v LhMam v soboto dne Uuiiia 1922.
-U w»wu I U WUU|
bi celo leto naprej Dlu.120*— z* pol leta „ „ R SO-— sa četrt leta „ .. „ 30-_ n en mesec „ .. „ 10>—
za inozemstvo:
celoletno.....Din. 2i.
mesečno ,,,,, „ 18 _
== Sobotna izdaja: = v Jugoslaviji. . . Din. 15 — v inozemstva ... „ 35 —
Posamna Slev. 75 par.
Leio L.
s Cene lnseratom:=a
Enostolpna peUtna vrata malt oglasi po K 4"— In K 6'— veliki oglasi nad 45 nun vt-Sine po K 8 —, poalana Itd., po K 12-.
Pri večjem naročila popust^
Izhaja vsak dan IzvzemSt ponedeljka ln dneva po praz. nlkn ob 5. ari zjutraj.
■esečna prilogi: Vestnik SKSZ.
Uredništvo je v Kopitarjevi nltot štev. 8/IIL Rokopisi se ne vračajo; netrsntilrana pismo se ne sprejemalo. Uredn. telet št v. 50, npravn. štv. 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprava je v Kopitarjevi al. 6. — Račnn poštne hran. ljubljanske it. 650 za naročnino ln št. 340 za oglase, sagreb 39.011, sarajev. 7563, pra5!seln dnnaj. 24.787
Vladna kriza.
Po odstopu ministra za notranje zadeve Voja Marinkoviča se je takoj razvila borba med demokrati in radikali za ta notranji portfelj, ki je pripadal v sedanji vladi demokratom. Radikali zahtevajo ta portfelj zase in ponujajo zanj v zameno ministrstvo za javna dela ali pravosodno ministrstvo. Glavno vlogo pri tej borbi pa igra provizijsko posojilo, ker je en del radikalov proti Blerovemu posojilu in se iz razumljivih razlogov zavzema za Kratzovo posojilo. Tako se pehajo eni za to, drugi za drugo posojilo, vsi pa vedo zakaj. Posojilo služi radikalom za strahovalno sredstvo proti demokratom. Iz parlamentarnih krogov smo prejeli vest, da nameravajo radikali ponuditi notranji portfelj Stojanu Proticu, ki bi se vrnil v radikalni klub in v Pašičevem kabinetu prevzel ta portfelj. Kolikor poznamo g. Protiča, smo uverjeni, da bi tako ponudbo v sedanji vladni koaliciji cisto gotovo odklonil. Ni pa še končana borba za notranji portfelj, že še slišijo • asovi o vladni krizi radi pomiloščenja ; ojiča. Vlada je predložila kralju ukaz, ■ 'a se atentator Stejic ne pomilosti. Kralj ia se je poslužil svoje pravice in je Šteto jpomilostil na deset let težke ječe. Ko a ta vest prodrla v javnost, jo je skušala lada potlačiti, ker je upala, da bo dosegla iri kralju, da umakne pomiloščenje. Isto-v sno je lan- irala vlada v svoje poslušno opisje članke, ki izključujejo pomilošoe-i.: Stejiča, ki da bi izpodkopavalo tla avto-teti državi ii oblasti.
Pravosodni minister dr. Laza Mar-o v i 6 je v belgrajski »Politiki« izprva ilo dementiral vest o pomiloščenju, dasi m absolutno ni moglo biti neznano, da je ralj Stejiča pomilostil. Zanesel se je očitno, da bo vlada prodrla s svojo zahte-o. Vlada je poslala, kakor znano, h krati na Bled celo ministra Pribičeviča in ifkoviča, da tolmačita kralju mnenje ■ade glede pomiloščenja Stejiča. Odpo-lanca ministrskega sveta sta pri kralju i spela v toliko, da se Stejič ne pomilosti a deset let, kakor je kralj prvotno name-val, ampak na dvajset let.
Po vrnitvi odposlancev ministrskega veta je vlada razpravljala, ali je kraljev krep smatrati za izraz nezaupanja celi ladi ali samo pravosodnemu ministru. Za-eva je pa za javnost tako jasna, da je ladno razglabljanje v tej zadevi popolno-aa odveč.
Ukaza, da se Stejič ne pomilosti, ni edložil kralju samo pravosodni minister ir. Laza Markovič, marveč je o njem skleda celokupna vlada. Pravosodni minister v zadevi le toliko bolj obtežen kakor ugi člani vlade, ker je smatral kot re-sortni minister v predmetni zadevi za potrebno, da podpre vladno akcijo z lansira-njem dementija v časopisje s svojim podpisom. To je že nekak gest bune pravosodnega ministra proti kraljevi pravici, ki mu jo je dala po ustavi sedanja vladna večina, ki ji je ves čas pripadal g. Laza Markovič. In ta kraljeva pravica je nekaj lepega in lepo, v danem slučaju velikodušno je od strani kralja, da se je poslužuje.
Minister Pribičevič in Trifkovič tudi nista odšla h kralju kot odposlanca ministra za pravosodje, marveč kot odposlanca celokupne vlade.
Vsaka druga vlada bi kraljev akt tudi razumela, kakor ga mora razumeti vsak misleč politik, in bi izvajala posledice. Podala bi demisijo, vsaj formelno, ker ako bi bil kralj drugače mislil, bi demisije ne sprejel. Le balkanske politične manire sedanje vlade morejo vladi dati povod, da še razmišlja, ali naj celokupna vlada odstopi ali naj poda demisijo samo pravosodni minister ali pa naj se razprostre čez ta vladni spodtikljaj plašč balkanske neobčutljivosti.
Za nas je evidentno, da mora biti kralj »it sedanjih vlastodržcev, ki so njegovemu ugledu največ škodovali. Visok skok pri določevanju kraljeve civilne liste je bil samo znak vladne nespretnosti v licitira-pju obeh vodilnih vladnih strank za kraljevo milost. Naš kralj je bistrega uma in bistrega vida in je zato skusil popraviti v'Mnn nerodnost in ie takoj dal v občeknl-
>ako
leto pa bo v ta namen prispeval po 300.000 dinarjev.
Ravnotako je vlada briskirala s svojo nerodnostjo, ko je na čisto njen način zbirala poročne darove kraljevi dvojici, mesto da bi bila zadevo popolnoma prepustila ljudstvu. Iz vladne retirade pri tej svoji akciji je jasno, da kralj vladnega postopanja ni odobraval. Ker pa se kralj strogo drži parlamentarne oblike vladanja, ker noče niti sence le absolutističnega videza, zato ne posega v vladne posle in grehe,
Belgrad, 30. junija. (Izv.) Danes dopoldne se je nadaljevala v narodni skupščini razprava o proračunski dvanajstim za mesec julij. Razprava je bila zelo burna. Opozicija je pod vodstvom Jugoslov. kluba nastopila najostrejši boj proti tozadevnemu zakonskemu načrtu. Prvi je govoril v imenu zemljoradniških disiden-tov posl. B e n i n , za njim pa v imenu Jugoslovanskega kluba posl. dr. H o h -n j e c. Početkom svojega govora je dr. Hohnjec naglašal, da se ta dvanajstina ne strinja z ustavnimi predpisi, ker predvideva ustava samo dvanajst dvanajstin, predlagana dvanajstina pa je že štirinajsta. Žatem je govoril dr. Hohnjec o neznosnih razmerah v slovenskih bolnišnicah. Protestiral je proti povišanju železniških tarif, ki bo najobčutneje zadelo nižje sloje in ki bo tmelo za posledico samo večjo draginjo. Zatem je omenil povišanje pristojbin ter nastopil proti temu povišanju, ker so pristojbine že itak dovolj velike. Ostro je obsodil vladno gospodarstvo, zlasti zato, ker podpira jugoslovanske fašiste. Nato je govoril zemljoradnik posl. L a z i č , za njim pa narodni socialist posl. B r a n d -n e r , ki je v svojem govoru omenil, da so ga ljubljanski fašisti pozvali, naj sodeluje v akciji proti SLS, pri čemer jc ostro napadel fašiste. Med govorom dr. Hoh-njeca je došlo do burnega prepira med Jugoslov. klubom in demokrati. Eden izmed demokratskih poslancev je došel v klopi Jugoslovanskega kluba ter pričel klicati proti poslancu Blažku Rajiču, da je na Vidovdan izobesil na svoji hiši belo cunjo. Poslanci Jugoslovanskega kluba so vrgli demokratskega napadalca iz svojih klopi ven. Zatem je došlo do prepira med demokratskimi ministri in Jugoslovanskim klubom. Posl. Rajič je klical, da hoče centralizem proglasiti vsakega pravega Jugoslovana za protidržavni element, ako se ne strinja s politiko današnjega režima. Klical je: »Organizirali ste proti meni bande, da me insultirajo!« Poslanec dr. Šimrak je zaklical ministru dr. Trifko-viču: »Ubojice!« Seja je trajala do pol 2. popoldne. Vlada je bila v velikih nepri-likah radi nastopa opozicije ter je že dopoldne prosila opozicionalne govornike, naj se^-odpovedo svojim govorom.
Seja se je nadaljevala ob 4. popoldne. V imenu Jugoslov. kluba je govoril posl. dr. Janko Šimrak, ki je naglašal, da se naša finančna uprava nahaja v popolnem kaosu. Omenjal je, da uradniki v mnogih mestih ne prejemajo redno svojih plač, največ pa trpe radi neurejene fin. uprave invalidi, katerim je država dose-daj dolžna nad 100 milijonov dinarjev. Protestiral je proti temu, ker ni finančni minister kljub vsem urgencam ministrstva za vere izplačal, kar je dolžan kot normalno vsoto, določeno za vzdrževanje katoliških prosvetnih institucij. Govornik je naglašal, da se nahaja naše državno gospodarstvo na robu propada. Omenil je rudnik v Varešu, ki se nahaja skoro pred katastrofo. Pred in med vojno je bilo v tem rudniku zaposlenih okoli 1000 delavcev, danes pa jih dela v njem samo 30, ki vzdržujejo samo rove, da se ne zasujejo. Isto je z železolivarno v Varešu. Ob tej priliki je tudi govornik poudarjal, kako sramotno nizke plače dobivajo delavci v teh podjetjih. Naša finančna politika, je rekel govornik, je zlorabljanje naše notranje politike. Parlament se je pretvoril v navaden konveniikcl in £la-
ki jih dela sedanja vlada. Razumljivo je pa, da se je poslužil svoje pravice, ki jo ima vsak vladar, kakor tudi vsak predsednik katerekoli republike in je pomilostil atentatorja Stejiča, četudi v jasnem na-sprotstvu z vlado, z nezaupnico, kakor jo more izraziti vladar, ki se najstrože drži parlamentarne vladavine. Dvomimo pa, da bo vlada razumela, kar bi morala razumeti, zato ker je njeno glavno načelo: za vsako ceno obdržati oblast v svojih rokah! kahl
sovalni stroj. Takega parlamenta ni na vsem svetu. Vladne stranke nosijo na sebi značaj oligarbičnega režima. Poudarjal je, kako se sedanji vladni sistem naslanja na neodgovorne fašistovske elemente ter je navajal slučaj posl. Blažka Rajiča v Subotici. Njegova kritika fašistov je učinkovala tako porazno, da so mu pritrjevali radikalci sami. Omenil je tudi slučaj v Kucuri, kjer so nekega duhovnika proglasili za talca. Protestiral je, ker je bil prof. Žarko Vlaho odpuščen iz službe vsled denuncijacije tamošnjega okrajnega glavarja Dušana Ružiča. Omenjal je slučaj profesorja Frana Jelašiča v Zagrebu, ki so ga z otroki vrgli na cesto samo zato, ker je deloval v zagrebškem mestnem zastopu. Nadalje je govornik omenjal, da se je pokrajinski namestnik Demetrovič javno hvalil, da upravlja Hrvatsko in Slavonijo s Cuvajevimi in Khuenovimi patenti. To nasprotuje ustavnemu položaju. Dr. Šimrak je naglašal, da se je hrvatski narod boril proti Khuenu in Čuvaju in da se bo boril tudi proti njihovim naslednikom. Kot pomirjevalno dejstvo je navajal, da se tudi srbski kmetje in delavci ne strinjajo s sedanjim režimom in da mu ravnotako nasprotujejo kakor Hrvati in Slovenci. Kar se tiče odnošajev ljudske stranke napram hrvatskemu bloku je izjavil: »Proti sedanjemu sistemu je težaven boj, ker pomenja v politič. pogledu absolutizem, v socialnem največjo reakcijo ter je v gospodarskem oziru privedel državo na rob propada. Radi tega je treba proti njemu voditi v parlamentu največjo borbo, Vlada bi želela, da bi odšel tudi ostanek opozicije iz parlamenta, da bi mogla lažje izvesti svoje načrte. Z ozirom na načelno politiko Hrvatskega bloka, je treba v njem razlikovati tri stranke. Hrvatska zajednica je označila v ustavnem odboru in v ustavotvorni skupščini svoje stališče o notranji ureditvi države kot federativno. To stališče se v mnogem ne razlikuje od avtonomističnega stališča ljudske stranke. Glede politike Stjepana Radiča, ako stremi za tem, kar je Radič naglašal v svoji ustavi od 9. aprila 1921, v kateri je zahteval hrvatsko nevtralno republiko z 8. županijami, katerih ozemlje ae more tudi zmanjšati, mora hrvatska ljudska stranka najodločneje nastopati proti takemu programu. Notranje vprašanje se more rešiti samo z medsebojnim sporazumom. Pozivi na zunanje firme so nevarni za Hrvate in Srbe. Končno je govornik tudi pobijal Ljubo Jovanoviča, ki je navedel v svojem razgovoru v »Prager Presse« mnenje radikalne stranke o naših notranjepolitičnih odnošajih. Med govorom posl. dr. Šimraka je došlo do ostrih sporov in spopadov z njegovimi nasprotniki.
Finančni minister dr. Kumanudi predlaga izpremembo v predlogi, po kateri naj se belgrajski občini dovoli, da si najame v Angliji posojilo v znesku 750.000 angleških funtov.
