Torek: Tednikov kopalni dan | Turizem Portorož Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem parku Term Ptuj vsak torek do vključno 16. decembra 2014. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni _in_se_ne_seštevajo._ Ptuj prvi v konkurenci ¡K 13 srednjih mest O Stran 25 Kronika Ptuj • Veliko izvidov relativno patoloških O Stran 28 Ptuj, petek, 14. oktobra 2014 letnik LXVII • št. 81 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,10 EUR Štajerski KOPALNIC Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90 CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE -- OBNOVE KOPALNIC - Podravje • Kdo bodo zmagovalci zadnje runde Vikend napetih dvobojev Danes., priloga aktivna starost Spodnje Podravje Cerkvenjak • Vrtec v boju za veliko arhitekturnih nagrad O Stran 8 Foto: Črtomir Goznik Brez dvoma bo ptujski boksarski as Dejan Zavec - Mister Simpatikus - v petek zvečer v mariborski dvorani Tabor poskrbel za spektakularno borbo v ringu. Prav tako ni dvoma, da bo zanj držalo pesti in navijalo ogromno njegovih oboževalcev. V nedeljo pa bo tudi zadnja »runda« drugega kroga letošnjih lokalnih volitev v šestih občinah na območju upravnih enot Ptuj, Lenart in Slovenska Bistrica. Da je letos na Ptuju, pa tudi v nekaterih drugih občinah, potekala ena najbolj nizkotnih volilnih kampanj s številnimi diskreditacijami županskih konkurentov, ni nova ugotovitev. Kdo bo zmagovalec zadnje runde dvoboja, kdo si bo nadel župansko lento v Ptuju, Lenartu, Gorišnici, na Destrniku, v Makolah in Poljčanah, bo, vsaj neuradno, jasno že v nedeljo zvečer. Šport Boks • Za prevlado v Evropi gre Z> Stran 15 škodo plačnikov O Strani 2 in 3 Bo Mariborski vodovod upravljavec stanovanj v Lenartu? Strani 8 in 9 Kmetje bi radi gradili brez omejitev O Strani 10 in 11 2avii¡i!a¡2K£ HHnimS i: i iz iT! Strani 4 do6 2 Štajerski Aktualno petek • 17. oktobra 2014 Slovenija, Ptuj • Revizija v Domu Ptuj razkriva sistemsko nepravilnost o standardih oskrbe v socialno ■ V I I I Y ■■ Izračuni narejeni cez palec in Skupna služba za notranjo revizijo (SSNR) Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) je po sklepu resorne ministrice letos. Končno poročilo je bilo sestavljeno 16. septembra. Izsledki revizije kažejo na vrsto nepravilnosti in pomanjkljivosti - tako na Revizorji so pod drobnogled vzeli obračunavanje in oblikovanje cen socialnovar-stvenih storitev ter kratkoročno posojilo Doma Ptuj zavodu Prizma Ponikve. Zanimali so jih tudi prevrednotovalni odhodki iz poslovnega leta 2013, prihodki iz tržne dejavnosti, upoštevanje določil zakona o javnem naročanju pri naročilih male vrednosti ter dolgoročne časovne razmejitve. Storitve iz dejavnosti ne bi smele biti tržne narave Po ugotovitvah SSNR je Dom Ptuj prihodke od opravljanja tržne dejavnosti za leto 2013 izkazal previsoko. Storitve v cenikih niso jasno ločene na osnovno oskrbo in Uvodnik dodatni obseg storitve ter tržno dejavnost. »Primerjava poslovanja v letih 2012 in 2013 pokaže, da se je v letu 2013 ponudba storitev iz javne dejavnosti zmanjšala, povečala se je ponudba storitev tržne dejavnosti. Enaka storitev je na primer enkrat šifrirana kot dodaten obseg oskrbe (javna služba), drugič kot tržna dejavnost,« navajajo revizorji in dodajajo, da je nejasen tudi izračun cen. »Kalkulacij cen posamezne storitve nismo prejeli.« Storitve, kot so dodatno čiščenje sobe, večkratno pre-stiljanje postelje, pomoč pri osebni higieni ali prinašanje hrane v sobo, spremstvo in še nekatere druge, se po mnenju SSNR uporabnikom ne bi smele zaračunavati kot tržna dejavnost, pri kateri Dom uporabnikom po 22-odstotni Narobe svet ali narobe ljudje? Ker mi nerazumni dogodki v drugem krogu lokalnih volitev obračajo želodec, se izogibam razglabljanju o tej in še kakšni na silo napihnjeni politični temi. Imamo namreč cel kup resnejših tem, ki so že ali pa bodo slej ko prej doletele tudi nas, navadne smrtnike. Ena teh je zagotovo revščina, v kateri živi vse več Slovencev. Že skoraj 15 odstotkov jih mora preživeti pod pragom revščine. Skrbi me, saj se število sodobnih revežev še naprej povečuje. Dobrih 20 odstotkov Slovencev že sedaj živi z visokim tveganjem socialne izključenosti, če ne bi šteli socialnih transferjev, bi bila stopnja tveganja revščine že 25-od-stotna, kar pomeni četrtino nacije. Če pa odštejemo še pokojnine, pa se stopnja zviša na 42 odstotkov; bo torej na socialnem udaru kmalu polovica državljanov? Nekateri so že tako obubožani, da si ne morejo privoščiti niti bančnega računa, kamor bi jim nakazovali tistih 280 evrov socialne pomoči, za golo preživetje. Toliko v premislek ob današnjem svetovnem dnevu revščine. Skrbi me tudi, ker se v Sloveniji rojeva premalo otrok, ki bi lahko nekoč skrbeli za ostarele starše. Epidemija staranja je že pred leti zajela tudi nas, pa nihče ne ukrepa. Premoremo le 300.000 otrok in 3 60.000 starejših od 65 let, čez šest let pa naj bi bil že vsaki peti Slovencev starejši od 65 let. Da ne govorimo o povečevanju starosti. Že danes imamo več kot 90.000 starejših od 80 let, vse več pa je tudi 90- in stoletnikov. Da, kmalu se bo marsikomu življenje krepko obrnilo na glavo. Pa se še nam niti iz krize ni uspelo iztrgati, kot je to uspelo nekaterim razvitejšim evropskim državam. Poleg tega javni dolg še naprej strmo narašča, stopnja brezposelnosti pa se niža prepočasi, da bi lahko ponovno oživili gospodarstvo. To so teme, resne teme, s katerimi bi se morali ubadati, saj gre za preživetje. Ne pa, da še naprej vlečemo vsak na svojo stran in se dokazujemo z verbalnimi in še kakšnimi delikti. Ni izključeno, da se nam lahko zgodi še tretja kriza. In kako bo potem? Bodo tisti, ki to še vedno počno, sploh še imeli kaj krasti? Prepričan sem, da so bolj kot narobe svet za krizo pri nas krivi narobe ljudje. M. Ozmec Za več kot milijon evrov premalo plačanega davka... Na dokumentu pa oznaka davčna tajnost! V uredništvu Štajerskega tednika razpolagamo z informacijo, da je davčni nadzor v Domu upokojencev Ptuj ugotovil za več kot milijon evrov premalo plačanih davkov od dohodkov pravnih oseb (DDPO). Premalo plačan DDPO naj bi Dom po naših informacijah že poravnal. V zvezi s tem smo direktorici Kristini Doki nedavno posredovali dve vprašanji: 1. Ali drži informacija, da je davčni nadzor ugotovil več kot milijon evrov premalo plačanega DDPO? 2. Ali drži informacija, da je Dom upokojencev Ptuj znesek premalo plačanega DDPO že poravnal? Odgovor, ki smo ga prejeli od direktorice Doklove, se glasi: »Dokument, ki smo ga prejeli, ima oznako »davčna tajnost«, zato vam na vaše vprašanje ne moremo posredovati odgovora.« Čeprav ima dokument oznako davčna tajnost, smo ga uspeli pridobiti na vpogled. Natančne vsebine sicer za zdaj ne bomo objavili. Lahko pa z gotovostjo zapišemo, daje davčni nadzor ugotovil za več kot milijon evrov premalo plačanega davka. A direktorica Doklova o tem zaradi varovanja davčne tajnosti sploh noče govoriti. Čeprav bi lahko, saj ji zakon kot odgovorni osebi v zavodu to dovoljuje. Z njenim dovoljenjem se lahko razkrijejo domala vsi podatki o poslovanju, razen informacij, ki se nanašajo na varstvo osebnih podatkov. Zgoraj zastavljeni vprašanji smo Doklovi poslali še enkrat. Odgovorila je naslednje: »Ponovno poudarjamo, da nadzor ni ugotovil oškodovanja premoženja in ne utaje davkov.« Po oškodovanju premoženja in utaji davkov je sploh nismo spraševali. Spraševali smo jo, ali je Dom plačal premalo davka. Če bi veljalo, da v inšpekcijskem zapisniku Finančne uprave ni navedbe o premalo plačanem davku, bi direktorica sebi v bran dokument najbrž z veseljem in transparentno pokazala javnosti. Kar bi kljub oznaki davčna tajnost kot odgovorna oseba v zavodu smela narediti. Tako nam je potrdila tudi Finančna uprava RS. stopnji neupravičeno obračuna tudi davek na dodano vrednost. Po mnenju MDDSZ gre pri vsem naštetem za dodaten obseg storitev, ki se obračunavajo po Pravilniku o metodologiji za obračun cen socialnovarstvenih storitev in ne kot tržna dejavnost - kot je to praksa v Domu Ptuj. Tudi prihodki, ki jih uporabniki plačujejo za dodatno porabljeno električno energijo, če ima stanovalec v sobi radio, hladilnik, ventilator, radiator, se po mnenju MDDSZ ne bi smeli šteti med tržno dejavnost, kot je to praksa v Domu Ptuj, ampak med prihodke dodatne nadstandar-dne opreme v sobah (torej javna služba). Prihodki iz tržne dejavnosti za leto 2013 bi po mnenju revizorjev prav iz tega in še nekaterih drugih razlogov morali biti izkazani v manjšem znesku. Plačujejo nekaj, česar ne uporabljajo Pri mesečnem obračunu za bivanje v Domu in uporabo storitev je revizija odkrila več nepravilnosti. Po mnenju revizorjev so uporabnikom med drugim nepravilno zaračunani stroški telefona. V nekaterih primerih so odkrili, da naj bi se nekatere storitve zaračunavale večkrat, kot so bile dejansko opravljene ali pa sploh niso bile opravljene. Iz poročila je razbrati, da se uporabnikom zaračunava nekaj, česar sploh ne uporabljajo. Revizorji so zasledili, da se cena neke storitve na obračunu ne sklada s ceno na ceniku. V nekaterih primerih so obračuni tudi v neskladju s sklenjenim Dogovorom (po- godbo) med uporabnikom in ustanovo. Vodstvo Doma Ptuj je revizorjem na vse ugotovljene nepravilnosti in neskladja podalo odgovor in predložilo dodatna dokazila. A revizorji so v poročilu večkrat zapisali, da tudi iz dodatno predložene dokumentacije ni razvidno, da bi bile uporabniku zaračunane storitve dejansko tudi opravljene. Revizorji so zapisali, da naj bi bile evidence, ki jih je Dom posredoval kot odgovore na ugotovitve oziroma osnutek revizijskega poročila, samo kopije že predhodno posredovanih evidenc, na katerih so naknadno pridobljeni podpisi. Vodstvo Doma naj bi revizorjem predložilo tudi evidence, ki z nekaterimi dotičnimi primeri nimajo nobene povezave. Iz tega je moč razbrati dvom revizorjev v verodostojnost nekaterih posredovanih dokumentov. »Dom Ptuj za dodatno Foto: Črtomir Goznik V Domu Ptuj se po ugotovitvah revizije uporabnikom zaračunavajo storitve, za katere sploh ni nujno, da so jim bile nudene oziroma izvedene. Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,00 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 17. oktobra 2014 Aktualno Štajerski 3 varstvenih zavodih na škodo plačnikov Anje Kopač Mrak v Domu upokojencev Ptuj (Domu) izvedla izredno revizijo poslovanja za obdobje od začetka leta 2013 do 31. maja strani Doma kot tudi na strani MDDSZ oziroma organa v njegovi sestavi, Direktorata za socialne zadeve. Foto: Črtomir Goznik Ker MDDSZ standardov oskrbe (od leta 2008 do danes!) ni potrdil, imajo socialnovarstvene ustanove za definiranje cen in programov oskrbe ogromno manevrskega prostora in jih lahko prirejajo precej po svoje. opravljene storitve dosledno ne vodi ustrezne evidence, zaradi česar v posameznih primerih niso razvidni vrsta opravljene storitve, izvajalec in prejemnik storitve ter čas opravljanja storitve. Pri zaračunavanju cen dodatnih storitev ima Dom Ptuj za enake storitve sprejetih več cenikov, ki med seboj niso usklajeni,« so zapisali v SSNR in med drugim Domu podali priporočilo, naj pri sklepanju dogovorov (pogodb) z uporabniki in dodatkov k dogovorom upošteva predpise s tega področja. Standardi oskrbe nedorečeni, posledica popolna anarhija Na ravni države standardi za izvajanje posameznih vrst oskrbe za področje institucionalnega varstva starejših in varstva posebnih skupin odraslega prebivalstva niso sprejeti. Predlog standardov je Skupnost socialnih zavodov Slovenije pripravila že leta 2008, ga sprejela na uprav- v najkrajšem možnem času. Do takrat se predloga standardov Skupnosti iz leta 2008 ne sme uporabljati niti kot javno sprejetih meril na področju socialnega varstva pri nude-nju oskrbe v domovih niti pri izvajanju kakršnihkoli nadzorov. Zaradi neustrezne pravne podlage si torej lahko social-novarstvene ustanove cene prilagodijo »malo po svoje«. O posojanju denarja Zavod Prizma Ponikve je avgusta letos dobrih 475.000 evrov izposojenega denarja Domu Ptuj v celoti povrnil. Pri postopku posojanja denarja je bilo pri posojilodajalcu, posojilojemalcu in Di-rektoratu za socialne zadeve odkritih več nepravilnosti. Revizija pravi naslednje: »Posojilo Doma Ptuj zavodu Prizma Ponikve ni bilo izvedeno v skladu z veljavno zakonodajo.« Odločitev o odobritvi posojila je bila sprejeta z vednostjo ustanovitelja. Dokazila, da bi o posojanju denarja odločal tudi svet zavoda Dom Ptuj, revizorji niso prejeli. Vodstvo Doma se brani s pojasnilom, da pravna osnova, ki bi posojanje denarja med dvema zavodoma prepovedovala, ne obstaja. Na Direktoratu pa pojasnjujejo, da zavod Prizma Ponikve brez najema posojila pri Domu Ptuj svoje dejavnosti več ne bi bil zmožen izvajati. Pomanjkljivosti in nepravilnosti se vrstijo na več področjih Revizija še ugotavlja, da ustanovitveni akt in Statut Doma Ptuj medsebojno nista usklajena, nepravilnosti so zasledili pri javnih naročilih male vrednosti. Revizija se je dotaknila tudi prevrednoto-valnih poslovnih odhodkov iz leta 2013 v višini 1,4 milijona evrov. Od tega zneska je za 1,2 milijona evrov odhodkov še vedno nepojasnjenih. Direktorica Doklova sicer te odhodke utemeljuje kot dvakratno plačilo za gradnjo doma v Kopru, izvajalcu in podizvajal-cem. Dom je revizorjem poslal gradbeno pogodbo s pripadajočimi aneksi in knjigovodsko kartico za izvajalca, ne pa tudi začasnih situacij, končnega obračuna del, dokumentacije o plačevanju podizvajalcem. Zaradi pomanjkanja dokumentacije revizija konkretne ugotovitve ni podala. »Dom Ptuj ni predložil vseh listin, na podlagi katerih bi lahko preverili pravilnost evidentiranja prevrednotovalnega odhodka. Dom je terjatev v enakem znesku prijavil v stečajno maso podjetja Granit, odgovora stečajnega upravitelja še ni prejel.« Kot je navedeno v povzetku revizijskega poročila, je Dom Ptuj med postopkom revizije pristopil k odpravi ugotovljenih nepravilnosti. Vodstvo je zagotovilo, da bo vse ugotovljene nepravilnosti odpravilo. V roku 90 dni od prejema končnega revizijskega poročila je Dom dolžan sprejeti Program ukrepov za odpravo ugotovljenih nepravilnosti ali pomanjkljivosti in slabosti, ga realizirati ter o tem z odzivnim poročilom poročati SSNR. Mojca Zemljarič nem odboru in posredovala domovom v uporabo. MDDSZ soglasja k standardom ni izdalo, zato predlog Skupnosti, čeprav potrjen na upravnem odboru tega organa, ne more biti ustrezna pravna podlaga za obračun storitev. Vsak zavod si zato lahko standarde prilagodi individualno. Za enako oskrbo bo tako v nekem domu standard prestilja-nje postelje petkrat na mesec, v drugem pa trikrat na mesec. Revizorji so zato na MDDSZ podali priporočilo, naj se sprejetje standardov zagotovi Kupovali bi počitniške kapacitete na Rogli, ideja o nakupu objektov vrtca Mačice ni pozabljena Foto: Črtomir Goznik Nakup vrtca Mačice je sodeč po zapisanem v revizijskem poročilu še vedno v igri. V letih 2012 in 2013 znaša skupni presežek prihodkov nad odhodki (dobiček) v Domu Ptuj 1,8 milijona evrov. V letu 2012 je presežek znašal skoraj 1,2 milijona evrov, lani dobrih 650.000 evrov. Presežek iz javne dejavnosti je leta 2012 znašal dobrih 936.000 evrov in s tržne dejavnosti 250.000 evrov. Lani je bil presežek iz javne dejavnosti 426.000 evrov in s tržne 223.000 evrov. Presežek iz let 2012 in 2013 ostaja nerazporejen, saj Direktorat za socialne zadeve pri MDDSZ ni podal soglasja za njegovo porabo, pa čeprav bi to moral storiti. In kam bi vodstvo Doma želelo investirati presežke? Kot je razvidno iz revizijskega poročila, Dom Ptuj v letu 2014 predvideva vrsto investicijskih vlaganj. Med drugim imajo v načrtu nakup počitniških kapacitet za stanovalce in zaposlene na Rogli, dograditev kotlovnic v enotah Muretinci in Kidričevo, energetsko obnovo fasade, jedilnice in prostora pred jedilnico, namestitev protivetrne zaščite v enotah Ptuj in Juršinci. Med načrti je tudi nakup zemljišča enote vrtca Mačice za izgradnjo varovanih stanovanj. Čeprav se je neuradno domnevalo, da naj bi Dom od namere nakupa Mačic odstopil. 4 Štajerski Tednikov objektiv petek • 17. oktobra 2014 Podravje • Za vse plazove bi potrebovali 60 milijonov evrov, ministrstvo je brez postavke za reševanje Plazov je vedno več, denarja Ministrstvo za okolje in prostor je letos za sanacijo plazov namenilo 2.826.400 evrov. Ta denar je zagotovljen z Zakonom o ukrepih računu ministrstva ne bo. O denarni pomoči haloškim občinam, kjer se je zemljina splazila septembra, so tako na ministrstvu dejali, sanacijo plazov, ki so že zabeleženi, potrebovali skupaj z denarjem za sanacijo plazov velikega obsega (teh je sedem) okoli 60 mili Ker se ob posameznih neurjih in drugih neugodnih vremenskih pojavih - katerih intenziteta in pogostost se povečuje - sprožajo novi plazovi, se obseg potrebnih sredstev neprestano povečuje, opažajo na ministrstvu. »Vsekakor bi bilo treba problematiko reševati z več pristopi, in sicer z gradbenimi ukrepi, kjer je to neizogibno potrebno, z izogibanjem gradnje oziroma posegov v prostor, kjer je zemljina nestabilna. Pri gradnji oziroma posegih v prostor bi bilo treba upoštevati in spoštovati vse predpise, standarde in normative, ki veljajo v stroki,« so prepričani. Odprava posledic naravnih nesreč, med katere sodijo tudi zemeljski plazovi, je opredeljena z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč. Z zakonom je določeno, da se za odpravo posledic naravne nesreče, za katero znaša ocena neposredne škode na stvareh več kot 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna (približno 2,5 milijona), lahko uporabijo sredstva državnega proračuna. Ker pa odprava posledic zemeljskih plazov in podorov ni sistemsko rešena, je v okviru proračuna Ministrstva za okolje in prostor oblikovana posebna proračunska postavka Sanacija plazov srednjega in malega obsega. »Namenjena je ravno odpravi posledic pojavov plazenja tal in podorov, ki ne morejo biti predmet odprave posledic naravne nesreče na podlagi zakona in niso posledica neustrezne gradnje oziroma neustreznega posega v prostor,« so dejali na ministrstvu. Pojasnili so, da se je sofinanciranje sanacije tovrstnih Sedem velikih plazov Sedem velikih plazov, ki so opredeljeni s posebnim interventnim zakonom: plaz Stovže v občini Bovec, plaz Slano blato v občini Ajdovščina, Macesnikov plaz v občini Solčava, plaz Podmark v občini Šempeter - Vrtojba, plaz Strug v občini Kobarid in plazišči Gradišče in Šmihel v občini Nova Gorica. Za sanacijo v zadnjih letih, zaradi pomanjkanja sredstev v državnem proračunu, so aktivnosti omejene zgolj na spremljanje premikov. (Vir: Ministrstvo za okolje in prostor) Plaz na Ptujski Gori Denarja ni niti za projektno dokumentacijo Na regionalni cesti od Majšperka proti naselju Kidričevo se je v kraju Ptujska Gora udrl pločnik, po podatkih Direkcije RS za ceste že leta 2013 zaradi drsenja breži-ne. »Prisojni koncesionar je območje udora ustrezno zaščitil. Gre za začasni ukrep do izvedbe sanacije brežine, za katero je potrebno izdelati projektno dokumentacijo,« so povedali na direkciji. Vendar z izdelavo dokumentacije na Direkciji RS za ceste še niso začeli zaradi pomanjkanja denarja. »Samo z rebalansom proračuna 2014 nam je bilo odvzeto več kot 62 milijon evrov, zato so vse aktivnosti na projektih s področja investicij zaustavljene. Prav tako so sredstva v proračunu za letu 2015 tako nizka, da nove aktivnosti na projektih niso predvidene. Glede na navedeno, je v tem trenutku žal težko napovedati začetek sanacije plazu,« so še dejali. pojavov v preteklosti izvajalo z letnimi načrti, ki jih je sprejela vlada - nazadnje leta 2011. »Zaradi zelo zaostrenih fiskalnih razmer na tej postavki ministrstvo že vrsto let nima zagotovljenih ustreznih proračunskih sredstev, da bi lahko izvajalo aktivnosti na teh in podobnih pojavih, ki jih je na območju Slovenije zelo veliko,« so povedali. In kakšno je stanje v naših občinah danes? Občina Ormož »Po naših evidencah imamo 52 plazov na cestah, vse razen enega pa smo že sanirali v toliki meri, da so ceste prevozne. Ostaja nam še največji v Velikem Brebrovniku na lokalni cesti Krčevina-Jeruzalem, ta je prevozna samo za osebna vozila na lastno odgovornost. Ob gospodarskih in stanovanjskih objektih imamo 20 plazov, večjih in manjših. Ne- Problematika zemeljskih plazov na območju haloških občin V spomladanski odjugi od februarja do aprila 2014 so haloške občine prijavile plazove na Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Občina Cirkulane 14 plazov na občinski infrastrukturi Občina Podlehnik 20 plazov na občinski infrastrukturi in kmetijskih zemljiščih Občina Zavrč Šest plazov na občinski infrastrukturi Pet plazov na kmetijskih zemljiščih Občina Makole En plaz nad stanovanjskim objektom En plaz na občinski infrastrukturi Občina Slovenska Bistrica En plaz na naslovu Ritoznoj 40 - Ventuša En plaz na Visolah 153 a Plazovi, nastali v drugih obdobjih Občina Poljčane V okviru programa poplav med 16. in 20. septembrom 2010 je za leti 2014 in 2015 ostala še nerealizirana sanacija plazu Bratkovič pod stanovanjskim objektom. Občina Makole Ima prijavljene štiri plazove iz leta 2009, vrednost sanacije 155.000,00 €. Občina Slovenska Bistrica Prijavljenih ima šest plazov iz leta 2009, vrednost sanacije 783.000,00 €. Vir: Ministrstvo za okolje in prostor katere si je ogledal geomehanik in nekateri se že delno sanirajo. Vsi ti plazi se več ali manj ponavljajo že iz prejšnjih let. Ocenjujemo, da je ponavljajočih se plazov okrog 80 odstotkov,« sporočajo iz ormoške občinske uprave. Po končani oceni geomehanika bo znano, koliko plazov je takšnih, ki bi na območju ormoške občine potrebovali večjo sanacijo. »Po naši oceni je takšnih, ki jih bo treba sanirati, okrog deset. Do tega trenutka nam ni uspelo na vseh večjih plazovih pridobiti geomehanskega poročila. Stroški teh pregledov so namreč veliki in občine denarja nimamo.« Iz ormoškega občinskega proračuna je bilo za zagotovljeno prevoznost cest sedaj namenjenih 40.000 evrov, dokončne sanacije pa se bodo lotili spomladi prihodnje leto. Za ostale plazove so sedaj porabili 20.000 evrov. Sedaj so v fazi zbiranja ponudb za sanacijo plazu v Velikem Brebrovniku, pričakujejo pa, da bo sanacija stala okrog 50.000 evrov. » Glede pomoči države je zadnja leta slabo. Ne vemo, ali nam bo država pomagala. Do 16. oktobra je treba oddati podatke za nastalo škodo. Občani pa se vsakodnevno obračajo na občino in zahtevajo sanacije. A kot rečeno, občina nima dovolj denarja za večje sanacije in tako se zadeve iz leta v leto ponavljajo,« je dejal ormoški župan Alojz Sok. Občina Središče ob Dravi V občini Središče ob Dravi so letos evidentirali šest plazov, lani pa niti enega. »Glede na poročilo geomehanika je en plaz srednje velikosti, vendar za zdaj ne ogroža ljudi in premoženja. Ta plaz je evidentiran in pregledan v Središču ob Dravi, pri družini Kikl (v sadovnjaku pod hišo). Ostalih pet plazov je manjših in gre za manjši zdrs zemlje na lo- kacijah v Obrežu in Šalovcih,« nam je povedal središki župan Jurij Borko. »Finančne ocene še nimamo, je pa po mnenju geomehanika vse plazove treba sanirati na način, da se zemlja, ki drsi, odpelje in se teren ustrezno poravna in na novo 'poškarpira'. Po naših grobih finančnih ocenah bi sanacije stale med 10.000 in 20.000 evrov.« Tudi v občini Središče ob Dravi pričakujejo pomoč države ali možne razpise, »saj so stroški visoki, kar nekaj škode je bilo po nalivih in poplavah tudi na cestah, ki smo jih vsaj v najnujnejših primerili morali sanirati«. Občina Sveti Tomaž Tudi v občini Sveti Tomaž lansko leto, podobno kot v občini Središče ob Dravi, niso beležili plazov, letos pa se soočajo s štirimi, in sicer v Rucmancih, Rakovcih, Me-zgovcih ter Savcili, življenja pa niso ogrožena. Za sanacijo plazov bi potrebovali 185.000 evrov, župan občine Sveti Tomaž Mirko Cvetko pa prav tako kot njegovi kolegi iz drugih občin pričakuje, da jim bo pri sanaciji plazov na pomoč priskočila država. Občina Makole Na območju občine Mako-le se je sprožilo 15 plazov, od tega so bili štirje na občinskih cestah, ostali na zaseb- petek • 17. oktobra 2014 Tednikov objektiv Štajerski 5 malih in srednjih plazov za sanacijo je že zmanjkalo za odpravo posledic žleda med 30. januarjem in 10. februarjem. Dodatnega denarja ali razpisa za sanacijo zemeljskih plazov v proda je o teh sredstvih še preuranjeno govoriti. »Postopek ocenjevanja nastale škode še poteka,« so dodali. So pa ocenili, da bi za jonov evrov. m ^ «-i i nih zemljiščih. Poleg plazov so na občini zabeležili še pet udorov zemlje tik ob občinskih cestah. Letos bo občina Makole sanirala tri plazove na občinskih cestah. »Vrednostno jih ocenjujemo na 30.000 evrov. Plazovi bodo sanirani iz občinskih sredstev. Če bo dr- žava namenila dodatna sredstva, bodo sanirani še drugi plazovi na občinskih cestah. Glede plazov na zasebnih zemljiščih je občina izvedla nujne intervencijske ukrepe,« je povedala Mojca Vantur, višja svetovalka za okolje in prostor ter infrastrukturo. Foto: arhiv MO Ptuj Foto: Mojca Zemljarič Občina Majšperk Na območju občine Maj-šperk se je na kategoriziranih občinskih cestah sprožilo 30 plazov, ki ogrožajo varnost in ovirajo nemoten potek cestnega prometa. Prva ocena stroškov sanacije teh znaša 258.000 evrov, je povedal direktor občinske uprave Gorazd Ladinek. Plazov na kmetijskih zemljiščih, od katerih nekateri delno ogrožajo tudi stanovanjske objekte ter gospodarska poslopja, so na občini zabeležili 20. Prva ocena stroškov sanacije teh znaša 278.800 evrov. Skupni stroški sanacije vseh plazov na območju majšperške občine pa po prvih ocenah znašajo 536.800 evrov. »Seveda računamo na državno pomoč, ker enostavno ni mogoče zagotoviti dovolj sredstev za sanacije v proračunu Občine Majšperk. Uprava RS za zaščito in reševanje je sprejela sklep o ocenjevanju škode na stvareh zaradi posledic poplav v času med 12. septembrom in 16. septembrom 2014. V skladu z navedenim sklepom smo oškodovane lastnike zemljišč in objektov že pozvali, da pri- javijo škodo, Občina Majšperk pa bo tudi prijavila škodo na objektih cestne infrastrukture,« je povedal Ladinek. Nekatere plazove so delno sicer že sanirali, in sicer s čiščenjem cestišč ter navozom gramoznega materiala zaradi posedanja. »S tem smo nekako omogočili normalno prevoznost in nemoten dostop občanov do svojih domov. Kompletne sanacije posameznih večjih plazov na cestni infrastrukturi je letos nemogoče opraviti brez takojšnje državne pomoči,« je še dodal Ladinek. Občina Slovenska Bistrica Na območju občine Slovenska Bistrica se je sprožilo 15 zemeljskih plazov. »Štirje ogrožajo stanovanjske objekte, drugi so večinoma na lokalnih in krajevnih cestah. Za sanacijo bi potrebovali približno milijon evrov, ki pa jih občina žal nima na razpolago,« je povedal Branko Hojnik, predstavnik službe za zaščito in reševanje. Letos je občina sanirala že tri plazove v vrednosti približno 150.000 evrov. »Do 20. oktobra je treba oceniti škodo in upamo, da bo država prispevala tudi kakšna finančna sredstva. Trenutno razmišljamo, da bi v sofinanciranju s prizadetimi strankami izvedli tista najnujnejša dela, s katerimi bi vsaj preprečili nadaljnjo škodo,« je še povedal Hojnik. Občina Poljčane Na območju občine Poljča-ne so se sprožili trije novi plazovi. Vrednost njihove sanacije še ni znana, so povedali na občini. »Plazove bomo sanirali z lastnimi sredstvi. Računamo, da bomo letos sanirali še dva plazova,« je povedala Nataša Dvoršak z oddelka za okolje in prostor ter gospodarjenje s premoženjem. Občina Benedikt Več plazov se je sprožilo na območju občine Benedikt, med njimi trije večji. Eden r V- Prioriteta reševanja V primeru večje naravne nesreče (ko nastala škoda preseže 2,5 milijona evrov) in se aktivnosti izvajajo na podlagi zakona, se v prvem letu po naravni nesreči v okviru Programa odprave posledic naravne nesreče na stvareh, ki ga potrdi Vlada RS, praviloma izvedejo najnujnejše sanacije oziroma nujni sanacijski ukrepi. Prioritetno se sanirajo plazovi, ki ogrožajo življenje ljudi in kjer je nevarnost za zrušitev objektov. Oceno prioritetnega reševanja morajo postaviti lokalne skupnosti, saj te najbolje poznajo dejansko problematiko na svojem območju, pri čemer Ministrstvo sofinancira izvedbo v mejah razpoložljivih proračunskih sredstev in zagotovi potrebno strokovno pomoč in nadzor. (Vir: Ministrstvo za okolje in prostor) J ogroža stanovanjsko hišo, druga dva pa gospodarsko poslopje. »Objekta sta sicer še vedno v nevarnosti. In ravnokar odpiramo ocenjevanje škode, da jo prijavijo,« je pojasnila višja referentka za gospodarske javne službe na občini Benedikt Sabina Šijanec in še dodala, da zasutih ali poškodovanih objektov ni bilo. Na vprašanje, kako bo občina rešila situacijo, pa je odgovorila, da je za zemljišče v prvi vrsti odgovoren lastnik in da občina sredstev za sanacijo nima: »Lahko jim le svetujemo, kje in kako poiskati pomoč.