Inserati se sprejemajo in velja tristopna vrsta:
8 kr., če se tiBka lkrat,
i v	o
is u i, n » - >i
ii n ii n ^ Pri večkratnem tiskanji ao cena primerno zmanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija na Dimajski eesti št. 15 v Medija-tovi hiSi, II. nadstropji.
Političen list za slovenski narod,
Po Došti	prejeman veli« :
Z* ceio ieto	. . 10 gi. — kr.
i« ooiieta	. . 6 ,, — „
ta četrt ieta	. . 2 j, 50 „
V administraciji velia:
Za ceio ieto	8 gi. 40 kr
za poi icta	+ „ 20 ,,
za četrt ieta	2 „ 10 ,,
V Linbijani na aom nošilan veiia (50 kr. več na ieto.
Vredništvo je Florijanske ulice št. 44.
izhaja po trikra na teden in sicer v torek, četrtek in soooto.
Vabilo k naročevanju
»SLOVENCA".
Po pošti prejeman velja	pri trikratnem
izhajanji list za celo leto . .	10 gl. — kr.
„ polleta . . 5 „ — „ „ četrt leta . 2 „ 50 „
V administraciji sprejeman;
Za celo leto......8 gl. 40 kr.
». Pol leta......4 „ 20 „
„ četrt leta......2 „ 10 „
Posamezne številke . . . — „ 7 „
Za bogoslovce, dijake in učitelje: Za četrt leta .... 1 „ 50 „
V	Ljubljani na dom pošiljati velja 60 kr. več na leto.
V	zadnjem četrtletji ostane še vse pri starem, tedaj se na „Slovenca" naroča kakor pred.
List pošljemo vsem dosedanjim naročnikom. Kdor se ne misli naročiti, naj ga pošlje nazaj, ker ga sicer smatramo kot naročnika. Tudi prosimo tiste gospode , ki naročnine še niso poravnali, da bi to storili prej ko mogoče, da tudi mi poravnamo račun v tiskarni.
Naročnina se pošilja najceneje po poštnih nakaznicah (Postanvveisungen)
Kdor je kaj na dolgu, naj vendar v tem času poravna.
Vredništvo in opravništvo. Kranjski deželni zbor.
Naj rajši bi kar molčali o tem žalostnem zboru; srce nas boli, če se spominjamo tistih slovenskih poslancev, ki so toliko silili, da so prišli v ta zbor, zdaj pa klaverni in pobiti tam sede, uuajni svet pa se iz nas norčuje, kako lahko se damo v kozji ro^ ugnati. V petek je „Tagespost', ko je zvedela, da naši
poslanci gredo v zbor, pisala: „no glejte, samo krepke besede, resnega obraza je treba, pa ti Slovenci na kolena padajo." Vkljubu takemu zasmehovanju , ki se bo še pomnožilo in razširilo, ni dr. Vošnjak prej miroval, da je naše poslance spravil v ta zbor, čeravno je tudi ou podpisal lansko ,,izjavo", kjer 8e omenja ne-postavnost tega zbora, in da se hočejo narodni poslanci samo še tega zborovanja vdeležiti. Pa kar je, to je, popolnoma prezirati se deželni zbor ne da, ker obravnava o naših zadevah. Toraj pričnimo s kratkim poročilom prve seje.
V soboto po slovesni inaši zbrali so se poslanci v navadni zbornici. Iz ustavovercev bo bili razun bolnega Dollbofa vsi navzoči. Mimogrede omenjamo, da so ustavoverci, ker je Dollhef bolan, komaj sklepčni. Ker je „Na-rod" nedavno trdil, da ,,Nemci' tudi lahko brez nas zborujejo , mora se ta trditev toliko omejiti, da so brez Dollhcfa sklepčni le, ako so vselej vsi navzoči. Ker pa slučaj lahko kte-rega zadrži, jasno je, da njih sklepčnost na eni sami niti visi. Od naših poslancev so manjkali štirje: dr. Bleiweis, Klun, Pakiž in dr. Zarnik. Prvi trije menda niso hoteli dane besede prelomiti, dr. Zarnik pa biva na Laškem in je prosil za odpust, ki se mu je v prvi seji dovolil. Čudno se nam je zdelo, videti kranjski deželni zbor brez dr. Bleiweisa! Še bolj čudno pa je to, da so slovenski poslanci zapustili dr. Bleivveisa, da nečejo posnemati njegovega izgleda, ne poslušati njegove besede. Od kdaj je pa dr. Bleiweis tako ob ves upliv prišel? Ali je lepo, starega boritelja in skušenega voditelja tako osamljenega pustiti ? Ljudstvo maje z glavami in nič kaj se mu vse to ne dopada; ljudstvo hoče tudi vedeti, kaj
bodo slovenski poslanci za to dobili od vlade, da so se zopet uklonili, ter sebe in narod ponižali. Naj poslanci vendar govore, Bicer bo nezadovoljnost vedno bolj naraščala I — Preidimo zopet k poročilu.
Novi deželni glavar Thurn je pozdravil posla' ce v nemškem in slovenskem jeziku. Nagiašal je spravo in porazumljenje med narodi, ter se spominjal cesarjevih besedi: Naredite mir med mojimi narodi 1" Poživljal je poslance k skupnemu delu za blagor dežele. Njegov govor je naredil tudi med slovenskimi poslanci in med občinstvom dober in prijeten vtis. Sploh je simpatična že oseba novega glavarja. Med ustavoverci ni bilo mogoče boljšega najti. G. deželni predsednik je spregovoril nekaj besedi v imenu vlade. Ta je tudi kranjskemu deželnemu zboru doposlala vprašanja, kako on misli o sedajni dvojni upravi in kaj bi se dalo na njej zboljšati. Tudi ima zbor izvoliti štiri ude v reklamacijsko komisijo, ki bo reševala pritožbe zoper gruntno vcenitev. Volila sta se potem dr. Poklukar in Savinšek za reditelja, Dežman in Potočnik pa za veri-fikatorja. Slednjič so se volili štirje odseki.
