IPer 211/1914 jClOSPODflR 11UIII | | II | tva v slovenskem primorju 100027 15 13 coBi« jlovenske kmetijske šole v Gorici t p. Izdaja „Goriško kmetijsko društvo fteo. 13. 1 gorici, dne 15. julija 1914. feeaj g. OBSEG : 1. Vabilo k občnemu zboru »Gor. kmet. društva; 2. Ali kaže saditi pri nas takozvane neposredno ali brez cepljenja rodeče ameriške križanice (Nadaljevanje.); 3. Državne trtnice leta 1913 na Primorskem; i. Gospodarske drobtinice; 5. Poročila; 6. Zapisnik seje osrednjega odbora »Gor. kmet. društva« z dne 2. julija 1914; 7. Književnost; 8. Nagrade za konjerejo. VABILO OBČNEMU ZBORU, ki se bo vršil v četrtek 6. avg. 1914 ob 10. uri predpoldne. == v hotelu „Pri Zlatem Jelenu" v Gorici. ===== VSPORED; 1. Čitanje in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. Poročilo o društvenem delovanju v letu 1913; 3. Pretresovanje in odobritev diuštv. računskega zaključka in bilance za leto 1913 in proračun za leto 1914; 4. Dopolnilna volitev na podlagi § 20., odst. 1. izločenih eventuelno odstopivših odbornikov*); 5. Volitev dveh pregledovalcev računov ; 6. Odborovi predlogi; 7. Morebitni predlogi društvenikov po § 14. GORICA, dne 2. julija 1914. „Goriško kmetijsko društvo'4 v Gorici. Predsednik: Tajnik: A JAKONČIČ. V DOMINKO Opomba. Pristop k občnemu zboru imajo le oni društveniki, ki so plačali letnino za leto 1913. Kdor bi izkaznice slučajno ne imel s seboj, jo dobi v društvenem uradu. Kdor ni še plačal letnine, plača jo lahko pri vhodu v zborovalno sobo. V slučaju, da bi prvi občni zbor ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor z istim dnevnim redom ob vsakem številu članov. *) Poslovna doba je potekla naslednjim odbornikom: Jakončič Anton, Saunig Ivan, Dominko Viljem, Ličen Maks, Štrekelj Anton, Ambrož Gabrijel in Martelanc Franc. Ali kaže saditi pri nas takozvane neposredne, ali brez cepijenja rodeče ameriške križanlce? (Nadaljevanje.) Pridelovanje cepljenih ameriških trt po Pichterjevem navodilu se je zvalo pri nas kratkomalo: »R i c h t e r j e v n a č i n«. Ta način dobivanja cepljenih ameriških trt se je pri nas komaj šele dodobra spoznalo in sicer to samo šele na Ogrskem, in že se je raznesel glas, da Francozi, njihovi izumitelji, niso z njim nič posebno zadovoljni. Odstotki dobrih, za sajenje v vinograd sposobnih cepljenik, so bili namreč veliko premajhni, kajti dosegli so včasih komaj 30 odstotkov. Vrhu tega so zapazili ti ljudje, pri dozdevno dobro uspelih cepljenkah, še drugo napako, namreč to, da niso poganjki cepičev dobro dozoreli, vsled česar so seveda take cepljenke nerabljive; s tem se seveda število dobrih cepljenk še bolj zmanjša. Iznajdljivi Francozi v Montpelier so si znali pa hitro pomagati. Oni so se uverili, da je tičal vzrok nepovoljnemu vspe-hu v tem, ker niso bili dani cepljenim trtam oni pogoji v zadostni meri, ki pospešujejo zaraščanje cepiča s podlago in obenem odrvenenje poganjkov. V odpomoč temu so uvedli za cepljene kolči takozvano »stratificiranje«. Cepljene kolči so namreč, namesto da bi jih vsadili naravnost v trtniooi, vlagali na poseben način v zaboje t. j. med mah ali pa žagovino, katere zaboje so djali potem v nekake cvetličnjake (Treibhauser). S takim stratiiiciranjem so dosegli seveda, ker so imele cep ijenke primerno vlago, toploto in zadostno zraku na razpolago, razmeroma mnogo večji odstotek lepo sprijetih in dobro uko-reničenih cepljenk. Z vlaganjem cepljenih kolči v silnice so pa zdaljšali doto rasti in s tem pripomogli, da so poganjki do zime popolnoma dozoreli. Ta način dobivanja ameriških cepljenk se je po Franciji zelo naglo razširil, zatem na Ogerskem in končno tudi pri nas v Avstriji. Naši vinogradi so bili pred kakimi 23 leti in sicer po obširnih vinogradnih krajih že v večji meri uničeni po trtni uši, zato pa se je bilo bati, da uniči trtna uš vse še obstoječe vinograde. K sreči, da je posegla vlada z vso energijo vmes. Napravila je po vseh vinorodnih