Narodna skupščina preide na načelno glasovanje. Opozicija ni navzočna, ker je hotela ugotoviti, ali ima vlada kvorum. Predsednik dr. Ribar konstatira, da je v zbornici navzočih 180 poslancev. Za zak. predlogo je oddanih 166 glasov, proti pa 14. Pri aefinitivnem glasovanju je oddanih 177 glasov, in sicer 150 za in 27 proti predlogu. Predsednik dr. Ribar izjavlja, da je zakonski načrt o proračunski dvanajstim za mesec julij sprejet in zaključi seio ob
7.45 zvečer. Prihodnja seja v ponedeljek ob štirih popoldne. Na dnevnem redu je poročilo odbora za zakonsko predlogo glede sodnega postopanja v državljanskem procesnem redu, ki je postavljen na dnevni red kot nujen predlog, ter proračunska debata.
Postopanje z invalidi.
Belgrad, 30. junija. (Izv.) V imenu Jugoslovanskega kluba je stavil posl. Mate M i 1 a n o v i č vprašanje na vojnega mini--stra radi krivic, ki jih delajo pregledne komisije invalidom v Dalmaciji. Te komisije so črtale mnogo invalidov in ker niso ugovori še do danes rešeni, so ostali mnogi invalidi brez vsakih podpor. Radi tega je posl. Milan&vič zahteval, naj se ugovori nujno in pravično rešijo. — Isti poslanec je stavil tudi vprašanje na finančnega ministra, v katerem zahteva, naj se dalmatinskim orožnikom pokojnine izplačujejo v dinarjih namesto v kronah, kakor se je zgodilo v Bosni in Hercegovini.
Posledice Radičeve politike.
Zagreb, 30. junija. (Izv.) V zadnji številki »Slobodnega doma« je Stjepan Radič prepovedal vsem Hrvatom poset Zagrebškega Zbora povodom prihoda vladnih strank in' belgrajske skupščine. Radi tega je nastalo med hrvatskimi gospodarskimi krogi veliko nezadovoljstvo proti Hrvatskemu bloku.
IZJAVA IIRV. BLOKA ZAPLENJENA.
Zagreb, 30. jun. (Izv.) Današnji pol-danski »Hrvat« je bil zaplenjen menda radi tega, ker je objavil pozdrav z 18. seje hrvatskega narodnega zastopstva angleškemu min. predsedniku Lloyd Georgeu. V tem pozdravu se navaja, da pozdravljajo izvoljeni hrvatski parlamentarni predstavniki kot zakoniti zastopniki hrvatskega naroda min. predsednika Lloyd Georgea povodom otvoritvene konference v Haagu, ki ima dovesti do rusko-evropskega nja za obnovo našega kontinenta zunanji mir na podlagi mednaroc razuma. V izjavi se naproša Lloj naj sporoči britanskemu narodu čustva iskrenega pacificizma in globoke evropske solidarnosti hrvatskega naroda.
RAZMEJITEV MED JUGOSLAVIJO iN ROMUNIJO.
Belgrad, 30. junija. (Izv.) Danes je odpotovala v Temešvar komisija za določitev meje med Jugoslavijo in Romunijo. Razmejitvena komisija ima približno dva meseca dela. Predsednik komisije je general Milojevič, člana pa poslanca Stojadino-vič (radikalec) in Mijatovič (demokrat).
POSLANCI NA ZAGREBŠKEM VELE-SEJMU.
Belgrad, 30. junija. (Izv.) Danes je večja skupina poslancev odpotovala v Zagreb, da poseti veliki semenj. Z njimi so odpotovali tudi minister za pravosodje d* Laza Markovič, finančni minister dr. sta Kumanudi in trgovinski ministe rovič. S to skupino je odpotoval^ tudi 18 novinarjev.
POSREDOVANJE VATIKAN. RUSKEGA PATRIARHA.
Rim, 30. junija. (Izv.) »Osservatore Romano k poroča, da se je Vatikan obrnil s posebno noto na čičerina, v kateri ga prosi, da osvobodi patriarha Tihona in druge pravoslavne duhovnike. Nadalje je Vatikan stavil ponudbo, da kupi cerkvene dragocenosti in da bo v tej zadevi posredoval katoliški škof v Petrogradu Cjeplak. čičerin je odgovoril, da bo Tihon prišel pred sodišče in da še ni zaprt. Glede prodaje cerkvenih dragocenosti se bo Čičerin obrnil na škofa Cjeplaka.
VATIKAN IN PALESTINA.
Pariz, 30. junija. (Izv.) Kardinal Gaspari je glede vprašanja Palestine poslal zvezi narodov pismo nastopne vsebine: Sveta stolica se ne protivi. da dobe židie v Palestini iste pravice, kakor pristaši drugih narodov in veroizpovedanj. Ne more pa se strinjati s tem, da bi uživali židje prcdpravice in da bi bili drugi verniki nezadostno ščiteni.
OSTRI GOVORI OPOZICIJE. — DR. HOHNJEC PROTI ZVIŠANJU ŽELEZNIŠKIH TARIF. — ERANDNER PROTI FAŠISTOM. — DEMOKRATSKI POSLANEC V ZRAČNI ELIPSI. — POSL. DR. ŠIMRAK O POLITIKI HRVATSKEGA BLOKA.
Poincare o Nemčiji.
Pariz, 30. junija. (Izv.) Francoski ministrski predsednik Poincare je izjavil v senatu, odgovarjajoč na razne interpelacije: Zadnje znižanje nemških dolgov je privedlo do plačilnega načrta, ki se more smatrati kot pripomoček, ki ga je sprejela Nemčija, uklonivši se ultimatu. Začela je takoj rovariti, da bi ta plačilni načrt onemogočila. Nemčija svojo bedo in stisko le hlini. Cene živil so v Nemčiji nižje, nego kjerkoli drugod in nemška industrija ima znatne dobičke. Nemčija izdaja velike vsote za razkošje, vzpostavlja svojo trgovsko mornarico in povečava finančna sredstva države. S svojo svetovno tonažo stoji na tretjem mestu. Nemčije se zopet lotevajo sanje o njeni gospodarski hegemoniji in zopet misli na gradnjo železniških prog, od katerih so nekatere strategično važne. Treba bo zahtevati, da se bo izvozna carina v resnici pobirala in tozadevni zneski vlagali pri državni banki. Ako bi bilo to nemogoče, bo treba paziti na nemška reparacijska plačila in na nemške devize v inozemstvu ter postaviti pod kontrolo vse nemške finance. Seveda, sedaj pa spravljajo s sveta tajne tolpe one nemške ministre, ki bi bili pripravljeni poravnati del obnovitvenega dolga. Preden se Nemčiji dovoli mednarodno posojilo, je treba počakati, da se zboljša mednarodni položaj. Obupni finančni položaj Nemčije je vzbudil misel na zmanjšanje nemških -iolgov, s čimer pa se Francija ne more strinjati. Ako se bo Nemčija branila kontrole nad svojimi financami, se bo dala ugotoviti njena »mala fides«, in zavezniki bodo morali skupno ali posamezno poseči po potrebnih sankcijah. Vprašanje, za katero gre tu, pomenja za Francijo vprašanje življenja ali smrti. — Senat je odobril izjave ministrskega predsednika s tem, da mu je izrekel zaupnico.
ČEŠKI SENAT SPREJEL TRGOVSKE POGODBE.
Praga, 30. junija. (Izv.) Senat narodne skupščine je sprejel trgovske pogodbe s Špansko, Avstrijo in Nemčijo.
MILJARDNI PRIMANJKLJAJ NA MAŽARSKEM.
Budimpešta. 30. junija. (Izv.) Na današnji seji narodne skupščine je finančni minister na kratko poročal o svojem finančnem programu. Vlada bo stremela za tem, da na gospodarskem in finančnem polju stopnjevaje odstrani vse omejitve in vzpostavi popolno gospodarsko svobodo. Državni proračun za leto 1921-1922 bo imel primanjkljaja 12 do 13 milijard kron. Prvo polletje proračunskega leta 1922-1923 bo bržkone izkazovalo primanjkljaja le 6 do 7 milijard kron, vendar se bo ta številka drugo polletje skoro gotovo zvišala. Da se zvišajo dohodki, se morajo v prvi vrsti povišati neposredni davki. Minister smatra za najbolj potrebno zvišanje zemljiškega davka. Tudi zvišanje davka na poslovno obrt je neobhodno potrebno.
ZASLEDOVANJE MORILCEV DR.
RATHENAU-A.
Berlin. 30. junija. (Izv.) Kot sokrivca na umoru nemškega zunanjega ministra dr. Rathenaua osumljenega Ernsta Werner-Techovva je policijsko predsedništvo v sredo in četrtek podrobno zasliševalo. V splošnem je imenovani svojo krivdo priznal. Priznal je, da je vedel o načrtu za atentat in da je celo vodil avtomobil, ko je bil izvršen umor.
Berlin, 30. junija. (Izv.) Preiskava zoper morilce bivšega nemškega ministra zunanjih poslov dr. Rathenaua in njihove sokrivce je pokazala, da tiče za vsem tem
zopet člani takoimenovane organizacije »C«. Državna vlada je vsled tega prisiljena, da nemudoma izda potrebne odredbe. Zato se naredbi državnega predsednika doda dopolnilo, ki se tiče vseh udeležencev in članov takih organizacij. Člen 1 druge odredbe v zaščito republike od 28. junija t. 1. se glasi: Osebe, ki so včlanjene v zvezi, o kateri vedo, da je njeno streml jenje odstraniti s smrtjo sedaj uradujoče ali v službi bivše republikanske vlade stoječe osebe, se kaznujejo s smrtjo ali z dosmrtnim prisilnim delom. Prav tako se kaznujejo osebe, ki vodoma z denarjem podpirajo take organizacije. Tretje osebe, ki vedo za obstoj takih organizacij, se kaznujejo s prisilnim delom, ako ne naznanijo njih obstoja oblastim ali ogroženim osebam.
IZGREDI NA IRSKEM.
London, 30. junija. (Izv.) »Times« javljajo iz Dublina: Iregularne irske čete so osvojile tri četrtine justične palače v Dublinu.
London, 30. jun. (Izv.) »Daily Maik javlja iz Dublina: V zadnjem delu justične palače se je po zadnjih poročilih utrdil 0'Connor s 150 možmi iregularne vojske in nadaljuje tamkaj svoj upor. Kakor poročajo iz Limericka, so uporniki pognali v zrak most v bližini mesta.
Ostudne, ne3 robske duše!
Prva in glavna označba robske duše je ta, da z neko perverzno naslado pljuje na sebe in svoje brate in vihti, plazeč se po trebuhu v blatu, kadilnico pred svojim gospodarjem. Tako so delale robske duše v Avstriji, tako delajo danes v Jugoslaviji in tako bi delale jutri v Italiji, Albaniji ali Culukafriji.
Posebno se odlikujejo v tem ogabnem poslu naši demokratje in sicer vsi, od najmlajših do najstarejših. »Jutro«, glasilo ljubljanske lože, že od svojega rojstva sem pripoveduje, da smo Slovenci sploh najničvrednejši narod, kar jih lazi pod tem božjim solncem, vsled česar se moramo čim prej pojugosloveniti — reete: posrbiti —, a pri tem ne pomisli, da bi v tem slučaju srbstvo le okužili, ker bi dobilo srbstvo s tem vase tako degenerirano maso. Družba okrog »Jutrac pa ne vganja svojega hero-stratstva in efijaltstva samo doma, ampak se je trudila že od prveg?. dne zedinjenja, da nas je prikazala tudi v belgrajsk. tisku v najslabši luči, vsled česar ne priobči danes noben belgrajski list o Slovencih ter njihovih razmerah in potrebah ničesar razen kake hudobne in lažnjive zafrkacije iz koruptne kovačnice na Miklošičevi cesti.
V tem grdem poslu robskih duš sekun-dira »Jutru« zvesto tudi »Slov. Narod«, ki ni prišel na stara leta le ob vsako orientacijo, temveč tudi ob prav vso pamet, kajti sicer bi bilo v slovenskem listu nemogoče nagromaditi take ostudnosti o lastnem narodu, kakor jih je nagrmadil ta list v prvih dveh kolonah uvodnika z dne 28. t. m. in nad katere se ni sramoval podpisati mož, ki si lasti častni naslov slovenskega literata.
Slovenci smo ničvredna, degenerirana masa, katero so Srbi iz samega usmiljenja osvobodili izpod nemškega jarma. Srbi so šli v boj zaradi Jugoslavije in Slovencev, oni so premagali Avstrijo, Nemčijo, Bolgarijo in Turčijo, čeprav smo se borili za centralne države naravnost z levjo hrabrostjo tudi prav vsi Slovenci, razen dr. Pestotni-ka, ki edini se je upal podpisavati doma vsaj korespondenco tajništva JDS. Naša sveta dolžnost je sedaj, da hodimo pridno k vojakom, plačujemo davke in brezpogojno molčimo, pa četudi bi razni Markoviči in Snioje oropali prav vse naše nacionalne fonde, četudi bi razni Vasiči oplenili vse
državne blagajne in batinaši pobijejo polovico Nesrbov. To je danes tenor blagovesti iz »Jutrove« in »Narodove« dežele. Človek se le čudi, zakaj ti junaki vendar ne pospravijo svojih kovčkov in ne izginejo iz srede tega, tako ničvrednega naroda ter se preselijo tja, odkoder edino prihaja luč. Tudi v tem oziru bi bili že davno lahko postali konsekventni in bi uravnali svoja dejanja po svojih nazorih, da bi zavrgli jezik tega robskega naroda in uvedli jugoslo-venščino ter cirilsko pismo v predale svojega plačanega časopisja. Naravnost absurdno je dalje, da ti junaki pri različnih volitvah sploh še reflektirajo na glasove tega ničvrednega naroda, ki ne zasluži drugega kot biča in škorpijonov ter bi se mu moralo sploh vzeti volivno pravico vsaj za 20 let, kakor trdi »Beogr. Dnevnik« in pridiguje po belgrajskih gostilnah nekdanji voditelj slov. svobodoiniselcev dr. L.