« Občina Cerkvenjak Na območju občine Cerkve-njak sta se sprožila dva manjša plazova na kmetijskih površinah, prišlo pa je tudi do zasu-tja ceste v Čagoni, ki so jo že sanirali. Škoda je ocenjena na nekaj tisoč evrov. Občina Destrnik Tudi v občini Destrnik je neurje povzročilo manjšo škodo. Do plazov sicer ni prišlo, sprožilo pa se je nekaj manjših zdrsov z brežin, ki pa niso povzročili večje gmotne škode na stvareh ali infrastrukturi. Občina Juršinci Zaradi obilnih padavin se je na območju občine Juršin-ci sprožilo več plazov, med njimi tudi pet takih, ki ogro- žajo občinske ceste (Zagorci, Sakušak, Senčak, Mostje 1 in Mostje 2) in en kmetijski plaz. Po podatkih občine je povzročena škoda ocenjena na 147.000 evrov - od tega znaša škoda na prometni infrastrukturi 117.0000 evrov, 30.000 evrov pa kmetijski plaz. Noben plaz pa k sreči ne ogroža stanovanjske hiše. Kot so še pojasnili z občine, so plazove na občinskih cestah že delno sanirali in tako zagotovili varen promet. Občina Lenart Na območju občine so zabeležili tri plazove, ki so ogrožali ceste v Rogoznici in Vinički vasi. Za delno sanacijo omenjenih cest je občina že namenila 1.200 evrov. Sicer pa celotno sanacijo škode zaradi plazov in poplav ocenjujejo na 20.000 evrov. »Če bomo imeli dovolj finančnih sredstev, bomo situacijo v celoti uredili še letos,« je še sporočila direktorica občinske uprave Vera Damjan Bele. Občina Trnovska vas V občini Trnovska vas so se sprožili štirje plazovi, ki ogrožajo občinske ceste. »Povzročena škoda po naši oceni znaša 105.000 evrov. Plazovi so v naseljih Bišečki Vrh (1) in Trnovski Vrh (3). Pri dveh plazovih smo odvažali zemljo, ki se je vsula na cesto, da smo zagotovili prevoznost cest. O V naravni nesreči zaradi poplav, visokega snega in žledu med 30. januarjem in 27. februarjem leta 2014 (ŽLED) so občine prijavile v program Ajda škodo na občinski infrastrukturi in gozdnih cestah. Občina Videm Prijavljeni trije dogodki. Zagotovljena sredstva za izvedbo del v višini 65.000 €, vendar se je občina denarju odrekla, ker nima lastnih sredstev za plačilo tehnične dokumentacije in DDV. Občina Zavrč Prijavljen en dogodek. Rešujemo letos, v višini 35.000 €. Vir: Ministrstvo za okolje in prostor 6 Štajerski Tednikov objektiv petek • 17. oktobra 2014 nadaljnji sanaciji se bomo še dogovarjali, saj občina za te namene v letošnjem proračunu nima sredstev,« so pojasnili z občine. Občina Sveta Trojica v Slov. goricah V občini Sveta Trojica v Slov. goricah so zabeležili šest zemeljskih plazov, ki ogrožajo ali stanovanjske objekte ali cestno infrastrukturo. »Štirje plazovi potencialno ogrožajo tudi stanovanjske objekte, vendar za zdaj še ne v takšni meri, da bi bilo ogroženo bivanje v teh objektih. Veliko je tudi usadov in zdrsov zemljin, predvsem na kmetijskih zemljiščih, določeni so povzročili tudi škodo na občinskih cestah,« je pojasnil občinski referent za lokalne gospodarske javne službe Jože Žel in še dodal, da je sanacija plazov ocenjena na približno 300.000 evrov. Občina Sveta Ana v Slov. goricah Po besedah občinskega tajnika Viktorja Kapla je v občini ob zadnjih poplavah in padavinah nastalo nekaj manjših plazov na kmetijskih zemljiščih in cestah, ocenjenih na približno 50.000 evrov. »Natančen popis bo znan, ko bo občinska komisija popisala oz. ocenila vse plaze. Ne gre pa za večje plazove, ki bi potrebovali takojšnje ukrepanje,« je še pojasnil Kapl. Obkroži Ocene škode, ki je nastala v naravni nesreči zaradi poplav v času med 12. in 16. septembrom, se v aplikacijo Ajda še vnašajo. In sicer škodo vnašajo občinske komisije iz občin Cirkulane, Kidričevo, Makole, Majšperk, Podlehnik, Poljčane, Videm, Zavrč, Žetale. Končna višina ocenjene škode še ni znana, ravno tako še ni znano število novo sproženih zemeljskih plazov na območjih navedenih občin. »Seveda bo, skladno z določili zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, naše ministrstvo pripravilo program odprave posledic zadnjih poplav v okviru razpoložljivih proračunskih možnosti med drugim tudi za nujne ukrepe sanacije prioritetnih zemeljskih plazov,« so povedali na Ministrstvu za okolje in prostor. (Vir: Ministrstvo za okolje in prostor) Sveti Andraž v Slov. goricah Na območju občine Andraž v Slov. goricah do škode zaradi plazov ni prišlo. Občina Cirkulane V občini Cirkulane se je letos poleti, avgusta in septembra, sprožilo 20 zemeljskih plazov. Toliko jih imajo tudi evidentiranih. »Škoda še ni ocenjena, potrebna sredstva za sanacijo plazov bi bila okrog 200.000 evrov. Večina plazov je saniranih, ostali se še sanirajo. Nujna sanacija je bila potrebna zaradi dostopnosti in prevoznosti cest, ki so bile zasute ali splaze-ne. Začasna sanacija plazov je do sedaj znašala okrog 15.000 evrov,« so povedali na upravi občine Cirkulane. Občina Zavrč V občini Zavrč imajo evidentiranih 30 plazov, vendar Pregledno. Učinkovito. Uspešno. MIRAN SENČAR ZA ZUPANA PTUJA ¥ LISTA MIRANA SENČARJA ZA PTUJ Foto: Črtomir Goznik zbiranje podatkov in popisov še ni končano. Vsi so se sprožili letos, in sicer v poletnem času. »O ocenah še ne moremo govoriti, ker še plazove vedno popisujemo, vendar menimo, da bo ocenjeni strošek sanacije presegel znesek 500.000 evrov. Nujno bi bilo treba sanirati plazove, ki ogrožajo stanovanjske hiše, ter plazove na lokalni infrastrukturi, da zagotovimo prevoznost lokalnih cest in javnih poti,« pravijo na občini Zavrč. Občina Dornava V občini Dornava je evidentiranih sedem zemeljskih plazov. V drugi polovici letošnjega leta so se sprožili trije izmed sedmih. Za predvideno sanacijo trenutno škode še ne morejo oceniti, bi pa bilo nujno sanirati tri plazove na občinskih cestah. Za en plaz na regionalni cesti je izdelan projekt PZI z geološkim poročilom. Izvedba pa je odvisna od zagotovljenih finančnih sredstev iz državnega proračuna. Občina Podlehnik Na Podlehniškem so našteli kar 40 plazov, ocenjujejo pa, da bodo zanje potrebovali 300.000 evrov. Najprej so posegli po občinskih rezervah, kjer je bilo 30.000 evrov, sedaj pa bo treba poiskati tudi državna sredstva. Občina Videm V občini Videm so našteli 22 plazov, ki bodo po oceni zahtevali 620.000 evrov. Najnevarnejši in najzahtevnejši so trije cestni plazovi: dva v Veliki Varnici, eden v Trdo-bojcih. Zaenkrat so za varnost na teh cestah poskrbeli samo s cestnimi oznakami, čaka pa jih še veliko dela, da bo vožnja spet povsem varna. V rezervnem skladu je občina Videm imela sicer 66.000 evrov, vendar je večina teh sredstev zaradi množice nepredvidenih dogodkov porabljena. Občina Zetale Kot po drugih haloških občinah je bila narava neizprosna tudi na žetalskem koncu; tam so našteli kar 30 plazov. Ocenjujejo, da bodo za njihovo sanacijo potrebovali kar 1.100.000 evrov. Najnevarnejši je plaz pri kmetiji Kodrič v Kočicah, saj močno ogroža hišo, zelo nevarni pa so tudi tisti pri Bedenikovih v Kočicah, pri Plavčakovih v Žetalah in v Čermožišah pri Korezovih. Sicer pa se je večina plazov pojavila na cestah in kmetijskih zemljiščih. Mestna občina Ptuj V MO Ptuj je bilo letos na novo evidentiranih devet plazov, od tega trije v zadnjem času. Plazovi so se pojavili na območju Kicarja in Krčevine pri Vurbergu ter v Orešju. V tem trenutku najbolj skrbi plaz v Kicarju 11, ki po besedah vodje oddelka za splošne zadeve MO Ptuj Janeza Merca v skrajni obliki eno hišo nosi, drugo ogroža, tretja pa je nad plaziščem in jo lahko ogrozi, če odnese velik del nabrežine pod hišo. Ker gre za plaz, ki ogroža bivanje, je nujna sanacija, poteka analiza stanja, načrt sanacije je v pripravi, da bi se preprečilo nadaljnje drsenje hriba. Koliko bo stala, v tem trenutku ni mogoče napovedati, sredstva se bodo predvidoma zagotovila iz proračunske rezerve. Premikanje zemljine na tem območju se je prvič pojavilo 12. februarja letos, celotna dolžina plazu znaša okrog 40 metrov. Kljub temu, da so bili izvedeni kratkoročni ukrepi sanacije, je septembra letos prišlo po podatkih ReCO do ponovnega zdrsa zemljine. Teren si je ogledal tudi geomehanik. Družine, ki živijo na območju tega plazu, se bojijo za svoje domove in se počutijo ogrožene. V MO Ptuj se trudijo, da bi bila sanacija čim prej izvedena, še pred zimo, ker bi sicer lahko bile posledice zelo hude. Zaradi vse pogostejšega plazenja je bila za MO Ptuj izdelana geološka karta, v kateri so opredeljena zemljišča, ki so popolnoma varna pred plazovi, zemljišča, ki so varna pod določenimi pogoji, in zemljišča, ki niso varna za gradnjo. MO Ptuj je lani izvedla sanacijo vseh plazov na javnih cestah. S tem je izkoristila tudi pogoje, da je pridobila sredstva iz poplav 2012 za sanacijo Rance. Za sanacijo plazov je bilo v letu 2013 v MO Ptuj porabljenih 169.000 evrov. MG, MV, ML, MZ, JŠ, OM in MŠ Drage Ptujčanke in Ptujčani, ¡Nvais oava d vn rnid owiAVisod U V čast in veselje mi je, da vas lahko še zadnjič nagovorim pred prihajajočimi volitvami. V preteklih mesecih sem se pogovarjal z več sto Ptujčani in Ptujčankami, predstavniki organizacij in društev, uspešnimi podjetniki in vsemi, ki od občine želijo nekaj več. Skupaj smo začrtali vizijo in program za boljši Ptuj. Široka koalicija in številni klici podpore to zgolj dokazujejo. Spoznal sem, da si na Ptuju želimo sprememb. Pričakovanja Ptujčanov in Ptujčank so visoka in prav je tako! To je le še dodatna motivacija za trdo in učinkovito delo v prihajajočem mandatu. Čeprav je bilo naporno, so bili zadnji meseci eni najlepših v mojem življenju. Niti laži in posamezni dogodki, ki ne zaslužijo komentarjev, niso uničili pozitivne energije, ki seje zbrala na Ptuju. Tudi to je dokaz, da smo na pravi poti! Zato vas vabim, da na nedeljskih volitvah znova dokaže-mo, da skupaj lahko Ptuj obrnemo na pravo stran. Vaš Miran Senčar, kandidat za župana Mestne občine Ptuj petek • 17. oktobra 2014 Spodnje Podravje Štajerski 7 Zetale • Ob občinskem prazniku smo glede tega lahko vzor marsikateri občini. Ko sem prebral programe in obljube kandidatov za svetnike, sem ugotovil, da se z veliko večino strinjam. Tako s sodelovanjem na ob- Že štirinajst dni v žetalski občini potekajo prireditve ob letošnjem občinskem prazniku. Domačini so pripravili pestro vsebino dogajanja - od športa činskem svetu ne bi smelo do kulture, od odprtja pomembnih infrastrukturnih objektov do veselih družabnih srečanj. Bolje delajmo, manj trosimo in več investirajmo Prav v čas letošnjega občinskega praznovanja so sovpadle tudi letošnje lokalne volitve. Na njih so Žetalčani svojemu dosedanjemu županu Antonu Butolenu znova podelili štiriletni mandat za vodenje občine. Katere pridobitve so v zadnjem letu v največji meri izboljšale življenje žetal-skih občanov? A. Butolen: »Nekje sem zasledil tabelo, ki prikazuje vlaganje na občana po občinah za obdobje 2011-2013. Občina Žetale je na visokem 27. mestu s skoraj 2.000 evri po občanu. Z veseljem ugotavljam, da se bo ta številka za čas pravkar končanega štiriletnega mandata močno povečala, saj samo letos vlagamo več kot 1.000 evrov po občanu. Zaključili smo namreč dva dvoletna projekta v cestno infrastrukturo: prvi je bil vreden več kot 900.000 evrov, drugi 600.000 evrov, v njunem okviru pa smo modernizirali nekaj več kot 10 km cest ter postavili avtobusna postajališča in varnostne ograje, kar je še posebej pomembno, ker po teh cestah vozijo otroke v šolo. Izvedli smo energetsko sanacijo zdravstvenega doma, sanirali en plaz. Ne smemo pa pozabiti, da za kakovost življenja občanov vendarle niso pomembne samo investicije, temveč tudi standard, ki ga občina zagotavlja v šoli, vrtcu, domovih za ostarele, pri KRODO Kröpf I Adolf s.p TEL/FAX: 02/7691041 Žetale 36, Žetale TEL: 02/ 769 10 41 GSM: 031 675 486 Ob občinskem prazniku občine Žetale želimo vsem občankam, občanom ter strankam lepo praznovanje. Tudi v prihodnje bomo poskrbeli, da bodo vaše prireditve potekale nemoteno tudi v slabem vremenu. Ugoden In kvaliteten najem šotorov, odrov, pagod, streh In stojnic različnih dimenzij. vzdrževanju cest, zagotavljanju pogojev za delovanje društev in drugo. Prav gotovo so ti standardi bistveno višji, kot so bili pred nastankom samostojne občine.« Majhne občine, kakršna je žetalska, se težko lotijo kakršnegakoli projekta, ne da bi pri tem občinski proračun dopolnile s sredstvi najrazličnejših razpisov za evropska sredstva. Za koliko ste vi obogatili svoj proračun v zadnjih štirih letih? A. Butolen: »Tudi pri črpanju evropskih sredstev smo bili zelo uspešni, saj smo v ob- smo samo investicije, ki so bile podprte z denarjem na razpisih, kar je v občini povzročalo hudo kri, ker nekateri manjši, prav tako potrebni projekti niso mogli biti realizirani.« Kaj čaka žetalsko občino v naslednjih štirih letih? A. Butolen: »Z veseljem ugotavljam, da so tudi tokratne volitve v občini potekale na visokem kulturnem nivoju in biti težav, kot jih tudi doslej ni bilo, ne glede na strankarske, politične in ideološke razlike med nami. Vedno smo delovali v dobro vseh nas, ki živimo na tem območju, in v dobro vseh tistih, ki bodo prišli za nami. Verjamem, da bo tako tudi v prihodnje. Edini problem je, da bo sredstev za občine manj, zato bo treba gospodariti še skrbneje in bolj premišljeno. jš Foto: Črtomir Goznik Anton Butolen, ponovno izvoljeni župan občine Žetale dobju 2011-2013 med prvimi tridesetimi občinami. Bo pa se tudi ta postavka letos bistveno povečala. V tem mandatu nam je uspelo v občinski proračun pridobiti približno 2.600.000 evrov evropskih in državnih sredstev, kar je izjemna številka, če vemo, da znaša naš osnovni proračun nekaj več kot 1.000.000 evrov. Posebej sem vesel, da imamo v tem trenutku sklep še za 760.000 evrov za večnamensko dvorano, ki jo bomo začeli graditi še letos. Več pravzaprav nismo mogli dobiti, ker je pač treba zagotoviti lasten delež. Izvajali Spoštovane občanke in spoštovani občani! Ob občinskem prazniku občine Žetale vam iskreno čestitam in vas vabim na osrednjo prireditev v soboto, 18. oktobra 2014, ob 16. uri v telovadnici OŠ Žetale. Župan občine Žetale Anton Butolen l.r. Trnovska vas • Praznovanje 16. občinskega praznika Ponosni na številne pridobitve v zadnjih letih V tem tednu so v Trnovski vasi z različnimi družabnimi in kulturnimi dogodki začeli obeleževati 16. občinski praznik. Praznovanje bodo nadaljevali vse do prihodnje nedelje. Že to soboto, 18. oktobra, pa bo v večnamenski dvorani potekala osrednja proslava. Prvi mož občine Trnovska vas Alojz Benko je ob tej priložnosti ocenil delovanje v minulem letu, se ozrl v prihodnost in še dejal: »Kot mala občina smo ponosni na vsako najmanjšo pridobitev, najbolj pa takrat ko izvedemo večji projekt, ki služi čim širšemu krogu občanov.« Župan Benko je na delo v zadnjih štirih letih izredno ponosen, saj so uspešno izvedli številne večje investicije, kot je izgradnja športnega parka, nove osnovne šole z vrtcem in telovadnico, (sofinancirana s strani Ministrstva za šolstvo in šport) ter nove večnamenske dvorane z zunanjim prireditvenim prostorom (sofinancirana s strani Ministrstva za kmetijstvo, Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja). Med večje naložbe spada tudi izgradnja kolesarskih stez in rekonstrukcija lokalnih cest (sofinancirana iz naslova RRP) ter izgradnja krožišča, vežice in parkirišč. Trenutno pa je v fazi izvajanja še en velik projekt. »Največji projekt, ki se trenutno izvaja, je gradnja fekalnega kanalizacijskega omrežja s čistilno napravo v naselju Biš. Dolžina vseh vodov omrežja je 3806 m, moč čistilne napra- proračuna.« Kot je še povedal župan, je rok za končanje investicije s pridobljenim uporabnim dovoljenjem konec septembra prihodnje leto. Letos še obnova ceste in sanacija trnovskega potoka »V letošnjem letu bomo izvedli še obnovo javne poti JP 560-711 Zorčič-Horvat- Prigl v dolžini okrog 600 m, ki je nujno potrebna zaradi zagotavljanja prometne varnosti. Obnova bo stala okrog 59.000 evrov. Izvajalec del CP Ptuj, d. d., je bil izbran na podlagi javnega naročila,« je dejal župan. Po njegovih besedah pa bodo v tem letu zaradi zamuljenosti izvedli tudi sanacijo trnovskega potoka v dolžini 800 m. »Dela bo izvedlo podjetje VGP Drava Ptuj d.d., ki ima koncesijo za tovrstna dela. Vrednost inve- Foto: Arhiv občine Župan Alojz Benko, ki županski stolček zaseda že tretji mandat, je v pogovoru med drugim dejal, da bo v občini treba v prihodnje še veliko postoriti, med drugim tudi asfaltirati okrog 10 kilometrov javnih poti. ve je 350 populacijskih enot, na katero bo priključenih 89 gospodinjstev. Istočasno se v naselju Biš gradi novo NN električno omrežje, telekomunikacijsko omrežje za optiko in omrežje javne razsvetljave z lučmi, ki ne onesnažujejo okolja,« je pojasnil Benko in še dodal, da je naložba ocenjena na 880.000 evrov: »Od tega se bo financirala preko RRP v višini 613.000 evrov, preostala sredstva zagotovi občina iz STREHA IN VEC Igor Žugman s.p., Biš 47, Trnovska vas GSM: 041 203 709 Storitve: 1 ZVEDBA SONČNIH ELEKTRARI i 1 wm i mm Iskrene čestitke ob prazniku občine Trnovska vas! sticije znaša 28.000 evrov, od tega sofinancira ARSO MOP v višini 18.000 evrov,« je še pojasnil Benko in dodal, da bo v prihodnje treba nadaljevati izgradnjo komunalne infrastrukture (kanalizacije), malih čistilnih naprav in cestne infrastrukture, saj imajo v občini še okrog 10 kilometrov neasfaltiranih javnih poti. Sicer pa je Benko še dejal, da trenutno stoji gradnja pločnikov, avtobusnih postajališč in javne razsvetljave ob regio- nalni cesti v naseljih Biš in Lo-čič: »V letu 2014 ta projekt stoji predvsem zaradi zagotavljanja virov financiranja Direkcije RS za ceste, ki ima od vlade v letu 2014 ustavljene vse investicije v celotni republiki. Tri-partitna pogodba med Direkcijo RS za ceste, DARS-om in občino je podpisana, tako da čakamo na zeleno luč direkcije za ponovno nadaljevanje gradnje, ki se lahko nadaljuje v tem letu. Investicija je vredna skoraj milijon evrov.« Monika Levanič OBČINA TRNOVSKA VAS Vsem občankam in občanom iskreno čestitam ob 16. občinskem prazniku Občine Trnovska vas. Vabim vas na spremljajoče prireditve, še posebej pa na osrednjo prireditev, ki bo v soboto, 18. oktobra 2014 ob 17. uri v večnamenski dvorani v Trnovski vasi. Po osrednji prireditvi bo v šotoru na prireditveni ploščadi pred večnamensko dvorano zabava s Tanjo Žagar in ansamblom Avantura. Po polnoči se pridruži skupina Učiteljice. Župan občine Trnovska vas Alojz Benko, dipl.upr.org. 8 Štajerski Politika petek • 17. oktobra 2014 Cerkvenjak • Odprtje težko pričakovanega vrtca Vrtec v boju za več mednarodnih arhitekturnih nagrad »Projekt izgradnje vrtca Pikapolonica Cerkvenjak smo pripeljali do zaključne faze in ga lahko ponosno predamo uporabnikom v uporabo,« je ob nedavnem uradnem odprtju novega nizkoenergetskega petoddelč-nega vrtca, vrednega 1.630.000 evrov, dejal župan občine Cerkvenjak Marjan Žmavc in še poudaril, da je v novem vrtcu prostora za najmanj 90 otrok. Veselje ob odprtju vrtca pa je še toliko večje, saj se arhitekturni biro Superform iz Ljubljane z njim poteguje za več mednarodnih arhitekturnih nagrad. Vrtčevski otroci so po več kot letu dni končno stopili v nov, nujno potreben vrtec. Leta 2013 so namreč stari dvooddelčni vrtec s površino 250 m2 zaradi premajhne prostorske kapacitete porušili. Na tem istem mestu pa po dobrem letu stoji moderen nizkoenergetski petoddelčni vrtec, kar so vrtčevski otroci skupaj z zaposlenimi ob uradnem odprtju proslavili z bogatim kulturnim programom. Kot je pojasnil direktor občinske uprave Vito Kraner, je projekt ocenjen na 1.630.000 evrov. V ceno je šteta priprava ustrezne projektne in investicijske dokumentacije, odkup zemljišča ter pridobitev dovoljenja za gradnjo in izgradnja objekta. Sama izvedba del in dobava opreme pa sta znašali 1.480.000 evrov. Investicijo izgradnje novega petoddelč-nega vrtca v skupni površini 800 m2 je občina Cerkvenjak pričela že spomladi, leta 2010. Izvajalec milijon in pol težkega projekta pa je Gradbeni- Foto: Arhiv Občine Takole izgleda nov nizkoenergetski petoddelčni vrtec Pikapolonica v Cerkvenjaku, s katerim se arhitekturni biro Superform poteguje za več mednarodnih arhitekturnih nagrad. štvo Pintarič Milan, s. p., iz Spodnje Ščavnice. Moderen in nizkoenegret-ski vrtec bi sicer moral biti končan že pred začetkom no- vega šolskega leta - konec avgusta. Po besedah Kranerja pa se je zalomilo zaradi vremena in zapletov pri gradnji. Kljub temu pa je bilo veselje ob od- prtju novega vrtca izjemno. V novem vrtcu bo namreč prostora za najmanj 90 otrok oziroma za kar 40 otrok več. Monika Levanič Lenart • Drama: stanovalci lenarških Mariborski manjše več V začetku meseca je več kot 400 družin v lenar in ogrevanje ter da jim grozi celo prekinitev do Kot kaže, pa upravljavec do distributerjev teh obveznosti ni poravnal. Stanovalci skupaj z občino Lenart mrzlično iščejo rešitev in novega upravitelja. Po zadnjih podatkih pa naj bi dobavitelj za vodo Mariborski vodovod že razmišljal o tem, da bi prevzel manjše večstanovanjske objekte, kjer bi tako imeli sklenjene neposredne pogodbe z uporabniki. Kot so nam pojasnili na občini Lenart, ki je tudi sama lastnik stanovanj v določenih stanovanjskih blokih, so se skupaj s sostanovalci aktivno vključili v reševanje problematike glede neporavnanih obveznosti do distributerjev Eko toplota energetika in Mariborski vodovod. Servo-stan s sedežem v Lenartu naj bi namreč, kljub temu da so stanovalci redno plačevali obveznosti, dobaviteljema dolgoval več deset tisoč evrov. Z obema distributerjema je občina že stopila v kontakt ter organizirala sestanek, nanj pa povabila vse lastnike in najemnike stanovanj, katerih upravnik je Servostan. Sestanka, ki je potekal minuli teden, sta se med drugim udeležila tudi predstavnik Mariborskega vodovoda Tone Grašič in župan občine Lenart Janez Kramberger. Medtem ko so se predstavniki s podjetja Ser-vostan očitno zavili v molk, saj se sestanka niso udeležili. Zgroženi stanovalci so tako zopet ostali brez pojasnil upravljavca blokov. v DR. ŠTEFAN V UK. i I LrAIN^^ CELAtf Lista župana ia dr. Štefana Čelan N Šikole-Pongrce • Nove nepravilnosti pri gradnji nadomestne ceste Cisti dokaz, kako nižji uradniki vodijo državo! » « Poleg »pristranskega, zavajajočega in arogantnega odnosa ministrstva za Infrastrukturo do gradnje nadomestne ceste v Pongrcah « zakonca Rojko opozarjata na nove nepravilnosti, ki naj bi jih na ministrstvu do sedaj prikrivali;del načrtovane povezovalne ceste naj bi bil v nasprotju s sklepi komisije. »Do sedaj sva trkala že na veliko vrat, od direktorata in državnega sekretarja na ministrstvu do direktorja Slovenskih železnic in župana občine Kidričevo, pa so naju povsod odpravljali, češ da so postopki že predaleč, da ni več časa za reševanje ali da se njih to ne tiče. Nobeden od tistih, ki so zadevo »zakuhali«, nima interesa, da bi jo rešili, vsi slepo verjamejo predstavnikom MZIP v Mariboru, s katerimi tesno sodelujejo,« je ogorčeno povedal Gregor Rojko ministru Dejanu Židanu in ostalim zbranim. Rojkova sta obupana, saj z argumenti nista uspela nikogar prepričati, menita, da jih ni nihče niti pogledal, zato trdita, da je to čisti dokaz, kako nižji uradniki vodijo našo državo. Plačana objava ALI Ml NISMO ČLANI OBČINSKEGA SVETA OBČINE GORIŠNICA? Z velikim razočaranjem smo prebrali letak sedanjega župana g. Kokota, v katerem prireja dejstva po svoje, spreminja resnico in tako škodi protikandidatu g. Slavku Visenjaku. Svoj 12-letni način vodenja občine je najbolje pokazal s fotografijo, na kateri predstavlja občinski svet s šestimi člani. Mar občinski svet na šteje 11 članov? Očitno je nas pet novoizvoljenih svetnikov pozabil ali pa zanj ne obstajamo, čeprav smo bili izvoljeni od Vas, spoštovane občanke in občani. Soočenja županskih kandidatov so najbolj demokratičen način predstavitve kandidatov pred volivkami in volivci, kar razume demokratičen svet - samo g. Kokot ne. Povabljen je bil na tri televizijska soočenja: eno soočenje pred prvim kro- gom volitev, ki ga je organiziral SIP TV, in dve so- = očenji pred drugim krogom; eno je organiziral J SIP TV in drugo TV Maribor - g. Kokot jih je vsa § ignoriral. J Želimo in hočemo delovati kot enakopravni člani § občinskega sveta, smo za demokratično vodenje | občine Gorišnica, v kateri bodo enakopravne vse | vasi, vseh 11 izvoljenih svetnikov in jo bo vodil s podporo Vašega glasu g. Slavko Visenjak. iT Izvoljeni svetniki: J • Peter Bezjak | • Bojan Purgaj § • Franc Rožmarin f • Silvo Sok | • Janko Šuman »Zapisnik komisije, ki je leta 2001 odločala, kje bo potekala povezovalna cesta, katere član je bil tudi krajan Pongrc Danilo Vek, uslužbenec MZIP, navaja, da naj bi povezovalno cesto speljali ob Framskem potoku, zaradi predvidene gradnje drugega tira in ker ob upoštevanju rezervata 12,5 m levo in desno od osi tira onemogoča gradnjo ceste med ni-vojskima prehodoma Šikole in Pongrce. Na osnovi tega je bil leta 2009 sprejet DPN, ki ga je potrdila tudi Občina Kidričevo. Sedaj pa je cesta po DPN speljana ob železnici, čeprav je odmik od osi tira le 8 m,« je bil ogorčen Rojko, ki je prepričan, da so bili »argumenti« ministrstva o drugem tiru, da ni dovolj prostora in da gre za varovalni pas, le izgovori. Ce bi prehod ostal, bo strošek nižji za 600.000 evrov Na osnovi laži in izgovorov, trdi Rojko, je bil sprejet DPN, ki predvideva daljšo, nevarnejšo in dražjo cesto. S tem pa ne bo oškodovan samo proračun občine Kidričevo, ampak tudi proračun države: »Predlagali smo cesto ob železnici, ki bi bila krajša, varnejša in po izračunu DRI vsaj za 224.000 evrov cenejša. Izven DPN bi posegala le za 30 m2. Mar v tem primeru tolerance niso možne? Ostala zemlja je last države in po zakonu za dosego istega cilja ta ne sme posegati v tujo lastnino, če razpolaga s svojimi zemljišči. Na osnovi zavajanja je občina Kidričevo podpisala sporazum, s katerim se je zavezala, da na lastne stroške zgradi vzporedno traktorsko cesto. Tako bo na ramena občine padlo tudi vzdrževanje nove povezovalne in obstoječe ceste. Če pa bi sedanji železniški prehod ostal, bi bil strošek države nižji za več kot 600.000 evrov,« je prepričan Rojko. Na varnost pa so kar pozabili ... Rojko opozarja, da cesta, ki jo načrtuje MZIP, nima predvidenega pločnika, kolesarske steze in javne razsvetljave, Gregor Rojko (drugi z leve) in ogorčeni danu vsiljeno in želeno traso povezova petek • 17. oktobra 2014 Politika Štajerski 9 blokov ugotovili, da upravitelj ni poravnal obveznosti do distributerjev vodovod naj bi prevzel stanovanjske objekte ških blokov zgroženo ugotovilo, da imajo neporavnane obveznosti do dobaviteljev za vodo bave, kljub temu da so obveznosti redno plačevali upravljavcu bloka Servostanu. Mariborski vodovod zagotovil, da do odklopa ne bo prišlo Servostan posloval z dobičkom Po javno dostopnih podatkih v bazi AJPES upravitelj večstanovanjskih objektov na območju Slovenskih goric razpolaga s sredstvi v višini 4,2 milijona evrov. Toliko znašajo tudi njegove obveznosti do virov sredstev. Kratkoročne poslovne terjatve, ki jih za leto 2013 izkazuje podjetje Servostan, znašajo dobrih 554.000 evrov. Lani je podjetje beležilo 3,4 milijona, predlani pa 3,8 milijona evrov prihodkov. V obeh letih so poslovali z minimalnim dobičkom. Lanski je znašal slabih 2.000 evrov, predlanski dobrih 1.000 evrov. Sicer pa družba v letu 2013 izkazuje bilančni dobiček v višini dobrih 40.000 evrov. Po podatkih Ajpesa ima podjetje oba transakcijska računa (pri SKB in Nova KBM) blokirana. Foto: Črtomir Goznik Po besedah direktorja Mariborskega vodovoda Danila Burnača Servostan že dnevno poravnava zaostale obveznosti do njihovega podjetja: „V dogovoru smo tudi, da bi manjše večstanovanjske objekte prevzeli v našem podjetju." Vsaj začasno pa so si ogorčeni stanovalci lahko oddahnili ob sporočilu predstavnika Mariborskega vodovoda Gra-šiča, ki je dejal, da Servostan, d. o. o. dnevno poravnava zapadli dolg in da do odklopa ne bo prišlo. Direktor Mariborskega vodovoda, d. d., Danilo Burnač pa je za Štajerski tednik še pojasnil: »Servostan za okrog 1000 stanovanj pobira vodarino in bi jo moral v skladu s pogodbo prenakazati na naše podjetje, ki je zadolženo za izvajanje vodooskrbe na tem območju. V zadnjih mesecih so nastale težave pri nakazilih, kar smo želeli urediti, vendar skupaj z našo odve- tniško pisarno ni bilo z našega vidika zadovoljivo rešeno. Mi kot izvajalec nimamo vpogleda, kdo vse ni plačal vode upravitelju, saj je upravitelj v pogodbenem odnosu z najemniki ali lastniki stanovanj v večstanovanjskih objektih.« Burnač: »Sedaj upravitelj poravnava zaostale obveznosti« Direktor Burnač je še dejal, da se je šele po posredovanem obvestilu o prekinitvi dobave vode na reakcijo uporabnikov zadeva začela urejati: »Sedaj upravitelj dnevno poravnava zaostale obveznosti do našega podjetja. V dogovoru smo tudi, da bi manjše večstanovanj-ske objekte najprej do šest stanovanj prevzeli v našem podjetju, kjer bi tako imeli sklenjene neposredne pogodbe z uporabniki. Sklenjen je bil dogovor z upraviteljem, ki se sedaj dnevno preverja in odplačuje. Dobave vode po tem sklenjenem dogovoru ne bomo prekinili.« Skušali smo stopiti tudi v stik z distributerjem Eko toplota energetika, ki pa na naša vprašanja ni želel odgovoriti. Na lenarški občini pa so nam zagotovili, da do odklopa dobave toplote s strani omenjenega podjetja za zdaj ni prišlo. Servostan zavit v molk Za pojasnila, zakaj je do neljubega dogodka prišlo in ali podjetju grozi stečaj, smo se obrnili na upravljavca blokov Servostan, a odgovorov vse do sklepa redakcije nismo prejeli. Monika Levanič čeprav naj bi po njej otroci hodili na vlak in ob njej čakali na šolski avtobus. Omenjena cesta se sicer izogne nekaj hišam, žal pa posega v kmetijska zemljišča najboljše kategorije in na dvorišča hiš, zato tej cesti nasprotuje tudi Kme-tijsko-gospodarska zbornica Slovenije. Ker naj bi bila za 0,8 m višja od sedanje ceste in ker vodi ob potoku, se lahko v primeru poplav zlije le na bližnja dvorišča. Zato Rojko trdi, da so jih že od vsega začetka na MZIP vse po vrsti zavajali. Župan občine Kidričevo Anton Leskovar je izrazil prepričanje, da bosta v primeru, Foto: M. Ozmec krajani Pongrc so ministru Dejanu Žilne ceste pokazali tudi na terenu. če je vse, kar trdita Rojkova, resnica, minister Dejan Židan in novi minister za infrastrukturo zagotovo ukrepala. Zavrnil pa je nekatere očitke na račun občine. Minister Židan pa je zakoncema Rojko in krajanom, ki so v vroči razpravi trdili povsem isto kot onadva, obljubil, da bo o celotni zadevi obvestil ministra za infrastrukturo in mu predlagal, da se v kratkem sestanejo vsi, ki so v ta primer vpleteni, in ga poskušajo čim prej razrešiti. Ministrstvo ■ ■ ■ ■■ vztraja pri svoji odločitvi Na vprašanje, kakšno je stališče ministrstva za infrastrukturo do problematike, ki jo v svoji obrazložitvi navaja Gregor Rojko, smo iz omenjenega ministrstva prejeli kratek odgovor: »Resno smo obravnavali primer gradnje nove povezovalne ceste v Pongrcah, kjer smo ugotovili, da ni razlogov, da se cesta ne bi gradila na osnovi sprejetega DPN.« Na ministrstvu tudi zavračajo možnost podajanja lažnih dokumentov, na osnovi katerih je bil sprejet DPN ter možnost zavajanja krajanov in kontradiktornih izjav MZIP, o katerih sta govorila Rojko-va: »Komisija je sestavljena s predstavnikov ministrstva za promet, upravljavca SŽ, prometnega inšpektorata, policije, varnostnega organa, upravljavca ceste in predstavnika lokalne skupnosti. Naloga komisije je, da na ugotovljenih dejstvih in zakonskih določil predlaga zaključke, ki so podlaga za izdajo odločbe. Tako nam ni jasno, kdo bi lahko zavajal komisijo, prav tako pa je bila komisija pri svoji odločitvi soglasna in izločitev enega člana ne bi imela vpliva na končno odločitev. Izjav, ki sta jih zakonca Roko podajala na novinarski konferenci, ne moremo komentirati, ker z njimi nismo seznanjeni. O sklicu novinarske konference nismo bili obveščeni, prav tako pa do tega trenutka v sektor za železnice nismo prejeli nobenega gradiva, ki ga je Rojko predstavljal novinarjem.« Sicer pa so z MZIP še sporočili, da vse postopke vodijo v skladu z DPN (za cesto ob potoku), za katero je bilo 29. septembra izdano gradbeno dovoljenje: »Naj poudarimo, da smo, na pobudo Rojkovih korigirali potek ceste v okviru sprejetega DPN tako, da se v območju njune hiše cesta maksimalno odmika od hiše, kar še dopuščajo DPN in pravila stroke.