Glasilo občine Zavrč - letnik 4, številka 3 - oktober 2002
Obole/i olen
Domoznanski oddelek
35
DOBER den 2002
s
352(497.4 Zavrč)(061)
6005924,3
COBISS o
PRIZNANJE OeCINI ZAVRČ


6. L'KAZNI K
MAM Z K
6. PRAZNIK OBČINE ZAVRČ
NAGOVOR ŽUPANA OB 6. PRAZNIKU OBČINE
Spoštovane občanke in občani !
Barve okrog nas nam povejo, da smo v času jeseni, to pa je tisti čas, ko mnogi prebivalci tega območja obirajo sadove svojega celoletnega dela. To je tudi čas, ko se sami ozremo nazaj in ocenimo uspehe, pa tudi neuspehe preteklega leta.
Kot v ostalih letih preteklega srednjeročnega obdobja smo se tudi zadnje leto ukvarjali predvsem z izgradnjo infrastrukture, katere nerazvitost je dolga leta predstavljala glavno težavo tukajšnjih prebivalcev. Haloško območje je bilo dolga leta s svojim razvojem v tako velikem zaostanku, da nam vsaka pridobitev zelo veliko pomeni.
Ob koncu lanske jeseni smo uredili in asfaltirali parkirišče ob pokopališču, na Slomškovemu domu smo izgradili novo ostrešje in ga zaščititi pred nadaljnjim propadanjem. Skupna vrednost vloženih sredstev je znašala preko 10 milijonov SIT. Največja investicija, ki smo seje lotili v letošnjem letu, pa je modernizacija ceste v Korenjaku, ki bo po dokončnem obračunu del znašala preko 50 milijonov SIT. Kljub mnogim težavam, ki so se pojavljale ob sami izvedbi del, pa smo dela uspešno izvedli in jih tudi zaključili.
Modernizirali smo tudi nekatere manjše odseke javnih poti, bilo jih je v dolžini 600 metrov, za kar smo porabili 2,6 milijonov tolarjev. Vfinančnem smislu pomenijo navedene investicije ponovno velik finančni zalogaj za našo majhno občino. Svoj finančni delež so prispevali tudi občani sami, za kar se jim lepo zahvaljujem.
Poleg investicij v infrastrukturo smo kar nekaj sredstev namenili še za posodobitev športnega igrišča v Zavrču, v osnovni šoli Zavrč smo opremili in uredili računalniško učilnico in zagotovili potrebno opremo in učila za nemoten potek devetletne osnovne šole. Skupni vložek je znašal prek 2 milijona SIT.
Kot sem že omenil, smo se v preteklem obdobju osredotočili predvsem na izgradnjo infrastrukture, ki je temeljni pogoj za normalno življenje tukajšnjih prebivalcev, pa tudi temelj vsakega nadaljnjega razvoja. Ko pogledamo na rezultate tega obdobja, smo lahko zadovoljni, sploh če upoštevamo svoje materia -Ine zmožnosti.
Sicer to delo še ni končano in ga bomo nadaljevali tudi v bodoče, vendar lahko rečemo, da si danes lahko velika večina naših občanov natoči pitno vodo iz vodovoda, se pripelje do svojega doma po asfaltirani ali vsaj dobro urejeni cesti, naši otroci pa se izobražujejo ob standardu, ki bi si ga želeli v tudi bolj razvitih sredinah.
Ob zadovoljstvu nad doseženim pa se moramo zavedati, da so ti rezultati posledica ciljev, ki smo sijih zadali v preteklosti, čeprav so se nam takrat le ti zdeli težko dosegljivi in oddaljeni.
Morda je danes čas, da se ozremo tudi v bodočnost in si že postavimo nove cilje, za katerimi bomo stremeli v naslednjih letih. Veselilo bi me, če bi si ob katerem od naslednjih praznikov lahko čestitali ob otvoritvi novih turističnih kapacitet, se lahko pohvalili s številom na novo odprtih delovnih mest, si delali skrbi z uvajanjem dodatnega razreda v naši šoli... To so le nekateri od možnih ciljev, ki pa jih moramo ustvariti skupaj, saj jih le tako lahko s skupnimi močmi uresničimo.
Ob tej zadnji misli želim vsem občankam in občanom čestitati ob letošnjem šestem prazniku občine Zavrč, pa vse dobro tudi v bodoče.
Župan MIRAN VUK
Dober den je glasilo občine Zavrč, ki glasilo tudi izdaja. Uredništvo: Tatjana Mohorko, Peter Vesenjak, Danica Bratuša in Lidija Domjan. Fotografije: T. Mohorko, R. Škrjanec, in arhiv društev. Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec s.p.. Tisk: Grafis Rače. Naslov uredništva: Občina Zavrč, Zavrč 11, 2283 Zavrč. Telefon: 02 762-01-50, 761-18-01. Glasilo občine Zavrč, Dober den je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 1613. Natisnjeno: 500 brezplačnih izvodov, www.spodnje-podravje.com/doberden.html
UTIRINKI Z LETOŠNJEGA 6. PRAZNIKA OBČINE ZAVRČ
Zlata jesen obogatila skromno praznovanje Zavrčancev
Začelo se je 31. avgusta z mednarodnim šahovskim turnirjem na Švabovem in nadaljevalo s tekmovanjem v streljanju na glinaste golobe - v počastitev praznika so se zbrali tudi krvodajalci - čebelarje je pot vodila na Koroško, na OŠ Zavrč pa je bila ob dnevu šole in ob prazniku občine prireditev "Vsi drugačni, vsi enako vključeni" - v Korenjaku pri Bratuševih so imeli "haloško trgatev", gasilci so uspešno izpeljali gasilsko taktično vajo, pri Veseliču v Turškem Vrhu pa je uspela kulturna prireditev "Večer petja in plesa", planinci so praznik počastili s planinskim pohodom po haloških poteh in naredili kar 6.400 korakov - 28. september je bil osrednji praznični dan, ko so v Korenjaku simbolično odprli asfaltno cesto, pod šotororm pri baru Veselič pa je bila svečanost ob prazniku, na kateri je župan Miran Vuk podelil tudi letošnja najvišja občinska priznanja in se za humanost zahvalim prizadevnim krvodajalcem.
Začelo seje z mednarodnim šahovskim turnirjem
Kljub trgatvam se je v šotoru zbralo dosti gostov in domačinov Foto: RŠ
September je prav poseben mesec. Malo zato, ker nam veliko daje, ker vnaša veselje na podeželje in še najbolj med vinorodne griče, poseben pa je tudi zato, ker je to mesec, namenjen praznovanju v občini Zavrč. Letošnji občinski praznik je bil že šesti zapovrstjo, zaznamovale so ga številne prireditve in srečanja, pa dan šole in odprtje ceste v Korenjak - letošnje osrednje pridobitve v občini. Praznovanje v Halozah je spremljalo veselo vzdušje in spet je bila to priložnost za druženje s prijatelji, sodelavci in znanci.
Na prazniku v Zavrču so bili skorajda vsi župani in podžupani občin na Ptujskem, pa župana iz prijateljskih občin Cestica in Donja Voča iz sosednje Hrvaške, med gosti je bil tokrat tudi poslanec v Državnem zboru in žetalski župan Anton Butolen, predstavnikom policije in carine so se pridružili še predstavniki podjetij in ustanov, s katerimi občina veliko sodeluje, posebej dobrodošli pa so bili tudi domačini, ki jih je na slovesnosti sicer bilo bolj malo. Dan so mnogi izkoristili za trgatev, kar jim torej ne gre šteti v slabo.
OD PRVEGA DO ŠESTEGA PRAZNIKA ŠTEJEJO DOGODKI, USPEŠNO OPRAVLJENA DELA
V zadnjih štirih letih je bil vsak občinski praznik pravzaprav nekaj posebnega. V šestih letih so praznovanja združile številne pomembne dogodke, pa slovesna odprtja novih pridobitev v komunalni infrastrukturi in drugih področjih dela v občini. O praznovanjih je bilo že veliko zapisanega in povedanega, in če si sposodimo besede gospoda župana izpred treh let, potem lahko rečemo, da so bila to leta bogate žetve delovnih uspehov, pa tudi leta, ko se je občinsko vodstvo srečevalo z mnogimi težavami, nesoglasji in iskanji primernih rešitev. Bila so to leta, ki so Haloze naredila bogatejše, a le tam, kjer se je s skromnimi sredstvi tudi kaj postorilo, in bila so to leta, ki jih lahko vsak po svoje ocenjuje.
