrobnosti o organizacijskem delu bo podalo predavanje o tajništvih v S. K. S. Z. Tvarina je zelo hvaležna in za udeležence kurza velike praktične vrednosti. Dober predsednik je za društvo, kar je razum za človeka: on vse vodi, vse premisli, vse ukrepa. Tajnik pa je srce društva: on daje društvu pravo življenje, ker, kar predsednik zamisli, takoj in točno izvede, drega, vzdržuje zvezo z drugimi društvi, poroča itd. Obširen prostor smo odkazali anologetiki (nauku o obrambi vere). Po pravici! Krščanski mladenič mora vedeti, kako naj brani svoio vero pred napadi nasprotnikov! Nasprotniki pišejo po knjižurah in zabavljajo pri omizjih, naš mladenič pa ho nastopil v svojem društvu ter lahko tam predaval in poučeval tovariše, kako naj odgovarjajo sovražnikom križa. Verska izobrazba je prva izobrazba! Tako, mladeniči! Dobro ste dozdaj delali kdo sc ne veseli, ako bere vaša navdušena in vesela poročila v »Mladosti«, brez črnogled-stva, brez jokavosti? — v Škofji Loki pa, o tem smo trdno prepričani, se bo položil trdni temelj za nadaljno izobraževalno in tehniško- telovadsko delo, tako da nikdar, tudi v najhuj-ših viharjih ne boste omagali! Nasprotne sile — to si morate dobro zapomniti — so le zato tu, da mi svoje podvojimo, potrojimo! Luč tz večnosti. Kaj daje človeškemu življenju resnično vrednost in lepoto? Salomon je dejal v svojem srcu: Pojdem in se bom vdal sladnostim in bom vžival dobrote. In započel je velika dela: zidal je palače in zasadil vinograde. Zasadil je vrtove in Sadovnike in jih obsadil z mnogoterimi drevesi, in napravil je vodnjake, da hi močil log zelenečih dreves; posestoval je hlapce in dekle in je imel veliko družino, tudi govedo in velike črede ovac, več kakor vsi, ki so bili pred njim v Jeruzalemu. Nabral si je srebra in zlata in imetja kraljev in dežel; zbral si je pevce in pevke in napravil veselice človeških otrok, mnogotere igre na strunah ... In ničesar, kar so poželele oči, jim ni odrekel; in svojemu srcu m branil, da bi ne vživalo vseh sladnošti in se razveseljevalo nad rečmi, ki si jih je napravil... A ko je vse vžil, kar more nuditi človeško življenje na zemlji, je začutil strašno praznoto srca in prevaran je zaklical: »Ničemurnost, niče-murnost in vse je nečimurnost!« (Pridig. 1. 2.) Vse je ničevo! to je zadnja beseda pozemske modrosti sredi moči in slave, bogastva in vži-vanja. Umiral pa je v revni Porciunkuli v Umbriji Frančišek Asiški. Pustil je vse: očetne dedščiue in vse imetje, vse svetno vživanje in vse svetne upe. A ko je umiral, mu je rajska radost polnila srce in pozdravljal je solnce in luno in zvezdice, gozde in livade, tiče in cvetice, vse božje stvari kot brate in sestre — umiral je ubog, a s popolnim bogastvom v srcu . . . Kaj daje človeškemu življenju vrednost in resnično lepoto? Vrednost, ki je ni vedno v bogastvu, a ki je lahko v uboštvu, ki je ni v vži-vanju, a je lahko v pomanjkanju? Modrost brez Boga na to ne more odgovoriti. A v luči, ki vanjo sije Luč od zgoraj, je odgovor jasen. Človeški um hrepeni po resnici, človeško srce hrepeni po sreči, človeška duša pa se zaveda, da je le tam, kjer je popolna resnica, tudi popolna sreča, in da tja kliče tista glasnica, ki ji pravimo vest, in da tja vodi tista vodnica, ki ji pravimo dolžnost. V posmrtnosti, v življenju po smrti je naš