« M. Ozmec Prlekija • Vrtec v Cezanjevcih 1,6 milijona evrov za nov vrtec V Cezanjevcih pri Ljutomeru bodo dobili nov vrtec. S položitvijo temeljnega kamna za njegovo izgradnjo je bila podpisana tudi pogodba z izvajalcem del. S sprejetjem odloka o občinskem prostorskem načrtu, ki je začel veljati sredi prejšnjega leta, je bila potrjena lokacija za izgradnjo šole, vrtca in telovadnice, zaradi dogovora o izgradnji petoddelčnega vrtca pa je letos spomladi bila izdelana sprememba idejne zasnove. Dela so kot najugodnejšemu ponudniku zaupana firmi Gradbeništvo samostojnega podjetnika Milana Pintariča s Spodnje Ščavnice. Pogodbena vrednost del znaša 1.597.549,04 evra, dokončanje objekta bo po predvidevanjih končano sredi julija prihodnje leto, kar pomeni, da bo z novim šolskim letom vrtec predan svojemu namenu. Ob županji občine Ljutomer Olgi Karba, ki je podpisala pogodbo o izgradnji vrtca s predstavnikom izvajalca del, sta slovesnemu dogodku v prostorih OŠ Janka Ribiča Cezanjevci prisostvovala tudi predsednik KS Stara cesta Janko Špindler in ravnateljica šole Brigita Hoj-nik (na posnetku prvi in druga z leve). NŠ Izvajalci, ki so poslali ponudbe (cene so brez DDV) Ponudnik Vrednost (€) 1. Gradbeništvo Milan Pintarič, Gornja Radgona 1.309.466,43 2. NIVAL INVEST, d. o. o., Videm pri Ptuju 1.344.782,86 3. SGP Pomgrad, d. d., Murska Sobota 1.348.907,85 4. KUPOLA, d. o. o., Maribor 1.355.131,18 5. Gradbeno podjetje Drava, d. o. o., Ptuj 1.367.639,18 6. VG5, d. o. o., Ljubljana 1.405.247,45 7. Lipa Lenart, z. o. o., Lenart 1.524.586,19 8. GP Project ing, d. o. o., Ptuj 1.535.436,48 Vir: Občina Ljutomer 10 Štajerski Kmetijstvo petek • 17. oktobra 2014 Slovenija • Omejitve tudi pri nabiranju kostanja Globe od 400 evrov naprej Sezona kostanjev je na vrhuncu. Marsikdo pa ne ve, da iz gozda dnevno ne sme odnesti več kot dveh kilogramov kostanja. In kakšna je kazen, če boste prekoračili predpisano količino nabranih kostanjev? Nič. A pozor: če boste kostanj nabirali v gozdovih, kjer je izdana odločba o prepovedi nabiranja plodov, vas to lahko stane najmanj 400 evrov. Kot so nam pojasnili z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zakon o gozdovih predpisuje, da mora lastnik gozda med drugim v svojem gozdu dovoliti tudi rekreativno nabiranje plodov v skladu s predpisi. Marsikdo pa ne ve, da je količina nabranega kostanja omejena in da ga ne smemo nabirati za prodajo. »Po 43. členu Pravilnika o varstvu gozdov sme posamezni obiskovalec gozda v smislu rekreativnega nabiranja za lastne potrebe nabrati dnevno največ dva kilograma kostanja,« so sporočili in na naše vprašanje, kakšna je kazen, če posameznik nabere večjo količino kostanja, odgovorili, da v kazenskih določbah Zakona o gozdovih prekomerno rekreativno nabiranje plodov v gozdu ni opredeljeno kot prekršek, za katerega bi bila predpisana globa. Pri tem se nam je zastavilo vprašanje, zakaj je potem omejena dnevna količina nabranega kostanja, če ob neupoštevanja pravilnika kazni ni. »Pravilnik o varstvu gozdov količino dva kilograma določa zgolj v povezavi z definicijo rekreativnega nabiranja gozdnih dobrin, ki ga mora lastnik gozda, skladno s tretjo alinejo 1. odstavka 5. člena Zakona o gozdovih, dopustiti.« Gozdovi, kjer je nabiranje kostanja prepovedano, so označeni Povsem drugače pa je v tistih gozdovih, katerih lastniki so se odločili za pridelavo kostanja in pridobili izdano odločbo lokalne skupnosti o prepovedi nabiranja plodov. Takšni gozdovi naj bi bili označeni. »Po drugem odstavku 25. člena Zakona o gozdovih se lahko na predlog lastnika v gozdovih, kjer lastnik drevje goji tudi zaradi plodov, drugim nabiranje takih plodov prepove. Prepoved odredi pristojni organ lokalne skupnosti,« so še pojasnili s pristojnega ministrstva. Po zagotovilu ministrstva v Podravju takšnih gozdov ni, so pa v občini Puconci in Gornji Petrovci. Nabiranje kostanjev tam bi vas lahko drago stalo. »Nabiranje plodov v gozdovih, kljub omejitvi ali prepovedi, ki jo določi pristojni organ, pomeni prekršek po 13. točki 79. člena Zakona o gozdovih, za katerega je predpisana globa za posameznika v višini najmanj 400 evrov. Gozdarska inšpekcija Inšpektorata RS za kmetijstvo in okolje bo izvedla poseben inšpekcijski nadzor, če ji bo lastnik gozda, za katerega velja prepoved nabiranja plodov, prijavil, da kljub prepovedi nabiranja plodov ugotavlja kršitve te prepovedi.« Monika Levanič Podravje • Črnih gradenj je veliko Kmetje bi želeli »Kmetijskih ministrov ne bomo več gostili, ker niso nič naredili za prisotnim na seji predstavljena zakonodaja s področja gradnje eno Kmetje niso zadovoljni z velikostjo objektov, ki se štejejo med nezahtevne objekte. »Ministrstvo za kmetijstvo je sprejelo, da se med nezahtevne objekte šteje objekt, visok do šest metrov in s površino do 150 m2. S tem nismo dobili nič, lahko si postaviš kozolec. Kaj boš s tem, za sončne celice kvečjemu,« je dejal eden izmed prisotnih na seji. Med nezahtevne objekte spada tudi objekt za rejo živali, vendar njegova površina ne sme pre- segati 100 kvadratnih metrov. Tudi s tem kmetje niso zadovoljni, predvsem tisti večji ne. »Nas, stroko, pa preseneča, da je takšna gradnja dovoljena in umeščena pod nezahtevne objekte in da se lahko ne glede na zahtevnost konstrukcijskih elementov gradi hlev do 100 m2. Omejitev je, da je objekt pritličen, enoe-tažen, uredba pa ne govori o razponu, ne o tipu gradnje,« je dejal Peter Cafuta s Skupne občinske uprave občin v Od februarja letos so uzakonjene višje kazni za čr-nograditelje. Najnižja možna vrednost kazni je po novem 320 evrov za enostavne in nezahtevne objekte, 640 evrov za manj zahtevne objekte in 1.600 evrov za zahtevne objekte. Najvišja zgornja meja kazni za enostavne in nezahtevne objekte znaša 8.000 evrov in 24.000 evrov za manj zahtevne objekte. Le za zahtevne objekte zgornja meja ni postavljena. Da bi pozitivno motivirali investitorje nelegalnih gradenj, se uvaja možnost znižanja vrednosti odmerjenega nadomestila. Če se nadomestilo odmerja v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja za nedovoljeno gradnjo, ki jo je investitor sam legaliziral, se nadomestilo zniža za 15 odstotkov. Če pa zavezanec sam izvrši inšpekcijski ukrep odstranitve objekta pred izdano odločbo o odmeri nadomestila, se ta lahko zniža za 75 odstotkov. (Vir: Ministrstvo za infrastrukturo) Frankovci • Kaj se dogaja s tamkajšnjo agrarno skupnostjo Rešitev bi bila v gramoznici Med številnimi agrarnimi skupnostmi v Sloveniji je tudi Agrarna skupnost (AS) Frankovci v ormoški občini. Podroben zgodovinski pregled delovanja te skupnosti ter današnje dogajanje nam je v pogovoru podrobno predstavila predsednica AS Frankovci Majda Lukner, ki to skupnost vodi že tretji mandat. Za Agrarno skupnost (AS) Frankovci v ormoški občini je moč najti sledljivost vse od 11. junija 1924, kjer je iz glavnega spisa Okrajnega sodišča Ormož možno ugotoviti določbo o nadrobni delitvi skupnih zemljišč posestnikov iz Frankov-cev. Skupna površina zemljišč iz tega registra je znašala dobrih 55 hektarjev. Z odločbo dne 16. avgusta 1948 je bila lastnina AS Frankovci, na podlagi Zakona o agrarnih skupnostih, prenesena v splošno ljudsko premoženje. Na podlagi Zakona o denacionalizaciji iz leta 1991 se je urejal način vračanja premoženja v zasebno lastnino in agrarni skupnosti je bil del nacionaliziranega premoženja vrnjen, in sicer v obsegu dobrih 33 hektarjev. Po sklepu Temeljnega sodišča v Mariboru, enote v Ormožu, je bila leta 1994 vknjižena so-lastninska pravica do 48/50 za AS Frankovci, ki jo je sestavljalo 51 lastnikov. V času od prve ustanovitve agrarne skupnosti pred drugo svetovno vojno pa vse do vračila nacionaliziranega premoženja se je seveda močno spreminjala vrsta rabe zemljišč, saj je reka Drava spreminjala svojo strugo, kakor tudi rokavi in drugi vodotoki. Za del premoženja, ki se ni moglo vrniti v naravi ali ga ni bilo mogoče vrniti (poti, ceste), je AS Frankovci vložil zahtevo za odškodnino. Sodišče je ugotovilo, da je AS Frankovci upravičen do odškodnine za zemljišča, ki jih ni mogoče vrniti v naravi in so del bivših parcel po stanju v času podržavljenja. Odškodnino v višini nekaj manj kot 20.000 evrov je dolžan plačati članom ponovno vzpostavljenega AS Frankovci, Slovenska odškodninska družba, in sicer v obveznicah, v skladu s planom odplačila do leta 2016. V skladu s sklepom organov AS se prejeta odškodnina nakazuje upravičencem, ki s sklepi o Niso si pridobili rudarske pravice in koncesije Konec leta 1991 je skupšči-kih nakazujejo upravičencem. na občine Ormož sprejela od- dedovanju in izjavami dokažejo lastništvo na parcelah, za katere je bila opredeljena odškodnina. Del odškodnine so porabili tudi za obnovo vaškega doma, drugo pa po obro- r v. Kaj je agrarna skupnost? Agrarne skupnosti so pri nas obstajale do konca druge svetovne vojne in delovale v skupno javno korist, predvsem posameznih zaselkov, vasi in večjih naselbin. V letu 2014 je bil v državni zbor vložen ponovno predlog Zakona o dopolnitvi zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja ter pravic. Predvsem naj bi novela omogočala pravno formalno podlago za reševanje življenjskih situacij pred dokončnim dokončanjem dednih postopkov in pred popolnim soglasjem. Novela zakona naj bi tudi opredelila, kaj je s člani agrarne skupnosti, ki se jih ne najde, za katere se ne ve, kje živijo. V Sloveniji je več kot tisoč agrarnih skupnosti, ki »gospodarijo« z več kot 70.000 hektarji. Agrarna skupnost ni pravna oseba. Po noveli zakona naj bi bilo možno preoblikovanje v pravno osebo, seveda pod določenimi pogoji in soglasjem vseh lastnikov. lok o sprejetju ureditvenega načrta za gramoznico in druge površine med Pušenskim potokom in Dravo (Jurkovec) v občini Ormož. S tem odlo- kom se je sprejel ureditveni načrt za gramoznico in druge površine na območju Jurko-vec v občini Ormož. »Agrarna skupnost Frankovci je imela na podlagi navedenega odloka vse površine v okviru ureditvenega načrta za gramoznico. Seveda je bil interes, da od vrnjenega premoženja člani Agrarne skupnosti Frankovci tudi nekaj pridobijo. Žal se ni v okviru ustrezne organiziranosti pristopilo k možnosti pridobitve rudarske pravice in koncesije za eksploatacijo J Vaški dom Frankovci so si v lastni režiji zgradili člani agrarne skupnosti in drugi krajani. petek • 17. oktobra 2014 Kmetijstvo Štajerski 11 graditi hleve brez omejitev nas. Ni čudno, da imamo tako nizko samooskrbo,« je bilo slišati na septembrski seji Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj, ko je bila stavnih in nezahtevnih objektov ter postopek sprejema občinskih prostorskih načrtov (OPN). Stavbnih površin na nivoju države je približno 137.859 ha, kmetijskih pa približno 701.638 ha, to pomeni, da je delež stavbnih zemljišč približno 6,8 %, delež kmetijskih pa približno 34,6 %. V po-dravski regiji je stavbnih zemljišč približno 21.309 ha, kmetijskih pa približno 108.406 ha. (Vir: Ministrstvo za infrastrukturo) Spodnjem Podravju. Ob tem mora biti objekt zgrajen na stavbnem zemljišču, razen če je v prostorskem aktu občine določeno kakorkoli drugače, upoštevani morajo biti pogoji umeščanja v prostor, kar med drugim pomeni, da ne sme biti presežen faktor zazida-nosti »Sicer pa gre oseba na upravno enoto, kjer odda vlogo za enostavno gradbeno dovoljenje. To pomeni, da naredi skico objekta oziroma doris in v DR. ŠTEFAN v UK. b I trAIN^^ CELAtf Naročnik: List dr. Štefana Čelana gramoza, ki bi lahko prinesel dobršen del sredstev in drugih možnostih članom agrarne skupnosti. Gramoziralo se je le nekaj cest v okviru vaške skupnosti, pristopilo pa se je tudi k izgradnji Vaškega doma Frankovci, ki so ga člani agrarne skupnosti ter drugi vaščani v pretežni večini zgradili v lastni režiji in sedaj služi vaščanom vasi Frankov-ci. S tem so seveda povezani neki stroški, ki jih mora pokrivati agrarna skupnost iz ustvarjenih prihodkov, kot je V B Foto: Miha Soštarič določeno v Pravilih agrarne skupnosti. Prihodke ustvarja iz najemnin in uporabnin ter drugih prihodkov. Če za vzdrževanje in tekoče stroške ne bi zadoščala sredstva ustvarjenih prihodkov, bi morali stroške pokrivati člani iz lastnih sredstev, če ne bi želeli, da premoženje propada,« je povedala Luknerjeva. Ne tako gramoznici kot tudi sončni elektrarni Zemljišča, ki so bila vrnjena in so na območju, kjer je bil sprejet odlok o sprejetju ureditvenega načrta za gramoznico in ostale površine med Pušenskim potokom in Dravo (Jurkovec), so sedaj postala mrtva lastnina, saj se z njo ne more več razpolagati. »Občina Ormož je v drugi polovici leta 2010 pripravila nov občinski prostorski načrt (OPN), kjer je določila cilje in izhodišča prostorskega razvoja občine ter pogoje umeščanja objektov v prostor. Agrarna skupnost Frankovci je ugotovila, da je v OPN izločena celotna površina iz območja gramoznice Jurkovec, kar je pomenilo, da ni več ureditvenega načrta za gra- v enem mesecu prejme gradbeno,« je povedal. Postopek spremembe namembnosti traja približno dve leti Kmetje so na seji izpostavili tudi dolgoletno čakanje na spremembo namembnosti zemljišča. »Pod postavko, da je mogoča sprememba namembnosti, ta postopek v praksi teče približno dve leti. Gradbeno dovoljena pa mora biti nato izdano v dveh mesecih,« je povedal. Dodal je, da sprejetje občinskega prostor- skega načrta še ne pomeni, da se nekaj ne more graditi ali da se lahko. »Če je obstoječega stavbnega zemljišča dovolj, potem lahko gradijo kmetje kadarkoli. Ni pa rečeno, da bodo v novem OPN prejeli stavbno zemljišče. Zadevo je treba spraviti čez vse sodelujoče in pridobiti vsa mnenja. Nekaj časa so kmetijci zahtevali, da se za pridobitev stavbnega zemljišča za večje objekte najde kmetijsko zemljišče, da se ohrani pridelovalni potencial. Tega so se nekaj časa striktno držali, sedaj ni več tako strogo. Še vedno pa to uporabljamo. Ko dajo naprej negativno mnenje, potem zagotovimo na drugem območju zemljo,« je pojasnil Cafuta. OPN se sicer spreminja, ko je dovolj pobud ali v javnem interesu, da se status zemljišč spremeni. »Ne more se vsako leto. Če je na voljo dovolj zemljišč za gradnjo, lahko občina shaja tudi deset let brez spremembe OPN,« je povedal. Sicer pa se celoten postopek spremembe OPN za posameznike vodi brezplačno. Plača pa se odškodnina za spremembo statusa, ki jo določi kmetijsko ministrstvo. Ob tem je izpostavil, da je omogočena gradnja pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov na kmetijskih zemljiščih, vendar pa morajo biti ti objekti tik ob gospodarskem poslopju. O nedovoljenih gradnjah pa je Cafuta dejal, da na skupni občinski upravi prejmejo veliko vlog za legalizacijo teh gradenj, točnih številk ni vedel navesti, saj temu še niso posvetili pozornosti. »Naša naloga je, da začnemo postopek, da zemljišče prejme status stavbnega zemljišča, potem pa oseba začne klasičen postopek pridobitve gradbenega dovoljenja. Od upravne enote pa je odvisno, če preveri, ali gre za pridobitev gradbenega dovoljenja za obstoječi, nelegalno zgrajen, objekt ali za novega. Če ugotovijo, da se pridobiva dovoljenje za nelegalno zgrajen objekt, potem zaračunajo kazen, marsikje pa tako že potekajo inšpekcijski postopki,« je še povedal Peter Cafuta. Mojca Vtič moznico na parcelah Agrarne skupnosti Frankovci. Lastniki navedenih parcel niso nikoli izkoriščali gramoza, niti se ni s parcelami trgovalo in nov OPN to v celoti preprečuje. Agrarna skupnost Frankovci kot lastnik parcel je predlagala, da se opredeli parcele v novem OPN še naprej kot gramoznica in možnost koriščenja gramoza ali da se na teh parcelah omogoči postavitev sončne elektrarne, saj je na tem območju transformatorska postaja, takšen objekt pa ne bi bil moteč niti iz okolje-varstvenega niti iz drugega vidika. Predlog ni bil upoštevan. Sedaj so parcele predvidene za gozd, vendar pa bo za Agrarno skupnost Frankovci najbrž še naprej njeno premoženje na tem območju mrtva lastnina, saj je tu postavljena vrsta omejitev, ki jih prinašajo različni režimi: Natura 2000, posebni habitatni tipi, naravna vrednota Drava - rečna loka 3, ekološko pomembno območje, vse skupaj pa je tudi poplavno območje,« je dodala Luknerjeva, ki se ob tem sprašuje: »Kaj si lahko prične agrarna skupnost z zemljišči, kjer je toliko različnih režimov, saj bo za vsak poseg potrebno soglasje Zavoda za varstvo narave?« Miha Šoštarič 100% LUMAR 100% BESTBUY ATRAKTIVNO, PREMIŠLJENO, DOSTOPNO I Glavna odlika hiš iz družine Lumar CLASSC Classic je njihov večno atraktiven videz, Gea 120 I premišljena in racionalna razporeditev I prostorov ter dostopna cena. Hiše | Classic so postale dom mnogih družin. T: 02 421 67 50 I: www.lumar.si ¡¡/A KLJUČ © BESTBUY J NA KLJUČ BEST BUYZE OD- 109.920,00 € z nnv/i» ' ^ ^ Lumar Živeti najbolje! 1 Strešna kritina Toplotni i črpalka Toplotna črpalka Okna Parket e Fasadni sistem Izolacija Notranja vrata 1 BS afetf °®sst r IHWIBM - sto lipbled. 12 Štajerski Kultura petek • 17. oktobra 2014 Markovci • Zmagoslavno z gostovanja v Italiji Komorni zbor zasijal na »sončnem otoku« Pevke in pevci komornega zbora Kor Markovci pod umetniškim vodstvom Danijela Tementa so v prvem oktobrskem vikendu na mednarodnem zborovskem tekmovanju "Isola del sole" v Gradežu (Italija) osvojili zlato priznanje, zmago v kategoriji mešanih komornih zborov in častno prejeli posebno priznanje, imenovano po lani preminulem skladatelju Orlandu Dipiazzu. Zgodovinsko mesto na otoku sredi Gradeške lagune v Tržaškem zalivu je po nekajletnem premoru znova gostilo mednarodno zborovsko tekmovanje in festival. V Kongresnem centru je slovensko zborovsko poustvarjanje v tekmovalnem delu predstavljal komorni zbor Kor, ki se je - kot zlati zmagovalec svoje kategorije - uspel uvrstiti v sklepni del tekmovanja za veliko nagrado. Tudi tam je odlično nastopil, o čemer priča Priznanje Orlanda Dipiazza »za tenkočutno in občuteno izvedbo, ki je lastna maestrovi skladateljski umetnosti. »Korovci« so se ob nadvse sproščenem vzdušju v kulturno mavrični družbi (13 zborov iz 11 držav) počutili prav svetovljansko in se muzali pri bolj »eksotičnih« simpatičnih v DR. ŠTEFAN v L)K. S I thAIN^^ CELAI? Córale Internazionale Foto: arhiv Kor Naročnik: Lista župana dr. Štefana Čelana pevsko-plesnih izvajanjih, npr. zborov iz Kitajske ali Nigerije. Visoki organizacijski in umetniški standardi so omogočali dobre pogoje za tekmovanje in koncertiranje ter za vzpostavljanje dragocenih stikov z mednarodno uveljavljenimi strokovnjaki. Dodatek k prejšnjim izvedbam festivala je bila posebna osredotočenost na pedagoški vidik, saj so zbori lahko dobili strokovne nasvete in neposredne poglobljene ocene kakovosti svojega izvajanja s strani članov mednarodne žirije tekmova- nja. Med strokovnimi povratnimi informacijami zboru Kor je bila tudi pohvala za zgledno izbran program tekmovalnih pesmi, med katerimi je bila tudi avtorska Danijela Tementa »Nekaj je v zraku«. Za sklepni del tekmovanja za veliko nagrado je zbor Kor izbral še eno avtorsko delo svojega umetniškega vodje - »Vračamo se« in priredbo ljudske »Dekle je pralo srajčke dvej«, ki jo podpisuje Walter Lo Nigro, sicer tudi član žirije tekmovanja. Veliko nagrado je kot absolutni zmagovalec tekmovanja osvojil izjemen dekliški zbor Adolf Fredriks Flickkor iz Švedske, ki ga vodi Karin Backstrom. Komorni zbor Kor jim je zmago privoščil, ob svojem največjem uspehu doslej - po lanskem zlatem priznanju na mednarodnem tekmovanju Antona Brucknerja v Linzu (Avstrija) - pa se je tudi sam počutil prav zmagoslavno in ganjeno. Vzdušje je bilo vse dni tekmovanja nepozabno, trud zdaj še tesneje povezanega zbora pa na koncu več kot poplačan. Mitja Muršič Malek • Ustvarjali so likovniki in literati Odslej imajo svoje društvo Minuli konec tedna so likovniki in literati na Maleku združili lepoto okolice, ki jo nudi čudovita pokrajina z vinogradi, in ustvarjanje. Potem ko so lani v tem predelu ljutomersko-ormoških goric ustvarjali le likovniki, so se jim na drugi koloniji v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (OI Ormož) pridružili tudi literarni ustvarjalci. Kar 35 se jih je zbralo skupaj, bili pa so s širšega ptujskega, ormoškega in ljutomerskega območja. Tema tokratne dvodnevne kolonije je bila Svetloba, ki je barva, vonj, ki je ljubezen, okus po vinu, ki je umetnost. »Na tokratni koloniji so imeli vsak svojega mentorja. Pri likovnikih je to bila akademska slikarka Jasna Kozar, pri literatih pa je to predsednica literarno-kultur-nega društva KUD Prosila iz Središča ob Dravi Helena Sr-nec. Vse stvaritve likovnikov in literatov s tokratne kolonije bodo na ogled 8. novembra ob 12. uri v ormoški Grajski pristavi v sklopu tamkajšnjega martinovanja,« je dejala Barbara Podgorelec iz ormoške izpostave javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Ob tej priložnosti so na Ma-leku ustanovili kulturno društvo, ki bo delovalo na področju likovne dejavnosti. Poimenovali so se Likovno kulturno društvo Ormož - LIKUDO, za prvega predsednika pa je bil soglasno potrjen Bohumil Ri-pak. »Likovnikov, ki se ukvarjamo z ljubiteljskim ustvarjanjem in delujemo v drugih kulturnih društvih, je osem. Mladinski center Ormož nam bo ponudil svoje prostore, kjer bomo lahko izvajali likovne delavnice in tečaje,« je povedal Ripak. MŠ Foto: Miha Soštarič Na Maleku so letos ustvarjali tako likovniki kot prvič tudi literati. Ptuj • Ohranjanje običajev Zahvala jeseni v Vilinskem gaju V soboto, 11. oktobra, so v vrtcu Vilinski gaj na Ptuju pripravili tradicionalni praznik Zahvala jeseni. Ob sončnem popoldnevu se je zbralo veliko malčkov s svojimi družinami. Vsi skupaj so se naravi zahvalili ob druženju pri nekaterih jesenskih opravilih, kot so jih poznali naši dedje in babice: ličkali, vezali in obešali so koruzo, mleli in stiskali jabolka in grozdje, kuhali zelo okusno zelenjavno juho, seveda ni manjkalo sladkih in slanih Tednikova knjigarnica Prestižne literarne nagrade Jesenske dni zaznamujejo tudi najbolj cenjene literarne nagrade. V svetovnem merilu je to Nobelova nagrada za literaturo in letos je bil oznanjen nagrajenec na isti dan, ko so v naši deželici slavnostno podelili nagrado večernica za najboljše literarno delo za mlade bralce slovenskega avtorja (Vinko Modendorfer. Ilustracije Damjan Stepančič. Kot v filmu. Ljubljana: Mladinska knjiga; 2013), ki je izšlo v minulem letu. Letošnjega nobelovca Patricka Modiana (1945) poznajo tudi mladi bralci pri nas, saj je leta 2007 založba Piano izdala njegovo čudovito, brezčasno zgodbo Katarina, mala balerina (Ilustracije Jean- Jacques Sempe. Prevod Nadja Dobnik. Ljubljana, 2007). Takrat je prevajalka zapisala, da Patrick Modiano velja za klasika francoske književnosti ter je avtor številnih romanov, dramskih besedil in knjig za otroke. Modiano je dobitnik številnih uglednih nagrad, med drugimi je za roman Ulica Boutiques obscures, ki ga je v slovenščini izdal isti založnik (Prevedla Mojca Schlamberger Brezar.Spremna beseda Nadja Dobnik. Ljubljana: Družba Piano, 2008), prejel nagrado Concourt. »Kaj pa naša življenja, se ne razpršijo prav tako hitro v večeru kot otroška žalost?« Tako se glasi izbrani citat in hkrati naslov spremne besede Nadje Dobnik v zgoraj navedeni knjigi letošnjega Nobelovega nagrajenca, ki tako začenja roman Ulica Boutiques obscures: Nič nisem. Samo svetla silhueta na terasi neke kavarne. Tistega večera sem čakal, da preneha deževati, da se umiri nevihta, ki se je začela v trenutku, ko me je Hutte zapustil. Nekaj ur prej sva se zadnjič srečala v prostorih agencije. Hutte je kot običajno sedel za masivno mizo, vendar je bil v plašču, tako, da sem res imel občutek slovesa. Sedel sem nasproti njega, v naslanjaču iz usnja, kije bil rezerviran za stranke. Svetilka iz mlečnega stekla je metala močno svetlobo, ki me je slepila ... In tako se glasi je zapisano na strani 82 Katarine, male balerine: Tistega dne je hotel gospod Casterade prebrati pesem in poslušala sva ga v pisarni. Njegov monotoni glas in udarjanje ritma z roko je name delovalo kot uspavanka. Težko sem držala oči odprte. »Tam doli, v Castelnaudaryju, v oktobrskih nočeh.« Snela sem očala in že se mi je začelo dremati. Nenadoma ga je » Oprostite, Rajmund, pol osmih je že in hčerko peljem na večerjo v restavracijo Charlot, kralj školjk.« Život gospoda Casterada je otrpnil, premeril naju je z zaničlji-vim pogledom in počasi zaprl knjigo svojih pesmi. »Čuden je ta svet,« je rekel,«čuden je ta svet, kjer je Charlot, kralj školjk, pomembnejši od francoskega pesnika. In kjer je ducat ostrig bolj cenjen od lepega aleksandrinca...« Knjige Patrika Modiana si je mogoče izposoditi v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj, kjer je pravkar na voljo tudi lanska dobitnica ALME (nagrade za mladinsko književnost, poimenovane po Astrid Lindgren), in sicer je to dvojezična slikanica Poredni Petit = Petit el monstruo (ilustracije in besedilo Isol. Prevod Barbara Pregelj. Medvode: Maline, 2014. Zbirka Še). Vabljeni v knjižnico. Liljana Klemenčič dobrot ter pečenih kostanjev. Največja zabava za otroke pa je bilo vsekakor skakanje v velik kup slame in igra v njem. Ob takšnih druženjih tudi najmlajši spoznajo delček običajev, ki tonejo v pozabo, starši pa obudijo spomine na otroštvo. LSV Rokomet Odličen prvi polčas Ormoža v Zlatorogu Stran 14 Padalstvo Ptujčani ponovno uspešni na Balkanu Stran 14 Boks Zavec - Hafner: Za prevlado v Evropi gre Stran 15 Namizni tenis Izjemen uspeh Katje Krajnc Stran 16 Tenis TK Ptuj na 3. mestu v ligi U-18 Stran 17 Šah Članicam ŠD Ptuj odlično 3. mesto Stran 18 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoilulajts nai na íüítovmm, ijitííu! RADIOPTUJ tut áfeietcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 13. krog Rezervisti Zavrču prinesli prevlado v 2. polčasu Zavrč - Krka 2:0 (0:0) STRELCA: 1:0 Jertec (64.), 2:0 Kresinger (72.). ZAVRČ: Ranilovic, Sambolec, Kristic, Datkovic, Dedic (od 75. Dugolin), Šafaric, Cvek, Polic (od 63. Kelenc), Matjašič, Brdar (od 46. Jertec), Kresinger. Trener: Željko Orehovec KRKA: Pelin, Rašic, Žižic, Buden, Vučkic, Fuček (od 71. Ša-ban), Welbeck-Masseko, Palic (od 81. Mojstrovic), Peric, Ihbe-isheh, Kastrevec. Trener: Miloš Rus. Nogometaši Zavrča so v sredo proti Krki želeli nadaljevati uspešno serijo, v kateri so dvakrat remizirali (Gorica, Celje) in dvakrat zmagali (Rudar, Domžale). Ker je v zadnjem mesecu tudi Krka pokazala vzpon forme (na zadnjih štirih tekmah so le enkrat izgubili), je bilo pričakovati zanimivo srečanje. Vsaj v 1. polčasu ni bilo tako, saj je igra večinoma potekala med kazenskima prostoroma, brez posebnih priložnosti in zaključnih stre- Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Zavrča so po zelo slabem prvem polčasu v drugem zaigrali bolje in še drugič v sezoni ugnali Novomeščane. lov. Edino resno akcijo so gostje izvedli v 4. minuti, ko so v enem samem napadu kar trikrat poskušali s strelom, a je Ranilovič poskuse Fučka, Bu- PRVALiGA TelekomSIovenije REZULTATI 13. KROGA: Zavrč - Krka 2:0 (0:0); strelca: Jertec 64., Kresinger 72.; Celje - Luka Koper 1:1; strelca: Miškic 44.; Pučko 54.; Olimpija - Radomlje 4:0 (1:0); strelci: Rodic 12., Vukčevic 52., Burkovic 84., Šporar 88.; Gorica - Maribor 0:2 (0:1); strelec: Zahovic 44., 58.; rdeči karton: Modolo (72., Gorica); dna in Kastrevca ubranil. Na drugi strani domačini v prvih 45. minutah niso niti enkrat sprožili na gol Pelina ... Še najbližje temu je bil Kresinger v 21. minuti, a je njegov poskus z glavo zletel preko gola. Ob polčasu je domači trener Orehovec Brdarja zamenjal z Jertecem, sprememba pa je pozitivno vplivala na igro. V živahnejšem začetku so do prvih priložnosti prišli domačini: v 51. minuti je bil Matjašič v zaključku akcije premalo odločen, v 54. minuti pa je gostujoči vratar njegov strel ubranil. V 63. minuti je ob glasnem odobravanju kakšnih 400 gledalcev na Mestnem stadionu v igro vstopil Doris Kelenc. Ob prvem stiku z žogo je odlično podal v prazen prostor do Jureta Ma-tjašiča, ta se je nekoliko zapletel, a vseeno podal do Daria Domžale - Rudar 1:1 (1:1); strelca: Korun 32., iz 11-m; Jahič 27.; rdeči karton: Jelič (65., Rudar). 1. DOMŽALE i CO D 2 2 17:6 29 2. MARIBOR 12 8 2 2 20:12 26 3. ZAVRČ 13 8 2 3 15:11 26 4. OLIMPIJA 12 7 4 1 25:8 25 5. CELJE 13 5 6 2 17:7 21 6. KOPER 13 5 1 7 14:19 16 7. RUDAR VELENJE 13 4 2 7 13:16 14 8. GORICA 13 2 3 8 10:16 9 9. KRKA 13 2 2 9 11:26 8 10. RADOMLJE 13 1 2 10 8:29 5 Najboljši strelci: 7 zadetkov: Luka Zahovič (Maribor); 5 zadetkov: Nik Omladič, Andraž Šporar (oba Olimpija); 4 zadetki: Dino Kresinger (Zavrč), Marcos Tavares (Maribor), Aleksander Rodič, Marko Vukčevič (oba Olimpija), Sunny Omoregie, Valon Ahmedi (oba Celje). Željko Orehovec, trener Zavrča: »Srečanja sem se resnično bal, saj je najtežje igrati tekme, kjer si izrazit favorit. To se je v prvem delu izkazalo za resnično. Ob polčasu smo se dogovorili, da je treba povečati agresivnost in igro pomakniti bližje golu tekmeca. Na srečo smo dosegli gol v pravem trenutku, kar nas je motivacijsko dvignilo in smo na koncu zasluženo slavili.« Dario Jertec, Zavrč: »Od samega začetka se je videlo, da se lahko tekma obrne v eno ali drugo smer. Mi smo bili spre-tnejši v pravem trenutku in tehtnica se je nagnila na našo stran. Seveda sem srečen zaradi doseženega zadetka, še bolj pa zaradi zmage moštva. Ob tej priložnosti bi se vsem v ekipi ter predsedniku in trenerju zahvalil za dober sprejem v ekipi. Upam, da bomo tako tudi nadaljevali.« Miloš Rus, trener Krke: »Zavrčanom lahko samo čestitam za uspešen zaključek tekme. Sami smo lahko razočarani, saj smo bili v prvem polčasu boljša ekipa. V drugem delu smo naredili dve nerazumljivi napaki v obrambi, kar so domačini znali izkoristiti.« Jerteca, ki je žogo iz kakšnih 18 metrov mimo vratarja poslal v gol - 1:0. Za Jerteca je bil to prvi gol v dresu Zavrča, zanj je potreboval le dve tekmi. Zaostanek je goste prisilil k bolj napadalni igri, v kateri pa so do svojih značilnih protinapadov prihajali Zavrčani. V 71. minuti je bil v enem od teh znova Matjašič, a so gostje njegov strel v zadnjem trenutku blokirali. Strel iz kota je izvajal Kelenc, ki je po uigrani akciji zaposlil Jerte-ca, njegov ne preveč močan strel je prestregel Kresinger in žogo s približno šestih metrov poslal v gol - 2:0. Zavrča-nom je tako v nekaj minutah uspel šah-mat, po katerem so brez težav nadzirali potek srečanja. V zadnji minuti bi lahko gol dosegel še Dugolin, a je žoga po njegovem strelu končala v vratnici, odkoder s je odbila v polje. Krka tako ostaja ena od najboljših »završkih strank«, saj Željko Orehovec: »Naša taktika je takšna, da začnejo mlajši, ki potrebujejo minutažo in nabiranje igralskih izkušenj. Istočasno se zavedamo, da imamo na rezervni klopi izkušene igralce, ki so sposobni preobrniti rezultat. To se nam je že obrestovalo na tekmi z Domžalami in Kresingerjem, tudi tokrat so Jertec, Kelenc in Dugolin preobrnili potek srečanja. To nam za zdaj prinaša uspeh.