Na marsikateri cesti se danes več ne kadi prah, tudi v Korenjaku
PRIZNANJA OB 6. OBČINSKEM PRAZNIKU
Med letošnje dobitnike občinski priznanj so se vpisali kar trije gospodje; podeljena je bila plaketa in priznanji občine. Priznanji in plaketa sta podeljeni, vsem dobitnikom pa še enkrat iskrene čestitke z željo, da je njihova pot ustvarjanja še dolgo plodna in bogata z dosežki, ki bodo v prid in ponos občini Zavrč.
Župan Miran Vuk je ob pomoči tajnice občinske uprave Irene Horvat Rimele priznanje najprej podelil Francu Simoniču, rojaku iz Zavrča, ki živi in ustvarja na Ptuju, za vse zasluge in dosežke na humanitarnem in umetnostnem področju. Drugo priznanje občine pa je prejel Jože Gregurec, tudi predsednik PGD Zavrč, in sicer za zasluge in dosežke na humanitarnem in družbenem področju ter razvoju drobnega gospodarstva v završki občini.
Na slovesnosti sta priznanje in plaketo prejela Franc Simonič in Peter Vesenjak
PESEM IN PLES - DARILO OB PRAZNIKU
Posebej za osrednjo slovesnost, ki je letos potekala na povsem novi lokaciji pri baru Veselič v Turškem Vrhu (tam so poskrbeli tudi za zares odlično postrežbo), so se tudi letos potrudili završki kulturniki, ki so pripravili všečen program, s pesmijo in plesom mladih folkloristov pa obogatili praznični dan. Poezijo završkih pesnikov Petra Vesenjaka in Marijana Brunca so prebirala dekleta iz HKUD-a, nastopila je pevska skupina Trta iz Zavrča, pa tudi harmonikarja Martin Tetičkovič in Peter Vesenjak mlajši sta tokrat nastopila skupaj.
PLAKETA OBČINE PETRU VESENJAKU
Peter Vesenjak je veliko pripomogel k razvoju haloških naselij, trud in dobro voljo je vlagal na vsa področja dela in razvoja, danes pa je uspešen tudi v vrstah občinskega sveta in je podžupan občine Zavrč. Vodstvo občine se je odločilo, da mu plaketo podeli za vse zasluge na področju družbenopolitičnega delovanja in kulturnega življenja, prav slednjemu pa je predan že dolgo let.
Poezijo završkih pesnikov so prebirale mlade članice KJJD-a Foto: RŠ
6. PRAZNIK
SSNE 7 J
Prireditev so obogatili ljudski pevci, ki bodo v kratkem izadli Harmonikarja Martin Tetičkovič in Peter Vesenjak ml. Foto: RŠ	kaseto Foto: RŠ
Tatjana Mohorko
OBVESTILO
Starše predšolskih otrok, katerih otroci so vključeni v vrtec, želimo spomniti, da je potrebno, glede na določila pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih ( Ur. list RS, št. 44/96, 1/98, 84/98, 102/2000 in 111/2000), do 15. novembra
2002 oddati vloge za znižano plačilo vrtca.
1.	Vlogo je potrebno vložiti na sedežu občine, kjer imata vlagateljica in predšolski otrok stalno prebivališče, ne glede na to, kje otrok obiskuje vrtec.
2.	Glede na status staršev in morebitnih ostalih polnoletnih družinskih članov je k vlogi potrebno priložiti naslednje dokumente:
-	za starše in ostale družinske člane- zavezance za plačilo dohodnine, ki so bili v delovnem razmer ju neprekinjeno vse leto 2001:
-	odločbo davčnega urada o odmeri dohodnine za leto 2001,
-	odločbo o odmeri davka od dohodka iz dejavnosti (velja za zasebnike, ki se jim ugotavlja dobiček na podlagi poslovnih knjig);
-	za starše in ostale družinske člane- zavezance za plačilo dohodnine, katerih zaposlitev v letu 2001 ni trajala polnih 12 mesecev:
-	potrdilo delodajalca o višini BRUTO plače za zadnje 3 mesece pred vložitvijo vloge za znižano plačilo vrtca,
-	obvestilo - potrdilo o višini katastrskega dohodka v letu 2001 ( potrditi na vlogi!)
-	za starše in ostale družinske člane, ki so brezposelni:
-	potrdilo Republiškega zavoda za zaposlovanje o brezposelnosti in, v kolikor gre za upravičenost do denarnega nadomestila, čas prejemanja nadomestila in bruto znesek,
-	odločbo pristojnega centra za socialno delo, v kolikor gre za upravičenost do denarnega dodatka ( navedba obdobja upravičenosti),
-	za polnoletne družinske člane, ki nimajo dohodkov:
-	ustrezni dokument o njihovem statusu,
-	za samohranilke-ce:
-	dokazilo o preživnini, do katere so upravičeni družinski člani in o zadnji višini pripadajoče preživnine (opomba: preživnina se v dohodek ne upošteva le v primeru, ko vlagatelj zahtevka dokaže, da je upravičenec ne preje
ma in, da je za njeno izterjavo uveljavil razpoložljive pravne možnosti), oziroma
-	dokazilo o pokojnini, do katere so upravičeni otroci po smrti staršev.
3.	Starši, ki vloge za znižano plačilo vrtca ne bodo oddali, bodo plačevali polno oskrbnino,
to je 80% ekonomske cene programa, ki ga obiskuje otrok.
Polna oskrbnina bo določena tudi staršem, ki vlogi ne bodo priložili zahtevanih dokazil in tistim, za katere bo ugotovljeno, da so v vlogi navajali napačne podatke.
4.	Do oprostitve plačila vrtca so upravičeni le starši, ki prejemajo denarni dodatek po zakonu o socialnem varstvu in to dokažejo z odločbo Centra za socialno delo.
Oprostitev plačila vrtca je začasna in velja za čas trajanja upravičenosti do denarnega dodatka.
Z zbiranjem vlog za znižano plačilo vrtca bomo pričeli v ponedeljek, 28. oktobra 2002.
Vloge je mogoče posredovati:
-	osebno, v času uradnih ur ( ponedeljek, sreda, petek med 8.00 in 12. uro, ob sredah še med 15.0 in 17.00 uro, v tajništvu občinske uprave);
-	priporočeno preko pošte, na naslov: Občina Zavrč, Zavrč 11, 2283 Zavrč
Občinska uprava
Piše: Tonček Petrovič
Občina Zavrč
Občina Zavrč ni nova občina, temveč ponovno ustanovljena občina Zavrč, lahko rečemo, da je že bila pred prvo svetovno vojno, kar bo sledilo v nadaljnjem tekstu. Občino so ukinili po letu 1956 in jo preselili v Dolane, to je bilo v bivšo gostilno Debeljak pri mostu, od tam pa v Gorišnico in kasneje v Ptuj, kjer je bila vse do organiziranosti sedanje občine Zavrč.
Če pogledamo več kot 150 let nazaj, je takratna občina Zavrč spadala pod Avstroogrsko kar dokazujejo tudi še obstoječi mejniki ob meji z Hrvaško. Za tiste čase je bila v glavnem komanda avstrijskih monarhov, saj je bila carina še v Zavrču in sodišče v gradu (okrajno), kjer je sedanji sedež občine. V tistih časih je v naših krajih bila tudi grmada, na kateri so sežigali čarovnice; v glavnem dobre gospodinje. To je bilo v smeri Ulrnove kleti proti Borlu. To nam je pokazal v drugi svetovni vojni upravitelj šole, ko smo imeli šolarji športni dan.
Tudi vislice so bile od tovarne Dolane za Belico proti Cirkulanam. Kraju se še danes reče "POD GAVGAMI" (kar pomeni vešala). Tam so se v glavnem moški, ki so bili obsojeni na smrt, za vedno poslavljali.
Tudi pošta je v Zavrču obstajala med prvimi, ker je šla cesta iz Londona preko trajekta do Francije, v kraj Marseille skozi Francijo, Avstrijo vse do Grčije, Turčije in še naprej.
Cesta je imela številko tri, po njej so prevažali s konji, ki so morali teči od postaje do postaje in ena izmed teh postaj je bila Zavrč. Od teh postaj so levo in desno dostavljali pošto na slabih cestnih tablah, na njih je bila skozi označena cesta št. 3-
Občina Zavrč ima zelo lepo zgodovino, vendar se je od tistih časov marsikaj spremenilo, tako tudi kultura in izobraženost občanov.