cilj, tam sije popolno spoznanje resnice, tam se bo v večni radosti umirilo nemirno hrjepenenje srca — vsem onim, ki jim je vest glasnica in dolžnost vodnica! Zato je ničevo vse, kar ne vodi k večnemu cilju; zato je v ponižanju in uboštvu srečno, bogato in lepo življenje, ki hrepeni le po cilju. Izpolnjevanje dolžnosti daje resnično vrednost in lepoto človeškemu življenju! Poglejte v svet! Glejte bogataša. V prekrasni palači prebiva, k bogato obloženi mizi sede, pije iz zlatih čaš. Če ne izpolnjuje dolžnosti, če ne sluša vesti, ni vredno, da živi. Minul bo dan, nagnil se bo večer — in reči bo moral: Vse je ničevo! A glejte v bolnici preprosto sestro usmiljenko. Uboga je; v nje laseh ni nakita, na nje stezah ni cvetja, v nje celici ni zlata. Bolnikom streže noč in dan; ob bolni kili sama hira in umira. A ko se nagne življenja večer in se ji zapre oko, svetnjak postoji ob rakvi in pravi: Prečudna požrtvovalnost! Tisti pa, ki mu sije Luč od zgoraj v dušo, pravi: Ah, lepo življenje, vredno, da se živi! Pa pravijo bedaki, ki se jim hoče le vživa-nja brez dolžnosti, brez žrtev: »Morda pa ni posmrtnega življenja.« Bedaki! Ali ne vidijo, da jim vsa narava očita laž! Povsod v naravi vladajo zakoni in po teh zakonih se ravna vesoljstvo: odtod red, soglasje, lepota! V naravi ni laži. Kamor kaže zakon, tam je cilj. A sedaj poglejte v človeško srce, v človeško dušo! Kam kaže zakon? Kam kaže neprestano hrepenenje? Nikjer na zemlji ne najdete cilja, nikjer ni cilja v tem življenju — kjer je vse ničevo — cilj more biti le onstran, cilj more biti le v posmrtnem življenju. Če posmrtnega življenja ni, tedaj je položila narava nam v dušo veliko laž! Lagala bi narava, lagalo bi srce, lagala bi duša, lagalo bi vse človeško bitje, lagalo bi vse človeško hrepenenje. Zakaj kazalo bi človeku cilj, gnalo bi človeka vse dni za ciljem, a cilja ne bi bilo nikjer! Če je to laž, potem je vse laž. Potem naj cvetica ne dviga glavice proti sobicu, saj solnca ni, in tička naj ne posluša vabečega glasu družice, saj družice ni, in človeško srce naj ne hrepeni, saj sreče ni. Potem je res edina modrost: ne roditi se, če si pa nesrečnež rojen, končati se. Čemu življenje in hrepenenje brez cilja, brez namena, čemu ta laž? Ali ste že premišljali kdaj, kaj je vest in kaj je dolžnost? Ali smete n. pr. obreči bližnjega? Vest vam pravi, da ne. Ali ga smete vsaj obreči, da vam to koristi? Ne! Ali ga smete obreči, da s tem rešite sebe? Ne! Kaj pa, če vam grozi smrt? Tedaj rajši smrt! Torej življenje moramo žrtvovati za dolžnost? Življenje! Kaj pa imamo od tega? Nič, če po Smrti ni nič! Če po smrti ni nič, ste dali vse za dolžnost! Ali ni to norost? Če po smrti ni nič, je to norost! Če po smrti ni nič, je najresnobnejši, naj-svečanejši ukaz v človeški duši norost! Človeka bi od živali ločila norost! Ali ni to najglobo-kejše nasprotje? Če pa je po smrti višje in popolnejše življenje, tedaj je vse umljivo. Tedaj dolžnost zahteva le to, da je pozemsko življenje v službi višjega in popolnejšega onstranskega življenja. Tedaj časi dolžnost zahteva celo žrtev pozemskega življenja, a za to da najlepše življenje, ki je zares življenje, vredno življenja! Če je na svetu v naravi kaj resnice, tedaj je posmrtno življenje ena prvih resnic! In če n j vse norost, je vera v posmrtno življenje