Ah, ti ubogi slovenski narod, kako težke in bridke dni preživljaš. Tisoč let si stal tako neznaten v najhujših bojih s sovražniki na vse strani in na enem naj-eksponiranejših mest v Evropi ter nisi izginil, ohranil si se. Ne samo to, vprizarjal si celo velike kmetske punte ter istočasno neustrašeno odbijal strašne turške navale. Ko je bilo teh fizičnih bojev konec, si šel vase ter si si ustvaril kulturo in umetnost, kakršne si pri tolikem številu in v takih okolščinah ni ustvaril noben narod na sve-; tu. Rodil si Trubarja, Prešerna, Levstika, Kreka^ in Cankarja. V zadnjih letih si si izključno le iz svoje lastne sile ustvaril ljudsko prosveto in gospodarsko organizacijo kakršnih nima v vsej južni in vzhodni Evropi prav noben narod. V veliki dobi 1914—1918 si bil izmed vseh avstrijskih Jugoslovanov ti edini, ki si vedel, kaj hočeš in kje je tvoje mesto, neposredno po osvo-bojenju pa edini, ki si posvetil prav vse sile samo novi državi ter nisi identificiral države z interesi nekaterih posameznikov.
In ta narodič, ki nima para na svetu, ali je zaslužil, da mu pljuje neprestano v obraz par plačanih robskih duš? Ali boš vzel korobač in jih izgnal iz svoje hiše, kakor je izgnal Kristus one, ki so onečaščali tempelj?
Na praznik Sv. Petra in Pavla se je vršil v prijazni Grajski vasi pri Gomilskem shod SLS/ na katerem sta poročala načelnik Jugoslov. kluba dr. Korošec in urednik S m o d e j. Navzoč je bil tudi vladni komisar dr. Brunčko iz Celja. Shoda, ki ga je spretno vodil posestnik Avg. Marolt, se je udeležilo kakih 2000 ljudi, med njimi tudi pristaši drugih strank, ki pa so izvajanja govornikov in resolucije odobravali. Samo eden, neki Šribar, baje gostilničar iz Litije, je takoj ob začetku govora dr. Korošca skušal shod motiti z žaljivko na kmete, češ da se s kmeti da vse narediti. Ker je to žaljivko ponavljal, so ga krepke kmečke roke rediteljev prestavile z zborovališča na nevtralnejša tla, kjer je smel godrnjati, kar je hotel. To se je kljub telesni obilnosti motilca na shodu tako hitro izvršilo, da ni bilo niti opaziti, kdaj in kako se je ta transakcija napravila.
Dr. Korošec je v svojem govoru po-vdaril, da je v razčiščenje nevzdržnih razmer v državi želeti skorajšnjih volitev, ki jih pa bodo, kakor se kaže, skušale sedanje vladne stranke zavlačevati, da bi podaljšale sedanji režim, dasi se je vladna večina izkazala za tako nesposobno in leno, kakršne govornik tekom več kot 20-letnega delovanja v politiki še ni videl. Obsodil je pogoje, pod katerimi hoče vlada izvesti posojilo v Ameriki, kot škodljive. Izčrpno je poročal o makedonskem problemu in o bolgarski politiki, izjavil, da
obsojamo bolgarske četaše, da pa je rožljanje s sabljo nepotrebno, ker se dobe drugo, uspešnejše poti; mi želimo potrebnega miru, vsaka oborožena akcija pa bi lahko zanetila nov evropski požar. Saj smo po genovski konferenci stali pred vkoraka-njem francoskih čet v Nemčijo in Poljska je zastražila meje nasproti Rusiji in poslala na nemško meje čete. Toda Francija jo imela opraviti s pobuno med mornarji in črnci v afriški koloniji. Govornik je opozarjal na dviganje Bolgarske, ki ima mesto vojaške obveznosti zakonito obveznost dela. Združenje z Bolgarijo bi pomenilo ojačenje našega državnega vpliva v svetovni politiki in večjo osiguranje mirnega razvoja. Ostro je obsodil tudi domače, vladne četaše (jugofašiste) in opozoril na dale-kosežne posledice, če se bomo morali sami braniti. Vlada bi si morala dobro premisliti, kam vodi pot, če se uporaba zakonov suspendira in mora ljudstvo nastopiti pot samoobrambe. Kjer ni oblasti, ki bi skrbela za red in mora ljudstvo seči* po samoobrambi, vladajo revolucionarne razmere. Kdo pa more reči, kje se bo ljudstvo ustavilo, ako ga brezpravnost prisili vsled pasivnosti vlade na tako pot? Vlada je slepa in gluha. Končno je govornik pozival na prosvetno delovanje, ker le s prosvelljenim ljudstvom bo mogoče premagati težave in nevarnosti, ki jih bo rodil v bodočnosti sedanji družabni red. Rusija jih ni mogla premagati, ker njeni široki sloji niso bili dovolj izobraženi. Govornikovim izvajanjem je sledilo navdušeno odobravanje.
Urednik S m o d e j je v svojem govoru naglašal avtonom i stični program SLS ki ga je stranka zastopala od prevrata nepretrgoma. Ako ga prve čase po prevratu ni tako naglašala, kakor pozneje, je čisto naravno, ker ji ga tedaj merodajni činitelji niso oporekali. Večina volivcev v državi je imela moč v rokah, da si z glasovanjem za avtonom istične stranke uredi državo na avtonomističnem temelju.Toda večina si je slabo postlala in žanje danes nezadovoljnost, ki je splošna v državi, tudi v Srbiji. Grešili so tudi pri naF, ker so oslabili avtonomistično SLS s te,i, da so zaupali mandate tudi strankam, ki niso av-tonomistične ali pa so pred volitvami šarile z avtonomističnim programom in ponekod z republikanizmom, kakor SKS, da so dobile mandate. Po volitvah je pa SKS z razvito zastavo prešla v centralistično večino. Avtonomistični program SLS jamči Sloveniji potrebno samostojnost, kakor jo zahteva ljudstvo. Operiranje z drugimi gesli, ki ne vsebujejo dejansko nič več in nič manj kakor najširšo avtonomijo, kakor jo zahteva SLS, je samo demagoško sredstvo ambicioznih »politikov , ki jim gre samo za lov na mandate. Govornik opozarja na neurejene gospodarske razmere v državi, na nestabilnost naše valute, na korupcijo, toda vladno stranke nimajo nujnejšega posla, kakor da pripravljajo in uvajajo kulturni boj. Ostro obsoja Iculturnobojni šolski načrt. Bolna človeška družba ne bode ozdravela, ako se ne bo čast pravičnosti in odgovornosti bolj uveljavila in to se bo zgodilo le, ako se na celi črti uveljavijo krščanska načela. Brez krščanstva ni poštenosti in kulturni napredek, ki ne temelji na krščanstvu, stoji na lončenih nogah, kakor dokazuje zgodovina. Večji del slovenske inteligence se je bil v preteklosti navzel v tujini neslovanskega, protikrščan-skega mišljenja in sc je zato odtujil narodu. Izgubil je stik 'z lastnim narodom in se je postavil nad njega. Krščanskomisleča inteligenca jim ne bo sledila in široki sloji ljudstva vedo ceniti to svojo inteligenco. Govornikovim izvajanjem je sledilo navdušeno odobravanje.
Posestnik Bošnjak je v vznesenih besedah izrekel izkušenemu voditelju slo-
Ob koncu dramske sezone 1921-22.
Ko je padel zastor med dvema sezonama, je upravičen pogled nazaj na dela, ki so šla zadnjo leto preko našega dramskega odra. Za enkrat si oglejmo repertoar, kakor se je odigral z nacionalnega stališča.
Vprizorilo se je p e t nemških del, po štiri francoska in slovenska dela, po troje ruskih, čeških, srbskih in angleških del in po d v o j e hrvaških in mažarskih.
Na prvem mestu stoje torej nemška dela, ki so tudi po številu vprizoritev prekosila relativno vsa druga. To zanimivo dejstvo kaže, da je hodilo vodstvo naše drame v minoli sezoni tradicionelno pot, ki je sicer s stališča nase kulturne polpreteklosti razumljiva. Neodpustljiva pa je ta preutež nemških in tudi mnogih drugih del, če smatramo narodno gledališče za kulturno ustanovo, ki hoče služiti slovenske-m u ljudstvu, ki živi z njim in zanje. Neodpustljiva tem bolj, če hoče postati naše gledališče slovenski burgteater, kakor smemo posnemati iz njegovih ambicij.
Ob začetku sezone je gospod X. napisal v Gledališkem lista v 1. številki krilatico: »Narodno gledališče se zaveda svoje naloge, da mora gojiti v prvi vrsti domačo, potem sploh slovansko in slednjič svetovno dramo.c"
Kako se je gojila domača drama v pro-šli sezoni? Igrala so se vsega skupaj štiri slovenska dela: Cankarjevo Pohujšanje v dolini šentflorjanski, Finžgarjeva Razvalina življenja, Golieve Petrčkove poslednje sanje in Tavčarjeva Otok in Struga. Prvi dve deli sta se pritegnili iz lanske sezone in se je Razvalina življenja igrala le dvakrat. Otok in Struga je bila prigodnica ob 70 letnici dr. Ivana Tavčarja. Kot edina slovenska novost v letošnji sezoni se blesti delo gledališkega ravnatelja g. Pavla Golie Peterčkove poslednje sanje, ki so se igrale od Božiča do Binkošti približno tolikokrat kakor Revizor ali Hamlet.
Iz tega sledi, da je Narodno gledališče svoj program glede domače drame neznatno izvedlo. Ob polomu Juvančičevega upravnega režima v začetku februarja t. 1. se je slišalo v javnosti mnogo glasov, ki so zahtevali naj se tudi domačim dramskim delom da prostor na solncu. Ta zahteva je v polni meri upravičena, zlasti ker so se domača dela od raznih avtorjev ponudila gledališču tekom letošnje sezone. Res je, da naša drama dela šele prve stopinje. Vendar ne bo nikoli shodila, če se ji bo zapirala pot na oder tako kakor doslej. Shakespearov ni med peščico slovenskih avtorjev, ki pišejo za oder, n vendar je med njihovimi deli že sedaj tudi takih, ki so za naše ljudstvo najmanj tolike vrednosti kakor
nekaj nemških in čeških del, da o drugih ne govorim, ki so se letos igrala ob raznih jubilejih in brez njih.
Brez domačih del se ob tujih vzorih ne bomo nikoli osamosvojili. Vsak narod —- tudi slovenski — ima mnogo samosvojega, česar bo zaman iskal v tujerodnih delih. V nas kipi in vre toliko samobitnih sil in hotenj, ki jim nihče ne more najti izraza kakor domači umetnik. Slovensko ljudstvo želi tudi zrcala, ki bi mu ga izbru-sili njegovi sinovi. V svoji lastni skrajšani kroniki stoletij bi bralo svoje življenje in trpljenje zbraneje in globlje ter z večjim razumevanjem kakor v tujih analih. Tudi v bodočnost bi gledalo bistreje, če bi vanjo svetil žar njegove lastne umetnosti in — kulture.
Z domačimi deli bi se ustvarila tudi igralcem in režiji tradicija, ki je naše gledališče kruto pogreša. Po štirih letih se je dosegla na našem teatru neka srednjeevropska brezbarvnost, kjer poleg budim-peštanskih postopaških tipov, angleških dvorjanov, velemestnih trusterjev in dunajskih lahkoživih blazirancev slovenska duša nima mesta. In nad vsem kraljuje kakor berač na bergljah šepavi aksiom: Slovenci nimamo svoje drame ...
Da goji naše gledališče domačo dramo v prvi vrsti, je tudi zahteva slovenskih avtorjev. Kako naj si dramsko slovstvo pri
nas opomore, če se bodo dela posameznih avtorjev igrala takrat, ko se jim bodo pisali že nekrologi? Kje naj se umetnik uči, če svojega dela ne vidi v neprizanesljivi luči za rampo? Drama, ki ostane neigrana, je melodija, vklenjena v mrtve note. Najel ementarnejča pravica umetnikova je, da hoče besede tam, kamor delo po svojem bistvu spadf, pri dramskih delih torej na cdru. Kdor mu to pravico brani, mu dela krivico, pa naj se še toliko opravičuje, da delo ni za oder. Kar je igrivih slovenskih del, naj se igrajo, vse drugo bo opravila kritika, publika in čas.
Gledilišče ni samo sebi namen. Samo sredstvo je, da gradi po svoje ob zgradbi narodne kulture. Njegova naloga je, da vrši to fvojo nalogo v prvi vrsti z domačimi energijimi. To je težka naloga, ki zahteva mnogo žrtev od vseh, ki imajo usodo gledališča v rokah. Lahko je igrati dela, ki so si že ustvarila svojo tradicijo in se dajo lično kopirati po tujih vzorcih. Toda to je rokolelstvo ali umetniška obrt, ki posnema, a ne umetnost, ki ustvarja. Tu je ključ do oodočnosti naše drame: s presajanjem tujh del na naš oder ne bomo ničesar usvarili; posejati je treba domačih semen, čf hočemo imeti gredico svojega cvetja. Pievel bo izruval čas, a rože bodo ostale.
Dr. A. Remec.
-o—t
venskega naroda dr. Korošcu zahvalo in neomajno zaupanje. Posestnik Rančigaj je izrazil željo kmetskega prebivalstva po davkariji na Vranskem.
Soglasno so bile sprejete resolucije, v Jtaterih se izraža: zaupnica Jugoslov. klubu, zlasti še njegovemu načelniku, zahteva po avtonomiji zedinjene Slovenije in protest proti njeni delitvi, oster protest proti razkristjanjevanju šol, proti krivični davčni politiki vlade; zahtevajo se takoj nove volitve; Jugoslov. klubu se priporoča skrb za zgradbo prepotrebnega novega št. pe-trskega mostu in skrb za cestarje; vladno postopanje z bolnišnicami se žigosa kot skrajno protisocialno in obsoja se, da vlada daje podpore svobodomiselnim društvom.
Uprava državnih monopolov ln finančni minister.
Citiramo brez vsakega komentarja iz belgrajske »Epohe« z dne 28. junija t. 1.:
»V državnem proračunu je predviden dohodek iz državnih monopolov v znesku oad 1 milijardo dinarjev.
Številke, ki jih je navedel g, minister ur svojem ekspozeju, so popolnoma fingi-rane (izmišljeme). Vzrok temu je, ker knjige uprave državnih monopolov niso zaključene niti za eno leto od povratka v Srbijo pa do danes. Zato nihče ne ve, ali Ima uprava državnih monopolov dobiček ali izgubo. To se tiče zlasti poslov izven Srbije.