Leta 1919, ko so se združile Srbija Hrvaška in Slovenija v Jugoslavijo, je tudi občina Zavrč obstajala še naprej. Vse do druge svetovne vojne, ko nas je okupiral okupator, tudi v času vojne smo imeli svojo občino Zavrč, katero pa so Nemci poimenovali v Zauric, sedež pa je bil v Dubravi v stavbi Majder. Takrat so Nemci k občini Zavrč priključili še vasi Brezje, Lovrečan, Dubrava, Dubrava Breg in še del Jelovca, po spominu še nekaj živečih Hrvatov, s katerimi smo skupaj hodili v šolo Zavrč. Verjetno smo takrat spadali pod okraj Ormož, to pa zaradi tega, ker je bilo bližje v Ormož.
Po drugi svetovni vojni je nastala zopet občina Zavrč, katera je bila vse do leta 1956. Dokaz, da je to res, so še sedaj napisi: (napisane emajlirane table) na katerih piše: občina Zavrč, okraj Ptuj, vse to je še danes vidno L Hrastovec -
Bimarovo, 2. Belski Vrh - Matevževo, 3. Korenjak - Žiher, 4. Drenovec - Tarkovi.
V času stare Jugoslavije je bilo preko 2000 prebivalcev, sedaj pa nas je nekaj nad 1450. Moram povedati, kar ni nikjer zapisano, da je bil Zavrč zelo dobro razvit, saj je bila tu carina, šola, velike komunikacije, kar se je odražalo na izobraženosti občanov, saj smo že v stari Jugoslaviji imeli nekaj vidno šolanih občanov, in sicer je bil iz naših krajev pilot, katerih je bilo v tistih časih zelo malo. Naj omenim, da smo imeli iz Zavrča svetovno znanega degustatorja g. Levaniča, bilo je tudi veliko učiteljev, duhovnikov, zdravnikov in raznih drugih strokovnjakov.
O občini Zavrč bi se dalo veliko napisati, da bi rodovi za nami vedeli, kako se je razvijal kraj in kakšne težave so kraj pestile. Najtežji časi so bili takrat, ko so v glavnem bili viničarji in še veliko bi se dalo povedati, vendar tokrat le toliko, kaj več pa ob drugi priložnosti.
MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR V POČASTITEV PRAZNIKA OBČINE
Ekipna zmaga završkih šahistov
V počastitev občinskega praznika je Športno društvo Zavrč - šahovska sekcija tudi letos pripravilo mednarodni šahovski turnir, na katerem je moči merilo 37 šahistov iz Gorišnice, Spuhlje, Zavrča in Donje Voče na Hrvaškem.
Šahovski turnir je 31. avgusta potekal v prostorih gostišča Pingrac na Švabovem, tam pa sta zbrane nagovorila tudi župan Zavrča Miran Vuk in župan Donje Voče, prireditelji turnirja pa so pripravili še krajši kulturni program s predstavitvijo pesniške zbirke domačega pesnika Marijana Brunca. Kot je povedal Martin Majcenovič, vodja šahovske sekcije v Zavrču, sicer pa šahist z nekaj odličnimi uvrstitvami in tudi mednarodni sodnik, ki je letos sodil na šahovski olimpijadi na Bledu, so šahovska tekmovanja dokaj dobro obiskana, četudi med ljudmi za to športno igro ni prav veliko zanimanja. Letošnji šahovski turnir je ocenil za uspešnega že zaradi same udeležbe, še posebej
pohvalen pa je bil Majcenovič do mladih šahistov, saj se jih je kar nekaj pomerilo tudi na završkem turnirju.
Na koncu so bili vendarle zanimanja vredni še rezultati turnirja in končne razglasitve, da pa so bili rezultati takoj pri roki, pa je na turnirju skrbel arbiter Boris Žlender.
Med mladimi igralci je največ točk dosegel Igor EMERŠIČ, drugi je bil Žan BELŠAK in tretji Klemen LILIJA. Pri članih je 1. mesto dosegel Dušan MAJCENOVIČ, na 2. mesto se je uvrstil Jože ČIČ in na 3. mesto Martin MAJCENOVIČ.
Ekipni vrstni red pa je bil naslednji:
1.	Zavrč (22 točk), 2. Gorišnica (19 točk), 3• Spuhlia (17 točk), 4. Donia Voča (12 točk)
TM
		
		
IZ ČEBELARSKIH VRST
V septembru na strokovno ekskurzijo na Koroško
Čebelarsko društvo je organiziralo strokovno ekskurzijo na Koroško, kar smo uvrstili tudi v program prireditev ob 6. prazniku občine Zavrč. Že dalj časa je med člani društva tlela želja, da bi si ogledali kako čebelarijo drugje in se ob tem seznanili, kako drugi čebelarji zdravijo bolezni čebel. Za dan strokovne ekskurzije smo si določili 14. september in se podali na pot.
Bil je prelep sončen dan, ko smo se zbrali ob sedmi uri zjutraj pred gostilno Težak, kjer nas je čakal avtobus in pred odhodom je bilo treba na kratko
razložiti še potek ekskurzije. Prvi postanek smo imeli pri čebelarstvu Verdinek v Vurmatu v kraju Ožbalt, kjer nas je gospod Verdinek s svojo družino lepo sprejel, nam z veseljem pokazal in povedal vse tisto, kar nas je seveda zanimalo. Dosti smo spraševali in tudi na tak način čebelarji izmenjali nekaj izkušenj. Presenečeni smo bili nad pogostitvijo, med prigrizkom je tekel pogovor, predvsem o zdravju
čebel, seveda pa smo mu tudi Zavrčanci zraven prinesli našo haloško kapljico in s tem naredili veselje gostiteljem.
PO DRAVI S SPLAVOM
Naša naslednja točka so bili dravski splavarji Šarman, kjer smo imeli organizirano kosilo, nato pa sta nas čakali dve uri in pol vožnje s splavom po reki Dravi. Na splavu smo uživali ob živi glasbi s humoristom, prilegel pa se je tudi "splavarski" golaž. Bili smo zraven pri krstu splavarja, v tej vlogi se je znašel Marjan Prelog, botra pa sta mu bila Roman Pijan in Zvonko Težak. Po končani vožnji s splavom je bil na vrsti ogled splavarskega muzeja in potem smo splavarski kraj zapuščali zadovoljni, nasmejani z mislijo, da si takih doživetij človek lahko samo želi.
Radlje ob Dravi so bile naš zadnji postanek, kjer smo si ogledali pivnico Radelah. Gospod Janko Slivnikar nam je pokazal svojo proizvodnjo piva, po končanem ogledu in razlagi smo seveda malo prigriznili, v pivnici pa poskusili kar nekaj vrst piva.
Na koncu smo bili že izmučeni, vendar dobre volje, saj smo skupaj preživeli prelep dan, pa še organizacijsko se je vse dobro izteklo. Ob tej priložnosti se za denarno pomoč zahvaljujemo občini Zavrč, da smo ekskurzijo sploh lahko izpeljali. Vsem tistim pa, ki ste bili povabljeni in niste imeli časa za tokratno druženje, vas z veseljem pričakujemo v prihodnje.
Zvonko Potočnik, pred. ČD Zavrč
AKTIVNOST POLICIJE OB ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA
Varno na poti v šolo in domov
Spoštovani starši in vsi udeleženci v cestnem prometu! Po varno preživetih šolskih počitnicah se je spet pričel pouk, s tem pa se je povečala tudi naša skrb za varnost otrok na poti v šolo in domov.
Pred začetkom šolskega leta smo v skladu s preventivnimi aktivnostmi za večjo varnost otrok opravili pregled cestno prometne signalizacije v bližini osnovne šole in vrtca ter o ugotovitvah obveščali vzdrževalca cest. Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Zavrč smo predlagali sodelovanje pri varovanju otrok na poti v šolo in domov. K varovanju otrok smo povabili tudi svet staršev Osnovne šole Zavrč, ki se je odzval naši pobudi in aktivno sodeloval pri varovanju otrok prvih deset dni pouka.
Pri varovanju otrok so sodelovali, Franc VAUPOTIČ, Ivan BRATUŠA, Andrej TRANČAR, Anton TRANČAR, JOŽEF Težak st., Terezija VRŠIČ,
Danijela KOROŠEC, Lidija DOMJAN in Zvonko TEŽAK . Vsem navedenim, predsednici sveta staršev Mileni MOJZEŠ in SPVCP občine Zavrč se zahvaljujemo za sodelovanje. Zahvaljujemo se tudi gospodu Antonu BRATUŠI, ki je priskrbel varnostni jopič in družbi Radio-Tednik Ptuj za podarjene reklamne kape.