« 1. SNL, 14. krog: Koper - Zavrč, sobota, 18. 10., ob 18.00 v Kopru 2. SNL, 11. krog: Aluminij - Roltek Dob, nedelja, 19. 10., ob 15.00 v Kidričevem - Zavrč ni prejel zadetka na zadnjih petih tekmah. - Zavrč je slavil na zadnjih treh tekmah. - Dino Kresinger je na zadnjih dveh tekmah dosegel tri zadetke. - Krka na sedmih gostovanjih v tej sezoni še ni osvojila niti točke. - Na lestvici najboljših strelcev vodi Luka Zahovič s 7 zadetki. so Zavrčani slavili tudi v prvi medsebojni tekmi v Novem mestu (2:3). Podobno je bilo tudi v lanski sezoni, ko je trikrat zmagal Zavrč, enkrat pa Krka. Jože Mohorič »Liga je dobra, želimo pa zadržati visoko mesto« Že v soboto bodo prvoligaši nadaljevali prvenstvene boje. Nogometaši Zavrča se bodo odpravili na gostovanje na Primorsko, h Kopru. Ta je v tej sezoni na svoji Bonifiki najbolj »radodaren« gostitelj, saj je izgubil kar 5 tekem, zmagal je le proti Gorici v 12. krogu (1:0). Na drugi strani so Zavrčani doslej zelo uspešni v gosteh, na šestih tekmah so štirikrat zmagali in le dvakrat izgubili (proti Mariboru in Olimpiji). »Seveda si želimo nove uspešne tekme, saj nikakor ne želimo izpustiti iz rok visokega mesta na lestvici. Sicer bi celotno ligo ocenil kot zelo dobro, najboljši dokaz za to je ta, da se mora Maribor, ki uspešno igra v Ligi prvakov, za vsako zmago doma zelo potruditi. Dodaten čar ligi daje kopica mladih perspektivnih igralcev,« je povedal Dario Jertec. »Ni debate - v Gorenje Surovino dajte stare aparate!« «S surovina Z €OS Štajerski1 Prinesite odpadno električno in elektronsko opremo v enote Gorenje Surovine, d. o. o., na Ptuju, Ormožu, Ljutomeru, Slovenski Bistrici in Mariboru, vsak delovni dan med 7. in 18. uro, ter v soboto med 8. in 13. uro. S tem pomagate osnovnim šolam do točk in sodelujete v nagradnem žrebanju za male gospodinjske aparate. Žrebanje bo potekalo na radiu Ptuj ob torkih in četrtkih. Akcija traja od 6. do 23. oktobra 2014. | Več o akciji na www.surovina.si. 14 Štajerski Šport, šport mladih petek • 17. oktobra 2014 Rokomet • NLB leasing liga, 7. krog Odličen 1. polčas Ormoža v Zlatorogu Celje PL - Jeruzalem 41:28 (19:17) CELJE PL: Lesjak 1 obramba, Skok 8 obramb, Kastelic; Blagotinšek 1, Ivič 2 (1), Žuran 4, Janc 6, Razgor 2, Marguč 3, Malus, Miklavčič 5, Zarabec 7 (3), Kodrin 4, Pešič 2, Kasal 2, Žvižej 3. Trener Branko Tamše. JERUZALEM: Bratanovič 11 obramb, Balent 2 obrambi; Kolmančič 1, Bogadi 1, Raduj-kovič 3, Čudič 12 (4), Gregorc 4, Veselko 1, Grizolt, Kocbek, Kosi, Mesarič 5, Petrovič 1, Rajšp, Kirič. Trener: Saša Sašo Prapotnik. SEDEMMETROVKE: Celje PL 5/4; Jeruzalem 5/4. IZKLJUČITVE: Celje PL 14; Jeruzalem 6 minut. 1. NLB leasing liga REZULTATI 7. KROGA: Celje Pivovarna Laško - Jeruzalem Ormož 41:28 (19:17), Trimo Trebnje - Gorenje Velenje 23:30 (11:15), Maribor Branik - Krško 39:26 (18:12). Sre- čanja Slovan - Sviš Ivančna Gorica, Krka - Istrabenz Plini Izola, Sevnica - Slovenj Gradec 2011, Urbanscape Loka - Rib- nica Riko bodo odigrana konec tedna. 1. GORENJE VELENJE 7 7 0 0 14 2. CELJE PIVO. LAŠKO 6 6 0 0 12 3. MARIBOR BRANIK 7 6 0 1 12 4. TRIMO TREBNJE 7 5 0 2 10 5. RIKO RIBNICA 6 4 0 2 8 6. KRKA 6 3 0 3 6 7. JERUZALEM ORMOŽ 7 3 0 4 6 8. SLOVENJ GRADEC 5 2 0 3 4 9. URBANSCAPE LOKA 6 2 0 4 4 10. SLOVAN 6 2 0 4 4 11. ISTRABENZ IZOLA 6 1 0 5 2 12. SEVNICA 6 1 0 5 2 13. SVIŠ IVANČNA GOR. 6 1 0 5 2 14. KRŠKO 7 1 0 6 2 Bojan Čudič (Jeruzalem Ormož) je blestel tudi v dvorani Zlatorog: dosegel je 12 zadetkov. Zaradi sobotnega nastopa Celjanov v Ligi prvakov (v Zlatorog prihaja madžarski gigant Veszprem) so Pivo-varji in Vinarji tekmo 7. kroga NLB Leasing lige odigrali med tednom. Pri domačinih sta manjkala Vid Poteko in Ivan Sliškovič, kar se je takoj poznalo v njihovi igri. Jeruzalem je tekmo odlično odprl z vodstvi 1:2, 2:3 in 3:4. Z dvema zadetkoma Blaža Janca v 13. minuti so Celjani prvič na tekmi povedli za štiri zadetke (9:5). Bivši Ormožan Rok Žuran je v 19. minuti zadel za najvišje celjsko vodstvo v 1. polčasu s +5 (13:8). Do odmora pa so Bojan Čudič in druščina odigrali izvrstno v napadu, v golu Jeruzalema pa se je z odlično predstavo izkazal Zlatan Bratanovič (10 obramb v 1. polčasu). V 28. minuti je Jan Gregorc s svojim tretjim zadetkom celo izenačil izid na 17:17. Sledilo je kriznih šest minut brez zadetka v celjski mreži in domačini so po delnem izidu 5:0 v 33. minuti povedli 22:17. Zaradi napak v domači obrambi so se Ormožani odlično kosali s Celjani vse do 46. minute, ko so zaostajali le za štiri zadetke (29:25). Domači strateg Branko Tamše je do 54. minute (35:28) igral »na polno« in igralcem s klopi (Urh Kastelic, Jaka Malus, Tilen Kodrin, Michal Kasal) ponudil le drobtinice. Zanimiva odločitev glede na nasprotnika, ki je po kakovosti za dva razreda slabši in ob dejstvu, da v soboto v Zlatorog prihaja Ve-szprem. Ormožani so - tako kot proti Krki - slabo odigrali končnico in Celje je tekmo zaključilo s serijo šestih zaporednih zadetkov za končnih + 13 (41:28). Po prikazanem je zmaga Celja previsoka oz. je poraz Ormoža previsok. V 8. krogu v soboto, 25. oktobra, ob 19.00 na Hardeku gostuje Sevnica. Uroš Krstič Saša Prapotnik, trener Jeruzalema Ormoža: »Škoda za slab zaključek tekme, kar se nam je zgodilo že zadnjič proti Krki in tokrat proti Celju. Zaradi pomembnih tekem v prihodnosti bomo morali to zaključno fazo tekme popraviti. Sicer sem s predstavo svojih fantov zadovoljen.« Padalstvo • Tekmovanje v Banjaluki Ptujčani ponovno uspešni na Balkanu Minuli konec tedna so se padalci Aerokluba Ptuj greli na bosanskem soncu. Udeležili so se padalskega pokala "Pet zvijezda", ki so ga organizatorji padalskega kluba Banjaluka posvetili svojim petim v letalski nesreči preminulim članom. Tekma je bila organizirana z nekaterimi posebnostmi: ekipe so bile sestavljene le iz štirih članov in ne petih, kot je to v navadi. Vendarle pa je bilo treba odskakati standardnih osem serij. Enajst ekip iz celotne bivše Jugoslavije je skakalo iz vojaškega helikopterja MI-8. Ptujčani so se na tekmo podali z dvema ekipama. V ekipi Ptuj 1 so skakali Boris Janžekovič, Gorazd Vindiš, Tomaž Korpar in Rezultati: ekipno: 1. AK Ptuj 1 (92 cm), 2. Banjaluka (162), 3. Pri-jedor (171) ... 7. AK Ptuj 2 ...; posamezniki: 1. Gorazd Vindiš (8), 2. Željko Žrvnar (17), 3. Boris Janžekovič (19), 4. Matevž Cestnik (21), ... 13. Tonček Gregorič (32), 14. Tomaž Korpar (33), 19. Igor Vi-dovič (42)., 22. Sergej Pukšič (62), 37. Helena Lukman. Člani AK Ptuj so v Banjaluki slavili v ekipni in posamični konkurenci. Tonček Gregorič.V drugi, nekoliko mlajši postavi, pa Matevž Cestnik, Sergej Pukšič, Igor Vidovič in Helena Lukman. Padalci prve ekipe so se v konkurenci ekip zavihteli na 1. mesto in z 92 kazenskimi cm pustili konkurenco daleč za seboj. Drugouvrščena ekipa je bila ekipa domačinov, ki jo je odnesla s 162 kazenskimi cm, bron je pripadel padalcem iz Prijedorja s 171 cm. Tako kot so fantje prve postave AK Ptuj pometli s kon- kurenco ekip, tako je med posamezniki opravil Gorazd Vindiš. Vseh osem serij je odskakal odlično, tako da je skupno nabral le 8 kazenskih cm in prepričljivo stopil na najvišjo stopničko. Na drugem mestu je pristal Željko Žrvnar iz ekipe Cumulus, tik za njim pa je na odličnem tretjem mestu končal še en član AK Ptuj Boris Janžekovič. Nesrečno četrto mesto je le z dvema centimetroma več zavzel Matevž Cestnik. S svojo ekipno uvrstitvijo so neko- liko manj zadovoljni v drugi ptujski postavi, ki so pristali na sedmem mestu. Vesna Osterc Gorazd Vindiš: „Seveda sem zadovoljen z rezultatom. Tudi vreme je bilo skorajda idealno za skakanje. Nasploh se zelo dobro počutimo na tekmah, ki se odvijajo v Bosni. Kot kaže, se jih bomo v prihodnje redno udeleževali. Res, fajn je bilo." Motokros • DP Gajserju naslov prvaka Na zadnji dirki državnega prvenstva v motokrosu v Prilipah pri Brežicah je v najmočnejšem razredu open zmagal Klemen Gerčar, ki je dobil obe vožnji. Naslov prvaka si je v tej konkurenci pri-vozil Tim Gajser, ki zaradi posledic poškodbe hrbtenice na tekmi pokala narodov v Latviji tokrat ni nastopil, a je imel s prejšnjih dirk visoko prednost. Na koncu je bil drugi Toni Mulec, ki je za Gajserjem zaostal le tri točke. Gerčar je osvojil končno 4. mesto. Tim Gajser je na kratko ocenil sezono, v kateri je postal državni prvak in je osvo- jil tudi peto mesto na svetu v kategoriji MX2: »S sezono sem zadovoljen, saj sem zmagal v vsaki vožnji DP, ki sem jo odpeljal. Poškodba mi je preprečila, da bi nastopil tudi na zadnji dirki, a dobra novica je, da že lahko treniram po prilagojenem programu. S tem sem tudi začel priprave na sezono 2015, ko bom na svetovnem prvenstvu v kategoriji MX2 ciljal na čim bolj stalno uvrščanje na stopničke za zmagovalce.« Pri mlajših veteranih je zmagal Bogomir Gajser pred Igorjem Pancarjem in Stanislavom Drobnetom. sta Rokomet • Mlajše selekcije MLADINCI, 2. liga: MARIBOR - JERUZALEM 30:38 (11:17) JERUZALEM: Šutalo, T. Cvetko; Kavčič 1, Kolmančič 2 (1), D. Kociper 3, V. Lukman 1, Štum-berger 1, Kirič 1, Žižek Cvetko 2, D. Ozmec 2, Mavrič 2, R. Cvetko 6, Šandor 2, Petrovič, T. Kosi 15 (4). Trener: Mladen Grabovac. Fantje so po pričakovanjih suvereno opravili z Mariborčani. Blestel je Tilen Kosi (letnik 1998), ki je dosegel kar 15 zadetkov. V soboto, 18. oktobra, ob 13.30 mladinci Jeruzalema na Hardeku gostijo Gorenje. KADETI CELJE PL - JERUZALEM 32:33 (15:14) JERUZALEM: Caf, Šutalo; D. Ozmec 4, Kavčič 8, Kosi 13 (6), Ciglar, Koderman 1, Zidarič, M. Hebar 1 (1), Grabovac, Žižek Cvetko 6. Trener: Uroš Krstič. V zaključku so pregrobi domačini po tretjih izključitvah ostali brez prvega igralca tekme Gregorja Ocvirka (12 zadetkov; rdeči v 47. minuti). Borbeni Ormoža-ni se tudi tokrat niso predali in so bolje odigrali zaključek tekme in se veselili zmage 32:33. V 3. krogu na Hardek v soboto, 18. oktobra, ob 11.30 prihajajo sovrstniki Gorenja. V. NEDELJA CARRERA OP-TYL - HIB LIEBENAU GRAZ 29:25 (11:15) V. NEDELJA CARRERA OP-TYL: Škrjanec, A. Munda, Gašič 6, M. Hržič 1, Kokalj 3, G. Hebar 6, Ulaga 4, U. Kosi 1, Niedorfer 3, J. Zadravec 5, Fekonja. Trener: Darjan Mesarec. Po odlični predstavi v 2. polčasu so Avstrijci presenetljivo morali priznati poraz združeni ekipi kadetov V. Nedelje & Jeruzalema, ki nastopajo v večini z letniki 1999 in 2000. STAREJŠI DEČKI A JERUZALEM - CELJE PL 19:19 (13:12) JERUZALEM: Firšt Šeruga; G. Hebar 3, A. Munda 6 (1), J. Zadravec 2, B. Zadravec, T. Šulek 6, Toplak 1, Torič 1, Sovič. Trener: Matej Hebar. Že tako okrnjena zasedba Jeruzalema (brez Belca in Ozme-ca) je v 19. minuti ostala še brez izključenega Zadravca. Z neverjetno borbenostjo so gostitelji z zadetkom Tea Šuleka izenačili na 19:19. Fantje so pokazali, kako se bori za barve kluba in le upati je, da se bo še več or- Žak Ciglar (RK Jeruzalem Ormož - kadeti) moških ekip tako srčno borilo. V soboto, 18. oktobra, ob 11.15 Ormožane čaka gostovanje na Ptuju pri Dravi. STAREJŠI DEČKI B V. NEDELJA CARRERA OP-TYL - CELJE PL 10:38 (4:22) V. NEDELJA CARRERA OP-TYL: V. Munda 1, J. Lukman, Borko, Toplak, Kuhar 3, Torič 4, G. Cvetko, Pfeifer, Sovič 2, A. Kosi, E. Kovačec, Zemljič. Trener: Branko Bokša. Celjani imajo super talentirano generacijo, ki je svojo kakovost dokazala tudi na Hardeku. V petek, 17. oktobra, ob 17.00 je pred ekipo že nova tekma, in sicer gostovanje pri sovrstnikih iz Ptuja. MLAJŠI DEČKI A DRAVA PTUJ - JERUZALEM 14:27 (7:11) JERUZALEM: Zemljič; Rubin 1, Herga Rizman 5 (1), E. Kovačec 6, J. Lukman 3, Kokol 1, Fergola 4 (1), G. Cvetko 3 (2), Škrinjar 2 (1), Voršič. Trener: Davorin Kovačec. V igri Ormožanov je še vedno precej nihanj - od odlične do slabe igre. Pozna se, da je kar nekaj fantov novih in se še ui-gravajo. V 3. krogu ekipa v soboto, 18. oktobra, ob 10.00 pri Veliki Nedelji gosti zasedbo Celja. MLAJŠI DEČKI B V. NEDELJA CARRERA OP-TYL - ARCONT RADGONA 25:6 (12:2) V. NEDELJA CARRERA OP-TYL: Mesarec; V. Kovačec, K. Šo-šter, T. Ozmec 2, L. Štumberger 1, M. Kocbek 2, T. Notersberg 9, Muharemovic, Breznik, A. Kosi 8, D. Šošter 3. Trener: Davorin Kovačec. KU petek • 17. oktobra 2014 Aktivna starost - priloga slovenskih pokrajinskih časopisov Štajerski 1 aktivna starost PRILOGASLOVENSKIH POKRAJINSKIH ČASOPISOV DOLENJSKI LIST Gorenjski Glas tednik primorske novice štajerski TEDNIK VESTNIK Telesna in mentalna aktivnost V jeseni življenja se moramo spraviti sami s seboj Če sta upokojena oče in mama telesno aktivna, hodita na sprehode, skrbita za vrt, se veselita skupnega preživljanja prostega časa in srečevanja z drugimi upokojenci, je to lahko pomirjajoče za njune odrasle otroke, ker jim ni treba skrbeti za življenjski elan staršev in se lahko mirno posvetijo svojemu življenju. Za takšne starše je značilno, da so poleg telesne aktivnosti zelo mentalno aktivni, kar pomeni, da so odprti v odnosih, da so veseli in da imajo čas, ko se lahko srečujejo z drugimi. Za takšno držo je potrebno, da človek vse življenjske etape poveže v celoto, naredi neke vrste pregled svojega življenja in se spravi s samim seboj, če mu katera stvar v življenju ni uspela, sicer nezavedno to nezadovoljstvo projicira v ljudi okrog sebe in se ga ti zato nehote bolj izogibajo, kot bi se ga sicer. Takšno nezadovoljstvo je lahko tudi povod, da je nekdo pretirano telesno aktiven, če mu telo to dovoljuje, ker je morda to edini način, da aktivira parasimpatični del avtonomnega živčnega sistema, ki človeka pomirja. Zapolnjevanje notranje praznine Druga oblika nadomestnega pomirjanja, če človek ne naredi omenjene integracije, notranje sprave s samim sabo, je iskanje vedno novih vznemirljivosti, za katere upa, da bodo izpolnile notranjo praznino, pri čemer obstaja nevarnost, da s tem zanemari najbližje. Primer takšnih starih staršev so ljudje, ki tarnajo, da pri vzgoji otrok nikoli niso imeli pomoči lastnih staršev, in enako zdaj pripovedujejo njihovi odrasli »Srečati človeka v visoki starosti, ki ima zelo prožnega ali aktivnega duha, je vedno navdušujoče in opogumljajoče. Radi se srečujemo s takšnimi ljudmi, ker od njih odhajamo pomirjeni, kar je ena temeljnih potreb današnje družbe - pomiritev.« otroci pri vzgoji lastnih otrok. Gre za medgeneracijski prenos vzorca, ko so starši povzročili zavrženost in prezrtost. Neustrezna skrb za odraslega otroka Tretja oblika aktivnosti je lahko oblika »prisilne« aktivnosti oziroma starševstva odraslim otrokom, ko to že zdavnaj ni več potrebno. Govorimo o t. i. hotelu mama, kjer morajo starši skrbeti za odrasle otroke, ki se ne znajo ali ne uspejo ali nočejo vključiti v družbo. O tem fenomenu pogosto slišimo, da je krivica do staršev, kar je lahko čisto res, vendar praksa kaže tudi drugačno sliko, ko se otrok nezavedno žrtvuje, postane grešni kozel v družini, kar pomeni, da ponudi staršema možnost, da se ukvarjata z njegovo neodgovornostjo in neuspešnostjo kot z lastnim zakonom ali lastnim nezadovoljstvom. To tudi pomeni, da od pomirjenih staršev, od staršev, kjer ni nekih bolečih tabujev ali potlačenih ter nerazrešenih družinskih skrivnosti, otrok laže gre od doma in funkcionalno zaživi v svetu (in se tudi rad vrača domov na obisk). Upokojenci nimajo časa Omenil bi še eno področje, ki je povezano z aktivnostjo starejših ljudi. Velikokrat je mogoče zaslediti začudenje ob tem, da mnogi upokojenci nimajo časa, čeprav tega ni težko razumeti. Verjetno ima vsakdo kakšen konjiček ali področje, ki bi mu želel posvetiti več pozornosti, a nima časa, ta čas lahko najde šele v poznih letih življenja. Zato smo lahko veseli, če naši upokojenci prekipevajo od angažiranosti, telesne in mentalne, da so vitalni in prispevajo za družbo. Ogromno dobrodelnih, vaških in drugih organizacij sloni na ramenih upokojencev. Najbolj smo jim lahko hvaležni za poslanstvo, ki ga ne more nobena skupina bolje uresničevati kot prav oni, to je pomirjanje. Zaradi življenjske modrosti in številnih soočenj z življenjskimi preizkušnjami so lahko najboljši »amortizer« in regulator oziroma pomirjevalec dogajanja in ljudi okrog sebe. Zato se večina tudi rada spominja trenutkov, preživetih z dedki in babicami. Prvi korak Naj na koncu še dodam, da naj nihče ne čaka, da ga bo kdo prišel obiskat in se z njim družiti, temveč naj vsak med nami, četudi je v poznem življenjskem obdobju, ohranja aktivnosti v vabljenju in v prijaznosti, ko nas drugi obiščejo. Dr. DRAGO JEREBIC 2 Štajerski Aktivna starost - priloga slovenskih pokrajinskih časopisov petek • 17. oktobra 2014 Najpogostejši vzroki inkontinence Inkontinenca se najpogosteje pojavi v sklopu drugih bolezenskih znakov, predvsem v sklopu kroničnih nevroloških bolezni, kot je na primer multipla skleroza, ter raznih presnovnih bolezni, na primer sladkorne bolezni. Lahko je posledica poškodb sečnih organov ali hrbtenice in možganov, v nekaterih primerih pa celo psihičnih bolezni. Predvsem v dobi odraščanja se lahko pojavi kot posledica strahu pred lastno samostojnostjo in neodvisnostjo ali pa je posledica prevelikih stresnih obremenitev. V zrelih letih je in-kontinenca večinoma posledica poškodb ali akutnih bolezenskih procesov v medenici. Pri ženskah v tem obdobju je inkontinenca lahko posledica enega ali več porodov, še posebej če ženske ne izvajajo predpisanih mišičnih vaj (t. i. vaje po Ke-glu). V starosti je inkontinenca posledica popuščanja višjih živčnih funkcij, tako mišičnih kot tudi psihičnih sprememb, do katerih pride v involucijskem procesu staranja. Upade interes za osebno higieno, zato se povečajo tudi inkontinenčne težave in njene posledice. S Keglovimi vajami krepimo mišice medeničnega dna. Te vaje lahko izvajamo kjer koli in kadar koli, saj se navzven naša vadba ne opazi, pomembno pa je, da vadimo redno in mišice skrčimo vsaj 100-krat na dan. Inkontinenco lahko zdravimo s splošnimi ukrepi (prehrana, gibanje, predpi- I ll i M IttjÄ I;\L . , .i , i 'i v-.v v.i'.lv , 1 i il "■' ■ ■ 11 f,Al''1, ■ j ■,;./; ■ ** y i,', >• sane vaje, urnik uriniranja idr.), z zdravili in kirurškimi posegi. Zdravljenje brez zdravil v kombinaciji s splošnimi ukrepi je večinoma najcenejši in najučinkovitejši način. Pogoj je seveda, da se jih bolnik drži. Vedeti moramo, da je inkontinenca večinoma kronični zdravstveni problem, da se stanje izboljšuje počasi in da včasih lahko le zaustavimo poslabšanje. Poznamo tudi zdravila za zdravljenje inkontinence, vendar je treba povedati, da niso uporabna za vse bolnike. Predpisujejo jih lahko samo urologi in ginekologi po predhodnih preiskavah. Pri inkontinenci, kjer so vse naštete možnosti brez učinka, uporabljamo mehanske pripomočke, kot so urinski katetri pri moških, urinali in inkontinenčne predloge. Inkontinenčne predloge so trenutno najuporabnejše pripomoček za vse starostne kategorije. Brez vezave Brezplačen telefon za upokojence! Brez vezave ga podarjamo novim naročnikom paketa Senior. NESKONČNI klici znotraj Si.mobilovega omrežja NESKONČNI klici v stacionarna omrežja v Sloveniji 100 minut v druga mobilna omrežja 100 sporočil SMS/MMS 14,99 € na mesec Nokia 225 v, V ++ i ja e » w s o O " ,£ IB O ® ► 10 options Select 2 *>x 3 dtf 4 s* BS5 Ji trz \ " ] _ v a, 2*SC 3 MF OHI 5 6 HNO «RS 0TUV Qw&z T ° 4 Alcatel 20.10 Akcija traja do 24. 11. 2014 oz. do razprodaje zalog in velja za vse nove Si.mobilove naročnike na paketu SENIOR, ki se ob sklenitvi razmerja v času trajanja akcije ne vežejo z nakupom telefona ali popustom na mesečno naročnino. Za novega naročnika se šteje sklenjeno novo naročniško razmerje s paketom SENIOR z novo telefonsko številko, prehod s številko SIMPL v naročniško razmerje in prenos telefonske številke od drugega operaterja. Vsak nov naročnik paketa SENIOR lahko po teh pogojih v času trajanja akcije dobi največ en telefon, ki si ga lahko izbere izmed telefonov, ki jih določi Si.mobil. Izbranega telefona ni mogoče zamenjati za gotovino ali kakšno drugo stvar. Ponudba ni združljiva z ostalimi akcijami in ugodnostmi Si.mobila. Več informacij o pogojih ponudbe in pogojih paketa SENIOR najdete na www.simobil.si, na št. 040 40 40 40 in na Si.mobilovih prodajnih mestih. Vse cene vključujejo DDV. Simobil d.d., Šmartinska c. 134b, SI-1000 Ljubljana. simobiLsi > > > > petek • 17. oktobra 2014 Aktivna starost - priloga slovenskih pokrajinskih časopisov Štajerski 1 Skrb za zdravje in vitalnost v zrelih letih Kako ostati večno mlad je pesniško vprašanje. Ali pa tudi ne. Ko se ozremo okrog sebe, opazimo, da nas obkroža kar veliko število večnih mladeničev in mladenk. Nič hudega, če se na koži nariše gubica, če lasje posivijo, če so potrebna očala ipd. Optimizem ter skrb za zdravje in dobro počutje so tisti dejavniki, ki ohranjajo vitalnost in mladost. Seveda je na to treba misliti veliko prej. Zdrav življenjski slog je zmagovalna kombinacija. Procesi staranja se začnejo že zelo zgodaj, vendar jih dolgo niti ne opazimo. Na proces staranja vplivajo dedni dejavniki in dejavniki okolja. Nagnjenost k boleznim in hitrejšemu staranju ali pa k dolgemu življenju je zapisna v genih. Osebe z »boljšimi« geni se počasneje starajo, če tega ne izničijo z nezdravim življenjskim slogom. Ljudje, ki so kronološko enako stari, se lahko močno razlikujejo po biološki starosti. Življenjska doba se podaljšuje in raziskave kažejo, da genetska zasnova pri večini ljudi omogoča preživetje najmanj do 80. leta starosti. Vsi si želimo, da bi zrela leta preživeli kakovostno in čim bolj neodvisno. Bolezni v starosti Sivenje las, izguba ma-ščobnega tkiva na obrazu in okončinah, nabiranje maščobe okrog pasu in bokov, gubanje kože, težave z meno pri ženskah, plešavost, manjša telesna zmogljivost - vse to so normalni znaki staranja. V starosti pa se poveča pogostost pojavljanja številnih bolezni. Pri ženskah je to osteoporoza, rak dojke, pri moških benigna hiperplazija prostate in rak prostate ter motnje erekcije. Pri starejših so zelo pogoste bolezni prebavil. Najpogostejši vzrok smrti pri obeh spolih pa so bolezni srca in ožilja ter rakave bolezni. Pogosti duševni motnji v starosti sta depresija in demenca. Aktivni in vitalni Proti procesom staranja je treba ukrepati takoj, še danes. Odločitev, da spremenite življenjski slog, je popolnoma vaša. Ukrepi, ki temeljijo na zdravem življenju, zajemajo področje prehrane, gibanja, počitka, sprostitve, družabnega življenja in obvladovanja dejavnikov tveganja (kot so visok krvni tlak, holesterol, maščobe, sladkor). Ti ukrepi hkrati preprečujejo bolezni ter povečujejo telesno zmogljivost in vsestransko pripravljenost. Tudi v zrelih letih je treba negovati umsko in čustveno področje. Strokovnjaki pravijo, da je z miselnimi potmi podobno kot z mišicami - če jih redno uporabljamo, se krepijo in ohranjajo. Učenje novih vsebin, dejavnosti za ohranjanje spomina in pozornost je veliko bolj pomembno, kot se zdi na prvi pogled. Enako velja za čustva. Tudi starejši imajo pravico, da se veselijo, jezijo, žalujejo ipd. Pogosta težava starejših je tudi osamljenost. Z ukrepi za krepitev umskih sposobnosti in izražanje čustev ter vključitev starejših v različne aktivnosti se zmanjšuje pojav depresije in upočasni nastop demence. Med starejšimi je veliko kroničnih bolnikov. Z danes dostopnim znanjem, zdravili in drugimi pripomočki je veliko kroničnih bolezni obvladljivih do te mere, da je starejšim omogočeno kakovostno življenje. Pri tem je treba opozoriti, da je predpisana zdravila treba uporabljati redno, skladno z navodili zdravnika in farmacevta. Ne glede na uporabo drugih izdelkov (prehranska dopolnila) ali drugih metod zdravljenja (alternativne metode) svetujemo pacientom, da brez posveta z zdravnikom terapije ne spreminjajo in ne ukinjajo. Mnogi želijo danes na hitro zaslužiti in izkoriščajo osamljenost starejših, in sicer tako, da jim od vrat do vrat proda- jajo izdelke sumljive kakovosti po visokih cenah. Vedno je treba preveriti, kaj je v izdelku, čemu je namenjen, kdo ga izdeluje, pametno je preveriti tudi ponudbo podobnih izdelkov in njihove cene. Ker so bolezni srca in ožilja največji dejavnik tveganja za kronična obolenja, zgodnjo invalidnost in smrt, je dobro poznati nekaj osnovnih podatkov, ki so pokazatelj zdravja, dobro vodene bolezni oziroma tveganja. Priporočen krvni tlak zdrave osebe je manj kot 120/80 mm Hg, bolnikov manj kot 140/90 mm Hg in za sladkorne bolnike manj kot 130/80 mm Hg. Krvni sladkor na tešče naj bo manj kot 6 mm mol/l, skupni holesterol manj kot 4,5 mmol/l (ob tem je treba poznati še vrednost t. i. slabega in vrednost zaščitnega holesterola). Zelo velik ogrožajoč dejavnik je debelost. Izražamo jo z indeksom telesne mase (ITM) in obsegom pasu. ITM izračunamo po formuli telesna teža (kg) / telesna višina2(m2). ITM nad 25 pomeni zmerno debelost, ITM nad 30 pa bolezensko debelost. Navodila za zdravo prehrano so se v zadnjih letih nekoliko spremenila. Še vedno velja, da naj bo hrana raznolika, pestra, čim več naj se uporabi sezonskega sadja in zelenjave. Med »prepovedanimi« živili so: bela moka, sladkarije, sladkani sokovi, klobase, polnomastni siri, pomfrit, ocvrta hrana, al- kohol ipd. To so živila, ki vsebujejo enostavne sladkorje, ogljikove hidrate z visokim glikemičnim indeksom, nasičene maščobe, preveč soli. Sicer pa je treba sestavo prehrane, to pomeni razmerje med beljakovinami, maščobami in ogljikovim hidrati, čim bolj prilagoditi energetskim potrebam posameznika. Gibanje krepi srce in ožilje, pomaga zmanjševati .g druge dejavnike tveganja f za razvoj srčno-žilnih bolezni in sladkorne bolezni (debelost, povišan sladkor, povišan holesterol, visok krvni tlak), zagotavlja dobro psihofizično kondicijo starostnika. Vrste vadbe so zelo različne. Priporoča se aerobna vadba, kot so hoja, tek, tek na smučeh, plavanje, kolesarjenje. Vadbo je priporočljivo izvajati vsak dan oziroma vsaj tri- do petkrat na teden. Osebe, ki do zdaj niso bile aktivne, naj se tega lotijo postopoma. Najlažje bo, da se priključite kateri od številnih skupin, ki izvajajo vadbo po različnih krajih v Sloveniji. Pri tem boste naredili dvojno korist - izboljšali boste svojo psihofizično vzdržljivost in poskrbeli še za svoje družabno življenje. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. Promocijsko sporočilo Sredi 875 let stare majhne vasice v neokrnjeni naravi, le 20 minut od mestnega vrveža, v Vukovskem Dolu, od leta 2004 stoji dom starejših Idila, zasebni dom s podeljeno koncesijo, ki sprejme v institucionalno varstvo 165 stanovalcev. Stanovalci lahko izbirajo nastanitev v eno- ali dvoposteljnih klimatiziranih sobah z lastno kopalnico. Dom stoji na rahlo dvignjenem pobočju z razgledom na Perniško jezero, obronke Pohorja, bližnje vinograde, iz katerih se sliši glas klopotcev, njive, travnike, posejane z rdečim makom, gozdičke ... Zavedamo se, da je odločitev za odhod v dom starejših težek korak. Zato bodočemu stanovalcu in njegovim svojcem ponudimo ogled samega doma, njegovo predstavitev, predstavitev dejavnosti, aktivnosti, ki potekajo pri nas. Kot dobra praksa pa se je pokazal tudi način začasne namestitve oz. počitnic ali čas trajanja rehabilitacije. Tako stanovalca sprejmemo pod svoje okrilje za nekaj dni, morda za čas dopusta njegovih svojcev, tako da se lahko za nekaj dni vživi v domsko življenje. Ja, marsikdo potem kar ostane pri nas, marsikdo pa se tudi čez čas vrne. V našem domu se trudimo in dokazujemo na različne načine z izvajanjem različnih dejavnosti in aktivnosti, da je lahko starost zelo lepa, aktivna, drugačna, kot pa si jo marsikdo predstavlja. Dom starejših Idila, d. o. o. Vukovski Dol 30 2221 Jarenina Tel.: (02) 655 66 50 e-mail: info@dsidila.si www.domstarejsihidila.si Ce ste se odločili preživeti svoje tretje življenjsko obdobje v neokrnjeni naravi, v mirnem idiličnem okolju, odmaknjenem od mestnega vrveža, Vas bomo z veseljem sprejeli v toplino našega doma. OSNOVNI CERTIFIKAT [Nii/lj^m v vašo priltabicnt li™ UUIIIM11 wi »V MLtoMU^* Dmiini prijavo podjclje 2 Štajerski Aktivna starost - priloga slovenskih pokrajinskih časopisov petek • 17. oktobra 2014 PAKET MOBITEL PENZION 300 PLUS S PODVOJENIMI KOLIČINAMI ENOT ZA ZMERAJ Nova jesenska ponudba Telekoma Slovenije prinaša številne ugodnosti, ki bodo razveselile starejše nad 60 let in tiste, ki so upokojeni. Na voljo je bogatejši paket Mobitel Penzion 300 plus s podvojenimi količinami enot, kijih lahko porabite v skladu s svojimi navadami. Akcijska ponudba traja do 31. oktobra 2014, v tem času pridobljene enote pa veljajo za zmeraj. S povezavo z drugimi storitvami Telekoma Slovenije bo naročnina paketa namesto 13,90 EUR le 9,90 EUR, vsi naročniki paketov Penzion pa lahko v Penzion skupnosti klepetate popolnoma brezskrbno in brezplačno. Po svoje porabite kar 600 enot Novi paket Mobitel Penzion 300 plus vam omogoča poljubno porabo enot za klice, pošiljanje SMS/MMS sporočil ali za preverjanje vremena ali ostalih dnevnih novic prek interneta na vašem mobitelu. Če ste eden izmed tistih, ki najraje klepetate z otroki, vnuki ali prijatelji, lahko vseh 600 enot porabite samo za pogovore v vsa slovenska omrežja, kar znaša kar 10 ur pogovorov. Obstoječi naročniki paketov Penzion lahko svoje naročniško razmerje spremenite v paket Mobitel Penzion 300 plus brezplačno. S povezavo storitev Telekoma Slovenije do dodatnih ugodnosti Če že uporabljate katero od storitev Telekoma Slovenije, kot so klasična telefonija PSTN/ISDN ali storitve SiOL, jih lahko povežete z novim paketom na skupni račun in si vsak mesec zagotovite za 4 EUR nižjo naročnino, ki tako znaša le 9,90 EUR. Z uporabo skupnega računa pridobite tudi pregled nad vsemi storitvami na enem mestu in prihranite pri plačevanju provizij več položnic. Brezplačni in neomejeni pogovori z vsemi naročniki Penzion skupnosti Ker vsi najraje klepetate s sebi podobnimi, s katerimi vas družijo zanimive izkušnje in dogodivščine, so vam na voljo neomejeni brezplačni pogovori znotraj Penzion skupnosti. V mesečno naročnino so vključeni neomejeni pogovori na številke naročnikov vseh paketov Penzion. Ste prepričani, da ste danes že sporočili vse pomembne informacije svojim izbranim prijateljem in sorodnikom? Prednosti paketa Mobitel Penzion 300 plus: • KAR 600 ENOT, KI JIH LAHKO PORABITE PO SVOJE. • PODVOJENE ENOTE STORITEV OBDRŽITE ZA ZMERAJ. • S SKUPNIM RAČUNOM DO NIŽJIH STROŠKOV. • S POVEZANIMI STORITVAMI ŠE NIŽJA NAROČNINA, SAMO 9,90 EUR. • BREZPLAČNI IN NEOMEJENI POGOVORI Z VSEMI NAROČNIKI PENZION SKUPNOSTI. Za dodatne informacije obiščite www.telekom.si, pokličite brezplačni številki 080 8000 ali 041 700 700 ali obiščite Telekomov center ali pooblaščeno prodajno mesto. www.telekom.si TelekomSIovenije petek • 17. oktobra 2014 Šport Štajerski 15 Boks • Dejan Zavec Za prevlado v Evropi gre Odštevanje pred 38. profesionalnim dvobojem nekdanjega svetovnega prvaka Dejana Zavca je končano, v petek gre zares. V dvorani Tabor se bo pomeril z Madžarom Ferencem Hafnerjem, zmagovalec se bo okitil z naslovom evropskega prvaka lahke srednje kategorije po verziji WBO. V torek sta se tekmeca prvič srečala v živo: to se je zgodilo v mariborskem hotelu Habakuk na zadnjem uradnem treningu. Srečanje je bilo - tako kot je pri Dejanu že v navadi - prisrčno in veselo. Obema se je ob prijateljskem objemu čez obraz raz-lezel širok nasmeh, nekoliko bolj zadržan je bil le Hafnerjev trener. »V Maribor smo prišli z resnim namenom zmagat. Za zmago bomo storili vse, v rokavu imamo svoje adute,« je povedal, njegov varovanec pa je dodal: »Ogledal sem si nekaj Dejanovih dvobojev, gre za res velikega borca. A tudi sam sem močan in vztrajen, zelo nerad se umikam, vedno sem usmerjen naprej. Tako bo tudi v petek!