V oddelku, ki ima dolžnost, da te «tvari spravi v red in da knjige zaključi, Vlada strahovit kaos, ker uradniki, ki jim to delo poverjeno, niti pojma nimajo o zaključevanju monopolskih knjig. Stare liradbike, ki so to znali, so iz službe odslovili, da napravijo prostor za »kapaci-, tete«.
Te »kapacitete« znajo svoj položaj ugodno izkoriščati za sebe osebno. Raču-narskim uradnikom v upravi monopola se izplačujejo že dve leti posebne doklade (mesečne^ za zaključitev knjig, coda knjige še davno\niso v redu.«
Kakor znano, načeluje upravi državnih monopolov znani »stručnjak« Francoz g. Ravet, ki prejema letne plače 50.000 fr. v zlatu.
Politične novice.
-f Poraz samostojnih. Minister Pucelj in poslanca Mermolja in Dob-ni k so dne 25. junija na shodu pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju doživeli spet Velik polom. Udeležnikov je bilo 150, dve-,tretjini od teh pristašev SLS. Med govori neprestani ugovori: Laž, ni res itd. Shod je bil kakor kaka kravja kupčija. Sedaj je govoril pai besed govornik, potem pa poslušalci. Svoje samostojne je ščitil sam okr. glavar dr. Pirkmajer, ki je vedno miril. Stražilo je razen Pirkmajerja 8 žan-darjev. Samostojni niso dosegli nobenega nspeha. Nasprotno, mnogi, ki so bili še dosedaj zaslepljeni, so izprevideli in preiti v vrste SLS. Še več takih shodov SKS, ■pa bodo ostali generali brez armade.
Proračunska debata v parlamentu bo trajala po domnevanju belgrajske »Pravde« najmanj 45 sej.
;-)- Dobro gospodarstvo. Naša vlada 8e pogaja z ameriškim poslanikom v Belgradu zaradi izplačila dolžnih 1,200.000 dolarjev, ki jih ima dobiti od naše države Standard Oil Company. Finančni minister Je voljan račun poravnati, sporno pa je Se vprašanje obresti. Dr. Kumanudi ponuja 5Jo, Amerikanci pa zahtevajo 7%, itt sicer pa dobo 4 let nazaj. Če bi bila naša vlada račun poravnala pravočasno, bi bila dobila takrat dolarje po 32 kron, danes pa jih bo plačala po 300 kron ali $>a še nekaj dražje.
— Slavnost 2'j leinicc dvaSvva sv. Jožefa v Tržiču, 15 letnica Orla in blagoslov nove orlovske zastave dne 2. julija. Po dosedanjih prijavah soditi, obeta biti ta slavnost v Tržiču prav lepa! Salezijanska godba pride že v soboto popoldne ob 5. uri. Glavni prihod gostov pa je v nedeljo 2. julija z jutranjim vlakom, ki gre iz Ljubljane ob 7. uri, pride v Kranj okrog 8. ure, tam se presede na tržiški vlak, ki pride v Tržič ob 9. uri. Za nazaj vozi reden vlak iz Tržiča v Kranj ob 7^4 zvečer in ima zvezo v Ljubljano in na Jesenice. Po s e b e n vlak pa vozi v nedeljo 2. jul. zvečer ob 9. uri iz Tržiča v Kranj, kjer ima zvezo s turistovskim vlakom, ki gre iz Jesenic ob 9. uri zvečer in pride v Ljubljano okrog 11. ure zvečer. Torej so zveze vlakov zelo ugodne. Radi izkaznic za polovično vožnjo veljaj to-le: Vsak udeleženec orlovskega tabora v Tržiču 2. jul. naj kupi vozni listek od domače postaje do Tržiča! V Tržiču bo vsak dobil izkaznico za polovično vožnjo! Zato naj vsak vozni listek v Tržiču pri izstopu ohrani in ne odda. V Tržiču se bodo izkaznice žigosale v j otrdilo, da je dotični res bil na prireditvi v Tržiču! To se bo v Tržiču vsakemu preskrbelo: kje in kdaj, bo vsak
zvedel v Tržiču. Še enkrat vabimo vse odseke, vsa društva, da se prav gotovo polnoštevilno udeležijo 2. julija slavnosti v Tržiču na Gorenjskem.
—	Mladeniški tabor na Trški gori. Mladeniška Marijina družba v Šempetru pri Novem mestu priredi za 5 letnico obstoja 5. julija na god sv. Cirila in Metoda »Mladeniški tabor« na Trški gori s sledečim sporedom: Na predvečer slovesno zvonenje in zažiganje kresu na Gori. Drugi dan — na »Cirilovo« ob 7. uri peta sv. maša z govorom. Nato blagoslovitev družbeno-orlovske zastave po dek. družb, nadzorniku kan. Porenti. Po sv. maši zborovanje na prostem. Za govornike so na-prošeni: stopški župnik Fr. Žitnik; prof, Kovač; kaplan Poje; orlovski načelnik br, Globavs in drugi. Deklamacije in pozdravi. Ob koncu pete litanije in posvetitev Brezmadežni. V cerkvi in med odmori pri zborovanju poje pevski zbor pod vodstvom šmarješkega kaplana V. Gostiše. Prijazno vabimo k obilni udeležbi naše može, fante, mladeniče — od blizu in daleč. Za obletnico katol. shoda prihodnjo sredo vsi k Mariji trškogorski! V svetišču milostne matere našega Odrešenika hočemo ponoviti prisego zvestobe sv. veri, Rimu, domovini. — Udeleženci naj pri-neso prigrizek s seboj. Duhovniki naj se javijo za kosilo!
—	Orlovski tabor v Rajhenburgu na Sv. Petra dan je sijajno uspel. Z jutranjimi vlaki so iz obeh smeri od Zidanega mosta in Zagreba prišli gostje; iz Zagreba je s posebnim vlakom dospelo nad 500 udeležencev. Po toplem bratskem sprejemu in pozdravu posl. Škoberneta na kolodvoru se je razvil lep sprevod. Orli na konjih, člani v krojih, naraščaj, članice, hrvat. društva z zastavami, v sredini sprevoda Št. Jer-nejska godba. Iz mnogih oken se je vsipalo na sprevod cvetje in se razlegali pozdravi. Pokali so topiči. Po lepem pozdravu domačega župnika Tratnika je bila blagoslovitev zastave, ki jo je izvršil brežiški dekan. V cerkvi zbranim Orlom in Orlicam je govoril krasen govor prof. dr. Medved. Po maši je bil tabor. Nad dva tisoč ljudi je poslušalo vznesene besede zastopnikov iz Hrvatske, Dalmacije in Slovenije in programatični govor predsednika Orlovske podzveze v Ljubljani dr. Basaja. Ob treh se je začela javna telovadba pri veliki udeležbi občinstva. Silno so ugajale vaditeljske vaje hrvatskih Orlov in lepe vaje s petjem, ki so jih izvajale hrvatske Orlice. Ob šestih so se gostje že začeli razhajati, polni lepih vtisov z raj-henburškega tabora.
—	Kaj sokoliči znajo? Na praznik sv. Petra in Pavla sta se v Kranju po glavnem trgu dva orliča v kroju vračala čisto mirno domov. Kar se od zadaj zakadi vanja sokolič, — tudi v kroju — in začne manjšega obdelovati s pestjo po glavi. Ko neki mimoidoči gospod so-količa posvari, ta pokaže pete in začne bežati, kar je le mogel. Ali so to morebiti sadovi mladinske vzgoje po sokolskih društvih? Zdravo!
—	Davčni vijak in pristojbinski na-mestek. Občni zbor »Zveze industrijalcev« v Ljubljani je dne 28. jun. 1.1. sprejel med drugim tudi sledečo resolucijo: »Nujno potrebno je, da se reformira pristojbinski namestek. Opozarjamo, da tega davka ostale pokrajine države ne poznajo. Ako ni mogoče pristojbinskega namestka takoj odpraviti, se mora saj pri ocenitvi nepremičnin in pritiklin postopati s pravilnim razumevanjem današnjega položaja.« — Tej resoluciji se v polnem obsegu pridružujejo župnijski nadarbinarii, ki čutijo tozadevno najsilnejši pritisk. Nadarbinar oceni nepremičnine po danem ključu ali vsled slabe kakovosti nekoliko nižje. Pristojbinski urad pa gre še precej preko ključa — menda na predlog daven, referenta, ki se po lashii izjavi prav nič ne razume na vrednost zemljišč. Davčni referent zasliši zaupnike, povečini ljudi, ki o mali kmetiji nimajo nikakega pojma — večkrat ljudi, ki so župniku najbolj nasprotni. Na podlagi teh izjav pritisne pristojbinski urad brez ozira na resničnost ali neresničnost izjav zaupnikov na nadarbinarja z grožnjo: Priznaj toliko in toliko, če ne, pride sod-nijska cenitev. Sodnijska cenitev pa more iz raznih razlogov zlasti za duhovnika neugodno izpasti, zato se raje uda in pravi: Naj bo, da bo enkrat mir. S pretnjami in grožnjami izsilijo iz enega ali drugega dobrosrčnega nadarbinarja visoko ocenitev nadarbine—■ potem pa referent očita drugim: Vaši tovariši so primeroma višje ocenili svoje posestvo, zakaj bi Vi tega ne storili? — Ali je tako postopanje resno in moralno? Zgoraj omenjena resolucija ima tudi odstavek: »Pri ocenitvi nepremičnin je treba postopati s pravilnim razumevanjem današnjega položaja.« In kaj ti naredi davčni birokrat? Računi ti vrednost zemljišča po sedanjih izrednih cenah brez ozira na preteklost in prihodnjost; vsakdo ve —le davčna birokracija ne — da sedanje cene zemljišč niso reelne. Tudi je upoštevati, da nepremičnine nadarbin niso naprooaj — da jih toraj ni ocenjevati tako kakor nepremičnine, s katerimi se lahko poljubno veriži. — Vsa nesmiselnost sedanjih predpisov za pristojbinski nainestek
je razvidna iz enega slučaja: Neka podružnica je dobila plačilni nalog s položnico za 45 para (1), to se pravi za vsako leto 4 in pol para. In za ta znesek — en četrt cigarete letno — toliko pisanja in tiskovin. Ali res nimamo pametnejšega dela?
—	Umrl je v Kranju dne 28. junija g. Franc K o m a t a r , profesor na državni realki v Ljubljani. Pokopali so ga včeraj popoldne. Blag mu spomin!
—	O profesorju dr. Ilešiču je ob priliki njegovega predavanja o Slovencih in o narodnem edinstvu v Osijeku pisal ta-mošnji ugleden list »Hrvatska Obrana« med drugim sledeče: Dr. Ilešič je v resnici zelo smešen, ker prihaja v Osijek predavat o Slovencih. On je pristaš one stranke, ki med Slovenci nima nobenih pristašev in je radi tega razumljivo, da nam ne bo mogel dati pravilne slike o Slovencih. Najmanj pa jc potrebno, da bi nam z ozirom na svoje sarajevsko predavanje, s katerim se je že bavilo časopisje, govoril o narodnem edinstvu. Končno je treba biti iskren in reči, da je g. Ilešič prav slab predavatelj in ne uvidimo, kakšen je smisel prihajati k njegovim predavanjem, ko ljudje že brez tega dovolj trpijo vsled nesrečne soparice.
—	Občinske doklade v Sloveniji. V 89. številki »Uradnega lista« ie izšla na-redba pokrajinskega namestnika za Slovenijo glede pobiranja občinskih doklad. Najvišje doklade so v občini Rateče v davčnem okraju Kranjska gora in sicer 1210 % in v Nemški Loki pri Kočevju 706 %.
—	Nasilje Jugofašistov v Splitu. »Ob-zor« poroča iz Splita: Dalmatinski trgovci in kmetje so hoteli obiskati >Zagre'oški Zbore in bi morali 26. junija z ladjo oditi iz Splita. Jugofašisti pa so se zbrali na obali in pozvali policijo, da prepove odhod v Zagreb. Jugofašisti so obenem vdrli na ladjo, da preprečijo odhod ladje iz luke. Na intervencijo jugofašistov je policija izgnala z ladje vse udeležence in jih aretirala.
—	Pismenost v Srbiji. Po najnovejši statistiki prosvetnega ministrstva je v Srbiji 33 odstotkov pismenih moških in 7 odstotkov žena. Nepismenih je torej 67 odstotkov moških in 93 odstotkov ženskih oseb. Kakor se vidi, ni niti polovica moških pismenih, kljub temu da je bil že leta 1882. izdan zakon o šolski obveznosti vseh otrok. Od žensk pa so pismene samo meščanke in še te v zelo malem številu.
—	Zakaj je zaprt princ Jurij? »Videlo« poroča na podlagi lastnih informacij, da princ Jurij ni prost, ampak da je res zaprt in sicer zato, da ne bi objavil nekih umazanih računov sina g. Pašiča.