V prvih dneh pouka je vodja policijskega okoliša Janko LORBEK obiskal
osnovno šolo in prvošolčkom razdelil pobarvanke na temo" VARNO NA POTI V ŠOLO IN DOMOV" ter na prvem roditeljskem sestanku izvedel krajše predavanje na temo varnost otrok v cestnem prometu.
Varnost otrok v cestnem prometu je stalna skrb policije, k sodelovanju pa vabimo predvsem starše in vse udeležence v cestnem prometu.
Janko LORBEK, vodja policijskega okoliša
KANDIDAT ZA ŽUPANA OBČINE
ZAVRČ
MIRAN VUK
Rojen 20.7.1961, Hrastovec. Poklic: ekonomski tehnik. Delo ki ga opravlja: direktor.
KANDIDATI ZA ČLANE OBČINSKEGA SVETA
1.	MARTA BOSILJ
Rojena 30. 12. 1945, Goričak
Poklic: učiteljica
Delo, ki ga opravlja: upokojenka
2.	FRANC KELC
Rojen 20. 11. 1952, Turški Vrh Poklic: poklicni voznik Delo, ki ga opravlja: šofer
3.SLAVKO KOKOT
Rojen 22. 10. 1947, Turški Vrh
Poklic: mizar
Delo, ki ga opravlja: kmet
4.	IVAN TEŽAK
Rojen 7. 4. 1939, Turški Vrh Poklic: trgovec
Delo, ki ga opravlja: upokojenec
SLS.
Slovenska ljudska stranka
"Z vami za boljši jutri”
5.	IVAN OGRIZEK
Rojen 7. 8. 1950, Hrastovec Poklic: trgovski poslovodja Delo, ki ga opravlja: direktor
6.	ROMAN BELŠAK
Rojen 20. 2. 1967, Gorenjski Vrh Poklic: inženir agronomije Delo, ki ga opravlja: vodja področne zadruge
7.	IVAN PONGRAC
Rojen 14. 7. 1952, Zavrč
Poklic: soboslikar
Delo, ki ga opravlja: gostinec
VOLITVE 2002
LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
OO LDS Zavrč
Za lepšo in zdravo prihodnost
Vili Belšak Hrastovec
Ivan Leskovar Hrastovec
Stanislav
Majcenovič
Hrastovec
Mirko Obran Anton Petrovič Franc Vaupotič Peter Vesenjak Zavrč	Goričak	Goričak	Turški vrh
Drage občanke in občani. Pred nami je čas svobodnih in demokratičnih volitev, ko bomo ponovno izbirali oziroma volili naše predstavnike v občinski svet za bodoča štiri leta. Ni lahko kar takole na prvi pogled izvoliti oziroma se odločiti za kandidata, ki bo v bodočih štirih letih odločal o naši prihodnosti, oziroma bodočnosti, ki bi naj bila zdrava in še lepša kot je sedanjost.
Veliko stvari potrebujemo v svojem življenju, od tistih materialnih, pa tudi duhovnih, ki nas velikokrat drže pokonci. Vrednote življenja so velike in največje, ki pa so povezane z zdravjem in splošnim počutjem v kraju, v katerem živimo in bi si želeli, da tudi naprej ostanemo v tem svojem rojstnem in bivalnem okolju. Prav zato je potrebno, da človek ostane človeku človek, da ostanemo močni, dosledni in spoštijivi ter potrpežljivi in hkrati razumni do svojega soseda, do sopotnika, sočloveka. Da vemo spoštovati tudi drugačnost in s tem tudi demokratično pot bodočega razvoja celotne domovine Slovenije in s tem tudi našega bivalnega kraja, našega lepega vinorodnega Zavrča, zato bomo šli vsi na volitve in izvolili tiste, ki bodo v bodoče po našem prepričanju delovali tako, kot je to zapisano v tem članku.
Preden boste zaokrožili izbranega kandidata za svet občine Zavrč, preglejte volilnico in se odločite za vašega kandidata, pa naj bi bil kandidat med prvimi ali zadnjimi na volilnici, saj bo tako glas dobil le vaš kandidat.
Na fotografijah se predstavljajo kandidati na volitvah za svet občine Zavrč iz vrst Liberalne demokracije Slovenije OO LDS Zavrč.
Predsednik IO LDS Zavrč: Peter VESENJAK
PROGRAM OO SDS IN OO N.Si ZAVRČ ZA LOKALNE VOLITVE 2002
Spoštovani občani!	NOVO SlOVenijU
Krščanska ljudska stranka
Izvršilni odbor OO SDS Zavrč je v dogovoru z izvršilnim odborom Nove Slovenije - Krščansko ljudske stranke sprejel smernice razvoja za občino Zavrč v mandatnem obdobju 2002-2006, ki so tudi glavne točke volilnega programa obeh
strank na lokalnih volitvah 2002 v občini Zavrč.
Poglavitne točke za volitve 2002 so naslednje:
1.	Ekološko čista in urejena občina je temelj, na kateri lahko gradimo našo skupno prihodnost. V občini je vse preveč divjih odlagališč, ki kličejo po trajni ureditvi tega vprašanja.
2.	V občini Zavrč ima vsaka hiša vodovodno napeljavo, potrebno pa je nadaljevati z asfaltiranjem cest.
3.	Ureditev vprašanja dolga izvajalcem Osnovne šole Zavrč. Ta dolg še vedno zelo močno bremeni občinski proračun, zato je potrebno čim prej pristopiti k rešitvi tega vprašanja.
4.	Izdelava prostorskega načrta v občini Zavrč, ki bo natančno in smotrno urejal rabo prostora, določil obrtno cono in predvidel lokacije parcel za stanovanjsko gradnjo. Cilj tega prostorskega plana je okrepiti gospodarski položaj občine, ohraniti poselitev in videz krajine ter preprečiti negativne demografske trende.
5.	Pristopiti k izdelavi skupne blagovne znamke za določene produkte (npr. vina) in medsebojno povezati pridelovalce vina, da bodo lažje prodajali svoje produkte in bodo bolj konkurenčni na prihajajočem trgu Evropske unije.
6.	Preglednost kriterijev in pravična razdelitev sredstev pri dodelitvi pomoči za odpravo posledic pozebe, suše in toče.
7.	Izdelati finančni in časovni načrt za dokončanje Slomškovega doma.
8.	Obnova kinodvorane v Goričaku in določitev njene namembnosti za določene funkcije. Predlagamo izgradnjo kuhinje, kjer bi lahko bile različne prireditve oziroma slovesnosti (npr. poroke).
9.	Vsem društvom v občini dodeliti sredstva, ki jim pripadajo po zakonu za njihov nadaljni razvoj.
10.	Ustanoviti odbor, ki bo pristojen za izvedbo projekta kabelske televizije.
V upanju na vašo podporo pri uresničitvi tega programa vas prav lepo pozdravljava.
Predsednik OO SDS Zavrč:	Predsednik OO N.Si Zavrč:
Dušan Rojko	Franc Težak
VOLITVE 2002
ZVONKO TEŽAK
Hrastovec 81/a
NEODVISNI KANDIDAT S PODPORO VOLIVCEV ZA SVETNIKA OBČINSKEGA SVETA OBČINE
ZAVRČ
Ker sem odločen, odkrit, pravičen in odgovoren pri opravljanju zaupane funkcije.
Z dosedanjim delom sem dokazal, da si prizadevam za razvoj in lepše življenje v
občini.
Pri odločanju v občinskem svetu se bom zavzemal za nadaljevanje investicij na področju infrastrukture - modernizacija in vzdrževanje lokalnih ceste ter dokončanje začetih projektov (Slomškov dom, ureditev pokopališča).
V okviru finančnih možnosti proračuna si bom prizadeval za razvoj kmetijstva, turizma ter malega gospodarstva v občini in za ureditev športnega igrišča ter razvoj družbenih
dejavnosti in gasilstva v občini.
Predlagatelj: Jože Pasičnjek in skupina volilcev
Zvonko TEŽAK
kandidat za svetnika
ZVONKO POTOČNIK
NEODVISNI KANDIDAT S PODPORO VOLIVCEV ZA SVETNIKA OBČINSKEGA SVETA OBČINE
ZAVRČ
Sem Zvonko Potočnik, dipl. inž. teh. prometa, roj 12.10.1955 in stanujem v Zavrču 9/a, kjer sem si ustvaril dom. Zaposlen sem v Železniških delavnicah v Ptuju.
