Poltnlns ptaSmna v (niarM HH Spedizione to •bbonameni« postala ■■ flU Slovenski Prezzo - Cena Ltr 0.5C Štev. 278 V Ljubljani, v petek, 4. decembra 1942-XXl Leto VII izključna pooblaščenca ca ogtaievan)e Italijanskega Id tujega Izvora OnJone PubbllclU Italiana S. A_ Milana GrodnlJtvo lu uprava; Kopltar|eva 6. Ljubljana. Redazioue AmmJniatrazlonei Kopitarjeva S. Lubiaaa Joucessionsria eseluslva per la pubbllcIU dt provtnlenza Italiana ed esterai Uniona PubbliclU Italiana S. A. Milana Vojno poročilo št. 922 Uspešni spopadi z nasprotnimi skupinami v Tuniziji Zmagovit pomorski boj pred tunizijsko obalo — Ena angleška križarka in en rušilec potopljena Italijansko uradno vojno poročilo št. 922 pravi: Zmerni bojni nastopi v Cirenajki. Na tunizijskem bojišču je bilo v ugodnih spopadih z nasprotnikovimi bojnimi skupinami prijetih čez 200 ujetnikov, med njimi cel oddelek angleških padalcev. Vsega skupaj je bilo uničenih 34 tankov ter 6 oklepnih avtomobilov. Osno letalstvo je nastopalo zoper avtomobilske vrste in proti nasprotnikovemu zaledju ter je bombardiralo letalske in pristaniške naprave v francoski Severni Afriki. V noči na 2. december je pred tunizijsko obalo prišlo do kratkega, silovitega spopada med neko našo lahko pomorsko skupino, ki so jo sestavljali trije rušilci in dve torpedovki ter med nasprotnikovo skupino, ki so jo sestavljale dve križarke in štirje rušilci. En naš rušilec se je potopil, drugi, »Camicia nera« pod poveljstvom fregatnega kapitana Adriana Foscarija je torpediral nasprotnikovo lahko križarko najsodobnejše vrste in videl, kako se je razletela. Nekaj ponesrečencev s križarke so pobrali iz morja. Ob zori 2. decembra so nemška letala napadla isto skupino, ki se je umikala, in potopila neko lahko edinico ter hudo poškodovala en rušilec. V dvoboju z italijanskimi letalci je nasprotnik izgubil 7 strojev. Pet naših letal se ni vrnilo. Rim, 4. dec. s. Angleška uradna poročevalsko agencija daje po svoji stari navadi prvo clelno priznanje o izgubah v noči na torek ob tunizijskih obalah in sporoča, da je bil izgubljen rušilec rQuentin«. Rušilec je najsodobnejša edinica, ki jo pomorski letopis še ne vsebu je. Svetovni odmev mogočnega Ducejevega govora Poskus za razbitje Osi in za uklonitev Italije z grožnjami spodletel — Nemški, japonski, švicarski in španski tisk o odločujočem pomenu Mussolinijevih izvajanj Berlin, 4. dec. s. V nemških pristojnih krogih omenjajo z živim zanimanjem obsežen odmev, ki ga je veliki Ducejev govor vzbudil po vsem svetu, tudi po anglo-amerikanskem. Precej značilno je, pripominjajo, da je angleška propaganda takoj odgovorila z vsemi mogočimi sredstvi v upanju in v namenu, da bi ojalovila globoki vtis, ki ga je odgovor Churchillu vzbudil celo po nekaterih tako imenovanih nevtralnih državah, n. pr. v Švici. V tej zvezi je zanimivo pisanje lista »Bund«. Ta‘najprej poudarja silo in jasnost Ducejevega govora, potem pa prihaja do naslednjega sklepa: Diplomatski poskus za razbitje Osi je torej treba smatrati za spodletel. Otročji poskus za uklonitev Italije z grožnjami o nasilniških nastopih širokega obsega se je končal s kričečim porazom. Milostni sunek mu je včeraj dal Mussolini v imenu 45 milijonov Italijanov. Poskus je torej bil smešen, kakor je povedal tudi tajnik fašistov-ske stranke minister Vidussoni vpričo vodstva. Domišljava je utvara o uničenju Italije in, recimo, o uničenju Nemčije. Oba naroda prav dobro vesta, kakšna usoda bi ju čakala, če bi mogel sovražnik zmagati. In prav zaradi tega sta bolj kakor kdaj odločena bojevati se do konca, to je, bojevati se do zmage. Italijanski narod je kakor nemški narod graniten stolp, katerega se angle-ško-ameriškim spletkam, pa naj bedo še tako po hudičevo zamišljene, ne bo posrečilo niti opraskati. Vsi taki poskusi — in dejstva to dokazu- škim izkoriščevalcem odgovor, kakršnega zaslužijo. Slednjič je Mussolini govoril kol stvaren človek in odkritosrčno, zakaj resnico, čeprav je včasih tudi bridka, je treba vedno višje ceniti kakor pa pomirjevalno laž. Povedal je svojemu ljudstvu odkrito in točno, koliko Italijanov je dozdaj padlo ter je znova potrdil neomajno odločnost Italije, boriti se ob strani Nemčije in drugih zaveznikov vse do končne zmage. Dopisnik nato podaja nepristransko sliko Italije in italijanskega naroda po 80 mesecih vojne. Najprej omenja, s kakšnim zadovoljstvom so v Italiji sjjrejeli povišanje obrokov hrane, zlasti za otroke in težke delavce, potem pa se bavi s stra-hovalnimi angleškimi letalskimi napadi, ki so po mnenju angleških psihologov naperjeni najbolj občutljivi točki Osi. Doseženi uspeh teh angleških napadov je bil ta, da je nedvomno prepričal italijanski narod o lažnivem nesoglasju med delovnim italijanskim ljudstvom in fašistično vlado, o lažeh, s kakršnimi ubogi ljudje iz Londona nastopajo v padiu. Dne 28. novembra 1985 so v Ženevi sklenili izvajati sankcije proti Italiji in Angleži so mislili, da bodo obhajali zmagoslavje nad fašizmom. In danes spet mislijo, da imajo Italijo v pesteh. Kaj kmalu se bodo prepričali, da so tudi tokrat napačno sklepali. Tokio, 4. dec. 6. Vsi tukajšnji časopisi prinašajo pod velikimi naslovi Ducejev govor ter še jejo — bodo rodili docela nasproten učinek: še l zlasti podčrtavajo tiste odstavke, ki govore o Ja- Ducejevo naročilo podeželskim županom glede izpraznjevanja mest Rim, 4. dec. s. Duce je po prefektih poslal županom manjših in kmečkih občin naslednjo brzojavko: »Slišali ste moj klic. Pojdite na delo, da bo izpraznjevanje mest ob najmanjši meri birokracije dokazalo, da se v fašistovskem času narodna vzajemnost uresničuje v stvarnih, naglih in plemenitih oblikah. Prepričan sem, da boste to storili. Poročajte mi! — Mussolini.« močneje bodo ojačili voljo in s tem prepričanje do zmage. Miinchen, 4. decembra. Rimski dopisnik časopisa »Mii nchener Neueste Nachrichten« piše, kako je italijansko ljudstvo nestrpno pričakovalo Ducejev govor, nato pa pravi, da je ta govor, ki je bil močan in bogat na vsebini ter zelo bojevit, segel Italiji do srca. Bil je odgovor angleškemu ministrskemu predsedniku, kakršnega je ta zaslužil. Ta zelo slabi psiholog je mislil, da bo s svojim govorom vplival na duha italijanskega naroda ter je postavil zanj izbiro: ali ločen mir, ali pa nadaljevanje načrtnega bombardiranja vseh italijanskih mest. Churchill je dosegel vprav nasproten uspeh. Duce je opozoril z vedro zanesljivostjo Churchilla in njegove zaveznike, da dela spričo največje inteligence italijanskega ljudstva najbolj inteligentno propagando. Sam kot oče v vojni padlega vojaka je Duce slovesno razložil notranja čustva italijanskega naroda, ko je dejal, da mrtvi ukazujejo Italiji, da se je treba boriti do zinaae. Miinchen. 4. decembra, s. >Volkischer Beo-bachter« piše, da je Mussolini govoril kot Rimljan, naslednik tisočletnega slavnega izročila, ki nima primere, kot človek, ki je izšel iz ljudstva, zakaj kot sin italijanskega kovača je dal bogata- Novi sovjetski napadi med Volgo in Donom zavrnjeni Na Kavkazu manjši boji — Pri Kalininu in pri llmenskem jezeru hudi obrambni spopadi — Sovjeti so v 20 dneh izgubili 309 letal Zavezniške izgube v Cirenajki in Tuniziji Hitlerjev glavni stan, 4. decembra. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno poTočilo: V Kavkazu so narasle vode in neprehodne poti močno oviraJe bojne nastope. Kljub temu so bili na nekaj točkah krajevni boji z močno napadajočim nasprotnikom, pri čemer so Sovjeti utrpeli velike izgube. Močne sovjetske sile severno od Tereka so bile v protinapadu odbite. Pri tem je bil en sovjetski konjeniški polk razbit, zajetih pa mnogo ujetnikov in plena. Bojna letale so zasledovala bežeče sovjetske čete in uničila nmogo težkega orožja in vozil. V kalminški stepi so nemški motorizirali oddelki z nepričakovanim, daleč segajočim prodorom povzročili motnje v zvezah v sovjetskem zaledju in so uničili več čet. Tudi včeraj so se v ozemlju Volge in Dona novi napadi močnih sovj. pehotnih in oklepnih oddelkov razbili ob žilavem odporu nemških in romunskih čet. V sodelova.nju z močnimi romunskimi in nemškimi 'letalskimi silami so Sovjeti utrpeli velike in krvave izgube'. Samo med Volgo in Donom je bilo uničenih 60 sovjetskih oklepnikov. V odseku Kalinina in Ilmenskega jezera so oddelki vojske in letalstva, vodili nadaljnje težke boje, pri čemer so odbili vse sovjetske na-pade, deloma v protinapadih. 106 sovjetskih vozil je bilo tukaj uničenih. Ob Severnem ledenem morju so bila v letalskih napadih razbita zbirališča sovjetske vojske. Pristanišče in mesto Murmansk teir Kola so bila tarča hudih letalskih napadov. V času od 11. do 30. novembra je bilo uničenih 309 sovjetskih letal, in sicer 220 v letalskih bojih, 71 po protiletalskem topništvu, 15 pa oddelkih vojske, ostala pa na tleh. V istem času je na vzhodnem bojišču šlo v izgubo 83 letal. V zapadni Cirenajki je prizadejalo letalstvo Angležem zopet velike izgube na oklepnih ogledniških in oskrbovalnih vozilih. Pristaniške naprave v Tobruku so bile v pretekli noči cilj močnega letalskega napada. Pri krajevnih bojih v Tunisu je bilo zaje,-tih 200 ujetnikov. 34 angleških oklepnikov in 6 oklepnih ogledniških vozil je bilo uničenih. Zavezniška oskrbovalna pristanišča v francoski Severni Afriki so bila cilj stalnih letalskih napadov, pri čemer so bila povzročena velika uničenja. Nemška podmornica je v zapadnem Sredozemlju z dvema torpednima zadetkoma potopila angleško križarko razreda »London«. Pred obalo Alžira je bil z bombami zadet angleški rušilec, ki ga je posadk a nato zapustila. Neka stražna ladja je bila potopljena. Britanski bombniki so v noči na. 3. december izvedli napade na zapadno Nemčijo. Na področju Rena in Maina je bila v nekaj krajih povzročena manjša škod« na zgradbah. Pet au-gleških 'letal je bilo sestreljenih. Romunski vojni minister na nadzorstvenem obisku pri romunski vojski ob Donu Bukarešta, 4. decembra, s. Na zapoved maršala Antonesca je odšel minister za narodno obrambo, general Pantazi, nadzorovat romunske čete, ki se nahajajo na vzhodnem bojišču. General Pantazi je prišel na bojišče 22. novembra in se je vrnil 27. novembra. O njegovem nadzorovalnem potovanju je bilo včeraj izdano tole uradno poročilo: 1. Od 22. pa do vključno 26. novembra je minister pregledal edinice na donskem bojišču, in sicer vzhodno od te reke in stopil v stik z romunskimi in nemškimi poveljstvi. Proti na-pptfu sovražnika, ki je nustopil z močnimi oddelki in silnimi oklepnimi skupinami, so romunske in nemške čete naredile neprebojen ndmtrni /id Povel iniki. klovni stani, vse edi- nice, častniki in vojaki so izpoluili svojo nalogo s skrajnim junaštvom in v duhu požrtvovalnosti. Ukrepi, ki so bili na mestu izdani, so takoj pokazali plodne uspehe. Po drugi strani pa boji še potekajo. Vsekakor pa se je že od vsega začetka posrečilo zagotoviti si nadzor nad 6trategičnim položajem. To se je dalo narediti zavoljo večje spretnosti poveljstva in popolne sporazumnosti med Romuni in Nemci. 2. Zimska oprema je bila vojakom že razdeljena in zdaj so vojaki mnogo boljše oskrbljeni. Pač pa še ni bilo mogoče v celoti razdeliti zimske obutve. Toplota se redno giblje okrog ničle. Ker 60 pa nastopili dnevi z mrzlimi vetrovi in snežnimi viharji, je minister prc-srlodnl tudi nekaj vojnih bolnišnic in nokaj hotelo oskrbovati vojna področja v Indiji in na Srednjem vzhodu. Vprav zato, ker so zavezniki poslali v Severno Afriko svoj ekspedicijski zbor, je Sredozemsko morje postalo za nasprotnika neuporabno. Vojna se približuje italijanskemu ozemlju toda — kakor je Duce poudaril v sv.ojem govoru — to ne bo moglo spremeniti v italijanskem narodu duha odločnosti, niti ne omajati njegovega trdnega prepričanja v končno zmago. Rim, 4, dec. s. Profesor Simoi, navdušeni prijatelj fašistične Italije, je poslal Duceju poslanico, v kateri zatrjuje, da mu je silno hudo, da ne more biti v Italiji v tem stavnem trenutku in se ne more v vojaški suknji udeleževati vojnih nastopov v prvi bojni črti. Profesor Simoi se s ponosom spominja slavnih dni, ki jih je preživel v prejšnji svetovni vojni med italijanskimi pešci v jarkih v Benečiji in v kvarnerskem mestu kot. legionar, potem pa pravi, da je tedaj, ko je živel med pešci, videl takšna vojaška dejanja, v katerih so se na neizprosen način pokazale vse odlične la6tno6ti italijanskega bojevnika. »Jaz priznavam, kakor priznavajo tudi vsi drugi, hrabrost pešcev, italijanskih mornarjev in italijanskih letalcev. Narodi, ki imajo svojo veliko tradicijo in so večno mladi, in to 60 Italija, Nemčija in Japonska; se sedaj odločno bore proti satanskim zarotam tistih ženevskih svečenikov, ki se radi predstavljajo kot skrbni čuvarji miru. Proti hitremu dviganju naših narodov so se ti zapleč-karii zaman fjoskušali boriti s podlimi spletkam'-z obleganjem osnih sil v Evropi, na Vzhodu pa z mobiliziranjem domačinskih narodov, da bi stvorih jeklen obroč okrog Japonske. Nato pravi pisec, da je neomajno prepričan v zmago italijanskega orožja, ki se je v nedavni preteklosti odelo 6 slavo v Libiji, v veliki vojni, v Abesiniji, v Španiji in na V6eh drugih bojiščih sedanje vojne. Profesor Simoi pristavlja: Mladi Japonci vedo, da obstajajo med Italijo in Japonsko neštevilne vrste medsebojnega sodelovanja, gledane z zemljepisnega, geološkega, podnebnega, zgodovinskega, kulturnega in jjolitičnega značaja. Milijoni mladih Japoncev, Duce, bi 6e radi vojskovali ramo ob rami z italijanskimi pešci, da bi napodili motilce miru med narodi in pognali nesramne tlačitelje, ki ne ooznajo pravice, iz V6ega afriškega ozemlja. ponski, poroštvu za zmago trojne zveze, o temeljitem odgovoru na- prostaški Churchillov napad, o britanskih lažeh in o odločnosti italijanskega naroda, da nadaljuje vojno vse do zmage. Madrid, 4. dec. s. Vse špansko časopisje se v dolgih razlagah še vedno bavi z Ducejevim govorom. Dejstvo, da je Duce molčal mnogo mesecev —- pišejo španski listi — daje še večji poudarek njegovim besedam, ki niso imele namena dvigniti poguma v italijanskem narodu, ki je itak največji in neomajen, pač pa odgovoriti Churchillu, vzeti •Anglosaksoncem njihove utvare tet;, znova potrditi nespremenljivo odločnost Italije, da nadaljuje z vojno vse do zmage ob strani Nemčije in Japonske, Ducejev govor — pravijo španski časopisi še — je slovesna potrditev, da se hoče Italija boriti, in nasproti številkam o razdejanjih, ki jih je povzročil sovražnik po italijanskih mestih s svojimi letalskimi napadi, stoje številke o zmagah, ki jih je italijansko orožje izvojevalo na morju, na kopnem in v zraku. Te zmage dokazujejo, da je hrabrost italijanske vojske neomajana, prav tako pa tudi italijanska vojaška moč. Anglosaksonske špekulacije ter žalostne utvare Severne Amerike in Anglosaksoncev so se razblinile ob obločni, nedvoumni Ducejevi izjavi, da ni umestno govoriti o miru ter da Italija prav do-Kro v.e' k' bil anglosaksonski mir postoterjeni Versailles. Dalje poudarjajo, da je imel Duce čisto prav, ko ni zaupal premagani Franciji. Pišejo tudi o veliki naglici, s katero je Duce odgovoril na izdajstvo ter takoj zahteval zasedbo vsega francoskega ozemlja. Posest Bizerte in Tunisa dovoljuje Italiji in Nemčiji, da lahko mirno čakala razvoj dogodkov na Sredozemskem morju. Če se je vojno področje približalo italijanski meji, noben Italijan ne misli, da bi bil zato že v kakšni nevarnosti, pač pa naj bi bil prepričan samo v neizogibno zmago. V tej vojni, kj je trda in odločilna — končujejo časopisi — hoče