—	Pismo princa Jurija Pašiču. Bel-grajsko »Videlo« z dne 28. junija priobču-je sledeče pismo, ki ga je pisal princ Jurij g. Pašiču: »Niti na misel" mi ne prihaja in nič me ne mika, cla bi vladal v državi, v kateri Vi in Vaš sin lahko počneta, kar hočeta. Za mene Vi ne pomenite nič in tudi Vaš sin ne. Jaz zahtevam kot zakonski sin svojega očeta dedščinski delež iz njegovega privatnega premoženja, Vi in Vaši listi pa dokazujete, da zahtevam pravico do prestola — ali je to lojalno od Vas? Jaz zahtevam, da se mi pojasni, kam je izginila ona kaseta mojega ranjkega očeta, v kateri so se nahajali mnogi važni dokumenti in med njimi tudi testament Petra Velikega Osvoboditelja. Menda niso tudi ti dokumenti izginili tako kot arhiv ranjkega kralja Aleksandra? Kaj pravite Vi na to? Za menoj pošiljate neke sumljive tipe kot Vaše zaupnike in mi ponujate znatne vsote iz tajnih državnih fondov, da mi zamašite usta. Jaz tega denarja nočem, te krajcarje ahko razdelite onim, ki ste jim jih delili dosedaj. Z denarjem lahko zasujete svoje nsa-meluke, toda j az ne spadam v vrsto teh ljudi. Z malo vsoto, ki mi jo daje srbski narod, ne morem živeti niti kot priprost človek, kamoli kot princ in kot »član vladarske hiše«. Zato zahtevam dedščino iz premoženja mojega ranjkega očeta. Dovolj sem se že ponižal in si izposojal denar ocl vsakovrstnih ljudi, med temi tudi od Vašega sina, tega nevarnega »aferaša« in prvega »lokmaša« Jugoslavije«. Ali veste Vi, kaj se o tem mladem gospodu govori po Evropi? Ali mislite, da evropski svet ne ve za plenjenje, katero izvršujete Vi pod lirmo svojega sina tam doli v nesrečni Jugoslaviji. Tukaj je prav dobro znan Vaš sinko kot duševno in popolnoma nesposobno revše. On se je v tej deželi za časa vojne oženil, med tem ko so pregrešni šumadin-ski kmetje padali kot snopje, bilo na Dobrempolju, bilo na Sokolcu, bilo po avstrijskih taboriščih ali pa v uničeni Srbiji. Ali mislite, da se svet v Evropi ni zgražal nad tako neobčutljivostjo Vašo in Vašega sina, ki ni hotel nikdar za časa vojne odzvati se svoji vojni dolžnosti, dočim je toliko evropskih princev in sinov visokega plemstva žrtvovalo svoje življenje? To Vam povem jaz, g. Pašič. Le vladajte za svoj dobiček, če Vam niti narod, niti kdo drugi ne dela ovir, toda mene pustite v miru! Intrigirajte na vse slrani. delajte spore in korumpirajte, toda moje osebe se ne dotikajte, kajti jaz Vas dobro poznam! Verujte, da Vas globoko prezira — Jurij.«
—	Politični odbor SLS za novomeško oko.
lico ima v ponedeljek, dne 3. julija ob 11. uri dcpoldnc v Rokodelskem domu v Novem mestu sestanek.
—	Vse tovariše davčne uradnike vabimo na skupni važni informativni sestanek, ki bo v nedejo 9. julija ob 9 uri dopoldne v Celju. Radi vozne olajšave naj se vsi udeležniki javijo z dopisnico najkasneje do 4. julija predsedstvu. Prihodnji »Naš Glas« bo dal natančna pojasnila. — Predsedstvo.
—	Društvo konceptnih uradnikov politične uprave v Sloveniji sklicuje dne 13. julija 1922 ob štirih popoldne v sejni dvorani mestnega magistrata ljubljanskega izredni občni zbor. Ker so na dnevnem redu volitve novega odbora in važne organizatorične zadeve, se vabijo člani, da se ga v čim obilnejšem številu udeleže. — Odbor.
—	Draginjske doklade tobačnemu delavstvu. Finančni minister jo podpisal predlog uprave tobačnega monopola, po katerem se zvišajo darginj-ske doklade tobačnemu delavstvu. Bil je res že skrajni čos.
—	Sladkorna borza v Pragi bo koncem avgusta ali začelkom septembra zopet otvorjena.
—	Abiturijentom! V torek 4. julija ob 12. uri se odpeljemo z južno železnico v Zagreb. Ljubljana, Kranj, St. Vid in Novo meslo odidejo iz Ljubljane; Celje in Ptuj pa se priključita v Zida-nem mostu. Zastopniki ljublj. zave lov naj pridejo po legitimacije, brez katere se ne more nobon abiturijent udeležiti potovanja. Legitimacije izdaja predsednik v Akademskem kolegiju (Kolodvorska ulica 22). ki uraduie v sobolo, nedeljo ves dan in ponedeljek do 10. ure, ko se vse delovanje, informacije in ev odstopanje ustavi. Kdor po tem roku odstopi, pl iča vozno karto, ki jo kupi komite skupno. Na potovanju zahtevamo disciplino in kdor se ne bo pokoril, izgubi pravico do potovanja. Bratje Hrvati in Srbi, ki nas bodo gostoljubno sprejeli, gotovo želijo red. Načrt poiovanja prejmejo zastopniki pri predsedniku. Pokrajinska vlada nam je nakoniia podporo 12.500 Din tako, da pride na vsakega prosilca nekako znesek 100 Din, iz katerega plača komite vožnjo. Ker pa bodo stroški veliki in je večina abiturijentov revnih, se tem potom obračamo na cenjeno javnost s prošnjo, .la po možnosti prispeva za to veliko podjetje. Prispevke hvaležno sprejema predsednik Bajuk Uu-gon, Akademski kolegij, Kol. ur. 22. Za ljubljanske udeležence so vrši sestanek v nedeljo ob'10. uri na učileljišču. čo morejo, naj pošljejo tudi drugi zavo<;i svoje zastopnike.
—	Povodom športnega mcetinga na Blodu dne 2. julija t. 1. bo odhajal la dan izletniški vlak pioll Ljubljani iz Bleda šele ob 22. uri.
—	Kongres Udruženja gledaliških igralcev se vrši lelos v Belgradu v dneh 3., 4. in 5. julija. To pot se sestanejo sumo delegati vseli gledališč in upati je, oa bo mogoče z ozirom na temeljite predpriprave posameznih odborov in pododborov ne le dostojno manifestirati za mlado gledališko umetnost, temveč iudi temeljito in uspešno nadaljevati delo strokovne organizacije. Mestni odbor Ljubljana pošlje sedem delegatov in sicer: A. Drenovca, predsednika, R. Ižanca, tajnika, l. Dre-novca, blagajnika, ter ge. G usti Danilovo, Polonco Juvanovo, Leopolda Kovača in J. Ph.ia. V kolikor je znano, pošlje mariborski pododbor 4 delegale.
—	Velik požar. Vas Žeje pri Prestranku blizu Postojne jc v nedeljo zvečer popoinoma pogorela. Ostalo je samo pet hiš, dvanajst gospodarjev je popolnoma pogorelo. Škoda je ogromna. Vzrok ognja je neznan.
—	Podporno društvo žel. tislužbciicev v Ljubljani je po sklepu odbora s 1. avgustom 1922 članarino na 2 diu. povišalo. Od 1. avgusta 1922 nadalje se izplača podpora za vsak smrtni slučaj 1500 din. Člani obeh prejšnjih društev Inomost in Ljubljana plačajo dvojno članarino in dobijo zato tudi dvojno posmrlnino. Opozarjamo na redno plačevanje članarino, ker drugače se zamudniki črtajo. Gg. upokojence, upokojenke in vdove prosimo, da se ob priliki poslane članarine, toda najkasneje do 30. oktobra 1922 na čeku pismeno izrečeio. če so pripravljeni plačati povišano članarino i Din mesečno, ker bi se jim v nasprotnem slučaju izplačala samo polovica posmrtnine, t. j. 750 Din. Glede pojasnil se je obračati na najbližnjo postajo. — Odbor
—	»Podpornemu društvu slepih« so darovali: Slov. eskomptna banka, tu, 5000 K za zgradbo >Dom odrasliL- slepihc, Ljubljanska kreuitna banka 1000 K v isti namen. G. Franc, Gnezda, višii revident juž. žel. masto venca na krsto g. Fr. Novaka 100 K, člani cenilne komisije za dohodnino, iu. dnevnice K 360, Društvo strok, mojstrov in paznikov tobačne uprave, tu, K 7fi0. — Iskreno se zahvaljuje plemenitim darovalcem odbor »Podpornega društva slepi h t v Ljubljani, VVolfova ulica šiev. 12.
Dohra te n a in mati iuia domu vedno nekaj steklenic lekarn. Feller-ja prijetno dišečega >Elsa-fluida«. Dobro služi za drgnenje hrbta, rok, nog in celega telesa, kot kosinetikum za usta, kožo in glavo. Je mnogo močnejši, izdatnejši in delujoči kot F rutic, žganje. 3 dvojn. sleUL ali 1 špeoij. steklen, z zamolom in poštnino pošlje za 72 K: Eugen V. Feller. Stuhiia doaja. Klsatrg 134, Hrvatsko.
štajerske novice.
š Romarski vlak k Mariji Pomagaj na
Brezje gre iz Maribora dne 10. julija t. 1. in pobira romarje na vsah štajerskih postajah do Trboveij, Vlak odhaja zjutraj iz postaje: Maribor ob 6, Hoče 6.10, Orehovas 616, Račje 6.21, Pragersko 6.31, Slov. Bistrica 6.45, Polj-čane 6.57, Ponikva 7.23, Grobeino 7.30, St. Jurij 7.36, Store 7.42, Celje 8, Laško 8.10, Rimske Toplice 8.16, Zidani most 8.22, Hrastnik 8.30, Trbovlje 8.38; v Ljubljano pride vlak okoli 11. ure. Zvezo s tem vlakom imajo vlaki stranskih prog v Pragerskem, Slov. Bistrici, Poljčanah, Grobelncm, Celju in Zidanem mostu. Vrnemo se dne 11. julija okoli poldneva iz Otoč, tako da bodo imeli romarji povsod zvezo s stranskimi programi razven Poljčan. Posebnega vlaka iz Celja ne bo, istotako tudi ne iz Brežic. Stiska ne bo tako velika, kakor lani. Romarji imajo na južni železnici oJ postaje, kjer vstopijo, do Ljubljane in nazaj polovično vožnjo. Kupijo si na postaji vstopa celo karto do Ljubljane, ki velja tudi za nazaj. Imamo obljubo ministrstva za železnice, da bomo dobili letos polovično vožnjo tudi na državni železnici od Ljubljane do Otoč, pa odloka za to še nimamo v rokah, zato mora vsak romar poslati na Romarski odbor ▼ M«-
riboru v Cirilovi tiskarni za legitimacijo 5 Din in za karto od Ljubljane do Otoč 18 Din, torej skupno 23 Din, Legitimacija in karta za drž. železnico se potem romarjem dopošlje na dom. Ako bo vožnja na državni žeicznici res znižana za polovico, bodo romarji dobili ta denar na Brezjah nazaj. Kdor bo hotel, si bo lahko ogledal tudi Bled. Prosimo p. n. dušne pastirje, oziroma tudi druge, ki so zbirali priglasc romarjev, da nam nemudoma pošljejo denar, da potem lahko pravočasno dopošljemo izkaznice in karte. Poštnine se naj odračunijo. Pri Mariji Pomagaj bodo tri rridige. Vsak bo lahko opravil sv. spoved in prejel sv. obhajilo. Treba pa je na romanje vzeti s seboj duha potrpežljivosti in prave požrtvovalnosti.
Romarski odbor.
š Srebrna poroka. Dne 27. junija sta obhajala g. dr. K a r 1 o v š e k Josip, odvetnik v Celju in sedanji posestnik Slomšekovega doma na Slomu pri Ponikvi na Štajerskem ter njegova gospa soproga Marija svojo srebrno poroko v ožjem domačem krogu. Pri tej priliki je daroval g. dr. Karlovšek za revne šolske otroke na Ponikvi 2000 K. Bog ohrani mlade-niškočila jubilanta še do njihove zlate poroke I
'Janko Benedičič, Ljubljana.
Razsulo zbora varnostnih
Kot člana predsedstva naše strogo stanovske organizacije me veže sveta dolžnost, da tem potom javnost obširneje obvestim, da varnostna služba v Sloveniji vsled neprestanega izstopanja stražnikov in detektivov iz varnostne službe občutno in resno trpi, vsled česar postaja vsak dan večja nevarnost, da nam v kratkem času javna varnost odpove in se razsuje! Zasebnemu kakor tudi državnemu imetju preti vsled takega položaja velika nevarnost pred raznimi tujimi elementi, ki bodo to ugodno priliko vporabili v svoj prid. Policijska kronika nam dnevno pove, da nam takih malo-pridnežev v današnjih časih ne primanjkuje.
Ta varnostni zbor, »elita tihih junakov«, je ob prevratu z navdušenjem pozdravil naše zjedinjenje, kajti priborili smo si s tem svobodo službovati v maternem jeziku, katerega uporaba nam je bila poprej zabranjena. Toda kakšna čustva nas morajo obdajati sedaj, ko vidimo, da se naša težka služba in naš trud tako mačehovsko v vseh ozirih zapostavlja, zlasti če se oziramo na naše prejemke. Višek tega zapostavljanja smo — skupno z drugimi državnimi nameščenci neuradniških kategorij — doživeli z brzojavno famozno naredbo z dne 7. in 27. aprila 1922 leta po Kristovem rojstvu, to je namreč naredba draginjskih družinskih doklad za nižje uslužbence.
Ta nesocialna in nepravična naredba je spričo današnje gorostasne draginje in pičlih prejemkov nepričakovano zadela le one »male« državne nameščence, ki so oblagodarjeni z mnogoštevilno kopico nepreskrbljenih otrok, ki se ganiti ali protesti! ati ne morejo in tudi ne upajo, ker jim stoji vedno pred očmi že zdaj sestradana — nedolžna deca. Ta vladni čin neupravičeno loči našo deco od dece »višjega«. — Ali hočejo vladajoči na ta način cvet našega naroda direktno pogrbiti in obsoditi v smrt z lakoto? Pribijemo, da je tudi naša deca zmožna takega življenja, kot deca kakega večkratnega milijonarja ali pa kakega ministra. Zgodovina nam pove, da je bila večina naših slavnih sinov ravno iz vrst — fevnega sloja.
• Če pomislimo, da naša kategorija »policija« sestoji iz 95 odstotkov članov neuradniških kategorij, je razvidno, da je ta varnostni zbor zelo občutno prizadet z maksimiranjem draginjskih doklad. Kdor pozna ustroj naše službe, bo znal tudi oceniti kako katastrofalno upliva ta vnebovpi-joča krivica na posameznika in njegovo družino, ko skoro polovica varnostnih organov prejema po maksimiranju doklad po sto in več dinarjev na mesec manj plače kot v decembru 1921. Cene najpotrebnejših živil so pa zrastle za 70 in še več odstotkov! Pod temi pogoji in takimi razmerami v državni službi se je pač res težko pošteno preživljati. Ker nam pa naša težka služba ne nudi prilike, da bi si kak priboljšek »zaradili«, popuščajo naši tovariši kar trumoma varnostno službo, v katero so z najboljšimi in najpoštenejšimi nameni vstopili.