Politični pregled.
V Ljubljani 26. septembra.
Avstrijske deiele.
V včerajšnji seji kranjskega deželnega zbora so narodni poslanci, njim na čelu Potočnik, izročili predlog o zidanji železnice iz Trsta v Loko. Upati hočemo, da se bo sprožilo tudi vprašanje o dolenjski železnici. ' V doleiijcavstrijskcm deželnem zboru je deželni glavar dr. Felder povdarjal
Flavija.
Prizori krščanskega življenja iz četrtega stoletja.
A. Hurel. Pred. Vilinski.
IX.
......Doluere cruento
Dente lacessiti ..... . .
(Dalje.)
,,Sovražim lišpavost te cerkve", je rekel okovidec teh stvari, Basilij, škof cesarejski Tako daleč se je razstegalo, da papež prestrašen je prosil vlado ukaza, po kterem bi bili duhovščani nezmožni dedovati .To je nagibalo Eusebija, ki ni nehal, naj se je govorilo kar drago, da nebi skoposti nekterih duhovščauov bičal in osramotil rekoč:
,,Kar obžalujem ni, da smo podvrženi takemu ukazu, ampak da smo ga zaslužili".
Obrekovalstvo, ktero 8i ga je za tarčo izbralo, hodilo je svojo pot naprej. Skrivnostni lonec ki ga je videl priti Jeremija od polnoči, mislil si je sam pri sebi, še zmerom vre in njega valovi mečejo na-me svojo grez. Pogani bo se prašali, kak namen bi mogli imeti po-
gosti obiski, če ne skoposti. Celo zavistni kristjani in neredni duhovščani mu niso zanašali s podobnim pikanjem in toženjem.
Eno obdolženje pa je bilo vender tako, da ga je pošteno ujezilo. Krive priče so ga obdolžile prešestva. Ta pot je mislil, da ne sme mirno trpeti prizadete mu sramote, obrnivši se na sodnijo. Eden dolžilcev je besedo nazaj uzemši odstopil; drugi je bil na tezavnico dejan. Tudi ta je preklical. Laž je šla za sedaj nemotena Bvojo pot in Eusebij se je zastonj branil.
Verjeli so mu, je rekel, ko je laž potr-javal, zakaj mu sedaj ne verjamejo, ko jo pre-klicava? Seveda, bolečina raje na dan prižene resnico, kakor pa smeh. Kaj mi pa Bplob očitajo. Da bivam v krogu devojk, to tirja poduk, ki mnoge poslušavce zanima, iz tega zanimanja pride zaupnost in to je vse. Torej se mi druzega oč tati ne more, kakor moj spol.
Neka groba zvijača bi ga bila pa kmali pripravila ob sodnijsko opravičenje. Na predvečer dneva, ko se je imel podati k cerkvemu shodu, mu je neka brezvestna roka uzela ob leko in na mesto nje podtaknila žensko. Tega
premira ne opazivši, ogrne se Eusebij zarano in tako obaljen stopi v zbor, kar je pri enih budilo krepak smeh, pri enih pa veliko ne-voljo. Vender njegova odkritosrčna beseda, s katero se je branil in raztresenost, ki mu je bila lastna, raztrgale sta nastavljeno mrežo-
Sovražniki njegovi sami sramovali bo Be tacih pobalinstev. Toliko bolj so bili razjarjeni zarad neke druge stvari.
Ako tudi bo spreobrnjenke Eusebijeve svoje namere ali obljube samstva mnogako prikrivale iu vsako dozdevanje samostanskega življenja od sebe odstranjevale, so ljudje vender kmali »pazili, da so nauzete pravega krist-janskega duha in da hočejo v duhu samstva živeti. Zoper to Be vzdignejo velikoglasne tožbe, da se povsod razlegajo. Močno srditi mladi možje kričali so, ds jim hočejo soproge in doto jemati. Kaj pa hočejo, tako so vpili, tisti od vshoda prišli tujci in njih pomagači, ki so tako zasedeni na to, da mlade dekleta k ostremu in otožnemu življenju zapeljujejo, pod katerim morajo omagati? Kako pokvarljiv upliv se polastuje celo teh, ki med svetom ostanejo! Kako bi si upale pokazati se, da
nemško stališče in rekel, da poskušnje vlade, napraviti mir med narodi, niso bile uspešne, Ustavoverni mož pa je pozabil dostavit, da so bili edino le njegovi pristaši krivi, da se po-razumljeaje dozdaj še ni doseglo.
V češkem deželnem zboru se je de želni glavar knez Auersperg spomnil tudi po gorelega češkega gledišča, ter obžaloval ne' srečo, češki listi imajo za svoj deželni zbor ravno tako malo simpatij, kakor mi za kranjskega, Tam kakor tukaj je večina slovanskega prebivalstva podvržena nemški manjšini. Tako se godi v dobi, ki jo imenujejo ustavoverci „česko dobo'' če je že ,slovanska" doba tako žalostna za nas, kakošna bo še le „nemška"?
Grof lScust je nedavno govoril z nekim časnikarjem, ter mu povedal, da se ustavoverci jako motijo, Če mislijo, da so oni vrgli Belkredija in Hohenvvarta. Kajti Hohenwarta so vrgli Ogri (in Bizmark?), Belkredi pa je odstopil zaradi drugih okolnosti, večinom zu-najno politiko zadevajočih. če si toraj ustavoverci domišljajo, da oni ministre delajo in odstavijajo, so v veliki zmoti.
Vitanje države.