Italija pokazati. da je vredna naslednica starega Rima. , Bratislava, 4. decembra.. Slovaški tisk je dal Ducejevemu govoru poseben poudarek. Mcoro vsi listi 60 govor objavili dobesedno. »olovak«, ki je glasilo vladne stranke, poudarja, da je Duce govoril z jasnim glasom moža, ki ne prikriva resnice niti samemu sebi niti narodu in drži trdno v svojih rokah usodo svojega naroda, razkrinkajoč vse sovražnikove nakane proti italijanskemu narodu in proti Osi. Iz Ducejevih besed, pravi dalje list, lahko vsakdo razbere, da je ital. narod neomajen, čeprav angleško divjaštvo ne prizanaša* niti civilnemu prebivalstvu niti zgodovinskim spomenikom, ki niso dragoceni le za Italijo, pač pa tudi za vse narode na svetu. Odveč je Churchillovo vprašanje, aJi je italijanski narod srečen ali ne, kajti ljudstvo se zaveda položaja in je odločeno ]x>dreti vse ovire, ki mu zapirajo pot k boljši bodočnosti. Ob vsakem udarcu, ki mu ga divjaško zada sovražnik, piše list, postane italijanski narod hrabrejši in odjx>rnejši in se bo boril do končne zmage. Kruta stvarnost po- RteseveltoveglaiT^aree gtede^^stične^Rltije" iz(&ulskiK generalov je onemogočilo obrambo Angleški morn. minister objavil izgube angleškega brodovja pri nastopih v Severni Afriki Rim, 4. dec. s. Mornariški minister Alexander je v spodnji zbornici podal izjavo o nastopih brodovja v zvezi z izkrcanjem v Severni Afriki. Naštel je naslednje pomorske enote, ki so jih Angleži pri tem izgubili: rušilca »Brook« in »Martin«, korveto sUardenia., obalni stražni ladjici »Walney F. E.« ter »Hartland«, ogledno ladjico »Ibis«, tovorno ladjo >Hacla«, minolovec »Algeri-ne«, parnik za protiletalsko obrambo »Tynuwald in nosilko letal »Avengerc. Izgubili so tudi rušilca holandske mornariefe >Isaak S\veers«, Prvo ameriško uradno poročilo o izgubah pri izkrcanju v Severni, Afriki Buenos Aires, 4. dec. s. Ameriško mornariško ministrstvo je v uradnem poročilu objavilo izgubo petih ameriških prevoznih ladij pri izkrcanju v Severni Afriki. Torpedna letala in podmornice so v prvi polovici novembra potopile naslednje ameriške pomorske enote: >Takser Blise«, »Hugh L. Scott« in »Edward Rutledge«, ki so bile potoj)-ljene na morju pred Casablanco. Prevozna ladja »Josef Hewes« se je potopila pred Rabatom, ladja »Lee Stown< pa pred Alžirom. Tri druge prevozne ladje, en rušilec ter ena petrolejska ladia so bili pri teh nastopih poškodovani. To je prvo uradno poročilo ameriškega mornariškega ministrstva glede nastopov v Severni Afriki. Oklic admirala Platona francoskim vojakom v Afriki Vichy, 4. dec. s. V svoji poslanici na francoske vojake v Afriki je admiral Platon med drugim dejal: >En mornariški admiral in nekaj Italijansko ljudstvo bo že znalo dati anglosaškim telovajem odgovor, ki ga zaslužijo. Ženeva, 4. decembra, s. švicarski' časopisi prinašajo pod velikimi naslovi zadnji Ducejev govor ter posebno podčrtavajo, kako odkritosrčno in mirno je v njem podal obračun tridesetih mesecev vojne. Odkar so se Amerikanci in Angleži izkrcali v Severni Afriki, piše »Tribune de Lausannec. je britanska propaganda sprožila ofenzivo proti Italiji. Churchill je hotel sodelovati pri tem manevru, ki je imel namen oslabiti vojaškega duha pri nasprotniku, in je spregovoril ter napovedal italijanskemu narodu še večjo katastrofo, če se bo tudi v bodoče tako vedel. Čisto logično je bilo misliti, da bo Duce na ta Churchillov govor odgovoril, lo je tudi storil ter z veliko jasnostjo razložil dogodke, ki so se odigrali od začetka vojne dalje. Očividno je, — piše omenjeni švicarski časopis — du je vstop Italije v vojno ustvaril ogromne naloge za britansko brodovje, ki se ni moglo več posluževati Sredozemskega morja ter je jx>stnlo primorano, pluti okrog Afrike, če je bol niš n V.' Rdečega križa in ugotovil, da »o bolniki in ranjenci dobro negovani in da imajo bolnišnice vsega, kar jim je potrebno, zadosti na razpolago. naših ozemelj navzlic odredbam našega maršala, ki je glavar države in vrhovni poveljnik vseh oboroženih sil. Sedaj pa zaradi svojih osebnih stremljenj zahtevajo, da prestopite k sovražniku, skušajo nastopati v imenu domovin?" ki so jo žrtvovali, in obljubljajo svobodo tisti Franciji, kateri so prav oni povzročili to-jiko gorja. Od vas zahtevajo zvestobo, sami pu izdajajo. Apelirajo na vašo čast. sami so jo pa izgubili. Govore, da bodo rešili francosko Severno Afriko, v resnici pa so jo izročili sovražniku sami, malo prej pa so prisegali, da jo bodo branili proti vsakomur. Maršal jih je že obsodil. Sedaj je na vas. da odpoveste poslušnost onim, ker so uporniki in vam ne morejo več dajati ukazov v imenu poglavarja države. Trenutno ni treba, du bi vi organizirali odkrito vstajo, ki bi vas lahko ugonobila, pač pu se omejite na pasivno odgovornost in ne dvi- §ajte orožja proti vašim bratom, ki še vedno ranijo Bizerto, torej ozemlje, ki vam je bilo izročeno v varstvo. Zaradi vaše časti in ljubezni do domovine ne smete sodelovati v vojski, ki jo poskušajo izdajalci zbrati.* Bolgarsko-nemški razgovori za novo gospodarsko pogodbo so se včeraj končali. Pogodba vsebuje tudi določila o plačilnem prometu med Nemčijo in Bolgarijo. Natečaj državnega in po za zvišanje kmet 7. odločbami odloka predsednika vlade je ul rojeno men Kmetovalci Ljubljanske pokrajine tekmovanje v državnem natečaju ?a povečanje Wmenj*Ke proizvodnje, Prošnje ?a uvrstitev v tekmovanje, kolkovane s f» Lir, ^e morajo predložiti Pokrajinskemu kmetijskemu inšpektorata v Ljubljani, Puccinijeva ulica 9, do 51. januarja W5/XXI. Glavni predmeti natečaja so sledeči: žita, krompir, stročnice za zrnje, sladkorna pesa, kronske rastline, pa tudi živinoreja s po-eonim ozirom na proizvodnjo mleka. Kmetovalci se udeležijo tekmovaja s celotnim irospodarstvom iti njega organizacijo, ki se z njim prijavijo. Najmanjša površina posestva je določena na 3 ha. Denarne nagrade za pokrajinsko tekmovanje so razdeljene takole: Skupina: velika posestva, katerih skupna površina njiv z vštetimi večletnimi umetnimi travniki znaša nad 80 ha: > nagrad v skupnem znesku 15.000 Lir. Skupina- srednja posestva, katerih skupna 'io vrši na njiv z vštetimi večletnimi umetnimi krajinskega, tekmovanja 'iške proizvodnje travniki znaša 15 do ha: 10 nagrad \ skupnem znesku 15.000 Lir. Skupina: srednja in mala posestva, katerih skupna površina njiv z vštetimi večletnimi travniki znaša 5 do 15 ha: 24 nagrad v skupnem znesku 22.000 Lir. R#en osnovnih činjenic za presojo, določenih v odloku v državnem natečaju, se bodo za določitev nagrad upoštevale še sledeče: t. Sistem (način) gospodarske uprave; 2. zboljša ve in ureditve zemljišč; 5. zmanjšanje neplodnih površin; 4. shranjevanje in uporaba hlevskega gnoja in gnojnice; 5 shranjevanje in uporaba krmil in stranskih pridelkov gospodarstva; 6. uvedba kisanja krme. Pokrajinski kmetijski inšpektorat se obrača na kmetovalce pokrajine s toplim vabilom, da se udeležijo važnega pokrajinskega tekmovanja za zvišanje kmetijske proizvodnje v plemeniti medsebojni tekmi. Partizanom povsod trda prede Uspel napad vojaške čete na partizansko tolpo na Velikih Poljanah V petek se je priplazila v tenmi noči partizanska dru-hal v malo vasico Žukovo nad Ortnekom. Hoteli so se maščevati nad zavednim katoliškim možem Drobničem Ja- nezom, ki je nekaj dni prej s iovarišem ujel in zvezal partizana, ki je prišel ponoči krasi. Vdrli so v njegovo hišo in zvezali moža ter ga hoteli takoj usmrtiti. Kljub temu da so štirje partizani imeli zvezanega na tleh, se je priletnemu možu posrečilo, da se je v junaški borbi iztrgal iz krvoločnih rok in pobegnil v gozd. Ko so videli, da jim je la ušel, so se spravili nad sosedovega fanta Levstika Antona, kajti na vsak način so hoteli imeli lo noč vsaj eno žrtev. Nedolžnega