MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNK
Uredništvo hi uprava: Maribor. Gosposka«UIt/Teiefo«MM«2440,uprav«24M Uhaja raaan nedelje In praznikov vsak dan ob 18. url / Valja «sss*no prajaman v upravi el po poCO 10 Obl, dostavljen na do« 12 Ota / Oglasi po oanDcu / Oglasa aprajaa« tadl aglaanl eddelak Jutra- v Ljubljani l Petani tak ovni raft« H. 11-40»
99
JUTRA”
Naš novi državni proračun
OB PRIČETKU DEBATE V NARODNI SKUPŠČINE
ee
V ponedeljek se j'e pričela v narodni Skupščini razprava o državnem proračunu za fiskalno leto 1933-34. Proračunske razprave So v vseh parlamentih sveta najvažnejši dogodek, ker Se ob tej priliki ne govori le o proračunu samem, temveč tudi o finančnih atnandmanih ter o vseh ostalih aktualnih vPrašan]ih. Tako vidimo zato, da se je tudi k proračunski debati naše narodne skupščine prijavilo samo iz vrst kluba JRKD 53 govornikov, znatno število pa so prijavili tudi ostali klubi. Iz besed govornikov se bo najbolj jasno pokazala Prava slika našega gospodarskega ir. splošnega položaja, gledana tako s stališča večine kakor manjšine, skupine *RKD in opozicije. Če bodo vsa ta gledišča obrazložena objektivno in z zdravim, Poštenim namenom, bomo lahko dobiii črnogo novih pobud, Id se bodo dale v bodoče s pridom uporabiti v korist državljanom in države.
Splošna gospodarska kriza, ki je zajela Ves svet, celo velesili kakršni sta Anglija in Združene države Severne Amerike, in nikakor noče popustiti. je težko prizadela tudi našo kraljevino. Mimo tega so se v zvezi ž njo pojavile še razne specifično naše težkoče, izvirajoče deloma iz mednarodnega položaja in strukture Jugoslavije, deloma pa
grehov in pogrešk prošlosti. Vse to je Postavilo vlado, osobito pa še finančnega Ministra pred težka vprašanja. Ker se stanje brez odprave splošne svetovne Jrrrze pri nas ni dalo vidno izboljšati, saj ®° Sploh n! v naši moči, je bilo treba seči Po raznih obrambnih sredstvih. Ta sredstva so zahtevala v prvi vrsti stabilne državne finance, valutne sigurnosti in trgovinske potrebe. Šlo je torej za tako °dločilr.o važne stvari kot so ravnotežje Proračuna, stabilizacija dinarja, trgovinska bilanca itd. Vse to se je dalo doseči Samo z varčevanjem, varčevanje pa zopet z znižanjem izdatkov, kajti na povišanje dohodkov absolutno ni bilo mogoče misliti in najbrže v doglednem Času tucVi §e ne bo.
Takti so se naši državni proračuni manj •Šali od leta do leta in ta, ki je bil v ponedeljek predložen narodni skupščini in Znaša le 10 milijard in 438 milijonov Din, le sploh najmanjši. Nižje ni bik) mogoče Iti brez nevarnosti za zadostno funkcioniranje državnega aparata, za re
dno izpolnjevanje notranjih in zunanjih obveznosti in za zanesljivo .varnost našega mednarodnega položaja. Vsako znižanje bi pa težko prizadelo tudi državljane same, v prvi vrsti državne uslužbence in upokojence, katerim so bili prejemki že doslej znižani v nekaterih strokah in kategorijah celo do 30%,^ torej bolj kakor v katerikoli drugi državi. Pa tudi v posameznih resorih znižanje pod sedanji minimum ni bilo mogoče, saj se bo itak že to poznalo, da je v ponedeljek predloženi proračun za I. 1933-34 za 884,873.000 dinarjev nižji od onega za leto 1932-33. Znatno vsoto predstavlja še vedno proračun ministrstva voj&ke in mornarice, ki izkazuje 2 milijardi400 milijonov izdatkov. Toda upoštevati moramo, da je naša vojska in njena pripravljenost danes edjna garancija ne le naše suverenosti, temveč tudi eksistence! Da bi se ta garancija kakorkoli oslabila, za to menda ne bi glasoval noben državljan Jugoslavije, ki količkaj pozna sedanji mednarodni politični položaj in njegovo nevarno napetost.
Nadalje moramo izvršiti tudi obveznosti, ki nam jih nalaga plačevanje obresti in amortizacije zunanjih in notranjih posojil ter sploh dolgov. Ti dolgovi izvirajo deloma še iz predvojnih časov, vojnih časov in deloma povojnih časov. —■ Ustanovitev naše nove držav^ brez posojil ne bi bila mogoča, pa že samo dejstvo osvobojenja nam je naložilo razne mednarodne tribute. V ta namen določa naš novi proračun 1 milijardo 200 milijonov dinarjev. Skoraj 1 milijardo požro pokojnine okoli 50.000 upokojencev, osebni prejemki 239 državnih uradnikov in nameščencev pa 4 milijarde 850 milijonov dinarjev, t. j. skoraj polovico celokupnega proračuna! Na materialne izdatke od pade naposled 5 milijard 580 milijonov, pri tem pa moramo upoštevati* da so tu vračunana državna gospodarska podjetja, ki se večinoma popolnoma sama vzdržujejo. Po vsem tem odpade na vsakega prebivalca Jugoslavije vsota 445.92 Din davčne obremenitve, kar je v primeri drugimi državami še razmeroma malo.
Proračun bo sprejet v skupščini do 20. trn., in sicer gotovo brez bistvenih korektur, nato pa ga bo proučil še s e-n a t, tako da bo do konca trn. pod streho v obeli zbornicah, kajti dne 1. aprila se že prične novo proračunsko leto*
SILNO RAZBURJENJE NA DUNAJU. UKREPI VLADE PROTI PARLAMENTU.
NAPOVED FORMELNE DEMISIJE. PROGLAS DIKTATURE. GOVORICE O
MADŽARSKI POMOČI.
poveljstvo nad vso avstrijsko vojsko. Vlada bo danes, da tudi na zunaj poka«
DUNAJ, 15. marca. Vsa javnost gleda največjo napetostjo na nastajajoče dogodke današnjega dne. Opozicija bi rada dokazala vladi, da je izvolitev novega predsedstva parlamenta mogoča in da je parlament popolnoma delazmožen. Po )unaju krožijo od sinoči najrazličnejše vesti, ki pa zaenkrat še niso kontrolirane. Jollfussova vlada uporablja cenzurne u-crepe na način, kakršen se ni uporabljal v pokojni Avstro-Ogrski niti v najtežjih dneh vojne. Kakor znano, hoče vlada za danes popoldne napovedano zasedanje parlamenta preprečiti v primeru potrebe tudi s silo, Baje je že odrejeno, da zasedejo poslopje parlamenta heitmvehrovci. (er pa v splošni zmedi zvezni kancelar dr. Dollfuss očividno ne zaupa niti vojnemu ministru Vaugohiu In ludf ne krščanskim socialcem, je sam prevzel vrhovno
Francija odklonila Macdonaldov predlog
ODLOČILNA SEJA PARIŠKE VLADE. KER NEMČIJA NE PRIZNAVA VARNOSTI, PRIZNANJE NJENE ENAKOPRAVNOSTI NI VEČ — ,	VELJAVNO.
PARIZ, 15. marca. Včerajšnji Jutr-tiii tisk poroča, da se ie zunanji mi* bister Paul-Bonccur predslnočnjim bred vladno sejo dolgo razgovarja! po telefonu s predsednikom vlade Dala-tiierjem. V tem razgovoru je obvestil Predsednika vlade o poteku svojega razgovora z Macdonaldom. Med vla-tino sejo pa je Paui-Boncour zopet te-tefonlčno poklical Daiadierja in mu 8DoročH važne vesti. »Echo de Pariš« doznava, da se je francoska vlada soglasno izjavila proti Macdonaldo-ve*nu predlogu glede razorožitvenega vPraŠanja In le prejel Paui-Boncour halogo, ne le da se protivi temu pred-°g«. temveč da tudi gladko odkloni * 8 t Macdonaldove posredovalne predloge. Tudi ves ostal! pariški tisk, uV2entškl levičarski, poudarja, da so Macdonaldov! predlogi ne le nespre-
jemljivi. temveč tod! vsestransko ne izvedljivi.