prava modrost! In zares! Kaj pa hrepeni v vas, kaj hoče, kaj misli, kaj se upira težavam, kaj zmaguje nad telesom? Kdo pa je to, ki pravi: jaz? jaz vem, jaz sem bi L jaz sem? Vse se menja, jaz pa vstajam v vseh izpremembah jaz! Kaj pa je ta, ki ima prosto voljo, da noče, če noče, pa naj gre tudi za življenje? Snov nič ne ve; snovno telo še nisem jaz; snov nima proste volje. To je duh, duša. Vsi narodi vseh časov so imeli zavest, da je v človeku nekaj, kar ne umrje in s telesom ne strohni, kar živi v posmrtnosti. In ni čuda, da so imeli to zavest, saj ni mogoče zadušiti in zaglušiti tega glasu, ki govori v notranjosti: Več si, o človek, kakor žival! Ustvarjen si za večnost! Zato pa živi za večnost! Nit odzgoraj. Danski spisal J. Jorgensen.*) Bilc je lepo septembrsko jutro. Iz vseh travnikov je odsevala rosa in po zraku so plule svilnate pajčevinske niti. Oddaleč so prihajale, daleč stran so hitele. Ena teh niti se je zaplela v vrh drevesa in zrakoplovec, mali rrneno- in črnolisasti pajk je zapustil lahni traček ter se spustil na trdno listju. Ta kraj pa mu ni ugajal in hitro se je odločil, da sprede novo nitko, po kateri se je potem spustil do velikega trnjevega grma. Tu je našel brstečih vej zadosti, da med njimi sprede mrežo. Pajk se je lotil dela in napravil vse tako, da je zgornji kot mreže držala nit odzgoraj, po kateri je bil prišel iz drevesovega vrha. Izpredel je veliko, lepo mrežo. Posebno zanimiva je bila zato, ker se je zdelo, kakor da bi samaodsebe visela v zraku, ker ni bilo moč zapaziti, kako je od zgoraj pripeta na vrhnjo nit. Kajti zelo dobre oči mora imeti, kdor hoče zaslediti tako mali, fini pajčevinski trakec. Dnevi so prišli, dnevi odšli. Lov na muhe že ni bil več bogvekaj obilen in pajk je moral svojo mrežo povečati, da bi mogel več v jeti. Vsled niti odzgoraj, ki je vso pajčevino držala, se je to izborno posrečilo. Pajk je razpredel svojo mrežo vedno višje in višje in vedno širše in širše na vse strani. Mreža je bila razpeta po celi širjavi grma in kadar so v mokrih oktobrskih jutrih na njej visele blesketajoČe se kapljice, je bila videti kakor z biseri pretkan pajčolan. * Ta krasna črtica slovitega danskega pisatelja zasluži, da jo priobčimo na tem mestu, zlasti, ker se tako lepo poda k članku »Luč iz večnosti«. Pajku, ki je zgradil svojo mrežo na niti odzgoraj, pa potem nit pretrgal, je podoben tisti človek, ki je izgubil vero v Boga, v posmrtnost in večnost. On se ne ozira več navzgor, ne zajema moči odzgoraj, zato pa propade vse njegovo delo in njegovo življenje nima več nobene vrednosti. Pajk je bil ponosen na svoje delo. Ni bil več mali pajček odnekdaj, ki je po nitki priplul iz zraka, takorekoč brez cvenka v svojem žepu zdaj je bil velik, debel in gosposki pajk in je imel največjo mrežo v vsem grmičevju. Nekega jutra se je zbudil nenavadno slabe volje. Po noči je nekoliko zmrzoval in tudi zdaj še ni bilo čutiti nobenega sebičnega žarka, muha pa tudi nobena ni brnela po zraku. Lačen in brez dela je čepel pajk cel dolgi, pusti jesenski dan. Da bi si pregnal dolgčas, je jel ogledovati mrežo, če ni morda kje treba kaj popraviti. Poskušal je vsč niti, da preišče, ali so še dobro pritrjene. Dasi je našel vse. v redu, je vendarle ostal neizrečeno pust in siten.' Zdaj pa na skrajnem robu pajčevine zadene