Amerikanei so tako razkačeni, na morilca Guito a, ki je predsednika Garfielda vatreiil, da nečejo trpeti, da bi se po kaznilnicah pital, ampak ga hočejo kar umoriti. Nedavno je vojak na straži nanj streljal, zdaj pa pravijo, da se je naredila cela zarota zoper njegovo življenje.
„Pol. Gorr.1, hoče vedeti, da se pri shodu v Gdanskem ni pretresavalo socijalno vprašauje. Če to ne, potem je bilo gotovo turško ali vzhodno vprašanje na vrsti.
Na Laškem so politiki v velikem strahu, da ne bi se ponovila zveza nemško-avstrijsko-ruska, ker potem bi te tri velesile Italije pač ne potrebovale, in ta bi čisto osamljena ostala, ker se je tudi Francozom tako zamerila, da nekaj let ni misliti na prijatel-stvo med Italijo in Francijo. Mogoče je, da so vladarji vendar nekaj zamerili Lahom ono sramotno obnašanje nad ostanki Pija devetega, ki se niti med kanibali in najgršimi divjaki ne zgodi, da bi namreč še pogreb ne bil oskrumbe varen. Kamor se zdaj laški kralj obrne in za prijateljstvo prosi, povsodi da hladno sprejmejo in le z ramami migajo.
Iz $ci'I>tjc se poroča, da tudi sedanjo ministerstvo ne bo več dolgo na krmilu. S
preveliko poslužnostjo nasproti Avstriji in drugim državam si je ta vlada spodkopala zaupanje pri ljudstvu, ker jej očitajo, da s ponižanjem Srbije vendar ni pridobila prijalejj-stva Avstrije ampak le zaničevanje.
Izvirni dopisi.
Iz Idrije, 25. sept. V nedeljo dne 2. oktobra bode tukaj v farni cerkvi ob 9. uri dopoldan daroval zlato mašo vis. čast. gospod Ignacij Eržen, župnik v pokoji, kateri je bil rojen v Idriji 7. julija 1806. Novo mašo daroval je tukaj 20. sept. 1831. Služboval je gospod svoje dni v Tržaški škofiji v Istriji in sicer v Karkavceh in Laniščeh, skupaj 3 leta kot duhovni pomočnik in v Golacu kot župnik pa celih 33 let. Iz najizvrstnejšimi pohvalnimi pismi, zarad njegovega neutrudljivega delovanja za blagor duš in izobraženost in omiko ta-mošuega zapuščenega ljudstva od duhovske in deželske gosposke odlikovan se je potem leta 1868. preselil v Ljubljano, kjer je bil v Kri-žankih za duhovnika do meseca maja 1.1. Upamo, da blagi gospod ostane do konca svojih dni med svojimi rojaki v Idriji.
Bog živi toraj še mnogo let našega vrlega zlatomašnikal
Iz Vrsta, 24. sept. Pravijo, da ima vsak narod tako osodo in tako vlado, kakoršno zasluži. Da se primorskim Slovanom tako slabo godi, so menda tudi sami krivi. Žalostno je obnašanje naših občin, ki našega političnega nasprotnika barona Depretisa odlikujejo in se mu prilizujejo, da se mora njemu samemu že gnjusiti, ker ou le predobro ve, da Slovencev nikdar ni ljubil. Ne pomaga nič, če prav De-pretis misli, da je pravi Avstrijan , pa on je le laške krvi in ne more zatajiti svojega rodu. Zato se mu irredentovci čisto nedolžni ljudje vidijo, ali pa sploh ne verjame, da bi bili na Primorskem res kaki irredentovci. Naklonjenost namestnikovo pa porabijo Lahi v to, da Slovane zatirajo, kolikor morejo, posebno v tužni Istri. Zvesti slovanski živelj se zatira, lahonstvo se podpira , in vse to se godi pod TaaiJejevo vlado I Eoacega nesmisla menda ni v nobeni državi. Toda ta stvar je vam tako že do sitega znana. Danes hočem besedo spregovoriti za narodne šole. Ljudsko štenje je pokazalo, da je v Trstu brez okolice 20.000 Slovencev, v resnici pa jih je še mnogo več, ker so se mnogi posli in drugi odvisni in raz-
narodeni ljudje zapisali za Lahe ali pa za Nemce. Ti Slovenci v mestu nimajo nobene narodne ljudske šolel Ali je potem čudo, da se Slovenci v Trstu tako hitro polaičijo? So otroci kranjskih staršev tukaj, ki ne znajo več besedice slovenske, dostikrat se še s starši ne morejo pogovoriti, če se ti niso še privadili laške govorice Tako se v šolah polaščuje. Slovenci tudi premalo drže na svojo narodnost, ter se kar silijo med Lahe, če le nekaj besedic laških znajo.
Pa ne samo ljudska, ampak cela srednja šola v slovenskem jeziku bi v Trstu lahko cvetela. V mestu je 20.000 Slovencev, v okolici zopet 20.000, vsih toraj 40.000, in za te se že splača ustanoviti srednjo šolo. Naj bi se iz začetka ustanovila vsaj spodnja gimnazija. Če pa tega ne, naj bi se ustanovila taka kupčijska šola, v kterej bi se učenci učili deloma v slovenskim, deloma v laškem jeziku; nemščina pa naj bi bila za vse obligatni predmet. Pa kaj, saj se ničesa ni nadejati! Pisal je nekdo, da vladni mlini počasi meljejo, meni se pa zdi, da Be je tisto kolo, ki bi imelo za Slovence mleti, čisto ustavilo. Eaaka, kakor v Trstu, je na Goriškem in v Istri. Kdaj so Goričani že prosili, naj bi se na tamošnji gimnaziji na-pravile slovenske in laške paralelke I Na Dunaji pa so sklenili, da Be mora le nemščina v učencem v glavo vbijati, tako Lahom kakor Slovencem, in pri tem je tudi ostalo. V Istri bi tudi Hrvatom lahko dovolili eno hrvaško gimnazijo, pa tudi tam mora vse nemško biti! Tako je bilo, tako je in tako bo menda ostalo. Zato Bmo pa zmirom žalostni, ker si pomagati ne moremo, in nikogar nemarno, da bi se za nas tako krepko potegnil, da bi reB kaj izdalo.