ŽENEVA, 15. marca. Kakor se do znava Iz krogov francoske delegacije' se razumeva priznanje nemške enakopravnosti, ki jo bilo sklenjeno z deklaracijo vlad dne 11. decembra preteklega leta, v vsej Franciji tako, kakor da ne obstoje več od onega trenutka, ko nemška vlada ni hotela priznati francoske zahteve po varnosti V zvezi s tem je Boncour sporoči Macdonatdu, da je Francija priprav Ijena pristati na minimalni sporazum če bi se izpolnili naslednji štirje pogoji: 1. da ta sporazum podpišejo vse države: 2. da se doseže sporazum tu dl o pomorski razorožitvi med velikimi državami: 3. da se ustanovi staln nadzorni odbor in 4. da se Nemčiji posebno klavzulo prepove oboroŽe vanje,
že konec demokracije v Avstriji, odstopila, da bo mogla nastopiti kot odkrita diktatura pred javnostjo in ne pred parlamentom. Položaj je zelo kritičen in o* mogoča tudi najbolj tartarske vesti. Opozicija je zaradi protiustavnega postopanja vlade nad vse ogorčena. Dunajski deželni zbor je sklenil nasprotovati Doilfusovlvla di z vsemi možnimi sredstvi.
DUNAJ, 15. marca. Dopoldne se je raznesla tu vest, da bi v primeru odpora o-pozicije prikorakali v Avstrijo madžarski bojevniki, preoblečeni v heiravvehrovce. Če bi se to zgodilo bi nastal konfl;kt, ki bi pritesrnP v svoj vrtinec tudi Češkoslovaško In Jugoslavijo. Prebivalstvo ie sil-po razburjeno.
Teror diktature narodnih socialistov
ZNAČILEN PRIMER PODIVJANOSTI STRASTI. ZATIRANJE OPOZICIONAL-NEGA TISKA. ODPUŠČANJE UČITELJSTVA.
PARIZ, 15. marca. Dogodek, ki se je odigral v nekem majhnem saškem mestu, najboljše ilustrira razbesnele politične strasti v Nemčiji. V neki ugledni nemški rodbini je nastala politična diskusija med dvema bratoma. Prvi brat je bil član hitlerjevskih napadalnih oddelkov, dočim se drugi brat ni strinjal s sedanjim režimom v Nemčiji. Razgovor se je kmalu spremenil v pretep in je sin hit-lerjevec pred očmi očeta in matere s streli iz samokresa ubil na mestu svojega rodnega brata, nakar se je sam prijavil policiji.
BERLIN, 15. marca. Iz Hessena se poroča, da je komisar države prepovedal do 19. t. m. izhajanje vseh tamkajšnjih
socialno-demokratskih listov. Prav tako je bila izdana naredba, da morajo vse osebe, ki imajo doma kakršnokoli orožje, to takoj izročiti policijskim oblastem, ker bodo sicer kaznovane z zaporom.
BERLIN, 15. marca. Državni komisar za Saško je odredil, da se takoj odpuste iz službe vsi funkcionarji In člani učiteljskega društva te države, ki pripadajo komunistični skupini. Obenem je dovolil telesno kaznovanje učencev v vseb' saških šolah.
PARIZ, 15. marca. Iz Kolina poročajo, da so uniformirani oddelki Hitlerjevih napadalnih čet zasedli vse tiskarne cen-trumovskih listov na renskem ozemlju-
Macdonald potuje v Rim
ŽENEVA, 15. marca. Vesti o Macdonai-dovem potovanju v Rim se deloma poslujejo. Gotovo pa je že, da sestanka med Macdonaldom, Hitlerjem in Mussolinijem v gornji Italiji ne bo. Namen Macdonal-dovega potovanja v Rim je, da se doseže italijahsko-Srancoski pomorski sporazum.
Spori v Gdanskem
ŽENEVA, 15. marca. Svet Društva na-rodov je včeraj na javni seji razpravljal o sjioru med Gdanskim in Poljsko zaradi okupacije VVesterplatte in ie sklenil, da Poljska ni imela pravice pomnožiti svojih posadk. Poljski zunanji minister je na to Izjavil, da bo Poljska svoje pomnožene čete takoj odpoklicala.
GDANSKO, 15. marca. Na poslopju nemškega generalnega konzulata sta bili razobešeni črno-belo-rdeča In hitlerjevska hackenkreuzlerska zastava. Ker naredba nemške državne vlade odreja, da se morajo hackenkreuzlerske zastave izobešatj samo v nemški državi in da to ne velja tudi za zunanja državna predstavništva, je Nemčija s tem priznala, da smatra mesto Gdansko za nemško ozemlje.
SVETOVNA GOSPODARSKA KONFERENCA.
LONDON, 15. marca. Francoski finančni minister Bonnet bo odpotoval v petek v London, kjer se bo sestal * angleškim finančnim ministrom Ne-
villeom Chamberlainom in ostalimi ministri, s katerimi bo razpravljal o problemu svetovne gospodarske konference. »Morning Post« pravi, da j'e verjetno, da bodo angleško-ameriška pogajanja o ureditvi vojnih dolgov od ložena in da ni mogoče, da bodo Združene države priznale Angliji moratorij za bodoči obrok, dokler seveda ne bo vprašanje končnoveljavno rešeno,
PRORAČUNSKA DEBATA.
BEOGRAD, 15. marca. Narodna skupščina je sredi proračunske razprave, ki naj bi bila predvidoma danes končana in bi se mogla končati danes tudi že načelna debata o proračunu. Po teh izgle-dih bi sledilo glasovanje o načelnem sprejemu proračuna že jutri dopoldne.
MAČKOV ZAPOR POTRJEN.
BEOGRAD, 15. marca. Državno sodišče za zaščito države je potrdilo preiskovalni zapor proti dr. Vladimirju Mačku.
AMERIKA JE SPET »MOKRA«.
NEWYORK, 15. marca. Država Illinois se je prva vrnila k »mokremu« režimu. Državni guverner je izdal naredbo, s katero se v vsej državi ukinjajo vsi prohi-bicijski zakoni.
NEWYORK, 15. marca. Na včerajšnji seji reprezentančne zbornice je bilo na dnevnem redu glasovanje o Rooseveltovem predlogu, da se zopet sme točiti lahka alkoholna pijača s 3.2% alkohola. Davek bo znašal na 125 literski sodček 5 dolarjev.
srnu 2
N FK«Jritra
V'M s r I b' 'b r a7We 157III. 193^.
i—■ mmmmmmmam11 m m mb——bb—*
Dnevne vesti
Izjava. tFtodptsaoi gledališki kritiki mariborskih, ljubljanskih in zagrebških listov izjavljamo, da odklanjamo polemike s člani mariborskega Narodnega gledališča, ker stojimo na stališču, da jim ne pripada kompetenca razsojanja o odrskih delih. Friderik Golob, dr. Vladimir Kralj, Radi voj Rehar, dr. Fran Vatovec.
Obsodba dr. Peroarja. Kakor znano je procesu Brodar in tovariši pred državnim sodiščem za zaščito države sledil proces proti dr. Pernarju in tovarišem, ki so bili obtoženi po zakonu o zaščiti države zaradi širjenja letakov, hujskanja in nasilja proti državnim oblastvom ter o-grožanja javnega reda. Državno sodišče je spoznalo izmed obtožencev za krive in obsodilo: dr. Pernarja na leto dni strogega zapora, Kemfelja na poldrugo leto strogega zapora, Pasariča pa na 8 mesecev strogega zapora. Soobtoženca Pla-zonič in Kaliterna sta bila oproščena.