fanta so kljub temu da jim ni napravil nič hudega, začeli streljati od vseh strani, tako da je fant dobil štiri strele. Nesrečnež je težkim poškodbam naslednji dan podlegel in so ga ob častni straži dobrepoljskih fantov položili na Velikih Poljanah v njegov zadnji dom. Roparska tolpa, 1greb, toda prisrčen. Šempetrski župnik g. Košmerlj je ob asistenci štirih duhovnikov opravil pogrebne obrede, nakar se je razvil žalni sprevod na pokopališče Sv. Križa do rodbinske grobnice ob severni strani. Pogreba so 6e udeležili: pokojnikova sestra Hedvika, vdova j>o sodniku Martinaku, umrlem v Logatcu; nečak, univ. prof. dr. Nachtigal, mnogi dru^i sorodniki, zastopniki univerze, tako univ. prof. dr Fran Lukman, predsednik Akademije znanosti in umetnosti dr. Milan Vidmar in še drugi. Po opravljenih molitvah 60 se ob odprtem grobu od pokojnika poslovili dr. Milan Vidmar v imenu Akademije znanosti in umetnosti, univ. prof. dr. Alija Košir v imenu Prirodoslovnega društva in prof. dr. Novak v imenu Profesorskega društva. Na grob so fili položeni tudi lepi venci. Opozorilo javnosti! Vso javnost znova obveščamo, naj v zvezi s prvim pozivom oddaja rabljeno obleko v Frančiškanski ulici H. Ivoiunovi ulici 14, Trnovo. Žiber-tovi ulici 27 ifvška), Ob Ljubljanici 29 (Moste), ali naj nepa- dno javijo svoj naslov Osrednjemu uradu v PU'T'ji:jo\i ulici 9. Vsaur”ika organizacija Tiskovni urad fašistične zveze objavlja: V ponedeljek. 'SO. novembra, je bila seja vodstva vsc-učiliške delovne organizacije,* katere se je udele žil tudi rektor vseučilišča, dalje comm. dr. Ettore Raymondi, vrhovni nadzornik ministrstva za pro sveto, dr. inž. Peter Carra. ki je zaslopal zveznega tajnika, tov. Giuseppe Martorelli za vseučiliško organizacijo in prof. dr. Steska in dr. Lukman. Direktorij je razpravljal in odobril pravilnik, ki ga je predložil dr. inž. Carra. Pravilnik bo predložen v podpis Visokemu komisarju za Ljubljansko pokrajino in bo objavljen. Razen tega so razpravljali o vprašanjih, ki se nanašajo na bolniško podooro študentov, kakor tudi o vprašanjih, ki se tičejo preskrbe vseučiliške organizacije. f io rt 10. kolo državnega prvenstva Dočim so po ostalih evropskih državah že dali slovo letošnjemu nogometnemu sporedu, je ta v Italiji prav zdaj v največjem razmahu. Bijejo se ostre borbe za točke. Vsi jih pridno zbirajo, da si jih naberejo dovolj, še preden bi bilo prepozno. Repka se vsi otepajo kolikor le morejo, saj vedo, da čaka zadnja dva spet izpad iz A razreda in da jih čaka potem nič manj Jrda pot v B skupini. Lansko leto je taka usoda zadela alodena in N a po 1 i, ki imata tudi v svoji skupini silne križe in težave, ko jim zdaj ta zdaj oni nasprotnik odščipne točko, včasih pa tudi obe. Prihodnjo nedeljo bo torej na sooredu že 10 kolo državnega prvenstva, ki bo na kraju odločilo noveca državnega prvaka, letos je to Roma. pa ji bodo menda, vsaj tako vse kaže. to lovoriko iztrgali. in pa tista dva. ki bosta morala dati slovo tovarišem iz A divizije. Po pričakovanih in nepričakovanih uspehih in neuspehih v dosedaniem tekmovanju postaja prvenstveni ples že res kar zanimiv. Od nedelje do nedelie boli. Tekme zadnje nedelje niso bile tako vroče kot bodo le prihodnje nedelie. ko se bodo pomerile precej izenačene enajstorice. Na sporedu so lile pari: Torina : Triestina, Sosedna Triestina bo morala po kostanj v sila nevarni Torino, ki se kot klon drži vodečega Livorna. Samo 4 točke .io razlike med njima, in drugi ima trden namen dohiteti prvega. Po do-zda.j dobljenih točkah prinisujemo nedeljsko zmago domačinom. Pa tudi Triestince ni, da bi jih podcenjevali, saj odločijo isro vsaj s pol izkupi čka v svojo korist, če je že ne dobe. Borba bo vsekakor napeta. — Venezia se bo morala pomeriti z Ligurio. Po krepkem nedeljskem porazu, ki ga je doživela Venezia, se spodobi, da se rehabilitira. Moštvi pa sta preeei izenačeni in do zdaj vodi Liguria z eno samo točko pred Venezio, ki trdno sedi na repku prvenstvene tabele. — Ostra borba bo tudi med Atalnnto in Milanom. Tudi ti dve moštvi sta enako močni. Tudi tu je položaj isti kot pri prej omenjenem paru, da. vodi namreč Milano samo s točk6 pred"'svojini nedeljskim tekmecem. — Za obe tekmi je kaj težko reči, kdo bo zmagal. — V srečanju med rimskim Laziem in Vicenzo pripisujemo zmago prvemu. — Hud boj bo dalje tudi med Bologno in Fiorentino v Bologni. Bologna bo igrala doma, imela pa bo močnejšega nasprotnika kot je sama. Ali mu bo kos? — Novinec Bari bo imel v gosteh na domačem igrišču državnega prvaka Romo. Tudi njiju loči le točka razlike v korist državnega prvaka. Bari je posebno na domačem igrišču in pred svojimi gledalci sila nevaren nasprotnik. Nič čudnega bi ne bilo. če bi državni prvak postil obe piki v Bariju. Če ju bo pustil, bo to zanj že skoraj usodno, da za letošnje leto da slovo prvemu mestu in naslovu državnega prvaka. — V Milanu bo dalje na sporedu velika tekma med Ambrosiano in Genovo. Ambrosiana ima prednost domačega igrišča. Genova se letos prav dobro vozi in se kar krepko drži vodečega Livorna in Torina. Menda bo tudi v nedeljo zmagala. — In zadnja tekma te nedelje na bo nastop vodečega Livorna na domačem igrišču proti Juventusu iz Torina. Po dosedaniih usnehih pripisujemo zmago Livornu, čeprav bo naletel v Juventusu gotovo na soliden ip trd oreh. — Po nedeljskem kolu vemo za gotovo le to. da bo ostal Livorno, pa čeprav tekmo tudi izgubi, še naprej za teden dni na čelu prvenstvene tabele. * SK Vič je podjeten, pa ne samo na zelenem polju pri okroglem usnju, ampak tudi sicer. Svojim klubskim tovarišem in vsem ostalim prijateljem bo pri SK Viču jutri nosil sv. Miklavž. Obiskat jih bo prišel na jutrišnjo soboto ob 16 v viško meščansko šolo. Nosil bo mladim in starim, pridnim in morda, morda tudi porednim. SK Viču bo menda bolj prizanesljiv, saj ve, da delavni fantje to zaslužijo. 3 krasne knjige: ENA DOMAČA - DVA PREVODA iZID JO V D CIMBRU vna pril ubljene šiknjižni zbirki 10. decembra A1NO KALLAS: Maščevanje svete reke Roman slovite 'nske pisateljice- Življenje n mišljenje ljudi iz dežele tisočerih ezer' oživi pred vami na nepozabljiv način. 15. decembra dve knjigi ZANE GREY: Jezdeci Škrlatne katfulle Roman iz živi enia mormoneev. Grey, književni naslednik iack Londona, je pisatelj številnih, izredno branih povesti. Književno najpomembnejši in tud' na več bran e roman »lezdeci škrlatne kadulje" vzet iz življetva skrivnostne amer. verske sekte mofmoncev. Napetost in lomantika divjega zapada se skladno druži s pretresljivim opisom zgodbe in usode >an Winlhersfeenove, mormonke, in .maščevalca*, iehača Lasileria, k' maščuje stare zločine mormonskih poglavar,ev. IOZE VOVK: Naš Buiek S slikami. • Srčkana zgodba vaškega fantka, na pol pridnega, na pol porednega, kakor so otroci sploh. Ta knjiga bo starim in mladim res lep božični dar. Otroci se bodo smejali zgodam in nezgodam svojega malega vrstnika in ga spremljali skozi trnje in težavice, ki spremljajo takega krat-kosrajčnika vse do takrat, ko mu oče dajo prvič umeriti dolge hlače, kar je nad vse važen dogodek. Prav tako pa bo- knjige vesel odrasel bralec. Saj si bo lajiko na vsaki strani dejal: „Oh, saj sem bil ludi jaz lak Buček. Kje so tisti časi ? 1“ Tako vam bosta knjigi, Jezdeci škrlatne k; dulje" in „Na$ Buiek" prijetno razved;ilo za Boiii Za Novo leto pa boste dobili spet 2 knjigi: IOZE KRIVEC: Dom med goricami Zbirka novel in črtic z vinskih- goric z Ilustracijami slikarja prot. Miheliča in znamenito HAGGARDovo povest: Roža sveta (čez 70 lepih slik) Na mnoga vprašan a sporočamo da bo izšel ludi li. del PRAVLJIC BOŽENE NEMCtVt še v H. letniku L- : . - ^ Naročite se na ..Slovenčevo knjižnico"’ Do Novega leta imat£ še čas! • Vsaka kniiga za naročnike samo 6 lir! Plačujete lahko mesečno ! * Knjige obsegajo do 300 strani in jih ,■ dobite po vseh knjigarnah in trafikah! • Kdor nam pridobi 5 novih naročnikov, bo dobival sam knjige zastonj! - Opozarjamo na vezene knjige, ki so v uspeli opremi arh. VI. Gajška ! S. S. VAN 01N E: s$k\ivnastni tekač •“MMIi«;-«. 