deželah matičnjake s trtami ri- parija, solonis, montikcla itd., obenem pa je napravila tudi silnice in trtnice za pridelovanje ameriških cepljenk. V teh trt-nicah se je pridelovalo v pretežni meri ameriške bilfe in le manjšo množino cepljenk. Pri nas, na Avstro-Ogerskem se cepijo ameriške trte tudi v zeleno. Francozi se cepljenja trt v zeleno niso hoteli poprijeti in ga še dandanes ne marajo. Način cepljenja v zeleno, kakršnega se še dandanes poslužujemo, je izumil Herman Gothe, nekdanji vodja deželne vinarske in sadjarske šole v Mariboru. Od tega, kar so pričeli izpodrejati francoski vinogradniki cepljene ameriške trte s straficiranjem, je sedaj kakih 30 let, približno 23 let pa je od tega, kar se je pričelo s tem pri nas v Avstriji. Gotovo bo vsakega vinogradnika zanimalo, če povem, kako so se s pomočjo- stratificiranja izrejene ameriške cepljenke pri nas obnesle in kako na Francoskem. Neverjetno ali resnično je. da so se povrnili na Francoskem zopet k te m u, da skušajo zadobiti neposredno ali brez cepljenja r o d e č e a m e r i š k e k r iž a n i c e i n sicer takšne, katere bi vsestranski z a d o s t i 1 e. Da je temu res tako, dadostuje menda, če povem, da se nahajajo na Francoskem že večletni nasadi neposredno redečih ameriških trr. Tamošnja vlada prireja celo vsako leto razstave v svrho, da pokaže, kakšna vina se pridelujejo iz grozdja teh trt. Takšna razstava je bila n. pr. letos 29., 30. in 31. zanuarja v Tolusu (Toulouz) in rezultat je bil naravnost nepričakovan. Jstina je tudi, da se delajo tudi na Ogerskem vnovič poskušnje s trtami in da so uspehi jako ugodni. Res je sicer, da je tendenca za pridobitev vsem zahtevam zadostujočih križanic na Ogerskem še privatna stvar in se vlada v to prav nič ne meša. Da je Ogerske tozadevno prizadevanje v prvi vrsti le špekulacija, to si lar.ko vsakdo misli, ali vzlic temu se tudi že uradno potrjuje, da so nove križaniee tod nekdanjih je samo še otelo uvaževanja vreden) res vsega priporočila vredne. Kakšne vrste križamc se dandanes priporočajo, povedati hočem kasneje, sedaj naj r o vem le to, kaj je privedlo Francoze in Ogre do tega, da so začeli s^n i znova po primernih kri- žanieah. Ni dvoma, da so jih privedle de tega nepovoljne skušnje, ki so jih imeli s cepljenimi ameriškimi trtami, osobito pa s takimi, ki so se zadobiie s pomočjo straficiranja. Prvi in glavni vzrok je gotovo ta, da provzroea ravno cepljenje delo, katero sc pred pojavom trme uši še ni nikoli izvrralo izstrogo gospodarskih o z i r c v. Dandanes p:i se to delo izvršuje in sicer pri trti, rastlini, katera se da na lehek način razmnožiti s kolčmi. Cepljenje trt je takorekoč nekaka z a g o z d a, katero se je v vinogradništvo usiliio in mnogo stane, tako da najdražjo kmetijsko kulturo še bitstveno podraži, oziroma umanj-šuje dobiček. Kdo naj bi si toraj ne želel,'iznebiti se te ra-gozde? (Sledi še.) Državne trtnice leta 1913 na Primorskem. Pri državnih trtnih nasadih, katerih namen je v prvi vrsti pri -delovanje ameriških podlag, se nahajajo tudi majhne trtnice. V teh se vzgajajo cepljenke takih sort, ki zaslužijo, da se jih v deželi bolj razširi. Leta 1913. se je cepilo v teh trtnicah prvikrat ameriške trte, razven siljenjai, tudi brez umetne toplote s sad-reno ali gipsovo vbvezo na način, kakor ie bil opisan v Primorskem gospodarju početkom leta 1913. S kakim uspehom se je cepilo s sadro, je razvidno ob enem tudi iz naslednjega izkaza. Ta način cepljenja ni ravno slab, ker je enostaven. Zanesljivejše je vendar siljenje cepljenk. ki je tudi med vinogradniki že precej znano. V pojasnilo naj služi, da je na Mandrie sec. pri Tržiču že dolgo vrsto let trtnica na enem in istem mestu, zbog česar tam osobito Riparja Portalis ne izkazuje najboljih uspehov; zemlja je za ti- podlaga že jako utrujena. Razumen trtničar bo torej vsaj vsako 3. leto trtnioo premestil v sveži svet. Izkaz glede uspeha pri cepljenju ameriških trt v državnih trtnih nasadih na Primorskem leta 1913. •> £ >01 jč JU Sorta Ameriška podlaga OPOMBA c/i jI O P, C« •--s cS p, 2 J Rupestris montikola 0 CM d 5 X 0) CC «1 * u; "o; H * m i JS o - =3 I "S SJ CC m -M OO > CD cn CN » * CO CO co rs >E/J Sorta C S O. o. a. OPOMBA i o; Eh •S) os 03 03 a ce S m aj OH D rt 'x a. CQ • » - * o, —< « > o S i Pridelaio se je cepljenk . vrste od sto B. V državnem trtnem nasadu v Kanfanaru I Na suho cepljeni in potem v navadni sobi siljeni ključi 19 Malvazija 55 20 Traminec 40 55 21 Surgundec modri 64 67 68 69 54 22 Teroldigo . 