na nit, ki se mu je zazdela kar naenkrat silno neznana. Vse druge niti so šle sem ali tja - pajk je poznal vse vejice, na katerih so bile pritrjene. Ta čudna nit pa ni šla nikamor, to se pravi, stremela je tja v zrak. Pajk se je postavil na zadnje noge in je z vsemi svojimi očmi, katerih ima toliko, gledal navzgor. Vendar ni mogel videti, kam je nji tekla. Zdelo se mu je, kakor da bi se raztezala tja notri v oblake. Pajk se je čimdalje bolj togotil, čimdalje je sedel in zijal v zrak. Ni se spomnil, da je na ravnotem traku on sam nekega lepega septembrskega dne prilezel doli. Tudi se ni več spomnil, kako koristna mu je bila ta nit, ko je spredel svojo mrežo in jo razširil. Pajk je na vse to pozabil — videl je le, da je tu molel neumni, nepotrebni trak, ki nikamor ni bil pritrjen, kakor bi se po pameti spodobilo, temveč se je izgubljal v prazni zrak . . . »Stran s teboj,« je dejal pajk, in vgriznil v nit, da se je pretrgala. V tem trenutku je odnehala mreža — s toliko umetnostjo zgrajeno delo se je razdrlo — in ko se je pajk zopet zavedel, je ležal med peresi trnjevega grma, mrežo ovito okoli glave kakor malo, mokro cunjo. V enem samem trenutku je uničil vso lepo zgradbo — ker ni razumel, kolikega pomena je bila nit o d z g o r a j. Redovne vaje med korakanjem. (Dalje.) Štlrlstop. Kako sc tvori štlrlstop? Telovadce, ki stoje v dvoredu, se odšteje v četvorice, in sicer tako: Prva člana (največja) se pustita kot krajnika, in sta, če stojita na desnem krilu, leva. Nato se prične šele pravo odštevanje v štiristope. Načelnik odšteje tako, da razdeli — dajoč dotična znamenja tudi z rokama — desno dvojico in levo dvojico v prvi štiri stop, naslednjo desno in levo dvojico v drugi štiristop itd. Pri vsaki dvojici telovadcev ki tvorita v dvoredu dvočlenski zastop, mora načelnik določeno naglašati ali desna, ali leva. Ko je vse odšteto, sc poveljuje: »V štiristop desno (levo) vbok!« Predno pa morejo telovadci delati štiristope, morajo natančno paziti na sledeče. V vsakem štiristopu sta dva desna in dva leva telovadca. Prva desna in leva spa- data zopet skupaj. Istotako je v vsakem štiristopu. Sedaj ko vsak telovadec natančno ve ali je desni ali levi, je treba paziti še na povelje, če se glasi v desno ali levo. Će se glasi povelje na primer v desno, se vsi desni telovadci obrnejo za pol obrata v desno na mestu. Levi telovadci sc ravno tako obrnejo za pol obrata v desno, toda svoje zanožne leve noge ne prinože k desni nogi, kakor napravijo to desni telovadci, ampak jo prenesejo v levo naprej, da stoje zopet na levi strani svojih desnih sosedov. Torej napravijo v takem slučaju odkorak v levo naprej. Nasprotno pa, če se poveljuje v levo, se levi telovadci obračajo na mestu, desni pa napravijo odkorak v desno naprej, da stoje kot preje na desni strani svojih levih sosedov. (Krajniki se morajo na isti način ravnati po povelju in paziti, če so desni ali levi.) Iz štiristopa pridejo telovadci v dvored na povelje: »V dvored levo (desno) s čelom!« in sicer po istih pravilih, kakor pri tvorjenju štiristopa. Cc se poveljuje v desno, se desni obračajo v desno na mestu, levi pa delajo odkorak v levo naprej. Ce se pa glasi povelje v levo, se levi obračajo na mestu, desni pa delajo odkorak v desno naprej. (Dalje.) Igra z žogo (Football). Glavna pravila.