Nov nacionalni steber v Ptuju. Preteklo nedeljo dopoldne je bil v Ptuju ustanovni občni zbor zvezne strelske druži ne, ki je doživel ogromen obisk in zani manje prebivalstva za ta neprestano se šrreči pomembni šport. Občni zbor je vodil agilni predsednik pripravljalnega odbora in poveljnik mesta Ptuja, podpolkovnik g. Šarac. Občnemu zboru sta prisostvovala poleg okrajnega glavarja g. dr. Bratine, mestnega župana g. Jerlšeta in drugih odličnih gostov tudi delegata mariborskega strelskega okrožja ravna, telj g. Lušin in ravnatelj g. Boltavzar, k' sta pojasnila navzočim pomen strelskega športa, im pripravila tla za uspešno delovanje nove uprave, ki ji predseduje podpolkovnik g. šarac. Novi strelski dru žini v starodavnem Ptuju želimo ves u-speh in razvoj, ki ga bo nedvomno tudi dosegla, saj je že na ustanovnem občnem zboru pristopilo okrog 100 navdušenih članov.
Zgodovinsko in Muzejsko društvo v Mariboru proslavita pod predsedstvom župana dr. Fr. Lipolda v nedeljo 19. tm. ob 10. uiri ,v veliki kazinski dvorani tridesetletnico svojega obstoja. Dnevni red: >1. Otvoritev. 2. Pomen obeh organizacij za Maribor (mestni načelnik dr. Fr. Li-pold). 3. Zgodovina ZDM in MDM. 4. Izročitev r.ajvišjih odlikovanj predsedniku obeh društev prelatu dru. Fr. Kovačiču in blagajniku ZDM upravniku N.
I. Vrablu (pomočnik bana dr. O. Pirkmajer). 5. čestitke.
Ljudska univerza v Studencih. V četrtek 16. tm. ob 19. uri predava gosp. Rupert Lintner o temi: »Med indijskimi fakirji«.
Letošnji občni zbor Protituberkulozne lige v Mariboru bo v petek, dne 24. t. m. Ob 20. uri v dvorani Nabavljalne zadruge. Ostala društva v Mariboru se vljudno naprošajo, da pošljejo svoje zastopnike.
Slovanski krožek vabi vse reflektante za slovanske jezike, da se zglase v svr-[10 dogovora glede ure in dneva danes v (sredo 15. tm. ob 16. uri v pisarni Zveze gladili intelektualcev (Delavska zbornica, III. nadstr.) Na želje poznejših prigla-Išencev- se ne bomo mogli ozirati, zato prosimo, da se tega sestanka udeleže vsi, ki se prijavijo za katerikoli slovan iki jezik.
Roditeljski sestanek. Na drugi dekliški meščanski šoli v Cankarjevi ulici bo v petek 17. t. m. ob 16. uri roditeljski sestanek, na katerem bo predavala ga. dr. Valerija Vaijavčeva o najvažnejših zdravstvenih vprašanjih naše mladine. Starši učenk, odzovite se vabilu ter se udeležite sestanka v čim večjem številu.
Najnovejši izsledki v psihologiji in vzgojstvena vprašanja, tako je naslov predavanju, ki ga 'bo imel danes v sredo vseučibški profesor dr. K. Ozvald. Predavanje, ki ga priredi Zveza mladih intelektualcev kot začetno v vrsti strokovnih predavanj, bo v prostorih kina »Apo-lo« (»Ljudska univerza«) ob 20.15 zvečer. Na to zanimivo in aktualno predavanje ponov.no opozarjamo vse inteligen-te. Predavatelj bo v njem začrtal z njemu lastno objektivnostjo ttuidi odnos do psihoanalize Freuda In Adlerja. Za gg.
I?n jaso m in Tumlirzem bomo čuli torej na istem mestu še besedo domačega stro kovniaka o tem zanimivem ■vprašanju.
1 Obrtništvu Dravske banovine. Z 9.
marcem 1933 je padla končna odločitev glede sistema zbornice v naši banovini. Rezultat kaže, da se je naše obrtništvo izreklo v zakonitem roku in na način, kot to zakon predpisuje, z ogromno večino za skupno zbornico. V Ljubljani o-stane torej skupna zbornica za trgovino, obrt in industrijo s svojim autonoimnim obrtnim odsekom. Težki časi, ki jih preživlja naš stan, nam vsem ukazujejo, da pozabimo pri svojem delu za boljšo bodočnost obrtništva vse, kar nas je dose-daj ločilo. Strnimo svoje vrste, oklenimo se naših obrtniških organizacij in naše skupne zbornice in pokažimo s smotre-nim, požrtvovalnim in poštenim delom, da nam je pred očmi edini cilj, to je dobrobit celokupnega obrtniškega stanu. Vsem tovarišem, ki so z idealizmom in Požrtvovalnostjo v teh težkih časih de lali za našo dobro stvar, najlepša hvala Podpredsednik Zbornice TOI in načelnik obrtnega odseka: Josip Rebek 1. r.
Vse pisarniške potrebščine v največji izbiri, cene solidne: Zlata Brišnik, Slo venska 11.
Upravičeno je upanje, da bo mesto Maribor v doglednem času dobilo že več ko potreben azil za tuberkulozne, če bo vsak storil svojo skromno socialno dolžnost napram svojim trpečim bratom in sestram. Prostovoljni mesečni prispevek za zadevni nedotakljivi fond naše agilne Protituberkulozne lige je zares tako minimalen, da ne sme brti nikogar, ki nebi prispeval k čim lepšemu uspehu. Hišni posestniki, najemniki in tudi podnajemniki se naprošajo, da po svojih močeh podpirajo to človekoljubno akcijo in da tudi propagirajo to lepo idejo v svojih krogih. Če bo .vsak prebivalec našega mesta pokazal svojo dobro voljo z vsaj enim dinarjem rednega prostovoljnega prispevka na mesec, se bo mogel kmalu uresničiti plemeniti načrt naše lige, ki beleži že danes, ob začetku nabiralne akcije, razveseljive uspehe.
Radiosprejemi na javnih prostorih.
Svoječasno je naša policijska oblast prepovedala prirejanje radiokoncertov in govorov na ulicah. Ne vemo, če je bila taka prepoved izdana tudi za okolico, vemo pa, da je te dni r.ekdo v Krčevini postavil svoj sprejemni aparat na okno in sporočal občinstvu, ki se je zbralona ulici v množici, govor Adolfa Hitlerja. Tako se je vse spremenilo v nekakšen shod. Bilo bi torej umestno, da bi se tace stvari prepovedale.
Akademija Sokola I. Sokolsko društvo Maribor I. priredi v soboto 17. t. m. ob 20. uri v društveni telovadnici v kadetnici svojo četrto telovadno akademijo. Na sporedu je 11 telovadnih točk vseh od delkov: člani na drogu in bradlji, sedmo rica s težkimi vajami, kjer pridejo v poštev vse prvine prostih vaj in parterne gimnastike. Članice nastopijo z gimnastičnimi vajami in plesom, moški nara-ščaij na konju, moška deca z obroči, ženska deca z igrami in osmorica dijaške čete. Akademije Sokola I. so bile doslej ve dno na višku, tehnično dobro pripravlje ne in bo nedvomno tudi sobotna akademija revija naših moči za občinstvo pa lep užitek. Prijatelji društva im sokolstva prisrčno vabljeni. — Zdravo!
Atlantida. Divja je pokrajima sredi žgo če Afrike, kjer patrulirata dva mlada francoska častnika, ki ju nepričakovano napadejo Tuaregi, divje mohamedansko nomadsko pleme. Mlajšega poročnika odvlečejo v svojo naselbino, kjer ga. je napadla tropična vrtoglava mrzlica. V mrzličnih sanjah je mladi poročnik zašel v kraljestvo Atlantide, ki je pokopana pod peskom razgrete puščave Sahare, kjer vlada z brezmejno močjo kraljica Antineja, ki premaga slehernega moškega. Tudi mladi poročnik ubije pod njenim vplivom sVojega najboljšega prijatelja. Vtisi groznih sanj so ostali neizbrisni. Mladi poročnik veruje svojim sanjam, ki se končno uresničijo. Polni divjih grozot so boji in trpljenje človeka v puščavi, ki jih prikazuje zvočni velefilm Atlantida, katerega predvaja od danes naprej Grajski kino. Brigita Helm je božanstvena krasotica, ki igra Atlantido dostojanstveno in nedosegljivo, Ghsiaji Diesl, njen
jl/icsi, mit
partner pa se doc? oJeoi 'JjfiJjfeznJ.