64 23 Refošk 69 64 66 52 18 IINa suho ceplleni ključi, namesto ubveze sadra (Bunert. n.) 24 Malvazija 64 45 25 Traminec 41 45 50 45 48 26 Rulandec 67 48 27 Cabernet Sauvignon 28 55 28 franc 37 29 Portugalka modra 42 30 Frankinja modra 47 III Na suho cepljeni in potem v pesku siljeni ključi 3J Frankinja modra 11 21 ; ■ 1 • ______j MM Gospodarske drobtinice. Če so palme, oleandri, aukube, mirte itd. napadene po šči-tasti uši, oprati jih treba z mlačno vodo, kateri se je dodalo na vsak liter po 2 gr žveplenega kalijuma in 75 gr mazavega mila. Ako so oleandri, lavorike itd. hudo napadene po ti uši, je najbolje, če se na kratko obrežejo, ker je pranje listja preveč zamudno. Deblo in veje na kratko obrezanih rastlin se dado lažej oprati in osnažiti. Ako uši po prvem pranju niso popolnoma izginile, naj se par dni za tem znova operejo. Ako se te rastline dobro oskrbujejo, pravilno gnoje in zalivajo, ter ne devajo na pregorak prostor, prepreči se pojavljanje ščita-stih uši. Kako dolgo rode posamezna sadna drevesa. Po sporočilu v »Oesterreieh. Gutsbesitzerzeitung« se računi lahko, da rodi oreh 75, češnje 60 in češplje in slive kakih 40 let. Poditi začne peškato sadno drevje približno z 8, koščičasto s 5 in oreh s 15 letom. Najbolj rodi peškato sadno drevje med 40 in 50, češnja med 30 in 40 češplja in sliva med 20 in 24 in oreh med 40 in 50 letom (računaje po sajenju). Računa se, da da posamezno drevo, in sicer jablan kvečem 350 do 400 kg, hruška 600 do 700 kg, češnja 200 do 250 kg, češplja 180 do 200 kg in oreh 300 litrov sadu. Žito, moka in kruh. V enem poročilu, izmed onih, ki jih podal znamenit mlinarski strokovnjak Vincenc Till agrarni centrali glede razmerja cen med žitom, moko> in kruhom, se nahajajo neke zelo važne ugotovitve, katere nam dado lahko pojasnilo, kakšen vpliv ima žitna colnina na ceno kruha. Žito kakor pšenica tako tudi rž vsebujeta nad 80% čiste moke in približno 15% lupine. V večjih in velikih modernih mlinih se pa dobi iz navedenega žita približno samo 45% čste moke in 25% bolj nečiste, temne moke, približno 30% znašajo otrobi. V malih hišnih in v mlinih, kjer meljejo za primerno odškodnino je nemogoče dobiti kaj čiste moke, vsled česar dobi kmet sploh kvečem 65% pomanjkljive moke in nad 30% otrobov. Ko bi bili mlinarji v stanu dobiti vso v žitu se nahajajočo moko kot čisto, potem bi zadostovalo, ko bi se prodajala moka samo za 20% dražje, nego stane pšenica. Ako stane 100 kg pšenice 24 kron, potem bi morala stati enaka množina dobre moke približno 30 kron. V resnici pa stane moka 38 do 40 kron. Med ceno žita in mlet-veno ceno ni toraj pravega razmerja. Nato pride še pek. Tu nastane naslednje razmerje: Iz 100 kg pšenične moke napravi on 128 kg kruha v obliki malega peciva (žemljic, kifljev). To pecivo tehta približno od 30 do 32 gr in se prodaja kos po 4 vinarje. Iz 100 kg moke napravi pek 4000 takih in dobi zanje 160 kron. Ako odbijemo od tega skupička vrednost moke s 36 kronami, ostane za troške pečenja še 124 kron. Cena moke je udeležena toraj pri ceni kruha z 22% in pekova režija z 78 odstotki. Na kak način se doseže, da se vrtne poti ne zarastejo. - - Da ne bosta rastla plevel in trava pci poteh, zmeša naj se 20 1 vode s 5 kg živega apna in prilije potem še V kg žveplene kis-lice. Vse to naj se potem skuha in s tem polijejo poti. To sredstvo učinkuje