I se Dunaja, 22. sept. Pred včeranjem t. j. 19. dne sept. je zborovala izredna glavna skupšč.na avstrijske planinske rudarske družbe pod predsedništvom grofa Wodzickega. Sošla se je v zasedenih sobanah deželske banke 31 delničarjev, ki so vsega vkup 23.500 delnic z 940 glasovi zastopali. Iz poročila upravništve-nega sveta pozvemo, koliko in ktere fusijske, združivne-in kupne pogodbe so bile od tega časa od kar je bila ta nova družba vstanov-Ijena, sklenjene in da je bila za fusijo ali združenje 9,400.000 gld., za nakup Neuberg-Mariazelske železarije 3,200.000, za nakup Egidi- Kindbergske 2,000.000 gld- za Wiener-bergske glavne fužine 10,125 000 gl., skupaj
so žive, vele, okrasotene, ko bi bile vpričo Flavije, Marcele, Blesile, ki nosijo temnikasto ia prosto obleko, ki so razborne v vedenju iu skromne v držanju? Ne, kajti bati se imele, da jih ljudje obrečejo kot prešerne in nesramne. Temno pokrivalo se razširja, gre od hiše do hiše, čez odlično mlado plemstvo. Kmalo bo ves Rim podoben samostanu, ali pa kteri onih tebajid, ki obljudujejo puščave Egipta, ki so ondi prav domače, toda nikakor ne primerne, da bivajo v mestih ali pod strehami palač".
Takim pritoževanjem je Eusebij, glavni toženec, odgovoril porogljivo:
„Kaj! svetli odraselki stare in rimske krvi, vi se bojite, da ne bi ta kri v vaših žilah usahnila? Ali se bojite, da nebi mogli nikomur zapustiti vašega junaštva in vaših kreposti? Vas stresa misel, da pojde svet pod zlo, če ne bo v vaših poganskih mestih dosti glasov, da bi kričali: kristjane levom? Ali je vaš strah v tem, da nebi obstal prst zgodovine pri nepopisani strani iu da nebimogel zapisati spomina slavnih činov vaših? Hodite pa učite se prej biti možaki, preden postajate možje. Bodite vredui sinovi, da bodete srečni očetje in
verjemite, da potlej možem ne bode manjkalo žena, ne mater otrokom. Nehajte z vašim za-sramovanjem, kajti mi zakona ne sovražimo in ne razupivamo. Temveč ga hvalimo in čislamo, ker on device rodi. Kaj ne trgamo s trnja rož, iz ostrig pa biserjev? Kolikor lepši je sad zakona, toliko milši ee nam zdi. Brez njega ni samstva".
Ta poslednji stavek je bil posebno ua-perjen proti nekterim duhovščanom, apostelj-nove besede ponavljajočim: zakon je pošten. Eden izmed njih, neki mlad svetnomiselsk, brhko počesan in odišavljen diakon mu je neprestano zabavljal pismeno ali ustno, pa n' dobil druzega za odgovor, ko zaničujoče molčanje. Razsrjen čez to, da njegova nežna kožica ni dobila čutiti levjih krempljev, gre po ulicah, dopadljivo pripovedujoč, kako da je Eusebija osramotivši ugnal, pri kteri poveBti je njegove knjige z zobmi trgal. Vse maščevanje Eusebijevo je bilo v tem, da je pisal prijatelju:
Kaj mi če ta zali mnišček b tropom nakodranih duhovščanov? Zakaj se me znova podstopa, ako tudi se mu je umikati, z mojim
zaničevanjem pokritemu? Kaj pa ima zoper mene, da me grdi pri vretenih in koških in krepost zasramuje?
Drugi neprijatelji so pa krivičenja zares verjeli in teh pritožbe bile so še bolj silne. Take je Eusebij kar naravnost zagrabil in jim svojo misel povedal brez ovinkov:
„Jez nikogar ne napadam, je rekel, samo branim se; tožen sem in veliko mojih tožnikov je med vami. Kaj se mi očita? Da devištvo oznanujem in mu številnih ljubivcev pridobiv-ljam? O, da bi znali govoriti resnico! O, prosim, dokažite mi to zločinstvo, naštevajte primere, zadušite me z dokazi! Rad bi prenašal vašo nevoljnost, ko bi videl take nasledke moj h govorov.
„Nadelje se pritožujete, da jez device, ki se zakonu odpovedo, v njih sklepu potrjujem in celo od možitve odvračam. Kaj se vam čudno zdi, da si zamore tista Boga izvoliti, ktera si zamore izvoliti človeka in da je še bolj doižna zvestobo neumrljivemu ženinu, če jo je dolžna umrljivemu soprogu? Ah, kako sem nesrečen, da so meni to jemlje za zelo, v čemur ravno milost duhovstva obstoji, da
toraj 24 725.000 gld. potrebnih. Za pokritje ali izplačanje teh ogromnih avot stavi uprav-ništveni svet glavni skupščini sledeče predloge* ki so bili vsi brez vse debate ali vgovarjanja jednoglasno Bprejeti: Naj glavna skupščina Sklene nadaljšno izdajo 150.000 delnic, z kte-rimi se ima izvirni temeljni kapital družbe povzdigniti na svoti od 30 milijonov gld. av. veljave, kakor to do sedaj veljavna pravila določujejo. Ravno tako je bil tudi drugi predlog, naj bi se sprememba pravil sklenila, tudi po nasvetih upravnistvenega sveta sprejet. Koncema se je še sklenilo: Naj se brž , ko bode visoka vlada v današnji seji sklenjeno spremembo pravil odobrila, nadalje 200.000 delnic vsaka po 100 gld. a. velj. izda in tako kapital na svoto od 50 milijonov a. velj. povzdigne. Delnice se morejo izdati proti temu, da se polno in v gotovem vplačajo bodisi naenkrat ali v obrokih in naj upravništveni svet izdanje delnic tako napelje, da bode denarja za poplačanje dolga fusioniranih družeb, za plačanje kupnine nakupljenih železarij in za poravnanje kolkovih in prenosnih pristojbin o pravem času zadosti na razpolaganje. Upravništveni svet se pooblasti in napoti, da na podlagi spremenjenih pravil vladno dovoljenje za izvršavanje izdaje delnic zadobi.