'safe. ..... ^Viiiiillliiiiito. _. -"paratta.....^p!!!Sni!teu 33 Bil je navaden [>isem«ki papir. Nanj je bila s strojem, ki je moral imeti /e precej obrabljen moder trak, napisana tista kitica o Johnu Spriggu. Spodaj v desnem kotu je bil z velikimi črkami podpisan ikof. »In tu je pisemski ovitek, gos[>od narednik« je pripomnili Quinan, ko ga je potegnil iz žepa in mu ga pomolil. Na žigu je bila številka 9 A nekaj drugega nas je še prav jxisebno začudilo. Kakor prvi listek s podpisom ŠKOF, tako je bil tudi to oddan na pošto v tistem mestnem okraju, kjer stoji Dillardova hiša. XII. POGLAVJE. Polnočni obisk. Torek, 12. aprila ob 10. Članki v časopisih, ki so izšli naslednji dan so še prekosili Markhamo-ve hude slutnje. Skof je smatral m potrebno, da pošflje ne samo »Worldu*, temveč tudi šo dvema drugima d no vnukoma skrivnostni listič, jjopolnomu enak tistemu, ki nam ga j« pokazal Quinan. Hotel je « tem .samo dati duška presenetljivem« poročilu o novem zločinu, ki so ga *e- Kriminalni roman veda brž spravili v zvezo s tistim, čigar žrtev je bil Robin. Uspeh je bil ta, da je vso javnost prevzela prava groza, listi, ki so vse dotlej mislili, da gre res le za golo naključje, da sta se zločina odigrala tako naglo drug za drugim — in teh ni bilo dosti — so se kaj kpin''t prepričali, da je oba zločina, nad Spriggom in Robinom, zagrešila tudi ena in ista oseba. Markharn in Ileath, ki so ju časnikarji kar trumoma oblegali, sta se težko premagovala, da sta ostala previdna, kakor sta sklenil« biti. Nista hotda prav'nič razodevati kakšnih sumov, ki so se nakopičili nad Dillar-dovo hišo. Tudi o tistem skrivnostuem samokresu sta vztrajno molčala. Vsa ta previdnost j>a se je končala pri Sperlingu, ki so ga smatrali za žrtev nesrečnih okoliščin. Zvečer istega dne, ko je bil ustreljen Sprigg, je imel Markham v svojem uradu poset. Navzočnih je bilo polog Vanceja tudi več skušenih new-vorSkih tajnih policistov. Vanče je nadvse ustrežljivo še enkrat poudaril razloge, zakaj je po njegovem mnenju treba takoj osredotočiti vso preiskavo n« Dillardovo hišo. »Ogledali smo si vse osebe, je končal svoja izvajanja, >ki bi bile utegnile igrati kakšno vlogo pri teli dveh umorih. Vsi naši napori se morajo osredotočiti na te ljudi. Po kratki razpravi je bilo sklenjeno, da se pošljejo škofovi listki izvedencu, istočasno pa, da se uvede natančnejša preiskava glede pisalnega stroja, s katerim so bile pisane tiste skrivnostne besede, ter ugotove morebitne priče, ki so videle, kako je bil Sprigg umorjev v parku. Končno so še enkrat jiregledali, s kom je bil Sprigg znan in so dali nekemu poštnemu strokovnjaku nalogo, naj ugotovi, v kateri poštni nabiralnik v tistem okolišu okrog Dillardove hiše so bili vrženi škofovi listki. Poleg vsega tega pa so po nasvetu nekaterih policijskih strokovnjakov odredili, da je treba ponoči budno paziti na Dillardovo hišo in da naj bo to opazovanje pod neposrednim nadzorstvom Mark-liania in narednika Heatha. Naslednji dan po umoru Johna Sprigga je Markharn ob desetih dopoldne naredil kratek obisk pri Vanceju, ki ga je kakor običajno sprejel zelo prisrčno. Okrožni upravnik je izgubil vso korajžo. Hrup, ki so ga bili zagnali po časopisih, ga je vrgel s tira, io to še toliko bolj, ker so časnikarji v svojih poročilih začeli med vretieami očitati policiji, da je prepočasna in da preiskava ni rodila nobenih posebnih uspehov. Sklenjeno je bilo, da je treba molčečnost odslej še podvojiti. Vanče je potem izrabil željo, tla bi rad zaslišal znova gosjx> Druckerjevo, zlasti še njenega sina. »Ti grbci«, je dejal, »me zanjmajo. Rad bi še natančneje ugotovil vzroke, zakaj je nesrečni sin stare gospe telesno tako iz-nakaz.en. Mislim, da grbci že na svet pridejo pokveke in ne {»ostanejo takšni morda zaradi kakšnega padca, kakor bi rada dopovedala gospa. Dobro bi bilo govoriti z Druckerjevim hišnim zdravnikom.« Hišni zdravnik pri Druckerjevih je bil dr. Barstead, ki smo ga bili obiskali še isto dopoldne. Sprejel nas je zelo prisrčno. Takoj po vljudnih medsebojnih jKizdravih je Jauce zgrabil stvar pri jedru. Imamo razlog misliti, gospod doktor« je dejal Vanče »da so Druc-kerjevi posredno zapleteni v zločina, za katera se zanimamo in ki ste o njih gotovo brali v časopisih. Zato bi Vam bili zelo hvaležni, čc bi nam hoteli povedati — v kolikor Va,m seveda to dovoljuje uradna tajnost — kako je z živčnim stanjem pri tej družini. »Blagovolite^ se določneje izraziti, gospod.« je pripomnil zdravnik, ki je takoj postal nezaupljiv. »Povedali so mi,< je nadaljeval Vanče, »da se gospa Druckerjeva smatra krivo pohabljenosti svojega sina. Znano pa mi je, da v veliki večini primerov takšne iznakaženosti, na kakr- šni trpi gospod Drueker, niso posledica navadnih ran ali naključij. Doktor Barstead je nalahno prikimal. »To je čisto res. Pri gospodu Druc-kerju gre verjetno za primer gnitja hrbtenice, ali z drugimi besedami za tako imenovano Pottovo bolezen, ki je največkrat posledica tuberkuloze, pogosto zlasti pri otrokih. Često se takšna pohabljenost kaže že od rojstvo, kakor je to po mojem mnenju v našem primeru. »Smatram, da ste to že fKivedali go-spej Druckerjevi.« »Ne samo enkrat, toda brez uspeha. V resnici je uboga žena žrtev bolne slutnje, zaradi katere se smatra iz prebrisane želje po miičeništvu za krivo nečesa, č^sar v resnici ni nikdar zagrešila. Misli, da je iznakažeuOst njenega sina posledica njene raztresenosti. lako si je to misel vtepla v glavo, da je popolnoma brezuspešno gospe dokazovati kaj nasprotnega. In to njeno trdno prepričanje je vzrok, tla je je nad štirideset let vsa posvetila skrbi za svojega otroka. »V koliki meri, mislite,« je pripomnil Vanče, da je ta njen notranji nemir vplival na njene duševne sposobnosti?« »Težko je to reči. Le to lahko trdim. da je gospa histerična. Često sem imel prMiko na njei opaziti, da se ji blede. Toliko ji je bilo na tem, da bi se sinu dobro godilo, da je bila vpr&v zato v večnih mučnih 6krbeh zaai.« '0^-i 7,'CV ih Pastirček mu gleda v obraz, oči, trnjeva krpno; zasmilil se mu je. »Sonce sije po tebi in v tej vročini ti je prav gotovo zelo vroče k Spomini se, da je v župnišču videl kos modrega platna. Urno steče ponj in že je na vrtni stezici z njim. Ob sadnem drevesu je slonela lahka lestvica. Ročno jo prisloni k zidu, spleže po klinih in ko mu je bil v višini glave, ga s prtom ogrne. »Boljše ti bo v tej vročini. Ali hladi?« Hladi, hladi, dobri pastirček!