Tu tiči vzrok da javni sigurnosti preti razsulo in desorganizacija, pa ne samo v Sloveniji, kajti drugod v naši državi tudi ni nič boljše. Ni se čuditi, da naši bedni tovariši državno službo zapuščajo ter si preskrbe civilne službe, da s tem rešijo sebe in družino pogina, pretečega od gladu.
Naši časopisi redno priobčujejo oklice >Na pomoč gladni Rusiji«. Nabirajo se prispevki, a kmalu pridemo tudi mi maksimi-ranci na vrsto, kajti pri tem neznosnem položaju bomo v par mesecih sigurno poginili, kajti, zelene salate — naše redne hrane — v par mesecih ne bo več... Blaženim se šteje vsak oni tovariš, ki se mu posreči, da dobi kako zasebno službo, a teh je malo.
Vsled teh nevzdržnih razmer prosimo in apeliramo na javnost, posebno pa na one kroge, ki so z današnjimi odločilnimi fak-
torji v bližnih stikih, naj se prizadevajo, da se naš bedni položaj kaj kmalu in hitro »boljša in da bodo nas — državne uslužbence — za naše delo tudi pošteno plačali.
[Jpamo, da ta resen klic po pomoči ne bo glas vpijočega v puščavi, kajti zadnji čas je, da državni krmilarji vendar enkrat sprevidijo, da mi in naše družine stradamo in hiramo, a živi pa v grob le ne moremo iti.
Tako r sledenje« državi ni v prid in ji veliko več škoduje, kot pa koristi.
g Žitni trg. V Vojvodini so bile cene žitu sledeče: pšenica 15,25 K, oves 12.25 K, koruza 12.40 K, pšenična moka (št. 0) 21.90 K.
g Stanje papirnatega denarja v Jugoslaviji. Po izkazu Narodne banke z dne 15. junija je bilo v prometu novčanic za 4748 milijonov, torej za 58-2 milijona manj kakor po prejšnjem izkazu.
g Davek na žito na Ogrskem, Ogrski finančni minister je izdal naredbo, da se izvozna carina na žito mora plačevati v naravi. Na ta način bodo preskrbljeni uradniki in nepreskrbljeni ogrski državljani.
g Izvoz moke iz Mažarske. Mažarska vlada je dovolila izvoz 300 vagonov pšenične moke (št. 0). Izvoznice so že izdane, in sicer jih dobe združeni mlini, a tudi posamezni mlinarji in žitni trgovci.
g Novo notranje francosko posojilo. Dne 26. junija je bilo potom Credit National razpisano novo notranje posojilo v iznosu 3200 milijonov frankov. Posojilo bo izdano po 500 frankov nominale po tečaju 498-50 frankov.
—	Posojilo se bo obrestovalo po 6 odstotkov in je prosto davka.
g Udeležba ukrajinske sovjetske republiko na praškem jesenskem sejmu. Na letošnjem jesenskem velesejmu v Pragi bo razstavilo trgovsko zastopstvo ukrajinske sovjetske republike, in sicer na obsežnem prostoru 60 m-vzorce obrtnih sirovin, kakor: sirove kože, ščetine, konopljo, volno, roge, kopita ter izdelke domače obrti, konjsko žimo, perje, puh, čreva itd. V bližnjih dneh se pričakuje tudi prijava velikoruske sovjetske republike k jesenskemu praškemu velesejmu, za kar je določen prostor v obsegu 200 m5. V Pragi se nadejajo, da pride veliko ruskih in ukrajinskih kupcev, ki bodo sklenili, kakor vse kaže, velike trgovske pogodbe za razne obrtne izdelke.
g Frvi redni občni zbor Splošne stavbene družbe Maribor se je vršil v njenih prostorih dne 13. junija 1922. Predlog upravnega sveta, izplačati za leto 1921. 9odstotno dividendo, se je odobril. Iz poročila je razvidno, da je družba ustanovila razen oddelka za podtalne grad-be moderno opremljeno železokonstrukcijsko delavnico na Teznu pri Mariboru, ki obratuje pri dobri zaposlenosti že celo leto. Dalje ima družba veliko žago na Fali od Dravi, v Belgradu brodarsko i bagersko družbo, katero je skupno z belgrajskimi interesenti ustanovila leta 1921. To bagersko podjetje razpolaga z obsežnim bagerskim parkom; njega delniška glavnica znaša 7,500.000 Din.	2594
BORZE.
Zagrelb, 30. iunija. {Izv.) Devize: Dunaj 0.40—0.405. Berlin 21.50—22.50, Budimpešta 7.80—7.90, Bukarešta 48.50—0, Italija 367.50 —373, London 345—347, Ncw York 78—78.50, Pariz 650—665, Praga 151—151.50, Švica 1450 —1500. — Valute: Ameriški dolarji 75.50— 77.25. avstrijske krone 0.42—0,45, češkoslovaške krone 148—150, napoleor.dori 225—0, nemške marke 22—23, romunski leji 47—0.
Belgrad, 30. junija. (Izv.) Dunaj 0.415, Berlin 21.65, Budimpešta 7.80, Italija 368, Ncw York 79, Praga 151.50, Švica 1480.
Curih, 30. junija. (Izv.l Berlin 1.43, New York 527, London 23.25. Pariz 44.025, Milan 24.75, Praga 10.10, Budimpešta 0.51, Zagreb 1.65, Bukarešta 3.40, Varšava 0.115. Dunaj 0.025. avstrijske krene 0.02785.
Berlin, 30. junija. (Izv.) Dunaj 1.955, Bu-dimoešta 36.25, Milan 1747.80, Praga 715.10, Pariz 3121.05, London 1652.90, New York 374.03, Curih 7091.10.
Praga, 30. junija. (Izv.) Dunaj 0.24, Berlin 13.975, Rim 242.50, Budimpešta 4.875, Pariz 434.50, London 229.90, New York 52,10, Curih 990, avstrijske krone 0.25, ital. lire 239.50.
Dunai, 30. junija. (Izv.) Devize: Zagreb 59.72, Belgrad 59.78, Berlin 51.20—51.30, Budimpešta 18.15—18.21, London 83.875—83.925, Milan 891.70—892.30, New York 19.019— 19.031, Pariz 1592—1593, Praga 364.40—364.60, Sofija 123.95—124.05, Curih 3598.75—3601.25.
—	Valute: Ameriški dolarji 18.894—18.906, nemške marke 51.30—51.40, angleški funti 83.875—83.925, franc. franki 1589.50—1590.50, ital. lire 884.70—885.30, jugoslovanski dinarji 238.38—238.62, rom. leji 115.94—116.06, švic, franki 3588.75—3591.25, češkoslovaške krone 364.15—364.35, madžarske krone 18,27—18.33.
Ljubljanske novice™
lj Umrla je gospa Marija Cankar, mati vseučiliškega docenta dr. Izidorja Cankarja. Pogreb bo danes popoldne ob 2. uri iz Florijanske ulice 24, Naše iskreno sožalje!
lj Člane I. delavskega konsumnega društva opozarjamo na društveno sv. mašo, ki bo v nedeljo 2. julija ob pol osmih zjutraj na Rožniku.
lj Ljubljanski Kroparji, ki žele v nedeljo 9. julija zjutraj iti v Kropo in h Ka-pelci (povratek — kadar kdo hoče), naj se v nedeljo 2. julija priglase kaplanu Jerneju Hafnerju (župnišče sv. Petra) ustmeno ali pismeno. Za one, ki bi ne mogli hoditi iz Otoč v Kropo, bomo morebiti
dobili brezplačno vozove v Podnart. Vabljeni ste vsi brez razlike, najlepše pa bo, ako gredo cele družine, ki se lahko zvečer vrnejo. Ker ne bero vsi časopisov dnevno, opozorite drug drugega na to obvestilo, da bomo 9. julija vsi v Kropi.
lj Razstava ženskih ročnih del in risb ur-šulinskcga samostana v Ljubljani. Brez prhle tradicije v pomladni svežosti vse dehti na tej razstavi. Ali hočemo poudariti nežno ljubezen, s katero je vsak vbodljaj in vsaka poteza izvršena, ali umerjeni in fini okus pri vsakem delu in delcu, ali neumorno vztrajnost mlajših in starejših učenk, ali skriti trud čč. gg. učiteljic. Pri vezeninah govori prvo besedo narodni ornament v samostojnih modifikacijah z vso pestrostjo oblik in barv; risbe pa se odlikujejo po sveži in neizčrpni domišljiji v kompoziciji, skoro pedantično natančni izpeljavi in bliščeči a umerjeni pestrosti v barvi, Ornament seveda prevladuje in praktično oploja vezenine, pri perspektivičnih risbah in črticah pa je opaziti za žensko roko nenavadno krepko modelacijo. Vsega tega ne poudarjamo toliko nego to, kako resna stvar je čč. gg. ur-šulinkam umetniška vzgoja svojih gojenk, ki s tem ustrezajo ne samo učni upravi, ampak tudi Tistemu, kateremu žrtvujejo vse svoje bitje in vse svoje delo, Bogu, ki ni samo resnica in dobrota, temveč tudi lepota.
lj K razstavi na dr, Krekovi gospodinjski šoli pri uršulinkah, ki se vrši danes od 12. do 17. ure, so vabljene absolventinje te šole.
lj Risarska raistava na državni realni gimna-ziji na Poljanski cesti je odprta še v soboto in nedeljo od 9. do 13. ure.
lj Izlet na Limbarsko goro priredi »Prosveta frančiškanske župnije« jutri v nedeljo, dne 2. julija. Odideino z glavnega kolodvora ob 5. uri 40 minut in se peljemo do Kresnic. Hrano naj vsak udeleženec s seboj vzame! V slučaju slabega vremena sc izlet preloži. — K obilni udeležbi vljudno vabi člane in prijatelje — odbor.
li Čebelarska podružnica 7,a Ljubljano in okolico priredi dne 2. julija 1922 ob 4. uri popoldne na dvorišču ljubljanskega gradu veselico v prid društvene blagajne. Za pokrepčanje gostov, prijateljev čebelarjev, bo skrbljeno v paviljonih, kjer se bo ločila poleg izborne vinske kapljice in piva tudi medica Da medenih štrukljev in potvic poleg drugih jestvin ne bo manjkalo, ie samo ob sebi umevno. Tudi za srečolov in šaljivo pošto je preskrbljeno. Čas bo krajšala priznano izborna godba VLveže jugosl. železničarjev'«:. K tej izvan-vedni prireditvi se vabi vse čebelarjem naklonjeno občinstvo.	(k) lj Pevski zbor »Glasbene Matice«. Danes, v sobolo dne 1. julija 1922 pevska vaja za mešani zbor ob 8. uri zvečer v pevski dvorani Glasbene Matice. Važno in nujno. — Odbor.
lj Danes zabavni večer drušva »Soča« v Tivoli (hotel).	2593
lj Koncert 1. julija od 20. do 24. ure na vrtu hotela jJužni kolodvore, Kolodvorska ulica št. 43. V slučaju slabega vremena je koncert v notranjih prostorih. Vstop prost.	2455
lj Matura na drž. realki v Ljubljani se je vršila pod predsedstvom vlad. svetnilca Ferdinanda Seidla od 22. do 27. junija. Aprobirani so bili sledeči kandidati: Arko Karel, Baitič Franc, Bencina Martin, Čenie Ivan, Černe Viktor, Dorčič Branko, Fatur Ludovik, Glušič Eduard, Gogala Ivan, Grošičar Milan, Janežič Leon, Jeglič Sergij, Kersnič Viktor (z odliko), Kodela Matija, Kosovel Feliks, Lužar Franc, Macele Julij, Marinšek Emil, Neuberger Janez, Pregl Mira, Punčoh Franc, Saks Mirko, Sluga Janez, Sterle Vlasta, Spora Jožef, Toni Franc, Zagorjan Dušan, Zidar Jože! (z odliko), Žmuc Anton, Čarman Rudolf, Vončina Ahac. Dva kandidata sta bila reprobirana.
lj Zdravstveni izkaz. Od 18. do 24. junija je umrlo v Ljubljani 22 oseb (13 moških in 10 ženskih). Umrli so: vsled življenske slabosti 2 jetike 7, možganske kapi 1, srčne bolezni 4, raka 3, drugih naravnih smrtnih vzrokov 3, smrtne poškodbe 2 in 1 samomor. Hodilo se je v istem času 35 otrok (22 moških in 12 ženskih), med njimi jc bil t mrtvorojenček. Od nalezljivih bolezni je bil prijavljen 1 slučaj davice in 2 slučaja griže.
lj Policijska kronika. Ani Jungvirtovi je neka 20 let stara ženska ukradla denarnico, v kateri je bilo 400 kron. — Florjančiču Starš kotu in Deniarči Ignaciju sta bili ukradeni kolesi. — Obleka, v vrednosti 4800 kron, je bila ukradena Mariji Šulc. — Neznani zlikovci so v Malem grabnu na Viču vrgli v potok strup, vsled česar je poginila večja množina rib. — Dne 29. junija 1922 ob pol 10. uri sta se vnela na dolenjskem kolodvoru dva vagona slame, katere lastnica je vojna intendanca. Ogenj so povzročile iskre, padajoče iz stroja ravno takrat prihajajočega osebnega vlaka iz Karlovca. Škode je povzročil požar na slami 40.000, na vagonih ]>a okroglo 100.000 kron. Požarna bramba je požar lokaliz.irala. Med gašenjem je neki vojak po nesreči močno poškodoval gasilca Jakoba Str-garja, katerega so prepeljali v bolnišnico. — Krojaški pomočnik Valentin Bukovnik se je 29. t. m. v družbi več tovarišev kopal v Ljubljanici tam, kjer se odcepi Ljubljanica od Gruberjevega prekopa. Kopanje tam je zelo nevarno in je policijska direkcija že večkrat potom časopisja svarila Ljubljančane, naj se ne kopljejo tam. Med kopanjem jo odplaval Bukovnik proti sredini Ljubljanice, dasi ni bil dober plavač. Bukovnik se je vpehal in izginil ter utonil. Več članov športnega plavalnega kluba je iskalo utopljenca, a njihov trud je os:al brez uspeha.
lj Zgubila je neka žena široke, rožaste svilnate trakove in en klopčič bele svile. Najditelj naj blagovoli oddati pri Fani Komar, Kolodvorska ulica 11.