« Optimizma Madžarom vsekakor ne moremo vzeti ... Na treningu je bil zelo razpoložen tudi Dejan, ki je v improviziranem ringu s trenerjem Tomažem Barado izvedel kratek trening, po tem pa je na dolgo in široko odgovarjal na vprašanja novinarjev. Tokrat boš nastopal v Dejan Zavec Ferenc Hafner Slovenija Madžarska 12. 3. 1976 22. 12. 1975 37 dvobojev 28 dvobojev 33 zmag (18 s K. O.) 23 zmag (12 s K. O.) 3 porazi 5 porazov (4 s K. O.) 1 dvoboj brez odločitve kategoriji višje, kot si bil navajen. Je to zate slabše izhodišče? D. Zavec: »V sami moči in frekvenci udarcev ni občutne razlike. Edina razlika, ki jo jaz občutim, je ta, da mi ni treba toliko hujšati. S tem dejansko prihranim veliko moči, v zaključni fazi ni potrebno toliko izčrpavanja telesa.« Kako proti levičarju? Zadnjo profesionalno borbo si imel pred dobrim letom: kaj zate pomeni tako dolg odmor? D. Zavec: »Edini problem v tem je ta, da problema ni (smeh). Celotne priprave sem oddelal brez težav s poškodbami, program dela smo - glede na prejšnja leta - le nekoliko prilagodili. Tukaj smo se občasno držali načela 'manj je več', kljub temu pa so bile priprave raznolike in kakovostne. Zagotovo je drugače trenirati ali se boriti v pravi borbi, a mislim, da smo z raznolikostjo naredili veliko pozitivnega.« Tvoj tokratni tekmec je levičar, kar je za desničarje včasih težava. D. Zavec: »Težave sem imel že pri iskanju sparing partnerjev, saj sta bila na listi dosegljivih v celotni Evropi le dva levičarja! Še od teh je eden v zadnjem trenutku odpovedal, drugemu pa moj termin ni odgovarjal. Na koncu smo morali poiskati rezervno rešitev, zadrega pa je bila kar precejšnja. Sam verjamem, da to v sami borbi ne bo težava: konec koncev se je treba boriti z obema rokama!« Tvoja napoved borbe? D. Zavec: »Moj motiv je zmaga, želim jo doseči na čim lepši način. Oba bova imela na voljo deset rund, če pa se pokaže priložnost za predčasni zaključek, pa jo bom vsekakor poskušal izkoristiti.« V torek si se s tekmecem srečal v živo: kako bi ga ocenil? D. Zavec: »V dosedanji karieri sem se naučil, da tekmeca NEPREMACAN V MARIBORU B^anrave -\wš 1FEREMG [HAFNER- MARIBOR, ¿stJ* DVORANATABOR fop i I I ■ I Vb OD 19.00 $ PETROL, ŠPORTNI CENTER BARADA PREDBORBA GREGOR STRAČANEK boba za naslov evropskega prvaka Dejan Zavec in Farenc Hafner sta se prvič srečala v torek v hotelu Habakuk v Mariboru. nikoli ne ocenjuj po prvem vtisu, ker lahko kasneje v rin-gu doživiš neprijetna presenečenja. Kar sem videl v živo, je povsem nekaj drugega kot na posnetkih. Na teh sem lahko razbral le to, da nikoli ne boksa šablonsko, ampak instinktivno odgovarja na akcije tekmecev. Zanimivo je tudi to, da udarce oddaja na zelo različne načine: včasih hitro odgovori na akcijo, včasih pa z manjšim Prenos na TV SLO 2 Dvoboj Zavec - Hafner bo na 2. programu neposredno prenašala TV SLO. Studijski del prenosa se bo začel ob 21.30, tekmeca pa bosta v ring stopila nekaj minut kasneje. premorom. Tukaj bo treba biti še posebej pazljiv in zbran, saj si ne želim neprijetnih presenečenj. Dokončne odgovore o tem, kako bo potekala borba, pa bom lahko z večjo gotovostjo podal po dveh ali treh uvodnih petkovih rundah - lahko me vprašate takrat (smeh). Vsekakor pa se oba zavedava, da je to verjetno najina zadnja priložnost za dvig na lestvicah in odskočna deska za odmev-nejše dvoboje. Prav iz tega vidika pričakujem kakovostno in zanimivo borbo brez popuščanja.« V Mariboru doslej še nisi izgubil dvoboja. D. Zavec: »Ne glede na lokacijo sem doslej v Sloveniji vedno naletel na topel sprejem, o nobenem dvoboju ne morem reči nič slabega. Letos mineva deset let od prvega dvoboja v Mariboru, kar je posebna obletnica, pa tudi sicer so bili mariborski dvoboji vedno nekaj posebnega. Veliko lepega sem doživel tukaj, upam, da bo tudi tokrat tako. Verjamem v to pozitivno energijo in edinstveno publiko, ki je vedno pripravila odlično vzdušje.« Jože Mohorič Sprejem Člani Fan cluba Dejan Zavec bodo v petek zagotovo med najglasnejšimi navijači v dvorani Tabor, v soboto pa za svojega šampiona že pripravljajo sprejem. Ta se bo zgodil v Juršincih ob 14.00. Profesionalna pot Dejana Zavca: 37 BORB / 33 ZMAG (18 s KO), 1 DVOBOJ BREZ ODLOČITVE, 3 PORAZI V spodnji tabeli so vidni časi in kraji dvobojev Dejana Zavca, tekmeci ter rezultati In naslovi, ki jih je osvojil. i. 01.03.2003 Aschersleben Zsolt Toth (Madžarska) tKO, 1. R Z 2. 21.03.2003 Berlin Nijaz Salkic (Nemčija) po točkah, 4. R Z 3. 25.04.2003 Magdeburg Patrik Hruska (Češka) po točkah, 6. R Z 4. 21.05.2003 Hradec Kralove Jurij Zajcev (Rusija) tKO, 2. R Z 5. 14.06.2003 Magdeburg Artur Drinaj (Nemčija) tKO, 2. R Z 6. 05.07.2003 Dessau Ikene Kamel (Luxemburg) tKO, 2.R Z 7. 20.09.2003 Magdeburg Leontij Vorončuk (Estonija) tKO, 2.R Z 8. 17.10.2003 Usti nad Labem Andrzej Butowicz (Poljska) po točkah, 6. R Z 9. 29.11.2003 Cottbus Rozalin Nasibulin tKO, 5.R Z 10. 21.02.2004 Aschersleben Nikita Zajcev po točkah, 8. R Z ii. 17.04.2004 Maribor Viktor Baranov (Rus) po točkah, 12. R NBA Int. Z 12. 05.06.2004 Magdebrug Boubacar Sidibe (Fra) po točkah, 8. R Z 13. 17.06.2004 Dessau Arthur Nowak (Nemčija) tKO 8. R DM Int. Z 14. 18.09.2004 Magdeburg Juris Boreiko (Litva) po točkah, 6. R Z 15. 15.01.2005 Magdeburg Martine Kukuls (Latvija) KO 4. R Z 16. 02.04.2005 Velten Danilo Alcantara (Domin. R.) tKO 2. R Z 17. 18.06.2005 Pula Joseph Sovijus (Slovaška) tKO 2. R Z 18. 20.09.2005 Praga Mihail Bojarskik (Rusija) KO 8. R WBO Int. Z 19. 29.10.2005 Oranienburg Serge Vigne (Francija) tKO 5. R Z 20. 25.03.2006 Oranienburg Joel Mayo (Avstria/Čile) po točkah, 6. R WBA/IBF Int. Z 21. 23.05.2006 Ptuj Andrej Jeskin (Kazahstan) tKO 10. R WBO Int. Z 22. 17.02.2007 Magdeburg Nicolas Guisset (Francija) po točkah, 12. R prvak EU Z 23. 12.06.2008 Maribor Jorge D. Miranda (Argentina) brez odločitve (N. D.) WBO Int. ND 24. 13.10.2007 Magdeburg Albert Starikov (Estonija) po točkah, 10. R DM Int. Z 25. 19.01.2008 Düsseldorf Pietro d'Alessio (Italija) tKO, 4. R Z 26. 15.06.2008 Maribor Marco Cattikas (Nemčija) po točkah, 12. R IBF Int. Z 27. 29.11.2008 Katovice Rafal Jackiewicz (Poljska) poraz po točkah, 12. R P 28. 15.05.2009 Magdeburg Arek Malek (Poljska) po točkah, 6. R Z 29. 19.06.2009 Maribor Jorge D. Miranda (Argentina) KO, 12. R Z 30. 11.12.2009 Johannesburg Isaac Hlatshwayo (JAR) tKO, 3. R svetovni prvak IBF Z 31. 09.04.2010 Ljubljana Rodolfo Ezequiel Martinez tKO, 12. R obramba naslova Z svetovnega prvaka IBF 32. 04.092010 Ljubljana Rafal Jackiewicz (Poljska) po točkah, 12. R obramba naslova Z svetovnega prvaka IBF 33. 18.02.2011 Ljubljana Paul Delgado (ZDA) tKO, 5. R obramba naslova Z svetovnega prvaka IBF 34. 03.09.2011 Biloxi (ZDA) Andre Berto (ZDA) prek. 5. R obramba naslova P svetovnega prvaka IBF 35. 24.03.2013 Maribor Bethuel Ushona (Namibija) po točkah, 12. R WBO Int. Z 36. 09.03.2013 New York Keith Thurman (ZDA) po točkah, 12. R WBO Int. P 37. 19.10.2013 Leipzig Sebastien Allais (Francija) po točkah, 8. R Z 38. 17.10.2014 Maribor Ferenc Hafner (Madžarska) Foto: JM 16 Štajerski Šport, šport mladih petek • 17. oktobra 2014 Namizni tenis • 2. OT za kadete in kadetinje Izjemen uspeh Katje Krajnc V nedeljo je v Škofji Loki potekal 2. odprti turnir za kadetinje in kadete, na katerem so se zbrali vsi najboljši slovenski igralci in igralke v tej starostni kategoriji. Prav zaradi tega posebej veseli podatek, da je članica NTK Ptuj Katja Krajnc slavila med dekleti in s tem zabeležila svojo prvo zmago na podobnih državnih turnirjih! Skupno je na Gorenjskem nastopilo 40 deklet in 53 fantov, med njimi je bila močna zasedba iz NTK Ptuj (Katja Krajnc, Eva Gojkovič, Daniela Tomanič Butkovska, Sara Štumberger, Marsel Šegula, Jernej Masten Toplak, Sašo Malovič, Gašper Cvetič) in Cirkovce (Ina in Iva Unger, Nika Belaj). Velika večina se jih je iz svojih skupin uvrstila v finalni del, kjer je tekmovanje potekalo na izpadanje. V finalnem delu so bile v 1. krogu uspešne kar tri igralke NTK Ptuj (Daniela, Eva in Katja so se uvrstile med najboljših 16), kar je bilo lepo izhodišče za nadaljevanje. A prava srhljivka se je s tem šele začela - s srečnim koncem jo je zrežirala Katja Krajnc. Najprej je v 2. krogu s 3:2 ugnala zmagovalko 1. OT v Puconcih, Katarino Stražar (Mengeš). Katja Katja Krajnc (NTK Ptuj) je v Skofji Loki prvič stopila na najvišjo stopničko odprtih državnih turnirjev med kadetinjami. je že zaostajala 0:2 v nizih, a ji je uspel neverjeten preobrat (-5, -9, 9, 8, 9). V četrtfinalu je morala orožje položiti Brina Adamek (Kajuh Slovan), nova visoka prepreka pa je Katjo čakala v polfinalu. Tam je odigrala še en maratonski dvoboj z Laro Opeka (Kajuh Slovan). O izenačenosti srečanja najbolje govori podatek, da so se kar štirje nizi končali v podaljšani igri. »Tekma turnirja« se je Šahovski kotiček Društvena tekmovanja v oktobru V prostorih Šahovskega društva Ptuj sta bila v sklopu ciklusa tekmovanj za društveno prvenstvo odigrana šahovska turnirja v hitropoteznem in pospešenem šahu za mesec oktober. Na turnirju v hitropote-znem šahu je sodelovalo 13 igralcev, ki so odigrali 13 kol po Bergerjevem sistemu. Najhitrejša sta bila mlada mojstrska kandidata David Murko in Andraž Šuta, ki sta zasedla prvi dve mesti. Rezultati: David Murko 10 točk, Andraž Šuta 8,5 točke, Boris Žlender 7,5 točke, Jožef Kopše, Janko Bohak in Anton Butlen po 7 točk, Branko Nogomet • Pokal MNZ Ptuj Videm se je oddolžil A V|| ■ Gerecji vasi V sredo so bile odigrane tekme osmine finala nogometnega pokalnega tekmovanja pod okriljem MNZ Ptuj. Na sporedu je bilo kar nekaj zanimivih obračunov, vsekakor pa je izstopal »superligaški« derbi, ko sta se še drugič v nekaj dneh med seboj pomerila glavna kandidata za vrh Superlige, Videm in Gerečja vas. Tokrat so bili gostitelji Videmčani, ki so se na koncu uvrstili v četrtfinale po izvajanju enajstmetrovk. S tem so se »oddolžili« Gerečji vasi za Rezultati 1/8 finala: Stojnci - Majšperk 6:0, Podlehnik - Gorišnica 2:0, Lovrenc - Zg. Po Is kava 5:1, Aha Emmi Bistrica - Markovci 3:2, Drava - Cir-kulane (v Cirkulanah) 7:1, Hajdina - Središče 4:6 (2:2) - po 11-m, Videm -Gerečja vas 6:5 (1:1) - po 11-m, Aluminij - Bukovci 7:0. prvenstveni poraz. Tretjeli-gaš iz Slovenske Bistrice je s težavo strl odpor Markovcev, čeprav so že v 7. minuti vodili s 3:0. Aluminij, Drava in Stojnci so pričakovano slavili, prav tako tudi Lovrenc. Tudi drugi obračun »superliga-ških« tekmecev med domačo Hajdino in Središčem se je končal po enajstmetrovkah, slavili so gostje. Videm - Gerečja vas 6:5 (1:0; 1:1) STRELCA: 1:0 Božak 37., z 11 m, 1:1 Repina 78. VIDEM: Kovačic, Tramšek, Koren (od 85. Lesjak), Leskovar, Kostanjevec, Muric, Kmetec, Hliš (od 76. Tement), Božak, Krajnc, Škvaric. Trener: Primož Gorše GEREČJA VAS: Šerdoner, Strel (od 45. Lončarič), Sagadin, Rola, A. Šešo (od 70. N. Šešo), Adedoja (od 65. Rozman), Lešnik, Boškovič, Jazbec, Repina, Leben. Trener: Igor Vorih tp končala v petem nizu, ki ga je s 13:11 v svojo korist odločila Ptujčanka (9, 12, -11, -12, 11). Zmagovito formulo je v Katja zadržala tudi v finalu, kjer se je pomerila s 1. nosilko, Aleksandro Vovk (Logatec). Ta do finala ni oddala niti niza, tokrat pa je morala priznati premoč 13-letni Katji Krajnc. Tej je veliko pomenila zmaga v prvem nizu (14:12), tudi v nadaljevanju je ohranila mirno kri ter 2. OT za kadetinje, rezultati - glavni turnir: 1. krog: Tomanič-Butkovska - Staniša (Muta) 3:2; Gojkovič - Najdič-Andrin (Kajuh Slovan) 3:2, Krajnc - Iva Unger 3:1; 2. krog: Tomanič-Butkovska - Vovk (Logatec) 0:3, Gojkovič -Bolte (Križe) 0:3, Krajnc - Stražar (Mengeš) 3:2; četrtfinale: Krajnc - Adamek (Kajuh Slovan) 3:1; polfinale: Krajnc - Opeka (Ka-juh Slovan) 3:2; finale: Krajnc - Vovk (Logatec) 3:1. Kadeti: 1. krog: Malovič - Ficko (Sobota) 3:1, Masten-Toplak - Rutar (Mengeš) 1:3; 2. krog: Malovič - Omerzel (Krka) 2:3, Šegula - Rutar (Mengeš) 3:2; četrtfinale: Šegula - Urh (Vesna) 0:3; finale: Frelih (Mengeš) - Urh (Vesna) 3:0. se zasluženo veselila velike in prestižne zmage (12, -7, 6, 7). Katja po dveh odigranih turnirjih zaseda 1. mesto na kadetski lestvici za letošnje leto, skupno - z ohranjenimi rezultati iz lanske sezone - pa je na 5. mestu. V konkurenci dečkov sta se tokrat najdlje prebila Sašo Malovič (med 16 najboljših) in Marsel Šegula (med 8 najboljših). Jože Mohorič Sedlašek 6,5 točke, David Za-goršek 6 točk, Tomaž Šuta 5,5 točke, Branko Orešek, 5 točk, Milan Fijan 4 točke itd. Na turnirju v pospešenem šahu je sodelovalo 14 igralcev, ki so odigrali običajnih sedem kol po švicarskem sistemu. Tudi tokrat je bil najuspešnejši mednarodni mojster Danilo Polajžer. Rezultati: Danilo Polajžer 6 točk, Darko Dominko 5,5 točke, Klemen Janžekovič 5 točk, David Murko, Branko Orešek in Janko Bohak 4 točke, Martin Majcenovič, Mirko Prelog in Andraž Šuta po 3,5 točke, Ciril Kužner 3 točke, Boris Žlender in Matjaž Zupanič 2,5 točke itd. Janko Bohak Nogomet • Mlajše kategorije 1. SML REZULTATI 11. KROGA: Domžale - Aluminij 4:0 (1:0), Maribor Branik - NOGA Triglav 2:0 (1:0), Koper - Olimpija Ljubljana 3:0 (1:0), Šampion - Krško 2:1 (1:1), Krka - Gorica 1:3 (1:1), Rudar Velenje - Elta Izola 3:0 (1:0), Bravo Publikum - Interblock 1:0 (0:0), Ilirija Extra-Lux - VOC Celje 1:2 (0:2). 1. INTERBLOCK 11 9 0 2 27:8 27 2. DOMŽALE 11 7 4 0 36:13 25 3. KOPER 10 7 2 1 29:11 23 4. B. PUBLIKUM 10 7 1 2 23:11 22 5. VOC CELJE 11 5 4 2 29:21 19 6. GORICA 11 5 2 4 32:17 17 7. OLIMPIJA LJ. 11 5 2 4 28:21 17 8. ALUMINIJ 11 5 1 5 17:22 16 9. MARIBOR BRANIK 9 4 3 2 15:16 15 10. ILIRIJA EXTRA-L. 11 3 2 6 17:20 11 11. RUDAR VELENJE 11 3 1 7 15:24 10 12. ŠAMPION 11 3 1 7 15:26 10 13. KRŠKO 11 2 4 5 18:30 10 14. NOGA TRIGLAV 11 3 0 8 9:22 9 15. KRKA 11 1 4 6 16:28 7 16. ELTA IZOLA 11 1 1 9 15:51 4 1. SKL REZULTATI 11. KROGA: Domžale - Aluminij 1:0 (0:0), Maribor Branik - NOGA Triglav 1:1 (1:0), Koper - Olimpija Ljubljana 1:0 (0:0), Šampion - Krško 1:2 (0:0), Krka - Gorica 1:3 (0:2), Rudar Velenje - Elta Izola 2:0 (2:0), Bravo Publikum - Interblock 2:1 (1:1), Ilirija Extra-Lux - Celje 2:1 (1:0). 1. MARIBOR BRANIK 9 8 1 0 30:6 25 2. NOGA TRIGLAV 11 8 1 2 24:15 25 3. OLIMPIJA LJ. 11 8 0 3 33:14 24 4. DOMŽALE 11 8 0 3 27:8 24 5. ALUMINIJ 11 8 0 3 27:10 24 6. B. PUBLIKUM 10 8 0 2 15:5 24 7. KRŠKO 11 6 0 5 15:12 18 8. KOPER 10 5 1 4 14:10 16 9. INTERBLOCK 11 5 1 5 12:23 16 10. CELJE 11 4 1 6 15:15 13 11. KRKA 11 4 0 7 16:22 12 12. ILIRIJA EXTRA-L. 11 4 0 7 8:23 12 13. GORICA 11 3 1 7 20:19 10 14. RUDAR VELENJE 11 1 1 9 9:27 4 15. ŠAMPION 11 1 1 9 11:37 4 16. ELTA IZOLA 11 1 0 10 9:39 3 LIGA U-15 VZHOD REZULTATI 11. KROGA: Poli Drava Ptuj - Robert Koren Dravograd 0:0, Aluminij - Krško 3:0 (2:0), Maribor Branik - Celje 1:1 (1:1), Šampion - Pobrež-je Maribor 2:1 (0:1), Rudar Velenje - Bistrica 1:0 (1:0), Farmtech Veržej - Žalec 4:1 (3:0), Korotan Prevalje - Dravinja 3:8 (3:1). 1. MARIBOR BRANIK 11 10 1 0 62:6 31 2. CELJE 11 7 2 2 23:11 23 3. ALUMINIJ 11 7 1 3 36:10 22 4. KRŠKO 11 7 1 3 32:10 22 5. DRAVINJA 11 7 1 3 27:23 22 6. R. K. DRAVOGRAD 11 6 1 4 20:10 19 7. FARMT. VERŽEJ 11 6 0 5 27:32 18 8. RUDAR VELENJE 11 5 2 4 24:12 17 9. BISTRICA 11 3 4 4 13:13 13 10. ŠAMPION 11 4 1 6 18:32 13 11. POLI DRAVA 11 3 1 7 13:25 10 12. ŽALEC 11 2 3 6 9:27 9 13. POBREŽJE MB 11 1 0 10 8:40 3 14. KOR. PREVALJE 11 0 0 11 7:68 0 jm Športni napovednik Nogomet • 1. SNL PARI 14. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Rudar - Olimpija; SOBOTA ob 18.00: Luka Koper - Zavrč; SOBOTA ob 20.05: Maribor -Celje; NEDELJA ob 15.00: Krka - Domžale; NEDELJA ob 17.00: Kalcer Radomlje - Gorica. 2. SNL PARI 10. KROGA - PETEK ob 19.00: Šenčur - Farmtech Veržej; SOBOTA ob 14.00: Dravinja Kostroj - Triglav Kranj; SOBOTA ob 15.00: TKK Tolmin - Ankaran Hrvatini; SOBOTA ob 19.00: Krško - Šmartno 1928; NEDELJA ob 15.00: Aluminij - Roltek Dob. 3. SNL SEVER PARI 9. KROGA - PETEK ob 15.30: Maribor B - Malečnik; SOBOTA ob 15.30: Koroška Dravograd - Drava Ptuj, AjDAS Lenart - Podvinci, Fosilum Šentjur - Mons Claudius, AHA Emmi Bistrica - Fužinar; SOBOTA ob 16.00: Šampion - Radlje; SOBOTA ob 18.00: Korotan Prevalje - Šmarje pri Jelšah. SUPER LIGA PARI 8. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Središče ob Dravi - Apače, Boč Poljčane - Cirkulane, Gerečja vas - Stojnci; NEDELJA ob 10.30: Videm - Bukovci; NEDELJA ob 15.00: Carrera Optyl Ormož - Hajdina. 1. LIGA MNZ PTUJ PARI 7. KROGA - SOBOTA ob 13.30: Podvinci - Skorba; SOBOTA ob 15.00: Dornava Vrtnarstvo Kovačec - Leskovec, Markovci - Podlehnik, Tržec - Zgornja Polskava; NEDELJA ob 15.00: Gorišnica - Lovrenc. 2. LIGA MNZ PTUJ PARI 7. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Pragersko 75 - Rogoz-nica, Slovenja vas - Majšperk; NEDELJA ob 10.30: Hajdoše -Makole; NEDELJA ob 15.00: Grajena - Oplotnica. VETERANSKE LIGE MNZ PTUJ VETERANI 35 PARI 7. KROGA - PETEK ob 16.30: Skorba - Spodnja Polskava, Apače - Grajena; PAR 1. KROGA - PONEDELJEK ob 16.30: Skorba - Dornava. VETERANI 40 ZAHOD PARI 7. KROGA - Hajdina - Zgornja Polskava (že odigrano v četrtek); PETEK ob 16.30: Pragersko - Majšperk, Pohorje Oplotnica - Lovrenc. VETERANI 40 VZHOD PARI 7. KROGA - Borovci - Ormož (že odigrano v četrtek); PETEK ob 16.30: Gorišnica - Markovci, Podvinci - Podlehnik, Tržec - Leskovec. 1. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA 12. KROG: Aluminij - Olimpija Ljubljana (SOBOTA ob 15.00) 1. SLOVENSKA KADETSKA LIGA 12. KROG: Aluminij - Olimpija Ljubljana (SOBOTA ob 13.00) Rokomet • 1. B DRL (m) 5. KROG: Moškanjci Gorišnica - DOL TKI Hrastnik (PETEK ob 19.00); Drava Ptuj - Herz Šmartno (PETEK ob 20.00); Velika Nedelja Carrera Optyl - Cerklje (SOBOTA ob 20.00). 1. B DRL (ž) 4. KROG: Tenzor DP Logik Ptuj - Škofja Loka (SOBOTA ob 16.30) Odbojka • 2. DOL vzhod (ž) 1. KROG: ŽOK Mislinja - ŽOK GM mobil Ptuj (SOBOTA ob 16.00) Namizni tenis • 1. SNTL (m) 4. KROG: Kema 1 - Cirkovce Šternmatik 2. SNTL (m) 3. KROG: Ptuj - Sobota 1. SNTL (ž) 3. KROG: Inter diskont - Ptuj Kegljanje • 2. SKL (ž) 6. KROG: Drava - Nafta (SOBOTA ob 13.30) Judo • 2. SJL V športni dvorani Mladika bo v nedeljo potekalo predtekmova-nje in finalni del 2. slovenske judo lige. V dveh skupinah bo nastopalo osem ekip, med njimi bo tudi JK Drava Ptuj. Tekmovanje se bo pričelo ob 10. uri, medtem ko bo finalni del na sporedu ob 13. uri. David Breznik petek m 17. oktobra 2Q14 Šport, šport mladih Štajerski !7 Kegljanje S povprečno igro do gladke zmage 2. SKL sever 5. krog: Drava Ptuj - Koro-tan 7:1 (2853:2643) DRAVA PTUJ: Fridl 460, Kozo-derc 443, Plajnšek 459, Pavlič 474, Kramberger 502, Bombek 515. Ptujske kegljačice so na zahtevnem domačem kegljišču Deta centra s sila povprečno igro prišle do gladke zmage. Posamezni dosežki igralk Drave so bili ponovno precej skromni, a tudi to je bilo dovolj za ekipo Korotana. Gostje so imele sicer do tega kroga solidno povprečje podrtih kegljev, a na Ptuju jim ni in ni šlo. Vodja ptujske ekipe Nada Fridl ponovno ni bila zadovoljna s posamičnih nastopi in podrtimi keglji, je pa lahko bila zadovoljna z novo prepričljivo zmago. Za njo so posamezne točke osvojile Nada Fridl, Marija Ko-zoderc, Ivanka Plajnšek, Marina Kramberger in Selena Bombek. Slednja, ki je tokrat dosegla najboljši rezultat, bo na naslednjih tekmah zaradi poškodbe najverjetneje manjkala. Samo upamo lahko, da se to ne bo preveč poznalo na rezultatih ptujske ekipe. V njej je tokrat najmlajša članica Maja Pavlič igrala solidno (474), a je bila tokrat v paru z njo boljša Urša Debenjak, ki je podrla 484 kegljev in je Korošicam prinesla edino točko. Dodatni dve za zmago z rezultatom 7:1 so kegljači-ce Drave dobile za večje ekipno število podrtih kegljev - razlika v njihovo korist je bila kar 210. Ptujske kegljačice so tako v petih nastopih zabeležile že štiri zmage, novo bodo napadale v so- boto ob 13.30, ko bodo ponovno na domačem kegljišču Deta centra igrale proti zelo močni ekipi Nafte. 1. OTS Maribor: Ceršak - Drava Ptuj 1:7 (2655:2791) DRAVA PTUJ: Podgoršek 496, Golob 513, Murko 498, Čuš 563, Kozoderc 355, Čeh 366. Kegljaški klub Drava je v 5. krogu 1. lige Območne tekmovalne skupnosti Maribor v gosteh visoko premagal Ceršak. Tekmo je zaznamoval zanimiv dogodek, saj je prišlo tik pred koncem nastopa zadnjih štirih igralcev do izpada električne energije. Po dogovoru sodnice Brigite Harc in vodij ekip Leona Pogleja (KK Ceršak) ter Pavleta Iliča (KK Drava) se je tekma končala s takrat doseženim rezultatom. Posamezne točke so za Ptujčane tokrat osvojili Janez Podgoršek, Robi Golob, Janez Čuš, Dani Kozoderc in Milan Čeh. Zanimivo je tudi, da je Dušan Murko skupno po štiri se-tih podrl za kegelj več od svojega tekmeca Franca Kapuna, ki je v setih zmagal s 3:1 in je tako svoji ekipi tudi prinesel edino skupno točko. Dve točki za končni rezultat so ptujski kegljači osvojili tudi zaradi večjega skupnega števila podrtih kegljev, kjer je bilo razmerje 2655:2791. Ptujčani so proti Ceršaku vpisali tretjo letošnjo prvenstveno zmago, s katero trenutno po nepopolnem 5. krogu zasedajo 2. mesto prvenstvene lestvice. David Breznik Plavanje • Miting v Kranju Medalja za Lampretovo Kranjsko plavalno društvo Zvezda je v soboto v Kranju organiziralo mednarodni miting Start 2014. Na njem je tekmovalo 406 plavalcev in plavalk iz 29 klubov iz sedmih držav. Manjšo delegacijo je imel tudi PK Terme Ptuj, za katerega so nastopili Klara Ben-ko, Kristjan Risek, Leon Ljubec-Zajko in Sara Lampret. To je bilo v tem delu tekmovalne sezone za mlade ptujske plavalce prvo tekmovanje, ki je potekalo v zaprtem, 25 metrov dolgem bazenu. Vsi ptujski mladi upi so se izkazali s svojimi nastopi, saj je večina popravila svoje osebne rekorde, kar je bil tudi njihov osnovni cilj. Najbolj se je izkazala Sara Lampret, saj je v disciplini 50 metrov prsno v kategoriji letnic 2005 osvojila 3. mesto in je dobila bronasto medaljo. Četrta je bila še v disciplini 100 metrov prsno, sedma v disciplini 100 metrov prosto in deseta v disciplini 50 metrov prosto. Klara Benko je v vseh disciplinah popravila osebne rekorde, najboljšo uvrstitev - peto mesto - pa je dosegla na 50 metrov prsno. Tudi Ljubec-Zajko in Risek sta uspešno začela novo sezono, saj sta izboljšala kar nekaj svojih najbolje odplavanih rezultatov do sedaj. Po nastopu v Kranju se bodo mladi plavalci in plavalke še naprej pripravljali v Termah Ptuj, medtem ko bodo med krompirjevimi počitnicami odšli na priprave v Cerkno. David Breznik Četverka PK Terme Ptuj, ki se je udeležila tekmovanja v Kranju. Tenis m Liga U-18 TK Ptuj končno 3. mesto Teniška zveza Slovenije je letos premierno izvedla ekipno tekmovanje v konkurenci U-18. Tekmovalo je devet ekip, sistem tekmovanja pa je bil turnirski - na izpadanje. Vsaka tekma je vsebovala tri posamične dvoboje fantov, dva deklet in dva dvojic. Ptujsko ekipo so pod trenerskim vodstvom Zorana Krajnca in Luke Hazdovca sestavljali Sven Lah, Amadej in Aleksej Goručan, Blaž Bezjak, Tamara Zidanšek, Maruša Plank in Ana Opa-renovič. Po zmagi v četrtfi-nalu proti Triglavu so se mladi Rezultati: četrtfinale: Max Ljubljana - Radovljica 6:1, Triglav Kranj - Terme Ptuj 2:5, Ljubljana -Branik Maribor 3:4, ŽTK Maribor - Spin Medvode 6:1; polfinale: Terme Ptuj - Max Ljubljana 3:4, Branik Maribor -ŽTK Maribor 1:6; za 3. mesto: Branik Maribor -Terme Ptuj 2:5; za 1. mesto: ŽTK Maribor -Max Ljubljana 1:4. Končni vrstni red: 1. ŠRD Max Ljubljana 2. ŽTK Maribor 3. TK Terme Ptuj 4. TK Branik Maribor, 5.-6. TK Triglav Kranj, TC Ljubljana, 7.-8. TK Šport plus, TK Spin Medvode, 9. TK Radovljica Ekipa TK Terme Ptuj U-18 je osvojila 3. mesto v Sloveniji. Ptujčani v polfinalu pomerili z ekipo Max Ljubljana. To je bil v bistvu »finale pred finalom«, v katerem je o zmagovalcu odločal prav zadnji dvoboj. Pri rezultatu 3:3 sta v odločilni igri dvojic za ptujsko ekipo igrala Ana Oparenovič in Amadej Goručan ter klonila v podaljšani igri skrajšanega zadnjega niza! V drugem polfinalu je v mariborskem obračunu slavila ekipa ŽTK Maribor. V finalu so Ljubljančani slavili prepričljivo, z rezultatom 4:1. V tekmi za 3. mesto so varovan- Odbojka • Pokal Slovenije Benedičanke napredovale po petih nizih ZOK GM mobil Ptuj - Benedikt 2:3 (19, -16, 23, -21, -12) ŽOK GM MOBIL PTUJ: Mohor-ko, Miličevic T., Miličevic M., Horvat, Radivoj, Cvirn, Reibenschuh, Puklavec, Drevenšek, Emeršič, Bezjak. Trener: Peter Primec. Pokalna tekma med Ptuj-čankami in Benedičankami je prinesla pravo športno dramo, ki so jo gostje po ogorčenem boju dobile 2:3 v nizih. Tekma, ki je trajala dobri dve uri, je prinesla zanimivo odbojkarsko predstavo, polno preobratov. V uvodnem nizu sta se obe ekipi dodobra ogrevali, kar se je zrcalilo v prevelikem številu tehničnih napak. V končnici so bile bolj zbrane domačinke, pri katerih je odločilno razliko s serijo odličnih servisov naredila mlada Horvatova in tako priborila odločilno prednost za zmago 25:19. Dobre igre članice ŽOK GM mobil Ptuj v DR. ŠTEFAN V UK. b I tl-AIN^^ CELArf Naročnik: Lista župana dr. Štefana Čelana niso ponovile v drugem nizu, kjer so z gostjami držale kontakt prvih nekaj točk, nato pa so slednje z dobrimi napadi in igro v polju prišle do velike prednosti in dobljenega niza 16:25. Tretji niz je bil najbolj izenačen. Do same končnice sta obe ekipi igrali »v valovih«, kar pomeni nekaj dobrih in potem nekaj slabih točk. Pri izidu 23:23 je v ospredje stopila ptujska kape-tanka Cvirnova, ki je z dvema izrednima zaključkoma akcij odločila niz za vodstvo 2:1. V četrtem nizu so manjše gostje igrale pametno in preudarno, saj so izredno dobro igrale predvsem v polju. Ptujčanke so imele težave predvsem s sprejemom, kar je pomenilo, da so si gostje hitro nabrale večjo točkovno prednost. To so sicer domačinke vztrajno lovile in nižale, vendar je v odločilnih trenutkih pri gostjah prevzela odgovornost mlada Mulčeva in niz se je končal z rezultatom 21:25. Sledil je peti odločilen niz, v katerem sta obe ekipi naredili veliko napak, v sami končnici pa so bile Benedičanke bolj zbrane in so s svojo nepopustljivostjo zmagale 12:15. Po izpadu iz pokala se bodo Ptujčanke povsem osredotočile na igranje v 2. ligi vzhod, kjer se bodo v uvodnem krogu to soboto pomerile v go-steh z Mislinjo. David Breznik ci Zorana Krajnca brez težav ugnali mariborski Branik in se tako veselili končnega 3. mesta. »Fantje v polfinalu med posamezniki niso dobili nobenega dvoboja proti starejšim Ljubljančanom, ki so se v ligo podali močno okrepljeni. Prav vsi pa so pokazali dobre predstave in lep napredek glede na začetek sezone, zato bi njihove nastope ocenil pozitivno. Pri dekletih je Tamara z izjemno voljo in nepopu-stljivostjo kljub krčem v treh nizih ugnala Manco Pislak, ki je na mastru pretekli teden zmagala med mladinkami in članicami. Slavila je tudi Ana, na 3:3 pa je z odlično igro izenačila dvojica Lah/Zidan-šek, ki je ugnala favorizirana Tekavca in Pislakovo. O končnem razpletu sta za našo ekipo odločala Ana Oparenovič in Amadej Goručan, ki sta klonila šele v skrajšani igri odločilnega tretjega niza. Vsekakor smo imeli tudi možnost za zmago, a tokrat pač ni šlo. Da je bil to res finale pred finalom, govori tudi podatek, da smo v tekmi za 3. mesto proti Braniku že po igrah posameznikov vodili 4:1,« je povedal glavni trener v TK Ptuj Zoran Krajnc. JM Bovling m Podjetniška liga Saška »zamajala« Slovenske gorice Šesti krog je postregel z nekaterimi zanimivimi dvoboji, med katerimi izstopa visok poraz vodilne ekipe Slovenske gorice proti Saška baru. Razlika v podrtih kegljih (11) sicer ne govori o kakšni premoči slednjih, a so vse izenačene dvoboje srečno odločili v svojo korist. Slaba novica za Slovenske gorice, dobra za nadaljevanje lige, kjer je koncentracija ekip pod vrhom močno narasla. Še naprej odlično nastopata ekipi Talum in Gostišče Iršič, ki sta na lestvici tik za vodilnimi. Zanimiv dvoboj sta odigrali ekipi VGP Drava in Radio-Tednik: krajšo so potegnili slednji, čeprav so ekipno podrli 30 kegljev več od zmagovalcev. Rezultat 2762 je bil celo prepričljivo najboljši rezultat kroga ... Med posamezniki nič novega: Črtomir Goznik je najbližjega zasledovalca preskočil za več kot 100 kegljev . REZULTATI 6. KROGA: Elektro Maribor- Gostišče Iršič 3:5, Saška bar - Slovenske gorice 7:1, SKEI Ptuj - Boxmark Team 7:1, Mestna občina Ptuj - Talum 2:6, VGP Drava - Radio-Tednik Ptuj 5:3, Bowling center Ptuj - Restavracija PAN 6:2. Prosta je bila ekipa Tames. 1. SLOV. GORICE 6 2603 32 169,4 2. GOSTIŠČE IRŠIČ 5 2690 29 168,5 3. TALUM 5 2630 28 163,5 4. VGP DRAVA 5 2732 26 171,9 5. SAŠKA BAR 5 2614 26 167,6 6. TAMES 5 - 25 162,7 7. MESTNA OBČ. PTUJ 6 2537 24 166,1 8. BOWLING CENTER 6 2432 23 159,9 9. SKEI PTUJ 6 2659 22 163,7 Najboljši posamezniki 6. kroga: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 891, 2. Franc Fišer (Talum) 777, 3. Branko Kelenc (VGP Drava) 772, 4. Karli Kuzma (Slovenske gorice) 749, 5. Stanislav Horvat (SKEI Ptuj) 743, 6. Zvonko Čerček (Talum) 725, 7. Franc Terbuc (Elektro Maribor) 724, 8. Jože Javornik (Gostišče Iršič) 714, 9. Miran Haladeja (SKEI Ptuj) 711, 10. Damijan Plajnšek (Mestna občina Ptuj) 704. 10. ELEKTRO MB 6 2424 19 155,7 11. BOXMARK TEAM 6 2234 15 146,6 12. RADIO-TEDNIK 6 2762 11 160,4 13. RESTAVRAC. PAN 5 2164 8 139,5 Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) povprečje 203, 2. Branko Kelenc (VGP Drava) 188,8, 3. Robert Šegula (Tames) 180,1, 4. Andrej Trunk (Tames) 178,5, 5. Janko Frešer (Gostišče Iršič) 178, 6. Miran Haladeja (SKEI Ptuj) 177,7, 7. Igor Gaber (Mestna občina Ptuj) 176,6, 8. Milan Mertnik (Slovenske gorice) 176,6, 9. Zvonko Čerček (Talum) 175,1, 10. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 174,4. Pari 7. kroga (ponedeljek, 20. 10.): ob 17.30: Bowling center Ptuj - Tames, Restavracija PAN -Elektro Maribor; ob 20.00: SKEI Ptuj - VGP Drava, Saška bar -Radio-Tednik Ptuj, Gostišče Iršič - Mestna občina Ptuj, Slovenske gorice - Talum. Prosta bo ekipa Boxmark team. JM 18 Štajerski Šport, šport mladih petek m 17. oktobra 2Q14 Šah • 1. ženska liga Članicam ŠD Ptuj odlično 3. mesto Konec tedna je v Strunjanu v organizaciji Šahovske zveze Slovenije potekalo ekipno državno prvenstvo v 1. ligi za članice. Nastopilo je kar 20 ekip, med njimi tudi članice Šahovskega društva Ptuj v postavi Anita Vrabič, Alja Janže-kovič in Nika Kralj. Ptujčanke so bile ena najmlajših ekip, kar je treba pripisati dejstvu, da sta jo ob izkušeni Aniti Vrabič sestavljali 15-letna Alja Janžeko-vič in šele 9-letna Nika Kralj. Slednja sicer tokrat ni dobila priložnosti, je pa bila to zanjo dobra izkušnja ob spremljanju zanimivih in kakovostnih dvobojev. Anita in Alja sta v devetih kolih petkrat zmagali, trikrat sta si s tekmicami razdelili točke, edini poraz pa sta doživeli prav v zadnjem, devetem kolu. Že kolo pred koncem je bilo jasno, da je prvo mesto, ki je edino prineslo napredek v A-državno ligo, nedosegljivo, saj so s točko in pol prednosti vodile prve fa-voritinje, članice Celjskega šahovskega kluba, ki so ob koncu z zmago tudi potrdile to vlogo. »Tretje mesto naše mlade ekipe je odličen rezultat glede na to, da je bila pred tekmova- njem peta nosilka. Prepričan sem, da lahko naslednje leto posežemo po prvem mestu in si po dolgem času zagotovimo igranje v A-državni ligi, kar bi bilo najlepše darilo ob visokem jubileju društva, 80-letni-ci,« je nastop svojih varovank optimistično ocenil trener in predsednik kluba MM Danilo Polajžer. Ob pogledu na sestave ekip je bilo opaznih nekaj zanimivosti, saj so v kar štirih ekipah bile prijavljene po tri tekmovalke iz iste družine, v Celjskem ŠK celo tri sestre Petauer (Eva, Zala, Ana Marija) - morda lahko v prihodnosti dobimo »slovenske sestre Končni vrstni red: 1. Celjski ŠK 14,5 (15), 2. ŠD Gorenjka Lesce 13 (13), 3. ŠD Ptuj 11,5 (13); Anita Vrabič 6,5, Alja Janžekovič 5 točk, 4. ŠK Triglav Krško 11,5 (13), 5. ŠK Šentjur 11 (11) itd. Polgar«. Sicer pa sta Anita in Alja dosegli dober uspeh tudi vsaka na svoji šahovnici. Anita je bila na prvi šahovnici 4. z osvojenimi 6,5 točke iz devetih partij, Alja pa na drugi s petimi točkami peta. Zmagovalna ekipa je postala prvak za leto 2014 in se je uvrstila v A-državno ligo za leto 2015. Prve tri ekipe so prejele pokale, tri članice teh ekip pa še medalje. Silva Razlag Odbojka m S. DOL (ž) Ljutomerska vrsta bo naskakovala prvo mesto Z zmago v 2. kolu pokala Slovenije proti drugi ekipi Keme iz Puconcev (3:0) se je za ženski odbojkarski klub (ŽOK) Ljutomer tudi uradno začela nova tekmovalna sezona. Ekipo, ki bo nastopala v 3. DOL - vzhod, bosta vodila trener Janko Hochstätter in njegov pomočnik Damir Tretinjak, za nemoteno delovanje kluba pa bodo skrbeli predsednik Zoran Kosi, tehnični vodja članske vrste Sašo Makoter in tajnik Jože Mako-ter. Odbojkarska pot Zorana Kosija je zelo pestra in zanimiva, saj mu je sredi devetdesetih let minulega stoletja kot pomočniku trenerja Zorana Kolednika uspel s takratno ljutomersko žensko vrsto Foto: NS Zoran Kosi, predsednik ŽOK Ljutomer ŽOK Zavarovalnica Maribor preboj v 1. slovensko ligo. Kasneje je delal z mlajšimi selek- cijami, zadnjih nekaj sezon v 3. DOL pa je po odstopu Janeza Kardoša prevzel funkcijo predsednika. »Z angažiranjem znanega in priznanega trenerja Janka Hochstatterja smo si v klubu zadali nekoliko višje tekmovalne cilje. Dovolj je bilo »životarjenja« v tretji ligi, želimo napredovati. Če ne v tej, pa v naslednji sezoni. Menim, da smo se sposobni kosati za sam vrh v konkurenci enakovrednih ekip, res pa je, da možnost uvrstitve v drugo ligo prinaša le naslov prvaka,« pravi Kosi. Igralski kader prihaja iz lastnih vrst, letošnja zasedba ekipe bo domala povsem enaka lanskoletni. V njej so: Tjaša Kovačič, Lara Makoter, Barbara Petek, Anja Brenčič, Kaja Makoter, Saška Belec, Nuša Lašič, Sabina Štuhec, Nuša Pušenjak, Valentina Kosi in Sara Kutnjak. Po enoletnem premoru se je vrnila Sara Vozlič, Lea Belec pa bo po vmesnem prestopu k Murski Soboti ponovno zaigrala v Ljutomeru. Članski vrsti se že pridružujejo tudi mlajše, zelo perspektivne igralke: Nastja Novak, Veronika Mikl, Nika Kozar in Klara Dragovič. Novost predstavlja naziv kluba, ki bo odslej brez Zavarovalnice Maribor. »Naše uradno ime je ŽOK Ljutomer, kar pa ne pomeni, da med donatorji kluba ni mariborske zavarovalne družbe,« je še povedal predsednik kluba Zoran Kosi. Niko Šoštarič Tenis center Luka je v soboto, 4. 10., organiziral zaključni turnir sezone 2014 za rekreativce - merili so se v kategoriji dvojic. Nastopalo je 16 parov iz Ptuja in okolice, ki so predtekmovanje najprej igrali po skupinah (vsak z vsakim). V finalni del se je uvrstilo 8 najboljših parov, ki so se v nadaljevanju pomerili po tur-nirskem sistemu na izpadanje. V odličnem vzdušju so bili odigrani lepi dvoboji, lovoriko najboljših pa sta zasluženo osvojila Aleš Adamčič in Fredi Kolarič, ki sta v finalu premagala Danija Pušnika in Jožeta Smolingerja. Rezultati: polfinale: Adamčič/Kolarič -Ficko/Ovčar 6:2, Pušnik/Smo-linger - Bukovič/Goričan 5:4; finale: Adamčič/Kolarič - Pu-šnik/Smolinger 6:3. Ur Tenis • TC Luka Adamčič in Kolarič pred vsemi Skupinska slika udeležencev zaključnega turnirja 2014 v TC Luka NEZNANO O ZNANIH Ivan Firer: »Najraje poslušam U2, Bryana Adamsa, Oliverja Dragojeviča in razne klape« Ivan Firer V glasbenih krogih je prva asociacija na Rogatec zagotovo zasedba Mi2. V športnih krogih pa Rogatec največkrat povezujejo z odličnim nogometašem Ivanom Firerjem. Ivan Firer je dober znanec nogometnih zelenic na našem območju, saj se lahko pohvali z dobrimi nastopi v Aluminiju in pozneje tudi pri ptujski Dravi. Pravi nogometni razcvet pa je ta odlični napadalec dočakal v dresu velenjskega Rudarja. Z odličnimi predstavami si je prislužil tudi Katančev vpoklic v slovensko nogometno reprezentanco. 1. Prve tri asociacije ob omembi Ptuja? Drava, Perutnina, Kurenti. 2. Kaj vas pri ljudeh najbolj privlači oz. pritegne? Odkritost, optimizem, dobrosrčnost. 3. Katere osebnostne lastnosti pri sebi najbolj cenite? Iskrenost, odgovornost, dobrosrčnost. 4. Kaj najraje počnete v prostem času? Igranje z mojimi otroki, igranje Xbox-a s prijatelji. 5. Kaj je najpogosteje na vašem jedilniku? Testenine, puran na žaru, vse vrste solate. 6. Kam najraje hodite na dopust? Najraje gremo z družino nekam, kjer je čim bolj mir, da imamo lahko čas zase. 7. Vaš najmanj in najbolj priljubljen predmet v šoli? Najmanj je bila biologija, najbolj pa telovadba. 8. Kdo so za vas največji športniki/športnice današnjega časa? Vsi profesionalni športniki/športnice današnjega časa vlagajo ogromno truda in volje v svoje delo ter razvoj in mislim, da so vsi oz. vsak zase največji! 9. Kakšno glasbo najraje poslušate in kdo so vaši priljubljeni glasbeni izvajalci? Poslušam vse zvrsti glasbe, najraje pa U2, Bryana Adamsa, Oliverja Dragojeviča in razne klape 10. Kateri film ste si ogledali nazadnje in kdo so vaši priljubljeni filmski igralci/igralke? Nazadnje sem si ogledal film 300: Vzpon Imperija, priljubljeni igralci pa so Jason Statham, Adam Sandler, Charlize Theron, Nicole Kidman. 11. Katero knjigo ste prebrali nazadnje in katera je vaša najljubša knjiga? Nazadnje sem prebral biografijo Alex Ferguson, najljubša pa mi je bila biografija o Zlatanu Ibrahimoviču. 12. Kdo je vaš najboljši prijatelj/prijateljica? Moja žena. 13. Kakšne so vaše sanje? Moje sanje naj ostanejo le moje sanje! 14. Kaj bi spremenili v svetu, če bi imeli čarobno palico? Odpravil bi vojne ter omogočil vsem ljudem dostop do pitne vode. 15. Kaj boste počeli po zaključku kariere? Najpomembneje je, da ostanem zdrav, mogoče se preizkusim v trenerskem poslu, ampak pustimo času čas! Janko Bezjak petek • 17. oktobra 2014 Šport, rekreacija Štajrnhi 19 Konjeniški šport Spominska dirka ostala doma, nagrada Zuricha v Komendo S podelitvijo letnih pokalov za najuspešnejše letošnje nastope na ljutomerskem hipodromu in osmo organizirano dirko KK Ljutomer se je končaja tekmovalna sezona v zibelki kasaškega športa, preostajata pa še dirki prihodnjo nedeljo v Ljubljani in teden dni pozneje v Komendi. Dobitniki letnih pokalov so: dve-letniki Luther King (Slavko Ma-kovec) in Vilin on Top (Jože Sagaj ml., oba Ljutomer) 22 točk; tri-letniki: Sammi MS (Mitja Slavič, Ljutomer) 60 točk, štiriletniki: Nikolaj Peški (Viktor Dolinšek, Stožice Ljubljana) 40 točk; petletniki in starejši: Morfej Peški (Ajda Gorenc, Stožice Ljubljana) 81 točk. Na sporedu zadnje kasaške prireditve v Ljutomeru je bilo sedem dirk s 53 nastopajočimi kasači iz petih klubov (Komenda, Lenart, Krim, Ljubljana, Ljutomer). Spominska dirka legendarnega voznika Ludvika Slaviča st. je pripadla domačinu Dušanu Zorku, ki je s 4-letnim Pinterjem zanesljivo ugnal vso konkurenco. Bolj zanimivo in izenačeno je bilo v finalni (tretji) dirki za veliko nagrado Zuricha, ki se je po razburljivem razpletu in povsem izenačeni končnici odvila v korist KK Komende. Domala celotno dirko je nadzoroval ljutomerski tekmovalec Jože Sagaj ml., ki je bil z 9-letnim žrebcem Lambert Sasom v rahli prednosti pred zasledovalci, toda v izjemnem zaključku ga je presenetil Milan Žan s 5-letnim Dakotomin po zunanjem delu steze in prvi prispel v cilj. Dirka z nastopom desetih evropskih kasačev je postregla z izjemnima dosežkoma Ajde Gorenc na prvem in Jerneja Slaviča na drugem mestu - 9-letni žrebec Morfej Peški in tri leta mlajši Florko sta dosegla najhitrejši kilometrski čas dneva - 1:16,9. REZULTATI: 1. dirka za dveletne Ljutomerske kasače, 1600 metrov: 1. Vilin on Top (Jo. Sagaj ml.) 1:21,5, 2. Lester OZ (S. Jureš) 1:22,9, 3. Luther King (Mako-vec, vsi Ljutomer) 1:22,9. 2. Foto: NS Četrto dirko je dobil Sammi MS (5) z Mitjem Slavičem. dirka za 3- do 5-letne kasače, zaslužek do 700 EUR, 2100 metrov: 1. ZU OM (Gregorc, Stožice) 1:19,0, 2. Dona BJ (Sadl, Krim) 1:19,2, 3. Palicanto (Lo-vrenčič, Ljutomer) 1:20,8. 3. dirka za 3- do 14-letne kasače, zaslužek do 2500 EUR, 2100 metrov - memorial Ludvika Slaviča st.: 1. Pinter (Zorko) 1:17,6, 2. Rosso (Cimerman, oba Ljutomer) 1:18,9, 3. Anakin (Hrovat, Komenda) 1:19,0. 4. dirka za 3- do 14-letne kasače, zaslužek do 6000 EUR, 2100 metrov: 1. Sammi MS (Mi. Slavič, Ljutomer) 1:17,3, 2. Perry Joe (Lovrenčič, Sl. Gorice Lenart) 1:17,7, 3. Dream Catcher (P. Zadel ml., Ljutomer) 1:17,8. 5. Dirka Gimnazije F. Miklošiča Ljutomer za 3- do 14-letne kasače, od 2140 - 2200 metrov: 1. Prudy (P. Zadel ml. - 2180 m) 1:17,4, 2. Sanger MS (Mi. Slavič - 2160 m) 1:18,3, 3. LuckyBoy (M. Moleh, vsi Ljutomer - 2180 m) 1:17,7. 6. dirka za 3- do 14-letne kasače - finale Velike nagrade Zuricha, 2600 metrov: 1. Dakot (M. Žan, Komenda) 1:17,0, 2. Lambert Sas (Jo. Sagaj ml., Ljutomer) 1:17,1, 3. Candles N Caviar (Osolnik, Komenda) 1:17,2. 7. dirka za 3-14 g. kasače, zaslužek do 20.000 EUR, 2100 metrov: 1. Morfej Peški (A. Gorenc, Stožice) 1:16,9, 2. Florko (J. Slavič) 1:16,9, 3. Jasa GL (Zorko, oba Ljutomer) 1:17,0. NŠ Vrhunski dosežek na Madžarskem Člana ljutomerskega kasaškega kluba Mitja Slavič in Jože Sagaj mlajši sta na mednarodnih dirkah v Budimpešti dosegla imeniten uspeh. V dirki na 1960 metrov dolgi stezi je 5-letna kobila Principessa z voznikom Slavičem zmagala (1:16,2), 9-le-tna Lady Luna (Jože Sagaj ml.) pa je z izidom 1:16,6 osvojila 2. mesto. Rokomet • Mlajše selekcije STAREJSE DEKLICE A ŽRK TENZOR DP-LOGIK PTUJ - ŽRK NAZARJE 22:16 (10:11) ŽRK TENZOR DP-LOGIK PTUJ: Puž 9, Vidovič 4, Zidarič, Malek 6, Topolnik, Bedrač 2, Hliš, Šegula 1, Bezjak, Krasnič, Zorec, Petrovič, Trifkovič. Trener: Maks Žuran. Uvodni prvenstveni krog je Ptujčankam pod vodstvom novega trenerja Maksa Žurana prinesel zmago. Domačinke so srečanje začele z obilo treme, kar je ob polčasu prineslo vodstvo gostij. V nadaljevanju je bila igra Ptujčank bistveno hitrejša in učinkovitejša, obramba pa trdnejša - samo drugi del so dobile z rezultatom 12:5. ŽRK ORMOŽ - ŽRK TENZOR DP-LOGIK PTUJ 21:22 (8:12) ŽRK TENZOR DP-LOGIK PTUJ: Puž 5, Vidovič 3, Zidarič, Malek 4, Topolnik, Bedrač 2, Hliš, Šegula 2, Bezjak 3, Zorec 2, Petrovič 1, Luknjar. Trener: Maks Žuran. Lokalni obračun je pripadel gostjam, ki so bile precej boljše v prvem polčasu, ko so s trdno in agresivno obrambo presenetile domačinke, stekla pa je tudi realizacija. V nadaljevanju so domačinke poskušale vse, da bi tekmo obrnile sebi v prid, prišle tudi do izenačenja, toda Ptuj-čanke se niso dale in so slavile še drugič zapored. tp Strelstvo • 1. turnir First lige Madžari pred Miklavžem in Ptujem Minuli konec tedna se je v Juršincih začela 15. sezona mednarodne regionalne First lige v streljanju z zračno pištolo, kjer nastopajo strelski klubi iz Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije. Aktualni in štirikratni zaporedni prvak med posamezniki, Madžar Miklos Tatrai, je znova demonstriral svojo natančnost in z visokimi 583 krogi izenačil drugi najboljši rezultat v zgodovini lige. Zelo dobro se je odrezal tudi ormoški strelec Kovinarja Kevin Venta, v lanski sezoni drugouvrščeni v skupnem seštevku, in s 579 krogi osvojil 2. mesto. Miklavška strelca, brata Simon in Boštjan Si-monič, sta s 571 in 565 krogi osvojila 3. in 5. mesto. Dober uvod v novo sezono pa je uspel tudi ptujskim strelcem, saj so Zlatko Kostanjevec, Majda Raušl in Tadej Širec, v odsotnosti dveh standardnih članov svoje najmočnejše sestave, Saša Stojaka in Matija Potočnika, z rezultati 564, 562 in 562 krogi osvojili 7., 8. in 9. mesto, pri čemer je najmlajši ptujski strelec, kadet Tadej Širec, dosegel svoj osebni rekord. Med domačini je najboljše streljanje prikazal Rok Puč-ko in s 556 krogi osvojil 12. Rezultati: ekipna razvrstitev: 1. Zalaegerszeg A, MAD 1694 2. Jožeta Kerenčiča Miklavž A 1689 3. Ptuj A 1688 4. Alzas Čakovec, HRV 1676 5. Juršinci A 1661 6. Štefana Kovača Turnišče 1655 7. Zalaegerszeg B, MAD 1647 8. Kovinar Ormož 1639 9. Coal Petišovci 1592 10. Juršinci B 1567 Foto: Simeon Gonc Aktualni ekipni prvaki First lige, strelci SK Ptuj, z leve Zlatko Kostanjevec, Matija Potočnik, Majda Raušl in Sašo Stojak, so na novo sezono prvoligaškega prvenstva dobro pripravljeni in smelo napovedujejo visoke uvrstitve. mesto, slabše od pričakovanj pa sta se na svojem domačem strelišču odrezala preostala člana udarne juršinske ekipe Ludvik Pšajd in Mirko Moleh, ki sta s 553 in 552 krogi osvojila 15. in 17. mesto. V ekipni razvrstitvi so Ptuj-čani, sicer aktualni prvaki lige, za miklavškimi strelci zaostali le za krog in se veselili 3. mesta. Ekipa Jože Kerenčič je v svojih vrstah pogrešala dolga leta najboljšega strelca lige, Aleksandra Ciglari- ča, ki ga je dobro zamenjal Miran Miholič in prispeval 553 krogov - to je ekipno zadostovalo za 2. mesto. S prednostjo petih krogov pred najbližjimi zasledovalci so dvojno zmago potrdili ambiciozni Madžari, ki bodo naskokovali prvo zmago v skupnem seštevku. Prihajajoči konec tedna se bo v Ljubljani s prvim turnirjem odprla nova sezo- na ligaškega tekmovanja, v najelitnejši 1. A DL se bodo aktualnim prvakom, miklav-ški ekipi Jože Kerenčič, in podprvakom lige, ekipi SK Ptuj, pridružili še ormoški strelci Kovinarja, ki s Kevi-nom Vento ciljajo na visoke uvrstitve predvsem med posamezniki. V 1. A DL s puško je po odlični sezoni Urške Kuharič mlada ormoška ekipa Kovinarja še dodatno pridobila na konkurenčnosti in moči svoje ekipe, zato ormoški strelci napovedujejo izenačen boj za najvišja mesta v prvi ligi. Nova sezona ligaške-ga tekmovanja s seboj prinaša spremenjeno vrednotenje dosežkov na decimalne vrednosti pri puški ter izvedbo finalnega tekmovanja najboljše osmerice po mednarodnih pravilih ISSF. Simeon Gonc Atletika • Kidričevo teče 2014 Premiera uspela, naslednje leto nadaljevanje V nedeljo je ob čudovitem sončnem vremenu v Kidričevem prvič potekal športno-rekreacijski dogodek Kidričevo teče 2014, ki so ga v koproduk-ciji skupaj pripravili KUD Nika, Zgodovinsko društvo Kidričevo, ŠD Puresport in Fitnes studio FIT. SI. Dogodka se je udeležilo 80 aktivnih udeležencev (35 otrok, 25 odraslih tekačev in 20 udeležencev nordijske hoje ter pohoda po poti zgodovine Kidričevega, op. a.). Priča smo bili veselju otrok, ki so uživali v najnaravnejši obliki gibanja, teku na 300 in 600 metrov, odrasli pa so užili 5 in 9 km teka v čistem soncu in pravi »šuma-diji«. Dogodek je vsebinsko obogatila predstavitev nordijske hoje, ki jo je izvedel inštruktor nordijske hoje Jure Čuček (ŠD Puresport), in voden pohod po turistič-ni-zgodovinski poti. Organizatorjem je bilo še posebej v čast, da se je teka že prvič udeležil legendarni ultra-maratonec Zdravko Čufar (pretekel je znameniti Špar-tatlon - tek iz Aten v Šparto - 246 km, op. a.), ki je po teku povedal: »Lepo je bilo. Rad se udeležujem tekaških prireditev v okolici in tako sem na koledarju našel prosto mesto tudi za Kidričevo teče. Prvi tek je vedno še posebej mamljiv in lahko povem, da je bil izredno dobro pripravljen. Pravzaprav mi je to tudi logično, saj sem Najboljši trojici v ženskem in moškem teku na devet kilometrov v organizatorjih prepoznal same rekreativne tekače. Lahko je delati nekaj, kar poznaš in delaš z veseljem, bi rekel sedaj, ko je prireditev za nami. To je tudi razlog, da se naslednje leto ponovno srečamo na istem prostoru, saj so ljudje vzklikali, da se mora tek obdržati tudi v prihodnje,« ob tem pa še dodal: »Kakšni športni objekti! Noro. Kidričevo je zmagalo.« Predsednik organizacijskega odbora Kidričevo teče Boštjan Zupanič je povedal: »Veseli nas, da so bili odzivi Rezultati: 5. km (ženske): 1. Aneja Cafuta 2. Brigita Pišek 5. km (moški): 1. Miha Goričan 2. Stane Pišek 3. Dušan Kokol 9. km (ženske): 1. Manja Kokol 2. Anka Pušnjak 3. Natalija Pristovnik 9. km (moški): 1. Milan Roškar 2. Marko Tomanič 3. Tomi Kirbiš udeležencev pozitivni in da si takšne prireditve v Kidričevem še želijo. Čestitke vsem tekačem, tekačicam in hvala vsem, ki so pomagali izpeljati prireditev in so jo tudi podprli.« Zmagovalci teka so bili vsi, ki so v svojem tempu pretekli katerokoli progo, medtem ko sta bila najhitrejša v teku na 5 kilometrov Aneja Cafuta in Miha Goričan, v glavnem teku na 9 kilometrov pa sta bila najhitrejša Manja Kokol in Milan Roškar. BZ, DB 20 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 17. oktobra 2014 Nihče ni naredil večje napake kot tisti, ki ni naredil nič, ker je smatral, da lahko naredi le malo. (Zig Ziglar) Spoštovane Ptujčanke, spoštovani Ptujčani! Izteka se tretji mandat mojega županovanja. Svoje delo sem opravljal odgovorno in z veliko ljubeznijo do najstarejšega mesta in do vseh vas - občank in občanov Ptuja. Želja in potreb je bilo veliko. Vseh nismo mogli izpeljati. Nekaj zato, ker v občinski blagajni pač ni dovolj denarja, nekaj zaradi administrativnih ovir izven pristojnosti občine, ki prepogosto zapletajo uresničevanje nujno potrebnih rešitev. Morda se je kdaj komu zdelo, da bi stvari lahko reševali hitreje ali drugače. Morda bi jih kdo drug tudi reševal na drugačen način. Vprašanje je, če bi pri tem bil uspešnejši. Najbrž sem v teh letih tudi naredil kakšno napako. Če sem jo, sem jo v želji, narediti čim več za naše mesto. Zagotovo so me pri mojem delu vodili iskreni nameni po spremembah na bolje za vse. Vsem tistim, ki ste znali prepoznati moje delo in moj entuziazem v vseh teh letih, se iskreno zahvaljujem za besede priznanja in zahvale. Čaka nas veliko dela. Opravili ga bomo lahko le, če bomo sodelovali in če se bomo znali dogovarjati civilizirano in brez žalitev drugače mislečih. Stopimo skupaj in naredimo še veliko dobrega za naše mesto. Ni nujno, da vsaka sprememba pomeni napredek. Drage občanke, dragi občani. Ne dovolite, da odločijo drugi v vašem imenu. Pridite v nedeljo, 19. oktobra 2014, na volitve. Naj vaš glas odloči, komu boste zaupali vodenje občine v naslednjem mandatu. Obljubljam vam, da se bom, v primeru, da boste mandat zaupali meni, še naprej trudil za razvoj mesta in dobrobit vseh občank in občanov. Vaš Štefan Čelan, župan z elanom Plan investicij po četrtnih skupnostih v mandatnem obdobju 2014-2018 Vaša pobuda, moja obljuba Četrtna skupnost Ljudski vrt 1. Ureditev kanalizacije z zamenjavo obstoječih vodovodnih azbestno-cementnih cevi. 2. Ureditev in sanacija poškodovanih cestišč, pločnikov, bankin na celotnem območju četrti (Zoisova ulica, Peršonova ulica, Kramber-gerjeva ulica, Langusova ulica, Kraigherjeva ulica, Volkmerjeva cesta, Rimska ploščad, Ulica 5. prekomorske, Rabelčja vas ...). 3. Ureditev javne razsvetljave (kjer te še ni) na celotnem območju četrti. Z deli smo začeli in jih bomo tudi zaključili v letu 2014. 4. Odstranitev arhitektonskih ovir zaradi omogočanja lažjega gibanja invalidnim in starejših osebam ter mladim staršem z otroškimi vozički. 5. Ureditev in sanacija otroških igrišč v blokovskih naseljih na območju četrti. Dela so v teku. 6. Ureditev optičnega omrežja na območju četrti, kjer le-tega še ni (Rabelčja vas, Peršonova ulica ...). Oktober 2014. Četrtna skupnost Center 1. Ureditev odvodnjavanja in zaščita drsenja kamenja in peska s parkirišča ob neurjih na semaforizirano križišče Potrčeve ceste in CMD. Z deli smo začeli in jih bomo tudi zaključili v letu 2014. 2. Redno vzdrževanje zelenic ob vrtovih in obveščanje ljudi o načinu prijave in odjave o uporabi vrtičkov. Dela se redno izvajajo. 3. Ureditev parkirišča in obnova ali rekonstrukcija podirajoče se stavbe nekdanjega Koteksa pri gostilni Ribič. Dela so v teku. 4. Ureditev parka na območju mestnega pokopališča. Dela so v teku in bodo dokončana v letu 2015. 5. Zagotavljanje osnovnih pogojev za postopno oživljanje mestnega jedra, ki bi spodbudili nove stanovalce ter obrtnike in podjetnike k dejavnostim, primernim temu delu mesta: • obnova stanovanj in vzpostavitev stanovanjskih pogojev na podstrešjih, • ureditev infrastrukture v stranskih ulicah (fasad, dvorišč ter cestne in komunalne infrastrukture), • ureditev požarne varnosti, • ustrezno vzdrževanje obnovljenih objektov, ki so oddani v najem, • nudenje strokovne pomoči (svetovanje, načrtovanje ...) lastnikom pri urejanju dokumentacije za obnovo. Dela so v teku. Četrtna skupnost Panorama 1. Ureditev kanalizacije na oddaljenih območjih z lokalnimi čistilnimi napravami kanalizacije Sovretove, Klepove ulice, Krčevine pri Vurbergu . 2. Ureditev optičnega omrežja na območju četrti. Dela so v teku. 3. Izgradnja novega doma krajanov na Vičavi. V teku je pridobivanje dokumentacije. 4. Preplastitev dotrajanih cest in ureditev javne razsvetljave na območju Orešja, Vičave, Gajzerjeve ulice, Štukov, naselja Bratje Reš. Z deli začnemo v letu 2015. 5. Turistične poti - hodnik za pešce od Orešja št. 177 do sekvoje in ureditev vičavske sprehajalne poti. Dela bodo izvedena v letu 2015. Četrtna skupnost Breg -Turnišče 1. Ureditev plinifikacije in kanalizacije na območju Mariborske ceste, Suhe veje, Draženske ceste, Povodnove ulice, Ulice Šercerjeve brigade in Ulice 14. divizije. Dela bodo dokončana v letu 2015. 2. Ureditev pločnikov na območju Ob železnici, Pot na postajo in na relaciji od vhoda v park Turnišče do konca naselja. 3. Asfaltiranje makadamskih cestišč v četrti. Dela bodo izvedena v letu 2015. 4. Ureditev povezovalne poti od Term do III. mitreja preko Studenčnice, v skladu z dokumentom identifikacije investicijskega projekta Povezovalna pot od Term do III. mitreja preko Studenčnice. 5. Ureditev optičnega omrežja na območju četrti. Dela so v teku in bodo dokončana v letu 2015. Četrtna skupnost Jezero 1. Ureditev Ormoške ceste. 2. Nadgradnja omrežja KKS Ptuj z optičnimi kabli. Dela so v teku. 3. Izgradnja športnega parka ob potoku Rogoznica. 4. Čiščenje vodotoka Rogoznica. Dela bodo izvedena v letu 2015. Četrtna skupnost Rogoznica 1. Dokončna ureditev cest, kjer je bila zgrajena kanalizacija in ostala komunalna infrastruktura na območju Žabjaka, Podvincev in Kicarja. Dela bodo izvedena v letu 2015. 2. Izvedba kanalizacije na območju Podvincev, Žabjaka, Kicarja . 3. Ureditev kolesarske poti in pločnika na Slovenskogoriški cesti in skozi Podvince. Naročena je projektna dokumentacija. 4. Ureditev javne razsvetljave na območju Kicarja, Sp. Velovleka, Pacinj. Dela so v teku in bodo dokončana v letu 2015. Četrtna skupnost Grajena 1. Ureditev in sanacija cestišč in bankin na območju četrti, ureditev pločnikov (iz smeri Ptuja proti Grajeni), ureditev prehoda za pešce in asfaltnih površin na makadamskih poteh. 2. Ureditev kanalizacije na celotnem območju četrti. Dela so v teku. 3. Ureditev javne razsvetljave od centra Grajene ob občinski cesti v smeri Krčevine pri Vurbergu in Grajenščaka. Dela so v teku in bodo dokončana v letu 2015. 4. Sanacija plazov na območju četrti. » Dela se izvajajo sproti. g Četrtna skupnost Spuhlja s 1. Ureditev pločnika in kolesarske steze za zagotovitev varne šolske poti od Spuhlje g_ do Budine. c Dela bodo izvedena v letu 2016. | 2. Športni park (igrala za otroke, umetno travo in balinarsko igrišče). 3. Ureditev optičnega omrežja na območju četrti. -| Dela bodo izvedena v letu 2015. J z 4. Sprehajalno-rekreacijska pot med Markovci čo in Ranco. Is o Z deli bomo začeli v letu 2015. i CELAN ZA ŽUPAN petek • 17. oktobra 2014 Nasveti Štajerski 21 Zdravstveni nasveti Kmetijski nasveti • Obvestilo Kmetijsko okoljska in podnebna plačila Z letom 2014 se zaključuje obdobje Programa razvoja podeželja (PRP) 2007-2013, s tem pa tudi možnost pridobivanja kmetijsko okoljskih plačil (KOP) v sedanji obliki (podukrepi KOL, ZEL, REJ, EK, IPL, IVG, IPS, itd). Program razvoja podeželja za obdobje 2015-2020 bo usmerjen v ukrepe za ohranjanje in izboljševanje ekosistemov, blaženje in prilagajanje podnebnim spremembam ter dobrobiti živali. Kmetijsko okoljska plačila (KOP) se bodo preimenovala v KMETIJSKO OKOLJSKA IN PODNEBNA PLAČILA (KO-POP). Vstop v KOPOP bo prostovoljen, obveznost izvajanja bo 5 letna, vključitev bo možna le, če bo kmetijsko gospodarstvo izpolnilo vstopne pogoje ter izvajalo vse osnovne zahteve. Vstopni pogoji za KOPOP: • predhodno usposabljanje v obsegu 6 ur (v novembru in decembru 2014), • izdelan program aktivnosti (pri KSS pred subvencijsko vlogo za leto 2015), • izdelan gnojilni načrt na podlagi veljavne analize, če uporabljate mineralna gnojila. Osnovne zahteve izvajanja KOPOP: • Usposabljanje oziroma izobraževanje najmanj 4 ure letno. • Vodenje evidence o delovnih opravilih, ki se izvajajo pri ukrepu KOPOP. • Uporaba blata iz komunalnih čistilnih naprav ni dovoljena. • Setev/saditev gensko spremenjenih organizmov ni dovoljena. • V prvih treh letih trajanja obveznosti najmanj enkrat uporabiti individualno svetovanje. Plačila za izvajanje KOPOP boste lahko prejeli za naslednje dodatne zahteve (ukrepe): • okolju prijazno poljedelstvo in zelenjadarstvo; • okolju prijazno sadjarstvo; • okolju prijazno vinogradništvo; • okolju prijazno gospodarjenje na travinju z živalmi; • okolju prijazno hmeljarstvo; • gospodarjenje z naravovarstveno pomembnimi travišči; • varovanje vodnih virov; • ohranjanje krajine; • ohranjanje genskih virov. Plačilo za izvajanje osnovnih zahtev se bo dodelilo na kmetijsko gospodarstvo, plačilo za izvajanje dodatnih zahtev pa na hektar oz. na GVŽ. Predvsem vas želimo opozoriti na zahtevo, da morate imeti izdelan gnojilni načrt na podlagi veljavne analize tal za leto 2015, če na kmetijskem gospodarstvu uporabljate mineralna gnojila. Če boste uporabljali le živinska gnojila, bo potrebno voditi le evidenco o razvozu teh gnojil. Analize tal morate imeti veljavne za vsak GERK ali za skupino soležnih GERKOV. Predvideno je, da bomo morali za vsako kmetijsko gospodarstvo, ki se bo odločilo za vstop v KOPOP, izdelati program aktivnosti (računalniški program na KSS), ki bo zajemal podatke o veljavni analizi tal in izdelanem gnojilnem načrtu, že v mesecu decembru 2014 oziroma najkasneje do subven-cijske vloge za leto 2015. Zato nemudoma preverite veljavnost svojih analiz tal (veljavnost 5 let oziroma izdelane po 1.1.2010) in po potrebi vzemite vzorce tal. Primeren čas za jemanje vzorcev tal je po spravilu poljščin, vrtnin, trgatvi, spravilu jabolk. Vzorce odvzamemo na več mestih, na njivskih površinah do globine oranja (do 25 cm), na travnikih do globine 6 cm, v vinogradih in sadovnjakih do globine 30 cm (potrebna je sonda za jemanje vzorcev). Odvzet vzorec tal pravilno opremimo s podatki (priimek in ime, naslov pridelovalca, GERK - PID, domače ime, navedbo dejanske rabe tal - npr. njiva, travnik, vinograd ...), vzorec naj tehta od 0,5 do 1 kg. Analiza tal se mora izdelati za vsaj naslednje parametre: P, K, pH in organska snov. Za travinje analiza tal na organsko snov ni potrebna. Če vzorec predstavlja več soležnih GERK-ov, je potrebno navesti vse zajete GERK-e. Vzorce za analizo oddate pri svojem kmetijskem svetovalcu ali v kemijski laboratorij na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj, Ormoška c. 28. Cena analize za njive in travnike znaša 28,08 EUR z DDV, cena analize za vinograd/ sadovnjak znaša 35,10 EUR z DDV (dodatna analiza za vsebnost magnezija). Na podlagi veljavne analize tal vam pri Kmetijski svetovalni službi izdelamo gnojilni načrt za obdobje 5 let. Za izvajanje zahtev KOPOP bo pomembno tudi, da morate na kmetijskem gospodarstvu hraniti vse račune o nakupu gnojil, sredstev za varstvo rastlin, krmil, razne deklaracije, pogodbe z izvajalci raznih storitev, račune za opravljene storitve s strani strojnega krožka in drugo dokumentacijo v zvezi z izvajanjem navedenega ukrepa. EKOLOŠKO KMETOVANJE v bodoče ne bo spadalo med ukrepe KOPOP (v preteklem obdobju je spadalo med ukrepe KOP), za izvajanje oziroma za preusmeritve v ekološko kmetovanje pa bo prav tako mogoče pridobiti dodatna plačila. Obveznost izvajanja bo 5 let, najkasneje do 31.12.2014 se je potrebno prijaviti za kontrolo pri eni od pooblaščenih organizacij (Inštitut za kontrolo in certifika-cijo KON-CERT Maribor, Inštitut za kontrolo in certifikacijo Univerze Maribor, Bureau Veritas), pred vstopom v 5 letno obveznost bo potrebno izdelati program aktivnosti (pri KSS), letno opraviti vsaj 6 ur izobraževanja, vsaj 1 krat opraviti individualno