več let zaporedoma. Kako se napravi mazavo milo. — Marsikdaj se potrebuje mazavo milo za pokončevanje mrčesa, ali dobi se ga redko kje. V tem slučaju si pomagamo lahko. Za napravo mazavega mila je treba loja,jedkega natrona in vode in sicer v teh le razmerju: 1 kg loja, 200 gr jedkega natrona in 2 1 vode. Jedki natron se raztopi na vodi,ta raztopina se zlije med tem v na ognju raztopljeni loj. Raztopino se mora polagoma dolivati in treba je med tem ves čas pridno mešati. Meša naj se 1U do 1/2 ure. Tvar, ki pri tem nastane je mazavo milo. Kako je kazalo kadno drevje in trte oziroma vinogradi v avstrijskih kronovinah in deželah koncem junija t. 1. — Sad no drevje. Vreme zanj vobče ni bilo ugodno. Mnogo peška-tega sadja je odpadlo z drevja, kar se pripisuje večinoma mrazu, ki je vladal v maju mesecu. Na Štajerskem je pričakovati samo v zapadnem delu srednještajerske dobro jabolčno letino: tudi na Tirolskem in Češkem se je stanje peškatega sadja poslabšalo. Črešenj je precej, ali pogosto deževje je zrelim češnjam precej škodovalo. Marask ali grenkih višenj se je pridelalo v i »almaciji prav mnogo. Poročila. Pri koščieastem sadju je v primeri s stanjem prejšnjega meseca le mala razlika. Ugodno je vplivalo na razvoj sadnih škodljivcev v tem mesecu vlažno vreme. Vinograd i. Trte so v razcvetanju letos sploh zaostale, sicer pa se povečini že odcvele. V južnih vinorodnih pokraii nah so odcvetele trte početkom in proti koncu meseca junija in sicer večinoma o precej neougodnem vremenu. Počasno cvetenje je provzročile, da se je mnogo zaroda razvilčilo in osulo. (irozdui molj se je vsled ugodnih vremenskih razmer lahko nemoteno razvijal, zato je pa napravil v nekaterih krajih precejšnjo škodo. O neugodnem odcvetenju trt se čujejo pritožbe in sicer iz italijanskega dela Tirolske, nadalje pa tudi iz nemškega dela Tirolske in Goriškega. Vkljub vsemu prejnavedenemu se je nadejati prav dobre trgatve. Na Nižjeavstrijskem in Moravskem je odcvetelo grozdje proti koncu meseca junija pri zelo ugodnem vremenu. Posebno na Moravskem se je upanje na dobro trgatev nekoliko zbolj-šalo. Zapisnik seje osrednjega odbora »Gor. kmet. društva« v Gorici, vršeče se dne 2. julija 1914 ob 10. uri p r e d p o 1 d n e v društvenih prostorih. Spored: 1. Čitanje in odobritev zapisnika zadnje seje: 2. Tekoči spisi; 3. Predlogi društvenih odsekov; 4. Izločitev članov osrednjega odbora v zmislu § 20., odstavek društvenih pravil; 5. Določitev kraja, dneva in časa za občni zbor društva; 6. Sprejem priglašenih za pristop k društvu; 7. Morebitni predlogi. Navzoči: Društveni predsednik A. Jakončič in tajnik Viljem Dominko; odborniki: Baudaž Josip, Brajnik Alojzij, Fi- gel Rdolf. Kovač Ignacij, Leban Peter, Možina Anton, Obljubek Franc. Sannig Ivan in Štrekelj Anton. Društveni predsednik konštatira sklepčnost in pozdravi navzoče. Nato predstavi g. Josipa Zniderčič, c. k. komisarja pri goriškem glavarstvu in c. kr. pot. učitelja na kmetijstvo Ernesta Klavžarja, oba kot vladina zastopnika in Franca Dominko c. k. sod. svetnika in dež. poslanca, kot zastopnika goriškega deželnega odbora. Društveni predsednik oriše v vznesenih besedah velikanski udarec, ki ga je prizadjala zločinska roka našemu Presvit-lemu vladarju Fran Josipu 1. s tem, da je umorila našega prestolonaslednika, nadvojvodo Franc Ferdinanda in Njegovo plemenito soprogo itd. ter predlaga navzočim naj odobrijo ukrep društvenega predsedstva, namreč oni, da je zaprosilo predsedstvo c. k. namestništvo brzojavnih potom, naj predloži pred Najvišji prestol povodom pretresljivega zločinskega atentata najudanejši in najglobokejši izraz sožalja in neomejene udano-sti ter naj se v znak odobritve tega koraka dvignejo raz sedežev. Vsi navzoči na to vstanejo. Predsednik sprejme soglasno dobritev na znanje in veli, naj se to zabeleži v sejnem zapisniku. Za tem sporcei, da je opraviči! svojo odsotnost g. Alojzij dr. Franko ter preide na dnevni red. K točki ]. Društveni predsednik povabi tajnika, naj prečita zapisnik zadnje odborove seje. Odbornik Anton Štrekelj pripomni, da je bil ta zapisnik že priobčen v celoti v društvenem glasilu »Prim. Gosp.