Da lahko kandidiram za svetnika, je bilo potrebno predhodno dosti narediti. Trdo sem delal in dosti sem pomagal krajanom, da jim je v hišo pritekla voda, da jim je bilo toplo pozimi. Vedel sem, da je biti delaven premalo, zato sem se ob delu izobraževal. Srednjo izobrazbo sem končal 1987 leta, naziv strojni tehnik, letos pa sem diplomiral. Spremljam razvoj občine in verjamem, če bom izvoljen, da bom lahko pripomogel k razvoju občine, kar mi bo tudi v čast. Zelo je važno, kako bo občina izgledala čez pet, deset ali petnajst let in od kod bo črpala denar za svoje delovanje.
Moja vizija - program dela se deli na dva dela, in sicer kratkoročnega in dolgoročnega.
Kratkoročni je: dokončanje Slomškovega doma, razširitev pokopališča, asfaltiranje cest, razširitev nogometnega igrišča in popravilo kinodvorane. Ta dela bi se lahko odvija po določenem vrstnem redu, vzporedno z delovanjem občine. Pri vsem tem je potrebno spremljati programe, ki jih razpisuje država in Evropa in se na njih prijavljati.
Dolgoročno je potrebno: izgraditi industrijsko cono, ki naj ne bi bila v strnjenem naselju, s prihodom obrtnikov bi rešili delno nezaposlenost in to je tudi eden od virov bodočega financiranja občine. Na ta način bi omogočili obrtnikom iz našega kraja, ki imajo dejavnost v drugih občinah, da se preselijo v občino Zavrč. Za mene je zelo pomemben gradbeni načrt občine Zavrč, vedeti kje bomo gradili in dati mladim družinam lokacijo, da si lahko zgradijo svoj dom v domači občini. Zelo važen je razvoj turizma, da se lahko pridelano vino proda doma. Navezal bi stike z uspešnimi ljudmi, ki so tako ali drugače uspeli in v naveden razvoj vključil izobražene ljudi, ki imajo željo kraju pomagati.
Vedno slišim, da ni denarja, saj ga bo vedno manj in sem človek, ki lahko iz zatečenega stanja dosti naredi. Mandat je za štiri leta in pomeni, da so potrebne spremembe, ki prinašajo razvoj v našo občino.
Lep pozdrav!
Predlagatelj: Marjan Prelog in skupina volilcev.	Zvonko Potočnik
Sestavek iz revije Štajerski gasilec
In seveda še skupna fotografija z županom in drugimi gosti
Mesto požara je razdeljeno na tri požarne sektorje ( Sl, S2 in S3 ).
Požarne sektorje vodijo:
-	Sl- Poveljnik OP Zavrč - Skok Branko, VGČ l.st
-	S2- Poveljnik OP Markovci - Mislovič Marjan, VGČ l.st
-	S3- Poveljnik OP Ptuj - Branko Lah, VGČ l.st
Gasilska vaja
Zavrč 2002
Na podlagi letnega načrta gasilskih vaj sta v petek, 27. septembra 2002 Gasilsko poveljstvo občine Zavrč in občine Markovci organizirala gasilsko taktično vajo v počastitev 6. občinskega praznika občine Zavrč. Vaja je bila namenjena skupni vadbi gasilskih enot pri reševanju ponesrečencev in gašenju požara na večjem objektu z večjim številom ljudi, kot so šole, kinodvorane itd.
Potek vaje
Ob 16.55 obvesti občan ReCo, da je prišlo do požara v kuhinji OŠ na Zavrču. Požar je nastal zaradi okvare na plinski postaji in se širi iz kuhinje, ki je v kleti v pritličje. V tem času poteka sestanek učiteljskega zbora v zbornici v prvem nadstropju. Zaradi zadim-ljenosti pritličja ni mogoče priti skozi glavni vhod na prosto.
Še zadnji posvet pred vajo.
ReCo ob 17.00 obvesti o požaru PGD Zavrč. PGD Zavrč se odpravi na kraj nesreče z GV-1( 2 ) in GVC 16/40 ( 4 ). Zaradi domneve razsežnosti požara zahteva poveljnik PGD Zavrč od ReCo dodatno pomoč in sicer:
-	TV - PGD Ptuj z zračno blazino za reševanje iz višin (1+5)
-	GVC 16/40 - PGD Prvenci-Strelci (8 )
-	GV-V1 - PGD Stojnci ( 6 )
-	GVC-16/40 - PGD Stojnci ( 7 )
-	GV - 1 - PGD Markovci ( 12 )
-	GV - 1 - PGD Borovci ( 14 )
-	GV -1 - PGD Nova vas ( 10 )
-	GV - 1 - PGD Bukovci ( 5 )
-	GV - VI - PGD Zabovci ( 13 )
-	GVC-16/40 - PGD Formin ( 15 )
-	GV -1 - PGD Sobetinci ( 9 )
Varen skok iz “goreče šole”
Prvi so bili na prizorišču vaje člani domačega PGD
ŠPORTNO DRUŠTVO ZAVRČ
Nova tribuna že čaka navijače
Nogometna sezona je polnem teku. Igralci pridno trenirajo in žanjejo uspehe, medtem ko drugi pridno delajo in urejajo naše nogometno igrišče. Kot ste lahko opazili, je na igrišču zrasel nov objekt, tribuna za gledalce, ki prejme 160 navijačev. Kmalu jo bomo še pokrili. Poleg tribune pa ne smemo pozabiti na cesto in parkirišče na igrišču, ki je sedaj asfaltirano. Torej ne moremo reči, da se v ŠD Zavrč nič ne dogaja. No, pa poglejmo še malo rezultate naših nogometašev.
Ekipa članov je po 7. odigranih krogih na 8. mestu. Statistika je kar zadovoljiva, glede na to, da smo si zastavili cilj obstati v ligi, torej ne biti zadnji. Od 7. odigranih tekem je ekipa Zavrča dosegla 2 zmagi proti Slovenji vasi in nazadnje zlata vredna zmaga proti lanskemu članu 3. slovenske lige, Gerečji vasi, 3-krat igrala neodločeno z ekipami kot so Ormož, Gorišnica in Rogoznica ter 2-krat nesrečno izgubila na Pragerskem in Vidmu proti Tržcu. O tem veliko več pove tabela.
1.	Ormož	7	5	2	0	14:5	17
2.	Pragersko	7	4	3	0	16:6	15
3.	Podlehnik	7	5	0	2	10:7	15
4.	Skorba	7	3	2	2	17:1 0	11
5.	Gorišnica	7	3	2	2	13:6	11
6.	Gerečja vas	7	3	2	2	13:1 3	11
7.	Mark 69	7	3	1	3	12:1 4	10
8.	Zavrč	7	2	3	2	7:10	9
9.	Slovenja vas	7	1	2	4	7:15	5
10.	Videm	7	1	2	4	6:14	5
11.	Tržeč	7	1	1	5	8:15	4
12.	Dornava	7	0	2	5	9:17	2
Prav tako so 7 tekem odigrali tudi naši mladinci, ki so letos naša nova ekipa. Resda njim ne gre tako dobro kot članom, saj v sedmih tekmah še niso okusili zmage, ampak fantje delajo
in tudi oni bodo nekoč zmagovali. dini lestvice, kar je odlično.
Na koncu imamo še naše mlajše dečke, ki so letos presenetljivo dobri glede na lanske rezultate.Po 16. odigranih tekmah imajo 17 točk, 5 zmag, 2 remija in 9 porazov. Držijo se v zlati sre-
Mi se trudimo, Vi nam pomagajte s tem, da vas bo čim več na naših tekmah.
PB
LOVSKA DRUŽINA ZAVRČ
Tekmovanje za Haloški pokal uspelo
V nizu prireditev v počastitev šestega praznika občine Zavrč je sodelovala tudi naša družina. Tradicionalno smo tudi letos organizirali tekmovanje v streljanju na glinaste golobe za pokal občine. Tokrat je tekmovalo štirinajst ekip iz Zveze lovskih družiti Ptuj - Ormož, lovska družina iz Ljutomera in lovska družina Sv. Hubert iz sosednje Hrvaške.
K odličnemu vzdušju na strelišču je pripomoglo lepo vreme, pa tudi množica gledalcev, ki so vztrajno vzpodbujali strelce vseh ekip.