Tem sklepom naj se še pridene osnova avstrijske plauinske rudarske družbe. Isti dan je imel namreč upravništveni svet imenovane družbe Bejo, v kteri se je ustanovil osnovalni odbor, v kterega so bili voljeni gospodje: Vladni svetovalec Hahn, Dr. Benischko, C. žl. Frey, Dr. Luggin , Kari Sarg in dr. žl. Schreiner.
Tem možem pripada torej naloga to velikansko nasnovano podvzetje vrediti.
Domače novice.
V Ljubljani, 27. septembra (Zakaj ni boja?) „Narod" od nedelje ne
koliko odgovarja na naš članek o „pasivni politiki", in ker smo mi rekli, da Be je on v odločilnem trenotku boja zbal, pravi on, da ne vidi „nobenega boja in nobene nevarnosti". Se ve da, kdor se brez boja poda, ta potem ne vidi boja in nevarnosti. Ker so naši po slanci šli v zbor in se brezpogojno podali, J
zato ni boja. Ako bi pa hoteli za naš narod kaj
priboriti, morali bi ae v boj podati, ker brez boja ni zmage. Ko smo tedaj mi pisali o ,boju in nevarnosti", mislili smo vsakako, da je treba tudi sedajni vladi resnico povedati, če hočemo kaj doseči, tega „boja in te nevarnosti" pa so Be ravno nekteri poslanci zbali, in zato „Narod" zdaj se ve da ne more videti nobenega boja. Gosp. dr. Vošnjak nas tolaži zdaj, da bo prof. Kvičala izbojeval za nas narodne šole. Ker tega profesorja in njegove veljave m oblasti niti ne poznamo, zato je tudi ta tolažba jako Blaba. Če ravnopravnost res dosežemo brez boja, potem je vse dobro, kakor pa dozdaj kaže, je malo upanja. Ministra Kou-rad in Pražek se ne ganeta, prvi se ne ozira na resolucijo dr. Vošnjakovo, drugi je pa na interpelacijo naših poslancev celo obljubil, da nam bo kmalo do pravice pomagal, pa do danes ni videti še ne sledu in tiru o njegovem delovanju. Tako slabotnega značaja še nismo videli na ministerskem stolu, kakor je ta Čeh dr. Pražak, ker podoba kaže, da ima vsak pi-sač več besede in veljave, ko on, ker najniži uradniki si upajo, kratiti nam enakopravnost, miuister pa k temu molči in sedi na svojem stolu, Ker stvari tako stojd, je pač umevno, da naše ljudstvo ne more biti zadovoljno. V Ljubljani ljudje godrnjajo in tudi na deželi, kakor razvidimo iz pisem, ki nam dohajajo. Če imajo poslanci kako zagotovilo od vlade v rokah, da bo kmalo bolje, potem naj to javno razodenejo, če pa tacega nemajo in sploh nobenega upanja, potem je bolje, da v opozicijo stopijo, kajti praznih obljub Bmo že toliko bolj siti, ker vidimo, kako vlada Bvoje sovražnike ustavoverce boža in gladi, ter ojatro pazi, da se jim kak las ne skrivi. Zakaj paje potem za uaše prošnje tako gluha? Zato ker Be nas ne boji; ker nas zaničuje, in ravno zato je bilo treba krepko na noge stopiti, dr. Vošnjak pa je mislil, da mora še nadalje klečeplaziti. Bomo videli, kakov uspeh bo to imelo! — To je naš resen odgovor na „Narodov" članek, naš odgovor ni pisan ,,za kratek čas", kakor „Narod" meni, ker stvar je preresna. Zdaj je tako, kakor dr. Vošnjak hoče, če pa čez leto in dan ne bo nič drugače, kakor je zdaj, za-moremo dr. V—u črno na belem dati, da ne bo več tako, kakor on hoče.
(Pri zadnjem učiteljskem shodu) ee je
seme devištva sejem. Očitate mi, da sem imenoval omožitev bogusvetih devic božji rop, pa zakaj ne tožite sv. Janeza kerstitelja ravno tiste hudobije? Kaj ni bil zarad podobnega hudodelstva v ječo vržen. Rekel je: ne smeš. Ne Bmeš imeti druzega žene. če je on to rekel od žene človeka, zakaj jez nebi smel reči od tiste, ki je bila s Kristusom zaročena? Hvala bogu, med nami ni Heroda, bog hotel, da bi tndi ne bilo Herodiade!
Toda vihar še ni polegel. Preveč je bilo razburjenosti, ki so ga vzdržavale in znova naredile. V takem položaju bili so najmanj! primerljeji velike pomeuljivosti.
Prav bogata gospa, z imenom Indicije, je po odmrtju zgubila hčer, ki je bila Eusebijeva prfdruženka in kteri je tela mati veličasten pogreb napraviti. Vse mesto je vrelo tjekaj epremljat mrtvaški voz do rodbinske rakve poleg Apijeve ceste. Po rimljanskem običaju vodila je pogreb Indicija, obdana od najime nitnišega plemstva. Žalost jo je spravila i uma. TiBti hip, ko je imela biti mlada mrtvica na veke zapečatena v grobu, čuti je bil zamolkel stok, Indicijo pa, da Be je zgrudila. Bila je le ouaitica, toda porabili so jo, da s o
med ljudstvom dražili mnenje, ktero bi bila Indicija sama grajala.