« se mu zahvali Križani. Nečedne manipulacije z živilskimi nakaznicami Ljubljana, 3. decembra. Mali kazenski senat je pod predsedstvom s. o. s. g. Rajka Lederhasa v torek obravnaval in sodil zadevo o nepoštenih manipulacijah z živilskimi nakaznicami, v katere so bili zapleteni štirje obtoženci, docim je bija razprava proti glavnemu krivcu izločena, ker se mu ni moglo dostaviti vabilo k_razpravi. Med razpravo je nastalo tudi vprašanje,’ da li je sprejem živilske nakaznice v zastavo kazniv ali ne. Državni tožilec je v obtožnici naglasil pravno na-ziranje, da je sprejem živilske nakaznice v zastavo prav tako kaznivo dejanje kakor nakup iste- Poročeni mestni uslužbenec, stanujoč v Lukovici pri Brezovici, 34 letni Jože Vrhovec, je konec januarja letos imel kot raznašalec nalogo, da dostavi družinam v Jenkovi ulici živilske nakaznice za februar. Živilske nakaznice, ki bi jih moral dostaviti 18 družinam, pa si je sam pridržal, ponaredil potrdila in podpisal družinske poglavarje. Pridržal si je 72 rednih, odnosno dodatnih živilskih nakaznic. Od teh je 45 nakaznic sam prodal, 27 nakaznic pa je izročil 40 letnemu Samsk-emu zavarovaln. agentu Kajku Lubeju, ki jih je nato izročil nekomu trgovcu s sadjem in neki voditeljici gostilniške kuhinje. Državni tožilec je sedaj obtožil Vrhovca Jožeta zločinstva zlorabe službene dolžnosti po S 597 k- z., dalje zločinstva ponarejanja listin in prestopka členov 1. in 6. naredbe Visokega komisarja od 15. julija 1941 glede živilskih nakaznic. Dalje je obtožil prestopka po čl. 1. in 6. navedene naredbe Rajka Lubeja ter trgovca in voditeljico kuhinje, ki sta sprejela nakaznice. Lubej in voditeljica kuhinje sta se zagovarjala. da so bile nakaznice dane le v zastavo, dočim je trgovec priznal, da je kupil nakaznice od Lubeja in jih hotel naprej prodati, ker mu je drugače slabo šlo. Obtožnica sama je v raz- 9laiih mocela jadralnega Mala y zvezi s tovrs n’m člankom v knjigi i* Dobite j h v Upravi »SLOVENCA«, Kocr-tarjeva št C ali pa v v podružnici; M klo-šičeva cesta štev* 5 Naročite Slovenčevo knližnicol VESELJA BOM Trije tfeli logih kratko naglasila, da je zastavodaja živilskih nakaznic po naredbi Visokega komisarja prav tako kazniva. Manipulacije nepoštenega uslužbenca Jožetu Vrhovca so kaj hitro prišle na dan, ker so stranke takoj v februarju reklamirale nakaznice pri preskrbovalnem uradu. Mali kazenski senat je zaradi prestopka po čl. 1. in 6. naredbe Visokega komisarja obsodil Rajka Lubeja na 5 mesecev zapora in 100 lir denarne kazni, trgovca na 1 mesec in 100 lir ter voditeljico kuhinje na 2 meseca in 100 lir denarne kazni. Četrti obtoženec je bil oproščen. Žepar in hazardist obsojen V tramvaju je vedno na gotovih progah velikanski drenj. Ni čudno, da je gnečo v tramvajih izrabljal drzen žepar, ki je ljudem izmikal žepne ure. Naposled so ga zalotili in zaprli. Po daljši preiskavi je državni tožilec obložil Janeza Kunstlja, rojenega 8. avgusta 1888 (čudovite osmice!) v Mokronogu, mesarskega pomočnika, stanujočega V Ljubljani, na Sv. Petra cesti št. 7, da je hetos v Zač|“tku .novembra izmaknil srebrno uro, .vredno 2000 lir,; dr. Jakobu Kotniku, 0. septembra Francetu Zorcu srebrno uro, vredno 600 lir, 17. septembra Francetu Mordetu niklasto uro, vredno 500 lir, in 20. septembra Mirkovu Božidaru navadno, 250 lir vredno žepno uro. Pri tej tatvini je bil zasačen, zakrivil je s tem 4 kratno zločinstvo tatvine. Državni tožilec ga je dalje obtožil potepanja in hazardiranja ter zaradi delomržnosti. Kunstelj je bil specialist v tako imenovani hazardni igri »kupčkanju*. Bil je profesionalen hazardist. Pred malim kazenskim senatom je Kunstelj Janez deloma priznal v obtožnici očitana in navedena dejanja, tajil je le prve tri tatvine ur. Senat je na podlagi raznih prič in po izvedbi dokazov obsodil Janeza Kunstlja v smislu obtožbe na 2 leti in 8 mescev robije ter na 100 lir denarne kazni. Miklavžev večer v frančiškanski dvorani bo v soboto 5. decembra in v nedeljo 6. decembra, obakrat ob 4 popoldne. Predprodaja vstopnic in sprejemanje paketoy danes od 9_l'2 in od 3—7 zv. jutri pa od 9—12, popoldne pa.zaradi predstave ne sprejemamo paketov. Za nedeljsko predstavo pa sprejemamo pakete tudi v nedeljo od 9—12 v Skrabčevi sobi, vhod iz pasaže frančiškanske dvo-rano, kjer dobite tudi vse potrebne informacije. Vabimo vse, ki. Je nimajo vstopnic, da si jih pravočasno preskrbe, kdor jih pa ima rezervirane, pa naj jih pravočasno še v predprodaji dvigne, ker jih bomo drugače razprodali. Spojitev občin Črnomelj mesto in Črnomelj okolica Občini Črnomelj-mesto in Črnomelj-okolica se spojita v eno samo občino, ki dobi ime Črnomelj. Občinski sedež ostane v mestu Črnomlju, ki je glavni kraj združene občine.' Okrajni komisar v Črnomlju naj izvrši to na-redbo in odredi potrebne ukrepe, da se uredijo morebitna vprašanja imovinskega. davčnega ' ali drugega značaja v zvezi s spojitvijo teh občin. Spojitev občin Spodnji Logatec in Gorenji Logatec Občini Spodnji Logatec in Gorenji Logatec se spojita v eno samo občino, ki dobi ime Logatec. Občinski sedež ostane v Spodnjem Logatcu, ki je glavni kraj združene občine. Okrajni komisar v Logatcu naj izvrši to na-redbo in odredi potrebne ukrepe, da se uredijo morebitna vprašanja imovinskega. davčnega ali drugega značaja v zvezi g spoji tv j jo teh občin. Spojitev občin Metlika mesto in Metlika okolica ! -I :>» Občini Meflika mesto in Metlika-okoliea se spojita v eno samo občino, ki dobi ime Metlika. Občinski sedež ostanei v mestu Metliki, ki je glavni kraj združene občine. Okrajni komisar v Črnomlju naj izvrši to na-redbo in odredi potrebne ukrepe, da se uredijo morebitna vprašanja imovinskega. davčnega ali drugega značaja v zvezi s spojitvijo teh občin. Izmenjava župana v Metliki Malešič Ivan se imenuje za župana občine Metlika z veljavnostjo od 1. decembra 1SM2-XXI. Komisarju okrajnega načelstva v Črnomlju se naroča, da izvrši to odločbo. Ljubljana, dne 25. novembra 1942-XXI. Ukrepi zoper steklino Člen 1. Lastniki psov morajo z vso skrbnostjo preprečevati možnost, da bi psi z ugrizom ali kakor koli drugače poškodovali osebe in živali. Zunaj stanovanj morajo zaradi tega biti fssi na vrvici ali imeti primeren in čvrst nagobčnik. Kršitelji 6e kaznujejo po veljajočih določbah. Clen 2. Klateče se p6e in mačke je treba, če jih zaradi nedostatka primernih sredstev ni moči ujeti brez nevarnosti, pobiti, po potrebi 6 pomočjo organov javne sile, ki so v ta namen pooblaščeni uporabljati strelno orožje. Clen 3. Ta naredba, 6 katero se razveljavljajo vse druge, njej nasprotujoče ali z njo ne združljive določbe, 6topi v veljavo z objavo v Službenem li6tu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana It *rlf*f/ar Petek, 4. decembra: Barbara, dev. in mučen.; Peter Krizolog, škof in cerkv. uč.; Osmund, škof — prvi petek. Lekarne. Nočno službo imajo lekarne: mr. Leu-stek, Resljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresn; trg 12, in mr. Korootar, Vič. Tržaška cesta 48„ Rokodelski oder. Cenj. občinstvo opozarjamo na Miklavžev večer v Rokodelskem domu v soboto, 5 decembra ob 4 popoldne. Na sporedu je ljubka Miklavževa igrica Miklavž prihaja« z glasbo in rajanjem in obdaritev. Vstopnice si preskrbite v predprodaji. Darila se sprejemajo v petek od pol 3 do 6 in v soboto od 9 dalje do Miklavževega prihoda. (Društvena pisarna, Petrarkova 12-1, Sv. Miklavž bo tudi letos obiskal svoje drage malčke v sobolo ob 4 pof>o!dne na Rokodelskem odru. Lepa igrica, kjer nastopijo naši malčki, bo vsakogar razveselila. Nato bo obdaritev. Darila se sprejemajo danes popoldne od pol 3 do' 6 in v soboto od 9 dalje do Miklavževega prihoda. Predprodaja vstopnic v soboto popoldnt od pol 3 dalje v društveni pisarni, Petrarkova 12-1 Pianist prof. Anton Trost bo sodeloval na III. simfoničnem koncertu letošnje .sezone in bo izvajal slavni Griegov Koncert za klavir in orkester. Delo velikega nordijskega skladatelju je eno najpriljubljenejših' skladb, ki so napisane za klavir s spreinljevanjem orkestra in je stalno na repertoarju vseh velikih pianistov. Umetniška kvaliteta našega odličnega pianista Antona Trosta je pri nas in tudi drugod splošno priznana in tako visoko cenjena, da zadostuje samo njegdvo ime na sporedu in umetniški uspeh koncerta je zagotovljen. Zato opozarjamo na ponedeljkov koncert v veliki unionski dvorani. Začetek točno bo 18. Miklavžev večer priredi Športni klub VfČ dne 5. decembra za mladino ob 16 v meščanski šoli na Viču. Sporočamo, da je vhod preko dvorišča. Sprejem daril od 13-15 in rezerviranje sedežev istotam. — V nedeljo, ob 5 za odrasle v salonu pri Mate-niču na Giincah, — S. K. Vič. Miklavževanje v Deškem vzgajališču na Selu bo v nedeljo, 6. decembra ob 4 popoldne. Zaradi