« in predlaga, naj bi se radi tega či-tanje sploh opustilo že radi rešitve drugih nujnih vprašanj. Ta predlog se soglasno sprejme. Predsednik proglasi nato zapisnik overovljenim. K točki 2. Tajnik sporoča o naslednjih tekočih spisih in sicer: a) Da se je obrnilo. »Gospodarsko društvo v Krepljah na Krasu« do našega društva s prošnjo, naj bi mu priskrbovalo naše društvo kmetijske potrebščine za njegovo zalogo v Du-tovljah m sicer po primerni ceni, proti gotovemu jamstvu za plačilo od njihove strani. Tajnik pripomni, da je o tem sklepal že finančni odsek in odsek garantov ter predlagal, naj se temu ugodi, ako bo zadostna garancija in sicer povabi naj se to dru-di uštvo, da pristopi k našemu po § 29., odstavek 4. društvenih pravil. Ta predlog finanč. in garancijskega odseka je bil sprejet soglasno. b) Da je c. k. namestništvo poslalo društvu dopis z dne 27. maja t. 1. pod oprav. štev. 11—737—14, glasom katerega sporoča, da namerava nastaviti po naših krajih živinorejske nadzornike in konzulente, mlekarske konzulente, nadzoroval-ne asistente itd. in sicer na podlagi začasnih pogodb. Z ozi-rom na to, da se preneha izplačevati z letom 1918 podpora za povzdigo živinoreje, naj društvo nasvetuje, na kak način naj bi se troški za to osobje krili potem, ne da bi se moralo dosedanji normalni budžetni podporni fond zvišati. Sklene se soglasno, naj se nasvetuje vladi, naj ne jemlje plač za tu omenjene nastavljence, iz fonda za povzdigo živinoreje, marveč naj ustanovi za to poseben fond, ker je že tako in tako dosedanji fond za povzdigo živinoreje majhen. c) Da je sporočilo c. kr. okrajno glavarstvo v Tolminu z dopisom od 7. novembra 1913 pod oprav, štev 2320/1-1913, da je c, k. poljedelsko ministerstvo glasom odloka z dne 22. julija 1913. štev. 22830/2-13, načeloma sporazumljeno, da se ustanovi v Lubinju na Tolminskem vzorna sirarna za praktični pouk v sirarstvu, eventuelno tudi za preskušanje mleka. V to svrho je pripravljeno podpirati ustanovitev takega podjetja z denarnimi sredstvi in sicer s tem da stavi pod gotovimi pogoji na razpolago Goriškemu kmetijskemu društvu znesek 2800 K za nabavo prve oprave za opremo nove sirarnice in da bo prispevalo obenem tudi s 70 odstotki k letni plači zadružnega sirarja. Na podrobnejše pojasnilo in pripombo tajnika, da je o tern sklepal že finančni in garancijski odsek, ter sta sklenila, na daj ustaniovi vzorno- sirarno v Lubinju visoka vlada sama, češ, društvo se nima ukvarjati s tern. in naj prevzame za vzorne si-rarnico šele potem moralično odgovornost, sklepe se soglasne naj se vztraja pri sklepu finančnega in garancijskega odseka. d) Da je zahtevala okrajna bolniška blagajna dne 5. junija t. 1. od društva vplačilo 445 K 35 v, kateri znesek je bilo pri-morano društvo plačati ji in ga je tudi plačalo dne 8. junija t. 1. kot prispevek za zavarovanje svojih uradnih nameščancev. Tajnik pripomni, da je sklenilo predsedstvo v svooi seji dne 38. junija t. 1., obrniti se v imenu društva dlo okrajnega glavarja goriškega in prositi naj bi dovolil, da bi se društvo oprostilo vplačevanja prispevkov v bolniško blagajno za svcie nameščence, z druge strani naj bi se v imenu društva zagotovilo pristojno oblast da bo dajalo svojim nameščencem mesečno plačo še skozi šest mesecev v slučaju, da bi kak teh obolel. Ta predlog je bil sprejet soglasno-. e) Da je sporočilo c. k. namestništvo z dopisom od 3. junija t. 1. pod štev. 11-821-14, da priredi koroški deželni kulturni svet v mesecu septembru t. 1. na šolskem posestvu v Litzl-hofu 14 dnevni tečaj v svrho izučbe absolventov kmetijskih šol za voditelje črednih knjig in molznih preiskusov. Tajnik pripomni, da predsedstvo ni ničesar ukrenilo, da bi naši mladeniči