„Lcjte si no, so djali, mater, ki umira, ker so ji uropali hčer, ker bo jo s postom in mrtvenjem umorili. To je delo onih samo-stancev, onih ljudobavnih ločincev, ki zakon in natoro črtijo do smrti, ki hočejo šiloma družine razdeti. Ali ne bodo že iz našega ozidja pregnani? Kaj take studovite zalege ne bodemo vrgli iz našega naročja? Zakaj jih ne kamenajo? Zakaj jih ne viškoejo v Tiber"?
Eusebij, dobro vedoč, da na-uj-ga leti, ki se pa ni zadetega čutil, odgovoril je drugi dan: ,,Ali čujete, kako da upije vse starešinstvo farizejsko, stranka bedakov? Ali vidite črt bagreno oblečene vlačuge? Ali ne čutite spohotnega vina, ktero si ji do grla vzdiguje in ktero jo naudaja, da bljuje zasrambe, brez-božnosti, obrekovanja iu bogoskrunstva? Daleč bodi od mene vsaka žaljivost; nikogar ne imenujem, če ne bom prisiljeni toda vsak, komur se ljubi naj vzame za se, kar kovem. Le za eno se jez brigam, za resnico".
(Dalje prih.)
sklenila prošnja do slavnega naučnega mini' »terstva, naj Be Blovenski poduk na tukajšnji pripravnici še na več predmetov razSiri. Zaradi združenja učiteljskih listov izrekla se je misel, naj se „ Šola" in ,,Popotnik" približata in spojita s „Tovaršem", kajti poslednji je najstarši med njimi, ima zagotovljeno bitje in je dobro vredovan. Tudi v „Popotniku" so dobri članki, pa bi ne poBtali nič slabeji, če bi izhajali v „Tovaršu.u Sploh se misli, da se bo cela Btvar razbila ob osobnostih.
((?. J. Zlogar) mestni kaplan pri sv. Jakobu, prijatelj in dopisnik našega lista, vrl domoljub in obče priljubljen goapod, je na-nagloma tako hudo zbolel, da se je bati za njegovo življenje.
(Semeniško vodstvo) naznanja, da se za bogoslovce prične šolsko leto v saboto 1. oktobra. Naj toraj vsi bogoslovci 1. okt. pridejo v semenišče in se svojim prednikom oglase.
(Šolstvo.) Kar je vedno več ljudskih šol, prihaja tudi zmiraj več mladine v šole srednje, manj v realke, ker jim 80 službe prenapolnjene, bolj pa v gimnazije, iz kterih se gre lahko v razne stanove, tudi v duhovski stan, kteri ponuja dokaj Službovanja. Nekaj let vže je veri in cerkvi katoliški nasproten duh od-vračeval celo slovensko mladino od bogoslovja, ali — potreba uči moliti! Po drugih stanovih je služabnikov obilno; dajte jih tudi cerkvi! Mladenči so pripravni, in upati je, da se v prihodnje obračati prično spet bolj v cerkvene službe. Pomagati k temu mora poleg družine se ve tudi vlada ali država, skrbeti za to, da se po srednjih šolah vede ne razlagujejo v smislu veri in cerkvi nasprotnem. — Na gimnazijo se je v prvi razred nad 200 jih oglasilo, in v 03mi razred jih dojde 30 do 40! Kdo je temu kriv? In še ti niso blage volje po želji starišev ali roditeljev posvetiti se stanu du-bovBkemu — kdo je Bpet temu kriv? Duh je, ki oživlja, pa tudi — ubija ali mori! — Osupnila je mnoge novica, da nagloma menjata spet svoji službi profesorja Fr. Šuklje, in A. Zeehe, da ta mora v Wiener-Neustadt nazaj, uni pa v Ljubljano, od kodar je pred nekaj leti bil pognau neutegoroa. — Služba prof. Adamekova ima se še nastaviti. — Ker si niso upali pognati celo zmožnih mladenčev 50—60, poprosili so vladni šolski možje na Dunaju, da sme se na ljubljanski gimnaziji odpreti tretja paralelka v prvi šoli latinski, za ktero dojde te dni nov začasni učitelj. Bridko bi bilo res mnogim, ktere v mlajših letih priganjajo v šolo, sedaj pa jih odganjajo, češ ni prostora, ni prostora!! —
(Vabilo.) Pouk v petji za gospode in go-spodičine v čitalnici se prične 1. dne oktobra. Za gospode bo pevska šola vsak pondeljek in vsako sredo ob 8. uri zvečer, — za gospodične pa vsak četrtek ob 7. uri zvečer. — Pevski vaje za moški zbor so, kakor doseduj, ob torkih in petkih, vselej točno od 8. do 9. urn. — Kdor heče pevsko šolo obiskovati ali pa vstopiti v pevski zbor, naj to stori v omenjenih dneh in urah v čitalnični pevski sobi v 1. nadstropji. K obilni udeležbi vabi čital-ničin odbor.
(Slovstvo.) Pastyr duchovni v X. in XI. zvezku letošnjega tečaja podaja v vseh treh svojih razdelkih t. j. v pridigarskem, ka-tehetovskem iu posebej v znanstvenem toliko in tako izvrstnega blaga, da se ne more dosta pohvaliti. Razun pridig in homilij za VBakoršne priložnosti obrnvnava znameniti nauk o katekizmu po historični in liturgični strani, in kaže razmero med državo in cerkvijo po nevih
postavah šolskih. V tretjem razdelku pojasnuje iz pastirstva o zakonu in zakonskih, o svetem letu, potovanji v Rim ima ogovor prošta V. Štulca 4. jul. v jeziku češkem, škofa J. Stros-majerja pri avdijenciji 5. jul. in odgovor sv. Očeta v latinskem, in latinski odpis na češko čeBtitko od Leona XIII. Sicer znamenjuje slovstvo ali literaturo cerkveno dokaj na drobno, kar dobro služi vzlasti duhovnikom slovenskim.