Z namenom druženja lovskih družin na revirskem območju
Haloz (lovske družine Stoperce, Podlehnik, Žetale, Dravinja, Leskovec, Cirkulane, Zavrč) je vsako leto organizirano tekmovanje z imenom "Haloški pokal". Čast organizacije omenjenega tekmovanja je tokrat pripadla naši družini. Tako smo se v nedeljo, 8. septembra v streljanju pomerili haloški lovci, pokal so si prislužili lovci iz Lovske družine Leskovec. Kot gostitelj smo svojo nalogo dobro opravili, seveda pa si želimo še veliko uspešno organiziranih podobnih prireditev.
Za Lovsko družino Zavrč Anton PETROVIČ, starešina
OŠ CIRKULANE - ZAVRČ
Novo šolsko leto - nov izziv
Spet smo z vami tudi mi - otroci vrtca, šolarji in delavci OŠ Cirkulane - Zavrč. Vseh skupaj nas je 320 otrok v obeh šolah, 55 v obeh vrtcih in 52 zaposlenih. Številna druščina, polna drugačnosti in zato zelo bogata. Vsak od nas pa se trudi prispevati del sebe v skupno celoto, z namenom čim bolje dosegati zastavljene cilje vzgoje in izobraževanja na predšolskem in področju obveznega šolanja.
Morda bo na začetku koga vendarle zanimala statistika tudi malo bolj podrobno, zato naj navedem nekaj podatkov.
Na šoli Cirkulane imamo 9 oddelkov in 2 oddelka podaljšanega bivanja, na šoli v Zavrču pa prav tako 9 oddelkov in 1 oddelek podaljšanega bivanja.
CIRKULANE	ZAVRČ
1/9 - 13 otrok	1/9 - 19 otrok
2/9 - 26 otrok	2/9 - 17 otrok
3/9 -16 otrok	3/9 - 14 otrok
3/8 - 19 otrok	3/8 - 17 otrok
4. a - 21 otrok	4. b - 20 otrok
5. a - 14 otrok	5. b - 18 otrok
6. a - 19 otrok	6. b - 13 otrok
7. a - 19 otrok	7. b - 11 otrok
8. a - 27 otrok	8. b - 17 otrok
SKUPAJ 174 otrok	SKUPAJ 146 otrok
V Cirkulanah je v oddelku od 1. do 3-leta 11 otrok, v oddelku od 3. leta do vstopa v šolo 21, v Zavrču pa trenutno 5 otrok v skupino od 1. do 3- leta in v
starejši skupini 18.
Že kar nekaj aktivnosti iz Letnega delovnega načrta OŠ Cirkulane -Zavrč za šolsko leto 2002/03 smo izvedli, prav tako strokovni delavci iz svojih letnih delovnih načrtov, gotovo pa ne bom rekla narobe, če zapišem, da je na začetku šolskega leta največ skupne pozitivne energije bilo vložene v predstavitev projekta „Vsi različni, vsi enako vključeni", ki smo ga pripravili in izvajali v šolskem letu 2001/2002, v letošnjem šolskem letu pa v Zavrču predstavili ob dnevu šole, ki ga vsako leto slavimo v sklopu praznovanja ob občinskem prazniku. V Cirkulanah je bil projekt predstavljen ob praznovanju 222. letnice šole v juniju.
Živimo v demokratični družbi, ki sprejema in upošteva dejstva, da smo ljudje
različni in, da smemo vsi biti drugačni. Vsi naj bi se zavzemali za spoštovanje, razumevanje ter sprejemanje vsakršne drugačnosti.
Današnja šola na sodoben način uresničuje pomembno poslanstvo v družbi, izobražuje vse otroke ter jim tako odpira pot v življenje, uči pa jih tudi sprejemati različnost kot nekaj vsakdanjega in tako bogati življenje vseh otrok.
Učencem želimo približati svet drugačnosti, ki ga bodo zmožni humano sprejemati le, če ga bodo poznali. Ob takem spoznavanju bodo oblikovali drugačen odnos do življenja in vrednot. Vsakršno drugačnost naj bi sprejemali z dobrohotnostjo in tako napredovali k lastni zrelosti, k lastni duhovni rasti.
Otroci si šele oblikujejo svoj odnos do sveta in družbe okrog sebe. Ob primernih izkušnjah in znanju bodo izoblikovali realen in pozitiven odnos do drugačnosti, ki bo ostal tudi, ko bodo odrasli.

ne sorte”, ostali oddelki razredne stopnje so naslovili projekt kar z besedo Drugačen, o cerebralni paralizi so se pogovarjali v 5. razredu, o rasizmu in nestrpnosti do drugačnih v 6. razredu, v 7. razredu so izdelovali trstenke ter se pogovarjali o pomenu glasbe za duševno zdravje, v 8. razredu pa so obravnavali problematiko gluhih in naglušnih ter se naučili tudi nekaj kretenj znakovnega jezika za sporazumevanje z gluhimi. V Zavrču so bile teme v vrtcu in „devetletkarji" enake, v ostalih oddelkih razredne stopnje so teme naslovili z Ostanimo zdravi, Prijazni učenci in prijazni razredi, Kako nam nesreča spremeni življenje, v 5. razredu so obravnavali prosti čas, v 6. razredu praznovanja, v 7. razredu slabovidnost in slepoto, ter v 8. razredu različnost kultur, s poudarkom na Aziji.
Upam, da ste ob naštevanju tem zaznali široko paleto različnosti, drugačnosti, s katero smo se ukvarjali.
V	Zavrču smo bili še dodatno veseli, da so se v naš program predstavitve projekta vključili tudi člani glasbeno -plesne skupine Slepi potnik iz Zavoda za slepo in slabovidno mladino iz Ljubljane, ki so v svojem nastopu zelo občutno in nazorno prikazali življenje slepih in slabovidnih, prav tako pa smo bili počaščeni, da so v programu sodelovali tudi člani Društva Sonček - društvo za cerebralno paralizo iz Ptuja. Obe skupini sta nas zelo obogatili.
V	pripravi na izvedbo projekta ter pri
pripravi predstavitve, razstav, pogostitve..., so sodelovali in nam pomagali mnogi drugi, ki smo se jim na priredi tvi ali pisno zahvalili, vsem pa se še enkrat zahvaljujem za vso pripravljenost in pomoč.
Naj zaključim z mislijo, ki sem jo prebrala v gradivu na enem od delovnih srečanj z ravnatelji, bila mi je všeč, zato sem jo zapisala in jo podarjam tudi vam.
„Veliko dejanje ni spremeniti svet, temveč z lepoto srca in toplim nasmehom spremeniti slehernega človeka."
Ravnateljica Diana Bohak-Sabath
Za oblikovanje pravilnega odnosa do drugačnosti je zelo primeren prav model projektnega učnega dela.
V našem projektu smo želeli odgovo riti na nekaj vprašanj, ki naj bi razjasnila, da je drugačnosti nešteto, da to niso le invalidnosti. Projekt nam je vsem ponudil priložnost, da storimo še kaj več v smeri prijateljskega razumevanja drugačnih ljudi in drugačnosti in nekaj tudi za svoje duševno zdravje. V njem smo bili dejavni vsi - vsi otroci obeh šol in vrtcev in vsi zaposleni.
Celotna klima našega zavoda je prežeta s to miselnostjo in menim, da je prav, da predstavim projekt v celoti. V Cirkulanah so v vrtcu in ..devetletkarji" delali na temo z naslovom “Tudi raček je našel srečo” in “Veveriček poseb-
Foto: T. Mohorko (ob dnevu šole
ENI IMAJO OČI, A NE VIDIJO, DRUGI PA VIDIJO ALI ZREJO TUDI NEVIDNE STVARI (A. Trstenjak)
Zadnji delavni petek pred prvomajskimi počitnicami so na naši šoli izvedli projekt z naslovom: Vsi drugačni - vsi enako vključeni in duševno zdravje. Učenci 7. b razreda smo si izbrani temo o slepoti in slabovidnosti, saj se nam je zdelo, da bi o tej temi lahko zvedeli veliko novega. Da pa bi dobile informacije iz prve roke, smo povabili v goste člane društva slepih in slabovidnih na Ptuju. Z veseljem so se odzvali našemu povabilu.