Krajevni odbor Rdečega križa v Stu denclh pri Mariboru priredi v nedeljo 19. t. m. štetje obiskovalcev Jožefovega sejma v Studencih. V ta namen se bodo prodajali dinarski znaki Rdečega križa v korist revni deci občine Studenci. Vsi obiskovalci Jožefovega sejma ter prijatelji otrok se vljudno naprošajo, da ne odklanjajo znakov RK, ki jih bodo prodajali društveni funkcionarji skupno z zastopniki vseh studenških društev. — Istočasno se naprošajo vsa studenška društva, da pošljejo v to svrho vsako po dva za prodajo znakov določena člana na zadevni sestanek, ki bo v petek 17. tm. ob 19. uri v občinski pisarni v Studen cih. Odbor.
Carina na selitvene predmete. Po odloku finančnega ministra se smatrajo za doseljenske predmete poleg rabljene o-bleke in perila, ustreznega števila postelj in drugega pohištva, tudi avtomobili, ki se kot taki ne smejo ocariniti s pogoji, predpisanimi v zakonu in v ostalih predpisih, izdanih za te oprostitve.
Cercle irancais. Odbor francoskega krožka v Mariboru vabi vse člane tega društva in vse prijatelje francoskega jezika na dramaitski večer, ki ga bo priredil v nedeljo 19. marca ob 20. uri v Vesni. Vprizorili se bosta zabavni enodejanki: »Une fiere panique« in »Le professeuir«. Predstavi bo sledila čajanka. Vstopnine ni.
Zagoneten zločin. Ko se je davi oglasila pri kočaricl Mariji Hafnerjevi v, Rušah neka njena znanka, je opazila, da so vsa vrata močno zaprta. Ker ni bila navada, da bi Hafnerjeva tako dolgo in tako trdno spala, je o tem obvestila sosede, ki so s silo vdrli v stanovanje 6Qlefcne kočairice, kjer se jim je nudil grozen zločin. Na postelji je ležala kočarica zadavljena in je imela obleko vso osmojeno. O tam so bili takoj obveščeni ruški orožniki, ki so u-vedli preiskavo, katere izid pa v času ko to poročamo, še ni znan.
Zverinski oče. Pred dnevi smo poročali, da je pretekli petek na nepojasnjen način umrla v tukajšnji bolnišnici 61etna Elizabeta Doklova od Sv. Barbare v Slov. goricah. Ker se je sumilo, da dekletce ni umrlo naravne smrti, je državno tožilstvo odredilo obdukcijo trupelca, pri kateri je komisija ugotovila, da je bilo dekletce zastrupljeno s solno kislino. Radi tega je nadalje uvedlo obširno preiskavo in so orožniki dognali, da je obroka zastrupil njegov lastni nezakonski oče Fr. -ešnik, viničarjev sin iz Jablonc pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Lešnik je priše pretekli četrtek k svoji ljubici, otrokovi materi in se zadržal tam delj časa. Bil je zelo miren in tudi dobre volje.i Ko se je mati za nekaj trenutkov odstranila iz sobe, je oče izrabil priložnost in vlil obroku v usta večjo količino solne kisline. Otrok je začel nemilo jokati in ker se je začel tudi zvijati v hudih bolečinah, ga je mati takoj drugo jutro prinesla v mariborsko bolnišnico, kjer je še istega dne umiri. Zverinskega očeta so orožniki aretirali in prepeljali v zapore tukajšnjega okrožnega sodišča.
Kino Union. Radi ogromnega zanimanja se predvaja nepreklicno do vključno srede najuspela in največja veseloigra zvočnega filma »Paprika« s Frančiško Gaalovo in Paulom Horbigerjem. Film, poln komike in temperamenta, izborne ogrske glasbe; posebno štirje »šlagerji« navdušujejo do vtrhur.ca. Sledi prvovrstna opereta »Jaz podnevu, Ti ponoči« z Willy Fritschem in Kathe Nagy.
Grajski kino začne v sredo piredvajati zvočni velefilm »ATLANTIDA«. Velika reklama prihaja o tem filmu, mnogo se je pisalo in pripovedovalo; ta film pa prekaša vsa pričakovanja, publika povsod, kjer se predvaja, navdušeno zapušča bioskope, kajti toliko lepote se le redkokdaj vidi v filmu, Brigita Helm je božanstvena krasotica, ki igra ulogo gospodarice Atlantide dostojanstveno, nedosegljivo. Gustav Diesl, njen partner, je v tej ulogi junak, ki se bori proti Atlantidi, proti ljubezni do Atlantide. Sam film je prirejen po romanu Piera Benoita, samo da se postavlja teza, da pogreznjen otok ni pogreznjen v morju, temveč zasut pod peskom nekje v Sahari. Ta film se predvaja momentano v Parizu z ogromnim uspehom.
Prt zaprtosti in hemoroidih, motnjah v želodcu in črevesju, oteklosti jeter in vranice, bolečinah v hrbtu in križu je naravna »Franz Jflseiovast grenčica, večkrat. na 'dan ooMžila, krasen pripomoček. 1
Narodno aledaiiR«
REPERTOAR:
Sreda, 15. marca ob 20. uri: »Grob neznanega vojaka« C. četrtek, 16. marca ob 20. uri: »Plesni koncert Pie in Pina Mlakar«. Izven, Petek, 17. marca: Zaprto.
Sobota, 18. marca ob 20. uri: »Faust«. Red B.
Iz gledališča: Plesni koncert Pie in Pina Mlakarja (bivšega baletnega mojstra v Dessau) bo v četrtek, 16. tm. Vsi nastopi tega umetniškega para po Nemčiji, Franciji in po Jugoslaviji so pomenili vselej velik dogodek in senzacijo ter je pričakovati, da bo tudi v Mariboru, kjer je Mlakar študiral, gledališče popolnoma zasedeno. Spored je zelo zanimiv ter ob* sega klasični in sodohni ples. Operne ce» ne. Bloki ne veljajo.
Goumodova opera »Faust«, ki je leto» na novo naštudirana dosegla lep uspeh ter jo je občinstvo sprejelo zelo simpatično, se ponovi v soboto 18. t. m. za red B. —
»Orfej v podzemlju«, Offenbachov* burleskna opera se pripravlja v režiji bivšega režiserja ljubljanske operete & J. Povheta.
Pri pomanjkanju teka, kislem vzpeha-vanju, slabem želodcu, leni prebavi, črevesnem zagatenju, napihnjenosti, motnjah presnavljanja, oprišču, srbečici osvobodi nara vna »Franz Josefova« voda telo vseh nabranih strupov gnilobe. Že stari mojstri vede o zdravilnih sredstvih so priznali, da se »Franz Josefova« grenčica obnese kot povsem zanesljivo sredstvo za iz* trebljenje črevesa,. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
MOVI SREČKE
DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE DOBITE ZOPET V" UPRAVI
,JUTRA1 IN »VEČERNIMA*
______GOSPOSKA 11, MMUSOR
Popadljiv pes. V Košakih je včeraj popadel 251etnega viničarj Josipa Glaserja neki pes in ga tako močno vgriznii v desno nogo, da je morah iskati-viničar zdrat niške pomoči v tukajšnji bolnišnici.
Krvav pretep. Na Spodnji Polskavi j® nastal sinoči v neki gostilni krvav pretepi V tepežu je bul 45 letni posestnik Anton Lahs iz Zgornje Polskave tako nevarno ranjen na glavi in na rokah’, da so morah poklicati mariborske reševalce, ki so z avtom, prepeljali v mariborsko bdnišiH* co. —	•
Zabarikadirana cesta. Mariborski ponočnjaki so si preteklo noč izmislili šalo* ki bi lahko imela hude posledice. .V gotf-njem delu Koroške ceste so sneli ptrecfij velika vrata nekega dvorišča in jih Pf* stavili na sredino ceste ter jih podprli* koli. Nenavadno oviro so pasanti odstranili s ceste im tako preprečili nevarnost, ki je pretila zlasti motornim vozilom. 2* ponočnjaki poizveduje sedaj policija.