obiskovali ta tečaj in sicer zato ne, ker je učni jezik nemški, katerega pa našinci ne razumejo. Ta sklep predsedstva se soglasno odobri. f) Da se je obrnilo predsedstvo do c. k. okrajnih glavarstev v Gorici,, Tolminu in Gradiški glede rezultatov, ki so se nabrali v svrho obsajenja rečnih, obrežji nai Goriško-Gradi-ščanskem s topoli in vrbami, ter da je nato c. k. okr. glavarstvo v Tolminu sporočilo o izidu pogajanj z ondotnimi občinami dne 9. junija t. 1. pod oprav. štev. 297-14. Prečita se to poročilo in sprejme na znanje. g) Da je doposlalo c. kr. namestništvo z dne 2. junija t. 1. ped oprav. štev. 11-584-14 podrobno pojasnilo k spopolnitvi vinskega zakona ki je stopil v veljavo z dne 12. aprila 1907 in povabilo društvo, naj opozori interesente na primeren način v tej prehodni odredbi. Se sprejme na znanje. Tajnik sporoča o rešitvi predlogov, stavljenih v seji osrednjega odbora, vršeči se 12. junija 1913. Predlog odbornika Ambrož Gabrijela se je rešil s tem, da se je priobčilo predlagani tičoč se društvenih razmer v društvenem glasilu »Prim. Gospodarju« v 11. številki, izšli 15. junija lanskega leta pod oddelkom »Društvena listnica«. Predlog odbnika Al. Brajnika se ni nadalje uvaževal, ker se je namreč dcznalo, da spada dovoljevanje podpor zoper bedo v področje državnih oziroma deželnih zborov, razdelitev podpor pa v področje političnih oblasti, vsled česar bi na-daljni koraki prav nič ne izdali. Da se je odposlala prošnja »Mlekarske zadruge pri Pera-tih« (Livek) za podporo v svrho nakupa posnemalnika c. k. namestništvu s primernim priporočilom, kakor je naložil predsedstvu svoječasno osrednji odbor. Da se je obrnilo društvo v zmislu sklepa osrednjega odbora do goriškega deželnega odbora s predlogom, naj bi^ se vršil vinarski kongres v Gorici v mesecu septembru 1914. Temu predlogu je državno avstrijsko vinarsko društvo tudi ugodilo in sicer tako, da se bo vršil kongres in pokušnja vin od 5.—13. septembra 1914. Nato je društvo potom v društvenem glasilu »Primorskem Gospodar« spodbujalo naše vinogradnike, naj bi se udeležili razstave grozdja in pokušnje vin čim miogloče obilem številu. Kar se tiče obnovitev carinske pogodbe med Avstrijo, Ogersko, Nemčijo, Italijo, Belgijo, Rumunsko in Srbijo', se je ta zadeva po nalogu osrednjega odbora rešila v raznih odsekih in predložila potem dogovorno s »Tržaško kmetijsko družbo« c. k. namestništvu. K t o č k i 3. Tajnik prečita predloge posameznih odsekov, ki se glase tako-le: 1. Živinorejski odsek je predlagal: a) Da naj se podeli štipendij po 250 kron prosilcema Josipu Benčina iz Povira na Krasu in Antonu Braz iz Srpenice v svr-ho obiskovanje mlekarskega tečaja, vršečega se v letu 1914 na Mlekarski šoli na Vrhniki. b) Naj zaprosi društvo pri visoki vladi za primerno podporo in naj pošlje dva absolventa vrhniške mlekarske šole doma iz Goriškega v večmesečno prakso na Predarelsko', da se v sirarstvu oziroma maslarstvu udi praktične izvežbata. c) Naj se podporo, ki jo namerava dati c. k. poljedelsko društvo za ustanovitev vzorne sirarne v Lubinju sprejme kakor tudi naj se prevzame moralično odgovornost za mlekarno, a obenem naj se podeli tamošnji mlekarski zadrugi podpora 1000 K, katere je prejelo društvo od vlade že pred leti. S to slednjo podporo naj se omisli za sirarno te zadruge na planini potrebno sirarsko orodje. d) Naj se zaprosi c. k. poljedelsko' ministerstvo za podporo, s katero naj se ustanovi pri mlekarski zadrugi v Volčah ma-slarska teoretično praktična šola. e) Naj se obrne društvo do visoke vlade m goriškega deželnega odbora s prošnjo, da naj se postavi nekdanja ovce- in kozoreja na Tolminskem v prejšnji stan. Podpira in pospeš-šuje naj se reja teh živali posebno v takih krajih, kjer ni za gozde nikake nevarnosti. f) Naj se obrne društvo do merodajnih oblasti in zaprosi, da naj se poskrbi za poučevanje naših živinorejcev, osobito pa onih na Tolminskem, v pravilni