Cerkveni vestnik.
c Praznik sv, Cirila in Metoda se po ukazu jugoslovanskih škofov kar najslo-vesneje praznuje prvo nedeljo po 5. juliju, torej letos v nedeljo 9. julija. Jugoslovanski škofje so v okrožnici leta 1919. priporočili, naj bo ta praznik namenjen razširjanju in poglobitvi Apostolstva sv. C ' r i 1 a in Metoda, Ta bratovščina ima v zalogi razne tiskovine in knjižice, ki so primerne za proslavo sv. Cirila in Metoda. Dobijo se v Ljubljani, Rožna ulico. 11 ali pa v Jugoslovanski knjigarni in pri Ničmanu.
c Novi sv. maši. V lepo okrašeni
frančiškanski samostanski kapelici je bila
včeraj nova sv. maša č. p. Ladislava Čari č a iz bosanske franč. provincije. —i V nedeljo 2, julija pa ima ob 9. uri pred-poldne v tukajšnji frančiškanski cerkvi svojo prvo sv. mašo č. p, Branimir M a -r i j i č iz Mostara v Hercegovini, Govori definitor preč. p. Regalat Čebulj, — Mladima frar.jevcima obilo blagoslova božjega!
Pevski vestnik, ^
Pevska zveza ima svoj občni zbor s pevskimi
nastopi 23. julija v Celju. Prosimo vsa društva, da upoštevajo to zborovanje in opuste ta dan svoje ev. prireditve ter tako omogočijo, da se udeleže občnega zbora vsa včlanjena društva vsaj po zastopnikih. Pevski zbori, javite takoj odboru število udeležencev, da vam pošljemo izkaznice za polovično vožnjo. Spored občnega zbora razpošlje-mo črez nekaj dni zaeno z izkaznicami za zastopnike. Samostalni predlogi morajo biti tri dni pred občnim zborom v rokah odbora. Hkrati prosimo zbore, da nam poravnajo članarino v znesku 15 dinarjev, za kar dobe »Pevca« zastonj.
Učiteljski vestnik.
Slomškova zveza za ljubljansko okolico. V
ponedeljek, t. j. 3. julija, bo zborovala podružnica Slomškove zveze za ljubljansko okolico v Ligojni. Odhod z južnega kolodvora ob 7, uri 40 minut. Na to zborovanje so vabljeni tudi člani in članice ljubljanske mestne podružnice in pa oni iz litijskega okraja. Prijave za skupno kosilo sprejema tovariš Iv. Štrekelj, učitelj na Vrjiniki. V nedeljo dopoldne ob 10. uri v tajništvu odborova seja osrednjega odbora. — Š.
d Gg, akademiki in abiturientje, ki se žele
udeležiti duhovnih vaj v Št. Vidu od 15. julija zvečer do 19. julija zjutraj, naj to nemudoma z dopisnico javijo g. univ, prof. dr. F. Luk-manu (Ljubljana, Marijanišče), da se bo moglo vodstvu zavodov pravočasno naznaniti število udeležencev.
d Jugoslavensko katoliško akademsko društvo »Jug« na Dunaju je na glavni skupščini dne 22. junija 1922 izbralo za zimski semester 1922— 23 sledeči odbor- Predsednik Marjetic Jože, med., podpredsednik Cviič Franjo, rer. coni., tajnik Fuclis Ferdo, med., blagajnik Dežan Josip, rer. coni., knjižničar Harasii Drag., phil., gospodar Krušlin Edo, med. Revizorja: Kečkeš Ivo, med.; Boršo Mato, rer. com.
ORLOVSKI TABOR IG. JULIJA V 3K0FJI LOKI.
V	sebote, dne 15. julija: Ob pol 10. uri zvečer obhod po mestu, podoknice pri častnih članih »Orla: in pri predsednikih (igra jeseniška godba). Ob poi 11. uri začetek komerza v Društv. domu.
V	nedeljo, duc Iti. jutra:
Dopoldne: Ob 7. in 8. uri sprejem gostov pri vlakih, ob pol 9. uri skupen sprejem pred mestom. Ob 9. uri sv. maša s cerkvenim govorom' na trgu. Pri sv. maši igra polnoštevilna Jeseniška godba. Sv. mašo daruje rojak č. g. župnik iz Amerike Ažbe. Po sv. maši ta bor .na* trgu. Po taboru skušnja na telovadišču.
Popoldne: Ob četrt na 3. uro slovesne litanije M. b. v župni cerkvi. Ob 3. uri javna telovadba Orlov, Orlic in obojnega naraščaja. Po telovadbi javna ljudska voselica na telovadišču: godba, srečolov, šaljiva pošta, pelje. Za okrepčila bo preskrbljeno. — Vstopnice se dobe v predprodaji v trgovini g. Debelak iu eno uro prej na telovadišču.
Bratje naborniki, potrjeni za 1. avg. v vojake, naj se pripravljajo dalje za nastop v Brnu, ker upamo, da bodo mogli iti <ja z dovoljenjem vojn. ministrstva ali pa bo sploh nastop službe — kakor lani — odgoden za par tednov. Enako naj se pripravljajo vsi, ki ne vedo zagotovo, da ne bodo mogli iti. Pripr. odbor do 20. jut. ne bo vračal tem priglašencem denarja; ako pa potem ne bi mogli iti, jim vrne polno svolo. — pripravljalni odbor za Brno.
Izletnikom v Brno! Do 15. julija treba plačati poino svoto, ki smo >o vsled 50 odstotnega podraženja cen juž. železnice (do Spilja že, Špilje —Dunaj se bo najbrže še bolj podražila) morali zvišali za 100 Kj (III. razr.) oz.il'. 250 Kj (II. r.)« Kdor .ie že vplačal celo vsoto, naj pošlje še to doplačilo; kdor ima te plačali kak obrok, naj primakne za III. razred se 100, za II. razred pa Se 250 Kj. Kdor ne plača do 15. jul. polne svote, mu vrnemo vplačano svoto (z 10 odstotnim odbitkom za režijo), ker ne moremo pozneje več izpremi-njati seznamov in priglasov na železnici in v Brnu. Hilitc z nabavo potnih lislov in jih takoj pošljite JOZ, da Vam preskrbimo češkoslc^. in avstr. vizum. Samo za vožnjo v skupnem vlaku (in v to svrho potrebni znak, legit., vizum i. dr.) ;>e plača za lil. razr. 700 Kj, za II. razr. 1400 Kj, za 1. razr. 2200 Kj; samo za hrano po 100 K dnevno. — Pripravljalni odbor.
pr Priložnostne pesmi' za izvcncarltvene in društvene slnvnosti (13 mešanih in 3 moški zbori) od raznih domačih skladateljev, sestavil Anton Grum. Založila Jugoslov. knjigarna v Ljubljani. Cena partituri dinarjev 15.—. Na vsestranske že-ljc naših pevskih zborov je izdala Jugoslovanska knjigarna pričujoče napeve, katere smo v resnici zelo pogrešali. Zbirka nudi 16 napevov (13 mešanih in 3 moški zbori), in r.icer: 1. za blagoslov* ljenjc društvene zastave, 2. društvenega doma, 3 novih zvonov, 4. pozdrav (kot podoknica), zložil Anton Grum, 5. god predstojnika (L. Belar),
6.	srebrno, zlato in biserno inašo (Anton Grumj,
7.	novo mašo (Novomašnik) (Gr. Rihar), 8. pozdrav novemu župniku (L. Bclar), 9. škofovo obiskanjc (Gr. Rihar), 10. Miklavžev večer, 11. K poroki (A, Grum), 12. Zahvalna, 13. Pri mrtvaškem odru (J. Škerbinc), mešani zbori. — 1. Novomašnik (Gr. Rihar), 2. Mašniku slavljcncu (Anton Grum), 3. Usliši nas Gospod (J. Jelen), nagrobnica (moSki zbori). Ker dosedaj nismo premogli tovrstnih napevov, priporočamo torej kar najtopleje to zbirko, katera bo našim pevovodjem ob omenjenih slavnostih izborno pomagala iz zadrege.
Turistika in šport.
»Kranjskogorska podružnica Slov. planinskega društva« naznanja, da otvori svojo kočo rta Gozdu pri Kranjski gori dno 9. julija t. i. ter vabi vse ljubitelje turistike k otvoritvi. Koča leži na krasnem kraju ob vznožju Prisojnika in ob avtomobilni cesti, ki vodi iz Kranjske gore čez »Vršiče v Trenta
Slovensko planinsko društvo naznanja, da so
sedaj žo vse kočo v Triglavskem pogorju odprto torej tudi Kredarica in Staničeva koča. Vse kočo in domi so preskrbi leni z vsem potrebnim provi-jantom in opremljeni z zadostnim inventarjem.
Izpred sodiščaT
MINISTRA DR. ŽERJAV TN PUCELJ PRED SODIŠČEM.
Maribor, '27. junija.
Čudno naključje je hotelo, da bo imel generalni ravnatelj »Jadranske banke< g. Kamenarovič priliko najpreje pred mariborskim kazenskim sodiščem svoje obdolžitve glede ministra dr. Žerjava ter o raznih fondih JDS kot priča navesti svoje dokaze. Minister dr. Žerjav, Pucelj in poslanec Urek so namreč zahtevali, da državno pravdništvo preganja radi žaljenja uradnih oseb župnika Fran-oeta Zagorška ter kaplana Leopolda Amona iz Ptujske gore. Obtožena sta, da jo Amon ob priliki nekega zborovanja, kateremu je župnik predsedoval, očital Srbom, da ne plačujejo davka kakor mi m da nas hočejo popolnoma zasužnjiti, da jo dr. Žerjav jemal državni denar ter ga razdajal SKS, da je izrabljal propagandni fond za Koroško in da je minister Pucelj prodajal vole pod ceno, oškodoval državo, vtaknil v žep dobiček ter podkupoval SKS.
Obdolženca se zagovarjata, da ob tisti pri-
liki kaplan Anion ni rabil teh očitkov ia svojega, nega da se je nanašal na poročila iz >Slovenca<, iAvtonomista«, »Straže« in »Slov. Gospodarja*, katere liste z dotični mi poročili jo predložil sodišču. Ovaditelj Peče si je sam v nasprotju, ko enkrat trdi, da je kaplan le očitke čital, drugič pa pravi, da jih je govoril iz lastnega nagiba.
Sploh pa obdolženca nastopita dokaz resnice ozir. verojetnosti: po priloženih listih, po ministru Protiču, ravnatelju Kamenaroviču. Glede ministra Puclja pa po tozadevnih sodnih spisih, ki se nahajajo pri okrožnem sodišču v Celju, dnlje tudi po uredniku dr. Novačanu. Senat je večini teli predlogov ugodil. Razprava so je v svrho zaslišanja prič in predložitve sodnih aktov preložila. Kakor izvemo po prekinjeni razpravi, so naknadno predloži še drugi dokazni material; mod drugim tudi nakup »Mariborske tiskarne* v 1. 1919., pri katerem jo poleg takratnega vladnega komisarja dr. Pfeiferja in policijskega komisarja dr. Senekoviča tei državnega nadzornika dedičev Kra-likove tiskarne dr. Lipolda igral odločilno vlogo dr. Gregor Žerjav, kar je razvidno iz civilnopravnega spisa in pisem pokojnega urednika -Slovenskega Naroda«, Emila Vodeba, ki je pred dr. Žerjavovim konsorcijem sklenil s tiskarno kupno pogodbo, pa ga je dr. Žerjavov nemški konsorcij s pomočjo Praprotnika prehitel.
Zahvala.
Za izraženo mi sočutje o priliki smrti moje nepozabne mamice in sestre, gospe
sc najtoplejc zahvaljujem gosp. dr. Josipu Volavšku za izkazano ji pomoč, kakor tudi častitim sestram, katere so ji do smrti zvesto in neutrudljivo stregle,
Istotako se zahvaljujem gosp. župniku Janku Barletu ter vsem kolosestram za njihovo častno spremstvo. Za podarene ji vence in cvetke ter spremstvo na njeni zadnji poti izrekam vsem ttdeležni-kom najiskrenejšo zahvalo.
Ljubljana, dne 30, junija 1922.
Sprejmem takoj dva dobra
čevljarska pomočnika
Ponudbe na Martin Volk, čevljarski mojster, Litija.	2542
Ponudim:
moko, koruzo, med in vse deželne pridelke;
kupujem:
železo, barve, kolonijalno blago in vse kemično tehnične izdelke. — M. Nastič, uvoz in izvoz, Beograd, Terazija in Vršac, Kralja Petra trg 1.
Stare, dobro ohranjene
vinske sode
vsake velikosti kupi I. DELAVSKO KONSUMNO DRUŠTVO V LJUBLJANI.
Ponudbe prosimo na zgornji naslov, Kongresni trg 2.
ŠSjnitehiiikžjt^
industriji, najraje na deželi. Nastop takoj. Naslov pri upravništvu pod št. 2609.
Oddam v
najem .8 SI U U fl l n !
z meš. blagom, v zelo prometnem kraju na deželi. Potrebni kapital do 100,000 K. Samci ali oženjeni brez otrok imajo prednost. Ponudbe jc poslati na upravo lista pod šifro: ».TRGOVINA 2595«.
Procvitajoča obrt na ljubljanski periferiji išče
posojila
pod ugodnimi pogoji. — Dopisi pod OBRT 2601 na upravništvo lista.
AK&DFMIk gradbenik četrtega MI\f-tLSL»IV(il\ semestra tehnike išče službe. — Ponudbe pod »TAKOJ« na upravništvo Slovenca.	2606
1	zavijaica za zaboje
2	delavca in 3 delavke sprejme KOLINSKA TOVARNA, LJUBLJANA.
Logar in poijar
dobi mesto na večjem posestvu v Slavoniji. Plača: stanovanje, kurivo in četrtletno 200 1 pšenice, 300 1 rži, 25 1 koruze in 30 kg svinjske masti ter četrt orala krompirišča in vrta posebej. Gotovine: 1000 Din letno. Prednost oženjeni. Vpoštevaino le popolno trezne ljudi. Nastop takoj. Dopisi na naslov: Vcleposestvo »Šuplja lipa« p. Končanica.