svetovanje, vsako leto pridobiti certifikat ekološke pridelave. INTEGRIRANA PRIDELAVA , ki je bila kot shema kakovosti z zahtevnejšimi pogoji pridelave med pridelovalci dobro sprejeta in potrošniki po tovrstnih pridelkih povprašujejo, se v okviru KOP-a izvaja le še do konca leta 2014. Z letom 2015 se bo integrirana pridelava izvajala še naprej, vendar z novim programskim obdobjem 2014 - 2020 ne bo več del novih kmetijsko okoljskih in kmetijsko podnebnih plačil (KOPOP) zato podpore za shemo »integrirana pridelava« ne bo več. Nov koncept KOPOP, kjer bo namesto dosedanjega paketnega pristopa prvič uveden sistem individualnega nabora zahtev, pa bo omogočal, da si bodo lahko upravičenci sami sestavili svoj "paket" zahtev, ki jih bodo pod določenimi pogoji izvajali v novem programskem obdobju. Tako se lahko tisti kmetje, ki bi želeli še naprej pridobivati certifikat za integrirano pridelavo, tudi v bodoče prijavijo v kontrolo integrirane pridelave pri dosedanjih organizacijah za kontrolo in certificiranje integrirane pridelave. Da bi se čim bolje seznanili z pogoji za izvajanje posameznih ukrepov KOPOP v naslednjih 5-ih letih, vas bomo v novembru povabili na izobraževanje, ki je tudi eden izmed vstopnih pogojev. Dodatne informacije dobite pri svojem kmetijskem svetovalcu: KGZS, Zavod Ptuj Foto: Črtomir Goznik Smiljana Markež, mag. farm. Težave z očmi (2.) Samozdravljenje pri težavah zaradi suhega očesa navadno traja nekaj dni. Če v treh dneh ni vidnega izboljšanja ali se pojavijo bolečine v očesu, poslabšanje vida, pordelost, stalno draženje, je nujno obiskati zdravnika. »Nezdravljeno« suho oko lahko vodi do poškodb veznice in roženice. Vedno pa je obisk zdravnika potreben, če so težave z očmi posledica vnetja, pri katerem je prisoten gnojni izcedek, posledica poškodbe, vnos tujka v oko, ali če se težave pogosteje pojavljajo v nekem letnem času. Pri težavah s suhim očesom si lahko pomagamo sami. Napotkov je več: ne zadržujemo se v suhih, klimatiziranih, zakajenih prostorih; skrbimo, da je zračna vlaga v prostoru vsaj 50 %; pri delu z računalnikom poskrbimo za redne premore, ne uporabljamo kozmetike, ki draži oči; če nosimo kontaktne leče, uporabljamo nadomestke solz; večkrat pomežiknemo; pijemo dovolj tekočine, v prehrani pa naj bo dovolj vitamina C in nenasičenih maščobnih kislin Izdelki za samozdravljenje suhega očesa so registrirani kot zdravila ali kot medicinski pripomočki. Obstajajo v obliki kapljic za oči ali gelov. Praviloma vsebujejo tekočino, ki posnema solzno tekočino in je dovolj viskozna, da se zadrži na površini očesa. Vsi pripravki za oko morajo biti sterilni in tudi uporabiti jih moramo na tak način, da je ves čas uporabe zagotovljena kakovost tega zdravila. Ob tem je treba preveriti, koliko časa po odprtju so kapljice ali gel uporabni! Večina kapljic in gelov, ki se uporabljajo pri težavah s suhim očesom, je konzerviranih. Enoodmerni vsebniki pa so praviloma brez konzervansov. Zato so primernejši za posebej občutljivo oko in za uporabnike kontaktnih leč. Nadomestki solz se smejo uporabljati pogosto. Za samozdravljenje težav z očmi lahko nadomestke solz uporabimo pri vseh starostnih skupinah. Učinkovine pri teh zdravilih tudi ne vstopajo v neželeno medsebojno delovanje z drugimi zdravili. Pri sočasnem zdravljenju z drugimi zdravili za oko nadomestke solz vkapavamo z 10- do 15-minutnim zamikom (gel ali mazilo je vedno na vrsti zadnji). Težave s suhim očesom so pogoste pri uporabnikih leč. Uporabniki kontaktnih leč lahko leče vstavijo približno 30 minut po vkapavanju kapljic za oči, prav tako pa se morajo izogibati uporabi kapljic s konzervansom (predvsem benzalkonijev klorid), ker lahko obarva leče. Pri nekaterih kapljicah leč ni treba odstraniti (med samo uporabo) - uporabnikom leč zato bolj svetujemo uporabo takšnih kapljic. Smiljana Markež, mag. farm., Lekarne Ptuj Tačke in repki Ježki v zimskem času Kot že nekaj let zapored bom tudi v današnjem veterinarskem prispevku napisal nekaj o ježkih, o njihovem prezimovanju in morebitni naši pomoči pri tem. Ježek je zelo koristna žival, je vsejed, hrani se predvsem z najrazličnejšimi insekti, hrošči, črvi in drugim mrčesom. Mrzli zimski čas jež prespi. Spat se odpravi, ko se zunanja povprečna dnevna temperatura zniža na 8 do 10 stopinj Celzija. Ko spi, mu metabolizem izkorišča podkožno maščobo in tako lahko preživi v spanju tudi nekaj mesecev. Ko se zbudi, je ves shujšan in takoj začne iskati hrano. Zelo pomembno je, da si pred nastopom zime ježek priskrbi dovolj hrane in si tako ustvari dovolj veliko zalogo podkožne maščobe za preživetje zime. V hude težave lahko zabrede, če se zbudi zaradi premalo zalog maščobe prehitro in zaradi snega zunaj ne more do hrane. Odrasli ježki so težki od 1 do 1,5 kg. Se pravi, če najdemo konec okto- logram in živahen, ga pustimo bra oz. na začetku novembra pri miru, saj verjetno opravlja ježka, ki je težak več kot en ki- še zadnje obhode, preden se Foto: Emil Senčar bo skril v brlog in pogreznil v zimsko spanje. Če pa kasneje v novembru naletimo na ježka, ki tava naokrog, lahko posumimo, da je nekaj narobe in je potreben pomoči. To so povečini ježki, ki niso našli ustreznega prezimovališča, oziroma so preslabo prehranjeni, da bi preživeli zimski spanec. Takim ježkom lahko učinkovito pomagamo, seveda če smo pripravljeni to storiti. Takega ježka vzamemo v hišo oz. v toplo stanovanje in ga hranimo, dokler si ne opomore. Hranimo ga s kuhanim, na koščke narezanim mesom, hrenovkami, posebno klobaso, sirom, suhim kruhom. Zelo pripravni pa so mačje konzerve in mačji briketi. Ježek rad pije mleko, čeprav je nevarno, da bo dobil drisko, zato ga razredčimo z vodo, dovolj pa je tudi sveža voda. Rad ima tudi jagodičev-je, grozdje, mehko in sladko koščičasto sadje. Pripravimo mu škatlo, v kateri izrežemo odprtino, da lahko pride po hrano. V škatlo mu damo stare cunje, v katere se čez dan zakoplje, saj čez dan spi. Ponoči pa Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3,2250 Ptuj, za Tačke in repke. se rad sprehaja po prostoru, ki mu ga namenimo. Pri tem zna biti prav duhovit pri svoji radovednosti. Taki ježki se navežejo na človeka in se mu pustijo čo-hljati in božati, ne da bi se zvili v klobček. Če je ježek na toplem v stanovanju in ima hrane na pretek, se lahko zgodi, da ne bo prespal zime, temveč bo aktiven celotno obdobje. Če pa želimo, da ježek zimo prespi, ga odnesemo v prostor med 5 in 15 stopinj Celzija, npr. v kletne prostore. Prav tako mu pripravimo škatlo s cunjami ali senom, kjer se bo skril in spal. Kljub temu mu moramo nastaviti nekaj hrane in vode in seveda občasno preveriti, kaj se z ježkom dogaja. Če se pojavijo kakršne koli težave, npr. izcedek iz nosu, driska, paraziti ..., Foto: Črtomir Goznik Emil Senčar, dr. vet. med. se posvetujemo z veterinarjem. Ko se začnejo topli spomladanski dnevi, odnesemo ježka v naravo, stran od cest, nekje na obrobju gozda in ga izpustimo. Vsem ljubiteljem narave in živali sporočam, da lahko v zimskem času prinesejo najdenega ježka na Veterinarsko bolnico Ptuj, kjer ga bomo oskrbeli, ali se obrnejo na gospo Adelo Šilak, ki prijazno in strokovno že vrsto let skrbi in prezimuje ježke na ptujskem območju. Pokličete jo lahko na tel. 040 830 621. Emil Senčar, dr. vet. med. 22 Štajerski Na sceni petek • 17. oktobra 2014 Domača rasi Ivo Ban Besede o avtorju Rodil se je leta 1962. Po osnovni šoli v Veliki Nedelji se je vpisal v Gimnazijo Ptuj, nato pa nadaljeval študij tujih jezikov in književnosti na FF v Ljubljani. Kot profesor je služboval v Ljubljani in Ptuju. Na FF v Ljubljani je zaključil podiplomski študij in si pridobil naziv magister znanosti (prevajanje in prevo-doslovje). Obsežna jezikovna in strokovna znanja (prevaja iz številnih jezikov) ga uvrščajo med poliglote. Kot prevajalec strokovnih besedil in kot sodni tolmač je zaposlen v svojem podjetju. Z družino živi v idiličnem zaselku Rodni Vrh, v občini Podlehnik. Poklicne napetosti si blaži z ljubiteljskim udejstvovanjem v kulturi in na številnih drugih področjih. Ukvarja se s pisanjem proznih besedil in pesmi. Je član Literarnega kluba ZKD Ptuj. Za svoje delo je prejel priznanje Sveta OI JSKD Ptuj. O objavljeni liriki Pesniški izraz Iva Bana je strukturno raznolik. Tako po eni strani piše preproste pesmi, ki temeljijo na tradicionalnih modelih, rimah in trdnejši metriki, po drugi strani piše tudi v prostem verzu. Kot je zaznati pestrost na zunanjeoblikovni ravni, je ta navzoča tudi na tematskem področju. Zlasti je potrebno poudariti, da je objavljen sklop izbor družbeno-kritičnih pesmi, da pa avtor piše tudi take, v katerih spregovori o naravi ali pa se obrača v sanjske pokrajine, čemur smo priča v zadnji objavljeni pesmi. Sanje so v objavljenem sklopu edina odrešitev, domišljijske pokrajine so tiste, ki še nudijo nekaj zraka, realnost je naslikana kot spletkarska, pokvarjena; predvsem pa pesmi prehajajo v groteskne dimenzije zaradi spretno oblikovane atmosfere, ki se zdi zakisana, zatohla, statična. Čeprav si subjekt z vsemi, ki živijo z njim in ob njem, želi sprememb, je družbeno žrelo neizprosno. Vsak dan je zgolj novi dan trpljenja, sključenih in obnemoglih ljudi, ki so se zaradi političnih igric znašli na težkem tnalu življenja. Pesmi, ki zaradi ritma, nekaterih reliefno zasnovanih prispodob in aktualnosti morajo dati misliti vsakomur! David Bedrač TAKO, KOT JE BILO Vsak dan gledam razklane obraze, okostnjake, ki tavajo po ulicah in si ogledujejo prazne vitrine, umeščene med razpadajoče portale. S sklonjenimi glavami, z zavezanimi jeziki, s praznimi trebuhi prebirajo, z velikimi črkami izpostavljena naznanila vladajoče kaste. Nič ne govorijo. No, saj niti ne bi prišli do besede -ker so dovolili govoriti puhloglavim ab-deritom. Ti spretno manipulirajo s sestradanimi množicami brezpravnih -k molku prisiljenih, a nadvse cenjenih volivcev, davčnih zavezancev! Vsak izmed njih je trajno ožigosan z EMŠO šifro, ki jo bodo odslej začeli, tako je že slutiti, ljudem nizkega rodu vbrizgavati v prenatalnem stadiju, da bi ne mogel uiti vsemogočemu nadzoru nenasitnega državnega erarja, sedmoglavega zmaja mojega in tvojega vsakdana. Še sam molčim - ker čedalje bolj čutim nepopustljivo zategovanje doslej še dokaj zrahljane koprene ostroro- be pentlje na mojem životu. Pa kaj bi se naprezal. Nič ne pomaga. Nič. Vse bo naprej tako, kot je že v davnini bilo zapisano v pandektih! KRATER ŽIVLJENJA Vakuum življenja. Vse je, toliko zgodb, a v nobeni ni ne mene, ne tebe ... Le vakuum, vakuum -praznina, praznina . Življenje odpira svoj krater in neusmiljeno golta, požira vase. Neusmiljeno, brez kompromisa -samo da poteši svojo jalovo lakoto nesmrtnosti lastnega življenja. In ciklus praznine, vakuuma življenja se vrti, vrti naprej. Naprej nemo poganja svoje kolesje in neumorno vsrkava v svoje požrešno žrelo, ki se bo vsak trenutek ponovno odprlo, in me z vso močjo potegnilo v svoj prebavni trak, v svoje hinavsko drobovje. Kakšna borba za ničevo preživetje! Komu mar za izginule? Ti pa samo zreš, poln navdušenja, buljiš - tako da ti oči izstopajo iz jamic že preklane lobanje. Samo danes ti je še prizaneseno, samo danes .! PRAZNINA Nikjer nikogar - v tem dolgem momentu. Sam sredi neskončne praznine. Zrkla begajo po čemernem firmamentu, a neskončnost ne mine, ne mine. Nikjer nobene ptice - niti drobne sinice, da bi v turobno, ledeno jutro zapela in z ehom božanskim, čeprav iz daljave, dušo potrto vsaj malo pogrela. SANJAL BOM Danes bom sanjal pri belem dnevu, povsem počasi bom dihal. Stopil bom k oknu in gledal ples nemirnih oblakov, ki počasi sedajo na prazna drevesa. Danes bo zagotovo lep dan. Na veji sedita golob in golobica. Slišim veselo gruljenje. Med vejami se nekaj zgane. Priletela je še ena ptica. Za trenutek je posedela, nato plaho odletela. Kam jo nese? Mislim, da tja, proti neskončnosti dojemljivega. Danes bom zares sam - s svojimi sanjami. J iT ^^ OVEN ^ (21.3. - 20.4.) 0 S Zvezde vam bodo prinesle paleto 'g izzivov. Zelo vam bo naklonjena .g oseba nasprotnega spola. Sreča vas JI bo spremljala tako v ljubezni kot -a pri poslovnih odločitvah. Modro "s bo, da boste upoštevali diploma- 1 cijo. Odvečno energijo boste upo-1 rabili pri športnih aktivnostih v naravi. i TEHTNICA (23.9. - 23.10.) Magnetična energija bo tista, ki bo prinesla nove izzive. Ugoden čas bo za poslovne odločitve. Modro bo, da boste naredili selekcijo in ugotovili, kdo vašo pomoč potrebuje. Obdajali vas bodo ljudje, ki vam vlijejo poguma. Pretirano tehtanje bo označevalo ljubezen -štele bodo diplomatske odločitve. BIK i (21.4. - 20.5.) * V vašo bližino bodo prihajali zanimivi ljudje. Spremljala vas bo sreča in ugodne priložnosti. Sprostitev boste našli ob harmonični glasbi in pogovorih. V ljubezni bo nadvse romantično in polno dogodivščin. Na delovnem mestu ne bodite pretirano trmasti in štela bo srednja pot. k J Jasno je, da boste razčlenjevali nekaj v povezavi z ljubeznijo. Teden bo prinesel mnogo čustvene skladnosti in stabilnosti. Prijetno bo na delovnem mestu. Mnogo bo nekega raziskovanja in odkrivanja novih dogodivščin. Kocke usode se bodo zasukale v vašo korist. r^h RAK 'Zj W (21.6. - 22.7.) Intuicija bo tista, ki vam bo v pomoč. Notranja moč bo zelo pomembna na delovnem mestu. Šteli bodo tudi pogovori in izmenjava mnenj. Obiskala vas bo vila kreativnosti in vam podarila paleto navdiha. Romantično in polno skladnosti bo v ljubezni. Razčiščevali boste svojo preteklost. w LEV (23.7. - 22.8.) Rdeča nit tedna bo trma. Odkrili boste, na kaj ste lahko ponosni in kaj boste morali spremeniti. Dom bo oaza sredi puščave. Druženje zanimivih ljudi ne bo samo poučno, ampak tudi zelo zanimivo. Nenavadna sreča na delovnem mestu bo nagrada za pravilne in modre odločitve. « DEVICA (23.8. - 22.9.) Sprostila vas bo narava. Mnogo boste na poti in med ljudmi. Prijetno bo na delovnem mestu. Jasno je, da boste kos vsem obveznostim in nalogam. Popaziti bo treba, da bodo vaše misli svetle in zanimive. Trenutki sreče in ugodnosti bodo na področju lju- (24.10. - 22.11.) Notranji nemir bo posledica stresa. Vračali se boste v preteklost. Odgovore na svoja vprašanja najdete v globini svoje duše. Vsekakor vas bo spremljala tudi resnost, doslednost in povečana odgovornost. Delavne obveznosti boste izvajali premišljeno in štela bo tudi dodatna previdnost. STRELEC (23.11. - 21.12.) Simbolika življenja bo v vašem primeru vrtiljak sreče. Spremljala vas bo paleta ugodnosti in nenavadnosti. Odkrili boste, kaj morate še spremeniti in na kaj ste lahko ponosni. V ljubezni bo primerno, da boste povedali svoje mnenje. Vaša zaupnica bo narava in športne aktivnosti na prostem. KOZOROG (22.12. - 20.1.) Odločno se boste soočili s tistim, kar ste odlašali. Zadeve bo treba pogledati iz svetlega zornega kota. Določena previdnost bo štela na delovnem mestu. Staro se bo končalo in tako se odpira tisto, kar bo novo in drugačno. Trenutki sreče bodo v pogledu doma. VODNAR (21.1. -18.2.) Pred vami je odločen teden. V ospredju bosta trma in odločnost. Oboje vam bo koristilo in skozi to boste lahko našli tudi osebno srečo. Pričakovati je kreativni navdih. Svobodo boste pogrešali v ljubezni. Zdi se, da se bo v vaše življenje vrnila neka oseba iz vaše RIBI (19.2. - 20.3.) pogojna ljubezen vam bo dala krila. Teden, ko boste iskali bližnjice in lažje poti. Primerno bo, da boste rekli bobu bob. Odkriti bo treba neko posebno srečo v ljubezni. Prijetnosti se bodo nadaljevale v pogledu službe. Iskali boste nova znanja in se ukvarjali s filozofskimi načeli. petek • 17. oktobra 2014 Za kratek čas Štajerski 23 SESTAVIL EDI KLASINC 3691 ONESNAŽEVALO MLAJŠA ŽELEZNA DOBA PEVEC JONES KLOBU-ČEVINA ZAJEDALKA NA DREVJU PLETENA SLAMNATA KOŠARICA VLADNI VOHUN ALFI NIPIČ SODOBNA UMETNOSTNA SMER MODEL OPLA NAJEMNIŠKA KMETIJA ŽARGON, SLENG UMETNA MASA ZA ATLETSKE STEZE BRAZILSKI PASAVEC KONTAKTOR NAS PEVEC PESTNER LUKA NIŽETIC VAS V VIPAVSKI DOLINI NAS SLIAKR (ENVER) IZUMRLA PTICA, DINORNIS AUGUST ŠENOA PREMAZ ZA KOVINE SKUŠNJA JAVNI GOVORNIK, PRIDIGAR TRATA, DRN SAHOVSKI K. O. GROŽNJA RUSKA VARUŠKA ROKOMETAS (TOMISLAV) VRSTA ŠESTILA ŠTEFAN LAPAJNE KOVINA (GA) PELIN (LJUDSKO) POTREBA, STISKA VAS OB DRAVINJI HOMOSEKSUALEC DOLGO-ČASNEŽ MODEL TOYOTE KAJENJE NAŠ PEVEC PLESTENJAK MISS 1998 NOVAK TVEGANA NAPOVED POŽIVILNA PIJAČA NOŽICA PRI ČIPU JUG. LETAL. DRUŽBA KOPANJE NAPOTNIK PRASKETANJE STRUP V KAKTEJI DRAGO ELIKAN KLARIČ IVO NEIZORANA ZEMLJA ŠOLSKI RED STROJ ZA KOPANJE JARKOV SPREDNJI DEL PLUGA IZ BESED REPA + CIAN ZVEZDA V OZVEZDJU ORLA IZ BESED PETRA + LIV DELOVNA OBLEKA, ŽABA UGANKARSKI SLOVARČEK: KALJANAC = slovenski slikar (Enver), LEHEN = najemniška kmetija, MESKALIN = strup v kakteji, OPEK = ljudsko ime za divji pelin, PARANGAL = ribiška priprava z več trnki, SERA = model toyote, SLAPE = vas ob Dravinji, M = umetna masa za atletske steze. ,3VrVd ,a|ViV ,VN330 V3|ro ,VN|a3n ,N|1VMS -3IAI '3rNV30d 'NI 'VAWI 'VAV1S 'VSIIAI 'NVf '("33 '3dV"IS 'VmN M3dO 'IS '03HS3S ONd3IAIOiO>l 'VfNJJdd '1VIAI 'dOMJO MVIOdllN 'INVimOd "IVDNVdVd '1N39V 'dVH3d VI3IAIO '!S~IOd :ouABJopoA 3MNVZIHM 3! A3IIS3H Filmski kotiček Drakula: Skrita zgodba Predfilm in plakat za najnovejšo visokoproračunsko različico Drakule ne obetata kar koli zabavnega in zanimivega, le kup plastične računalniške grafike, ki lovi še poslednje odmeve Gospodarja prstanov izpred dobrih 10 let. Če so takrat masovne bitke delovale resnično impresivno, so do danes postale le navaden polivinil, ki v gledalcu ne vzbuja prav nobenih čustvenih odzivov več, morda le zehanje in dolgčas. Dracula Untold Igrajo: Luke Evans, Sarah Gadon, Diarmaid Murtagh, Dominic Cooper, Charles Dance, Samantha Barks, Charlie Cox, Pail Kaye, Zach McGowan, Noah Huntley, Art Parkinson, Dilan Gwyn Režija: Gary Shore Scenarij: Matt Sazama, Burk Sharpless po likih Brama Stokerja Žanr: akcijska domišljijska drama Dolžina: 92 minut Leto: 2014 Država: ZDA Kljub temu da predfilm torej ne navduši in kljub temu da je film prav to, kar obljublja, torej dragi holivudski šund, sešit iz vseh možnih scenarističnih klišejev, pa vseeno ne bi mogli reči, da gre za popolnoma zgrešen strel. Kot vemo, šund ni več sopomenka za izmozgan petparački žanr, ampak je do danes postal idejni prostor z dovolj velikim razponom kakovosti, da lahko v šundu tudi izjemno uživamo. Če seveda znamo. Film spada v prav takšen šund. Pravzaprav je zamisel, da bi tega slavnega vampirja pokazali malce drugače, celo do neke mere izvirna. V knjigi Brama Stokerja in bolj ali manj v vseh filmih, tudi v sloviti in precej zvesti Coppolovi predelavi iz l. 1992, je Drakula navaden enodimenzionalen lik, ki zgolj uteleša prvinsko zlo in vse človeške strahove pred smrtjo. V tokratni Skriti zgodbi so avtorji stopili na drugo stran ogledala in zgodbo povedali skozi oči Drakule in dobili smo najbrž najzanimivejšo predstavitev te zgodbe, saj nenadoma ni več strogo črno-bela, ampak polna sivin in moralnih nejasnosti, ki spremljajo vse pomembne življenjske odločitve. Opravka imamo torej s trendom nekakšne proti-pravlji-ce, podobno kot je bil nedavno film Zlohotnica. Ob premisleku je pravzaprav zelo nenavadno, da Drakule doslej še ni nihče predstavil kot tragičnega junaka in ga ovil v zgodbo o Mefistu, prodaji duše hudiču in plačevanju cene za neranljivost in nesmrtnost, saj se zdi kot nalašč za to. Še več, avtorji so to plast nato pregnetli v žanrske obrazce sodobnega filma o stripovskih junakih, zato se zdi, da so hoteli posneti Marvelov film brez Marvela in v njem kar nekako pogrešamo Stana Leeja. Morda ta odločitev, da film skoči na zlat voz s super-junaki, ni najbolj smiselna, nikakor pa ne poruši strukture filma, ki je prav vešče sestavljena iz vseh možnih scenarističnih kli-šejev, toda z velikim umevanjem, čemu kakšen kliše služi in v kakšni obliki je podan najbolje, zato film kot celota, ki seveda služi zgolj zabavi, prav fino zvozi prav do konca, tudi tistega dodatnega konca, ki pa začuda ne uniči tragike in čustvenega naboja prvega konca. Jasno, če v film vržeš perverznih 70 milijonov dolarjev, si pač ne smeš zapreti vrat za morebitno franšizo, čeprav dosedanji finančni izkupiček kaže, da franšize najbrž vseeno ne bo. Matej Frece Od tod in tam foto: MovleHDWallpapers.com Cvetkovci Foto: Črtomir Goznik Tarok društvo Štraus iz Ormoža bo organizator 11. turnirja državnega prvenstva v taroku. Najboljši slovenski tekmovalci v tej priljubljeni igri s kartami se bodo v soboto, 25. oktobra, zbrali v Gostilni Marta v Cvetkovcih pri Ormožu. Turnir se bo začel ob 9. uri, prijave za tekmovanje pa bodo organizatorji zbirali do 8.45. Pravico udeležbe na turnirju imajo le tekmovalci z licenco Tarok zveze Slovenije. MŠ 24 Štajerski Doma in po svetu petek • 17. oktobra 2014 Piše: Dani Zorko • Gor in dol po Patagoniji (37.) Na otoku Taquile Otok Taquile leži dobrih štirideset kilometrov od obale na jezeru Titicaca, njegova posebnost pa je, da je celoten otok skupaj s prebivalci kulturno in zgodovinsko zaščiten pod organizacijo UNESCO. Na otoku je menda devet vasi, ki so ločene s kamnitimi zidovi, na njem ne najdeš nobenih vozil in strojev, elektrike pa imajo zgolj za vzorec. Največji car na otoku je tisti možakar, ki - verjeli ali ne - najlepše plete. In tega dedca z napako smo spoznali tudi mi. Od našega plavajočega otoka smo morali pluti še slabo uro, da smo dosegli ta odrezani otok, ki meri dobrih pet kvadratnih kilometrov površine. Takoj nas je sprejel nekakšen njihov župan, mi smo pa se odločili prehoditi ves otok, iti na pozno kosilo in se nato vkrcati nekje na drugi strani. Prebivalci živijo po inkovskem etičnem kodeksu, ki bi ga v praksi lahko strnili v tri načela: ne kradi, ne laži in ne bodi len. Ni mi treba posebej poudarjati, da se tem načelom pri nas vsi smejijo v brk, imajo pa na otoku še eno zelo pomembno lastnost delovanja družbe, ki smo jo pri nas nekoč že videli - to je kolektivizem. Res že zelo dolgo nisem v naših vaseh, da bi po dvajset in več ljudi naenkrat poprijelo za delo na polju, na travnikih, na vrtovih, tu pa sem imel končno spet priložnost videti, kako je delo lahko složno v dobro vseh. Seveda strojev nimajo nobenih, ženske so lepo okopavale njivo, možje so delali težja dela, otroci pa so stregli pijačo, pasli živino in pomagali, kjer so pač lahko. Na vrhu je glavna vas, kjer je edini prostor na otoku, kjer lahko kaj kupiš in kjer premorejo nekaj malega elektrike, predvsem za hladilnike. Malo smo se zadržali na glavni ploščadi, kjer nam je en možakar dal za poskusit nekakšno različico mete, da nam je očistilo dihala za naslednje pol leta. Nasploh sem videl, da veliko zdravil, mazil in podobnih reči izdelujejo kar sami. Na ploščadi se je igralo tudi veliko otrok in kar na lepem jih je bilo en kup okoli mene. V nasprotju s pričakovanji noben ni bil siten, noben ni gnjavil za sladkarije, ampak so vsi samo radovedno spraševali, od kod smo in kaj počnemo. Dve dekleti sta hoteli po vsej sili pozirati, da sem ju fotografiral, na koncu pa le ena sramežljivo vpraša, če jima za to dam kaj denarja. Ko pa sem se začel po diplomatsko izmikati, se pa druga spomni, da se pa lahko Foto: Dani Zorko Pogled na vasico na otoku skupaj igramo in stvar je bila rešena. Za vsake obiskovalce kuha druga družina, mi smo pa imeli čast jesti pri najbolj cenjenem prebivalcu, mojstru vrtenja ple-tilk Eduardu, ki je vsak prosti trenutek izkoristil za pletenje. In ne samo to. Enkrat na teden je hodil na celino iskat špice od koles, da je izdeloval pletilke, bil pa je tudi specialist za izdelavo šampona iz neke rastline na otoku. In res, ko so nam prinesli hrano, je med čakanjem sedel in vihtel pletilke. Tako kot jaz med gledanjem televizije samodejno segam po smokijih, je pač on sam od sebe pletel. Dobili smo okusno krompirjevo juho, ribo z rižem in kokin čaj. In vse 'natur', kot bi rekli pri nas. Pokazal nam je različne trike pri pletenju in verjetno sem bil eden redkih iz celotne družbe, ki je kdaj videl koga plesti, saj je mama velikokrat pozimi pletla kakšne rokavice, ki smo jih pokavci potem na snegu raztrgali. Tudi tu imajo veliko navad in folklore, spet pa se mi je primerila zanimiva prigoda. Vsa dekleta imajo namreč dolge lase, in če nosijo eno debelo kito, to pomeni poročeno Foto: Dani Zorko Dve samski dekleti iščeta moža ... dekle, če pa nosijo več kitk, je deklič še prost. Prav tako obstajajo različna pravila in pomeni pri oblačenju pri moških. Če možakar nosi roza ali rdečo kapo, je poročen, v primeru Foto: Dani Zorko Pogajanja za nevesto, nesojeni tast pa že plete kapo za ženina. rdeče-belega pokrivala pa naj bi bil še prost. Prišli so lokalni muzikanti skupaj s plesalci in seveda so tudi nas potegnili zraven, da smo se malo oblekli v njihove noše in se zavrteli. Pa jaz, cepec, pograbim rdeče-belo kapo, da bi malo poziral in že je bila ob meni ena zalita najstnica, ki mi je mežikala kot blinker na katrci. Pa seveda je nosila milijon sicer luštnih kit, kar je pomenilo, da je v nizkem startu za pred oltar. Naš vodnik je to opazil in se kar sam ponudil za posrednika. Samo s staršema, ki sta nemudoma pokazala interes, bi se moral zmeniti in že bi bil lahko gruntovčar na štirih kilometrih nadmorske višine. Največja težava pa je, da so te stvari pri njih zelo resne in sem moral zelo previdno odložiti mojo trapasto kapo in se zlagati, da sem že oženjen. Tudi en drug poba je padel v podobno past, da smo se še ves čas na ladji krohotali. Me bodo morali že kje drugje oženiti ... Se nadaljuje... Od tod in tam Foto: Črtomir Goznik Ptuj * V začetku tega tedna je bila podpisana razvojna koalicijska pogodba med partnerji in kandidatom za župana dr. Štefanom Čelanom. Razvojno koalicijsko pogodbo za prihodnja štiri leta so podpisali Uroš Vidovič (SLS), Max Ferk (ZAAB), Lidija Majnik (LDS), dr. Štefan Čelan (Lista župana dr. Štefana Čelana), Janez Rožmarin (NSi), Slavko Kolar (Lista mladi in upokojenci za delovna mesta), predstavnika strank Zeleni in ZaAB, ter dva županska kandidata mag. Darja Galun in Peter Pribožič. Ur Foto: arhiv organizatorja Maribor * Od danes do nedelje bo dvorana univerzitetnega športnega centra Leona Štuklja v Mariboru v znamenju tattoo mojstrov iz Slovenije in tujine. Na ogled bo delo več kot 60 mojstrov tetovaž iz devetih držav, zanimiv bo tudi spremljevalni program. Po besedah organizatorjev se obeta odlična prireditev, vrhunec dogajanja bodo tekmovanja za najboljše tatuje konvencije. Novost v programu sta izbora za miss Pin up in miss Body Art. Spremljevalni program bo obogatila razstava ameriških avtomobilov in predelanih motorjev. Niso pozabili niti na body painting niti na umetnike grafitov. Na prireditvi bo tudi veliko plesa, v glasbenem programu se bodo predstavile neuveljavljene lokalne glasbene skupine različnih zvrsti s področja rock 'n' rolla. Nagrade na konvencijah so v preteklih letih pobirali tudi slovenski mojstri, med njimi recimo primorska umetnica Tamara iz Ink DeLuxe, ki se bo tudi letos predstavila s svojim delom, in pa Dejan Marič in Igor Muršič, prav tako 'stara znanca' na zmagovalnih stopničkah tattoo konvencij doma in po svetu. MZ Foto: Črtomir Goznik Kungota •> V prosvetni dvorani v Kungoti je bilo 12. oktobra prvo srečanje pevskih prijateljev pod naslovom Pozdravljeni pevski prijatelji, ki so ga pripravile ljudske pevke DU Kidričevo pod vodstvom Erike Krajnc. Kot so povedale pevke Erika Krajnc, Pavla Kajnih, Danica Kmetec, Anica Bračko, Ana Bombek in Metka Šimic, njihova mentorica je Silva Kajtezovič, so ga pripravile zato, da bi se tudi same izkazale kot dobre gostiteljice vsem tistim skupinam, ki podobna srečanja že organizirajo, na njihovih odrih pa so že tudi same nastopile. Nastopilo je 14 skupin ljudskih pevcev in godcev. Skupaj so že štiri leta, na repertoarju imajo že okrog 50 pesmi, negujejo pa triglasno ljudsko petje. Vsako leto imajo do dvajset nastopov. Vadijo na svojih domovih, tako ostajajo še bolj povezane. Za podporo pri delovanju so hvaležne občini Kidričevo in DU Kidričevo. MG Novi metri javne razsvetljave Ptuj •> Na območju ČS Grajene proti Mestnemu Vrhu so na dolžini 382 metrov pred dnevi zasvetile 28-vatne led svetilke, postavljene na 11 stebrih javne razsvetljave. Gre na naložbo v višini 21.500 evrov. Dela je izvedlo občinsko podjetje Javne službe Ptuj. Z novo varčno javno razsvetljavo bo treba pokriti še nekatera druga manjša območja oz. cestne odseke, da bodo cestišča tudi v nočnem času varna za uporabo. Sicer se je na območju MO Ptuj menjava starih svetilk javne razsvetljave začela oktobra 2012. MG petek • 17. oktobra 2014 Zanimivosti Štajerski 25 Portorož • Zaključna prireditev Moja dežela - lepa in gostoljubna Ptuj - prvi v konkurenci 13 srednjih mest V Portorožu, ki so ga pretekle dni zasedli slovenski turistični delavci s prireditvami v okviru Dnevov slovenskega turizma, je 14. oktobra potekala zaključna prireditev projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna, katere častni pokrovitelj je bil predsednik države Borut Pahor. Številnim turističnim prostovoljcem se je zahvalil za vsa prizadevanja, da bi bila Slovenija privlačna tako za slovenskega kot tujega turista. Predsednik TZ Slovenije Peter Misja je povedal, da so strokovne komisije Turistične zveze (TZ) letos obiskale številne kraje, društva in institucije. V projekt Moja dežela - lepa in gostoljubna je vključenih 70 % slovenskih krajev, ki so čedalje bolj urejeni, čedalje večja je tudi gostoljubnost slovenskih ljudi. Letos pa moramo biti še posebej ponosni na dva slovenska kraja, Slovenske Konjice in Veliko Polano, ki sta zastopala Slovenijo v tekmovanju Entente florale in sta bila v kategoriji večjih in manjših krajev zlata. Zlat pa je bil tudi park v Veliki Polani. „TZ Slovenije vključuje več kot 600 turističnih društev, v katerih prostovoljno dela nekaj deset tisoč ljudi. Za celotno urejenost so zaslužni prostovoljci. Čeprav slovenski turizem ne cveti, naredili smo premalo, smo na drugi strani veliko na- redili na področju prostovolj-stva. Tisti, ki v lokalni skupnosti skrbimo za urejeno okolje, se po najboljših močeh trudimo, da bi bili naši kraji dovolj urejeni in lepi, predvsem pa gostoljubni. Vsem hvala za ta prizadevanja." Slovenija je lahko s svojimi nišnimi produkti in domačnostjo prototip tako želenega butičnega turizma. Borut Pahor se je prostovoljcem na področju turizma zahvalil za vsa njihova prizadevanja pri urejanju okolja, za vse presežke, ki r v. Ocena strokovne komisije: „Naše najstarejše mesto se v zadnjem času ponaša s prerojenim Mestnim trgom in maketo mesta, ki je prilagojena za slabovidne. Izpostavljeno je bilo vinsko podzemlje, pristna