Razne reči.
— Novi bankovci. Dunajski časopis „Montags-Revue" naznanja nove državne bankovce , ki bodo začeli se izdajati 1. oktobra. V tem naznanilu pravi, da le še dve barvi ste, ki jih ne morejo ponarejalci posnemati — rujavkaste iu zelene ; tedaj bodo novi baukovci le v dveh barvah, rujavi in zeleni izšli. Kar pa ,,M. R." pripoveduje dalje, da namreč na bankovcih zamoreta le dva veljavna jezika biti natisnjena (se vč da, nemški in ogerski); da ne morejo nobenega vzajemnega grba imeti, ker nobenega ni (mar bi ne mogel slavni ces orel eno glavo takraj, drugo ukraj Litave obračati ?) naj verjame vredništvo ,,M. R." samo, če hoče. mi mu ne verjememo.
Odgovor na poslanico
gosp. Jožefa Kumarja od 12. t. m. v Št. 102 „Stovenca".
V svoji poslanici pripovedujete, kako neradi ste župan postali in koliko Bte se trudili za odstop od iste službe; vse to je mogoče, in kar pripovedujete o zaupanji občine, posebno pa starašinstvu ob času volitve do vas, je vie res, kajti drugače bi ne bili izvoljen za župana Ko ste pa po preteku enega leta spoznali, da reč noče in ne more tako iti kakor bi bila mogla, sami dobro vesta , zakaj ste odstopili od županovanja, in sicer ne „zarad družinskih in premoženjskih razmer", ampak menda zarad kaj druzega? Zavoljo tega ste se tudi branili izvolitve za župana; dobro se spominjam, kaj ste govorili proti nekterim možem, med katerimi sem tudi jaz bil, zakaj da ne morete dalje župan oBtati, in kakšuih sredstev se raje poprimete, katere pa vam nočem na tem meBtu očitati. Tudi i rdi te, da vas je starešinstvo prosilo, naj še dalje županujete; a ono ni vedlo vaših skrivnih razlogov , in se je vrh tega hotlo tudi izogniti brezpotrebni novi volitvi. Ko bi bili pa vi ob času volitve starašinstvu naznanili vzrok, vsied katerega ste se branili, bi vam ga bilo starašinstvo gotovo odstranilo, kakor ga je sedanjemu županu. Ali mar niste ob neki priliki rekli, da bi ne bili odstopili od županstva, ko bi bilo tako, kakor je sedaj? Teh par črtic sem pisal iz pravicoljublja, ne pa iz hudobije, kakor vi trdite, kajti drugače bi vas bil b par črkami zavrnil, ker niste prav razumeli mojega dopisa.	—n--
pravicoljub.
S tem naj bo reč dognana, ker za sploš-nje občinstvo nima posebnega pomena in zanimanja.	Vredn.
v Lilijam
(stolni trg 6) priporočuje sledeče šolsko blago, izdano po J. Lapajnetu: Pisanke:
1)	Pisanka za slovensko lepopisje (Siovenischo
Schonsclireibheft) za vse stopinjo ljudske šolo volja 100 kosov 1 gl. 80 kr., posamič 2 kr.
2)	Pisanka za nemško lepopisje (Deutsches Schon-
schreibhcft) za vse stopinjo ljudske šole velja 100 kosov 1 gl. 30 kr., posamič 2 kr.
3)	Pisanka za slovensko pravopisje *a nižji
stopinji (SlovonischoB ReehtBchrcibheft auf der
Unterstufe) velja 100 kosov 1 gld. 30 kr., posamič 2 kr.
4)	Pisanka za nemško pravopisje na nižji sto-
pinji (Deutclies Rechtschreibheft	auf der IJn-terstufe) volja 100 kosov 1 gl. 30 kr., posamič 2 kr.
5)	Pisanka za pravopisne in	spisne vaje
(Schreibheft ftlr Rochtschreib- und Aulsatzubun-gen) velja 100 kosov 1 gl. 30 kr., posamič 2 kr.
G) Računska pisanka Z naštovanko („enkrat eno'*). (To pisankc iinaio 10 strani, 14 je za pisanje porabljivih.) Velja 100 kosov 1 gl. 30 kr., posamič 2 kr.
7)	DomaČe naloge (Hausaufgabcn) — pisanka
s črtami 32 strani z modrim ovitkom in napisanim zavitkom velja 100 kosov 2 gld. 90 kr., posamič 4 kr.
8)	DomaČe naloge (Hausaufgabcn) — čista pi-
sanka s podkladom (listkom z debelimi črtami), 32 strani z ovitkom in napisnim listkom velja 100 kosov 2 gl. 40 kr., posamič 4 kr.
Risanke:
a)	Za nižjo stopinjo:
1)	Prva risanka (Erste Zeichentheke). Priredjena
po Grandauerju, I., II. in III. zvezek, (pike 1 cm. narazen^ velja 100 kosov 3 gl. 10 kr.
b)	Za srednjo stopinjo:
2)	Druga risanka (Zwcite Zeichentheke). Prired-
jena po Grandauerju, IV. zvezek, (piko 2 cm. narazen) velja 100 kosov 3 gl. 10 kr., posamič 4 kr.
3)	Tretja risanka (Dritte Zeichentheko). Priredjena po Grandauerju, V. zvezek, piko 4 cm. narazen velja 100 kosov 3 gl. 10 kr., posamič 4 kr.