Josipina Karinger naznanja v svojem kakor tudi v imenu svoje hčerke Jenny žalostno vest, da jc njena srčno ljubljena hčerka oziroma sestra, gospodična
Valentina Karinger
včeraj, dne 30. junija 1922, po dolgi in mučni bolezni bogu-vdano zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v soboto, dne 1. julija 1922, ob pol 6. uri popoldne iz hiše žalosti, Mestni trg 8, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica sc bode darovala v stolnici.
Ljnbljana, 30. junija 1922. Mest. pogreb, zavod v Ljubljani.
iz najboljših cementov prodaja po solidni ceni
JOS. CIHLAR
nasproti topničarski vojašnici. Največja ::: — zaloga cementnih izdelkov. — :::
Natakarica
išče gostilno na račun, vzame tudi gostilno ? najem. Ponudbe jc poslati na upravo lista pod Poštenost št. 2590.
špecerijske stroke	iščem za
takojšnji vstop. — Ponudbe pod: »Špecerija« na Anončni zr.vod Drago Beseljak in drug, Ljubljana, Sodna ulica št. 5.	2565
Gozd poleg Dolenjske ceste, v izmeri 1'/« johe sc 2. julija 1922 ob 3. uri popoldne na licu mesta, poleg vinske kleli Milko JESIH prostovoljno na dražbi proda. -"3SC	2541
Okrogel les
(hlode) smreka, hrast, bukev,
kupuje v vsaki množini Parna žaga V. Scagnetti v Ljubljani. V ponudbi je navesti cene.
Učiteljski zbor drž. velike realke v Ljubljani naznanja, da je njegov zvesii član gospod
profesor
Franc Komatar
po dolgotrajnem trpljenju na Vidov dan izdihnil.
Pogreb je v petek 7>0. t. m. popoldne na pokopališče v Kranju.
Blag mu spomin! V Ljubljani, dne 28. junija 1922.
V sredo 5. julija 1922 ob 3. uri popoldne sc vrši v skladišču »Balkan« na Dunajski cesti prostovoljna javna dražba skoraj popolnoma novih mobilij (popolna spalna oprava, salonska oprava, slike itd.). Med mobilijami je tudi več komadov starinske vrednosti. Ogleda sc lahko v ponedeljek in torek v skladišču Balkan,	2583
Jelov in borov
v premeru 15 do 25 cm in dolžini 90 cm kupuje v vsaki množini trgoVsfto društvo
»GRADIVO«, Zagreb,
Bogovičeva ulica 3. — Telefon 5 - 55.
pošten in zanesljiv, ki bi pomagal tudi v kleti, dobi takoj mesto. Ivan Ogrin, Laverca pri Ljubljani.	2586
D * «•♦ >♦<>♦♦♦»♦<.<>♦»♦♦♦* t>4	♦*«
2 delavca za
s takojšnjim nastopom sprejme tvrdka RATKOVIČ I DRUG, Sarajevo, Bosna. Mesto stalno, plača dobra.
5
i/.vežbane, prvovrstne, trezne moči sprejmemo. Ponudbe na pisarno: Konfekcijska tovarna »Frande« Ljubljana, Emonska cesta 8. Istotam oddamo zanesljivim krojačem proti kavciji DELO NA DOM. Spretni, zanesljivi in trezni delavci sc pa sprejmejo v tovarno. 256i
iX m SIN
GOSPOSVETSKA C. 2. - LJUBLJANA
SivaSnl stroji in stroji za pletenje.
lzborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena 1. 1867. Došlo je ravnokar večje število strojev za vsako obrt. Vezenje poučuje brez-piačno. Pisalni stiojl ADLER Ceniki zastonj ln Ivanko. Ko* lesa iz prvih tovarn: Durkopp-iityrla, Waffen, rad.
avtomobili, deli in oprema
pnevmatika najceneje
na drobno na debelo
Liiibljaiia, Eopsvett cesta štev. 41.
Lastne garaže in delavnice.
VELIKA ZALOGA
klobukov in slamnikov
se dobi pri
FRANC CERAR
tovarnar v Stobu, pošta Domžale.
Prevzemajo se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo pri KOVACEVIČ i TRSA.N v LJUBLJANI, Prešernova ulica št. 5. Sprejemanje v sredo. Z, loga v .Celju, .Gosposka ulica .4,

zmožni vsega pisarn, dela, kakor: knjigovodstva, slov. in nem. stenografije, sprejmem za nastop 1. avgusta ali preje v trgovino z žitom in dež. pridelkov v Ljubljani. Začetnico izključene. Pismene ponudbe na pošt. predal št. 123, Ljubljana.
Zanesljivega hlapca
h konjem na deželo blizu Ljubljane, sprejmem. — Franc Juvan, Martinova cesta 26.	2553
za promenadne in športne obleke v bogati izbiri
A. & E. SKABERNE Ljubljana, Mestni trg 10.
Arhitekt in mestni stavbenik
: VILJEM TREO :
Ljubljana, Gosposvetska cesta 10 Telef. inter. št. 103. Ustanov, leta 1850.
se priporoča za zgradbe vseh vrst ter izvršuje načrte in proračune.
dobavlja in polaga v mestu in na deželi
Anton Bokal, Ljubljana
Slomškova ulica št. 19. — Telefon 527.
15 letni vdovec
39 let star, čedne postave, neomadež. preteklosti, dobro situ-iran, s 4 otroki (3 hčerke, 1 omož. in 1' sin, dijak na Francoskem), dela zmožen — hotelir, išče starejšo dekle ali vdovo brez otrok. Izključno samo Slovenke, ki so izgubile svoje imetje, čedne postave, vajene gospodinjstva, štcdljive, dobro si-tuirane ter neomadež. preteklosti in dobre družice v bodočem življenju. Dobro in ugodno življenje. Tajnost zajamčena. Ponudbe s slikami je poslati na Milana Ristič, hotel »Tetovo«, Balkanska ul. 62, Belgrad.	2511
Najstarejša slovenska
SKA DELAVNICA
IVAN BRICELJ, Dunajska cesta 16
v Ljubljani se priporoča. Izvršitev točna. Cene zmerne.
Več gozdnih delavcev
sprejmem za sekanje lesa. Delo je na akord in na dnine. Plača po dogovoru. Natančna pojasnila daje Josip Mulej, na Spodnji Lipnici pošta Kamnagorica pri Radovljici.	2505
in pze
Ljubljana, Sv. Florijana ulica 23
priporoča svojo bogato zalogo kuhinjske posode, orodja, kovanja in drugih potrebščin.
za cepove,. lepe biče, prave tržaške bičevnike in motvoz priporoča VELETRGOVINA OSVALD DO-BEIC, Ljubljana, Sv. Jakoba trg št, 9. — Kupim tudi ročni voziček.
Fr. Gražem & B Jančar
pleskarska in lakirar. obrt LJUBLJANA, BREG ŠT. 6
se priporočata z vso v njuno stroko spadajoča dela. Solidna izvršitev. Zmerne cene.
Zahvala.
. sem, ki so izkazali naši pokojni miljenki
ZDENKI
ob njenem povratku v domovino ljubav in prijateljstvo z obilnim spremstvom na zadnji poli na "Zale, z nežnimi cvetličnimi pozdravi in (ranljivim petjem v slovo, izrekamo iz dna srca najiskrenejšo zahvalo.
V Kamniku, 30. dne junija 1922.
Rodbina dr. Fr. Vidic.
Zahvala.
Nemogoče, vsem za izraze bIagodejncc;<i sočulia o priliki izgube naše nepozabne, ljube soproge in mamice
Marijane železnikarjeve
se zahvaliti, izrekamo tem potom vsem, ki so nam hiteli olajšati težko bol, za dokaze globokega prijateljstva najglobljo zahvalo. Toplo zahvalo izražamo posebno čast. gospodu župniku Č i ž c k u , gosp. okr. glavarju dr. I p a -v i c ii , »Sokolu« iz Slovenjgradca, Mute—Vuzenice, Prevali in Dravograda, gasilnemu društvu in pevskemu društvu za ganljive žalostinke.
Rodbini: prim. dr. Železnikar — ravnatelj Vrečko.
ražbeni oklic.
Dne 4. julija 1922 ob 11. uri sc prodajo na Zg. Jezerskem na Makovi žagi na javni dražbi sledeči predmeti: 600 m3 smrekovih hlodov, 2 kupa mecesnovih desk, približno 40 m", 3 kupe smrekovih desk, približno 60 m3, 200 m* hlodov, 1 kup, približno 15 ms mecesnovih desk in 1 kup, približno 16 m3 smrekovih desk. — Okrajno sodišče v Kranju, odd. III., dne 20. junija 1922.
Stev. T47.		.		 Stran 91«	SLOVENEC, ?Tfi® 2. JuTTT« 1922.
Trgovski pomočnik
dobi takoj službo pri Erjavec & Turk, Ljubljana.
Pošteno vzgojeno
Gradbeno podjetje
in Bili in tiru
LjuDljsaa, BcliorlEcva ulica 20.
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
se sprejme atkoj za pospravljanje sob in k otrokom. — Naslov v upravi Slov n-ca pod štev. 2552. _
Psoa
fofsrtišcsi žalosti
lesnaindustrijska družba z o. z.
Ljubljana, Dunajska cesta 66
izdeluje vsakovrstne ža« luzije in sprejema vsa v to stroko spadajoča popravila.
'"oTing. MIROSLAV KASAL j
Oblastveno poverjeni stavbeni ini. In meslnl stavbenik
UUB5.JAM®, G^DKE 13.
Stavbeno podjetje in *** *** tehniška pisarna za betonsko, železobe-
tonske in vodne zgradbe, arhitekturo ter vsakovrstne visoke stavbe.
Izvršitev! • Projektiranje!
Vsled pomanjkanja hranilnih rib v mojem okolišu v Savi od Medvod do Kranja, dalje vsled slabega stanja ribištva v tej vodi sploh, katera je med vojno po vojaštvu tudi precej trpela, sem primoran preklicati do nedoločenega časa vsako ribarenje. Pozneje, v par letih, bodem zopet rad dovolil, za enkrat je to nemogoče.	Edvard DOLENC, Kran).
naprodaj za K 9000.— od 12, do 2. ure na Gradu pri hišniku. 2576
Brzojavke: Weissbacher Ljubljana Telefon 114.
za takojšnji nastop išče Zdenka Rodic, modni atelije, Miklošičeva cesta 10-11. (dvoriščna zgradba novega bančnega poslopja nasproti Unicna).______
Cenj. občinstvu priporočam svetovno
znane šiviilrae str©je
v vseli om-emah za rotlbins«o m obrtno rabo ter vse posamezne tlele, olje, igle za vso sisteme. Edino le pri
srajce, kravate, poirebsč ne za šivilje, krojače, čevljarje, sedlar-
Zfl pleskarsk/TInT lichrskh del r
SB »Itop^B™™«^^;, OBMSTVU	| inta
Cene najnižje.
kdUBlJLtjnf-lfl, S\t. Petra nasip 7,
!, fr
Poduk v vezenju brezplačen. Isto Ibtffi' tam natanterila, SWV>U
Prvovrstna Puch kolesa
Dnevmaio in druge BClrebšCiiie Kupile najceneje ori tvrdki
IGN. VOK,
Ljubljana, Sodna ulica štev. 7.
PopoSmsKia varno naložite svoj denar v
POSOJILNICI « LJUBLJANI
00 TONE MRLGHJ ©0
PLESKAR IN LIČAR a LJUBLJANA n KOLODVORSKA ULICA 6
r. z. z o. z. — sadajj poSeg nirnske cerkve,
1 19?3 v svoji lastni palači ob Miklošičevi cesti poleg hotela „UNION".
Hranilne vloge se	O j brez odbitka rentnega in
obrestujejo pO	j invalidskega davka.
Vloge v tekočem računu se obrestujejo po 4 Hranilne vloge vezane na dobo četrt leta po 9 na dobo pol leta po 51|a °|o
Naznanilo upnikonvT
Glasom § 40. zadr. zakona z dne 9. aprila 1873 se tem potom vabijo vsi upniki
»Obrtno pomožnega društva« v likvid. v Ljubljani,
da se zglasijo pri društvu oziroma prevzemnici vseh obveznosti imenovane zadruge, Obrtni banki v Ljubljani, katera jim izplača | vse njihove terjatve, izvirajoče iz tega naslova.	NAČELSTVO.

in pianinov najboljših tovarn Bosendorfer, Ehrbar, Czapka, Holzl, Schweighofer, Stingl itd. - Tudi na obroke.
Jerica Hubad, roj. Dolenc, Ljubljana, Hilšerjeva ul. 5-
d. d. o LJUSLJHM
#
4»
♦ ♦
mestni tesarski mojster Ljubljana, Linhartova alka 14. 25
kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor tudi cele gozdne parcelo.
n zacofi za pri
prodaja iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šenijanški in trboveljski premog
vseh kakovosti in v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov
za flomačo uporabo kakor tndi za iniinstrijska podjetja in razpečava
i in angleški koks za livarne in ter kovaški in črni premog
Prometni zavod za jFnog 4. i. i Liubliani, MiKiošičeva cesta 15/11.
Naslov:
Izvrševanje ksISolitniSi tal in asfaltovanja prevzema
in ima vedno v zalogi
Kartiolivrel. katran, lesni cement, strešno lepenko, Ruberoid (Anduro)- strešni lak, asfalt, Watproof,
Ceresit i. t. d.
Ljubljanska komercijalna družba
Ljubljana :: Bleiweisova cesta štev. 18.
i f;
. Mi
ianka - Beograd.
',s>oo.oaoa—. Rezeroa: Din 15,000.000*—.
□
».Ml,
, Erccgiett, Jetia, KsrEnla, Kotor, Hran), , sseasoit, Sarajeoa. Spili, ŠibeaiK, Zagreb.
star o znane tovarne ZnidaršSi & Valentii, Ilirska Bistrica
se dobe povsod.
(TESTENINE - MAKARONE)
izdaja konzorcij »Slovenca«.
• Odgovorni urednik Mifcael MoSkere .v. Liubliani,
Juttoalovaiaska tiskarna x JUlubUanL