Obiskali so nas trije člani s spremljevalko, med njimi je bil tudi naš domačin, gospod Danček iz Zavrča, sosed našega sošolca Mitja Kojca. Med tem ko smo čakali goste, nam je razredničarka prebrala odlomek iz knjige Tema ni en črn plašč, ki pripoveduje zgodbo o fantu, ki je oslepel zaradi petard. Gospod Danilo nam je lepo in zanimivo predstavil življenje slepih, življenje v temi. Pripovedoval je kako živijo, o občutkih, seznanil nas je z Brajevo pisavo, pisalnim strojem, pa z drugimi pripomočki in igrami za slepe (karte, šah, človek ne jezi se, ura ...). Tudi sai smo se preizkusili v kartanju, šahiranju in orientaciji. Da bi bili občutki pristnejši, smo si oči zavezali.
1Juuuuuuv BuLcvv&o/ go /jwdtoXai /Wimw. jv /juJy rrrdadičllov'-
'SojOJ jv tWJ /TbOTH/O/ AJ7 £jO%chl/
AMA}tdj^jy vptA/ci/. VZv 'Xxml£v mj /bcr /CaAaUsu, dxx/
(uvvtALicii/ /KAdzAjo'.	&U bodo* A-ffiafaj.
Jftkga, zcW zmxvnvx/ u^/ruiU, daj f
/nčL^movn^iž/	od) vdsdhj-
VU/ rwueAA>Gž/ • ki/ /TVXtuci£e/
&y topkcr nw. BU/ je/ /MiiMt/iV /Vrv /osamdjun/. MojjML fa ki/ mvnz>^(y Ze^uiv /Ji/vojOu. Bbait/ /dzvrv /^j /ULCu/noIz A/tv	/WAA^uyvoiy km
/JTHAzJUAkJL/ .Vo/J&lj jjb	/ŽVIkJo
A<y Ajjcu /judblo /j\x>JuVxb. tMM/ A>Uy /m/ ImI Aa/m/.
Sanclm	’
Dobili smo tudi nekaj napotkov, kako lahko slepemu ali slabovidnemu pomagamo. Naša sošolka Maja Pečovnik je zapisala: "Sama si življenja v temi ne znam predstavljati. Ne vem, oh, kako bi se sprijaznila s tem, da ne bi več
B KAJ EVA			ABECEM				
a	b	G		G	d	e	
e •	© •	e	©	© •	• e		
	© •	•			©		©
							
f	g	h		i	j	k	
© e	© ©	©		©	• ©	©	•
©	© ©	©	©	©	e o		
						©	•
t	rn	n		o	P	r	
©	@ ©	©	©	©	© ©	©	
e			©		© •	©	©
© ■	©	©		® •	© •	©	
5	5	t		U	v	z	ž
• ©	© •		©	© ■	e .	©	©
©	■ ©	©	©		©		© © •
© •	©	©		0 ©	© ©	©	© © ©
videla svojih prijateljev, družine, in stvari, ki jih imam rada. Slepi se morajo znajti sami, v mestu, stanovanjih, uradih, na cestah, skratka povsod v življenju, a vendar v temi. Kamorkoli se obrnejo, povsod tema, pa vendar ohranjajo veselje, voljo in optimizem. Občudujem jih, ker se ne predajo, ker ostanejo trdni. Imajo veliko prednost pred nami, ki vidimo. Ne vidijo z očmi, pa vendar gledajo. Gledajo z rokami in s srcem, kar je največja in najlepša lastnost človeka."
OBA SVA ENAKA
Nebesna modrina, dreves zelenina, enaki sla tebi,kakor sta meni.
Oba sva enaka, slepa oba.
Ne vidiva mehke sinjine nebesa, ne vidiva pisane mavrice loka, razlike na njih ni ne zate ne zame.
Oba sva enaka, slepa oba.
Koža ti čma je, meni je bela,
a vendar tuja je nama razlika.
Oba pač enaka sva. slepa oba.
Ko še vsi drugi bi, slepi bili,
različna ne zdela bi ti se in jaz.
Da vsi smo enaki, spregledali bi.
R.Lesie.
avstralski pesnik
Hujša je slepota srca kot razuma!
Kamen ali dragulj sta za slepce enaka (angleški)
Kdor ima hudobne oči, gleda raje v temo kot v svetlobo. (nemški)
S slepim se ne pogovarjaj o cvetju (turški)
Čas, ki nam je bil namenjen je mineval kar prehitro. Ob koncu smo se jim zahvalili za obisk s skromno pozornostjo. Tudi gostje so bili veseli povabila in ob koncu nam je gospod Danilo, ki je popolnoma slep zaradi bolezni že devet let obljubil, da nas bo v kratkem obiskal in to kar s kolesom. Nismo verjeli, saj smo si slepega lahko predstavljali le ob palici ali psu vodniku.
Pa vendar nas je teden pred počitnicami res presenetil obisk s posebnim kolesom-dvosedom. Tudi mi smo se lahko poskusili peljati. Ob koncu smo si zaželeli vesele in varne počitnice, ter si obljubili, da se še kdaj srečamo.
Sedmošolci
KULTURA PO ZAVRŠKO
oder nad asfaltnim plesiščem, zadaj temni oblaki in spredaj proti zahodu nenavadna večerna svetloba.
Namesto bogate zakuske in ansambla mladih glasbenic smo se člani kulturnega društva povezali s planinci in se odpeljali v začetku julija na skupno potepanje po Pomurju. Pot nas je vodila na Staro Goro, kjer smo si ogledali vetrni mlin in etnografski muzej, potem na Kapelo, Janžev Vrh, v Radence, kjer so se eni odločili za spust s čolnom po Muri do Babičevega mlina, drugi pa smo ostali v avtobusu, ki nas je odpeljal do mlina. Lep spomin je ostal na ta prvi izlet kulturnega društva, saj se je slišalo veliko lepih domačih pesmi.
Za 6. občinski praznik smo pripravili Večer pesmi in plesa. Posebej smo
Nekako v senci športnega, gasilskega, turističnega in še katerega društva deluje tudi kulturno društvo. Njegova dejavnost ponavadi ni tako glasna, da bi odmevala po Hrastovcu, Dubravi in še kje. Tiho se hrani od obljub, da bo tudi za kulturo prostor najden, če ne zdaj, pa kdaj pozneje in bog ve kje. Dobra stara kulturna dvorana, nekoč kinodvorana, pač ni moderna, zanimiveje je ob koncu septembra prezebati na prostem ali v nekakšnem šotoru brez plesnega poda in še česa.
KUD Zavrč si je v februarju na občnem zboru napravil načrt za delo v tem letu: pripravil bo razne prireditve, oblekel člane sekcij in izdal kaseto s pesmimi domačih pevcev.
Do sedaj nam ni uspelo izdati le avdiokasete, a so pesmi že posnete.
Ob koncu maja je predsednik KUD-a Slavko Osterc iz Veržeja, g. Janez Ferenc pripeljal skupno, moški zbor, trio Zadnji moment in folklorno
skupino pod oddajnik na Velikem Vrhu. Pri kleti Kristine in Milana Fostnarič so nam predstavili četrto pesniško zbirko Moč spomina Marijana Brunca. Ambient je bil čudovit: naravni
ponosni, da smo pritegnili otroško folklorno skupino v naše društvo in da se bo odslej lahko oblekla v narodne noše svetlejših barv. Za glasbeno spremljavo skrbi Peter Vesenjak mlajši. Lepa hvala gospe Danici Zelenik za ves trud!
Tudi ljudske pevke so dobile nova oblačila za nastope. Pri tem je pomagala občina z donatorstvom gospoda župana. Lepo je videti, da se v delo društva vključujejo tudi mladi po svojih močeh.
Pri delu smo se povezali s KUD-om iz Veržeja in tudi s tamburaši iz sosednje Cestice na Hrvaškem, kar nas posebej veseli.
Naj se ne uresniči županova napoved, da bo obnova kulturnega doma na zadnjem mestu! Kultura je bila letos nagrajena s priznanjem in plaketo.
Predsednica KUD-a Terezija Majcenovič
RDEČI KRIŽ SLOVENIJE, OBČINSKA ORGANIZACIJA ZAVRČ
Krvodajalska akcija in priznanja krvodajalcem
V nizu prireditev ob 6. občinskem prazniku v občini Zavrč je sodelovala tudi Občinska organizacija RK Zavrč. Organizirali smo krvodajalsko akcijo, 10. septembra, katere se je udeležilo osemnajst občank in občanov. Veseli smo bili tako številčne udeležbe in podatka, da je bilo kar nekaj tistih, ki so prvič darovali kri. Vsem krvodajalce se iskreno zahvaljujemo tudi v imenu tistih, ki jim bo prejeta kri povrnila zdravje ali rešila celo
življenje. Pričakujemo, da bo nas na naslednji akciji še več.