Poskušen samomor. V Rušah si je pr®* teklo noč pognal kroglo v desno senc® 251etni čevljarski pomočnik Ignac Stan-deker, ki pa se ni zadel smrtno. Poklicani reševalci so hudo ranjenega mladenič® spravili v mariborsko bolnišnico, kjer bo operiran. Njegovo stanje je zelo resno-Kaj je povzročilo Štandekerjev) obup, ^ znano.
Podjetni vlomilci. V noči na preteklo soboto so neznani vlomilci obiskali Rozmanovo trgovino v Št. liju pri Sloveitj-gradcu tor odnesli raznega blaga v vrednosti nad 30.000 Din. Svoj posel so opravili zelo spretno in so imeli, kakor s0 pozneje orožniki ugotovili, celo svoj avto, na katerega so naložili bogat plen izginili brez sledu.
Trg za seno. Na današnji trg za semo s° pripeljali 26 voz sena cent po 70—80 Din 5 voz otave po 75—85 Din; 4 voze ržene slame po 60 Din; 3 voze pšenične slame po 60—65 Din in voz lucerne po 85 Din-Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kaza* toplomer 2.4 stopinje nad' ničlo; mdnim®1' na temperatura je znašala 2.2 nad ničlo, barometer je kazal pri 14.9 stopinj® 743.3, reduciran na ničlo pa 741.5; relativna vlagp 85: vreme je jasno, niha P® severozahodnih.
V Mariboru, dae-15. HI. 1933,
Mariborski »VEČERNIK« Jutra
■——--------------i~—m.......... —
Sfran 3.
Izpred malega kazenskega senata
V silobranu ubil človeka.
Danes dopoldne je stal pred malim kazenskim senatom 231etni šofer Valter Pajman iz Maribora, ki ga je dolžila obtožnica, da je 18. junija preteklega leta Zakrivil smrt dalmatinskega krošnjarja Marjana Sišenice.
Omenjenega dne se je pripeljal obtoženi Pajman v družbi treh prijateljev z avtomobilom v Št. Vid pri Ptuju, kjer je ustavil avtomobil pred gostilno Vinka Pernata. Družba je izstopila in se pokrepčala na gostilniškem dvorišču. V tem sta pa prišla na dvorišče tudi dalmatinska krošnjarja Nikola in Marjan Sišenica. Marjan je bil precej vinjen in je iz prešernosti udaril dvakrat s palico Po kostanju pred hišo, nato pa še dvakrat po blatniku Pajmanovega avtomobila. To je Pajmanovega tovariša Matza tako razburilo, da je sunil Marjana Siše-nico s tako silo s pestjo v prsa, da je padel na tla in se mu je raztresla vsa krošnja. Marjan se je naglo pobral, zgrabil za velik kuhinjski nož, ki ga je nosil med ostalo robo v krošnji in planil proti Mat-zu. Ta je pobegnil in klical na pomoč. V tem trenutku se je že pojavil na gostil-
niškem pragu gostilničar Pernat, ki je pozval Sišenico, naj odloži nož. Ker Sišenica tega ni hotel storiti, ga je Pernat udaril s palico po roki in glavi, kar je Sišenico tako razkačilo, da je potegnil iz žepa samokres in hotel streljati na Pernata. Gostilničarju se je posrečilo prai-vočasno pobegniti v hišo, v tem trenutku pa se je pojavil za Dalmatinčevim hrbtom današnji obtoženec Pajman in udaril z debelim kolom Sišenico s tako silo po glavi, da se je Dalmatinec nezavesten z razbito lobanjo zgrudil na tla. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je bil ves trud' zdravnikov zaman in je Marjan Sišenica štiri dni pozneje podlegel absolutno smrtni poškodbi.
Kakor v preiskavi, tako je Pajman tudi danes ves dogodek in svoje usodno dejanje v celoti priznal. Zagovarja pa se s silobranom, ker je baje pokojni krošnjar hotel streljati tudi na njega.
Obtoženi šofer Valter Pajman je bil obsojen v smislu obtožnice na 6 let in 2 meseca težke ječe, trajno izgubo Častnih državljanskih pravic in na plačilo 400 Din mesečno vdovi in otroku pok. Sišenice.
Koncert Cirilo-Metodovega zbora
Rrvi nastop odličnih pevcev v Mariboru.
Izreden umetniški dogodek je bil veliki duhovni koncert staroslovanskih cerkvenih pesmi, ki jih je pel preteklo soboto zvečer v veliki unionski dvorani zagrebški Cirilo-Metodov zbor pod vodstvom dirigenta g. Borisa K o m a r e v-s k e g a. Vsako leto imamo Mariborčani večkrat priliko poslušati razne koncerte, toda tako reprezentativnega zbora doslej skoraj,še nismo slišali. Cirilo-Metodov zbor si je v razmeroma kratkem času pridobil globoko priznanje vsepovsod, kjerkoli je nastopal, čeprav je strogo cerkveno pevsko društvo, ki se je posvetilo izključno orientalski cerkveni pesmi. Zbor je osnovan po vzoru sinodalnih ruskih »a capella« zborov, ka-koršni so nastopali nekoč po mestih bivše carske Rusije. Vsega občudovanja jVredna je zborova disciplina ter lepi in Sočni glasovi.
Na sobotnem koncertu so bila na sporedu slavna lojstrska dela velikih avtorjev, ki so se ž njimi ovekovečili po vsem kulturnem svetu, kakor Čajkovski, Loma-kin, Arhangelski, Bortnjanski, Kedrov, Pančenko, Česnokov in Nikoljski.
Pozdravljeni in toplo sprejeti so stopili pevci in pevke — 40 po številu —• Pred občinstvo, ki pa ga je bilo v dvo-
rani tako malo, da se mora Maribor prav sramovati svoje mlačnosti in nerazumevanja, ki ga je pokazal ob tej koncertni priliki, čeprav je pel Cirilo-Metodov zbor same cerkvene pesmi, vendar bi bil moral vzbuditi že sani spored in pa dejstvo, da so na sporedu samo staroslovanske pesmi, večje zanimanje in smisel, da ne bi odnesli zagrebški pevci tako slabega vtisa z naše severne meje.
2e s prvo podano točko »Vjeruju« si je zbor osvojil vse navzoče, lci so bili presenečeni nad tako krepkim začetkom. Navdušenje med občinstvom pa se je stopnjevalo od točke do točke in je val navdušenja dosegel vrhunec pri osmi točki sporeda, pri pesmi »Angel vopija-še«. Viharnih ovacij sta bila deležna zlasti sopranistka za svoj solospev, spremljan od zbora, in pa dirigent. Polna molitve je bila Lomakinova »Iže Heruvimi«, ki jo je podal zbor zelo izrazito in dovršeno. Prav tako mogočne so bile vse ostale pesmi, ki so zelo uplivale na občinstvo.
Nekoliko večje zanimanje pa je bilo za petje Cirilo-Metodovega zbora pri nedeljski dopoldanski službi božji v vzhodnem obredu v stolnici, ki jo je pel vse-učiliški profesor dr. Šimrak ob asistenci dr. Vagnerja, Višoševiča ter mariborskih bogoslovcev. Krasno petje je napravilo na vse globok vtis in je dosegel nastop zbora v cerkvi povsem drugo veljavo.
sluznice
obolijo
"j\
če ust ne negujete dnevno s pravim antiseptičnim sredstvom
ODOL
je antiseptičen in prodre tudi v najbol j skrite kote in gube ustne dupline.
ODOL ohrani usta cista ter jih reši vseh hakterij in uniči vse nabrane ostanke jedi.Uporabljajte zaradi teqa fca nego ust sigurno učinkovin inze
40 let preizkušeni ODOL
Iz življenja in kulture polarnih narodov
Predavanje univ. prof. dr. M. Gavazzija v Ljudski univerzi.
Med narode obtečajnega carstva v nepreglednih snežiščih je popeljal znati-željne slušatelje Ljudske univerze gosp. univerz, profesor dr. M. Gavazzi, znameniti naš etnolog iz Zagreba.