gostoljubnost domačinov, izvirno poslikana tržnica in stojnice. Javni kulturni objekti so označeni s Qr-kodo, živahnost mestu pa dodajajo tudi številne prireditve mednarodnega značaja. Želja turističnih delavcev pa je tudi intenzivnejše sodelovanje s Termami Ptuj." J Foto: Majda Goznik Ptuj je prejel najvišje priznanje v kategoriji srednjih mest. Priznanje je v imenu MO Ptuj in TD Ptuj prevzel Ivan Vidovič, direktor občinske uprave MO Ptuj. Prostovoljcem se je za njihova prizadevanja pri urejanju okolja zahvalil tudi predsednik države Borut Pahor. Zahvalil pa se je tudi vsem sponzorjem, ki podpirajo prostovoljce. jih pri tem dosegajo, urejeno okolje je nadvse pomemben segment turizma in nasploh življenja in dela v nekem okolju: „Vaše delo upravičeno vzbuja pozornost širše javnosti. Za turizem v Sloveniji bi sicer lahko rekli, da je uspešen, toda to ni skoraj nič v primerjavi s tem, kar bi lahko bil. Slovenija nima prave politike na področju turizma. Turizem bi lahko bil za malo Slovenijo paradni konj, samo razumeti je treba priložnost, ki jo skriva in mu dati ustrezno spodbudo!" Na letošnjih Dnevih slovenskega turizma je bil ptujski turizem opazen tako v strokovnem delu kot na področju prostovoljstva. Zadovoljni so v Termah Ptuj, ki se med drugim ponašajo z zlatim priznanjem GTZ za omizje v rimskem stilu. Ptujski prostovoljci na področju urejanja okolja pa so se skupaj z vsemi drugimi občani, ki imajo mesto radi, izjemno razveselili letošnjega prvega mesta v konkurenci srednjih mest, v kateri so letos prvič tekmovali. Spodbuda, ki jo jemljejo zelo resno in odgovorno, da bo še kakšen mestni in drugi kotiček dobil urejeno podobo in tudi vsebino. Vse to pa je mogoče le s skupnimi prizadevanji in pozitivnim duhom. V tekmovanju za najbolj urejeno okolje v Sloveniji je Ptuj doslej 14-krat zmagal v različnih kategorijah. Osvojil pa je tudi kristalno skulpturo za trikrat zapored osvojeno prvo mesto. MG Od Ptuja do Neuma • Tridnevno druženje bralcev Štajerskega tednika in poslušalcev Radia Ptuj Dalmacija, mandarine in bosanska kulinarika Čeprav je tridnevno potepanje po Dalmaciji, dolini reke Neretve in bosanskem Neumu, ki smo ga pripravili sodelavci Radia-Tednika in agencije Turistagent, že za nami, so vtisi 140 bralcev Štajerskega tednika in poslušalcev Radia Ptuj nepozabni; zato je prav, da o tem izveste še kaj več. Po dveh krajših postankih smo ugotovili, da je postalo hladneje, a nekaj pred deveto uro nas je v Trogirju pričakalo lepo in sončno vreme. Skupaj z lokalnimi vodniki sta nam zaželela dobrodošlico tudi upokojeni ptujski zdravnik dr. Ivo Šoda in njegova soproga, ki sta nas spremljala po ulicah tega starodavnega dalmatinskega mesta. Okoli poldneva smo nadaljevali vožnjo mimo Splita proti Omišu, nato pa po kanjonu reke Cetine do znanega gostišča Radmanove mlinice, kjer smo si privoščili odlično kosilo, z mesom z žara, krompirjem izpod peke ter sladkimi dalmatinskimi fritulami. Ko smo se okrepčali in odpočili, smo si privoščili krajši sprehod po nekoč gusarskem mestu Omišu, nato smo obiskali romarsko središče Vepric nad Baško vodo, krajši postanek smo si privoščili tudi nad Ba-činskimi jezeri, nato pa smo se podali do Neuma v Bosni in Hercegovini. Po večerji so naši vodiči skupaj z Marjanom poskrbeli za zabavo, animacije in nagradne igre, mnogi pa so ob dalmatinski glasbi tudi veselo zapeli in zaplesali. V soboto zjutraj smo občudovali čudovite slapove Kravi-ce, nato pa smo se napotili do znamenitega verskega romarskega središča Medžugorje. Tam smo si ogledali središče s cerkvijo, ki je sicer posvečena sv. Jakobu. Mnogi so se med številnimi verniki podali tudi na bližnji hrib Crnica, kjer naj bi se po pričevanju domačinov 24. junija 1981 otrokom prikazala Marija. Najbolj vneti so po ostrem skalnatem pobočju »za pokoro« hodili celo bosi. Pred vrnitvijo v Neum smo obiskali še vinsko klet Hercegovina Produkt, kjer so nam pripra- vili degustacijo njihovih vin in znamenitega orehovca. V nedeljo zjutraj smo se popeljali na ogled zanimivega muzeja odlično ohranjenih rimskih Foto: M. Ozmec Ob odličnem siru in pršutu ter ob glasbeni spremljavi dalmatinskega tria smo si privoščili nepozabno vožnjo po rokavu Neretve. _m Foto: M. Ozmec Za večino udeležencev izleta je bilo ročno obiranje mandarin prvo in nepozabno doživetje. ■ Foto: M. Ozmec Preden smo se odpravili domov, smo si za spomin privoščili še skupinsko fotografiranje vseh 140 udeležencev našega potepanja. izkopanin Narona v Vidu. Ob domačem siru in pršutu ter ob glasbeni spremljavi dalmatinskega tria Versi smo si z užitkom privoščili nepozabno vožnjo z ladžami po rokavu Neretve. Okoli poldneva, ko so se temperature povzpele čez 30 stopinj Celzija, pa smo poiskali senco v zavetju mandarin v eni od številnih plantaž v dolini Neretve in se lotili ročnega obiranja slastnih sadežev. Poučili so nas, da je treba mandarine obirati z rezanjem peclja, kajti če bi jih izpulili iz sadeža, bi se hitro pokvarile. Veselo tridnevno druženje pa smo začinili s tipičnim neretvanskim kosilom v gostišču Metkovič, kjer smo opravili tudi izbor miss in mistra mandarin. To laskavo priznanje sta si skupaj z lento in praktičnimi nagradami prislužila Adela Bratušek s Podlož pod Ptujsko Goro in Milan Hameršek z Destrnika, ki sta komisijo in občinstvo prepričala s svojo izvirnostjo. Prepričan sem, da smo bili vsi zadovoljni, kajti poleg pestrega tridnevnega programa z animacijami ekipe Radia Ptuj, Štajerskega tednika in turistične agencije Turistagent nam je bilo vse tri dni naklonjeno tudi lepo in sončno vreme. M. Ozmec 26 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 17. oktobra 2014 Prireditvenik r.sioga.si VSIogijemoč Kmetijsko gozdarska zadruga SLOGA KRANJ na odkupnem mestu CIRKOVCE odkupuje koruzo po konkurenčnih cenah. Informacije 031 572 616. Vabljeni tudi v naši kmetijski trgovini v Sikole in Lovrenc na Dravskem polju. Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga, z.o.o., Suceva ulica 27,4000 Kranj O OMiklavž C.i ODKUP. PRODAJA. MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA. LEASINGI, POLOŽNICE Ptujska c. 68. Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662. avto.miklavz@gmail.com www.avtomiklavz.si ZNAMKA LETNIK CENA« BARVA BMW SERI JA 1:11 BD START STOP 2010 10.400,00 KOV. ČRNA BMW SERIJA 3 330D CABRIO 2008 19.990,00 KOV. SREBRNA CITROEN C41,6 HDI TENDANCE 2011 8.980,00 KOV. SREBRNA CITROEN C8 2,0 HDIROSIGNOL 2011 12.680,00 KOV. T. SIVA FIAT 5001,28V POP 2012 8.290,00 BELA FORD MODEO KARAVAN 2,OTDCIGHIA 2005 2.880,00 KOV. ZLATA OPEL CORSA COSM01,3 CDTIEC0FLEX START STOP 2011 7.290,00 KOV. SREBRNA PEUGEOT 308 SW CONFORT PACK 1,6 HDI 2011 7.350,00 KOV. SREBRNA PEUGEOT 5008 CONFORT PACK 1,6 HDI 2010 8.580,00 KOV. SREBRNA PEUGEOT 5008 PREMIUM 1,6 HDI 2011 11.280,00 KOV. SV. MODRA RENAULTCU01,2 STORIA TEAM 2007 3.300,00 KOV. ČRNA RENAULT LAGUNA GRANDTOUR 2,0 DCI ESTATE 2011 10.980,00 KOV. SIVA ŠKODA SUPERB COMBI 2,0 TOI CR AMBITION 2011 13.980,00 KOV. SREBRNA VW GOlf VARIANT COMFORT. 1,6 TDIBLUM0T10N 2011 10.280,00 KOV. SREBRNA VW PASSAT VARIANT 1,9 TDI COMFORT. 2008 7.980,00 KOV. ČRNA VW PASSAT VARIANT 2,0 TDI 2011 13.980,00 KOV. SREBRNA VWTOURAN 1.6T0I COMFORT. 2011 12.890,00 KOV. T. SIVA ODKUP VOZIL V ENI URI !AVTOMOBILI VOZILA Z GARANCIJO^ Hajdoše 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760 M ;Ia1=J WI d S11 ! Iti«\X I MtTJ J M BT5F O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA (DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA LETNIK CENAe OPR. EJSE^B AUDI A31.6 TDI NAVIGACIJA 2012 13.990 1.LAST.,VSA OPREMA BISERNO ČRNA AUDI A31.6 TDI SPORTBACK 5 VRAT 2010 12.490 1.LAST., VL.KLJUKA KOV. ČRNA AUDI A4 AVANT 1.9 TD1101KM 2002 4.990 ODLIČEN KOV. SIVA AUDI A4 AVANT 2.0 TDI AMBITION XENON 2011 15.990 1.LAST., ODLIČEN VEČ BARV AUDI A4 AVANT 2.0 TDI XENON MMI 2008 12.990 1.LAST, ODLIČEN BISERNO ČRNA BMW 320 DTOURING LUXE USNJE 2010 13.990 VSA OPREMA, ODUČEN BISERNO ČRNA BMW 320 D X-DRIVE 4X4 KARAVAN 2011 15.990 1. LAST., ODLIČEN BELA CITROEN C4 GRAND PICASSO 2.0 HDI AVT 2011 9.990 1.LAST.,VSA OPREMA VEČ BARV CITROEN C5 TOURER 1.6 DIESEL HDI 2011 9.990 1.LAST.,T0P0PREMA VEČ BARV FORD C MAX Ii TM DIESEL 2010 8.490 1.LAST, KLIMA KOV. SREBRNA HYUNDAI ¡201.4 MALO KM SLO 2009 5.490 1.LAST, MALO KM KOV. MODRA MERCDESC 220 CDI NÄVI XENON 2005 7.890 2.LAST., AVTOM. KOV. SREBRNA MERCEDES ML 270 DCI 4X4 KOT NOV 2001 6.990 2.LAST, USNJE KOV. ČRNA PEUGEOT 508 2.0 HDI SW 2011 12.490 1.LAST.,0DUČEN VEČ BARV VW PASSAT 1.9 TDI VARIANT NÄVI 2005 4.790 ODLIČEN, AVT.KUMA KOV.ČRNA VW TRANSPORTER 1.9 TDI 8+1 2004 7.490 1.LAST., ODUČEN BELA Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ 08:00 Gorišnica - iz naših krajev 10:00 Oddaja iz obCIne Lenart 12:00 Utrip iz Ormoža 13:00 Polka in Majolka 14:00 Ujemi sanje 18:00 Oddaja iz občine Lenart 20:00 Gorišnica 21:00 Utrip iz Ormoža SIP PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIP TV 08:00 Oddaja iz občine Markovci E3 10:00 Oddaja iz občine Lenart LJ 11:30 Ptujska kronika ■4 18:00 Majšperk - Literarni večer 19:30 ŠKL P-l 20:00 Kronika iz občine Markovci Rji 21:00 Ujemi sanje. Polka in Majolka 08:00 Otroški program 09:00 Srečanje vaščanov pri lipi program V ŽIVO tudi 11:00 Pobrežje - Srečanje ljudskih pevcev preko spleta: 15:00 Gorlšnlca - Iz naših krajev 16:30 ŠKL 17:00 Destrnlk - Potopisni večer 18:30 Oddaja Iz občine Lenart 20:00 Kronika Iz občine Starše 21:20 Glasbena oddaja 23:00 Vldeo strani Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; ¡nfo@siptv.si Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340 www.siptv.si Odslej tudi oddaje iz občine Majšperk n - 08:00 M 09:20 a 09:50 E 10:50 E 18:00 s 20:00 : 21:30 ti 23:00 Bojan Arnuš, s. p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 NOVO! NOVO! KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET. PRODAJA VOZIL Znamka Letnik Cen£> Oprema Barva VOLKSWAGEN G0LF2.0SDITRENDLINE 2008 6.550,00 € PRVI LAST. K0V.B0RD0 FORD FI ESTA 1.3 8V AMBIENTE 2004 2.500,00 € KLIMA KOV. OLIVNA PEUGEOT 3071.616V BREAK 2002 2.590,00 € KLIMA KOV. SREBRNA FORD FOCUS C-MAX1.8 TDCITREND 2005 4.850,00« SERV. KNJIGA K0V.T. MODRA SKODA FABIA 1.2TSI AMBIENTE 2011 7.190,00« PRVI LAST. KOV. ZELENA CITROEN BERUNGO1.6 HDIFURG0N 2008 3.990,00« KLIMA BELA PEUGEOT 407 SW 2.0 H Dl ST CONFORT 2006 4.200,00« PRVI LAST. KOV. SREBRNA RENAULT CLI0U16V ELAN 2008 5.500,00« 30.000 PREV. KOV. RDEČA RENAULT CLI0U16V EXTREME 2005 2.990,00« KLIMA KOV. SREBRNA PEUGEOT 2071.41VITAMIN 2008 5.200,00« PRVI LAST. KOV. SIVA RENAULT K0LE0S 2.0 Kl 4X2 DYNAMIQUE 2009 9.990,00« PRVI LAST. KOV. SV. MODRA NISSAN QASHQAI 2.016VTEKNA 2009 9.300,00« PRVI LAST. KOV. SREBRNA RENAULT TWING01.216V OPEN 2005 2.990,00« SERV. KNJIGA K0V.CRNA RENAULT CLI01.5 DCI AUTHENTIQUE 2008 3.990,00« SERV. KNJIGA BELA AUDI A31.6 ATTRACTION 2001 2.999,00« SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA FORD FUSION 1.416V C0MF0RT 2009 5.650,00« 49.000 PREV. K0V.CRNA 0PELC0RSA 1.216V ENJ0Y 2008 5.450,00« SERV. KNJIGA kov. Črna OPEL CORSA 13 CDTIENJ0Y 2010 6.700,00« PRVI LAST. KOV. SREBRNA MERCEDES- BENZ CABRI0 320 CLK AVAN1GARDE 2003 8.800,00« USNJE KOV. SREBRNA PEUGEOT 2061.4 X-DESIGN 2005 2.590,00« KLIMA KOV. SREBRNA PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. Petek, 17. oktober 8:00 Ptuj, gimnazija: zaključna konferenca Posodobitev gimnazijskih programov v splošnih gimnazijah, Konzorcij splošnih gimnazij 11:00 Žetale, prireditveni šotor ob osnovni šoli: otroški kostanjev piknik (15. občinski praznik), Občina Žetale 16:00 Slovenska Bistrica, restavracija Sodexo: srečanje starejših krajanov in krajank, KO RK Impol Slovenska Bistrica, OZ RK Slovenska Bistrica 17:00 Slovenska Bistrica, IZZA, d. o. o.: Učinkovito planiranje delovnega časa in razdeljevanje nalog, delavnica, IZZA, d. o. o. 19:00 Cerkvenjak, kulturni dom: 27. festival narodno-zabavne glasbe Slovenskogoriški klopotec, Kulturno društvo Cerkvenjak 19:00 Ormož, bela dvorana Grajske pristave: Ulični šarmer 2, večer šansonov (Jasmina Dovnik in Primož Kirič), MCO Ormož 19:00 Studenice, samostan: Ogledala, satirična komedija, Satirično gledališče UŠČIP Teater Slovenska Bistrica Sobota, 18. oktober 8:00 8:00 10:00 14:00 15:00 17:00 17:00 18:00 19:00 19:00 20:00 20:00 Ljutomer, Avtoservis Makoter: dan odprtih vrat, do 15. ure Oplotnica, pred trgovinskim centrom: dobrodelna stojnica, Rdeči križ Oplotnica in OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica Ptuj, dom krajanov Budina Brstje: koncert mandolinske skupine Amos Z mandolino okrog sveta, Četrtna skupnost Jezero in Krščanska adventistična cerkev Ptuj Žetale, prostori občine: Slavnostna seja občinskega sveta ob 15. občinskem prazniku Ptuj, Dravska ul. 8: Delavnica izdelave naravnega mila, Društvo za kreativni samora-zvoj MED Žetale, avla OŠ Žetale: odprtje razstave organizacij in društev Žetale, telovadnica OŠ: Osrednja proslava ob 15. občinskem prazniku, Občina Žetale Podgorci, kulturni dom: 9. srečanje ljudskih pevcev in godcev Prav luštno je pri nas, kjer se sliši ljudske pesmi glas, Podgorski vaški pevci DU Podgorci Slovenja vas, gasilski dom: Dan odprtih vrat PGD Slovenja vas Trnovska vas, večnamenska dvorana: 16. občinska prireditev (slavnostna seja ob 16. uri) Skorba, Dom krajanov: Gledališki večer ob 30-letnici delovanja gledališke skupine Skorba, Kulturno društvo Skorba Ptuj, Hotel Primus: Akustične krščanske himne, dobrodelni koncert Žetale, prireditveni šotor: podelitev pokalov za dosežke na športnih tekmovanjih ob 15. občinskem prazniku, ob 20. uri 24. kostanjev piknik z ansamblom akordi, Občina Žetale Trnovska vas, prireditveni šotor: nastop Tanje Žagar, ansambla Avantura in skupine Učiteljice ob 16. občinskem prazniku, Občina Trnovska vas Žetale, prireditveni šotor: 24. kostanjev piknik z ansamblom Akordi ob 15. občinskem prazniku, Občina Žetale Nedelja, 19. oktober 10:30 Juršinci, cerkev: Zahvala jeseni, zahvalna maša z razstavo krušnih dobrot in darov, ob 12. uri prikaz dediščine z igro na prostem, Društvo za ohranjanje in razvijanje dediščine Juršinci 12:00 Žetale, prireditveni šotor ob osnovni šoli: Srečanje starejših občanov ob 15. občinskem prazniku, Občina Žetale, ob 16. uri zaključek praznovanja 13:00 Trnovska vas, prireditveni šotor: srečanje občanov s tekmovanjem med vasmi v kuhanju kisle juha, zabava in ples z ansamblom Trubadurji, Občina Trnovska vas in PGD Biš 14:00 Lancova vas, vaški dom: Gasilska vaja na temo Kaj se zgodi, ko v kuhinji zagori, PGD Tržec in Društvo podeželskih žena in deklet Lancova vas Ponedeljek, 20. oktober 8:00 Slovenska Bistrica, IZZA, d. o. o.: Celovita kakovost in avtokontrola, delavnica, IZZA, d. o. o. 8:20 Laporje, OŠ Gustava Šiliha: Delavnice o zasvojenosti, Življenje z drogo in posledice, Sanja Kaube, OZ RK Slovenska Bistrica 17:30 Ptuj, muzejska hiša pod gradom Raičeva 11: avdicija za nove članice ženskega pevskega zbora Društva prijateljev Pokrajinskega muzeja Ptuj. Leta niso pomembna! MESTNI KINO PTUJ Od petka, 17., do nedelje, 19. oktobra: 17:00 Pika in packa packata, 19:00 Moje poletje v Provansi, 21:00 Alabama Monroe. Program TV Ptuj Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Delegacija gospodarstvenikov iz Kitajske obiskala Ptuj, Odprt Center ponovne uporabe v CERO GAJKE, 20 let ZRS Bistre Ptuj, Zlati maturanti na sprejemu v Mestni hiši, Festival znanja Ptuj 2014, Grajske igre tokrat v likovni podobi, Literarni večer z Danajo Lorenčič v ptujski knjižnici, 4. Mini olim-pijada na Mestnem stadionu na Ptuju, Dan brez avtomobila, Državno veteransko prvenstvo v plavanju, Tradicionalna trgatev modre kavčine in renskega rizlinga, Kožuhanje v Halozah, Z glasbo v sobotni večer. RAD IO PTUJ 89,8° 98,2° 104^3 www.radio-tednik.si PVC okna, vrata, senčila V družbi Radio Tednik Ptuj verjamemo, da so otroci naše največje bogastvo, zato želimo za njih narediti nekaj več. Skupaj z občinami organiziramo prireditev, kjer bodo otroci prepevali slovensko narodno ali zabavno glasbo z imenom ABA Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci: • OŠ PODLEHNIK. v torek, 21.10. 2014 ob 18.00 vjedilnici OŠ Podlehnik • OŠ LJUDSKI VRT. v sredo. 22.10. 2014 ob 18.00 v športni dvorani OŠ Ljudski vrt Veselimo se druženja z vami. Vstop je prost, PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com www.radio-tednik.si budilka 89,8 98,2 104,3Mk www.tednik.si tednik@tednik.si petek • 17. oktobra 2014 Oglasi in objave Štajerski 27 Mali oglasi STORITVE PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. VUZEM w Prerad 48, 22S7 Po len Jak Kvalitetno izvajamo vsa pleskarska, fasaderska, keramičarska in suhomontažna dela, Knauf sisteme ter talne obloge. Svetujemo in nudimo inovativne rešitve. GSM: 051 205 373. OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. Karl Horvat, s. p., nudi sliko-pleskarske storitve, notranja slikopleskarska dela, zunanja slikopleskarska dela, izdelavo toplotnoizolacijskih fasad, su-homontažne gradbene sisteme, barvanje oken in vrat. Delamo kakovostno, hitro in ugodno! Inf. 040253343, 027877316 ali horvat.romana@amis.net. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. NOVO - SALON POROČNIH OBLEK Nova kolekcija poročnih oblek 2014 za neveste. Sp. Hajdina 19 a, 2288 Hajdina. Telefon 041 92 33 99. POPRAVILO elektronskih naprav, bele tehnike,elektroinštalacij, peletnih gorilnikov, prodaja pe-letov, storitve na domu. Jurič, s. p., 041 631 571. roletarstvo ARNUS PVC okna, vrata in senčila Mariborska c. 27b, Ptuj 02 788 54 17 041 390 576 www.roletarstvo-arnus.si KMETIJSTVO ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713. AI/TOHlSA PETÖYIA AMTO ORMOŠKA CESTA 23, 2250 PTUJ (za trgovino LIDL). TEL.: 02 749 35 49, zan.horvat@ahpa.si NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01. ODKUP,PRODAJA, MENJAVA UGODNO FINANCIRANJE (DO 7 LET BREZ POLOGA). ZAVAROVANJA DO 50 % POPUSTA. ODKUPUJEMO debele krave in telice za zakol. Plačilo TAKOJ!!! Tel. 040 179 780. L PRODAMO kakovostna, suha bukova drva z dostavo ter kurilno olje brez stroškov dostave. Tel. 041 660 282. Mariotrans, d. o. o., Novi Bošnjani 24, Kri-ževci. PRODAM BIO GNOJILO, star predelan konjski gnoj, v 60 kg vrečah, cena vreče 7 €, ob nakupu nad 10 vreč nagrada bučno olje. Tel. 031 273 577 ali 720 81 08. PRODAM odojke, težke od 25 do 30 kg, Nova vas pri Markovcih 57. Telefon 766 15 31. KUPIM Gorenje Muto z okroglim priklopom, lahko je tudi v okvari. Telefon 051 376 732. KUPIM vse vrste kmetijskih strojev, ki-per prikolice in traktorje v kakršnem koli stanju. Telefon 041 358 960. PRODAM suha bukova drva, 20 metrov, z dostavo ali brez. Cena za 4 m3 je 180 €. Telefon 031 733 762, 769 2871. PRODAJAMO jabolka za ozimico, sorte: jonagold, zlati delišes in idaret, možna dostava, Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Zetale. Tel. 769 26 91. PRODAM domače zajce, pasme nemški lisec, križane z rdečim novoze-landcem, ali menjam za koruzo ali ječmen. Tel. 070 826 546. MODEL LETNIK CENA BARVA OPREMA AUDI A4 AVANT 2,0 TDI 06/2009 12.999 T. MODRA 1.LAST., NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA CITROEN C31,4i 16V EXCLUSIVE 03/2009 5.100 SV. MODRA 1M,NAR. SERVIS, SERV.KN, SLO CITROEN C51,6 HDIATMCT10N 09/2010 8.999 SREBRNA 1.LAST., NAR. SERVIS. SERV. KNJIGA FORD C-MAX 1,6 TDCI 06/2011 9.999 ČRNA 1MJAVI, NAR. SERVIS, SERV.KN FORDC-MAX 1,6TDCI GHIA 12/2008 6.499 SREBRNA 1.LAST., NAR. SERVIS. SERV. KNJIGA FORD RANGER 2.5 TDCI DC 4*4 07/2008 11.499 SV. MODRA l.LAST., NAR. SERVIS, SERV.KN., SLO PEUGEOT 3008 ACOES 1.6 HDI 1/2012 10.699 T. MODRA 1.LAST., NAR. SERVIS. SERV. KNJIGA PEUGEOT 5008 PREMIUM 2.0 HDI 04/2011 11.439 BELA l.LAST., NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA PEUGEOT 50081,6 HDI 09/2011 10.999 ČRNA 1.LAST., NAR. SERVIS. SERV. KNJIGA PEUGEOT 508 SW 1.6 HDI 09/2011 10.999 ČRNA l.LAST., NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA VW TIGUAN 2,0 TDI USNJE 09/2009 14.999 ČRNA 1.LAST., NAR. SERVIS. SERV. KNJIGA VW PASSAT CC 2,0 TDI DSG 04/2009 14.999 BELA l.LAST., NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA RENAULT CLI01,216V, EXPRESSION CONF. 01/2006 3.880 SREBRNA 2.IAST, NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA RENAULT SCENIC SKY 2,016V 12/2008 8.000 SV. MODRA 1.LAST., NAR. SERVIS, SERV.KN., SLO VOLKSWAGEN TOURAN 1.6 TTDI 01/2011 11.499 ČRNA l.LAST., NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA GARANCIJA NA PREVOŽENE KM, PRED NAKUPOM VOZILA BREZPLAČEN PREVENTIVNI TEH. PREGLED, ZA VSA VOZILA D01. LETA JAMSTVA (GARANCIJE). PRODAM odojke, Stojnci 130. Tel. 031 845 522 ali 766 90 01. PRODAM pujske, težke od 20 do 60 kg. Tel. 041 579 080. PRODAM odojke, težke 35 kg, cena 70 € za žival. Tel. 031 420 891. PRODAM poletno rdečo peso. Tel. 02 790 03 51 ali 031 346 153. PRODAM odojke težke 25 kg. Tel. 041 317 367. DOM-STANOVANJE ODDAM v najem delno opremljeno 1,5-sobno stanovanje na Ptuju. Tel. 041 428 673. V BUKOVCIH oddam 2-sobno stanovanje in poslovni prostor, 70 m2, v pritličju. Tel. 040 213 122. NEPREMIČNINE PRODAM trisobno stanovanje v Kidričevem, cena 61.000 €. Tel. 068 127 232. RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675. PRODAM kuhinjo, leseni del, pomivalno korito in mapo. Tel. 041 252 070 ali 778 15 81. PRODAM pralni stroj Gorenje, star 3 leta, za 90,00 € in sušilni stroj. Tel. 051 221 026. www.tednik.si BELE kokoši, težke 4 kg, po 4 € za žival, prodajamo. Rešek, Starše 23. Tel. 688 13 81 ali 040 531 246. DRVA, suha, cepljena polena, dolžine 20-30 cm, primerna za štedilnik in za podkuriti. Cena za 3 m3 drv je 140 EUR z dostavo. Info. 031 208 904. PRODAM drva v hlodih, kamionska dostava. Tel. 041 767 760. Zaplešite z dolgoletnim tekmovalcem v standardnih in latinskoameriških plesih ter plesnim učiteljem Jernejem Brenholcem. Prijavite se v brezplačno PLESNO PREOBRAZBO Radia Ptuj in Štajerskega tednika! S pomočjo plesnega učitelja Jerneja Brenholca si boste v novembru in decembru nabirali plesne izkušnje v družabnih plesih ter se enkrat tedensko družili v klubu Gemina XIII. v Grand Hotelu Primus, svoje plesno znanje pa boste lahko pokazali tudi na naši zaključni prireditvi v decembru. Na plesno preobrazbo se prijavite z izpolnjenim obrazcem, ki ga pošljete na Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj, ali pošljite elektronsko sporočilo na radioptuj@radio-tednik.si. Vaše prijave sprejemamo do ponedeljka, 27. 10. 2014. Izbrali bomo 12 plesnih parov, ki jih bomo telefonsko obvestili o izboru do četrtka, 30. 10. 2014. RIJAVNICA za plesni par me in priimek:_ me in priimek:_ aslov, kraj:_ rost: efonska št.: _ caj ste se prijavili na našo akcijo in zakaj izberemo prav vas: Vadbe bomo začeli v torek, 4. 11. 2014, ob 17.30. Vadili bomo vsak torek ob istem času - zadnja vadba bo 16. 12. 2014 v klubu Gemina XIII. v Grand Hotelu Primus. SPOMIN Ivan Marija 14. 11. 1943-12. 2. 2009 30. 7. 1943-22. 10. 2012 Hunjet Hvala vsem, ki se ju spominjate. Žalujoči: hčerka Irena z družino in sin Andrej z družino Na svetu mnogo je poti, a samo ena vodi tja, kjer si ti, po tej poti za tabo pridemo vsi. V SPOMIN Danes, 17. oktobra mineva 10 let, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek Janez Zavec TURNIŠKA 26, PTUJ Hvala vsem, ki se ga spominjate in prižgete svečko ter poklonite cvet. Žalujoči: vsi njegovi najdražji Vsi bližnji, ki smo jih ljubili, nas s smrtjo niso zapustili. V ljubezen so se spremenili in z njo naša srca napolnili. V SPOMIN 17. oktobra mineva pet let, odkar nas je zapustil dragi mož, ati in dedi Anton Strelec IZ GRAJENE Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu in mu prižigate svečke. Njegovi najdražji Jaz pa, jaz pa hodim sam, lepše dneve premišljujem in, kar tebe več ne čujem, več smejati se ne znam. (D. Kette) ZAHVALA ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, pradedka, brata, svaka in strica Avgusta Šibila IZ APAČ 251 NA DR. POLJU Globoko užaloščeni izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče, nam izrekli sožalja in darovali za svete maše. Zahvaljujemo se kidričevskemu gospodu župniku za opravljen obred in darovano sveto mašo, podjetju Talum za izkazano pozornost in pogrebnemu podjetju Mir za organizacijo zadnjega slovesa. Hvala govornikoma za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke in godbeniku za poslovilno melodijo. Z ljubeznijo in bolečino v srcu njegova družina Prodamo ali damo v_n-aiem] Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2,10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. 02/749 34 10 ASFALTIRANJE CESTf DVORIŠČ Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina GSM 051 626075, e-mail: vilko.gerecnik@siol.net ILIRIKA Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si Ptujsko • Območno združenje RK Ptuj bije plat zvona Vse več ljudi je lačnih Število tistih, ki nimajo več niti za nakup osnovnih živil, se povečuje iz meseca v mesec. Medtem ko so v lanskem letu povprečno mesečno razdelili do 700 paketov oz. največ 750, se sedaj število giblje že okrog 900. Četudi je večina občin na Ptujskem podprla njihov program zbiranja sredstev, en evro po prebivalcu, so med njimi tudi takšne, ki svojih obveznosti ne izpolnjujejo, zato jim zmanjkuje denarja za nakup teh paketov. Ena od občin pa še vedno ne prispeva ničesar. Kot pove Marjana Ca-futa, sekretarka OZ RK Ptuj, pričakujejo, da se bo klicu humanosti končno odzvala tudi ta občina. Letos so zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in drugih možnih virov, EU pomoči letos še ni bilo, opravili le pet delitev prehranskih paketov. Prvi kontingent evropske pomoči pričakujejo konec novembra oz. v začetku decembra, ko naj bi delitev prehranskih paketov potekala Foto: Črtomir Goznik Število tistih, ki potrebujejo hrano, narašča iz meseca v mesec. tudi v krajevnih in občinskih organizacijah na terenu in tudi na sedežu OZ RK Ptuj. Pričakujejo, da bodo s to pomočjo lahko s paketi pomoči oskrbeli vse, ki jo potrebujejo. Če bi imeli več donatorjev in sponzorjev, bi ljudem lahko še učinkoviteje pomagali. Letos jim je s čevlji pomagalo podjetje Goja, ki se je izkazalo skupaj z drugimi tudi pri zbiranju pomoči za prizadete po poplavah v Bosni in Hercegovini. V OZ RK Ptuj si želijo, da bi ljudje na splošno bolj prepoznavali tudi potrebe domačih ljudi, saj nič ne kaže, da bo krize kmalu konec in s tem potreb po osnovnih potrebah za preživetje. Ob hrani ljudje vse bolj potrebujejo tudi oblačila in obutev. Izkupiček letošnjega ptujskega dneva dobrodelnosti je zadostoval le za nakup 90 prehranskih paketov, 70 jih je razdelil MO RK Ptuj, po 10 pa KO RK Grajena in KO RK Rogoznica. S spon-zorskimi sredstvi pa je OZ RK Ptuj letos omogočilo brezplačno letovanje 24 otrokom iz socialno ogroženih družin, devetim pa je brezplačno letovanje zagotovil MO RK Ptuj. MG Slovenija • ARSO ugotavlja Poletje izstopalo po nadpovprečni količini padavin Letošnje poletje je izstopalo po nadpovprečni količini padavin, tako kot padavin pa je bilo tudi dni s padavinami povsod po Sloveniji nadpovprečno veliko, ugotavljajo na Agenciji RS za okolje. V obdobju od 15. junija do 15. septembra je bilo na primer v Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alpah ter Karavankah okoli 30 dni brez dežja. Po njihovih podatkih je v tem obdobju na severovzhodu in jugozahodu Slovenije padlo več kot 400 milimetrov padavin, na severozahodu in severu države več kot 900 milimetrov, velik del države pa je prejel med 550 in 700 milimetrov padavin. »Izmerjena višina padavin je bila po vsej Sloveniji nadpovprečna,« so zapisali na agenciji in pojasnili, da je višina padavin v omenjenem obdobju od dolgoletnega povprečja med leti 1981 in 2010 najbolj odstopala na jugu in vzhodu države ter v Polhograjskem hribovju. Tam je padlo 1,8-krat in tudi več kot dvakrat toliko padavin kot povprečno. Tako kot padavin je bilo tudi dni s padavinami v letošnjem poletju povsod po Sloveniji nadpovprečno veliko, so pojasnili na agenciji. V omenjenem obdobju je bilo na Krasu, v Primorju, Posavju in v okolici Lendave od 93 dni najmanj 40 dni s padavinami. V Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alpah ter Karavankah je bilo do 63 deževnih dni, drugod po Sloveniji pa od 44 do 56. »Število padavinskih dni obravnavanega obdobja je dolgoletno povprečje 1981-2010 presegalo vsaj za 1,3-krat pa tudi do dvakrat,« so še zapisali na agenciji. (sta) Ptuj • Izvidi laboratorijskih preiskav negativno presenetili Veliko izvidov patoloških Na povabilo Slovenskega združenja za klinično kemijo in laboratorijsko medicino so 2. oktobra, na dan slovenske klinične kemije in laboratorijske medicine, vrata odprli slovenski klinični laboratoriji. Med njimi je bil tudi laboratorij Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. Brezplačno so določene preiskave omogočili okrog 80 občanom oz. pacientom, ki so se udeležili dneva odprtih vrat in si tudi ogledali potek dela v laboratoriju. Rezultati preiskav so jih po besedah namestnice predstojnice oddelka za laboratorijsko diagnostiko Danice Makovec negativno presenetili, saj so bili izvidi relativno patološki, tako pri urinu kot glukozi in maščobah. Pričakovali so, da pri večini odstopanj ne bo. Pokazalo se je, da bo treba delati več na preventivi. Slovensko združenje za klinično kemijo in laboratorijsko medicino načrtuje, da bodo dnevi odprtih vrat kliničnih laboratorijev postali tradicionalni dnevi za več zdravja Slovencev. MG "Arhigrad www.ArhiGRAD.si Krempljeva ul. 6, Ptuj 031/231 223 v projektna dokumentacija •f gradbena dovoljenja •f tipskinačrtihiš v legalizacije črnogradenj v gradbeninadzor Foto: Črtomir Goznik Jedi z žara na oglju v Pomaranči, Ob Dravi Vratovina JK^r- Ü Rebrca - ribs SS?.S. 1 Napoved vremena za Slove ni jo Kakršno vreme Urša prinese, 12/21 tako se rada jesen in zima obnese. NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO !\yíl ' O RS Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204; -BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELA ZELO UGO, Ramsteak J jfl T-bone steak V akV' v Riba v \\ * i&T ■ ; Pričakujemo vas Danes bo sprva pretežno oblačno. Zjutraj in dopoldne bo občasno rahlo deževalo, popoldne in zvečer se bo od severa jasnilo. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 14, na Primorskem okoli 16, najvišje dnevne od 18 do 23 stopinj C. Obeti V soboto in nedeljo bo precej jasno. Zjutraj in dopoldne bo po nižinah megla ali nizka oblačnost. Nad južnim delom Sredozemlja je območje visokega zračnega tlaka, nad severozahodnim delom Evrope pa je ciklonsko območje. Oslabljena vremenska motnja je dosegla Alpe in bo jutri prešla Slovenijo.