V zadnjih dveh letih organiziramo po opravljeni akciji še ogled kake gospodarske družbe, kulturno-zgodovinske ali turistične znamenitosti. Tokrat smo bili na obisku v Družbi Radio-Tednik Ptuj, kjer so nas prijazno sprejeli in do potankosti "nasitili" našo radovednost. Ogledali smo si prostore, v katerih nastaja časopis Tednik, posebej zanimivo pa je bilo spoznanje, kako nastaja radij ski program. Po ogledu studia smo ugotovili, da si je vsak predstavljal to nekoliko po svoje, pogosto kot veliko dvorano, polno aparatur in opreme, a v resnici smo se lahko prepričali, da vse situacije obvladuje sodoben računalnik. Za možnost ogleda časopisne in radijske hiše in nova spoznanja ter prijetno doživetje smo bili zelo hvaležni.
Na osrednji proslavi 6. občinskega praznika smo podelili priznanja krvodajalkam in krvodajalcem, prejeli pa so jih:
Za 5-krat darovano kri: Frančka Bolčevi iz Hrastovca, Kristina Kokot iz Hrastovca, Gordana Kumer iz Hrastovca, Renato Petrovič iz Hrastovca in Marijana Težak iz Turškega Vrha,
Za 10-krat darovano kri: Gordana Kumer iz Hrastovca, Hedvika Mislovič iz Hrastovca in Stanislav Škrinjar iz Turškega Vrha,
Za 15-krat darovano kri: Štefka Kornet iz Pestik, Franjo Kumek iz Goričaka in Stanislav Škrinjar iz Turškega Vrha,
Za 25-krat darovano kri: Terezija Zebec iz Hrastovca je dobila priznanje in plaketo,
Za 35-krat darovano kri: Ivanka Fajfar iz Turškega Vrha in Silvo Furman iz Gorenjskega Vrha,
Za 50-krat darovano kri: Branko Ivančič iz Hrastovca, ki je prejel priznanje in zlato plaketo.
Na dan krvodajalske akcije je Kristina Kokot praznovala svoj 50. rojstni dan in v OO Rdečega križa Zavrč so se spomnili tudi nanjo. Foto: TM
Z darovanjem te plemenite tekočine za sočloveka, ko ga napade bolezen ali je ogroženo celo življenje, izkazujejo krvodajalke in krvodajalci svojo humanost in čut za pomoč drugim. V OO RK Zavrč smo ponosni na te naše soobčane in se jim še enkrat zahvaljujemo za njihovo humano dejanje.
Predsednica OORK Vida Milunič
TURČANOVA KLET ODPRTA ZA PRIJATELJE IN PREIZKUŠEVALCE DOBRE KAPLJICE
Janžekovičevi - znova odlični gostitelji
Na zdravje! - pravita gostitelj vinar Konrad Janžekovič in njegov šolski kolega Alojz Vesenjak, pred leti tudi državnozborski poslanec
Družina Janžekovič se že nekaj let uspešno ukvarja z vinogradništvom in vinarstvom, v družini pa so še posebej ponosni na staro - blizu 300 let staro vinsko klet. In prav v vinski hram so Janžekovičevi v prvih septembrskih dneh (letos že četrtič) povabili prijatelje, znance, ljudi dobre volje in poznavalce odličnih haloških vin.
V vabilu je pisalo, da vabijo med pojoče klopotce, v vinograde s sladkim, zorečim grozdjem, na vinsko pokušnjo. Tudi to pot so jo obogatili z nekaj dobrotami iz domače kuhinje. Trije sočni dnevi so bili med haloškimi goricami kot nalašč primerni za druženje s prijatelji od vsepovsod, kajti povabilu so se odzvali tudi ljudje iz Gorenjske in Primorske, ki
jih sicer pot v ta haloški konec ne pripelje prav pogosto. V kleti so Janžekovičevi v pokušnjo ponudili prav vsa svoja vina blagovne znamke Turčan, tudi tista vrhunska in tista že nekoliko star: suha, polsuha, posladka, sladka vina, ob belih vin pa so ponudili še modri pinot, ki je prav tako nekaj posebnega s Turškega Vrha in prvič v dneh odprtih vrat dali v pokušanje tudi letnik 2001. Vinar Konrad, ki ima z degustacijami že
mnogo izkušenj, med vini ni delal izbire, saj pravi da so mu vsa enakovredna in vsa ceni, če pa bi odločal med sortami, bi prav gotovo bil v prednosti laški rizling, ki ima v sebi vso bogastvo, pravi gostitelj.
Čas trgatev je bil v dneh, ko so bili na obisku pri Janžekovičevih v Turškem Vrhu, že pred vrati, in obeti dobri, sicer pa smo se kaj hitro prepričali, da bo
trgatev tudi pri njih zavlekla v oktober, ki sicer pridejo na vrsto za trganje pozne sorte.
VINU SE POSVEČAJO Z LJUBEZNIJO IN ZNANJEM
Janžekovičevi radi povedo, da žlahtno grozdje pridelajo z ljubeznijo in znanjem, potem ga donegujejo v vrhunska vina normalnih in posebnih (predikatnih) trgatev,
pot je dolga in naporna, vinogradnika in kletarja pa to spremlja kar celo leto.
Tudi vina so si navsezadnje različna, v njih odseva značilnost kraja, kjer je bilo pridelano, pomembni so ljudje, ki ga negujejo in naredijo odličnega, pa tudi navade in običaji nekaj veljajo, skratka -vina prepoznamo po nečem lepem, kar pa je še dandanes težko razložiti.
Pa na zdravje in dober letnik 2002!
Tekst: TM , foto: RŠ
NOVE PRILOŽNOSTNE ZNAMKE POŠTE SLOVENIJE
Šahovska olimpiada 2002 na Bledu na dveh priložnostnih znamkah Pošte Slovenije.
Na znamkah sta predstavljeni dve izmed mnogih del slikarja Matije Jama, najdoslednejšega impresionista iz znamenite četverice slovenskih slikarjev tega obdobja.
PRISTNA HALOŠKA TRGATEV V KORENJAKU PRI BRATUŠEVIH, PO DOMAČE GAVEZOVIH
Ko Šved in Švedinja v gorico gresta ...
Takole bi morda lahko pričeli malo nenavadno pripoved o tem, kako so se Švedi znašli med vinorodnimi griči Korenjaka in pri Bratuševih trgali grozdje. Dogodek je resničen in je pustil lepe spomine, še posebej Skandinavcem, ki so bili prvič v Halozah, prvič pa sploh trgali grozdje, pili odličen rumeni muškat in jedli zares domače jedi. Pristno haloško trgatev so jim pripravili Turistično društvo Zavrč, Planinsko društvo Haloze, sekcija Zavrč, dogodek pa uvrstili v program prireditev ob letošnjem 6. prazniku občine Zavrč.
Ves dan sta jih, ob sicer ne preveč napornem delu, spremljala pesem završkih ljudskih pevk in pevcev vokalne skupine Trta, pa harmonika Martina Tetičkoviča in gostoljubnost Bratuševih, opoldan pa se je v Korenjaku oglasila (že drugič letos) vinska kraljica Tjaša Koroša in s svojim obiskom očarala prijetne Švede. Dan je bil lep, sončen, turisti so se v Korenjaku zadržali do večera, ob trgatvi pa so imeli priložnost spoznati še delo v stari preši, pa v kleti, kar so Bratuševi z velikim veseljem razkrili svojim gostom in jih v Haloze še povabili.
Vse skupaj je izgledalo prav domače, delo je dobro potekalo ob pomoči gostiteljev trgatve - družine Bratuša, še posebej mladega gospodarja Dušana, ki se je med Švedi odlično znašel in poskrbel, da so imeli vse pri roki in da je trgatev bila izpeljana po stari haloški navadi. Na Korenjak so se turisti iz Švedske pripeljali s Certusovim busom oldtajmerjem in že takoj ob prihodu doživeli prijazen sprejem domačinov, s pesmijo in stiski roke seveda. Pozneje smo izvedeli, da so Švedi nekaj dni bivali na Ptuju v hotelu Mitra in se potepali po bližnjih vinorodnih krajih, predzadnji dan pa so imeli še to priložnost, da se preizkusijo v vlogi trgačev grozdja in s seboj odnesejo kak sladek grozd, kar so na koncu tudi štorih.
Tekst in foto: Tatjana Mohorko