pomanjkanja prostora, si čimprej poskrbite vstopnice. Vse informacije se dobe pri vratarju. Kdor je čital Velikonjevo povest »Višarska polena«, si bo tudi zaželel videti dramatizacijo te zgodbe, ki je ganil^ vsakega bralca in 1** tudi gledalca. Povest, prepojena s pristno domačnostjo, trdoto življenja in zmagujoče dobrote, je primerna snov za adventni ča^. — »Višarska polena« bodo igralci Rokodelskega odra uprizorili v torek, na praznik 8. decembra Ob pol 5 popoldne. Cenjeno občinstvo vljudrn? opozarjamo na predprodajo vstopnic, ki bo na dan predstave od 10— 12 in dve uri pred predstavo v društveni pisarni. Petrarkova 12-1. Porednica Roksi. z vsemi svojimi dražestnimi domisleki, s svojo srčkano dobroto, bo ostala vsakemu gledalcu še dolgo v spominu. Svojim staršem jsovzroča s svojo neugnanostjo velike neprijetnosti, ki končno razvežejo vse dejanje v toplo idilo družinske sreče. Komedijo »Roksi« bodo igralci ponovili na Miklavževo nedeljo, 6. dec. ob pol petih popoldne Opozarjamo, da si preskrbite vstopnice v predprodaji, da si zagotovite prostor. Obrtniki, ki rubijo lesno oglje, naj dvignejo bone za december pri Odseku za obrtništvo, Čopova ul. 1, mtjkasnoijcudti 13. t. m. Na drž. klasični gimnaziji se prične redni pouk v sredo, dne 9. decembra s sveto mašo ob 8 v uršulinski cerkvi. Po -ev 'maši' bodo sledila potrebna navodffa V učilnicah nove uršulinske gimnazije v Šubičevi ulici, kjer se zbero učenci po vrstnem redu, ki je razglašen v veži uršulinske meščanske šole v Nunski ulici. — Ravnateljstvo. j finsko (jlettaiišee DRAMA: Petek 4. decembra: Zaprto (genProlka). Sobota, 5, dec. ob 14. Princeska in pastirček. Miklavžev nastop. Mladinska predstava Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. — Ob 17: »Deseti brat«. Izven. OPERA. Petek, 4. decembra ob 15. uri. »Slepa miš.t Izven. Znižane cene od 20 lir navzdol. Soboia, 5. dec. ob 10. »ihuis«. Premiera. Red Premierski. Rokodelski oder. Nedelja, ob pol 5: »Roksi«. — Torek ob pol 5: »Višarska polena«. — Predprodaja vstopnic na dan predstave od 10 -12 in dve uri pred pričetkom v društven; pisarni, Petrarkova 12-1 ......................... Rumeno korenje, repo za ribanje krmilno peso in rumeno kolerabo je čae kupiti samo še nekaj dni. V trdem zimskem vremenu ne bomo mogli več uvoziti gornjih vrst blaga, zato opozarjamo \sc reflektante. da jih prodajamo samo še nekaj dni v naših skladiščih v Maistrovi ulici 10 in v mesarski stojnici Fr. Ocvirka na Pogačarjevem trgu. Založite se pravočasno! — Gospodarska zveza v Ljubljani. A. TVENNF RY' DVE SIROTI 'S II. Tisti človek, ki smo ga srečali, ko se je pod imenom Picard kot strežaj viteza de Vaudreva pojavil v vili Dober zrak«, je bil nad svojim gospodarjem močno razočaran Zadnje tri mesece ga je videl zelo poredko in vitez z njim ni več tako zaupno občeval. 2e pred časom je bil strežaj 6kelnil, da se bo poslovil od mladeniča, kajti novi način življenja ni več ustrezal strežajevim pojmom in željam Roger de Vaudrey je postal resen in to je bilo v očeh njegovega 6trežaja napak. Zmerom je 6frežaj upal, da bo mladenič ostal zvest razuzdanemu življenju in zabavam, ki jih je drugače lako ljubil. Rad bi videl, tolažiti. »Draga teta, ne smete se pojx>lnoma prepustiti obupu, kajti vaša hčerka morebiti še živi in jo boste nekega dne našli. Ne daleč od te hiše biva tista, ki jo ljubim in je svojo ča6t izročila pod moje' varstvo. Tudi ona joka in je vredna sočutja. Ali ne bi prišli pogledat jo?« Diana de Linieres ni mogla govoriti zaradi ganjenosti, pa ga je zato poljubila. In ta poljub je bil tihi pristanek na mladeničevo željo. Tedaj se je Roger de Vaudrev vrnil v stričevo 6obo. * Ko je bil načelnik policije sam, se je spi: udal sumničenju, ki je že toliko let kalilo njegovo življenje. Sedaj so se le njegove sumnje še ojačile in odločil ?e je, da bo odkril skrivnost solza svoje žene. Z mrzličnim gibom je vzel 6 pisalne mize polo papirja, napisal nanjo nekaj vrstic, potem pa pozvonil. Slugi je dal pisanje in mu naročil, naj ga izroči uradniku v arhivu in potem naj mu prinese ti6to, kar mu bo uradnik izročil. Ko je 6luga odhajal, je 6kozi prednja vrala vstopil vitez. »Na u%jugo ,6em vam, stric.« De Linieres je za hip 06tal nem, potem pa začel: »Veste, da sem le zaradi dobre vzgoje in dobrih navad verjel razlagi, ki sle jo vi podali o tistem, kar je bila rekla grofica.« »Kaj pa naj bi rekla?« je vprašal mladenič, ves v strahu, da ne bi česa izdal. »Pravim, da moja žena ni jokala zaradi vise ne^rtiče, pač pa zavoljo svoje. Pravim, da je moja žena jokala ob spominu na nezgode, ki so mi pa neznane. Pravim, da sem že zadosti trpel vsa ta •leta, da bi moral še naprej prenašati te muke in da bi še naprej ne smel vedeli za tisto, kar taKo žalosti mojo ženo in vašo teto. Vitez, povejte mi, zakaj te solze?!« »Toda gospod grof...!« »Vam m nič več mar moje naklonjenosti in mojih odnošajev do vas,« je s trpkim glasom nadaljeval grol, »že dvakrat ste se danes postavil: jjo robu mojim ukazom in mojim prošnjam.« »Nič ne vem, stric,« je odločno odgovoril Roger. Linieres je nagubanči! čelo. -Dobro. Vi nič ne veste? Bova pa tedaj za lo skrivnost izvedela oba skupaj,' Vrata so se odprla in vstopil je strežnik ki je prinese! velik sveženj in ga položil pred sv.ijega predstojnik*. Nate je odšel, »Vi veste,- je začel, »da 60 v policijskem arhivu.... Roger je začel razumevati — •>... da so v policijskih arhivih vse tajne družin, tako namizjih kakor najbogatejših. Danes bom izvedel za skrivnost Diane de Vaudrev.« Mrzlično je začei obračati sfrani. Nenadoma pa se je ustavil. Našel je zapiske, nanašajoče se na Diano, ličerKo Franca de Vaudreya. Že je začel brati, ko se je Roger, sluteč nevarnost, ki je prelila njegovi ložil roko na list. Ohlapna in dobrodušna starka zima bo kmalu zopet pokrila z blestečebelo snežno odejo našo iepo slovensko zemljo: cerkvice in hiše, trge in vasi, polja in gozdove, trate in loke; in čez vse poti bo leglo tisto mehkobelo, zimsko razpoloženje. V gorah bo zavladala zopet skrivnostna, sveta tihota in kot najbolj umetni oltarji bodo blesteli v tisočerih, lesketajočih se belih kristalih ostri robovi in raztreskani grebeni; visoke, z debelimi snežnimi krpami obložene temnozelene smreke bodo sanjale na zametenih planotah v zimskem snu... * Bilo je pred leti, ko sva se lepega poletnega večera srečala v osrčju Kamniških planin — na Okrešlju s pokojnim Janezom Gregorinom. Poznal -em ga že z univerze, poznal sem ga pa tudi po mnogih njegovih prvenstvenih vzponih v na-5ih Alpah. To pot je prihajal z Rinke, medtem ko sem se vračal jaz s Szalayevega grebena. Dolgo v noč sva kramljala in takrat sem šele spoznal vso veličino njegovega planinskega udejstvovanja. S kakim navdušenjem mi je razlagal, kako se je razvijalo in raslo zanimanje za gore! Kako se je porodil alpinizem, ko so prvi osvojevalci in ljubitelji hribov začeli zavzemati razne vrhove; kako se je širil krog teh ljudi, ki so bili v gorah doma in ki so počasi sistematično pričeli zabijati prve kline v najtežje stene; kako se je končno ludi alpinizem, kakor vse drugo v življenju, kar se razvija, v eni veji izpridil in zašel v ekstrem, lkonci, toda glas mu je drh-el in noge so se mu tresle od dolgo haljo, ko je^govoril »Najprej spoznajte, da sem odkritosrčen. Vem, kje je Ligi ja. ni daleč od tod Od cesarja sem dobil pravico do nje. Lah ko bi jo ugrabil s svojimi pet sto sužnji pa nisem tega storil, dasi sem ves nor od ljubezni in bolečine Včasih bi bil to storil, a vaš nauk je mojo dušo spremenil Vi ste Ligiji namesto očeta in matere Dajte mi jo 23 ženo, pa se hočem učiti Kristusovega nauka Vem, kaj naju loči, toda rad jo imam kakor svoje oči. Poučite me o Kristusu. Njegovo vero poznam doslej le iz vaših del in od Ligije A vendar se je v meni nekaj spremenilo Ne pravim vam krstite me! temveč: poučite me!