izreji telet, v pravilnem krmljenju živine in v vodenji mlečnih registrov. Priskrbe naj se pa mlekarnam brezplačno aparati za preiskovanje mleka. g) Naj se stori primerne korake, da bi se preustrojila goriška deželna kmetijska šola v smislu navadenem pod točko i. h) Naj se zaprosi na pristojnem mestu za to, da se bodo kupovali le takšni plemenski biki za naše kraje, ki se izkažejo s pedigrejem. Vsi ti predlogi so bili soglasno sprejeti. (Zvršetek sledi.) Kjiževnost Gospodarska smotra. — Izšla je 5. in 6. številka tega kmetijskega časopisa z naslednjo vsebino: Raspraveičlanci, Ls r. Vinko Mandekič: Način gojitbe žitarica na gospo-darskom pokusnom polju v Križevcima. — Milan N o v a k o vič: Ima li kontrola mnznosti i svojih mana? Bilješke iz prakse. Ur.: Pokusi ribjim brašnom i očiščenim kredorn kao prihramom za svinje. — M. M.: Napredak Harzske koze. -- Lis tak. — Ur.: Kr. više gospodarsko učilište v Križevcu prema položaju gospodarske akademije u Tetsehen Liebwertu. — Dr. V. M a n d e k i č: Gospodarska izložba u Pragu. - - Dr. L j. Prohaska: t Grof Lehndorf. — D r. L j. P r o h a s k a: Voj -ničke konjske utrke u Zagrebu. — Književnost. Dr. L j. Prohaska: Vodenje matičnih knjiga u zemaljskom stočar-stvu. — Dr. L j. Prohaska: Freiburško crno-šareno visin-sko govedo i dosadašnja njegova uporaba u stadcma ceno-ša-renih nižinskih goveda. — D r. L j. Prohaska: Potreba bje-lančevine i skupoča mesa. — Dr. L j. Prolhaska: Nova reakcija kože u trudnosti. - Iz stručnih časopisa — Oglasi. V pokneženi grofiji Goriški in Gradiščanski in mejni grofiji Istrski se bodo delile za leto 1914. državne nagrade v kronali in srebrnih medaljah, kakor tudi v priznalnih diplomah: a) za kobile matere s sesajočimi ali odstavljenimi žrebeti, b) za mlade, oplemenjene kobile in c) za žrebice na teh-le kon-kurznih postajah: 9. septembra t. 1. ob 9. predpoldne v Gradi-ški, za konje kobilarnega plemena, 10. septembra t. 1. ob 9. predpoldne v Tolminu, za konje hladnokrvnega plemena, 12. septembra t. 1. ob 9. predpoldne v Pazinu, za konje kobilarnega plemena M.septembra t. 1. ob 9. predpoldne v Vodnjanu, za konje kobilarnega plemena. Za delenje nagrad veljajo nastopna določila- katera je ukrenilo c. kr. ministerstvo za poljedelstvo po v tem pogledu obstoječih navodilih in po razmerah te dežele: Kot nagrade se delijo: bankovci, srebrne medalje in pri-znalne diplome. — Te slednje se podele praviloma samo onemu konjskemu lastniku, ki se je odrekel državni nagradi, priznani za njegovega konja. - 2. Državne nagrade deli na vsaki kon-kurzni postaji posebna v to svrho sestavljena komisija obstoječa iz članov glasovalcev in sicer iz dveh odposlancev ko- Nagrade za konjerejo. njerejskega odbora za Primorsko in iz zastopnika c. kr. državne žrebčarne v Gradcu. — 3. Konj. ki je dobil na eni nagradni postaji državno nagrado, je v istem letu izključen od nadalj-nega tekmovanja za državno nagrado na drugi postaji. — 4. Ob nagrajevanju na konkurenčni postaji se v eni in isti kategoriji za nagrado sposobnih konj ne srne podeliti državna nagrada v denarjih več nego za enega konja enega in istega lastnika. Ako pa predstavi več nego dva konja v eni in isti kategoriji. smatrati je to za skupno predstavo ali častno nagrado. — 5. Pleme vsakega za državno nagrado tekmujočega konja in sicer državnega ali licenciranega privatnega žrebca ali žrebca konjskega lastnika, mora biti dckzano in sicer v prvih dveh slučajih s predložitvijo zakonitega spričevala. — 6. Na postaji Tolmin so sposobne za tekmovanje samo kobile matere z žrebeti, oplemenjene kobile in žrebice hladnokrvnega, na drugih postajah samo one kobilarnega plemena. — 7. Ob enaki kakovosti tekmujočih konj imajo prednost oni, kateri so vpisani v uradne kobilarno knjigo. Konji v posesti kupcev, ki niso ob enem redniki ali izgojevalci, kakor tudi inostranski konji sploh, ne smejo tekmovati za državne nagrade. — 8. Sposobne za tekmovanje