V splošnem delimo polarne narode v Eskime, prebivalce arktične Amerike in Grenlandije, ter v evrazijska plemena: Lape, Samojede, Ostjake, Vogule, Jeni-sejce, Tunguze, Jakute in Paleosibirce. Ob Amurju bivaju Goldi, Giljaki, plemena Ajun in Oroči. Na skrajnem vzhodu Čuk-či, Korjeki in Itelmi ali Kamčadali.
Svoj prenosljivi šotor »čum« si postavijo na krajih prikladnih za lov in za pašo. Zvesti spremljevalci so jim polarni psi. Pozimi si postavijo na snežiščih »iglun« iz ledenih kvadrov ali pa (boli
na jugu) v zemljo vdelano kolibo, jarnn-go. Vso predolgo zimo jo kurijo v posodah iz lojevca tran, ribje olje ali toiščo. V lahkem kajaku, ki ima lahkotno leseno ogrodje, oblečeno v nepremočljivo kožo, si love morske sesalce in ribe. Njih tehnična spretnost si je samoniklo iznašla lesen vijak. Orodje in orožje izdelujejo iz kosti ali iz naplavljenega lesa.
Severni jelen jim služi za domačo žival. Živi še čredoma v tundrah in se skromno hrani z lišajem jelenovcem. Delež na lovskem plenu pripada po spoštovanem izročilu vsakemu članu družinske zadruge. Oblačijo se v vrhnja in spodnja (ženske) oblačila iz kož, na jugu tudi iz platna, ki so okrašena z izredno lepo ornamentiko. Kože si delajo prož ne z žvečenjem, poslom pridnih žena.
Izredno težke razmere vzbude v arktičnem Človeku čut za pravičnost, tanko-vestnost. Naziva se »Innuit«, človek, skupinsko bitje. Solidarnost v prehrani
Cumonsky:
Dar jezike«
Lostalie je dregnil s komolcem svojega starega tovariša Grimblotta in je zinil:
»Čuj, Arsene, ali morebiti veš ... po kaj sva prav za prav prišla v London?«
Njegov glas- je prihajal kakor od nekod iz daljave in je bil radi desetega ^vhiskyja s sodo že precej negotov. Arsene Grimblott, ki se je zaradi nenadnega prijateljevega sunka na visokem barskem stolčku nevarno zmajal, je seveda najprej skušal uloviti tako potrebno ravnotežje, ki pa je kljub temu bilo oči-yidno še dokaj negotovo; končno pa se te Previdno naslonil na mizo in dejal:
»Nu ... da ... da bi se naučila . . . '•nga , . . angleščine!«
Lostalier se je trpko zamislil: »Da, fes je!«
Pred tednom dni je proti koncu dokaj nrupne večerje v nekakšnem kabaretu ®a Montmartru izmenjal z nekim sosedom nekaj, sicer res ne bogve kako lju-eznivih besed, katerim se je, naravno F°vsem po naključju, »pridružil« še kup rožnikov. Mlada »Cascadette de Mou-n Rouge«, za katero ni bilo nikoli kadar neznanCev* Pa & bi tudi prišli z . Jne pampe, je poskusila poravnati zastri °a ta na®n> da ie neznanca predstav s.v°Pma starima prijateljema Lo-PoizkrU in GriHddottu. Kajpada se je ta Dre • * pom'rdve spremenil v splošen i.n.pre*eP • • . S isto dostojanstve-ki jo človek ob takih prilikah od-’ Je Lostalier potegni svojo .vizit-
ko iz listnice — Grimblott je seveda storil takisto — da . . . no ... Tujec jima ju je kratkomalo vrgel v obraz in se je oddaljil med ploho psovk, katerih silovitost so še v največji meri izdajale njegove divje geste. Govoril je namreč nekak povsem neznan jezik.
Po tem incidentu sta Grimblott in Lostalier seveda začutila nujno potrebo, da se priučita vsaj še angleščini, jeziku, ki ga obvlada skoraj vsak tujec, Ker sta imela lepe dohodke in obilo časa na razpolago, sta se kmalu znašla v Londonu v nekem majhnem prenočišču. Gospodar, montmartrski emigrant, jima je ljubeznivo pokazal ta diskreten in miren bar, ki ga je vodil neki njegov znanec, tudi Francoz.
Oba častivredna tovariša pa še sedaj nista Londona poznala več, kakor ono vijugo ulic, ki je vodila od prenočišča do bara. In tu sta odslej vsak večer uživala nepopisno srečo v svidenju z rojaki.
»Hm, da bi se naučila angleško,« je ponovil Lostalier; »za to bo treba še precej časa.«
»Ne bi sicer rad nadlegoval gospodov,« ju je nenadoma prekinil lastnik bara, »toda saj vidita . . . samo vidva sta še tu, pa tudi dani se že .. .«
»Kaj pa to naju briga,« se je branH Lostalier, »sicer pa so vrata in okna zaprta, vi ste pa s policijo itak v dobrih od-nošajih, kakor vedno pravite.«
Gluhi udarci po vratih pa so opomnili gospodarja, da trajajo tudi srčni odno-šaji samo do neke meje.
»O joj, so žc tu!« je ves prestrašen vzkliknil. »Prosim vaju, gospoda, pojdita; popeljem vaju preko dvorišča ven ..«
Lostalier in Grimblott sta se vdala. Peljal ju je po neznanih, temnih hodnikih in tako sta se znašla, da sama nista vedela kdaj, v popolnoma neznani ulici.
»Na, taka nesramnost! Ne moreš niti do jutra mirno piti, če hočeš, dasi si pošten državljan,« je izjavil Grimblott. »Povrh pa ima moj površnik naenkrat še samo en rokav.« Revež se namreč ni zavedel, da je vtaknil desnico v notranji žep, pa se je boril z nemogočim . . .
»Rokav . . .,« je nadaljeval, »da, rokav! ... ah, kdaj ga bova popravila?«
»Kadar bova znala angleško,« je odločil Lostalier in je poskušal slediti robu pločnika.
Mimo so z dolgimi in hitrimi koraki hodili delavci. Takim »gentlemanom« pa, ki so imeli pod lepo obleko srajco vso pomazano in pomečkano, niso privoščili niti pogleda.
»Pa je res čudno, koliko ljudi tu še ob petih zjutraj ne gre k počitku,« je menil Lostalier.
Grimblott pa ni znal ceniti vrednosti njegovega tako točnega opazovanja, marveč se je po mnogih brezuspešnih poizkusih odpovedal zmagi nad sovražnim površnikom in si ga je kot robec ovil okoli vratu. Naslonil se je na drog obcestne svetilke in je najbrž imel trden namen, da počaka kakega vozila.
Lostalier ga je zgrabil za roko.
»Pojdiva, Arsene, zgani se vendar. Saj vidiš, da ne moreva tu zaspati.«
Grimblott pa je ves krotek in miren objemal svojo ljubo svetilko.
»Ne ganem se odtod,« je odločno izjavil, »dokler ne vem, kam greva . . .«
Lostalier je kmalu začutil, da se gai
prijema neizmerno domotožje, pa je ganjen intoniral marseljezo. Ljudje so se začeli zbirati.
Tedaj pa se je pojavila kruta Pravica. Prisopihal je velikanski »policeman«, ki je v vehementni angleščini brez dvoma poskušal grajati njuno očividno pomoto in jima je svetoval, naj s svojim naravnost divnim petjem rajši nadaljujeta y lastni haši.