4)	Četrta risanka (Vierto Zeichentheke). Priredjena po Grandauerju, VI. zvezek, (brez pik, z razdeljenim okvirjem) velja 100 kosov 3 gl 10 kr., posamič 4 kr.	(2)
c)	Za višjo stopinjo :
G) Peta risanka (Fiinfto Zeichentheke) s čistim papirjem volja 100 kosov 3 gld. 10 kr., posamič 4 kr.
Domovinoslovje 12 kr. Občna zgodovina 25 kr. Nauk o gospodinjstvu 40 kr.
V katoliški bukvami v Ljubljani
stolni trg štev. 6 se dobivajo sledeče nove knjige: 1. Razlaganje sv. rožnega venca za
šmarnice in tudi vse drugo čase s sledečim obsegom :
a) Zakaj imamo Marijo častiti, kako jo častimo Bploh; kako jo častimo z rožnim vencem; knj pomeni vera, Gospodova molitev , ange-lovo Cesenjo
b)	premišljevanje petnajsterih skrivnost veselega žalostnoga in častitega dela usmili se duS v vicah ;
c)	navadno molitve : jutranja , meddnevne , večerna ; mašno, spovedne in ohhajilne; lavro-tnnsko litanijo; devetdnevnica in tridnevnica j
d)	nekaj posom: Mariji Devici rožnovenski in in še deset drugih.
Knjiga se toraj, ne le za poduk in premišljevanje, ampak kot molitvenik vsaki čas lahko rabi.
Posebno bodi priporočena za bližnji praznik r o ž e n kr an s k o nedeljo.
Cez vse pa bi najboljšo služilo Razlaganje SV. rožnega venca" udom živega roženkranca, kterih jo prav mnogo po Slovenskem. Kako marsi-kterokrat človek 110 vo kaj premišljevati, zlasti čo so mora ista skrivnost več dni zaporodoma moliti in premišljevat; iz ,,Razlaganja" bi lahko vsak dovolj poduka dobil za so in za svoje soudo'
Naj bi so toraj knjiga pri nobenem vencu živ. roženkranca 110 pogrešala ! čo jo že 110 moro vsak ud za so imeti, naj bi jih imel vsak venec dvoje, trojo, da bi si jih udjo lahko drug drugemu posojovali. Stalo bi na pr. dvojo knjig ude enega venca le po 10 soldov, kar vendar vsak lahko premore.
Veljii v pol platnu 75. , v pol usnji 80 kr., vse v usnji 95 kr , in z zlatim obrezkom 1 gld. 15 kr. — Po pošti G kr. več.
2 Spovednik in njegova služba. Spisal Franc Kosec, župnik. Z dovoljenjem in posebnim priporočevanjem prevzvišenega škofa Tržaškega.
Velja mehko vezana 1 gl. 20 kr. Po pošti 10 kr. več.
Prvikrat so tu ponuja prečastiti duhovščini po Slovenskem knjiga , ki v domačem jeziku obdeluje vso potrebo, dolžnosti in lastnosti vrednenr deljenji zakramenta sv. pokore.
Kjiga so posebno ozira na dejanski del in sicor obdeluje vi. delu: Spovedniku potrebna svoj-stva in lastnosti ; v 11. delil : Dolžnosti spovednika in spovedenca glede zakramenta sv. pokore, in v 111. delu: Posebna pravila oziroma različnih spo-vedeueev.	(2)
Cena jo glede tvarino na 304 v 8" jako nizka. 3. Očenaš, t. j. Gospodova molitev v podobah, lepo v 60 cm. visoki in 51 cm. široki sliki razdeljenih.
Cena podobo samo je 80 kr., po pošti 90 kr., v pozlačonem okvirju 3 gl., v zaboju 3 gl. 30 kr.
V zalogi imamo mnogo rnašnih knjig, bre-virjev raznega tiska in velikosti, molitven kov, nodob in podobic, rožnih vencev, križicev itd. Naročila ua razne katol. časopise, knpge bo-goslovske in druge se vedno sprejemajo 111 po moči naglo izvršuiejo. Z besedo: Katoliška bukvama izvršuje vsa naročila, da te niso katoliškemu stališču nasprotna.
Le še malo časa!
«5
t»
e«
>©
sS
a
O) >m
hI
Samo za 8 gld.
pošljem vsakemu popolno jedilno opravo iz britanje srebra, iu sicer teh le 51 krasnih reči:
0	nožev iz hritanjo srebra in angleškega jekla; (i vilio iz britanje srebra prav možnih;
G močnih žlic iz hritanjo srebra; 12 malih žlicio za kavo iz britanje srebra;
1	možno voliko žlico za inlolco, iz britanje srobra;
1	težko voliko žlico za juho, iz najboljega britanje srebra j
2	krasna namizna svečnika;
3	lično kupico za jajca ;
(! ličilih oizoliranih podčašnio; 1 lopo posodioo za poper ali sladkor 1 ftno preeejilo za ž«j; (J podnožnikov iz stekla;
to h 51 roži vseli skupaj volja samo 8 gld.
To roži so bilo nftkupljono v noki veliki tovarni za britanije srebro, ki jo pa falirala, ter so prej veljalo 40 mark. Dobri stojimo za to, da ostanejo to roži lopo bolo.
Naročila proti poštnemu podvzotju (Nuohnahiue) so tožno izvršujejo, dokler i šo kuj v zalogi; pisma naj so pošiljajo pod napisom:
Ilcrrn ]?■■ ICiimlbaklii,
\Vien II. Iledioigsstrasse 4.
Vsakdo so lahko brez škodo prepriča, kako po coni in kako krasno jo to blago, ker so poslano roži, ako niso vsež, v lt) dnoh lahko pošljejo nazaj in projoto dfinavjo takoj po-
vvnmiin	'
■ imamo roel
M
Cfc
05< Ct>
B
P
»<
P
03 P
L e is c 111 a 1 n č a s a!