so: a) Kobile matere z žrebeti kobilarnega plemena v starosti od 5. leta dalje brez omejitve starosti, dokler so zdrave, močne in dobro rejene, imajo sposobnost dobre kobile za pleme in imajo svoja sesajoča ali odstavljena žrebeta iz rodu državnega ali licenciranega privatnega žrebca ali žrebca dotičnega lastnika kobile; hladnokrvnega plemena v starosti od 4. leta naprej z omenjenimi pogoji. V prejšnjih letih enkrat ali večkrat z državno nagrado obdarjena kobila mati ni izključena od 5. leta naprej cd nadaljnega tekmovanja za državno nagrado, b) Oplemenjene kobile kobilarnega plemena v starosti od 4 do 5 let, ako so bile dokazano oplemenjene v nagradnem letu; hladnokrvnega plemena v starosti 3 in 4 let, ako si bile dokazano oplemenjene v nagradnem letu; oplemenjenje teh kobil se je moralo dokazano vršiti po državnem ali licen-ciranem privatnem žrebcu ali pa žrebcu dotičnega lastnika kobile. Oplemenjenje kobile, ki so bile obdarjene kot 4 ietne oziroma 31etne kobile, morajo se v nastopnem letu kot 5 letne oziroma 41etne kobile zopet obdariti, c) Žrebice kobilarnega plemena 1, 2 in 3 letne; hladnokrvnega plemena 1 do 2 letne, ako jih je lastnik dobro vzredil ako je upati, da se nadalje razvijejo in dobro izgoje in da obetajo postati v prihodnje dobre kobile matere. Med več tekmujočimi in drugače v enaki meri nagrade vrednimi žrebicami je jemati v oibzir v prvi vrsti one, kojih lastniki morejo dokazati s pismenim potrdilom občinskega predstojnika in dveh prič ali kako drugače verjeten način, da so v posesti prostorov, koji so potrebni za racijonelno vzro- jo svojih žrebic glede njihovega gibanja in bivanja na prostem po zimi in po letu. Zrebice, ki so bile obdarjene, kot 1, oziroma 21etne, morejo se tudi v nastopnem letu zopet obdariti kot 2-letne oziroma 3 letne. 9. Vsak lastnik z državno nagrado obdarjenega konja se mora obvezati s podpisom reverza, da obdrži obdarjenega kobila eno leto po obdarjenju in da ga, ako bo dotlej še živel zopet dovede na deljenje državnih nagrad, ki se bo vršilo v prihodnjem letu v istem ali najbližjem kraju, kakor tudi da povrne brez ugovora prejeto nagrado ces. kr. državni žrebčarni v Gradcu, ako ne bi izpolni ene v tem reverzu storjenih obljub. Nagrajen konj se sme prodati samo v mejah dežele in samo z dovolilom c. kr. državne žrebčarne v Gradcu dogovorno s komisijo za konjerejo. Ob nagraditvi kobil mater s sesajo-čimi ali odstavljenimi žrebeti se obveza, da se obdarjeni konj ne sme prodati tekom enega leta, ne razteza na žre-be obdarjene kobile, ker se ne obdari žrebe, ampak samo kobila mati. — Ako bi bilo dovedenje obdarjenega konja radi prevelike oddaljenosti od kraja nagrajevanja ali iz drugih tehtnih razlogov združeno s posebnimi težkočami. dopošlje njega lastnik dotični komisiji za nagrajevanje spričevalo občinskega predstojnika o dejstvu, da je konj še v njegovi posesti. Razsoja, zadoščuje li po stanu stvari omenjeno spričevalo, prepu-ščana je komisiji za nagradjevanje. — 10. Razdeli se na konkurenčni postaji Gradiška za 11 živali K 630 in 13 kolajen, Tolmin za 14 živali K 650 in 17 kolajen, Pazin za 12 živali K 620 in 10 kolajen ter Vodnjan za 10 živali K 300 in 6 kolajen. - 11. Za dovedene konje je treba prinesti s seboj predpisane živinske potne liste. — 12. Zoper razsodbo komisije za nagradenje ni dopuščen priziv. — 13. Lastniki triletnih in starejih za pleme sposobnih žrebcev se vabijo, da jih prestavijo komisiji kot plemenske žrebce o priliki nagradjenja v svrho slučajnega zabele-ženja za eventualen poznejši nakup. — 14. Nadalje se bodo v smislu gorenjih določeb o deljenju nagrad na postajah Gradišče in Pazin delile nagrade tudi za rejo mezgov. — Glede mezgov so določene nagrade samo za sledeče kategorije: a) kobile matere z žrebeti iz rodu državnega žrebca; b) mlade ople-menjene kobile, katere niso starejše od 6 let; c) žrebeta, stara 1 ali 21eti, kiniso še bila porabljena za delo.