Ta nenadna prikazen pa je prevzela Lostaliera z nekim nerazumljivim veseljem. Ko je gledal tega velikana, ki ga je presegal za celo glavo, od spodaj navzgor, ga je s tresočim se glasom, toda v zelo jasni francoščini skušal pomiriti:
»Nikar se ne razburjaj, golobček! Tega tvojega strašnega jezika ne razumeva s tovarišem niti besedice. Po etiem tednu brezuspešnih poizkusov pa’ se celo odpovedujeva takemu užitku, da bi da barbarski jezik sploh kedaj govorila!«
Nihče ne bo nikoli vedel, najmanj pa seve Lostalier sam, kdaj in kako se je tisti policaj naenkrat naučil francoščine. Z najčistejšim mameluškim naglasom- je namreč spregovoril:
»Sedaj pa kar kmalu nehajta in sepo-berita odtod! Spravita se odtod, pravim, drugače vaju vtaknem v luknjo!«
Lostalier je začuden opazil, da mu uhajajo tla izpod nog in, medtem ko je iskal v Grimblottovi roki negotove opore, je s solzami ganotja .v očeh spravil iz sebe:
»Nu, prav, dragec... I5e> to ti še povem: edina pametna stvar na svetu je, da se napiješ, prav pošteno napiješ . . . Vidiš, sedaj, ko sem popolnoma pijan, sedaj pa naenkrat razumem angleško s«s*
*Mariborski »VEČERNIK« Jutra
V Mariboru, dne 15. III. 1933
M—lil ililll I I MIHI illllif i i	••
Rwdyard KJpHng;
Milijonar in v
fe angleščine prevedel Josip Poljanec.)
»Pomočniki pocedijo ladjo po trebijo rij« in prva straža ob mirnem vremenu na naši ladji je straža pomočnikov.« Dan je krepko raplaknil obor, razdrl mizo, jo postavil, da se posuši v mesečini, zabadal rdeče noževe ostrine v mehki les in jih začel brusiti na majhnem brusu; Harvey je pa po njegovih napotHh zmetal drobovje in hrbtenice preko palube.
Ob prvem pljusku je iz morske gladine švignil neki srebrno bel duh naravnost v zrak in čudno žvižgaje zaječal. Harvey je zakričal in odskočil, Dan pa se je samo nasmejal. »Sabljač,« je dejal, »ki berači za ribje glave. Kadar je lačen, se zaganja tako iz vode. Trna duh po žalostnih grobnicah, ne-li?« Strahovit smrad po gnilih ribah je napolnil ozračje, ko se je beli steber pogreznil, in voda se je oljnato mehurila, »Nisi še nikoli videl sabljača tako v zraku? Še na stotine jih boš videl, preden pridemo domov. Ampak veš, res je dobro, da imamo zopet pomočnika na palubi. Oto je bil prestar, pa Holandec povrhu. Midva sva se precej preklala. Vendar bi mi ne bilo nič radi tega, samo da bi bil krščansko govoril. Si zaspan?«
»Zaspan sem kot snop,« je odvrnil Harvey in kimal naprej.
»Na straži ne smeš spati. Pokoncu, pa pojdi pogledat, ako luč ob sidru dobro sveti. Sedaj si na straži, Harvey.«
»Beži no. Kaj nam se pa more zgoditi? Svetlo je kakor podnevi. Spaa-aa-at pojdimo.«
»Ob takem času se najrajši kaj prigodi, pravi tatej. Ob lepem vremenu se dobro spi, ampak preden se prav zaveš, ti je že velik parnik presekal ladjo na dvoje in sedemnajst častnikov z medenimi gumbi, sami poštenjaki, bo vzdignilo dva prsta in priseglo, da tvoja ladja ni imela luči in da je bila gosta megla. Harvey, prav rad te imam, ampak če še enkrat zakimaš, te bom s koncem vrvi.«
Mesec, ki vidi na morju mnogo čudnih reči, je gledal dol na drobnega fanta v dokolenskih hlačah in rdečem športnem jo piču, ki se je opotekal po silnem neredu, ki je vladal na palubi sedemdeset tonske ribiške ladije, za njim pa je stopal kakor rabelj deček z vrvjo polno vozlov, ki je zeval in kimal med udarci, ki jih je zadajal tovarišu.
Privezano kolo krmila je stokalo in mehko brcalo, razpeto malo jadro je nekoliko opletalo, ko se js lahki veter prevračal, vreteno je škripalo, in bedna dečka sta stopala dalje. Harvey je ugovarjal, grozil, ječal, in se nazadnje razjokal. Dan pa je govoril, kako lepa je čuječnost, dasi so se mu besede zatikale na jeziku, mahal s koncem vrvi in švrknil po čolnih na palubi, kadar je udaril po Harveyju. Naposled je ura v kabini bila deset in ob desetem udarcu je mali Pen prilezel na krov. Pri glavni lini je našel dva dečka, ki sta v dveh zvitih kopicah ležala drugi poleg drugega in tako trdno spala, da ju je v resnici kar valil v njuna ležišča.
Tretje poglavje.
Bilo je trdno spanje po utrudljivem delu, ki razvedri dušo, oči in srce in te pošlje k zajtrku lačnega kot volka. Fanta sta izpraznila veliko kositerno skledo sočnih ostankov rib — krvave konce, ki jih je bil kuhar prejšnji večer pospravil. Osnažila sta ponve in krožnike starejšega omizja, ki so bili že na lovu, reza!-la svinjino za kosilo, pometla sprednji krov, napolnila svetilke, nanesla kuharju premoga in vode in preiskala sprednjo notrino, kjer je bila ladijska zaloga. Bil je zopet krasen dan, mehak, mil, jasen, in Harvey je dihal prav do dna pljuč.
čez noč se je navleklo še več ribiških ladij in širno sinje morje je bilo polno jader in čolnov. Daleč na obzorju je dim parnika, čegar trupa ni bilo videti, črnil sinje nebo, na vzhodu pa so jadTa velike jadrnice, ki so še pravkar dvigala, tvorila štirioglato zarezo na obzorju. Disko Troop je kadil ob strehi kabine — eno oko se mu je oziralo po ladjah naokoli, drugo pa je upiral na majhno muho na glavici glavnega jambora.
»Kadar tatej takole tuhta,« je dejal Dan šepetaje, »premišljuje nekaj posebnega za nas vse. Stavim svojo plačo in delež, da kmalu izpremenimo sidrišče. Tati pozna trske in vse ladje vedo, da jih tatej dobro pozna. Ali jih vidiš, kako prihajajo druga za drugo? Ne iščejo seveda nič posebnega, samo gnetejo se ves čas okrog nas. Tista tam, vidiš, je Princ Leboo; iz Chathama je. Izza sinoči se je pritepla. Ali vidiš ono veliko s krpo na sprednjem jadru in z novim trikotnim sprednjim jadrom? To je Carrie Pitman iz West Chatlama. Ta ne bo dolgo razvijala jadra, razen če se ji je izza zadnje sezije sreča obrnila. Drugega ne dela, kakor da plava z morskim
tokom. Ni sidro, ki bi jo držalo . . • Kadar tatej takole puha dim v majhnih obročkih, študira ribe. Ako bi ga sedajle ogovoril, bi se silno raztogotil. Zadnji pot sem ga, pa je pograbil za škorenj in ga vrgel v mene.«
Disko Troop je s pipo med zobmi strmel pred se z očmi, ki niso videle nič. Proučeval je ribe — kakor je dejal sin — in se kosal v svojem znanju in izkušnjah na ondotnem morju z roječimi ribami. Navzočnost zalezujočih ribiških ladij na obzorju mu je bila nekak poklon njegovim zmožnostim. Sedaj, ko so mu izkazali ta poklon, pa se jim je želel odtegniti in se drugje zasidrati sam, dokler ne bi prišel čas, da odrine do kraja na morju z imenom Deva in ribari po ulicah tega šumnega mesta na vodi. Disko Troop je razmišljal o zadnjem vremenu, viharjih, morskih tokih, zalogi živeža in drugih domačih uredbah, vse z vidika dvajset funtov težke trske; za eno uro je bil takorekoč sam trska in ji j® bil močno podoben.
»Tatej,« se je oglasil Dan, »najino delo sva opravila. Ali greva lahko malo na morje? Vreme je ugodno za lov.«
»Ampak ne v tisti rdeči opravi in tistih napol sesušenih rjavih čevljih. Daj mu kaj primernega, da bo nosil.«
»Dad je zadovoljen — stvar je v redu,« je dejal Dan radostno in vlekel Harveyja seboj v kabino, Disko pa je vrgel ključ po stopnicah za njim. »Dad ima mojo drugo obleko vedno shranjeno, ker mama pravi, da sem za-nikern.« Brskal je po predalu in v kratkem času se je Harvey šopiril v ribiških gumijastih škornjih, ki so mu segali do polovice stegna, težkem modreffl jopiču, dobro zakrpanem na komolcih in mornarskem klobuku na glavi.
in premoženju jim omogoča kljubovati nevšečnim razmeram. Lastnina je absolutna, neprenosljiva.