« W_~7 ju. S predmeti, ki so jih izkopali, se zdaj z velikim zanimanjem bavijo razni arheologi. V bližini te starodavne vandalske vasi pa so odkrili še nekaj, nič manj zanimivega: najstarejši »rudnik« v Evropi. V resnici je bil to le kamnolom. V njem so lomili kremen, in sicer že v paleolitski dobi. Uporabljali so ga kot kresilni kamen. V tem kamnolomu je kakšnih 60 votlin, ki so jih naredili tisti starodavni ljudje pri iskanju najboljšega kresilnega kremena. Kamnolom pa ni prav majhen, saj pravijo, da se vleč v daljavo štirih kilometrov. Vojaška pekarna, ki je na ruskem bojišču spekla že pet milijonov hlebcev Berlin, (CE). Neka pekarska četa nemške vojiske je te dni obhajala svojevrstno slovesnost na ruskem bojišču. Od tedaj, ko se je začela vojna z Rusijo, je ta četa spekla že pet milijonov hlebčkov kruha! Sklenili so posebno slovesno proslaviti trenutek, ko je romali v peč hlebec štev. 5 milijonov. Da dobimo vsaj približen pojem, kaj pomeni pet milijonov hlebcev kruha, moramo vedeti, da je treba za prevoz tolikšnih količin krulia imeti na razpolago vlaJc, sestavljen iz tisoč vagonov. Če bi hoteli speči toliko krulia, moramo imeti 4650 toq ntoke, 8? ton drugih dodatkov, 2.5 milijona litrov vode in okrog 9 mi-lijinov metrov lesa. Funtšterling in dolar so v Severni Afriki uvedli Angleži in Amerikanci. Za funt zahtevajo 500 frankov, za dolar pa 75 frankov. Iž divega otoč?a Fidži Izpreobrnjeni ljudožrci Poglavarji so vedno dobili najboljše dele in marsikatera vojna napoved sosedni vasi je imela gotovo samo sladkosnedne razloge. Ženske tedaj š'e niso bile emancipirane; zato niso smele jesti človeškega mesa, pač pa so lahko bile za pečenko in njihovo meso je bilo tako visoko cenjeno, da so si prijateljski poglavarji med seboj izmenjavali podobna darila. Kakor rečeno, so Angleži zasedli otočje Fidži. Najprej Suvo. Videl sem prostor, kjer so meščani Suve zadnjič imeli svojo »bo-kulo«. Predmet kosila je bil nek škotski misijonar. Od njega ni ostalo drugega kakor čevlji. To je bilo pred petinštiridesetimi leti. V notranjosti otoka so jedli človeško meso nekaj časa dalj. Glavni otok Viti-Levu, kjer je Suva, je stopetdeset kilometrov širok in vojne ladje ne streljajo tako daleč. Najbolj trdovratno se je branil star poglavar v gorah, ki se pod nobenim pogojem ni hotel odreči svojim rejenim sosedom in salati iz banan. >Star mož sem,-.? je rekel, »in ne morem več izpreininjati svoje hrane.« Drzni misjonar je prišel prav do njega. Ni se več vrnil. Nato je udarila angleška stotnija skozi džunglo in pripeljala ujetega poglavarja v Suvo. Sedaj je poglavar pač moral izpremniti svojo hrano, kajti angleški guverner ga je pregnal na nek majhen otok, kjer ni bilo drugega kakor kokosovi orehi in školjke. Stari mož je kmalu potem vsled želodčnih težav umrl... Ko se je končno tudi ta poslednji steber divjaštva izpreobrnil, so prebivalci otočja Fidži popustili, poslali so kristjani, se naučili peti psalme in igrati nogomet. Da, igrajo nogomet, včasih sami med seboj, včasih z angleškimi vojaki. Drže se točno pravih pravil in edino, kar jih loči od kake druge nogometne enajsterice, je to, da igrajo bosi. Kljub temu spravijo žogo čez pol igrišča. Zlasti igrajo s palcem na nogi. Pre-nekaterikrat zadenejo s svojimi palci zemljo namesto žogo, človek bi mislil, da jim bodo popokale kosti, toda tak mladenič z otočja Fidži se samo zadovoljno smehlja in igra naprej. Za nobeno ceno ne bi obul nogoim nih čevljev. Čevlji so nekaj, kar zaničuje. Tudi hlače zaničuje. Njegova obleka je »sulu« (bel predpasnik), sicer pa črnorjava koža. Pri neki tekmi, ki sem jo gledal, je sodnik (nek angleški trgovec) žvižgal kazenski strel zaradi off-side. Kapitan moštva Tavinni se je upiral. Sodnik ni popustil. Nato mu je kapitan zabrusil nekaj besed in s svojim moštvom zapustil igrišče. »Ali je zmerjal?« sem vprašal sodnika. »Ne,« se je smejal, »rekel je samo: Pojedel te bom! Toda tega ni treba vzeti preveč dobesedno.« Nekoč sem slišal, kako je nek bavarski igralec zabrusil sodniku nekaj, kar tudi ni bilo vzeti preveč dobesedno. Meščani Suve igrajo 'tudi tenfs, predvsem sinovi poglavarjev. Samo dela se ne bodo navadili. Glede tega ima angleška uprava v Suvi že svoje izkušnje. Uporne domačine iz otokov Fidži je angleška uprava združila v kazensko stotnijo, ki naj bi pomagala pri gradnji cest. Rujavi ujetniki so dobili v roke niotiko in lopato in jih odpeljali v džunglo. »Tu,« so jim rekli, >se pokažite za koristne in krčite zemljo!« Možje iz otočja Fidži so se žalostno smehljali, sedli na sonce in niso nič delali. »No, kaj bo?c je vprašal paznik. »Ti nas lahko,« je dobil za odgovor, »ubiješ, ali izstradaš do smrti. Kaj več? — toda delali ne bomo. Delali ne bomo! Za tujce sploh ne. Samo te sramote ne! Pusti, da umremo od gladu!« Takšni so vsi, delajo samo za svojo družino, ali za svojo vas in delajo samo toliko časa, dokler se jim ljubi. Nekateri pridejo v ladjedelnico, da nekaj dni dolgo pomagajo pri nakladanju na ladjo. Toda ne delajo dalj časa, kakor da zaslužijo toliko denarja, da kupijo svoji ženi nov predpasnik, ali svojemu otroku srebrno zapestnico; en šilng svoje mezde pa si pridrže za bioskop v Suvi. Ko je predstava v bioskopu končana, se v skupinah naslonijo na debela debla dreves v drevoredu, uživajo hladen večerni vetrič, ki veje od morja preko koralnih čeri in se smehljajo s svojim, v srce segajočim smehom izpreobrnjenih divjakov. V notranjosti Viti-Leva (Fidži otoki;. Potem, ko sem ostal deset dni v Suvi in sem se prepričal, da hotel »Grand Pacifik« nj prav nič bolj eksotičen kakor kateri koli moderen hotel kjer koli, sem napolnil svoj nahrbtnik in krenil v notranjost otoka. čudovito, kako hitro izginja civilizacija. Prvi dan potovanja ob reki Mevi navzgor, me je privedel še do neke tovarne za sladkor, drugi dan sem prišel do nekega misijonarja, tretji dan pa že do zadnje »bele farme«. Lastnik te farme je bil neki Anglež mdeter Wright. Četrti dan pa sem po šestih urah ježe dospel v kameno dobo in divjino. Pri neki brzici mi je rekel mister Wright: »Tu se bom poslovil od Vas. Pot ni več pripravna za ježo. Spite lahko pri prvem .poglavarju, dve milji višje ob reki... Bodite čisto brez skrbi! Pri p va vil vam bo večerjo — ne iz Vas. Ti časi so sedaj minili. Good bye!« Potem je na svojem poniju odjahal nazaj... To je bil zadnji beli mož v notranjosti Fidži otočja. Do severne obale, približno sto trideset kilometrov daleč je sam* džungla brez poti s skalami in nekaj vasmi, kjer prebivajo domačini. Sezul sem čevlje in brodil po bregu reke. Ob reki sami ni Vilo mogoče hoditi, ker je tam zelenje mango dreves, palm in grmičje limon. S pristaniščem mesta Suve, s hoteli, bari in bioskopi nimam nobene zveze več. Samo majhni morski psi priplavajo še do sem in sicer ob plimi navzgor, ob oseki pa navzdol. Domačini se kopljejo v reki, ne da bi se menili zanje. Pravijo, da se jih morski psi bojo. ^rav verjetno. Majhnemu morskemu psu se zdi gotovo preveč tvegano spoprijeti so s takim črnorjavim atletom, v čigar pasu tiči zakrivljen džungelski nož, — da sploh ne govorim, kako tak atlet diši... J. Plarfcšfe: Alpinistu Janezu Gr^orinr Dva meseca po njegovi smrti. HENRIK SIENKIEWICZ ROAVAN V SLIKAH Za Ljodsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič — Izdajatelji Inl Sodja — Urednik: Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo — »Slovenski dom« Izhaja ob delavnikih ob 12 — Me •e£na naročnina 11 lir, ca Inozemstvo 15 Ib — Uredništvo; Kopitarjeva ulica 6/111 — Uprava; Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana — Telefon štev. it 40-01 do 40-05 — Podružnica; Novo mesto