Ljubezen do otrok druži severnjake v vzorno družinsko življenje. Kajpak zahtevajo izredne razmere izredne ukrepe sožitja; dogodilo se je, da sta ob robu smrti pojedla roditelja otroke in na koncu žena moža, ki je opešal. Žene kupujejo. Mož si prisluži ženo z delom v njenem Šotoru.
Verstvo polarnih narodov moremo imenovati preprosti animizem, vladanje besov. Njih »medicinman«, »Šaman«, je obenem duhovnik, zdravnik in sodnik. Z bobnom zapoveduje besom. Medved jim je prispodoba tajinstvene božanske sile. Časte ga s posebnimi obredi.
Poučno in nazorno predavanje so tolmačile številne skioptične slike.
A. K.
Soort
Prvenstvo Jugoslovanske zimskošportne zveze v smuku bo 30. april 1.1. s Staničeve koče v Krmo. Prijave je poslati do 20.. aprila na JZSS. S to tekmo bo zaključeno letošnje tekmovanje za prvenstvo JZSS, ki je bilo letos prvič izvedeno v vseh disciplinah.
Za tečaj za zvezne smuške učitelje in
trenerje poteka rok za prijave ter poziva JZSS vse one, ki se zanimajo za udeležbo, da se takoj prijavijo JZSS.
LNP poziva zadnjič klube, ki še nimajo v redu izkaznic za igralce, da jih pošljejo do 20. t. m., v nasprotnem primem se bodo izročili upravnemu odboru v kaznovanje.
ISSK »Maribor« — lahkoatletski odsek. Danes ob 17. (5.) uri obvezen sestanek vseh članov na igrišču v Ljudskem vrtu! — Načelnik.
Sokolstvo
Iz Sokola matice. Seja prednjaškega zbora bo drevi ob 20. uri v društveni sobi.
Poljčane
Nov župan. Namesto obolelega župana Košiča je bil v sosednji Hošnici imenovan za župana Štefan Sagadin.
Gospodarske vesti. Za 27. februarja je. kot smo poročali, razpisala direkcija jugoslovanskih državnih železnic Ljubljana javno licitacijo za zakup košnje trave in njiv za zemljiške dele ob železniški progi. Ker se tega dne ni zglasilo predpisano število ponudnikov, je razpisana za dne 20. marca ob 13. uri ponovna licitacija v vlakojavnici št. 7., ki se vrši ne glede na število ponudnikov. — Težko pričakovana koruza je dospela zdaj tudi za občini Hošnica in Studenice. — Nekateri naši vinogradniki so v
hudih stiskah kadar je treba plačati davke. Radi bi plačali, pa ni denarja. Te dni so prodali nekateri zato dobro vino v Ljubljano po smešno nizki ceni 1.80 do 1.85 Dir. liter.
Smrtna kosa. Nenadoma je umrl te dni v mariborski bolnici na pljučnici 50letnd Albert Kvas, tukajšnji sobni slikar. Pokopali so ga na Pobrežju.
»Pred poroko« je naslov veseli igri, ki jo pripravlja za začetek aprila tukajšnje Sokolsko društvo v režiji br. Ritonje.
Edina priložnost.
Žena: »Nocoj sl zopet vso noč v spanju govoril!«
Mož: »Že mogoče, čez dar. itak ne pridem nikdar na vrsto!«
Ni mogoče.
»Za Boga, prijatelj! Ti delaš tako dok1 gove, da boš prišel naposled na psa!«
»Ne bodi siten! Z delanjem dolgov Še ni nihče prišel na psa, pač pa s plačevanjem dolgov! In tega se jaz varujem.«
Mali o
Rasno
ŽIČNE VLOŽKE, madrace, ototnane. moderne divane, posteljnino, nudi najceneje tvrdka Novak, Koroš-ka c. 8, Vetrinjska ul. 7. 896
VSI KUPUJEMO
in prodajamo dobre knjige, starinski porcelan, kakor vaze, figure, servise, zlat nakit, srebrnino, svečnike, nastavke, bronaste predmete, pohištvo, obleke, godala itd. v Grajski starinarni, Trg svobode 1 — kajti tam le najboljše, 443
ALI VAM JE ŽE ZNANO.
radostiva. da moderniziram klobuke ceneno in okusno? Pridite in prepričajte sel — Modni salon A. Hobacher — Aleksandrova c. 11.	837
DOBER IN POCENI KROJAČ
se priporoča za delo. Taborska ul. 1, Ules.	875
Prodam
NA PRODAJ le pod roko bila in vrt pok. g- .Marije Klausch. Maribor, Meljska cesta 65, v cenilni vrednost! 238.847 Din. Pogoje pove pisarna lavnega notarja Dr. Iva Šorlija v Mariboru, Aleksandrova cesta 14.
901
ŠTELAŽE. PULTI
in druga oprema za špecerijsko trgovino ugodno na prodaj. Vprašati pri tvrdki M. Oset, Glavni trg.	854
ŽLAHTNE BRESKVE.
2-letne cepljenke sadnega iz? bora za Slovenijo, španski bezeg. enojen in polnjen, lila, temnordeč in bel, 3-lente cepljenke s cvetnimi popki — »Prunus triioba« in debele plodne jagode »Rdeča kapica iz Svabske«. Maribor, Meljska c. 40.	889
Sobo ISie
SOLIDNA GOSPODIČNA
išče malo mesečno sobo. Naslov pustiti v upravi »Večer-nika«.	909
Stanovanle
DVOSOBNO STANOVANJE
takoj oddam. Dravska ul. 8.
895
Sobo odda
OPREMLJENO SOBO.
lepo, gornja Gosposka ulica, popolnoma separirano, oddam. Naslov v upravi. 894
PARKETIRANO SOBO
z lučjo in perilom za Din 250 oddani. Ob železnici 8, v trgovini.	893
Službo
TRGOVSKA POMOČNICA
išče službo v Maribor. Pomagala bi tudi v gospodinjstvu. Dopise na upravo lista pod: »Pomočnica«.	898
GOSPODIČNA
z dolgoletno odvetniško in itip tarsko pisarniško prakso, išče nameščenia. Sprejme tudi mesto blagajničarke. Pismene ponudbe na upravo »Večerni-ka« pod »Zanesljiva«. 910
»miNI VELESEIEIEvFRHSI
19. - 26. marca 1933
svetovni velesejem so zastopani
narodi in države Znižana vožnja za brzovlake in navadne vlake
Jugosslavija . Cehoslovaška Avstrija , . . Madjarska . *
• 25 % .33% .25% •25%
Pojasnila in legitimacije daje:
ALOMA COMPANY, Ljubljana Aleksan-drova c. 2, ČEHOSLOVAŠKI KONZULAT, PUTNIK, Gajeva ulica za nebotičnikom.
GOSPOD.
27 let star, slikar po poklicu, išče vsled pomanjkanja slikarskega dela mesto inkasanta, bančnega sluge ali katerokoli nameščenje. Naslov v upravi »Večernika«.	911
lokal
LOKAL
na vogalu Vrbanove in n* novo podaljšane Smetanove ulice, takoj oddam. Naslov v upravi.	9	00
NAJLEPSA
ROČNA DELA
kelim, gobelin, filet in d i eh tl
CBUHEPELDT mariboR
. P»8jerK|.WI. GOSPOSKA UL. 4'«
—r—
Zahvala
* ,,	■	ir	ki	*	*	' j, p ;	■
Prav lepo se zahvaljujem ,g. primariju dr. Demovšek-u in asistentu g, dr. Aleksiču, ki sta mi s težko operacijo odstranila zobno protezo jz goltanca ter me > tem rešila strašne smrti. Tudi čč. sestr; za ljubeznjivo postrežbo srčna hvala.
Maribor, 14. III. 1933.
Jožef Zamuda, posestnik v Bukovcih pri Ptuju-
fedafe konzoaolj »Joba« y, Ljubtiatd; predstavnik Izdajatelja in urednik: RAD1VOJ REHAR x Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Maribor*